~Pis?2a oh1-08-' objavliamo v gosteh ? C3Jnega uredni* . Prebivalce' t tukf.at p°slu~ pis nosi na i TrebeIJanskega. ^atka kor°aviaamo dva obiavljcn f5°e mPed Dol? ob->?vlja™o v li?v.ina DolenisW JCl-' kl ne žive blW? sefa kuhinje >«ja "k; : Sl?na Antona y°de; mJ ® Je doma s Težko ^Spfe^tnikismopo- ?vanoviča- ^Icgoša Petra paCna zanimivosmtran name" JUTR?I|ICAH 0b5in K Zveze s0. Ja Soupravljanjtrtsto,et" B j Cl< £ ?menično i ne^javljaii,^, b°mo en- I HejČJnske stran68 polovič-v hmestu §e P na običai-< C^njeemen?«lostr^, J O01 strani 'ednu spet 'i ^tNsna ^'f° da-;!' Hvei:lehnično ' ev zaen-t' \J K0-'la Pa se je ž'zvcd|jiva, ' \!5!^Rjbnicr XIH. zlet pred vrati Prijedor pripravljen na to manifestacijo Trinajsti zlet bratstva in enotnosti bo od 13. do 15. junija V Prijedoru, posvečen pa bo še posebej 30-Ietnici osvoboditve. Osrednja prireditev bo 14. junija. Iz vsakega zletnega območja bo sodelovalo 300 do 600 nastopajočih. Predlagajo, naj bi mladina prikazala iste va- Sklepi sprejeti Podaljšano je povišanje nadomestil zaradi podražitve živil v petek, 28. marca, je bila v Novem mestu 3. skupna seja obeh zborov skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto. Na seji so delegati pretresli družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 ter neposrednih nalogah samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva. Na predlog strokovne službe so popravili in dopolnili dva člena sklepa o dolpčitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto za 1975. Sklenili so, da se ta sklep objavi v uradnem listu. Soglasno so sprejeU tudi sklep o podaljšanju veljavnosti sklepa o povišanju nadomestil osebnih dohodkov zaradi podražitve živil, ki .so ga pred tem sprejele vse skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti. je, kakršne smo videli lani na dvanajstem zletu v Novem mestu. Prijedor, zgodovinsko mesto pod Kozaro v Bosenski krajini, bo dobil do zaključnih zletnih prireditev sodobno športno dvorano z 2.345 kvadratnimi metri površine in 1.300 sedeži na tribunah, največ pa bo lahko sprejela 2.500 gledalcev. Prav tako bo nov športni center, v katerem bo mladina zletnih območij izvedla živopisane vaje. Med tem je tudi že odšla na krožno pot po zletnih območjih zletna zastava. Ponesli so jo z Mrakovice, ta mesec jo bo prevzela Banjaluka, kasneje pa bo romala še po drugih območjih zleta bratstva in enotnosti. Od konca minulega leta potekajo tudi športne prireditve v počastitev trinajstega zleta. Na Bizeljskem so 28. marca zakoličili temelje za novo šolsko poslopje. V montažni Marlesovi stavbi ž osmimi učilnicami in telovadnico bo jeseni nadaljevalo pouk 230 učencev. Šolo na Bizeljskem gradijo s samoprispe>^ občanov. (Foto: V. Podgoršek) Ni ne prostorov ne učiteljev Nad polovico otrok v posavskih občinah obiskuje pouk v dveh izmenah v Posavju je 8.552 šoloobveznih otrok. V sedmih popolnih in desetih podružničnih šolah obiskuj enoizmenski pouk 3.736 učencev. Trinajst osnovnih šol s sedmimi podružnicami ima pouk v dveh izmenah za 4.817 šolaijev. Ta podatek bo marsikoga presenetil, saj nas opominja, na velik dolg do mladega rodu, na dolg, ki ga ne bo lahko odplačevati. Najslabše je v scvniški občini. Tam imajo v cnoizmcnski pouk Komisije so poročale svetu Tudi tisk je večkrat na rešetu organov, ki delujejo pri medobčinskem svetu ZK za Dolenjsko Komisije pri medobčinskem svetu ZK za Dolenjsko si niso privoščile počitka. To je razvidno tudi iz informacije, ki sojo pripravili . za zadnjo sejo medobčinskega sveta. Za uresničitev delovnega načrta v letu 1975 so se komisije sestale po večkrat. Program komisije za družbenoekonomske odnose zajema trinajst pomembnejših točk. Precej točk je komisija, ki jc vsakokrat zasedala v drugem kraju, že izčrpala. Osrednjo pozornost jc posvečala zlasti integracijskim procesom v regiji, ob tem pa ocenjevala uveljavljanje novih odnosov v TOZD in OZD. Na dnevnem redu naslednjih sej te komisije bo problematika zaposlovanja s posebnim poudarkom na odliv delavstva. V načrtu pa ima tudi temeljit pretres najrazličnejših vprašanj v zvezi s socialnimi razlikami. Komisija za izobraževanje je reševala srednješolsko problematiko, pri čemer je poudarila potrebo, da se 5ole medsebojno povežejo. Precej nalog ji jc dal novi srednješolski predmet, osnove samoupravljanja in marksizma, proučevala pa je tudi pomen in potrebo uvajanja celodnevne šole na Dolenjskem. Kadrovska komisija se je do zdaj sestala štirikrat, največ dela pa je imela s predlogi za vodilne funkcije v regiji. Obravnavala je tudi stanje v srednji poHtični šoli v Novem mestu ter nadaljnje kadrovanje kandidatov za to šolo. Pomembno delo je opravljala tudi komisija za informativno dejavnost, ki jc stalno spremljala in ocenjevala Dolenjski list in druga sredstva množičnega obveščanja na Dolenjskem. Ob tem jc analizirala že zastavljeno obveščanje v delegatskem sistemu ter posvetila posebno pozornost tovarniškim glasilom. JUTRI 12. REDNI ZBOR UPRAVLJAVCEV DBH Jutri, 4. aprila, bo ob 10. uri v prostorih garni hotela na Otočcu XII. redni zbor upravljavtcv Dolenjske banke in hranilnice. Razen razprav in sklepanja o poročilih o izvajanju poslovne politike in poslo-. vanju banke v letu 1974 je na dnevnem redu tudi razprava in sklepanje o dokumentih za integracijo DBH z Ljubljansko banko. Upravljavci DBH bodo na zboru sklepali tudi o sprejemu začasnih pravil LB, podružnice Novo mesto. vključenih le 397 otrok, kar 2.174 pa jih obiskuje pouk v dveh in več izmenah. Občina Brežice je že na boljšem. Erioizmensko šolanje ima za 1.312 otrok, a 1.385 jih hodi k pouku v dveh izmenah. Najbolj razveseljivi so podatki za krško občino, kjer imajo v eni izmeni 2.027 učencev in 1.257 učencev v dveh izme-nali. V vseh treh posavskih občinah bodo morali še veliko vlagati v gradnjo šol. Številke opozarjajo, da se več kot polovico šolarjev stiska v neprimernih in pretesnih starih poslopjih, kjer ni ne večnamenskih prostorov in ne tclovadnic. ŠTIMAC, NOVI DIREKTOR BETI Delavski svet ^ metliškega podjetja Beti je 27;'marca imenoval za novega javnega direktorja Miroslava Stimca, diplomiranega ekonomista iz Novega mesta. To delo bo prevzel 1. maja letos. ' T. G. V Posavju gradijo šole večinoma s krajevnimi samoprispevki. V brežiški občini bodo občani plačevali samoprispevek za obnovo sol deset let. V Sevnici prav tako gradijo šole z deležem občanov, v krški občini pa so sodelovali s samoprispevkom prebivalci koprivniške krajevne skupnosti. Tam zbirajo denar pretežno s samoupravnim sporazumevanjem. Sole, ki imajo kolikor toliko urejene razmere, se pripravljajo na postopno uvedbo celodnevnega pouka, drugod pa bodt) morali še čaJca-ti. Četudi bi imeli dovolj prostorov in denarja, bi se stvari ustavile pri učnih močeh, saj trenutno manjka v Posavju kar 70 učiteljev. J. TEPPEV NOVO MESTO DRUGO V GOJU Mednarodnega 13. tradicionalnega turnirja v goju za pokal „ZLATI ZMAJ", ki je bil 29. in 30. marca v Ljubljani, se je udeležila tudi druga eicipa Novega mesta. Mladi Novo-meščani so močno presenetili, saj so po zelo dobrih igrah med 16 ekipami osvojili odlično drugo mesto. Vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Novo mesto, 3. Gordova (Veliki Gordja-nin), 4. Radnički (Kragujtvac) in drugi. V ekipi Novega mesta so nastopili: Horvat, Pjevič in Mihclič. Zelo dobro je igral Horvat, ki je zmagal v vseh srečanjih. v* Za srečo razbitih družin Na letni skupščini kluba za zdravljenje alkoholike: družba je do klubov preveč mačehovska Prejšnji teden je imel novomeški klub zdravljenih alkoholikov III. letno konferenco, ki so se je udeležili tudi Jakob Berič, predsednik ObS Novo mesto. " kuh*^ Je nekafsn V P°'enjskih Toplicah so učenci z zanimanjem prisluhnili besedam članice sveta federacije tovarišice Lidije kuririe .na N0B> posebej na Bazo 20, ter poudarila, da ne sme utoniti v pozabo spomin na nekdanje ' ^ulan} ln vse» ^ so bili med NOB kakor koli povezani z Bazo 20, saj je večina njih prav domačinov iz okolice Uroš Dular, predsednik OK SZDL, Franc Borsan, predsednik Ob SS, predstavniki mladine in gostje. V poročilu o delu kluba je bilo poudarjeno, da se člani kluba zavedajo, da alkoholizem ni več problem posameznika, ampak vse družbe. Toda ta družba se do alkoholizma -četudi se zaveda, koUko zla ji prinaša - še vedno obn^a precej mačehovsko. Terapevti (socialni delavci, medicinske