štev, 14 — Letnik IV.       PTUJ, 13. aprila 1951
Cena din 3.
Poštnina plačana v gotoviti<
Prlspevojmo za gradnjo
kulturnega doma v Trstu
Akcija za zbiranje prispevkov za gradnjo kultur-
nega doma tržaskili Slovencev v Trstu je tudi med
Ptujčani naletela na ugoden odziv. Uslužbenci OK KPS
Ptuj so zbrali doslej že 2800 din, uslužbenci Okrajnega
odbora OF pa 1650 din.     '
OF je isvoUla 20 delegatov
sa IIL kongres OF Slovenije
Na okrajnem zboru OF v četrtek,
12. aprila t. 1. v Ptuju v Titovem domu
jc bil dan pregled tekmovanja in pri-
prav za proslavo 10. obletnice ter za
III. kongres OF Slovenije.
Tekmovalni uspehi, volitve in delo
po volitvah dokazujejo, da so se na
področju ptujskega okraja frontne
organizacije močno okrepile ter pone-
kod celo usposobile za samostojno delo.
Delo samo je izvršilo diferenciacijo med
aktivnimi in nekaterimi neagilnimi
organizacijami OF na vaseh, neagilne
edino po krivdi poedincev-odbornikov,
lii še niso doumeli važnosti organizira-
nega družbeno-poUtičnega gospodarske-
ga dela. Od organizacij OF Pavlovci^
Hum, Velike Varnice, Mestni vrh, Str-
nišče in drugih, bi se lahko tisti od-
bori naučili marsikaj koristnega. Posle-
dice nedelavnih odborov so se kazale
v vsakdanjem življenju v Vitomarcih,
Hvaletincih, Slavšini, Destemiku, Ple-
terjih, Podvincih in drugod, predvsem
pa ob volitvah, kar so pokazali tudi
temu primerni volilni rezultati. Odbor-
niki Okrajnega odbora OF in člani
Okrajnega zbora imajo ponekod zaslu-
ge za uspešno delo, drugod pa so so-
odgovorni Za posledice nedelavnosti, ki
jih pred ljudstvom težko opravičujejo.
Član OOOF Bezjak Alojz iz Rotmana
je namenoma tako daleč zaostal za čla-
ni OF, da so ga morali celo obveščati, da
bi prišel volit. Predsednil? OF iz Mez-
gove, Mislovič se za volitve nič ni bri-
gal, na dan volitev samih pa je odšel
zdoma na koline, neglede na politično
škodo, ki jo je s tem povzročil med čla-
ni OF in ostalimi funkcionarji.
Tudi tekmovanje je zahtevalo od od-
borov OF večjo interesiranost z"a delo
in živahnost v organizaciji OF, zato pa
so tudi doseženi gospodarski in vzgoj-
ni uspehi. Od začetka tekmovanja do-
slej je bilo na celotnem področju ptuj-
skega okraja čez 600 množičnih sestan-
kov članov OF. Na 40 večjih zborova-
njih so govorili zvezni in republiški
poslanci ter ministri. Na 74 predava-
njih o zadružništvu in čez 80 preda-
vanjih o novi trgovini in odkupih so
bila udeležencem raztolmačena razna
gospodarska vprašanja. Na 28 predava-
njih so se člani grup Ljudske inšpekci-
je podrobneje seznanili s svojimi nalo-
gami in pravicami v zvezi z vršitvijo
svoje službe. Za 23 izobraževalnih in 18
praktičnih tečajev  je  bilo  vloženega
6 strani nekaterih članov in članic OF
precej truda.
Število članov OF je na celotnem
področju narastlo za 1600 članov. Zbra-
področju narastlo za 1600. Zbra-
in 1950. leto. Na novo je bilo izvoljenih
13 grup Ljudskih inšpektorjev in 6 od-
borov AF2. Tekom nad 360.000 pro-
stovoljno v gospodarsko delo vloženih
delovnih ur predstavlja visoko vred-
nost. Največ prostovoljnih delovnih ur
Je terjala graditev novega mostu, dol-
žine 20 metrov v Tržcu čez Dravinjo,
od članov OF, preden so most skončali.
Cez 100.000 din zbranih prostovoljnih
prispevkov je šlo za popravila šol, na-
bavo knjig itd. KOOF Juršinci spada
med odbore OF, ki je z zneskom 60.000
din prostovoljno zbranega denarja dal
zgled ostalim odborom v okraju. Pre-
hodna zastavica lOOF je na podlagi
delovnih zaslug in uspehov pripadla
organizacijama OF Zavrč in Pavlovcl
in sta ju tudi dobili, organizacija OF
Hajdina., Stojnci, Strnišče-Gradis, Mest-
ni vrh in Vičava so si priborile prehod-
ne zastavice Okrajnega odbora OF ter
pohvalo lOOF. 37 organizacij OF je
prejelo priznanja OOOF.
Glede na vsebino referatov Je zbor
razpravljal o vrsti predlogov, ki so ko-
ristni za razvoj in utrditev bodočega
dela. Tako so razpravljali o predlogih
glede članov OF, ki niso volili, glede
sklicevanja sej, izboljšanja sistema de-
la, povezavi in pomoči med organiza-
cijami, glede notranjega organizacijske-
ga utrjevanja predvsem v Vitomarcih,
Slavšini, Hvaletincih, Podvincih in
drugod, glede razrešitve odbornikov
OOOF Bezjaka Alojza iz Rotmana, Ma-
tjašiča Alojza iz Gorišnice, ter Svenška
Franca iz 2etal, vse zaradi nedelavnosti
in o izvolitvi novih odbornikov na nji-
hova mesta. Razpravljali so nadalje že
o predlogih glede priprav na kongres
OF, glede dela na zadružnih domovih
v aprilu, glede delegatov za III. kon-
gres ter o vseh oblikah uveljavljanja
demokratičnosti v vsem družbenem
življenju in delu.
Večino predlogov je zbor potrdil.
V diskusiji so delegati nakazovali
razne orobleme svoiih krajev in iznaša-
li predloge, kako bi bilo treba nuditi
organizacijam pri gospodarskem in po-
litičnem delu oporo in pomoč in kako
bi bilo treba preprečevati gospodarsko
ali politično škodo, ki jo delajo pone-
kod poedinci. S. V.
Mestna tkalnica Ptuj je izpolnila obveznost
xa pf*častitev 27, aprila
V sredo 11. aprila t. 1. je bila v Ptuju
svečano puščena v obrat Mehanična
tkalnica v novih obratnih prostorih.
Svečanosti je prisostvoval pomočnik
predsednika sveta za lokalno gospo-
darstvo tov. Pouh iz Ljubljane ter
predstavniki OK KPS, lO OLO, MLO,
OF in zastopniki podjetij in obratov iz
Ptuja in okolice ter vsi člani delovnega
kolektiva tkalnice.
V uvodnem govoru je spomnil direk-
tor tkalnice tov. Maučič Albert nad 120
navzočih na napore in težave, ki jih je
bilo treba premagati, da je bilo mo-
goče doseči tak uspeh. Dejal je:
»Mehanična tkalnica v Ptuju je bila
do spomladi 1948 zasebno podjetje.
Okrajni ljudski odbor Ptuj je že v svo-
jem petletnem planu določil izgradnjo
novih obratnih prostorov za tkalnico
kot eno svojih temeljnih nalog. Toda
pogoji za razvoj in napredek, za zgra-
ditev nove tovarne so nastali šele z
nacionalizacijo, ko je podjetje spomlad^
1. 1948 prešlo v sestav splošnega IjudH
skega premoženja in prenehalo s svoj al
akumulacijo služiti zasebnemu lastni-^
ku. Ti pogoji so dozoreli šele v tasul
ko sta gospodarstvo v podjetju v imenii
delovnega kolektiva prevzela Delavsk|
svet in upravni odbor. Vse te okolnosti,
nacionalizacija in prevzem gospodar-
jenja po delovnem kolektivu so omo-
gočile, da smo lansko ■ jesen pristopili
k izvršitvi okrajne planske naloge, h
graditvi nove lokalne tekstilne tovarne.
Načrti za gradnjo ozir. adaptacijo so
biil izdelani v poletju 1950. S 1. okto-
brom se je ustavilo obratovanje v sta-
rih, neprimernih prostorih. Člani de-
lovnega kolektiva in nekaj strokovnih
gradbenih delavcev je prijelo za delo
na tem gradbišču. Komaj čez šest me-
secev otvarjamo novo tovarno.
V začetku oktobra lanskega leta smo
se sestali predstavniki lokalnih podjetij
pri Okrajnem komiteju KPS in raz-
pravljali o predlogih za tekmovanje v
počastitev 10. obletnice Osvobodilne
fronte! Mehanična tkalnica ni mogla
sprejeti tekmovanja v proizvodnji, ker
je obrat že stal. Sprejeli pa smo v
svoje šestmesečno tekmovanje obvez-
nost, da bomo do proslave 10. obletnice
ustanovitve OF izgotovili nove obratne
prostore in jih izročili v pogon. Sprejeli
smo tudi tekmovanje v udarniškem
delu.
Danes slavi delovni kolektiv Mestne
tkalnice v Ptuju, z njim pa vsi delovni
ljudje iz ptujskega okraja, eno naj-
večjih delovnih zmag v svojem lokal-
nem gospodarstvu, zmago, ki je bila
dosežena dobrih 14 dni pred obljublje-
nim rokom in ki predstavlja dostojen
uvod v proslave 27. aprila. Delavci in
nameščenci tkalnice smo ponosni, da
moremo s takim delovnim uspehom
proslaviti 10. obletnico OF in da smo
udarili čvrst temeljni kamen lokalni
industriji in lokalnemu gospodarstvu
našega okraja.
Gradnje naše tovarne ni bilo moči
Iz objektivnih razlogov poveriti kake-
mu gradbenemu podjetju, ker so bila
ta preobložena z drugimi planskimi
nalogami. Tako se je delovni kolektiv
po svojih predstavnikih v sporazumu z
Izvršilnim odborom Okrajnega ljud-
skega odbora odločil za gradnjo v lastni
režiji, s tem pa je padla na delovni
kolektiv tudi vsa skrb za nabavo grad-
benega materiala, prevozna sredstva in
delovne sile. Kljub težkočam, povzro-
čenim našemu gospodarstvu z gospo-
darsko blokado informbirojevskih de-
žel, kljub velikim posledicam lansko-
letne suše je delovni kolektiv ob raz-
umevanju in pomoči državnih organov
uspel premagati vse težave in dograditi
nove obratne prostore.
Večina gradbenega materiala, pred-
vsem osnovni material, je bil nabav-
ljen iz lokalnih podjetij, tako zidna
opeka iz Janezove, strešna pa iz Ormo-
ža. Gradbeni les nam je bil dodeljen
v gozdu še neposekan. Večje težave so
se pojavile pri nabavi betonskega že-
leza, žičnikov, pločevine in cementa.
Tudi to je uspelo nabaviti po planu I,
ker so nam Komite Vlade LRS za lo-
kalno industrijo. Izvršilni odbor OLO,
Svet za lokalno industrijo, v veliki
meri pa tudi Poverjeništvo za komu-
nalne zadeve pomagali iz najtežjih
situacij v nabavljanju materiala. Teža-
vam pri nabavi materiala so se pridru-
žile še težkoče pri prevozu, ker nima-
mo lastnih prevoznih sredstev. Tukaj
so nam priskočili na pomoč Okrajno
avtoprevozništvo v Ptuju, Uprava voda.
Baza cest v Ptuju in Jugoslovanska
armada, slednja predvsem pri dovozu
gramoza.
Osnovnega gradbenega materiala smo
pri gradnji porabili: 55 ton cementa,
60.000 zidakov, 16.000 strešnikov, 19 ton
živega apna, 92 kub. metrov pgska, 570
kub. metrov gramoza, 1860 kg beton-
skega železa, 250 kg železa za spone in
vijake, 660 kg žebljev, 245 kub. metrov
rezanega lesa in veš drugi potrebni
material. Za gradnjo je bilo treba
izkopati 406 kub. metrov zemlje. Iz po-
rabljenega materiala smo zgradili 418
kub. metrov betona in 185 kub. metrov
zidakov s podaljšano malto. Za dovoz
materiala je bilo treba opraviti 420
avtovoženj in 820 ur voženj s konjsko
vprego.
Pri delu na gradbišču sta nam Re-
montno podjetje in Okrajno gradbeno
podjetje dala na razpolago strokovne
delavce, zidarje in tesarje, medtem ko
je vsa težaška dela opravil delovni ko-
lektiv sam. Polovica kolektiva je stalno
delala na gradbišču, sedaj kot kopači
temeljov, sedaj prinašalci opeke in
malte, sedaj kot pomočniki tesarjev, pa
zopet kot drvarji, da so posekali in
pripravili les za tesarje, V novi stavbi
ni dela. pri katerem ne bi bilo žuljev
tkalk. Člani delovnega kolektiva tkal-
nice so opravili skoraj 21.000 plačanih
delovnih ur in okroglo 2000 udarniških.
Strokovni delavci Okrajnega gredbene-
ga podjetja so opravili 1168 zidarskih
in 989 tesarskih ur, delavci Okrajnega
remontnega podjetja pa 1400 polirskih,
2843 zidarskih in 4560 tesarskih ur ter
okoli 2000 vajeniških in delavskih ur.
Tehnični vodja je bil do 21. dec. 1950
ing. UrbančiČ. ki je tudi Izdelal načrte,
od 1. januarja 1951 pa je bil tehnični
vodja tov. Gajzer Herman in polir tov.
Rogina Ivan.
Iz navedenih številk Je moči razvi-
deti, kaj smo zgradili, ne povedo pa
številke tega, kar bi bilo treba pove-
dati, namreč, da smo gradili v zimski
sezoni in da se delo na gradbišču nI
ustavilo niti v najslabšem vremenu,
ne povedo o velikem delovnem priza-
devanju vseh, ki so pri gradnji sode-
lovali in o pomoči, ki smo jo prejemali
predvsem pri nabavi materiala. Po-
udariti moram, da bi naša gradnja v
tako kratkem času ali pa sploh ne
uspela, če Komite Vlade LRS za lo-
kalno industrijo ne bi pokazal tolikega
razumevanja pri vseh težavah, ki so
nastopile, predvsem pri nabavi cemen-
ta. Kajti v času gradnje so bili tudi
kritični momenti, ko je izgledalo, da
bo vse delo obstalo, če v najkrajšem
času ne prejmemo potrebnega gradbe-
nega materiala. Spričo obstoja velikih
planskih nalog v zveznem in republi-
škem merilu je izgledalo skoraj nemo-
goče, da bomo mogli dobiti cement.
Komite Vlade LRS Je pravilno ocenil
pomembnost lokalne industrije in nam
dodelil cement. Tudi Izvršilni odbor
OLO, predvsem pa Svet za lokalno
industrijo in Poverjeništvo za komu-
nalne zadeve, na čelu s poverjenikoma,
sta pomagala iz težkoč pri nabavi ma-
teriala, tako da se je gradnja v glav-
nem nemoteno razvijala. Pri opravi
vseh voženj, kot že omenjeno, smo uži-
vali pomoč Okrajnega avtoprevozni-
štva. Uprave voda v Ptuju in Jugoslo-
vanske armade, kar Je zopet pokazalo
veliko povezanost lokalnih gospodar-
skih podjetij, na drugi strani pa, da
Jugoslovanska armada, ki je budni
čuvar naše neodvisnosti, tudi aktivno-
pomaga pri izgradnji socializma v naši
domovini.