sestre) so dejah, da se sicer hi odnos izboljšuje, da pa bi morali boj proti alkoholizmu, ki je hkrati boj za večjo gospodarsko moč, za srečo družin in posameznikov, vsestransko izdatneje podpirati. Število alkoholikov še narašča. Da^bi pomagali zajeziti to rast, so posamezniki, predvsem pa družine -alkoliolikov in delovne organizacije dolžne prijaviti vsakega alkoholika socialni službi. Ne sme se več dogajati, da bi bili do alkoholikov preveč strpni, da bi se jim bah povedatf resnico v obraz in da jih ne bi usmerjali k zdravljenju. Vsi navzoči so ob koncu skupščine pritrdili dr. Janezu Ruglju, ki je Uejal, da naš samoupravni socializem nuiii vsakemu človeku možnost, da si povrne ugled, in s tem tudi alko-liolikoni. Delo slovenskih klubov za zdravljenje alkoholikov-med njimi je prav novomeški med najboljšimi dokazuje, da so si mnogi nekdanji alkolioliki ponovno pridobili izgubljeno zaupanje. J. P. Svetovni dan zdravja 1975 Ob sodelovanju in napotkih Svetovne zdravstvene organizacije praznuje ves svet 7. aprila vsako leto svetovni dan zdravja. Letošnje praznovanje je posvečeno velikemu uspehu celotne svetovne družbe in zdravstva ob dokončnem izkoreninjenju koz, ene najstrašnejših bolezni, ki je uničevala človeški rod, kar ljudje pomnijo. Pri nas koze ne pomenijo več tiste nevarnosti kot drugod po svetu, zato pa itnamo več težav z nalezljivimi boleznimi. Ob letošnjem dnevu zdravja želimo opozoriti javnost in vse odgovorne družbene dejavnike na vzroke in proti njim pripravljene ukrepe za preprečevanje naših nalezljivih bolezni. Dejanski cilj letošnjega 7. aprila je sprožiti širšo akcijo za sodelovanje prebivalstva pri sanaciji našega okolja in zboljšanju higienskih razmer. V široko zasnovani dejavnosti zdravstvene vzgoje in prosvete, ki bo potekala vse leto, bodo sodelovali zdravstveni delavci, • prosvetni delavci, vzgojnovarstvene ustanove, organizacije RK, delavske univerze, množična občila itd. Organizirali bomo vrsto predavanj, pripravili serijo člankov in organizirali konkretne akcije za hi-gienizacijo in zaščito okolja, v katerem živimo. Z osnovnimi resnicami in dejstvi je potrebno seznaniti vse prebivalstvo od mladine, do starejših ljudi. Vsi smo namreč onesnaževalci okolja iji tvorci slabih higienskih razmer, vsi pa tudi nosimo posledice takega stanja. Ta začarani krog moramo prekiniti pri izvoru - onesnaževanju, šele 'potem bo manj posledic in bo potrebnih manj ukrepov, ki so za celotno družbo dragi in neprijetni. Izkušnje pri zatiranju nalezljivih bolezni, posebno tistih, ki smo jih že ukrotili, so lahko spodbuda in napotek, kako rešiti še nerešene probleme. Ena od teh izkušenj je, da je možno doseči trajne uspehe na tem področju samo s sodelovanjem čim širšega kroga prebivalcev s strokovnimi izvajalci ukrepov. K temu lahko dodamo še staro preizkušeno resnico, da je bolje in ceneje preprečevati kot zdraviti. Že enega samega življenja ni mogoče izraziti v primerni ceni, kako šele moramo ceniti zdravje celega naroda! Gre torej za nas vse. Vsi smo lahko prizadeti, vsi moramo nositi delček nalog, vsi moramo sodelovati, da bomo preprečili zlo dražbi in posamezniku. Ob prazniku svetovnega dneva zdravja. izražamo zahvalo vsem zdravstvenim delavcem za njihovo poklicno delo pa tudi vsem javnim delavcem in občanom, ki posredno sodelujejo in prispevajo svoj delež za boljši iti srečnejši jutrišnji dan. Dr. ALBIN PEČA VAR RTV OPOZARJA NA DOLŽNOST Medobčinski svet SZDL Posavja zahteva, da ljubljanska televizija zagotovi novinarsko službo za sevni-ško, krško in brežiško občino. Svet se obrača na RTV tudi z zahtevo po vzdrževanju televizijskega pretvornika na Sremiču. Hladen zrak, ki je prodrl nad Alpe in Sredozemlje, je povzročil v Sloveniji nestalno vreme z občasnimi padavinami. Do konca tedna je pričakovati sorazmerno hladno in oblačno vreme, v presledkih so možne padavine. I Št. 14 (1341) Leto XXVI ! NOVO MESTO, četrtek, 3. aprila 1975 i '3fl^rijarja 1975 je bil list odlikovan z redom t^glUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI tedenski mozaik • v Lyonu so doslej še vedno neznani atentatorji podlo napadli našega vicekonzula Mladena Djogovića, ki se v tamkajšnji bolnišnici bori za življenje. Tako se nadaljuje zločinska praksa zahrbtnih napadov na jugoslovanske konzularne in diplomatske predstavnike. V zvezi s tem je jugoslovanska vlada ostro protestirala pri francoski in terjala zaščito našega diplomatskega ter konzularnega osebja. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je obžaloval napad in izjavil, da bo njegova vlada skušala storiti vse, da se kaj podobnega ne bi več ponovilo — toda doslej taka zagotovila niso v preteklosti pomenila skoraj ničesar. Različne nam sovražno razpoložene emigrantske organizacije delujejo v Franciji že več let z očitnim in že kar prisrčnim (čeprav ne javno izraženim) pristankom lokalnih francoskih oblasti. Pri tem se francoske oblasti vselej izgovorjeno na demokracijo in ustavne svoboščine, po katerih je v njihovi državi dovoljeno politično delovanje vsem. Francija ni edina dežela, kjer delujejo ustaške in druge skrajne fašistične organizacije, je pa ena ^med tistih, v katerih je to skoraj povsem dovoljeno. Tako je bilo nekoč tudi v nekaterih drugih državah (denimo na Švedskem in tudi v ZR Nemčiji), kjer pa so kasneje sprevideli, da taka praksa samo škoduje odnosom z Jugoslavijo. Potem so z nekaj hitrimi in učinkovitimi ukrepi v večini primerov takoj pometi i s takimi „političnimi strankami" in jih razkropili. To bo morala storiti tudi Francija, če bo hotela, da ne bo na francosko-jugoslovanske odnose padla senca neljubih motenj. Obe državi imata dobre odnose in te odnose želita še izboljšati — toda to nikakor ne bo mogoče, če se bo sedanja praksa tihega podpiranja usta-šev nadaljevala. Jugoslavija najostreje obsoja zločinske napade te vrste in terja, da francoske oblasti ne samo kaznujejo krivce, marveč Hidi preprečijo podobne morebitne napade. Trdovratna inflacija Podatki o gospodarskih tokovih v prvih dveh mesecih letos nedvoumno kažejo, da se negativne težnje na nekaterih ključnih gospodarskih področjih in inflacija prenašajo iz lanskega v letošnje leto in da se ne uresničujejo osnovna stališča resolucije o letošnjem družbeno gospodarskem razvoju. Ugotoviti je tudi mogoče, da se nekateri ukrepi in družbeni dogovori za uresničevanje družbenoekonomske politike v tem letu sprejemajo počasi in z zamudami, nekateri od sprejetih ukrepov pa se ne izvajajo ali pa ukrepi niso učinkovito prispevali k stabilizaciji gospodarstva in krepitvi nacionalne ekonomije. Kar je v teh razmerah najbolj zaskrbljujoče, pa je to, da ni odločne in široke družbene akcije za ozdravljenje inflacije in za stabilizacijo gospodarstva. Mogoče je celo reči, da je po sprejetju resolucije družbena akcija postala mlačnejša, medtem ko se gospodarstvo na določenih točkah še naprej „pregreva". Zdi se, da zavest o tem, da je stabilizacija gospodarstva nujna ekonomska in politična naloga, še ni osvojila vseh struktur. Če priznavamo dejstvo, da še nismo uspeli obvladati neželenih gibanj v gospodarstvu in gospodarskih tokov usmeriti v skladu z resolucijo, tudi ne moremo zamižati pred vprašanjem, ali inflacija s svojimi posledicami ustreza nekaterim gospodarskim dejavnikom — ki tako raje sprejemajo inflacijo, kot pa da bi si prizadevali za stabilizacijo gospodarstva. Nujno je vprašanje, aH se nismo že navadili živeti z inflacijo. Treba je ugotoviti - in to potrjujejo resne analize — daje inflacija za mnoge delovne organizacije, zlasti za tiste, ki slabo poslujejo, pravzaprav nekakšna rešitev. Te delovne organizacije namreč svojo neučinkovitost in izgube prevračajo na cene. Na cene se obešajo tudi sredstva za najrazličnejše investicijske programe, kar je značilno predvsem v zadnjih letih. Inflacija je seveda ugodna tudi za proračune in sklade družbenopolitičnih skupnosti — saj se njihovi dohodki neposredno napajajo iz inflacijskih osebnih dohodkov ah dohodka, iz vnaprejšnje porabe itd. Nobena skrivnost tudi ni, daje inflacija pogodu razvitejšim delom gospodarstva, ki obilno izkoriščajo njene „prednosti", neugodne učinke pa valijo na šibkejše partnerje. Ce upoštevamo vse to in še nekatera druga dejstva, lahko razumemo, zakaj se ne razvije družbena akcija za stabilizacijo in zakaj je resolucija še vedno samo črka na papirju. Navada, da živimo z inflacijo in vsemi pretresi, ki jih prinaša gospodarstvu, je bržkone močnejša od želje in prizadevanj, da bi se lotili stabilizacije. Gotovo pa je, da takšno stanje ustreza vsem tistim, ki so nasprotniki socialističnega samoupravljanja — tehnokrat-skim in birokratskim strukturam. Le-ti ob takšnih priložnostih lovijo v kalnem in si STOCKHOLM — V hudi železniški nesreči na južnem Švedskem je iz^bHo življenje 50 pa jih je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko je na nekem železniškem prelazu avtomobil in nato iztirfl. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, ki pa še ni dala nobenega sliki: na kraju nesreče. (Telefoto: UPI) Iz zadnjega PAVUHE i - Cemu me predčasno i^uiCote, ko pa mi bodo v podjetju pripravili slovesen sprejem iele Cez tri mesece! prizadevno, obdržati moč v svojih rokah. Te destruktivne sile hromijo akcijo za stabilizacijo s postavljanjem raznih vprašanj in polemizirajo tudi z jasnimi ustavnimi določbami. Umetno izzivajo dilemo, ali je-na primer važnejše in potrebnejše, da se najprej gospodarstvo konstituira na ustavnih temeljih in da se stabilizicijska akcga začne šele potem, ali pa obratno. Seveda je jasno, da mora družbeni boj potekati na vseh frontah, ki se odpirajo, tako na gospodarskem kot na političnem področju. Zdrave, sposobne in odločne socialistične sile za to imamo. Interesom delavcev in delovnih ljudi ne ustreza takšno stanje, ico se devalvirajo sadovi njihovega dela. Uresničevanje ustavnih načel in resolucge je torej ena od glavnih aktualnii smeri družbene akcije za go^odarsko in politično stabilnost. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Sredi minulega tedna so zasedali zbori republiške skupščine in delegati so na skupščinskem zasedanju obravnavali ter sprejeli več pomembnih dokumentov. Med temi moramo pač na prvem mestu omeniti sprejeto resolucijo o ekonomskih stikih Slovenije z deželami v razvoju — dokument torej, ki določno usmeija stike naše republike navzven, proti tako imenovanim deželam tretjega sveta, kjer naše politične možnosti in objektivne tamkajšnje razmere še vse premalo izkoriščamo. Treba je -reči, da je sedanja resolucija samo še določnejši dokument ob že doslej večkrat poudarjenih stališčih (in sklepih), da je treba naše proizvodne zmogljivosti pripraviti do večje zunanje menjave blaga, razen tega pa še, da je treba preiti na višje oblike zunanjega sodelovanja — na izmenjavo kadrov, tehnologij, na okrepitev drugih stikov, ki so ekonomskim blizu, in še in še. In prav v tem smislu, bi dejali, je pravkar sprejeta resolucija za nas zelo pomembna — pomembna so pravzaprav stališča, ki jih zavzema. Dežele tretjega sveta so za nas zelo pomemben zunanji činitelj, saj se tam v zadnjem času vse bolj srečujejo tudi najširši svetovni interesi. V sprejeti resoluciji je poudarjena naloga Slovenije, da bistveno pospeši dosedanje odnose te zunanje menjave blaga in drugih dobrin (v čemer navzlic dosedanjemu poudarjanju še zelo zaostajamo) ter da razvije, obogati in hitreje gradi nove, vsestransko razvejane gospodarske, znanstveno-tehnične in druge stike z deželami v razvoju. Prvi konkreten korak, če lahko tako rečemo, ob pravkar sprejeti skupščinski resoluciji, pa je bil narejen že dva dni pozneje — prejšnji petek na republiškem posvetovanju predstavnikov organizacij združenega dela ter drugih zainteresiranih de- Odpiranje gospodarskili možnosti tedenski zunanjepolitični Lon Noi, šef kamboškega režima, je včeraj zjutraj odletel z letališča poleg Phnom Penha skupaj z nekaterimi najožjimi sodelavci. Če je kdorkoli potreboval dokončno znamenje, da je phonomopenški režim pred propadom, ga je dobil z Lon Noiovim begom. Uradno je odšel 624etni general sicer na prijateljski obisk v Indonezgo, Japonsko in Združene države Amerike, toda v resnici je to dokončno slovo s kamboške scene. Na vojaškem področju se medtem v Kamb(^ži sicer ni zgodflo nič pomembnejšega — obroč okoli mesta se je še nekoliko zožil in zračni most, s katerim Američani preskrbujejo obkoljeno mesto, je bil v zadnjih nekq dndi večkrat prekinjen. Pomembnejše od teh vojaških pa so politična dogajanja — tako v deželi kot izven nje. Tako je vzbudila pozomost izjava kamboškega voditelja princa'Narodoma Sihanuka, da se v nobenem primem ne bo pogajal s predstavniki režima, ki ga vodi Lon Nol. Ta izjava, ki so jo objavili še pred odhodom Lon Nda v tujino, je najbrž v precejšnji meri pripomogla k odhodu 62-letnega generala. Sedaj je mogoče pričakovati pospešen razvoj dogodkov, čeprav ni nujno, da bi mednje sodfl tudi splošen napad Siha-nuku zvestih sfl na kamboško prestolnico. To ni veijetno zaradi tega, ker bi utegnili, kar je potidfl tudi Sihanuk, v tem primeru Američani odkrito posredovati s svojim letalstvom in celo pehoto. iz Da Nanga, Kjfr / zadnjih letal, loVje^ proti jugu, vojaki vdrii z or^J 0 in prisilili star«. ^ otroke, da so J mesto- a^st A^I Združene diMJ* ^ na ukaz P«d*S< slale v bližin0 bi p0^' \ ladij, s katenmi naj^j I evankuacijo P1®, ju lab^fc še predno so te spele v padel skupaj M. joO ^ izgubU tudi okoli j jih vojakov. ./! Poveljstvo SUtT'ćt) oblastjo, če n prosti za dovolj 7/ | Zaradi Saigonu zavla Anierilf • *' ' žene države 0§flJ^ p!J j takoj začele P tottJ I orožje in °^0mo °b^; j brž ne bo ±&Srin usrfi'A enot. jjjvrj/ Prav tako ^4^ manjkalo oP^.S^i so nekaten i £5f5-*7 ^pf/j I Poraze m tf i rožitev ali P 0pf> ii7 | -ik. "^kaP^j1 sobnost P^a, k £53**'*' J podpore. RAZSULO V SAJGONSK1 VOJSKI Medtem je doživela vojska generala Thieuja v sosednjem Vietnamu nekaj najhujšfli porazov v svoji zgodovini, med katerimi je izgubOa praktično ves severni del dežele in tretjino svoje armade. Po uspešni ofenzivi na severni osrednji planoti, ki so jo Thieujevi vojaki zapustili v paničnem begu, je padlo tudi več obmorskih mest, med njimi tudi Da Nang, drugo največje mesto v deželi, kjer je bfla največja letalska baza v Vietnamu. Agencije poročajo o izrednem strahopetstvu sajgonske vojske, ki je samo med begom iz oporišča Plejku pustila za seboj za okoli 300 milijonov dolaijev (!) opreme in orožja. Še posebej je ba paničen beg ■BIH ■mD ffTm javnikov iz republike (predvsem gospodarske zbornice), saj so na tem posvetovanju že ustanovili poseben iniciativni odbor, ki naj bi izdelal okvirni program za pospešitev gospodarskega sodelovanja z deželami v raz-voju. V tem odboru so predstavniki 16 organizacij, ki imajo glede sodelovanja z deželami v razvoju že določene izkušnje. S tem, je bilo poudarjeno, bomo prenehali samo ugotavljati, kako velike možnosti se nam ponujajo v tretjem svetu — začeli bomo te možnosti tudi zares uresničevati v praksi. Republiška skupščina je tokrat posvetila izjemno pozornost tudi pomembnemu vprašanju — zaposlovanju v naši republiki. Pripravljen je osnutek sklepov in priporočil (o tem so razpravljali delegati na tokratnem skupščinskem zasedanju) za reševanje teh vprašanj v Sloveniji. Ugotovitve namreč kažejo, da je povečan obseg zaposlovanja v naši republiki (ki ga opažamo posebno v zadnjem času) nekakšen dvorezni meč; kakor je to po eni strani zadovoljivo, saj nam je uspelo v Sloveniji nezaposlenost praktično zmanjšati na minimum (konec letošnjega januarja smo imeli v Sloveniji nezaposlenih komaj 9976 obča- nov, torej samo 1,3 % vseh zaposlenih v republiki), pa podatki hkrati pričajo, da delovno silo pri nas zaposlujemo vse preveč ekstenzivno. To z drugimi besedami pomeni — in to je pravzaprav tista zaskrbljiva ugotovitev ob našem zaposlovanju — da v Sloveniji z dodatnim zaposlovanjem delovne sile dejansko prekrivamo prepočasno naraščanje delovne storilnosti. Za učinkovito gospodarjenje pa kajpak potrebujemo predvsem večjo storilnost — to je cilj, ki smo si ga zastavili med prvimi v naših razvojnih načrtih ter že sprejetih dokumentih. Na takšnih ugotovitvah (glede zaposlovanja) bo torej'slonel dokončni dokument, ki ga bo republiška skupščina še obravnavala in ki naj bi bil bolj kot doslej usmeril tokove zaposlovanja delovne sile v naši republiki. Ob tem samo še omenimo, da bomo v prihodnje vsekakor morali računati z večjim zaposlovanjem naših zdomcev (ki se bodo začeli vračati domov iz tujine), pa je tudi zaradi tega še kako prav, da zares organizirano usmerimo tokove zaposlovanja v Sloveniji. Republiški izvršni svet je prejšnji teden sklenil, da se odobri predlagano (dodatno) povišanje