Vse velike težave pri gradnji smo
lahko odstranili in opravili v roku le
zato, ker se je delovni kolektiv zavedal
svojih nalog in se prav tako uporno
boril v gradnji kot v času obratovanja
za dosego proizvodnega plana. Delavski
svet in Upravni odbor, pa tudi sindi-
kalna podružnica so znali delovnemu
kolektivu pravilno pojasniti pomemb-
nost gradnje. Zato pa je tudi polovica
delovnega kolektiva, ki Je bila stalno
zaposlena pri gradnji, uspela v svojem
(Se nadaljuje na Z stiani)
Obišcimo nase brigodirfe-giaditelie
m. mlodinske proge DoiMri-Banja Laka
v nedeljo, 1. aprila je bila v Doboju
svečana otvoritev del na III. mladinski
progi Doboj—Banja Luka. Številne bri-
dage iz vse države so ta dan zasadile
krampe in lopate v bogato bosansko
zemljo. Zopet se razlega pesem briga-
dirjev po bosanskih krajih, pesem
Ljudske mladine Jugoslavije, ki je pre-
vzela na sebe veliko nalogo, izgradnjo
proge od Doboja do Banja Luke v le-
tu 1951.
Med prvimi brigadami je na traso
bodoče proge prispela tudi I. ptujska
mladinska delovna brigada »dr. Jožeta
Potrča«, ki bo ostala na delu dva mese-
ca, do konca maja.
Okrajni komite LMS v Ptuju je skle-
nil organizirati za 1. maj delegacijo, ki
bo obiskala naše brigadirje na trasi
proge Doboj—^Banja Luka. Delegacija
bo odšla na progo dne 30. aprila 1951
opoldan in bo prispela v Doboj 1. maja
dopoldne.
Naloga vseh odborov množičnih orga-
nizacij na vaseli in v mestu je, da zbe-
rejo po enega zastopnika, ki bo obiskal
brigado. Zaželeno je, da se obiska ude-
leži poleg zastopnikov organizacij tudi
čim več staršev, prijateljev in znancev
brigadirjev, ki želijo spoznati življenje
in delo naše mladine na delovni akcijL
Za ndeležence tega obiska bo rezervi-
rano mesto v vlaku, ki odpelje iz Ptu-
ja 30. aprila ob 12,40 uri. Vsi udeležen-
ci imajo popust na železnici v višini 75
odst., tako da bo vožnja v obe smeri
znesla 350 din. Hrano za pot si mora
vsak udeleženec vzeti s seboj. Ravno
tako naj vsi vzamejo s seboj po možno-
sti odejo. Prenočišče je rezervirano v
Doboju. Delegacija se bo vrnila v Ptuj
3. maja ob 7. uri zjutraj.
Kdor se želi udeležiti tega obiska, se
miora, najkasneje do 21. aprila t. 1. ja-
viti na Okrajnem komiteju LMS v Ptu-
ju, Prešernova ulica 6. Vsak prijavlje-
nec mora takoj pri vpisu položiti 350
din, kolikor stane vožnja v obe smeri.
Iz pisarne OK LMS.,
80.000 gozdnih scidifc to posmienih
v gozdnih predelih ptujskega okraja
je bilo v marcu in tudi v začetku aprila
t. 1. večje zanimanje za pomlajevanje
gozdov kot sicer, saj je bilo porabljenih
za pogozdovanje nad 80.000 gozdnih
sadik listavcev.
Največje zanimanje Je bilo za sadike
med kmetovalci iz Starš, Središča in
Ormoža, v Zadružni ekonomiji Zlato-
ličje ter na gospodarstvu TAM v Star-
šah, dočim v Halozah in Slovenskih
goricah ni bilo takega zanimanja. Pri
sajenju je sodelovalo nad 15 osnovnih^
šol, med katerimi so šole Starše, Pod-
gorci, Majšperk, Vurberk, Ormož in
Grajena ter druge,
V krajih, kjer Je večje zanimanje za
pogozdovanje, so kmetovalci doumeli
škodljivost gozdnega mrčesa in so pod-
vzeli potrebno za omejitev ali prepre-
čitev gozdne škode. Doumeli so tudi
ukrep oblasti, da žage ne bodo prevze-
male v žaganje lesa, ki ni olupi j en, in
da bo zaplenjen les, ki bo neolupljen
prevažan.
Vaški odbori OF bodo morali v onih
vaseh, kjer ni razumevanja za pomla-
jevanje gozdov in odpravljanje gozdne
škode, resneje obravnavati ta vprašanja
na sestankih, kjer gre tudi za ostala
gospodarska vprašanja, predvsem pa
morajo dati pri tem zgled odborniki
vseh množičnih organizacij, ki imajo
možnost pogozdovanja in čiščenja go-;
zdov. 1
Ptu|ski železničarji se pripravljajo
na proslavo svojega praznika
Sklep zvezne vlade, da se vsako leto
proslavi 15. april kot »Dan železničar-
jev«, je veliko priznanje številnemu
železniškemu kolektivu naše domovine,
da se tako osvetli pomen revolucionar-
ne borbe železničarjev v vrstah delav-
skega razreda, da se podčrta njihova
udeležba v narodnoosvobodilni borbi in
posebej njihovo požrtvovalno delo pri
graditvi nove socialistične Jugoslavije.
Železničarji iz ptujskega okraja pro-
slavijo ta dan v Ptuju z naslednjim spo-
redom:
1. Zbor vseh železničarjev in drugih
udeležencev pred železniškim sindikal-
nim domom v Ptuju ob 8. uri.
2. Ob 8.30 krene povorka skozi mesto
do spomenika padlih borcev v želez-
niški delavnici. Spomenik je bil postav-
ljen in odkrit v letu 1950.
3. Ob 9.30 uri kratka komemoracija
nato razhod.
Da dostojno proslavijo svoj praznik
so sklenili ptujski železničarji, da s pro-
stovoljnim delom očistijo in uredijo
prostore, poživijo kultumo-prosvetno
delo, napovedo oz. sprejmejo tekmova-
nje z edinicami sorodnih strok iz dru-
gih krajev domovine. Ce prištejemo k
železniškemu kolektivu ptujskega okra-
ja razen vozovne delavnice, mostograd-
nje, nadzorništva proge, nadzomištva
signalov, brzoiava ter postaje v Ptuju
še postaje od Cirkovc do Središča, do-
bimo številen kolektiv, kateri se stalno
trudi za prevoz potnikov in materiala.
Člani tega kolektiva ostajajo tudi še po
delovnih urah na svojih mestih ter s
prostovoljnim delom olepšujejo objekte
in okolico. V vseh edinicah so se v teh
dneh vršili prav dobro obiskani mno-
žični sestanki, kjer so se sprejele ob-
veze in postavile naloge za v bodoče.
Med bodoče naloge spada tudi poživi-
tev kultumo-prosvetnega dela, študij,
šah, knjižnica itd.
Za izpolnitev sprejete obveze so se
najbolj zavzeli šahisti, kateri hočejo
osnovati šahovsko sekcijo. Odigrali so
že na čast 15. aprila brzopotezni turnir
na 6 deskah. Med 12 igralci je s svojo
igro najbolj iznenadil Nežmah ml., sin
tov. Nežmaha železniškega uslužbenca
postaje Ptuj, kateri se mnogo trudi za
popularizacijo šaha. Nežmah ml. je po-
razil 9 igralcev, med katerimi tudi ne-
kaj starejih šahistov. Do živega ni mo-
gel samo tov. Rudolfu in tov. Kosmaču,
katera sta dosegla 1. in 2. mesto, Než-
mah ml. pa 3. mesto. Igralci so bili
mnenja, da bo Nežmah ml. dober že-
lezničar in dober šahist. —ar.
Wed obrtniki v okraju vlada
veliko zanimanje za gospo-
darsko razstavo
Med obrtniki v ptujskem okraju vla-
da veliko zanimanje za okrajno gospo-
darsko razstavo, ki se bo vršila v le-
tošnji jeseni v Ptuju. Mnogi obrtniki
zatrjujejo, da bodo za letošnjo razstavo
pripravili še lepše izdelke, kakor so jih
za zadnjo razstavo, ki se je vršila v 1.
1949 ter zahtevajo, da bi jim bil na raz-
stavi odmerjen čim večji razstavni pro-
stor.
Na sestankih, ki jih bodo imeli te dni,
se bodo pogovorili o organizaciji raz-
stave, ureditvi in razvrstitvi izdelkov
ter o vseh ostalih vprašanjih.
, Iz tega zanimanja med obrtniki pri-
čakujemo, da bomo na letešnji razstavi
imeli priliko videti in kupiti kvalitetne
in okusno izdelane obrtniške proizvode
prikazano prav tako dobro izvrše-
vanje reparaturne dejavnosti obrtnikov
^ ptujskem okraju.
Pobudi OOOF in Obrtne zbornice v Ptuju
je sledilo mnogo obrtnikov v okraju
OOOF in Obrtna zbornica v Ptuju ^
sta pred nekaj meseci pozvala obrtnike
v ptujskem okraju, naj izdelajo vsaj po
en kvalitetno izdelan predmet, da bi ga
potem lahko OOOF dal kot nagrado-
frontnim kolektivom v okraju, ki bodo'
v tekmovanju na čast 10-letnice usta-
novitve Osvobodilne fronte dosegli naj-
večje uspehe.
Ta poziv je naletel med obrtniki v
okraju na velik odziv. Mnogi obrtniki
so izdelane premete že poslali Orbrtni
zbornici, ponekod, kot na primer v Sre-
dišču pa so izgotovljene predmete naj-
prej rastavili v izložbenem oknu.
S sodelovanju pri izdelavi teh pred-
metov za nagrajevanje frontnih kolek-
tivov obrtniki v ptujskem okraju do-
kazujejo svojo pripadnost Osvobodilni
fronti ter pripravljenost po svojih mo-
čeh pomagati pri čim dostojnejši pro-
slavitvi velikega praznika slovenskega
naroda.
Strelska družina v Središču
se pripravlja na gradnjo
strelišča
v letošnjem letu ustanovljena Strel-
ska družina v Središču je zelo aktivna.
Na nedavnem občnem zboru so člani,
ki jih šteje že nad 50, sklenili zgraditi
strelišče. Ob tej priliki so pa tudi izra-
zili željo, da bi jim Okrajni strelski
odbor dodelil boljše orožje, kot sta pu-
ški, ki so ju že prejeli Razen tega bi
jim bila nujno potrebna tudi ena zrač-
na puška za vaje pozimi in v slabem
vremenu, ko bi se te lahko vršile v
dvorani.
Krajevna Zveza borcev v Sredi-
šču je prispevala za gradnjo
mavzoleja 20.000 din
8. aprila 1.1. se je vršil v Središču
občni zbor krajevne Zveze borcev NOV.
Zboru je prisostvoval tudi zastopnik
Okrajnega odbora ZB tov. Vučak.
Po pregledu celotne dejavnosti Kra-
jevne zveze so člani sklenili prispevati
za gradnjo okrajnega mavzoleja 20.000
dinarjev, za vojne sirote 8000 dinarjev,
poleg tega pa še podpira Krajevna
zveza vojno siroto, ki je izgubila v zad-
nji vojni moža in sina z mesečnim zne-
skom 400 dinarjev.
Zdravljenje v zdravstvenih
ustanovah za vse državljane ^
Od 1. aprila dalje se lahko ambu-
lantno zdravijo v zdravstvenih ustano-^
vab vsi državljani, ne glede na to, če i
so zavarovanci drž. zavoda za socialno^
zavarovanje ali ne. Ta možnost obstoja <
v krajih Središče, Ormož, Cirkulane,!
Ptuj, Strnišče, Ptujska gora in Maj-5
šperk. Cez nekaj dni bo to mogoče tudi j
v Zetalah in v Juršincih.
Bolnik plača za prvi pregled v zdrav-j
stvenih ustanovah 20 din, za vsak na-;
daljnji pregled pa 10 din. |
V ambulantah se vršijo pregledi vsak;
delavnik od 7. do 13. ure z izjemo T:
Središču, kjer so pregledi vsak torek j
in soboto popoldne in v četrtek dopol-
dne; v Strnišču vsak ponedeljek, sredoj
in petek dopoldne; na Ptujski gori in!
v Majšperku vsak torek, četrtek in so-j
boto dopoldne. '<
OLO, Svet za zdravstvo, Ptuj.j
Stran 2
.PTUJSKI TEDNIK«
Ptuj. 13. aprila 1951
uspela skupščina Olkrajne obrtne zbornice Ptu)
v nedeljo, dne 8. aprila 1951 se je
vršila v prostorih »Ograda« v Ptuju
prva redna letna skupščina Okrajne
obrtne zbornice Ptuj. Pred 77 delegati
iz vseh sektorjev obrtniške dejavnosti
je upravni in nadzorni odbor polagal
obračun svojega dela vse od ustanovne
skupne obrtne zbornice pa do danes.
Po pozdravnem govoru predsednika
tov. Ilec Jožeta v katerem je pozdravil
navzoče zastopnike Komiteja VLRS za
lokalno industrijo in obrt in obrtne
zbornice LRS ter člana lO OLO pover-
jenika za obrt tov. Ogorelec Mirkota je
predlagal enominutni molk v počastitev
umrlih obrtnikov, ki so zapustili obrt-
niške vrste v'času poslovanja zbornice
kot njeni člani. Po predlogu dnevnega
reda, ki je bil soglasno sprejet je de-
lovno predsedstvo zasedlo svoje mesto,
na čelu s predsednikom delovnega pred-
sedstva tov. Vrbnjak Jožetom, državnim
mojstrom v Ptuju. Vse točke dnev-
nega reda so se razvijale nemoteno.
Upravni odbor zbornice je podal iz-
črpno poročilo o dosedanjem delu zbor-
nice. Orisal je težave, ki so se pojav-
ljale v pričetku poslovanja zbornice,
nakazal s statističnimi podatki uspeh
poslovanja ter podal tudi okvirne di-
rektive za bodoče delo. Iz poročil je
bilo zajeto, da je obrtništvo ptujskega,
okraja dajalo skozi ves čas lep vzgled,
kako je treba pristopiti k skupnemu
delu, k delu, ki prepričuje vse delovno
ljudstvo, da stopa tudi obrtništvo v
strnjenih vrstah k napredku, k samo-
izpopolnjevanju, predvsem pa, da po-
maga na vseh straneh k izgradnji socia-
lizma v naši državi. Zelo malenkostni
so bili pojavi nepravilnega razumeva-
nja pravilne politike naše ljudske obla-
sti. Tesna povezava z vsemi oblastnimi
forumi je pripomogla k najhitrejšemu
reševanju vseh problemov in k premo-
mostitvi vseh težav in tako dala ga-
rancijo za dvig standarda delovnega
ljudstva. Veliko pomoč pri tem težav-
nem delu je nudilo Poverjeništvo za
obrt pri lO OLO Ptuj, kakor tudi vse
ostale oblastvene institucije. Z željo,
da bi ta tesna povezava še v nadalje
obstojala so bili referati zaključeni. Po
poročilu nadzornega odbora je notranje
poslovanje zbornice bilo vodeno v redu
ter je nadzorni odbor mnenja, da v tem
pogledu ne more dati nikakih pripomb.