pokojnin v letošnjem letu, kakor je to predlagala republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V podrobnosti se na tem mestu ne bomo spuščali — povejmo le, da je bilo sedaj odobreno še za 5 % povišanje pokojnin (ob že siceršnji letošnji valorizaciji) ter da tudi to povišanje velja od 1. januarja dalje. Pojasnjeno je bilo, da velja tokratno povečanje kot popravljanje razmerja med poprečno pokojnino v naši republiki in poprečnim osebnim dohodkom zaposlenih — saj je dogovorjeno, da to razmerje sproti usklajujemo ter ga popravljamo ob naraščanju življenjskih stroškov. Sda • svoj ^ j® odločflo, da bo pove- ^ Kočevju, ker mor, V f ^^zidav« C . "»eja naše republi- ®^aiiadalcoi^j^^^ bo predvidoma (Foto: F. Brus) Poleg stare konfekcijske hale TOZD—Orlica v Brežicah gradi sevniška Jutranjka nove proizvodne prostore na 1400 kvadratnih metrih površine. Dokončani bodo predvidoma do 15. julija. Na sliki: delavci podjetja GIP Beton—Zasavje iz Zagorja med gradnjo. (Foto: M. Jaranović) V ponedeljek je iz Brestanice krenila na pot ku-rirčkova pošta s pozdravi tovarišu Titu za njegov 83. rojstni dan. Po bogatem kulturnem programu, v katerem so sodelovali šolarji iz vse k^e občine, so prvi nosilci predali torbo senov^m pionirjem (na sliki). (Foto: M. Vesel) Prejšnjo sredo so si učenke drugega letnika srednje medicinske šole ogledale proizvodnjo zdravil v tovarni Krka. Na sliki: učenke poslušajo strokovno razlago tovariša Boruta Krdgheija in si s tem pridobivajo širše znanje in podobo farmacevtske industrije. (Foto: S. Mikulan) "p0KLON" * banjskegaQb^h,treh zborov tre-> Sli čet??6 skuPščinc so bfavnavalr tisti a i ?g°rcenjem m uSn°vah urK informacije našere- „ <«*„. « namrei nc .g0^ti'tna ^fe^fH^oča zveza Savi P0lHeiribnn °' druga Ts'iž'a.gSti.t . 4'■sssK®» *! zadni^ razvoj turi, pomen teh Dri 1 za nK ln ne na-1 Je ^Upn°sti za bo' so Jim L*fewaži?* "&B. «• i>" V___^adamu"! t "P^obitnešji P°nedelfknadi slabeg* fcik5t4«0ido50° V0d°»^Srvpav9 Iz dejstva, da družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah ne bo podpisan že letos, izhaja precej, posledic. Najprej ta, da tokrat še ni si-sfe^msko. rešeno financiranje, akcij. Za popolno izvedbo štirih delovnih akcij, ki jih je za letošnje leto pripravila ZSMS, bi bilo treba zbrati 16 milijonov dinarjev; do zdaj sta zagotovljena samo dva milijona, kar naj bi zadostovalo za dve akciji (Kozjansko, Brkini) v zelo skrčenem obsegu. Za preostali dve akciji (Suha krajina, H^oze) bi bilo potrebnih še nadaljnjih 4,56 milijona dinarjev. Kako prav bi prišle mlade, močne roke! Ce bodo samoupravne interesne skupnosti zagotovile potrebna sredstva, bodo delno izvedene vse štiri akcije; v nasprotnem primeru bo ostalo pri že omenjenih dveh. Tako je bilo predlagano na razgovoru, ki gaje 26. marca v Ljubljani pripravila RK ZSMS s predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v republiki, IS SR Slovenije, gospodarske zbornice in občinskih skupščin, kjer naj bi bile letos mladinske delovne akcije. V primeru, da bo ostalo samo pri dveh akcijah, bi to pomenilo, da bo treba dva tisoč mladim povedati, da družba njihovega prispevka manj razvitim področjem ne potrebuje. Krivda za morebiti neizvedene akcije gotovo ne bo na strani mladih. • Če letofcne bo mladinske delovne akcije v Suhi krajini, bo s tem narejena velika škoda, kajti za pripravo akcije je bilo doslej izdanih že precej sredstev. - Lahko si predstavljamo, s kakšnim nezaupanjem bodo prebi-, valci Suhe krajine vnaprej sprejemali obljube, da bo akcija drugo leto. Zdi se, da ni druge poti, kol storiti, kar se storiti da, in omogočiti mladim zgrabiti za kramp in lopato 18. maja letos; sicer lahko z obžalovanjem rečemo, da se v tem primeru nismo ustvarjalno dogovarah. D. RUSTJA nasveti ' St»ft &J , . ■■■■■II >4*, J? P'^elek koruze kt VednoFUgi str^ovn,bakin° koruz.no seme> kmetijski pospe-P°navliain « Kl..°P°zaqajo na česte napake, vendar Dn odst^!116113 (že Va/Jlvah mn°gih kmetovalcev. Uporaba Nnan°*ov manrt in m8em letu rodi hibridno seme za 10 je sejanje neprilagojene sorte sta najbolj K poT' ^ il^ajoPi^eV' V.endar so žlahtnitelji vzgojili „>», vsa- ^°ti- V |i„ ®v°j° rastno dobo zelo različne li- f3 silažo r Veni^ je mo8°če uspešno pridelovati S. ®j° nižie ^ 23 zrnie> na vseh kmetijskih Iv,6 priHpi 0r sorte metrov. Seveda je treba temu tjNo ?,fluJemo kAn u-^jSe od zrnj.e' ^ar je glede na potrebno njska 'J , zanesHivn' ?vanJa za silažo, moramo izbrati ii) r^a Najina in w ž!?Zorela- V naši^ razmerah (ožja fje ^'jh W?e s°rte (razrM so Primerne rane oziro- 1$^ Sort*Je m°goče k "? ^00). ^ v izrazito sončnih VJ. ?8odu|^azred 400)IeZ Ve^ega tve8anja sejati tudi sred- sejati^n^"^0^0 francosko sorto anjou v iw i 290 liJi- rastlin na lm2), nadalje znani C^K &^nskiVic^3 Je.med z80 PoJ1^ s°rte v»- taS, Pridelovati le rodovitne in ^ti s „tv^e pa zadostn 1 • ^ovostno seme, sejati do-r°ji. 0 ln pravilno pognojiti in čimveč Inž. M. L. t Spet vrnitev nekaterih poljščin^ na dolenjska polja? Rž prišepetuje Cvetko Golar bi dandanes komajda še kje dobil navdihiza svoje vznesene verze: Kot visoka, lepa žena rž na njivi se smehlja - in z obilnim, polnim klasjem tiho v vetru šepeta. Rži, kot da bi postala simbol zaostalosti kmetijstva, ni več videti na naših poljih. Zato pa jo uvažamo iz Madžarske, kar je gotovo nesmisel, kot nam je dejal Rado Dvoršak, podpredsednik slovenske gospodarske zbornice (daljši razgovor z njim objavljamo danes na 7. strani). Uvažamo jo^ ker ljudje nočejo jesti samo enoličnega belega kiuha, temveč posegajo tudi po rženem (Grahamov kruh) in soržičnem kruhu. Tudi ajde nam, tradicionalnim pridelovalcem, zmanjkuje in se oziramo, kje bi jo nakupovali na tujem. Nekdaj, še v povojnih letih, smo jo sejali na 30.000 hektarjih, zdaj pa ta lepotica polj krasi mnogo maoj njiv, čeprav je znano, da v Sloveniji uspeva strniščna ajda skoraj povsod tam, kjer uspeva koruza. Rž je še inanj zahtevna, uspeva na slabših tleh, celo do 1.400 metrov visoko, a je več ne pridelujejo. Nakupovanje v tujini Opozaija na domače možnosti. Ce upoštevamo še zdravilne rastline in naglo se razvijajočo farmacevtsko industrijo v naročju kmetijske Dolenjske (Krka), je treba reči, da že zapravljamo čas. Stare in žal zanemarjene kulture (rž, ajda) ter nove možnosti na področju intenzivnega pridelovanja zdravilnih rastlin oziroma stranskih pridelkov (rženi rožički!) da ne govorimo o vrtninal), ponujajo nov vir zaslužka; scve'la le tistemu, ki se bo tega v bližnji prihodnosti lotil - resno in z močjo Kmetijske znanosti, kije tudi v teh kulturah že močno posodobila tehnologijo. Seveda je pri tem nujna podpora tistih, ki te pridelke prede--lujejo, oziroma potrebujejo. M. LEGAN Dela ne manjka Na Dolenjskem bi lahko letos zaposlili 4.709 delavcev, 297 pripravnikov, štipendirali 455 ljudi in vzeli v uk 816 vajencev. To je pokazala anketa, ki so jo izvedli v delovnih organizacijah in pri zasebnih delodajalcih v črnomaljski, krški, metliški, novomeški in trebanjski občini. Ker pa anketa ni vsebovala tudi podatka, koliko delovnih mest bi letos na tem območju lahko pripravili, se zdijo potrebe znatno prevelike. Malo je vdijetno, da bi lahko število zaposlenih v enem lelu povečali na območju za 13,2 odstotka. Tak podatek namreč dobimo, če izkazane potrebe prelijemo v odstotke. V trebar^j-ski občini bi tako zaposlenost povečali za 22,9 odst., v novomeški za 14,9, krški 10, črnomaljski 9,rin v metliški za 7,4 odst. Anketirali so 433 ali 92,1 odst. vseh delovnih organizacij v petih občinah. 209 jih je odgovorilo, da imajo potrebe po kadrih v letu 1975, 99 jih ne potrebuje novih VIZVOZ — Povsod je lepo, a doma je najlepše! (Karikatura: Marjan Brcgar) zapisat* Tudi pri zasebnikih se še dobi delo. kadrov, 125 delovnih organizacij pa je zavrnilo sodelovanje v tej akciji. Pri zasebnikih je imelo anketno poizvedovanje še manj sreče, saj ni naletelo na gluha ušesa le v 67 primerih od 482 zajetih. Potrebe po novih zaposlitvah je izkazalo le 23 zasebnikov, 44 je poslalo zavrnilne odgovore. Iskra nove nad« Žužemberška Iskra živi zaradi zastoja v prodaji keramičnih kondenzatorjev, o čemer smo izčrpneje že pisali, že dalj časa v negotovosti. De-, lavcev sicer ne odpuščajo, ne nasprotujejo pa, če si kdo iš^e drugo, zanesljivejšo^aposlitev. To so nekateri že storili, večji del kolektiva pa čaka na boljše čase. Ali jih bomo tudi dočakali? Če lahko sklepamo iz gospodar- ^ skega načrta celotnega združenega podjetja Iskra, bi laliko rekli, da se ,bodo „vremena Suhokranjčanom vendarle zjasnila". Ta gospodarski načrt, ki napoveduje nadaljnjo rast vseh dejavnosti podjetja, tudi proizvodnje'elementov, kamor šteje izdelovanje kondenzatorjev, in ki pravi, da nobena temeljna organizacija v tem poslovnem letu ne predvideva izgube, vzbuja upanje. Združeno podjetje Iskra, ki ima v svojem sestavu 61 temeljnih organizacij združenega dela, ima letos , predvideno kar 29,3-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Vrednost ustvarjene proizvodnje bo dosegla 5,6 milijarde dinarjev, računano po lanskih cenah. Predvideno je, da se-bo letos najhitreje razvijala kranjska tovarna ATC. Telekomunikacije naj bi imele 33,4-odstotcn prirast, elementi pa 14,6-odstotne-ga. Gospodarski načrt veliko gradi na nadaljnjem povečevanju delovne storilnosti, temu pa bo sledilo tudi občutno povečanje osebnih dohodkov (v povprečju za 22,1 odstotka), saj so prejemki zaposlenih zaostali v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami. Nadejamo se, da se bo vse to pokazalo tudi v žužember-skcm obratu, ki upravičeno pričakuje solidarnostno pomoč v okviru velikega podjetja, kakršno je Iskra. M. L. ••• Turizem v svetu je lani upadel za tri odstotke v primerjavi z letom 1973, ko je svet dosegel rekord - 215 milijonov turistov. Po podatkih svetovne turistične organizacije je potrebno tem številkam prišteti še štirikrat toliko domačih turistov, se pravi tistih ljudi, ki letujejo v domačih državah. Optimizem Lanski padec turizma gre izključno na račun Evrope, ki predstavlja v svetovnem turizmu kar tri četrtine vsega „hlebca": zato pa je turizem tudi lani napredoval v Severni, Srednji in Južni Ameriki in ostal na stari ravni v Aziji in Afriki. Vsekakor se bo morala Evropa sprijazniti s čedalje večjim vplivom drugih celin v svetovnem turističnem prometu. Nič čudnega ni torej, da so zlasti sredozemske države lani nazadovale: po podat-,kih svetovne organizacije je obiskalo Grčijo 31 odstotkov turistov manj, precej so bile prizadete tudi Portugalska, Španija in Italija, medtem ko je Jugoslavijo, ki predstavlja slabe 4 odstotke evropskega turizma, obiskalo 11 odstotkov manj turistov. Napovedi so bile zaradi naraščajoče inflacije po vsem svetu sprva precej črnoglede, vendar pa svetovna organizacija za turizem napoveduje, da bo po letu 1975 evropski turizem oživel, mnogi pa - po prvih prijavah - že letos optimistično gledajo na turistično sezono. Kako majhni smo Dolenjci, je kajpak razumljivo iz jugoslovanskih številk v evropskih razmerah. Kljub temu pa velja zapisati, da bomo lahko napredovali in pridobili vse več tujih gostov le tedaj, če bomo prodrli s kakovostjo. Razumljivo je, da se bo ob vse dražjih turističnih storitvah gost odločal za tiste kraje, kjer mu bodo največ ponudili. Razdrobljeni v gostinstvu in turizmu na Dolenjskem ne bi imeli kaj pričakovati, zato je pot združevanja, kakršno je nakazala Krka, pravilna usmeritev za leta, ki jih svet v turizmu optimistično pričakuje. j s. -^•aprila 1975 DOLENJSia UST 3 Mladi naj bodo enakopravni v družbi Mladina sodeluje pri ustvarjanju presežne vrednosti, zato naj tudi odloča o njeni delitvi Na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana so razpravljali o vključevanju mladih v socialistično samoupravno družbo. Osnova za razpravo je bilo razen znanih sklepov naših najvišjih partijskih organov še poročilo o uresničevanju nalog III. konference ZKJ na območju MS ZK Ljubljana, ki ga je pripravila posebna delovna skupina MS, katero je vodil Jože Novak, sekretar občinskega komiteja ZK Kočevje^ Razprava je bila zelo bogata, saj je v njej sodelovala večina prisotnih. Na njeni osnovi so sklenili, da bodo razpravo o uresničevanju nalog III. konference ZKJ prenesli v občine in osnovne organizacije ZK in ZSM, pa tudi na univerzo. „Vključevanje mladine v samoupravno socialistično družbo ni le ■problem mladih, ampak vse družbe," je bilo poudaijeno v poročilu. Zato so sklenili, da bodo tudi pri občinskih organizacijah ZK usta- NOVO SODIŠČE V POSAVJU V torek, 1. aprila, je v Brežicah začelo delati sodišče združenega dela za območje Posav-ja. Sodišče šteje 22 sodnikov, iz vsake občine po sedem. Predsednik je Slavko Lupšina, dosedanji sodnik občinskega sodišča v Brežicah. Brežiško občino zastopajo: Vili Kosilnik, Alojz Femčak, Milan Lokar, Marjan Cerne, Ana Stopar, Jelka Barlič in Stane ,Ilc. Iz občine Krško so sodniki: Marjan Žibert, Ivan Špilar, Cveto Bevk, Andrej Cimerman, Jaroslav Kodelja, Adam Vahčič in Franc Rakar. V Sevnici pa so izvolili za sodnike združenega dela Jožeta Bogoviča, Elko Grilc, Jožeta Jeketa, Zvoneta Kranjca, Milana Levstika, Draga Lupšino in Toneta Marklja. novili komisije za delo z mladimi. Sc nadalje bodo tudi sprejemali mlade v ZSM in ZK. Za uspešno uresničevanje nalog pa je treba organizaciji ZSM zagotoviti tudi denar, saj je na primer ribniška opravičevala svojo neaktivnost v MS ŽSM s tem-, da nima denaija niti za potne stroške in dnevnice. Nadaljevati je treba vsaj v sedanjem obsegu družbeno in politično izobraževanje mladine, pri čemer naj sodeluje tudi ZK in namenja za to del članarine. Pri splošnem oziroma strokovnem izobraževanju pa je treba uresničiti samoupravni sporazum o štipendiranju. Posebno pa je bilo poudarjeno, da jc treba povsod še krepiti socialistično samoupravno vzgojo, saj nebudnost rade izkoristi- OBISKMARE 2LEBNIK IN SAVINA JOGANA v torek, 1. aprila, sta prišlj. v Novo mesto predsednica zbora občin SRS Mara Žlebnik in Savin Jo-gan, član izvršnega odbora republiške konference SZDL. S predsednikom občinske konference SZDL Urošem Dularjem in predsedniki skupščin krajevnih skupnosti Novo mesto, Straža, Žužemberk in Dolenjske Toplice sfa se pogovaijala o samoupravni organiziranosti v krajevnih skupnostih in o financiranju KS. »Dolenjski list« v vsako družino Kaj sejati, d« bi žel? Govori kmetovalec Franc Novak iz Zakota pri Brežicah, ki |e dobil priznanje kmetijskega inštituta za delo v pašništvu Kmet Franc Novak iz Zakota pri Brežicah je že deseto leto kooperant brežiške Agrarie. Lani je oddal 18 tisoč litrov mleka. V hlevu ima osem krav sivo ijave pasme in sedem teličk. Vse krave so pod A kontrolo in mleko merijo vsak mesec. Odkar se je gospodar Novak preusmeril na rejo mlekaric, je spremenil tudi kulture'na posestvu. Seje predvsem pšenico, koruzo in ječmen. To dodaja obrokom krme, razen tega pa pazi, da je tudi krma kakovostna, ^asti da jo pravočasno pokosi in posuši. Z odkupnimi cenami mleka ni zadovoljen. Povprečno dobi po 2,70 din za liter. Najbolj pa ga jezijo podražitve umetnih gnojil. Letos bo to še posebej prizadelo njegovo gospodarstvo. Včasih je kupil po šest do sedem ton gnojil, letos jih namerava kupiti le dve do tri tone. Ce bi vzel pet ton, bi moral zanje odšteti milijon starih dinaijev. Pravi, da se mu to ne izplača, ker bi sicer moral delati samo za gnojila. TovariJ Novak je tudi predsednik strojne skupnosti Zakot - Črnec. Vanjo je je včlanjenih trinajst kmetov, nekaj večjih, nekaj manjših. Strojno skupnost so ustanovili na pobudo Agrarie. Nekaj strojev že imajo, zlasti za obdelovanje koruznih polj. Trenutno se je tudi ta skupnost znašla na razpotju. Niso se še odločili, če bi kupili kombajn ali ne. Odvisno je od tega, kam se bodo usmerili. Ce se bodo držali živinoreje, potem kombajna ne potrebujejo. Graditi bi morali silose za živinsko krmo. Na drugi strani pa živmoreja spet ne dona-ša tistega, kar so pričakovali. Cene kmetijskih pridelkov ne dohitevajo cen industrijskih izdelkov, zato so kmetje vedno prizadeti. Odtod nihanje, negotovost p^ usmeijanju gospodarstev in mišljenje, da jc najbolje imeli vsakega po nekaj. Franc Npvak je na izrednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije dobil priznanje kmetijskega inštituta za pionirsko delo na področju pašništva. Zanj je zvedel iz poročila po radiu. Pred kratkim pa je prejel tudi priznanje sklada za pospeševanje kmetijstva občine Brežice za oddajo mleka. Teh priznanj sam ne našteva, ker je skromen in se noče hvaliti. . J. TEPPEV jo socialistično angažirani šoli nasprotne sile Posebno pozornost pri razpravali v občinah in osnovnih organizacijah bodo posvetili tudi problemom mladih v kmetijstvu in učencev v gospodarstvu. Razen tega