V diskusiji, ki je sledila poročilon:r
upravnega odbora, se je oglasilo par'
diskutantov, ki so želeli podrobnejša
pojasnila k posameznim referatom ali
na so referate izpolnili s svojimi dodat-
ki.
Med tem je kandidacijska komisija
izdelala predlog za kandidate, ki bi jih
naj navzoči delegati volili v novi uprav-
ni odbor. Pred izvedbo volitev pa so
še govorili prisotni zastopniki oblasti
in v kratkih besedah orisali naloge bo-
dočega novoizvoljenega upravnega od-
bora, želeli novemu odboru mnogo us-
pehov v njegovem delu in odgovarjali
na posamezna vprašanja navzočih dele-
gatov. Medčasno je verifikacijska komi-
sija preštela oddane glasove ter ugo-'
tovila, da je predlagana lista bila v]
celoti izvoljena. J
Plan dela, ki obsega okvirne smerni-'
ce za nadaljnjo uspešno delo zbornice]
je bil soglasno sprejet. Povezava vsega
članstva v skupni   matični   ustanovi,
dvig strokovnega kadra, sodelovanje z,
ljudsko oblastjo, zatiranje šužmarstva,
strokovno in politično znanje obrtni-
škemu kadru, vodstvo evidence obrtni-
tva v okraju in pomoč obrtništvu v
vsakem slučaju, to so glavne naloge
zbornice in njenega upravnega odbora.
Proračun obrtne zbornice za tekoče po-
slovno leto je bil prav tako soglasno
sprejet.
Po izčrpanem dnevnem redu se je
razvila živahna debata okoli vseh pro-
blemov, ki so se pojavili v preteklem
poslovnem letu v vrstah obrtništva.
Po končani diskusiji je sprejela skup-
ščina pozdravni brzojavki Komiteju
VLRS za lokalno industrijo in obrt ter
obrtni zbornici LRS v Ljubljani.        ^
(Nadallevanle s 7. strani)
delu in z nezlomljivo voljo skozi šest
mesecev opravljala vsa težaška in po-
možna dela na gradbišču. Pred težkim
gradbenim delom niso klonile tkalke
in kot posebno prizadevnim moram iz-
reči javno pohvalo: tov. Orlač Treziki,
Zupanič Liziki, Bratuša Berti, Bombek
Angeli, Pukšič Liziki in Kajzer Katici.
Naj so bili še tako neugodni vremenski
pogoji, kljub mrazu, vetru in dežju niso
izostajale z dela,' niso pri težkem delu
jadikovale in obupavale, ampak po-
gumno prijele za vsako delo. One so
se pokazale kot prvi socialistični de-
lavci, ki se zavedajo, da grade svojo
tovarno. Prav tako zaslužita pohvalo
tudi pomožna delavca Tomažin Anton
in Pukšič Janez, ki sta se posebno od-
likovala pri pripravi gradbenega lesa.
Pohvaljam tudi tkalskega mojstra Zu-
panič Jožefa, mehanika tov. Juršič
Maksa in tkalskega polmojstra Galun
Jožefa, kateri so poleg drugih del izvr-
šili generalno popravilo celotnega stroj-
nega parka.
S svojo strokovno usposobljenostjo
in velikim delovnim elanom so nam
nudili največjo pomoč zidarji in tesarji
Remontnega podjetja Grabar Janez,
Zidarič Vinko in Kodrič Leopold ter
zidar Okrajnega gradbenega podjetja
Sever Franc. Tudi oni so se zavedali,
da pomagajo svojim tovarišem, delav-
cem druge gospodarske panoge, izgra-
diti tovarno, ki bo prinašala koristi
vsem.
Ob zaključku izražam še enkrat svojo
radost nad tem, da nam je uspelo v
danem roku, 16 dni pred proslavo ve-
likega narodnega praznika 10. obletnice
ustanovitve OF, dovršiti glavna grad-
bena dela, tako da pričnemo z današ-
njim dnem z obratovanjem. Delovni
uspehi nam pričajo o tem, da delovni
kolektiv in naše ljudstvo z veseljem
sledit^a poti v socializem, ki nam jo je
začrtala in po kateri nas vodi Komu-
nistična partija Jugoslavije na čelu s
Centralnim komitejem in tov. Titom.
Sledeč tej poti, izročam vam, tovariši
tkalci in tkalke, ki ste pred šestimi
meseci prejeli ključe svojega podjetja,
danes novo stavbo in vas prosim, da
v novi, svetli in zdravi tovarni nada-
ljujete s svojim nesebičnim delom v
korist skupnosti.«
Po viharnem avplazu so govorili še
tov Galun Jože, predsednik sindikalne
podružnice in član delavskega sveta,
tov. Zadravec Jurica in tov. Pouh. Vsi
so čestitali delovnemu kolektivu na
uspehu, tov. Pouh pa je še posebej
spomnil navzoče na pridobitve NOB in
na povojno mimo graditev socializma
v Jugoslaviji.
Ko je tov. Pouh prerezal trak, je bil
obrat puščen za kratek čas v pogon,
nakar so si udeleženci proslave ogle-
dali delovni proces v tkalnici.
Po razpoloženju članov delovnega
kolektiva se je videlo, da se vsi dobro
zavedajo vrednosti nadaljevanja obra-
tovanja v novih prostorih in da je to
njihov obrat, v katerem bodo ustvar-
jali blago za ljudstvo in doživljali
resne pa tudi srečne in vesele dni v
tem zglednem in podjetnem kolektivu.
VJ.
Delitev sladkorje
Tudi tuberkulozni bolniki, ki niso
oskrbovani z živilskimi kartami, lahko
kupijo redno mesečno po 1 kg sladkorja
po nižjih cenah proti oddaji bonov.
Kdor ima ugotovljeno TBC, ali sumi
na to obolenje, naj dvigne nakazilo za
sladkor v protituberkuloznem dispan-
terju v Ptuju ali Ormožu In potrdilo
od svojega KLO. da ni v garantirani
preskrbi.
Sladkor se dobi'V KZ Ormož in v pro-
dajalni OZKZ Ptuj, Srbski trg.
Svet za ljudsko zdravstvo pri OLO Ptuj
PREDLOŽITE HRANILNE KNJIŽICE,
da se \am izstavi|o nove
Kako velikega pomena je ljudsko
varčevanje v socialističnem gospodar-
stvu, nam kaže dejstvo, da je v našem
petletnem planu znatno poudarjeno na-
čelo splošne ljudske štednje — prav
posebno pa še denarno varčevanje.
Da bi bilo vsakemu državljanu omo-
gočeno nalagati svoje prihranke, ne da
bi mu bilo treba pri tem izgubljati ča-
sa, je ljudska oblast odredila, da so
pri večjih podjetjih, uradih in ustano-
vah ustanove hranilne blagajne, pri
kmetijskih zadrugah pa hranilno-kre-
ditni odseki. Z zadovoljstvom je ugo-
tovljeno, da je naše delovno ljudstvo
pravilno razumelo ta ukrep ljudske
oblasti. O tem priča lep porast hranil-
nih vlog pri hranilnih blagajnah in
tudi nekateri hranilno-kreditni odseki,
KZ so pokazali lepe uspehe.
V zadnjem času je porast hranilnih
vlog pričel nekoliko nazadovati. Ob-
jektivno opravičljivih razlogov za to ni. i
Nedvomno so sindikalne podružnice pri |
podjetjih, uradih in ustanovah in vod- i
stva kmetijskih zadrug smatrali denar-^
no varčevanje za kampanjsko zadevo.'
Toda to ne bi bilo pravilno. Denarno,
varčevanje je odraz kulturnega odnosa
posameznika do skupnosti; z vlaganjem
prihrankov v državne denarne zavode
kažemo   zaupanje do ljudske   oblasti,
zato mora biti varčevanje stalno v po-
rastu. Kakor se dviga razvoj našega
gospodarstva, tako   morajo   naraščati
tudi hranilne vloge, kajti prvo in drugo
je dokaz dvigan.la ljudskega blagosta-
nja v soclalistif ni državi. Zaradi tega je
potrebno, da vse množične organizacije
ob vsaki priliki tolmačijo ljudstvu po-
trebo varčevanja in prikazujejo koristi,
ki jih donaša štednja vlagatelju in
skupnosti.
V ptujskem jokraju je bilo denarno
varčevanje zelo razvito. Vsled kapitali-
stične družbene ureditve v preteklosti
in zaradi velikih svetovnih gospodar-
skih pretresov med drugo svetovno
vojno so postale bivše hranilnice in
posojilnice nelikvidne. Zaradi tega naši
vlagatelji vsa leta po vojni niso prišli
do svojih prihrankov. Da zaščiti pred-
vsem najega malega vlagatelja, je Ijud-
.ska oblast prevzela te stare in plačila
nezmožne hranilnice in odredila Na-
rodni banki FLRJ, naj za stic zamrz-
njene hranilne vloge izstavi nove hra-
nilne knjižice; kar pomeni, da bo vla-
gatelj zopet lahko sam razpolagal s
svojimi do sedaj zamrznjenimi prihran-
ki.
Zaradi tega naj imetniki hranilnih
knjižic in sicer: Posojilnice Ptuj, Kmeč-
ke hranilnice in posojilnice Ptuj, Pred-
ujemnega društva Ptuj in Hranilnice
Ptuj prinesejo Narodni banki, podruž.
v Ptuju hranilne knjižice naštetih de-
narnih ustanov, da se jim zamenjajo z;
novimi. Oni pa, ki imajo vložne knji-
žice bivših hranilnic in posojilnic na i
podeželju, naj jih predlože hranilno-
kreditnim odsekom svojih Kmetijskih
zadrug, da jim prinesejo stare vloge na
nove in jim zanje izstavijo novo hra-
nilno knjižico in obrestujejo po 5 odst.
letno. — Narodna banka FLRJ. centra-
la za LR Slovenijo,   podružnica Ptuj.
Člani so krittsirali^ odborniki pa se
niso zganili
Člani KZ Markovci so dali doslej vrsto
predlogov upravnemu in nadzornemu
odboru, kako bi bilo treba odpraviti
škodo, ki jo trpijo na ljubo poedincev,
ki zlorabljajo položaj v KZ v svojo
korist.
Eden teh predlogov se /c nanašal na
škodo, ki jo je povzročaj KZ poslovodja
KZ Markovci ForšntTflč Franc iz
Markove 41.
Dolgo se je šušljalo, da s sladkorjem
ni v redu, vendar nikdo m hotel na-
praviti kontrole, da ne bi bilo »zamere^,
Končno je prišlo tudi do tega. Poslovodji
Foršnariču manjka 102,20 kg sladkorja.
Petdeset kilogramov si je zanesel enkrat
domov in skril v klet, tako je vsaj pri-
znal kontroli, 10 kg je znosil postopoma
domov, 15 kg je prodal Kostanjevcu
Martinu iz Nove vasi, bivšemu predsed-
niku upravnega odbora KZ, manjše ko-
ličine pa je še prodal sousluzbenkama,
za 20 kg pa še vseeno ni vedel povedati,
kam jih je spravil.
Kontrola je še ugotovila, da je Foršna-
ričevo delo zelo površno"in malomarno.
V predalih nagrizeni, nenalepljeni in
neobračunani odrezki bonov, neeviden-
tirana prodaja, cene, popusti itd., zraven
tega pa še ostala škoda, ki jo zraven
Foršnariča povzročajo v trgovini miši in
podgane, k^ie na to, da člani KZ Mar-
kovci ne boSo mogli Foršnariču še dalje
dopustiti, da bi gospodaril v zadružni
trgovini.
Zoper imenovanega je uvedena pre-
iskava.
Ta primer dokazuje, kako škodljiva je
popustljivost nadzornega in upravnega
odbora KZ. a tudi Ljudske inšpekcije. Iz-
gleda, da jim je lažje dopuščati, da
trpijo škodo številni zadružniki, kakor
da bi energično nastopili v imenu vseh
članov proti poedincem, ki slabijo go-
spodarsko moč zadruge in njen ugled.
Nič mani po ni pri tem prizadet KLO ali
OF, ki jima ne more biti vseeno, kako
se gospodari na njihovem delovnem pod-
ročju, -ne
Poslovili smo se od premeščenih
železničarjev
Vsled reorganizacije železniške upra-
ve je odšlo nekaj ptujskih železničarjev
na druga službena mesta. Tem tovari-
šem, med njimi je tudi tov. P r e m k.
šef bivše sekcije za vzdrževanje proge.
Soberl, šef prometnega sektorja in Ka-
pustič, uslužbenec sekcije, se je Želez-
niki kolektiv, dne 7. t. m. od njih po-
slovil v sindikalni dvorani železničar-
jev Ptuj. Na to slavnost je povabil ko-
lektiv tudi upokojenega železničarja
Rozman Franca, kateri je v teh dneh
obhajal 80-letnico. Slavnosti so se ude-
ležili tudi zastopniki oblasti ter s tem
dali poudarek, da cenijo delo železni-
čarjev.
Od tov. Premka in drugih železni-
čarjev se je v imenu kolektiva poslovil
tov. A r n u š, kateri je v svojem govoru
naglasil zasluge tov. Premka in drugih,
zahvalil se je za uspešno sodelovanje
ter izrazil željo, da" tudi na novih služ-
benih mestih delajo z istimi uspehi.
Tov. Rozmana je pozdravil in mu če-
stital k 80-letnici tov. Koren. V svojem
govoru je omenil delo tov. Rozmana za
časa Avstrije in bivše Jugoslavije, ko
je imenovani kot član kolektiva vozov-
ne delavnice vršil važne politične nalo-
ge in pripravljal pot za novo sociali-
stično Jugoslavijo. Tudi danes, kljub
svoji starosti tov. Rozman z velikim
zanimanjem spremlja razvoj In se v
političnem delu udejstvuje.
Od slavljencev se je poslovil tudi
predsednik MLO in član MK KPS tov.
Vogrinc. Zahvalil se je za sodelovanje,
izrazil upanje, da ostanemo s preme-
ščenimi v stikih in da bodo tudi na no-
vih službenih mestih delali za Iste cilje
in z istimi uspehi.
V slovo je zapel moški zbor SKUD-a
»J. Lacko« nekaj pesmi, kar je slavnost
izredno poživelo in ji dalo pečat pri-
srčnosti.
Ob zaključku so se slavljenci zahva-
lili za izkazano pozornost ter zagotovili,
da tudi v bodoče ne pozabijo Ptuja, niti
svojih dolžnosti, katere bodo izvrševali
z istim veseljem, čeprav v drugem oko-
lju in pogojih, da čimprej zgradimo
svojo socialistično domovino.      .. .ar.
Gospodinjski tečaj na Bregu
je trajal 324 ur
V nedeljo, dne 8. aprila 1.1. je obi-
skalo lepo število Ptujčanov razstavo
v osnovni šoli, ki so jo pripravile te-
čajnice gospodinjskega tečaja na Zg.
Bregu, Ptuj ob zaključku tečaja.