jc treba poskrbeti, da bodo stanovanja dobivale tudi mlade družine. To je na primer v Kočevju dobro urejeno, v Ribnici pa ne. Poudarili so tudi potrebo po . vključevanju mladih v SLO in vojaške šole. Udeleženci razprave so podprli zamisel o mladinskih delovnih akcijah (lokalnih in republiških), razpravljali so še o dijaških domovih. aktivih mladih komunistov, MS ZSM in drugem. J. PRIMC /-—y V CATEŠKIH TOPLICAH: O DELAVSKI KONTROLI Jutri in v soboto (4. in 5. aprila) bo v Čateških Toplicah seminar za člane odborov in komisij samoupravne delavske kontrole ter za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. Prirejata ga občinski sindikalni svet in delavska univerza Brežice. , Član izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šali (zgoraj levo) je prosvetnim delavcem na grmski in bršlinski šoli minuli petek predaval o idejnosti pouka, Slavko Podmenik pa o klerikalizmu. Po končanem predavanju so udeleženci aktualna vprašanja na vzgojno-izobraževalnem področju obravnavali po skupinah. (Foto: S. Miku-lan) SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja GRADNJA ŽALEC Miloš Minić Zaostren boj dežel v razvoju^ Za sedanja gospodarska gibanja na svetu so kriza in veliki pretresi v monetarnem in trgovskem ^ Tako imenovana petrolejska, surovinska in so še poslabšale že tako in tako težavni polo^j ^ j deželah v razvoju, še zlasti pa v najmanj razvitih_ me r Ti poslabšani pogoji so zaostrili boj dežel v razvoju z darsko dekolonizacijo, za zboljšanje njihovega tovnem gospodarstvu in jih spodbudili k spI^ devanju, da bi se sedanji gospodarski odnosi bistve menili. To prizadevanje je prišlo močno do izraza v 4. konference voditeljev neuvrščenih držav in izrednega zaSedanja generalne skupščine OZN o " ^ge-narodni gospodarski ureditvi. Po 6. izrednem neralne skupščine OZN se je na področju gospodarskih odnosov razvijala zelo intenzivna J Zal pa pri posameznih razvitih državah narašča ° ukrepom, katerih namen je vzpostaviti novo me gospodarsko ureditev; (Zvezni sekretar za zunanje zadeve na zasedanju cijskega biroja neuvrščenih v Havani) Odstopi od dogovorjene poli^j Nismo še pošteno zakorakali v novo ekonomskoj6^ so se. že množili vidni znaki odstopanja gospodar* od dogovorjene razvojne in stabilizacijske politiKe, ^ f razen neposredno pristojnih organov federacije publik ter pokrajin verificirali tudi najbolj odgovo ^ Zveze komunistov, Socialistične zveze in Zveze ^ p Jugoslavije. Čezmerna poraba v prvih dveh ntf'' 1975, poraba, ki presega vse meje smotrnega in d ^ spodarjenja in tudi sredstev, ko so na voljo - to J ^ imenovalec odstopanj in pomanjkljivosti, ki meiasti p10^. ter precej devalvirajo sicer znatne gospodarske, ^ vajalne uspehe prvih mesecev letošnjega leta. T tjdi iP stvari po prvih dveh mesecih, z določenimi, morda marljivimi pridržki spričo nepopolnosti uradnih P Proizvodnja, kolikor za sedaj vemo, ne le izpolnjuj tudi presega naloge, ki jih je določila resolucija skupne politike gospodarskega in socialnega razv0^n;e jef; vije v letu 1975. Realna rast industrijske primer 9,6 odstotka glede na isto lanskoletno p# gradbeništvu pa nekaj pod 10 odstotkov. Ug°^ne(joinala1''i vajalnemu trendu pa nasprotuje čezmerna pora' vseh .področjih. Ta prebija skozi vse vrzeli v dogo litiki. , (Iz uvodnika ,»* I VLAKNA VLAK Končalo se je samo z materialno škodo 50.000 din, lahko pa bi bilo huje, če bi bilo v vlaku' kaj potnikov. Železniška nesreča se je zgodila 26. marca ponoči na železniški postaji Dobova. Na četrtem tiru je^ stala električna lokomotiva, po istem tiru pa je iz Ljubljane pripeljal potniški vlak, ki jc bil na srečo prazen, ter se zaletel v stoječo lokomotivo. Kot ?o ugotovili, je bilo nesreče krivo osebje, ki je premikalo vlake. MOKRONOG-BOSTAIMJ: LOKACIJSKI OGLED USPEŠEN Poročali smo že, daje bil 25. marca lokacyski ogled za asfaltiranje ceste Mokronog Boštanj. Na podlagi zapisnika bo re-pubhška skupnost za ceste naročila glavni projekt, to pa traja za tako zahtevna dela ponavadi vsaj eno leto. To bi ravno sovpadalo s pripravo republiškega srednjeiDčnegž programa iz-gfadnje cest. Po nekaterih predvidevanjih bodo dela veljala 20 milijonov dinaijev. Ne podežslani temveč raziskov*!! Iz razgovora z dr. Miho Japljem, prvim predsednikom občinske ^ valne skupnosti v Novem mestu: »Gojiti raziskovalno nnise > Novomeška občinska skupščina je konec lanskega leta s posebnim odlokom določila člane iniciativnega odbora za formiranje občinske raziskovalne skupnosti. Predsednik tega odbora je postal šef oddelka za kemijo pri fokini TOZD Inštitut, habilitirani docent dr. mag. ing. Miha Japelj, člani pa: ing. Franci Cvdbar, ing. .Štefan Celesnik, ing. Karel Hace, ing. Branka Jedlovčnik, prof. Stanka Florjančič in ing. Zmago Novak. Poglejte, na pjjlj strija že tako mo^ [\o^,A\ zelo pomemben jnd>, bo treba nujno nk |iega ^ okviru komple^^a ?V raziskovalnega P lP*'m gledati drugače ko . tiV A , imajo, grobo P^ otrcbuj^ dif; { podeželane. Mi P ^vain s širše slovenske r _ viclju£., A v sti, da se aktiv naše delo, da povemo nboIJst \{ vežemo in pnprf1,n . . nitejše program^ *a n^%rv S V prvi vrsti_JC nraZvojflfjj M ( Sevanje in goJ1'^' t sti pri nas. Let i seben poudar^K rStv3> ji !,■ , stva in racionali . ie^/l stane domena bilovf vr; i ne pa samo, ko J nM) nVv ' sedaj, nekatenh >!Jzožc do^. ,: | meški občini Je ^so 4 i ko inovacij, ki $ $0 j$A 1 ne tako, kot bl* .jccfl1 hP' >1 1 ima v ji'gos!° riiavljc? J) velik odstotek P« Zato je moja veUW *9* dosežemo, da njamuspeh^0 daj iniVii no vrednotili-^ jjcni, i j da smo zapostavj tovi dr. Japelj- A' m Koimte občinske konference ZKS Metlika je v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom in občinsko konferenco ZSMS Metlika organiar^ za slušatelje občinske politične šole enodnevni izlet v Kumrovec in Donjo Stubico. Na sliki so slušatelji pred Domom borcev in mladine. (Foto; Pezelj) Ti so se zagrizli v delo, zbirali in pripravljali potreben material. 13. februarja letos je bila ustanovna skupščina, na kateri so sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju raziskovalne skupnosti občine Novo mesto. Na ustanovni skupščini so izvQlili za predsednika dr. Japlja/ predsednik izvršilnega otibora je ing. Tone Recclj, podpredsednik skupščine ing. Zmago Novak, izvolili pa so še 9 članov izvršilnega odbora. Dr. Miha Japelj jc že več kot pet let član Raziskovalne skupnosti Slovenije (RSS) in dela v tehnični in naravoslovno-matematični sekciji, je v iniciativnem odboru RSS, je član republiškega .odbora za inovacije SR Slovenije in član sveta za znanost pri SZDL Slovenije. „Tudi RSS sc jc organizirala po novih samoupravnih načelih. Raziskovalna skupnost Slovenije se deli na 16 področnih raziskovalnih skupnosti," je povedal dr. Japelj. „Obenem je sedaj upoštevano tudi teritorialno načelo, zato smo sklenili, naj se ustanovi 60 občinskih raziskovalnih skupnosti, te pa se-nied seboj povezujejo v 13 območnih. Za območje Dolenjske so to raziskovalne skupnosti Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Trebnje, Kočevje in Ribnica. Še vedno nista ustanovljeni občinski raziskovalni skupnosti v Metliki in Črnomlju. Na sestanku predsednikov občinskih raziskovalnih skupnosti in predsednikov iniciativnih odborov območne raziskovalne skupnosti Dolenjske smo sc načelno dogovorili, lia bo središče v Novem mestu. 