V lepo okrašenem šolskem prostoru
je bilo na 57 podstavkih razstavljeno
raznovrstno pecivo in različno priprav-
ljeno meso, kot dokaz, da se je 59 tečaj-
nic v starosti med 14. do 28. let tekom
324 ur predavanj o izkušnjah kuhanja,
krojenja, negi dojenčkov in žene, o ži-
viloznanstvu, vrtnarstvu itd. naučilo
vrsto stvari, ki so koristne v vsakda-
njem življenju gospodinje na vasi ali
v mestu.
Na pobudo organizacije OF Draženci
je nameraval biti na Zg. Bregu gospo-
dinjski tečaj za žene in dekleta iz Dra-
ženc in Brega, vendar se jim je pri-
družila še vrst deklet iz Ptuja. Pobrež-
ja. Pristave. Nove vasi, Kicarja, Ptuj-
ske gore, Destemika in Trnovske vasi.
Zaradi prevelikega števila interesentk
je morala uprava tečaja več prijavlje-
nih odkloniti in je odbrala resnejše
žene in dekleta, ki so kazale pravo za-
nimanje za ta tečaj.
Osnovna težava v tem tečaju se je
odražala v tem, da je bilo treba nabaviti
ves material za praktična dela iz last-
nih sredstev na prostem trgu. To težavo
so tečajnice z voljo obvladale, čeravno
je bilo med tečajnicami veliko število
tečajnic iz zagotovljene preskrbe. Ob
zaključku je dobila uprava tečaja od
MO OF Ptuj in od terenskega odbora
OF Breg po 1000 din subvencije.
Tečaj je bil zaključen z razstavo in
kulturnim programom. V enodejanki
)Prisega ob polnoči-, pesmih in recita-
cijah so tečajnice pokazale veselje za
kultumo-prosvetno delo. —bi
Način odkupo in prodaje kmetif skih
pridelkov pri kmetijskih zodrugah
Po navodilu Vlade FLRJ (Urad. list;
Stev. 16-51) lahko kmetijske zadruge'
prodajajo za 6Voje člane kmetijske pri-j
delke na sledeči način:
1. Neposredno potrošnikom v svojih
trgovinah in na tržnih stojnicah;        '
2. da odstopijo prodajo okrajnemu
zadružnemu podjetju, da jih zanje pro-
da in
3. da jih prodajo trgovskim pod je-:
tjem, ki prodajajo kmetijske pridelke!
po prostih cenah. i
Ce prodajajo zadruge kmetijske pri-'
delke v svojih trgovinah, na tržnih stoj-'
nicah ali pa za njih prodajo okrajno za- i
družno podjetje po cenah, ki so za isto^
kakovost blaga za 15 odst, nižje od cen;
na trgu, dobijo kmečke bone za 15% ;
vrednosti, tako prodanih artiklov.        \
Bone dobijo zadruge oziroma okraj- i
no zadružno podjetje od Narodne ban- \
ke FLRJ po istih pogojih kakor kmeč-1
ke obdelovalne zadruge. (Navodila v I
Urad. listu FLRJ štev. 7-51.) i
V zvezi gornjih navodil pozivamo vse j
upravne odbore kmetijskih zadi-ug na,
področju OLO Ptuj, da takoj pristopijo j
k odkupu in prodaji kmetijskih pri-,
delkov.
V to svrho dajemo sledeče orientacij-
ske nakupne cene:
Pšenica......din  75,80 za kg
Ječmen     .....„    45,— za kg
Koruza.......,    40,— za kg
Proso . . i . . . „ 50,— za kg
Bučno olje   ....    „  400,— za lit.
Mleko.......,   20,— za lit.
Jajca    ......    „     6,— kom.
Fižol sortiran ....    „    60,— za kg
Spinača......„    25,— za kg
Ohrovt......„   25,— za kg
Cesenj......„ 200,— za kg
Pesa rdeča.....„ 15,— za kg
PeterSilj    ....... 25,— za kg
Motovileč.....„ 40,— za kg
Kislo zelje.....„ 25,— za
Prašiči mesnati    .   .    „ 160,— za kg
Žganje sadno....., 300,— za lit.
Rž........., 50,— za kg
Oves........, 60,— za k;;
Ajda......... 50,— ZA f:g
Med.......„ 350,— ta kg
Surovo maslo   ...    „ 400,— za kg
Kuhano maslo   .  .—•    „ 450,— za kg
Fižol Cipra.....„ 65,— za kg
Fižol nesortiran   .  .    „ 50,— za kg
Salata berivka  ...    „ 50,— za kg
Pori.......„ 45,— za kg
Korenje rdeče .  .  .   „ 15,— za kg
Redkev  črna    ...    „ 3,— za kg
Radič    ......„ 40,— za kg
Kisla repa....., 6,— za kg
Prašiči pitani    ...    „ 180,— za kg
Sadjevec.....„ 25,— za let.
Žganje nad 40% . . „ 350,—za lit.
brez trošarine
Vino (Štajersko), maligan stopnja din
10,—, brez trošarine
Seno sladko ....  din  20,— za kg
Seno polsladko ...    „ 17,— za kg
Seno kislo    ...... 13,— za kg
Deteljna krma ...    „ 24,— za kg
Opozarjamo zadruge, da bomo teden-
sko poročali v »Ptujskem tendilcu« o
gibanju cen.
Točnejša navodila prejmejo -zadruge
na konferenci predsednikov oziroma
članov UO zadrug, katero sklicuje
OZKZ Ptuj dne 17. aprila 1951 ob 8:
uri v prostorih sind. doma Železničar-
jev. OZKZ Ptuj
Poskuš^ili so, dokler je šlo
Pri mešetarjih in mešetarkah s pa-
priko se je udomačila navada, da hodijo
na trg v Ptuj, Maribor, Radgono in
Varaždin prodajat po visokih cenah
mesto čiste paprike ponarejeno papriko
s primesmi pšenične in koruzne moke,
umetnih barv in anorganskih snovi. Z
analizo vzorcev je Sanitarno epidemio-
loška postaja v Mariboru potrdila, da
se prodaja na trgih večkrat paprika, ki
je ponarejena z dodatko mumetnega
barvila, dodatkom pšenične ter koruzne
moke in drugim.
Komisija za prekrške pri lO OLO
Ptuj je kaznovala doslej vrsto takih
prodajalcev in prodajalk z odvzemom
prostosti od 1—2 mesecev. Med kazno-
vanimi je tudi Cuš Terezija iz Borove
32 (2 meseca), Roškar Janez iz Bukove
94 (1 mesec), Vrtič Franc iz Bukove
(2 meseca), Trunk Marija iz Gajevc 9
(2 meseca), Belšak Marija iz Dornave
št 122 (2 meseca) in Janžekovič Liza
Iz Mezgove 54 (2 meseca).
Za odbore OF vasi Borovci, Bukovci,
Gajevci, Mezgovci in Domava dokazu-
jejo ti primeri, da bo treba več dru-
žbenovzgojnega dela, nakar se ne bo
dogajalo, da bi se morali nekateri člani
OF pokoravati današnji družbeni stvar-
nosti šele na podlagi kazenskih odločb.
-er.
Uspešno voio protiletalske zoščite
v Pluiu
Mestni odbor protiletalske zaščite v
Ptuju je organiziral za 27. in 28. marec
t. 1. veliko praktično vajo protiletalske
zaščite. Enote PLZ so skupno s prebi-
valstvom dokazale, da so zveste tradi-
cijam NOB. Poleg borbe za graditev
socializma skrbijo tudi za izvenarmad-
no vzgojo, zlasti pa za organizacijo, ki
skrbi za zaščito pred letalskimi napadi.
Vaja ie uspela zaradi dobrih organiza-
cijskih priprav ter zaradi uspešne stro-
kovne vzgoje, za katero skrbijo mestni
kot tudi okrajni forumi.
Na vaji so sodelovale enote PLZ me-
sta Ptuja, enote tovarne perila in že-
lezniške postaje. Ob tej vaji so preizku-
sile svojo sposobnost tudi organizacije
PLZ tovarne Aluminija Strnišče, to-
varna usnja v Majšperku in železniška
PLZ. Od teh se je najbolj izkazala že-
lezniška PLZ. Sodelovale so zelo po-
žrtvovalno tudi gasilske enote mesta
in okolice, predvojaška vzgoja. Ljudska
tehnika in organizacija ZB NOV. To
široko sodelovanje kaže, da je v Ptuju
vsa izvenarmadna vzgoja na trdnih te-
meljih. Zanimanje vsega prebivalstva
za vajo pa potrjuje, da so bile priprave
zelo temeljite in da so se množične
organizacije v celoti močno zavzele za
priprave ter so na množičnih sestankih
poskrbele za pravilno agitacijo in pro-
pagando.
Ljudska tehnika je s tehničnimi pri-
pravami evakuacije čez Dravo dokazala
voljo za sodelovanje v protiletalski za-
ščiti in visoko strokovnost, požrtvoval-
nost ter ponovno potrdila, da Je LT /a
splošno izvenarmadno vzgojo izredne
važnosti. Prebivalstvo, ki se Je eva-
kuiralo čez Dravo z brodi in čolni v
grupah po 40 oseb, je kljub močnemu
dežju, mrazu in vetru pokazalo potreb-
no resnost. Uslužbenci MLO so se eva-
kuirali na isti način kot ostalo prebi-
valstvo. Odnesli so s seboj ves najvaž-
nejši arhiv ter pri tem pokazali vzgled-
no disciplino.
27. marca je bil Ptuj zatemnjen kot
bi v resnici pričakovali letalski napad.
Razen par primerov nediscipline je bila
zatemnitev izvedena dosledno.
Sovražna letala so »odvrgla« rušilne,
zažigalne in kemične bombe, tako da so
imele vse enote PLZ dokaj posla. Pri
delu so se odlikovale zlasti gasilske
enote, vendar pa so tudi enote PLZ,
zlasti sanitetne in tehnične, pokazale, da
razumejo svojo vlogo in so svoje delo
zadovoljivo opravile. LM je pomagala
organom VRV (vzdrževanje reda in
varnosti), tako da so tudi ti izvršili svo-
jo nalogo.
Tudi hišna PLZ je aktivno sodelo-
vala. Takoj na znak »zračni alarm« so
stanovalci po hišah odprli okna ter se
disciplinirano odmaknili v odrejena'za-
klonišča. Ob tem znaku se je opazilo
ob Dravi tudi nekaj voznikov, ki so z
največjo hitrostjo izpregali konje, jih
privezovali ob ograje in stebre, s či-
mer bi preprečili, da bi ob bombardi-
ranju splašeni konji ogrožali varnost
in red. Tu je treba omeniti, da so se
vozovi postavljali preveč na gosto, kajti
to bi omogočilo uničenje voz in konj
z enim samim polnim bombnim pogod-
kom.
Kljub neprijetnemu dežju, mrazu in
vetru, je vaja v celoti uspela. Vse eno-
te so s svojo požrtvovalnostjo upravi-
čile zaupanje ptujskega prebivalstva in
mestnega odbora PLZ. Z nenehnimi
praktičnimi vajami bodo enote mesta
Ptuja odpravile manjše pomanjkljivo-
sti, ki so se tu pa tam še pokazale na
tej prvi vaji, takšnega obsega .Tu lahko
pripomnimo, da mora mestni odbor PLZ
še izpopolniti izkušnje komandirjev po-
sameznih enot, kar bo v bodočih va-
jah, kot tudi v slučaju stvarne potrebe
omogočilo večjo sigurnost "in samostoi-
nost v operacijah osno\mih enot PLZ.
Zanimanje prebivalstva, katero je kljub
slabim vremenskim prilikam opazova-
lo potek vaje, kaže, da je MO PLZ po-
skrbel za agitacijo in propagando, da
je znal k temu pritegniti tudi ostale
forume, tako da so vsi prebivalci me-
sta Ptuja bili o vaji seznanjeni na se-
stankih že mnogo pred vajo. Seveda ic
tudi ozvočenje, katero je pripravila LT,
k temu dosti pripomoglo.
Aktivno sodelovanje JA je omogoči-
lo prepričljivo imitiranje »napada«, kot
tudi uspešne akcije enot predvojaške
vzgoje. J A je s svojim sodelovanjem
manifestirala potrebo naite^nejšeg^ so-
delovanja organizacije PLZ z Armado,
porokom naše svobode in neodvi'sno5ti.
Ob zaključku vaje je pred zborom
vseh enot PLZ govoril poverjenik za
notr. zadeve okrajnega liudskpga odbo-
ra Ptuj, tov. Predanič Jože. Pozval ie
enote in prebivalstvo na aktivno delo
v protiletalski zaščiti.
Vodstva PLZ naj uspeh te vaje ne
zadovoljuje, tem.več naj še bolj dosled-
no kot doslej skrbi za strokovno vzpojo
enot PLZ in vsega prebivalstva. Po-
sebno pa naj skrbi zlasti za praktične
vaje, na katerih bodo osno\Tie enote
pridobile potrebno znanje. Komandni
kader pa potrebuje še večjo odločnost
hi operati\'nost. V. M- :
Ptuj, 13. aprila 1951
TUJSKI TEDNI
Stran 3
Letos bomo sejali samo besarobske
sončnice
Lansko leto, pa tudi že prej, so naši
kmetijski strokovnjaki svetovali kme-
tom in zadružnikom, naj zamenjajo
seme domače vrste sončnic za seme
besarabske vrste in naj seje jo samo to
seme, ker daje veliko boljši pridelek.
Nekateri kmetovalci in zadružniki so
sledili temu nasvetu, nekateri pa iz
raznih vzrokov tega niso storili. Tisti,
ki so že lansko leto sejali to novo vrsto,
so se lahko prepričali, da je res, kar
so svetovali kmetijski strokovnjaki.
Besarabska vrsta sončnic ima precejš-
nje prednosti pred domačo vrsto zaradi
tega, ker ima rastlina .samo en velik
cvet, z debelim semenom, medtem, ko
ima naša domača sončnica navadno po
več cvetov, zaradi tega pa so ti manjši
in dajejo drobno, slabšfe seme. Nova
vrsta ima poleg navedenih prednosti še
to dobro lastnost, da zori približno šti-
rinajst dni preje kakor domača, kar je.
zelo važno zaradi razporeditve kmetij-;
skih del ob jesenski žetvi in posprav-
ljanju poljskih pridelkov. Največje važ-
nosti pa je to, da se zamenjuje nova
vrsta semena v boljšem razmerju ka-
kor domača, ker prejme pridelovalec za
100 kg semena nove vrste 1 kg olja vei,
kakor za seme domače vrste.
Naša kmetijska semenska služba želi
omogočiti vsem kmetovalcem in za-
družnikom nabavo tega novega seme-
na, zato je razposlala vsem kmetijskim
zadrugam v okraju seme nove vrste,
kjer ga lahko vsi dobijo, ki ga name-
ravajo sejati, v zamenjavo v razmerju
1:1 za seme domače vrste in brez vsa-
kega doplačila. Ce kateri kmetovalec
nima lastnega semena in ga ne more
nikjer nabaviti, se lahko s kmetijsko
zadrugo dogovori, da mu ta seme po-
sodi proti vrnitvi z novim, pridelkom.
Kmetje in zadružniki, v vaiem last-
nem interesu je boljši pridelek in
ugodnejša zamenjava pridelanih oljnic.
Zamenjajte svoje domačo «eme ter se
prepričajte o prednostih besarabske vr-
ste sončnici
Za 1 ha posevka rabite le 15—20 kg
semena, ki vam da ob srednje dobri
obdelavi in na srednje dobri zemlji
okrog 1000 kg pridelka.
Ozimne posevke je treba negovati
tudi spomladi
Znano je, da dajo žita najboljši pri-
delek, če jih gojimo v plodoredu. To
pomeni, da jih ne smemo sejati na istem
mestu večkrat, temveč šele takrat, ko
po vrstnem redu v plodoredu pridejo
na vrsto. V tem oziru so posebno ob-
čutljive ozimna in j ara pšenica, ječmen,
Sirk in proso, medtem ko med manj
občutljiva spadajo rž, koruza in oves.
Zahteve raznih žit torej niso enake
in torej lahko pridejo v ploderedu na
razna mesta. Nekatera zahtevajo naj-
boljše, odnosno prvo mesto v plodo-J
redu, medtem ko 9% druga zadovolju-j
jejo z drugim, tretjim ali celo zadnjim;
mestom. Prvo mesto v plodoredu Ime-'
nujemo mesto za kulturo, za katero se
Je izvršilo gnojenje, ali za stročnicami
in večletnimi travami. Ta mesta zago-
tavljajo najboljše pogoje za razvoj vseh
posevkov. Po teh predsadežih ostane
zemlja v dobrem fizikalnem stanju, ra-
da vpija vlago itd. Žita v takšni zemlji
najboljše uspevajo. Ne morajo pa dobro
uspevati, če je bil njih prehodna kul-
tura tudi žito, posebno še ista vrsta.
Za ozimno pšenico je najugodnejši
predsadež sladkorna pesa, krompir,
stročnice ter tudi koruza. V naših krajih
se pšenica pogosto seje za koruzo, ven-
dar to ni najpovolnejši pogoj za ozimno
pšenico zlasti še ne, če gojimo pozne'
koruzne sorte. Te zapuščajo kasno v-
Jeseni polje in se cesto dogodi, da zem- \
Ije zaradi tega ne moremo pravočasno i
in pravilno obdelati za ozimno pšenico. ■
Zato je pa tudi neprimerno sejati pse- \
nico za poznimi vrstami koruze.
Iz prakse vemo, da večina žit nima:
dobro razvitih korenin in zato tudi ni;
sposobna izkoriščati hranilnih snovi vi
zadostni meri. Poleg tega lahko podleže j
plevelu. Zaradi tega je treba posvetiti,
obdelovanju zemlje za žita p>osebno j
pozornost. Zemljo za ozimno in jaro i
pšenico, ječmen, proso in koruzo mo- \
ramo globoko obdelovati ter stremeti;
za uspešnim pokončevanjem plevela. \
Treba Je imeti pred očmi, da vsa žita |
pozitivno reagirajo na globoko oranje, i
Za to obstoja mnogo dokazov. Žita so ;
pa prav tako zelo občutljiva do plevela, ■
ki jih mori in povzroča veliko škodo.
Obdelovanje tal za ozimna žita Je za
okopavinami enosta\mo In ne povzroča;
posebnih težav. Velike važnosti pri tem i
pa je, da zemljo takoj po žetvi predhod- i
ne kulture pripravimo za setev, da ima i
ta potem dovolj časa za razvoj pred \
nastopom zimskega mraza. '
Ni dvoma, da je velike važnosti V;
pridelovanju žit dobre kakovosti In vi
primernih količinah gnojenje tal. Po-j
sebno velike važnosti je gnojenje s fos-^j
fomimi gnojili, ker Igra fosfoma kisll-^
na posebno važno vlogo pri izboljšanju i
kakovosti zrnja ter regulira ter pospe-j
šuje enakomerno zorenje rastlin, od- i
stranjuje škodljive vplive prekomernih j
količin dršika ter zagotavlja boljše pre- j
zimljenje ozimnih žit. Poleg tega ima,
gnojenje s fosfomimi gnojili to pred- ■
nost. da ga lahko Izvršujemo tudi spo- ■
mladi. i
Valjanje posevkov je tudi "eden agro- \
tehniških ukrepov, ki se pa Izvaja samo i
takrat, če je zgornja plast zemlje suha ^
in ni izgledov, da bi kmalu deževalo, j
V tem slučaju pomaga, da p^me hitro ■
vzkali, ker z valjanjem pr zmoremo
k temu, da pride vlaga nazaj v vrhnje ,
plasti in tako v dotiko s semenom.
Brananje je v negi ozimnih posevkov '
eden najnujnejših agrotehniških ukre-
pov. Z brananjem odstranjujemo ple- i
vel in razbijamo vrhnjo skorjo, brana- ;
mo pa tudi takrat, če hočemo gnoj po- ]
mešati z zemljo, ali če je posevek pre- .
gost, ^
Med posebne agrotehniške ukrepe,
.«;pada gnojenje v ča."5u rasti. Za takoj
gnojenje uporabljamo le kompost. Iz- :
vršimo ga lahko štirikrat in to v Jeseni, {
zgodaj spomladi, pred brananjem in po i
potrebi v času, ko se rastline klasijo. 1
Ing. Zoreč Egon   .
KLO Stojnci je zaščitnik
šoloobveznih otrok
Krajevni ljudski odbor Stojnci spa-
da v vrsto KLO na področju ptujskega
okraja, ki se redno sestajajo na seje in
ki sproti obravnavajo navodila in pred-
loge za bodoče delo.
Na seji prve dni aprila tega leta so
obravnavali navodila glede evidence
nad pomladansko setvijo, glede izterja-
ve zaostankov gospodarskih obveznosti,
o razgrnitvi davčnega razporeda za 1950,
o roku za pritožbe in o predlogu za
kaznovanje Plošinjak Jožefe zaradi ne-
rednega pošiljanja otrok v šolo.
Glede gospodarskih nalog je bil na
66 j i sprejet sklep, da bodo za njih Iz-
vršitev poskrbeli odborniki po svojih
volilnih enotah, glede Plošinjakovih pa
predlog o kaznovanju staršev na 10 dni
prisilnega dela.
Skoda, ki jo bo trpel v življenju Plo-
šinJakov otrok zaradi nerednega ob-
iskovanja šole, je nedvomno mnogo ob-
čutnejša kot pa izrečena kazen za
starše, vendar je KLO s tem dokazal,
da se čuti soodgovoren za to škodo in
podvzema vse potrebno, da bi bilo v
Stoinclh čimveč dobro vzgojenih in za
" • l^enje sposobnih otrok. Pz.,
Dopisi tiontriev
Pionirska knjižnica
Na kratko bom opisala, kako se raz-
vija naša pionirska knjižnica odreda
»Jože Lacko« v Ptuju, ki je velikega
pomena za vzgojo nas najmlajših.
Pionirji in pionirke z veseljem za-
sledujemo, kako skrbi ljudska oblast
za našo vzgojo. Znanje, ki ga pridobi-
vamo iz šolskih knjig, je velik pripo-
moček k šolskemu pouku.
Knjižnico smo ustanovili sami. Zbrali
smo prostovoljne prispevke in tako na-
lovili skupaj do danes 99 knjig. 2ielja
nas vseh pa je, da bi se naša pionirska
knjižnica še povečala, da bi lahko vsak
pionir dobil knjigo, ki jo želi citati. Ci-
tateljev je okrog 200. S povečanjem
števila knjig se bo povečalo tudi šte-
vilo čitateljev. Izmed teh knjig naši
pionirji najraje čitajo: Kozlovska sod-
ba, Ptički brez gnezda, Pripovedke,
Pravljice, Izbrane srbske narodne pri-
povedke, Andersenove pravljice Kral-
kočasnice iz fizike Itd.
Zelo smo veseli uspehov, ki smo jih
dosegli v naši pionirski knjižnici ter
ponosni na pionirje, ki so največ po-
magali, da smo si jo uredili.
Pulko Ivanka
Obiskala sem vrtec
Kot dopisnica za pionirsko rubriko
sem obiskala Otroški vrtec v Ptuju.
Otroci so se čudili, da sem jih prišla
obiskat, da bi kaj o n^ih napisala. Vse
eo mi razkazali.
Otroški vrtec v Ptuju obiskuje sedaj
42 otrok. Cas jim mine pri ročnih de-
lih, s katerimi imajo veliko veselje.
Radi rišejo, pojejo, skačejo, zibajo se
in igrajo. Punčke kuhajo, pospravljajo,
pojejo Itd. Tudi na izlet radi hodijo
proti Ljudskemu vrtu. Po obedu gredo
spat. Ob 4. uri popoldne gredo domov.
Po nekatere pridejo mame, drugi pa
gredo sami domov.
Krajnik Vera
V Mali Bresničini
so pogozdovali pionirji
Pod vodstvom svoiih učiteljev «o
pionirji osnovne šole Podgorci pogozdo-
vali v Mali Bresničini, ki je del okraj-
nega posestva Dornava. Skupno z mla-
dino so pogozdili poseko na površini
dveh hektarjev z 2000 borovih in 3000
kostanjevih sadik ter 500 sadik črnega
oreha.
Direktor pose«tva Dornava tov. Re-
telj je ob tej priliki pionirjem prikazal
pomen našega gospodarstva v gozdar-
stvu v času socialistične graditve naše
domovine. Za tem pa jim je praktično
poiasnjeval način sajenja gozdnih sa-
dik, -ko.
Z nožem so končali prepir
v Preradu je prišlo v «oboto, 7. apri-
la t. 1. proti večeru pri Drofenikovi hiši
do prepira med 2vegla Janežem, Sume-
njak Janezom in Grega Lovrencem, ki
je končal s smrtjo Sumenjaka Janeza,
zaradi zaboda z nožem. Z nožem je bil
poškodovan tudi Janžekovič Franc iz
Prerada, ki je prišel mimogrede mirit
sprte. Zdravi se v bolnišnici.
Uvedena je preiskava.
Ljudstvo «e sprašuje: »Kdaj bo ko-
nec mesarjenja z noži?« Življenjska,
praksa pa dokazuje, da se dan za dnem i
izločajo z deli iz vrst poštenih delovnih^
ljudi poedinci, ki spadajo pod nadzor- ■
stvo, le žal, da je te mogoče odkriti šele'
takrat, ko so prizadejali družbi in dru- ■
žinam nep)opravljivo škodo.
Pretepači hočejo na svoj način
postati slavni
Na Turnišču pri Ptuju so bile v ne-
deljo, 8. aprila 1951 uspele konjske dir-
ke, ki so privabile veliko število ljudi
iz vse ptujske okolice in tudi iz drugih
krajev. Kot na vse večje prireditve, je
V Pium se ustanavlja radioamatersko
društvo
v letu 1946 Je v Ptuju bilo osnovano
več ali manj delavno radioamatersko
društvo, ki je sodelovalo do 1949 leta.
Kasneje je društvo iz raznih razlogov
prenehalo z delovanjem v glavnem po
»zaslugi« nepoAtenih poedincev, funk-
cionarjev, ki so se na nepravilen načini
»preskrbovali« z raznim materialom, ki
]e bil last druitva. Poedinci iz nežna-i
nih formov iz Ljubljane so odnesli ve-
like količine raznega materiala, vendar 1
danes nihče ne ve, kdo so ti ljudje bili j
in po čigavem nalogu se je to zgodilo.'
A da bi bila svar še »popolnejša« so
nekateri funkcionarji na Okrajnem od-
boru Ljudske tehnike, predvsem sekre-
tar Skok ugotovili, da radioamatersko
društvo baje nima možnosti nadaljnje-
ga obstoja, ter so material, kolikor ga
je seveda še ostalo, predali radioama-
terskemu društvu v Strnišče. S tem je
društvo praktično prenehalo z delova-
njem, v društvenih prostorih pa se da-
nes nahaja gostilna. Vsak nadaljni ko-
mentar je odveč.
Na tem mestu ne bi govorili o važ-
nosti in vlogi radioamaterskih organi-
zacij, bodisi v cilju tehnične vzgoje
našega delovnega človeka, bodisi v cilju
izvenarmadne vzgoje. O temu se je
že mnogo pisalo.
Da bi se tako stanje popravilo se je
odločilo nekaj tovarišev, da društvo na
novo osnujejo, da urede društvene pro-
store, nabavijo potrebni   material in
pridobe interesente ra to panogo teh-
nike. Inicijativni odbor, katerega vodi-
jo tov. Tadina, Bolta in drugi stoji
pred težko nalogo, vendar smo prepri-j
čani, da jo bo izvedel. Pri svojem deluj
pričakuje   pomoči s strani   množičnih;
organizacij in ljudske oblasti, ker le s
takim sodelovanjem Je uspeh zagotov-
ljen.
Prijave za vpis v društvo sprejema
Okrajni odbor Ljudske tehnike, Ptuj.
Nekaj o delu IZUD v Markovcih
V Markovcih prosvetno delo ne spi,
teravno se zadnje čase sliši malo o
njem. V okviru IZUD »Alojza Strafela«
s sedežem v Markovcih sta dve knjiž-
nici in sicer v Novi vasi in v Borov-
cih. Skozi vso zimo, pa tudi sedaj, ko
se je začelo delo na polju, ljudje prid-
no čitajo knjige. Največ knjig je bilo
prečitanih v Borovcih.
Tudi na dramskem polju društvo ne
spi. V zimski sezoni je priredilo igro
»Zadrega v zadregi», s katero je go-
stovalo tudi po drugih krajih. V nede-
ljo 8. aprila t. 1. se Je postavilo z Jur-j
čičevim »Desetim bratom«. Igralci so!
poskušali podati igro čim boljše, kar
se je nekaterim posrečilo. Martina Spa-
ka Je dobro podal Strafela. Tudi uči-
telja Kvasa je dobro odigral Majcen.
Druge vloge, kot so Krjavelj (Lah),
Marjan (Horvat), krčmar Oberščak
(Strafela), »o bile enako dobro podane.
Videlo se je, da so se igralci trudili,
da bi odigrali svoje vloge čim boljše.
Vsi so bili včasih nekoliko pretihi, kar
je bilo opaziti pri Dolfu (Tementu), ki
je drugače svojo vlogo podal zelo do-
bro; tudi Benjamin je bil pretih. Te-
žave so imeli igralci tudi z odrom, ki
je v zelo slabem stanju. Dvorana se
uporablja tudi v druge namene, kjer
se seveda ne pazi na oder in se vse
neusmiljeno uničuje. Bil bi enkrat že
čas, da se domovi, ki so namenjeni za
kulturne prireditve, tudi za to uporab-
ljajo.
Tudi pri pripravah za mednarodni
festival narodnih običajev, kateri bi se
naj vršil meseca avgusta v Zagrebu,
ozir. na konferencah, sodelujejo člani
IZUD v Markovcih. Na tem festivalu
,naj bi Markovci prikazali svoje stare
šege in običaje,  ki so se še ohranili.
S. L
Ustanavljamo Združenje tabornikov Slovenije
v Ljubljani posluje na Miklošičevi
cesti 16 Pripravljalni odbor za organi-
zacijo Združenja tabornikov Slovenije.