2al na zadnjih razgovorih ni bilo predstavnikov Ribnice in Kočevja." Dr. Japelj je z dušo in srcetn sprejel težko in odgovorno delo. „Ce bo samoupravni način res zaživel tudi v raziskovalnih skupnostil>, bo vse v redu. To bi bilo tudi najbolj pošteno. Doslej jc bilo raziskovalno delo v glavnem dc^iena velikih inštitutov. Premalo se je povezovalo z gospodarstvom. ' Dr. Miha Japelj MESNI KRUH uporabilo: za ulkusno, črevesno, hepatalno, žolčno, sladkorno dieto in otroško prehrano Asottim.ui in iipornbnost odobrila Gnstroentc e ___ Št. 14 (1341 h stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Meja - jabolko spora ^Spor med LD je širši družbeni problem čih ljudi, čeprav gre tokrat le za spor med lovci. M. K. dobro sodelovanje z mladino Vojaški klub kasarne „Milan Majcen" že več let uspešno sodeluje z mladino in družbenopolitičnimi organizacijami v Novem mestu. Sodelujejo na vseh področjih, v zadnjem času pa je najbolj delavna glasbena sekcija. Imeli so več srečanj z mladino v Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, Dvoru in v drugih krajih, zlasti na srečanjih mladih v domu JLA. „To je zdaj najboljša sekcija. Za bližnjo prihodnost imamo veliko načrtov in prepričan sem, da jih bomo , V pravi načelnik vojaškega kluba Milan Stepanović. L. DRAŽIC Med mnogimi prostovoljnimi dejavnostmi, s katerimi se ukvaijajo prizadevni mirenski šoiaiji, se ieto§nji 8. razred pod vodstvom tov. Mihevčeve in tov. Klenovškove uprizoril Goliovo igro „Uboga Ančka". S svojo dobro igro in prisrčnim humoijem so razveseljevali svoje vrstnike po vsej občini. Nekaj denaga, ki so si tako sami prislužili, bodo porabili za zaključni izlet in valeto. (Foto: Zdravko Kramar) "iadrnifn^et toj* sp°r med lovski-zaradi m?ama Predgrad in Sinji vrh Is,n C ohmv i lovi^čema Pri Sta-haja Dfcriuc P1, sporov pri-^ja škorif "u—n vPrašanju plače-polju ob cnA ■ J0 divjad naredi na tudi lovci ,?r j1 Paradi tega so Že večkrat 1 na dva tabora-Jrediti stv7rf S0 ?ami lovci skušali ^Zato aP'vendar'žal. brez uspehi SZm S se je ^anje fin°T zavzel> da bi to °bmočju ^c c4Lovci nai bi se na 'notno oroani ^ trg združili v !'°jno ali LrJ°^b0dlsi samo" 11 «glasovS h VetJe- Ta sklep je' Smu Sniemokratično in bi Gristi. sP°darstvu prinesel le P^tavnftJLSestanku. so se poleg w' PredstavnP^adetih ^ srečali r2f?Vske občine1 *r,nomaljske in želenih ^ sestanek ni So ?.adov- Nekateri posa-l°bl°nameren ST onem°gočili midrava Prizadlv sestanka- Tako Pr°padla. oŠ d anja večine spet Smal0 zavedi? S° -Se udeleženci ^I.,morda pa KM°Je odgovorno- £$• ki s° zastnn r tudi Prem!do nos,,. ZastoPali interese skup- bi Š ^fttSi d?18aČe' Pri tem Z* obe P£X1:. prav bi bilo, ko 2311- MorSJfi,Strani še enkrat ?* sestaiieif. bilo dobro da bi numo $ZT,7f £* Hu,i9ani na delu ^feStSVMetliki vt111 Parkih. Je ^etja po 88$ "5533 mu ob med- Ti t£ kar 70 cvetn^i? n,eznanci v kaip Potem Č Pipanov. SevPrHm reS S*? Pastor, kega n a žojitelji cvlt- pričakovali. defa in ^ izLT-Ja zaradi ta-gačn^ Zat° imfm J0 Veselje do leti, J«*o, kot inSt° danes dru~ kdo bo ;So meSčani ir lmel° Pred ne> okna^v1 ^p5e „3^ ^movah, Cl3" p^oi nz\m' balko^ tetoTainiazolP1r-edhišo. jenje r in vse m -° *epo 'n pri- morali etja in zei^°znosti za go- boriti z3Pi°^teVati vsi^-»*n to bi >° ia «kia, opo- / Predavan^ro organiz^r Morda bi . Je> da b" aaliizlete v ^ primerna ; P° negov JUdje spo2na Hrist^ne kra-[v: ^ 8ovanega okoij" Vrednost le- R. F. Ragovska: garaže ali igrišče? Nehumana urbanizacija Ragovsl(e ulice se bo lahko še maščevala Na Ragovski ulici v Novem mestu te dni končujejo gradnjo 12 blokov, v katerih bo 388 stanovanj. To nasdje je nadaljevanje gosto naseljene Ulice Majde Šile, nad Ragovsko ulico pa je še naselje družinskih hiš. Tako je ta predel med najgosteje naseljenimi v novomeški občini. 2MI&?,NSKe Sfe?1 ^Onneka nna telefon" }k JJ* ZmeŠniaJl a .do Kočevja pog?voS;aP^osto Knj? V tdveh dru°g1h" &&&5S-P-S' je L^obnn11^^- danih vesteh S „'^o, ,v Zagreb, ven-V&a z?* moški' in 5m zdai sUšal, rt Ostanek i? i1 a dogo- M- GLAVONJIC ORTNEK Ulica Majde Sile je bila popolnoma pozidana že okrog 1960, urbanisti pa takrat ni^o predvideli niti enega prostora za otroško igrišče ali nekakšen športni park. Otrokom so tako ostale le ulica in blatne površine med bloki. Tudi novi urbanistični načrt za Ragovsko ulico ima zarisane zelene površine le na obronkih griča, kjer ima svoj prostor že otroški vrtec, na vrhu griča jpa je naselje družinskih in vrstnih his. Seveda pa zelene površine ne morejo nadomestiti otroškega športnega igrišča. Otroci se ne igrajo radi po blatu ali mokri travi, nekaterih športnih panog pa Sploh ne morejo gojiti na travi. Na športnem igrišču bi bili" otroci varni pred avtomobili, slab vpliv ulice bi se tako najbolje, zmanjšal. Vedeti je treba, daje v novih blokih največ mladih družin z otroki, urbanisti pa so mislili le na avtomobile, na parkirne prostore, na otroke pa kot da -so pozabili. Promet, ki je tu zelo gost, povzroča velikih hrup,.da sploh ne govorimo o zraku, ki ga stanovalci vdihavamo. Danes veliko govorimo o varstvu človekovega okolja. Ravno v srcu novega naselja je velika jama, kjer nameravajo, zgraditi veliko ga- lovci,pero v roke! Pri Lovski zvezi Bela krajina je bila imenovana komisija za dopisništvo, katere namen je predvsem propagandna dejavnost, pridobivanje dopisnikov za revijo „Lovec" in druge časnike. Namen komisije je tudi posredovanje med dopisniki in uredniški. S temjiaj bi se obveščanje, ki je sedaj želo slabo, izboljšalo. Vsi člani lovskih družin naj torej primejo za pero in napišejo kaj o svojih lovskih doživljajih, o delo-v^ju lovskih družin ipd. Dopisni material in fotografije pošiljajte na Uredništvo Lovca, Žu-p^čičeva 9, 61001 Ljubljan^a, ali pa kar Lovski zvezi Bela krajina, 68340 Črnomelj. Dopisi naj bodo napisani s pisalnim strojem v dvojnem razmiku med vrsticami. FRANC KLEVISAR Komisija za dopisništvo pri LZB V ražno hišo. Res je, da ljudje morajo imeti garaže blizu doma, toda mar mora res vse to biti na prostoru, ki ni večji kot 1 kvadratni kilometer? Pa še to: ali je treba bolj skrbeti za avtomobile ali za otroke? Prostor, ki je namenjen za g^aže, je kot nalašč za otroško športno igrišče. Se je čas, da se ta napaka popravi. Naš cilj je humana socialistična samoupravna družba in Jenui cilju mora biti vse podrejeno. V našem primeru pa smo priče skrajnega ra-cionalističnega in komercialističrte-ga načrtovanja. Za to pa ni kriv le urbanist, ampak predvsem naročnik projekta in vse strokovne in družbenopolitične organizacije, ki so načrt videle in ga podpisale. Morda bo kdo rekel, da je tako najhitreje in najbolje rešen stanovanjski problem desetin socialno ogroženih družin (večino stanovanj je gradil stanovanjski solidarnostni sklad), vendar je to v bistvu le začasna rešitev. Gosta naseljenost, pomanjkanje zelenih površin povzroča psihološke bolezni: utesnjenost, frustracijo, nevroze itd. Nepotrebna nestrpnost v Dolenjskem listu z dne 27. IIL 1975 je objavljeno pod naslovom „Nesprejemljivo" mnenje Medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, ki je bilo sprejeto na seji 21. III. Po tem mnenju so v mojem članku v sobotni prilogi DELA z dne 8. III. 75 pod naslovom „Skupaj' v na-^ ložbe" „trditve, ki nasprotujejp prizadevanjem za enakopravno, pošteno in odkrito sodelovanje in nadaljnjo krepitev dolenjske re^je." Tega mnenja oziroma kritike ne morem sprejeti. Moj članek je nastal na osnovi Zasnov urbanizacije za območje SRS, ki so bile dane v javno razpravo, in je v skladu s postopkom, ki je običajen v naši družbi. Mislim, da so moja staUšča urniije-na, argumentirana in dokumentirana in ne razbijajo teženj po integraciji širše t'solenjske regije, ampak nasprotno kažejo na ovire, ki to integracijo preprečujejo. Je vseskozi dobronameren in netendenciozen. P(> zoren bralec lahko to sam ugotovi. V naši družbi smo si vedno priza-^ devali za argumentirano kritiko in ' ZK je bila zmeraj dosledno na tej Hniji. ) JANEZ KURE, dipl. ekon. Črnomelj U ^ <&ifi ^ mladi kol^T ^ 111 M. X ^ esaijt se bodo preizkusili, koliko in kaj znajo o varni vožnji po mestnih Naj zaključim: drobne, komercialne in skrajno racionalistične' urbanistične rešitve Ragovske ulice ne upoštevajo človeka in mislijo le na dobiček v kapitalističnem pomenu besede. Tega pisanja ne gre razumeti le kot lait^o, ampak tudi kot željo, da se v tem primeru še reši, kar se rešiti da, in da se podobne napake ne bi ponavljale še kje drugje. IVICA MILIC Ul. Majde SUc 16 'Novo mesto srečanje stovarisico sentjurcevo 26. marca je bila na obisku na • osnovni šoli „Baza 20" v Dolenjskih Toplicah članica federacije, tovarišica Lidija Sentjurc. Pionirji so ji priredili prisrčen sprejem in ji izročili spominsko darilo. Tovarišica Šentjurčevo je predsednik pionirskega odreda seznanil z delom in življenjem pionirjev na šoli in še posebej z izven-razrednimi dejavnostmi. Na željo pioniqev je spregovorila tudi tovarišica Sentjurčeva in na kratko opisala svojo revo-lucion^no življenjsko pot. Prikazala je velike razlike v možnosti šolanja mladine v letih njene mladosti in danes. S posebnim zanimanjem so pionirji poslušali njeno pripovedovanje o svoji mladosti in o okoliščinah, ki so tako globoko vplivale nanjo, da se je že takrat odločila za težko pot revolucionarja. Pozvala je vse zbrane pionirje, naj" ohranjajo tradicije NOB in naj ne pozabijo, zakaj