Ta ima v sobi št. 43 vsak ponedeljek,
sredo in petek od 15. do 17. ure redno
dežuiTio službo. Odbor ima vsak teden
svoje sestanke (do sedaj že šest) in je
razdeljen na razne komisije: Pravna je
pripravila pravila, strokovna se ukvar-
ja s pravilniki, organizacijska z orga-
nizacijskimi vprašanji in zbiranjem
poverjenikov v vseh krajih Slovenije,
ki bi organizirali pripravljalne skupine
za ustanovitev krajevnih rodov, gospo-
darska komisija se briga za po vsej
Sloveniji raztepeni inventar bivših ta-
borniških organizacij in za šotore, ki
Jih prevzema po LMS. Imamo še ko-
misijo za stik s tujino, ki se je že po-
vezala z Londonom zaradi vključitve v
mednarodno organizacijo tabornikov in
slednjič še propagandno komisijo, ki
vrši informativno službo, zbira stro-
kovno literaturo in slike in je hkrati
zametek bodoče založbe taborniškega
lista in priročnikov. Pripravljalni od-
bor vabi vse bivše skavte in gozdov-
nike k sodelovanju, vabi pa tudi člane
sorodnih organizacij in posameznike,
ki imajo veselje do taborništva. —
Pravila so pripravljena, ustanovna
skupščina bo 22. aprila. Želimo, da
pride čim več zastopnikov krajevnih
interesentov iz vseh večjih krajev Slo-
venije, zlasti industrijskih središč. v
Pripravljalni odbor ZTS
Propagandna skupina
Preskrba \
Obveščamo potrošnike na zagotovlje-j
ni preskrbi, da je bilo v prejšnji šte-j
Vilki pomotoma objavljeno, da so upra-j
vičeni do prejema KAVNIH NADO-'
MESTKOV samo R in SO-1, SO-2, Po
na odrezek 2 — april.
Poudarjamo, da si lahko nabavijo vsi
potrošniki po 250 g, in to: R, Rš, SO-1,
SO-2 in Po na odrezek štev. 7 — april,
ter D-1, D-2, D-3 po 250 g proti odvze-
mu odrezka štev. 2 — april 1951.
Upravičenci do brezplačne pomoči
CARE obveščamo, da bomo v teh dneh
pričeli z delitvijo jajc v prahu. Kot
smo že objavili bodo delile te artikle
sledeče poslovalnice:
Poslovalnica Okrajnega magazina
štev. 1 (prej NA-MA), poslovalnica OM
štev. 15 (pri mostu), poslovalnica Cir-
kulane, Leskovec, Podlehnik, Majšperk
in poslovalnica OM Strnišče ter Ormož
in Središče.
S tem v zvezi naročamo vsem KLO.
da v kolikor še nakaznic za pomoč
CARE niso razdelili, da to nemudoma
store. Ponovna navodila za sestavo spi-
skov upravičencev do prejema CARE
nakaznic za mesec april bodo KLO pre-
jeli naknadno.
Iz pisarne poverjeništva za trgovino
in gostinstvo
prišlo tudi na dirke par zlikovcev, ki so
po dirkah izzivali, da bi prišlo do pre-
tepa. Tokratni žrtvi njihovih napadov
sta bila predvsem Zoreč Edvard in Mol-
nar Stanko iz Sp. Brega, ki se zdravita
v ptujski bolnišnici. Poškodovana sta
bila z nožem.
Zoper pretepače je uvedena preiska-
va.
Ivan  Nemec-Vojko:
TALCI
Stari Vrbnjak se je pokrižal in zajel
žlico juhe, ko je v vratih zahreščalo in
so planili v sobo orožniki. Tako naglo
60 se znašli pred njim, da ni imel časa
položiti žlico in zapreti usta. Jed se
mu je pocedila po bradi.
Sirokočeljustni zelenec ga je potegnil
od mize in ga sunil, da se je zvrnil po
tleh. V starih kosteh mu je zaškripalo.
Zelenec ga je še enkrat sunil v zad-
njico, potem pa so ga potegnili iz hiše
in pognali po cesti. Ni pomagalo vri-
žčanje domačih, ne otožno tuljenje psa,
nič prošnja hčere na kolenih; starega
so med pretepanjem odvlekli. Brcali so
ga za šalo in se smejali njegovi nebog-
ljenosti. Dvakrat je še pogledal proti
domu in hkrati je občutil, da ga je
videl zadnjič. V duši ga je speklo. Po
telesu ga je spreletela mrzlica, da se
je opotekel. Zoper bunke Je postal po-
časi gluh. Zdelo se mu je. da je nad-
ležna ropotija, ki je ob selitvi nikamor
ne moreš spraviti.
Cesta proti Ljutomeru je bila za
starca preozka. Ž desne ga je brcal
širokočeljustnik z leve pa neka koščena
surovina, ki se ji je na obrazu brala
7loba. Ce se je stari Vrbnjak spotaknil
ob kamen, ga je surovež še brcnil v
rebra in ga sunil s kopitom, da je
zvenkljalo kot po počenem kotlu
Pred Vogriševci je starec telebnil v
cestni  požiralnik.   Širokočeljustnik   ga
tako surovo sunil, da mu je spodrs-
'^Kiv ^ glavo udaril ob cement in
obifežal. Širokočeljustnik je nato s škor-
nji skočil starcu na hrbet in teptal po
njem, kakor bi hodil po tropinah.
VrbnJakove kosti takšne spremembe
niso prenesle. Ze pii padcu je omedlel j
in se ni mogel ozirati na orožnikovOj
jezo. Nič ni občutil, ko ga Je pehal v
luknjo le kri je starcu iz globoke rane
na čelu curela v obcestni kanal. Debe-
lušasti orožnik, ki se doslej ni toliko
udejstvoval v brcanju, ga ,je za nogo
potegnil na cesto in starčeva kri se je
pomešala s prahom. Sirokočeljustni
orožnik je zagrabil pest cestnega peska
in mu ga nasul v rano.
Žgoča bolečina ga je zdramila. Steg-
nil je nogo in hotel vstati, pa mu ši-
rokočeljustnik ni pustil. Zopet mu je
skočil na hrbet, teptal po njem in ga
suval. Koščeni surovež je od sosedne
kovačnice privlekel železni kavelj in ga
starcu zataknil za pas. Ostro rjavo že-
lezo se ni zmenilo za človeške bolečino
In jc prav krepko zagrabilo tudi za
Vrbnjakovo meso Pod pasom je starca
žgoče zabolelo; globoko je zahropel in
zopet je omedlel. Možje novega reda
so ga nato s kavljem odvlekli v potok,
za njim pa se je povsod vlekla rdeča
sled krvi in se odtekala po potoku,
dokler starca niso potegnili na most.
Voda mu je povrnila zavest. Počasi
se je začel dvigati, kar je debelušnika
razgreJo. Krepko ga je sunil in se mu
zarezal z zamaščenimi očmi v obraz. V
možu je samo nekaj zaječalo, po obrazu
pa mu je curela okrvavljena voda in
padala na tla; sleherna njegova stopi-
nja je zapuščala za seboj la"vavo sled.
Izmučenega so privlekli do Ribiče-
vega mlina, kjer je bilo zbranih že več
zelencev in še druge vrste človeških
spak. Za velikim kupom okroglih hlo-
dov je slonela gruča teles, kakor bi na-
ložil omlačeno snopje na plot. Nekateri
$0 Imeli zvezane roke. Večina je bila
okrvavljena, s podplutbami po obrazu;
nekemu možu je bingljala zlomljena
roka, iz polomljenih čeljusti mu je cu-
rela okrvavljena slina.
Vrbnjaka so tudi vrgli na kup in
gruča preml«tenih se je stresla in za-
zibala. Nekdo je zahreščal, mož z zlom-
ljeno roko se je od bolečine zrušil na
tla.
Iz Cezanjevcev so baš ta hip privlekli
Savinca in nekega viničarja iz Herman-
cev. In zopet so vrgli dva premlatena
snopa na kup.
Za Ribičevo hišo so vermani zabijali
stebre. Udarci nabijal so se mešali z
vzdihi ob plot nametanih teles; vzdihi
in tiho hropenje se je mešalo z reza-
njem orožnikov in gestapovcev, ki so se
sprehajali in pomenkovali in zbijali
vesele šale na račun vindiških psov.
Nekje iz Cezanjevcev je bilo slišati
obupni krik Savinčeve Drage. Krik, ki
ti požene mravljince v kosti. Kakor bi
rjoveli vsi bičani in teptani, vsi po ge-
stapovskih Ječah mučeni in pobiti.
V gruči se je zganilo razbito telo Sa-
vinca, stari Vrbnjak se je odhrknil in
pljunil sesedeno kri, krik Drage pa se
je jezljivo prelival med udarce nabijal,
v smeh orožnikov in gestapovcev, med
surove dovtipe vermanov in drhtenje
vaščanov, ki $o jih s silo zgnali skupaj
na gestapovsko svečanost.
Gruča orožnikov, ki se doslej ni zme-
nila za nič, temveč sp čistili puške in
tjavendan zrli v pomladno sonce, se je
na povelje mahoma zravnala. Strumno^
so se postavili in stopili korak naprej. 1
Pet iškarjotskih krvnikov se je posta-j
vilo v vrsto pred stebri, med vaščanij
pa se je širila groza Dva tomaševskaj
orožnika sta jih s kopiti pognala bliže i
k stebrom, iz Ribičeve hiše pa se je;
tedaj privleklo nekaj gestapovcev. ki sOJ
med pripravami na klanje požrli, kari
je še ostalo dobrega v kuhinji inj
shrambi. Nekega pritlikavca so dobrote 1
pognale celo na povračanje. Naglo si \
je z rokavom obrisal obraz, potegnil iz j
žepa steklenico žganja in ga zlil po I
grlu, kakor bi voda stekla po Ribiče-1
vem mlinskem kolesu. ,
V gruči premlatenih je med zadnjimij
pripravami za streljanje ječanje pone-j
halo. Stan Vrbnjak «e je ozrl proti do-j
mači vasi in ji s trdo, žuljavo roko še]
enkrat voščil srečo. Potem se je ozrl'
na pet stebrov in rahla megla se mu je;
spustila na oči. Potem se je megla zgo-;
stila in nato ni videl nič. Čutil je le'
dotike premlatenih teles in mokroto!
krvi. Bolečine na glavi in po vsem te-i
lesu 60 mu otopele. Iz ran so mu teklii
krvavi curki in se mu čez usta preli- j
vali po bradi, vratu in se scejali po i
strgani in moicri obleki po tovariših, |
kakor bi se kri vseh že sedij združila j
v jezljiv odpor. \
Savinec ni stal na svojih nogah. Pre-j
mlateni so ga držali pokonci; desno ^
nogo so mu prebili in res ni mogel stati. \
Strmel je v stebre, v pet krvnikov,;
nekje od daleč, daleč je se vedno zve-.|
nel krik hčere. Za hip je občutil je-dko j
bolečino, ki je naglo ponehala. Zdrznil J
se je. Klecnil bi na tla, da ga gruča ni^
pridržala. Tudi njemu se je zameglilo j
pred očmi in krik se je počasi spremi-1
njal v veselo pesem. Hotel je zakričati, ]
kakor na svatbi, pa je le zahropel in
potem se je za trenutek tako prijetno
peljal na svojem vozu z družino. Dva
iskra konjiča, prava ameriška dirkača,
sta vlekla voz in kdo bi ne vriskal, ko
se pelje na gostijo! Njegova hči se
ženi...
»He—hh!« se mu je hripavo zatak-
nilo. Megla z očes mu je izginila in
jasno je videl pred seboj, kako vlečejo
pet teles iz gruče; občutil je, kako se
je pritisk z desne zmanjšal, da je moral
celo na zdravi nogi poskočiti, ker bi
sicer telebnil na tla. V zlomljeni nogi
je zopet občutil bolečino, da bi omah-
nil in zarjovel, pa je le zaškrtal z
zobmi in tedaj je na bolečino pozabil.
Naslonil se je tudi na zlomljeno nogo
in z napetimi očmi je strmel v stebre.
Pred njim se je vrtel film. Pred ste-
bri je stalo pet Slovencev in pet pre-
mlatenih so vlekli od gruče; dva brata
od Sv. Tomaža, viničarja iz Herman-
cev in še dva. Počasi so jih premeta-
vali, kakor vreče, nato pa so jih pri-
vezovali na stebre. Vermanom so od
vneme prihajale pene na usta in po
pasje so hropli. Korošec je boksal ne-
bogljence v trebuh.
»Prekleti, crknil boš kot se spodobi
svinji!«
»Na!« je neki zelenec butnil viničarja
v glavo, da je kar zazvenelo v stebru.
Kovačeva Marta iz Kamenščaka in
Ramšakova sta omedleli.
»Kmalu boste v nebesih, prascl!« Je
širokočeljustnik zakrjunckal s svinj-
skim glasom In vsi rablji so prasnili v
smeh Režali so se kot ponoreli Prive-
zovanje 50 dokončali.
Nato so zavezali žrtvam oči in jih
pritegnili k stebrom. Marinu je omah-
nila glava. Gestapovec ga je nato zopet
Str-an 4
»PTUJSKI  1 E   '   K«
Ptuj, 13. aprila 1951
f/ilH sftcai/iia...
Pogovor pri kopanju vinogradov
v Vareji
Flikov Hanzek: »Franček, kaj
boš letos tiidi hoda ponoči v Drašove
gorice grozdja obirat no zobat, kak si
lani hoda, kda sen Te poleg doba?«
Horvat Franc; Kaj me boš spi-
tova. Ti si mene najša ponoči, kaj sen
v Drašovi gorici v torbo grozdje obira,
sam Draša pa je Tebe doba ponoči v
svoji gorici, kda si v Tvojo piito grozdje
deva.«
Flikov Hanzek- »Najboljše je,
če ma letos hodila ponoči vkiip v Dra-
.šovo gorico po grozdje, ne pa več vsaki
zase, kak lani.«
Kaj je birokracija?
Janez: »Prosim poverjeništvo, da
mi izposluje premestitev iz sedanjega
kraja službovanja iz sledečih razlo-
gov..
Priporočilo: »Pošiljam Vam Ja-
nezovo prošnjo s pripombo, da je ime-
novani izjavil, da ne želi biti preme-
ščen !«
Šlo je za stavo
Ivan: »Jože, kdaj si se v življenju
prvič skoraj preobjedel klobas?«
Jože: »Zadnjič, ko sem šel stavit,
da jih bom v 1 uri pojedel 10 parov.«
Ivan:  »Si jih pojedel?«
Jože: »Seveda, saj sem v Yk ure
dobil stavo«
Cesa se kmetje v Trnovski vasi
najbolj bojijo
Ceh: »Franc, po keri lestvici lehko
hodiš leta no leta, ne da bi se Ti
zmotlo v glavi, kaj bi z lestvice doj
padna?«
M o h o r i č :   »Vena   te  po   davčni
lestvici. Meni se drgači rado v glavi
zmoti, zavolo davčne lestvice pa se mi'
še ni nikdar zmotlo. Po jej nemič rad
previsoko ne hodim.«
Kurja smrt v Kicarju
Janez: »Treza, kaj ti je te na pa-
met prišlo, kaj si šla sosedovo živo
kiiro v goši skiibit?«
Treza: »Kdo bi te drgači verva,
kaj jo je lisica oskiibla če ne bi blo v
goši naskiibleno perje.«
Janez: »Pa se ti kiira nič ni smi-
lila, ki se je tak hujdo drla?«
Treza: »Ce se lisica za drtje ne
zmeni, zakaj bi se te jaz.«
Dr. Rakuševe pripombe mi ne
ugajajo
Sledeče vrstice se bodo zdele mogoče
bralcem nekoliko sentimentalne, dočim
jih bodo verjetno pacienti, ki so čakali
v soboto 7. aprila t. 1. dopoldne v am-
bulanti socialnega zavarovanja v Ptuju
radi prečitali, ker so me videli preden
me je pregledal zdravnik dr. Rakuš
Franjo in tudi potem.
Verjetno nisem edini med člani so-
cialnega zavarovanja, ki so v čakalnici
ambulante, ravnotako pa tudi pred
zdravnikom prepričanja, da imajo pra-
vico pričakovati od zdravnika samega
kot od tamkaj službujočih kot člani
Zavoda za socialno zavarovanje, da jih
sprejmejo kot človeka, da jih zdravnik
posluša, zakaj so prišli iskat zdravni-
ške pomoči in da jih preišče ali jim
vsaj da priliko, da jih preišče kateri
drugi zdravnik, ne da bi morali pri
tem poslušati razne zdravnikove pri-
pombe, ki bi naj opravičevale zdravni-
kovo nevoljo, zakaj so prišli, zakaj ga
motijo in zadržujejo, da še ne more iti
domov in tam izlivati prijaznosti na-
pram številnim privatnim pacientom,
ki sproti plačajo v gotovini in ga ne
dolgočasijo z bolniškimi listki.
V soboto 7. aprila t. 1. sem se zate-
kel v ambulanto Soc. zavarovanja v
Ptuju v pričakovanju, da mi bo dr. Ra-
kuš pomagal, da se bom rešil bolečin
v trebuhu. Med tem, ko je ogledoval
neko knjigo, sem mu razložil, kaj in
kje me boli. Da ne bi toliko govoril,
sem celo pokazal, kje me pravzaprav
boli. Ker je bil bolj zaposlen s knjigo
kot z menoj, niti ni opazil, da mu ka-
žem kje me boli in sem si mislil: »Kako
me bo le zdravil, ko pa niti ne pogleda,
da mu kažem mesto bolečin.« Ko sem
se potem po njegovem naročilu slekel
/a pregled, me je pretipal po trebuhu,
nazadnje pa mi rekef: »Ne pretiravaj,
saj mi poznamo take, ki pretiravajo.«
Potom neke analize v laboratoriju je
smatral za dognano, da imam v želodcu
premalo kisline, za kar mi je napisal
recept. Končno sem še moral požreti
vprašanje, če sem videl v ptujskem
gledališču: »Namišljenega bolnika?«
Prilično nevoljen sem odšel iz ambu-
lante in se napotil na privatni pregled
k drugemu zdravniku, ki me je pre-
gledal na rentgen ter dognal, da imam
tvor na dvanajsterniku.
Ne čudim se, da se bolniki večkrat
pritožujejo, da jim nekateri zdravniki
potom Zavoda za zavarovanje ne nu-
dijo take pomoči v ambulanti kot v
privatnih ordinacijah in da si dovo-
ljujejo v ambulanti pripombe, ki kažejo
na podcenjevanje delovnega človeka in
njegovih pravic. Smatram, da znajo
vsi delovni ljudje ločiti resnost od mu-
havosti ter nevolje in da tudi razumejo
in čutijo, kdo jih obravnava kot enako-
pravne delovne ljudi ali pa jih zapo-
stavlja zaradi priproste zunanjosti.
O sličnih primerih bi bilo treba več-
krat spregovoriti, pa  bi  se manjkrat
ponavljali, zmanjšala  pa  bi  se tudi
razlika med ravnanjem  z bolniki v'
ambulanti in privatni ordinaciji. \
Pričakujem, da bo moja izkušnja ko-:
ristila pacientom, pa tudi dr. Rakušu, \
ki se bo moral odvaditi pripomb, ki
mu v privatni ordinaciji verjetno ne
pridejo na misel. -am
Drugo cepljenje proti davici
Ob priliki drugega cepljenja proti da-
vici naj starši pripeljejo otroke, ki so
iz kakršnega koli vzroka izostali od
prvega cepljenja ter vse tiste, ki so se
ga udeležili, k drugemu cepljenju. Prvo-
omenjeni bodo drugič cepljeni takrat,
ko se bo vršilo v dotičnem kraju cep-
ljenje proti kozam.
Drugo cepljenje proti davici se bo
vršilo po tem-le razporedu:
13. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Star-
še za KLO: Starše.
13. aprila 1951 ob 15. uri v šoli Sv.
Marjeta Dr. polje, za KLO: Sv. Mar-
jeta.
13. aprila 1951 ob 8. uri v obratni
ambulanti Strnišče, za KLO: Stmiščc.
13. aprila 1951 ob 10. uri v šoli Sv.
Lovrenc na Drav. polju, za KLO: Sv.
Lovrenc, Pleterje.
13. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Cir-
kovci, za KLO: Cirkovci, Sikole.
14. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Haj-
dina, za KLO: Hajdina, Slovenja vas.
14. aprila 1951 ob 8. uri v sektorski
ambulanti Ormož, za KLO: Pavlovci,
Ormož.
14. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Sre-
dišče, za KLO: Središče, Obrez, Salovci.
14. aprila 1951 ob 13. uri v šoli Hum,
za KLO: Hum, Loperšice.
16. aprila 1951 ob 13. uri v šoli Vur-
berg, za KLO: Vurberg.
16. aprila 1951 ob 15. uri v šoli Gra-
jena, za KLO: Grajena, Mestni vrh.
16. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Sela,
za KLO: Sela, Lancova vas.
17. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Le-
skovec, za KLO: Leskovec, Vel. Var-
nica, Skorišnjak.
17. aprila 1951 ob 13. uri v šoli Pod-
gorci, za KLO: Podgorci, Cvetkovci.
17. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Vel.
Nedelja, za KLO: Vel. Nedelja, Lešnica,
Sodinci.
18. aprila 1951 ob 8. uri v šoli Na-
raplje, za KLO: Naraplje.
18. aprila 1951 ob 8. uri v šoli 2etale,
za KLO: Zetale.
18. aprila 1951 ob 14, uri v šoli Sto-
perce, za KLO: Stoperce.
18. aprila 1951 ob 14. uri v šoli De-
sternik, za KLO: Destejrnik, Levanjci,
Janeževci, Jiršovci.
18. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Sv.
Vid, za KLO: Sv. Vid, Majski vrh, Vo-
reja, Tržec-Jurovci.
19. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Pod-
lehnik. za KLO: Podlehnik, Nova cer-
kev, Sedlešek; isti dan ob 15. uri v šoli
Gruškovje, za KLO: Gruškovje.
20. aprila 1951 ob 13. uri v šoli Tr-
novska vas, za KLO: Trnovska vas, Bi-
šečki vrh; isti dan od 15. uri v šoli Vi-
tomarci, za KLO: Vitomarci, Slavšina.
20. aprila 1951 ob 8. uri v šoli Go-
rišnica, za KLO: Gorišnica, Moškanjci,
Gajevci, Formin, Zamušani.
20. aprila 1951 ob 10. uri v šoli Cir-
kulane, za KLO: Cirkulane, Gradišče,
Gruškovce, Paradiž, Slatina; isti dan ob
12. uri v šoli Zavrč, za KLO: Zavrč,
Gorenjski vrh. Turški vrh.
23. aprila 1951 ob 14. uri v sektorski
ambulanti Ptuj, za KLO: Rogoznica ter
šolske otroke: »Mladika«, Sp. Breg.
23. aprila 1951 ob 14. uri v šoli Mar-
kovci, za KLO: Markovci, Borovci, So-
betinci, Stojnci, Bukovci in Zabovci.
23. aprila 1951 ob 9. uri v šoli Polen-
šak, za KLO: Polenšak, Brezovci; isti
dan ob 8. uri v šoli Domava, za KLO:
Domava, Mezgovci, Pasinje; isti dan ob
10. uri v šoli Juršinci, za KLO: Juršin-
ci, Lakušak.
25. aprila 1951 ob 14. uri v sektorski
ambulanti Ptuj, za MLO: Ptuj.
30. aprila 1951 ob 14. uri v gostilni
Korenjak v Podvincih, za KLO: Pod-
vinci, Kicar; isti dan ob 15. uri v Spuh-
Iju (gostilna) , za KLO: Spuhlje.
7. maja 1951 ob 14. uri v sektorski
ambulanti Ptuj, za MLO: Ptuj.
Svet za ljudsko zdravstvo
pri OLO Ptuj
Kakšni so Vaši rtisi % nedeljske
,,resele nojgometne tekme^'?
Vesela nogometna tekma med gleda-
liškimi igralci ptujskega gledališča in
godbeniki, ki se je vršila v Ptuju v ne-
deljo, 8. aprila 1951, je vzbudila med
gledalci najrazličnejše sodbe. Ker smo
opazili različna mnenja, smo se odločili
vprašati za mnenje o tekmi sedem ljudi
iz množice gledalcev, na katere smo
slučajno naleteli. Ti ljudje, ki predstav-
ljajo del ptujskega »javnega mnena«, so
nam na vprašanje: »Kakini so vaši vtisi
z nedeljske vesele nogometne tekme?«
dali sledeče odgovore:
N. B., Turnišče: »Polomija. Prikaz brez
vsebine, z edinim ciljem: finančni efekt.«
B. A., zadružnik. Stuki: »Po mojem je
bilo dobro organizirano, vendar od časa
do časa mučno in brez efekta. Boljše bi
bilo, če bi Marulek in Matjašek odšla
od časa do časa med ljudi in jim po-
vedala kakšen vic. Balo je zabavno.«
B. S., usl. poverjeniitva za prosveto,
Ptuj: »Stvar je možno ocenili iz raznih
vidikov. Športnik bi ocenil to kot ne-
smisel, s stališča zabave pa je ugajalo,
ker je zabava potrebna. Boljše bi bilo,
če bi bili igralci gledališča kostumirani
po svoji vlogi kot nogometni igralci. Ne-
kaj sodelujočih je svoje vloge odlično^
rešilo.«
S. F., dom učencev -v gospodarstvu,
Ptuj: »Mi je ugajalo.«
K. M., dijak, Ptuj: »Pajacljanje brez
vsebine.*
V. S., OOOF, Ptuj: »Po mojem mne-
nju je to kulturna prireditev najnižje
stopnje. Poleg populariziranja pijanstva
in neumnosti je izgubila tudi duhovi-
tost svojo vrednost. Predstavlja priredi-
tev brez vsakega vzgojnega cilja s strem-
ljenjem po pridobivanju dohodkov na
lahek način. S takimi nastopi si gleda-
lišče ne more pridobiti ugleda.«
K. V., sekretar OO IT, Ptuj: »Po moj-
strsko izvedeni propagandi je bilo več
pričakovati. S športnega vidika nogome-
tu škodljivo.«
Iz navedenih odgovorov ni težko ugo-
toviti splošne sodbe množice o tej pri-
reditvi. Smatramo, da bi vsak komentar
z naše strani bil odveč, pričakujemo, da
bo znal kolektiv ptujskega gledališča
gornje mnenje koristno uporabiti za svo-
je bodoče tovrstne nastope.
Umrli v mesecu marcu 1951
Košir Lenčica, roj. 1947, Ptuj; Pirš Ana,
roj. 1874, Nadole, Ptuj; Fideršek Jera, roj.
1893, Nadole; Majcen Slavica, roj. 1950,
Borovci; Krajnc Ivana, roj. 1870, Ptuj;
Kodrič Ivana, roj. 1884. Stojnci; Potoč-
nik Jakob, roj. 1886, Maribor; Ljubeč
Franc, roj. 1951, Nova vas; Horvat
Slava, roj. 1951, Bukovci: Weisskopf
Marija, roj. 1877. Kicar; Horvat Mar-
jan, roj. 1950, Krčevina; Duh Marija,
roj. 1949. Kicar; Lebar Marija, roj. 1950,
Gorišnica; Ceh Jurij, roj. 1871, Podvin-
ci; Toplak Jakob, roj. 1876. Podvinci,
Liplin Franc, roj. 1873, Gajevci; Voda
Miljana, roj. 1951, Ptuj; Capuder Ma-
rija, roj. 1951, Ptuj; Vorih Olga, roj.
1950, Kicar; Stupar Terezija, roj. 1950,
Ljutomer; Kline Ivan, roj. 1951, Kicar;
Duh Franc, roj. 1950, Ptuj; Jus Albin,
roj. 1950, Sitež; Klemenčič Vinko, roj.
1868, Gajevci; Kolednik Barbara, roj.
1878, Muretincl; Vaupotič Franc, roj.
1861, Mala vas; Novak Jurij, roj. 1869,
Muretinci; Lah Janez. roj. 1909, Kicar;
Cvetko Neža, roj. 1951, Kicar; Cizerl
Marija, roj. 1872, Pacinje; Rihtarič
Franc, roj. 1861, Zamušani; Horvat
Franc, roj. 1950, Tibolci; Cigula Marje-
ta, roj. 1878, Dornova; Piškur Anton,
roj. 1874, Dornova; Kovač Antonija,
roj. 1872, Dornova; Perhne Ivan, roj.
1878, Dornova; Muhič Alojz, roj. 1950,
Moškajnci; Puc Ana, roj. 1950, Mo-
škajnci; Janžekovič Liza, roj. 1873, Bu-
kovci; Kodrič Marija, roj. 1863, Bukov-
ci; Mlinaric Kata, roj. 1863, Markovci;
Ivanuš Marjeta, roj. 1871, Borovci;
Horvat Marjeta, roj. 1878, Nova vas;
Zoreč Marija, roj. 1872, Grajenščak;
Tepina Jernej, roj. 1950, Strnišče; Ko-
vačič Franc, roj. 1876, Strnišče; Bregant
Pavla, roj. 1895, Ptuj; Bohak Anton,
roj. 1873, Krčevina"
Rojstva v mesecu marcu itoi. sHwp-
no število 106 in sicer 55 ženskih, 51
moških.
_ *__
OBVESTILO
Okrajni obrtni servis v Ptuju obve-
šča obrtništvo, da posluje poslovalnica
s strankami dnevno od 7. do 14. ure.
Sporočam otvoritev ODVETNIŠKE PI-
SARNE. Scnčar Stanko, Lackova 10
(nasproti »Belega križa«) v Ptuju.
UGODNO PRODAM: dve lepi kozi, sa-
dike zelenike (pušpan) in cvetlic traj-
nic. Vprašajte: Na Mestni vrh 5.
Mati s 15-mesečnim otrokom iSČE ZA-
POSLITEV v gospodinjstvu v bližini
Ormoža ali Ptuja. Ponudbe poslati na
upravo lista pod »Marljiva mati«.
ZSJ DRUŠTVO UPOKOJENCEV LRS,
podružnica Ptuj obvešča tem potom vse
svoje članstvo, da se vrši
REDNI LETNI OBCNI ZBOR
v soboto, dne 21. aprila 1951 ob 15,30
pol 4. uri pop.) v sindikalni dvorani
Okr. gradb. podjetja v Ptuju (ob želez-
nici). Vabljeni vsi! — Odbor.
»LES«, podjetje za promet z lesom
in lesnimi proizvodi, Ljubljana, je od-
prlo v Središču poslovalnico, v kateri
prodaja sobno, kuhinjsko in stavbno
pohištvo ter nrmoge druge lesne proiz-
vode. Za nakup navedenih predmetov
se priporoča »LES« Ljubljana, poslo-
valnica Središče.
S P O K T
Uspešen start ptujskih
rokometašev
Preteklo nedeljo se je pričel po-
mladanski del rokometnega prvenstva
Slovenije. Moštvo ptujskega rokomet-
nega kluba Petovia se je v prvi tekmi
srečalo z moštvom Slovana iz Ljublja-
ne, katerega so v jesenskem delu pre-
magali z rezultatom 3:1. Tekma se je
odigrala na igrišču Slovana v Ljublja-
ni pri skrajno slabem vremenu. Ptujča-
ni so pokazali prav dobro formo, kar
kaže, da so se v takoimenovani »mrtvi
sezoni« vestno pripravljali na prven-
stvene tekme. Zmagalo je zasluženo
ptujsko moštvo z visokim rezultatom
14:5 (9:2). Visok rezultat z ozirom na
rezultate v jesenskem delu kaže vso
prednost igre po novih pravilih brez
offside-a. Za tak rezultat pa sta deloma
kriva tudi oba vratarja, ki bi mogla
ubraniti nekaj golov na obeh straneh.
Napad Petovie, se je izkazal za dobre-
ga realizatorja, saj je vsak igralec na-
pada dosegel gole. Posebno sta se odli-
kovala Bezjak, ki je gradil igro in Pi-
šek, kot najboljši strelec na gol. Gole
so dosegli Pišek 7, Horvat in Sirec po
2, Bezjak, Toš in Herceg po enega. Mo-
štvo je nastopilo v naslednji postavi:
Predikaka — Cep, Anderlik — Toš,
Vitori, Žemljic — Horvat, Bezjak, Pi--
šek, Sirec, Herceg.
Naslednjo nedeljo se Petovia sreča
važni tekmi z mariborskim Poletom, kij
se je v jesenskem delu lige plasiral dve|
mesti pred Petovio. j
Nogometni turnir v Strnišču i
v nedeljo je Spčrtno društvo Alumi-!
nij iz Strnišča slavilo svoj velik uspeh |
z otvoritvijo novega športnega stadio-i
na. Ob tej priliki je bil odigran tudij
nogometni turnir, ki se ga je udeležili
Branik in Železničar II. iz Maribora,]
Drava iz Ptuja in Aluminij iz Strnišča. i
Doseženi so bili naslednji rezultati: i
Branik—Aluminij 4:1, Železničar IT.j
—Drava 0:0 (z žrebom določen za zma-,
govalca Železničar II.), Branik—Želez-j
ničar II. 4:1, Aluminij—Drava l:0.j
Vrstni red je bil s tem naslednji: 1. Bra-
nik, 2. Železničar, 3. Aluminij, 4. Drava. |
TD Mladost bo priredilo   1
akademijo
Telovadno drutvo »Mladost« Ptuj, sii
je za leto 1951 postavilo različne nalo-
ge in tekmovanja. Vidni so že precejš-i
nji uspehi. Naše pionirke so na tekmo-,
vanju za republiško prvenstvo v aka-l
demijskih sestavah v Mariboru in Celju,
s sestavo Zavadlil Gizele »Igramo se«;
doseglo v obeh krajih prvo mesto.      (
V počastitev 10-letnice OF bo dru-
štvo priredilo akademijo v Mestnemj
gledališču dne 19. t. m. ob 14. uri za;
mladino »Mladike«, dne 20. t. m. ob 14.;
uri za mladino gimnazije in ob 20. uri^
za ostalo občinstvo. |
Nastopalo bo več oddelkov s pestrimij
sporedom. I
i
- » - i
Okrajno gledališče Ptuj    !
Petek, 13. aprila ob 19. uri: »Veseli;
večer«, II. program. Petnajstič. Zaklju-:
čena predstava za JA.
Sobota, 14. aprila ob 20. uri: »Veselil
večer«, II. program. Šestnajstič. Napo-I
vedujeta, razpravljata, pojeta in »gu-j
čita« Marulek in Matjašek, I
Nedelja, 15. aprila ob 15. uri: Franj
Žižek: »Miklova Zala«. Enaintridese-|
tič. (Gostovanje z »Veselim večerom« v|
Središču ob Dravi v nedeljo 15. t. m^
odpade). j
Sobota, 21. aprila ob 20. uri: »Veseli;
večer«, II. program. Sedemnajstič. Na-i
povedujeta, razpravljata, pojeta in »gu-j
čita« Marulek in Matjašek. j
Nedelja, 22. aprila ob 15. uri: Franj
Žižek: »Miklova Zala«. Dvaintridese-i
tič. :
Nove družine v Ptuju
Medved Franc, Zg. Breg in Umek
Angela, Zg. Breg; Korošec Anton, Bo-
rovci in Zmec Frančiška, Borovci; Knez
Jakob, Krčevina in Pišek Katarina, Kr-
čevina; Kolarič Vincenc, Mestni vrh in
Primožič Terezija, Nova vas; Kerda
Jernej, Ptuj in Vodlar Marija, Ptuj;
Krajnc Viktor, Sp. Breg in Rimele Jo-
žica, Sp. Breg; Jerenko Franjo, Zgornji
Breg in Gabrovec Ana, Sp. Breg; Slanic
Jožef, Ptuj in Stres Marija, Maribor;
Alt Franc, Velovlak in Golob Marija,
Kicar, Klaneček Jožef, Ptuj in Marinič
Marija, Ptuj; Rejc Ivan, Graliovo in
Lenartič Ana, Ptuj; Grujič Sava, Ptuj
in Vidovič Alojzija, Ptuj; Aleksič
Branko, Ptuj in Matošlč Manda, Ptuj;
Has Aleksander, Ptuj in Žitnik Marija,
Ptuj; Benkič Rihard, Ptuj in Mahorič
Ana, Ptuj; Mere Jožef, Ptuj in Zgonc
Marija, Sv. Vid, Mohorko Rafael, Ptuj
in Perkovič Štefanija, Ptuj; Golob Mi-
roslav, Rogoznica in Patčenko Ana,
Rogoznica; Prah Alojz, Maribor in
Sprah Jožica, Vičava-Ptuj; Svolišak
Franc, Sv, Vid-Ljubljana in Arnuš Ma-
rija, Zabjak; Vnuk Alojz, Strnišče in
Sterk Justina, Strnišče; Korošec Miro-
slav, Zg. Breg in Erženjak Irena, Zg.
Breg; Podpečan Vladimir, Maribor in
Žižek Ljudmila, Ptuj; Janežič Evstahij,
Maribor in Krajnc Ljudmila. Ptuj; Zu-
rič Štefan, Ptuj in Krajnc Neža, Ptuj.
sunil v tilnik in so ga na pol mrtvega
pritrdili na kol.
Viničar iz Hermancev si je skušal
strgati obvezo z oči, pa ni imel več
časa. Naslednji hip je počilo pet stre-
lov in viničarjeva glava se je razletela.
Gornji del mu je odbilo in so se mu
možgani razlili po truplu. Tone Marin
je hropel in brcal z nogami, dokler ga
ni širokočeljustnik treščil po glavi in
se mu je razletela kot lonec.
»Kakor psi so!« se je zarezal gesta-
povec in ošvrknil s pogledom gledalce,
ki so od groze tedaj že izgubili strah.
Le tu in tam se je katera žena pokri-
žala, možje pa so mrki stali in vsi so
ta hip občutili dogajanja in komaj so
f^e premagovali, da niso planili po ze-
lencih.
»Marija, Ježuš!« je nekdo zacvilil.
Iz gruče premlatenih so potegnili
drugih pet. Savincu bi nogo skoraj od-
trg.nli Držala se mu je za debelo žilo
in se vlekla za njim. Savinec ni kričal,
le škrtal je z zobmi; vsa koža se mu je
napela in kri mu je lila iz noge.
Privezali so g^ k prv^emu stebru na
krvavo truplo viničar j a in mu z okrvav-
ljeno krpo zavezali oči. Kakor iz zem-
lje je zopet zaslišal krik Drage in zdelo
se mu je, da sliši rjovenje množic. Ozrl
ee je proti sosedu v smrti in pozabil
zapreti usta. Na tleh pred njim je ob-
ležala njegova noga, toda bolečino je
občutil v srcu.
Vrbnjaku je še curela kri iz ran in
se razlivala po njem. Iz razbitih čelju-
sti sta mu štrcela dva zoba, kakor bi
hctela pretiti zelenim. Mož je odločno
stopil k mehkemu in razbitemu Mari-
novemu truplu in je s krvavimi očmi
mrko pogledal v pet človeških oblik,
ki so streljale ljudi. Zavezali so mu
oči, toda Vrbnjak je z odločno kretnjo
in z zadnjimi močmi strgal cunjo in
skozi škrbasta usta je glasno zahreščal:
»Rad bi videl barabo, ki me bo
ustrelila!«
»Ježuš!« se je zdrznila stara Korenka,
neki pritlikavi orožnik pa je lopnil
Vrbnjaka po ustih.
V gledalcih se je utrgalo. V vseh na
silo prignanih se je dvigal odpor. Solze
so izginile in s stisnjenimi ustnicami
so v sebi ponavljali kletev. Iz mehkih
in ponižanih se je kovalo jeklo. Kovalo
se je iz njih orožje maščevalcev. Kri
je tekla po Ribičevem dvorišču in njeno
tiho curljanje je bilo močnejše od
topov.
Salva je zadonela po dolini in druga
petorica se je priključila prvi. Ne še.
Vrbnjaku so morali dodati milostni
strel v glavo Savinec pa tudi ni hotel
umreti. Strmel je z-upetimi očmi v
morilce, ustnice so mu drhtele, nekaj
je hotel iztisniti iz grla, pa mu je ši-
rokočeljustnik zaril nož z ročajem vred
v prsi.
Obraz se ma je krčevito izkremžil,
zahropel je in izdihnil.
Deset jih je obviselo na stebrih in
kri se je v mlakah začela nabirati
okrog njih.
Tretjo peterico so na pol mrtvo pii-
vezali na mehka, krvava in razbita
trupla Sezuli so jim čevlje, da bi bolj
občutili kri mrtvih tovarišev, da bi jim
pripravili bolj grozno smrt.
Kolikor večje so bile mlake krvi,
toliko bolj besni so postajali krvniki.
Pri četrti peterici so streljali tjavendan,
dokler jih niso potolkli do smrti.
Zadnja skupina je končala do glež-
njev v krvi. Potolkli so jih s puškinimi
kopiti.
★
Petindvajset trupel je obviselo na
stebrih, privezanih v skupinah po pet.
Petindvajset razbitih in razmrcvar-
jenih teles so pustili na razstavi, da bi
pokazali moč Nemčije. Prisilni gledalci
so se začeli razhajati. Gestapovci so si
zopet privoščili pojedino v Ribičevi ku-
hinji, nato pa so ostali mučenci sami.
Nekaj vermanov jih je stražilo čez noč.
Drugi dan pa jih je božalo pomladno
sonce in kri slovenska se je zableščala
v žarkih. Iz trupel so odmevale Vrbnja-
kove besede:
»Rad bi videl barabo, ki me bo ustre-
lila!«
Iz logov je odmevalo:
»Barabe' Barabe ...!«
Iz prelite krvi se je dvigalo nekaj,
kar ni bilo videti in se ni dalo prijeti,
toda slehernika je dražila prelita kri.
Slehernika je spremljala krvava morija
in z jedko bolečino so zatajevali dih.
Z jedkostjo v srcu so stiskali ustnice,
kri iz Cezanjevcev pa se je zlila s krvjo
v Ljubljani, Trbovljah, v Celju, v Ljub-
nem, v Hrastniku, Framu in Frankolo-
vem. S krvjo vseh mučenih in pobitih.
Tretja noč je prekrila grob talcev z
rdečimi rožami in vso noč so gorele
sveče. Po vseh hišah slovenskih so
trkali talci in prižigali sveče v ljudskih
prsih.
Krika Drage za očetom ni bilo več
slišati. Naslednje dni je tavala okrog
hiše in se nehote napotila v gorice.
Spotoma je srečavala ljudi, in zdelo se
ji je, da srečuje talce. Na jablanah je
videla mrtve, na telefonskih drogovih
so viseli mrtvi, na cestnih kamnih so
čepeli mrtvi in se režali... Na obcest-
nih napisih so sedeli in se hihotali, v
obcestnih jarkih pa je bilo polno krvi.
Tekla je skozi kanale in šumela in se
prelivala v široke potoke, reke, v
morje.
Z jablan je poganjalo popje in na
slehernem cvetu je žarela kapljica
krvi; vrbe so se mezgale in za lubjem
se je pretakala kri.
Draga se je ustavila v viničariji. Po-
zdravila sta se z viničarjem, ki je ve-
zal šparone. Iz previtih delov trte so
tekle kristalno čiste kapljice in Draga j
je razločno videla očetovo kri. |
Viničarju so zadrhtele roke; s težavo i
je privezal šparon in rad bi izustil ne-.|
kaj tolažilnega, nekaj toplega; rad hi-
potolažil Drago. Odprl je usta in zaprl, i
Ni mu šlo Pred njim je bilo vse krva- •
vo; Draga, trta, vsa zemlja, sleherna!
gruda je bila pobarvana s krvjo in sol-i
zeča trta je točila kri talcev. \
Viničar je zamahnil z roko pred očmi,;
kakor bi hotel pregnati muhe in se
zdrznil. Tik pred njim je stalo petin-^
dvajset trupel s stisnjenimi pestmi.'
Njegov tovariš iz Hermancev mu je-
zapretil s prstom in votlo zarjovel:
»Izdajalec! Prideluješ vino za tuje:
morilce na slovenskih tleh!« j
Viničar je prebledel.
»Ne, tovariš!« se je v Štefanu zajo-;
kalo. *
Nato so trupla izginila Dolga in ši-|
roka brazda se je vlekla za njimi m.\
po brazdi je curela kri. i
»Draga!« je viničar jecljaje izustil in'
nerodno zavrtel v rokah mehko vrbo--
vino. Obrnil se je in se prijel za čelo.j
z ustnicami pa je nenehno mencal.      i
»Imaš ključe. Štefan?« ga je Draga i
prekinila in ga vzdramila iz omotice.,
Stopil je čez vrsto, se spustil ob škarpi!
in ji ponudil debelo železno odoiralo,.
ki se je tolikokrat zavrtelo v očetovi
roki.
(Konec sledi.) i
Uredništvo ia uprava: Ptuj. MLO, IL nadstropje — Telefon štev. 156 — Čekov n račun pri Narodri' banki Ptuj št 643-90303-3 — Urejuje uredniški odbor —   Odgovorni urednk Vrabl  Jože —
Rokopisov M vračamo — U&iotnma. 156din za leto 1951 se plai^a vnaprej. — Ji»ka Mariborska tiskarna. Maribor.