nosi njihova šola ime „Baza 20". Srečanje se je končalo s kratkim kulturnim programom. Zgodovinski krožek osnovne šole Dol. Toplice Kulturi pretanek kos kruha K razmišljanju o položaju kulture v družbi Po obetajočem začetku, ki je 'kazal, da bo v kulturi narejen korak naprej, se spet srečujemo s starim dejstvom, da se pri denarju vse zatakne. In spet je na dlani resnica: materialnost je vodilna sila našega časa. Materialne dobrine, ki jih ustvarja človek, postajajo ne samo vse bolj vabeče, amp^ že kar neobhodne, čeprav je že Marx opozarjal na vzroke siromašenja človekove osebnosti, čemur smo danes priča. Človekova osebnost se ne more graditi samo iz materialnih dobrin, brez kulturnih je je osebnost prazna, osiromašena. Tega bi se morali vsi zavedati, še posebno ko gre za mlade. Ni dovolj mladim omogočiti delo.Nuditi bi jim morali več kot samo plačo ob koncu meseca. Predvsem bi jim morali omogočiti kulturne dobrine, ki bi jim v odraščajočih letih pomagale iskati sebe in graditi svojo osebnost, - da bi lažie povezovali delo z osebno srečo in uspehom v življenju. Morali bi mladim delavcem odpirati pot do vseh moralnih in socialnih vrednot. Visoko moralnega in socialnega posameznika zahteva, naš čas, naša družbena ureditev, naši cilji, ba u^evati, posredovati in s tem bogatiti človeka, da bo dober delavec, občan in tovariš, da bo v vsem svojem delovanju ustvarjalec in humanist. Nekdaj je človek iskal božanstva in svoj smisel drugje, naša socialistična ideologija pa odkriva vse lepote, vrednote, bogastvo in smisel v samem človeku. Te vrednote je tre-S pesmijo so odhajali v boj, s pesmijo gradili domovino. Bomo pe-Tsem zamenjali za ropot strojev? Stroj naj ostane stroj, človek pa naj bo človek. On naj vlada stroju, ne stroj njemu, kajti prav vsako suženjstvo je prekletstvo! IVAN SKOFLJANEG niso jih pozabili Prostovoljno gasilsko društvo Salka vas pri Kočevju je za dan žena povabilo vse ženske iz vasi v gasilski dom. V lepo urejeni dvoranici se je zbralo nad 20 žena, ki jih je prisrčno pozdravil v imenu gasilskega društva Stane Letonja. Govoril jim je tudi o pomenu mednarodnega leta žensk, Id ga praznuje letos ves napredni svet. Pri pogostitvi so ženam stregli sami gasilci. Na srečanju so se žene pogovorile o tem in onem. Bile so vesele, ker se jih j,e domače gasilsko društvo že tretje leto zapored spomnilo ob dnevu žena. Zato se gasUcem najiskreneje zahvaljujejo. .j^o. Vojaki iz enote poročnika Relića so se izkazali na vseh področjih Do uspehov s trdim delom Niso vsi odlični, slabega pa ni nobenega Varneje po cestah šolsko tekmovanje s kolesi v Črnomlju v četrtek, 27. marca, so ulice v Črnomlju oživele; mladi kolesarji osnovne šole „Miran Jarc" so se na njih pomerili v praktičnem obvladovanju prometnih predpisov in v vožnji po mestnih ulicali. Pionirji in mladinci višjih razredov so se na tekmovanje dolgo pri- Eravljali v prometnem krožku na šo-. Po testih, ki jih je reševalo okoli 570 dijakov, so se tekmovalci razde-bli v 19 razrednih ekip. Nazadnje je ostalo 76.učencev, ki so sc pomerili v poznavanju testov, spretnostni vožnji kna poligonu in kolesarjenju po mestu. Vožnja po mestu je bila najtrši oreh. Ocenjevalne komisije so ■ bile stroge, a mnogi so težki del tekmovanja prav uspešno zaključili. V mlajši skupini so bili najboljši: Tatjana Rožič, Borut Zore, Janez Zore in Srečko Janjoš, med starejšimi pa: Ivo Kambič, Stanko Jeršin, Mateja Horvat in Boštjan Svajger. S kolesarskim tekmovanjem so se prizadevanja učencev in učiteljev uspešno zaključila. Mladi so bolje podkovani za vožnjo po vedno.bolj prometnih mestnih ulicah. Pri izvedbi šolskega tekmovanja so organizatorjem pomagali; postaja LM Črnomelj, Občinski svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in AMD Črnomelj. Vojaki iz enote poročnika Marka Relića so zadovoljni z doseženimi rezultati v tem učnem letu. Prepričani so, da je njihovo znanje precej večje, kot kažejo številke, dobljene na osnovi ocen komandirjev vodov. Niso sicer osvojili zlate ocene, so pa dobili veliko priznanj in tako spet pride v veljavo staro pravilo: Vsi ne morejo biti odlični, ne sme pa biti slabih! še enkrat: H Banka ruši« Vsebina zapisa „Banka ruši", objavljenega v Dolenjskem listu 27. marca v št. 13, ne vsebuje točnega dejanskega stanja stvari, .s katerimi se zdaj sooča Konfekcija Rog. Vtis, ki ga daje članek, je takšen, da ima Konfekcija Rog težave s proizvodnjo in plasmajem svojih izdelkov, kar pa ni res. Res je to, da se Rog srečuj^ s težavo, ki je ta čas skupna vsem delovnim organizacijam (skoraj brez izjeme), to je s pomanjkanjem obratnih sredstev. Bistvo težave je edinole v tem. Pomanjkanje obratnih sredstev je med drugim posledica potrebnih investicij v zadnjem obdobju. Reševanje vprašanja obratnih sredstev je Konfekcija Rog izvedla s prodajo zaloge. Pri tem je poudariti, da Konfekcija Rog v ta namen ni dobila nobenega bančnega kredita, kot je razbrati iz omenjenega zapisa. Konfekcija Rog Novo mesto PRIPIS: Ker je odgovor Konfekcije "Rog zgrajen na nečem, česar v mojem zapisu „Banka ruši" ni, se mi zdi potrebno poudariti le to, da je vtis eno, resnica (v tem zapisu) pa drugo. I. ZORAN rk všentrupertu ■ ,V nedeljo, 23. marca, je' bila v osnovni šoli v Sentrupertu letna skupščina krajevne organizacije Rdečega križa. Pri pregledu dela so v poročilih navedli številne dejavnosti, ki jih je pripravil RK: sosedsko pomoč, socialno pc^poro ostarelim, zastonjske malice za šolarje iz socialno šibkih družin, seznanjanje prebivalstva z osnovami zdravstva, tečaje prve pomoči, krvodajalske akcije in'vključevanje mladih v delo RK. Prav mladim so posvetili veliko pozornosti. DUSANKA HRIBAR Sentrupert „Delali smo od jutra do večera," pravi tovariš Relić. „Naj povem le, da je bilo od 23 streljanj več kot 90 odstotkov ocenjenih z odlično, ostala pa s prav dobro oceno. Posebej moram pohvaliti minometalski vod, ki je vsa streljanja odlično opravil. Podobne uspehe so dosegli tudi pri učnih predmetih. Vsi vojaki se strinjajo, da so ti uspehi sad trdega dela in medsebojne pomoči." „Doseženi uspehi kažejo, da je odnos starešin do vojakov dober in pravilen. Zlasti velja to za našega komandirja Relića," trdi vojak Dragan Breka, sicer ekonomist. „Posebej me je navdušil pedagoški prijem starešin, ki znajo vsakega vojaka pripraviti, da da vse od sebe," pravi vojak Branko Cepina, v profesor glasbe iz Maribora. „Ne smemo pozabiti, da so za uspeh zaslužni zlasti zdravi odnosi v naši enoti." Komandir pa poudarja, da gre velik del zaslug tudi desetarjem in vodniku stažistu Branimiru Djuriću. Za vojake pravi poročnik Relić, da je veliko res dobrih, najboljši pa je Stanislav Andjelković, dobitnik medalje za vojaške zasluge. Povedati je treba, da je iz te enote 20 vojakov dobilo nagradni dopust, značko „Vzoren vojak" in medaljo za vojaške zasluge. Ta kolektiv je vse uspehe dosegel le z vztrajnim delom. L. DRAŽiC dobro delo zrvs £)a bi rezervni vojaški starešine občine Krško prišli pripravljeni na orientacijško-taktične vaje, ki bodo v drugi polovici aprila in v začetku maja, je občinski odbor ZRVS na predlog krajevnih združenj ZRVS organiziral seminar, ki naj bi bil priprava na te vaje. Seminarje bil 15. marca, udeležilo se ga je 21 rezervnih vojaških starešin, trajal pa je štiri ure. Po seminarju je tehnični sekretar Dušan Vladić dejal, da morajo udeleženci seminarja znanje posredovati rezervnim vojaškim starešinam v svojih krajevnih združenjih. Le tako bodo vsi prišli pripravljeni na orientacijsko-taktične vaje. Na teh vajah bodo sodelovali tudi učenci osnovnih šol in drugi, zlasti tisti, ki so se po končanem šolanju odločili za vojaški poklic. ZRVS bo z mladino.organizirala tudi pohode v zgodovinske kraje in jih vključevala v svoje akcije. ^0. februarja smo v našem tedniku objavili „Vabilo k javni razpravi o osnutkih gradiva za integracijo Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z Ljubljansko banko Ljubljana", ki sta ga izdala izvršilna odbora obeh bank v javno obravnavo predvsem zato, da bi se upravljavci DBH in LB lahko opredelili do predloga o združitvi Dolenjske banke in hranilnice z Ljubljansko banko. Do predlagane združitve naj bi prišlo tako, da bi se DBH 1. julija 1975 integrirala z Ljubljansko banko po knjigovodskem stanju na dan 30. 6. 1975. Postala naj bi podružnica LB z vsemi pravicarpi in obveznostmi, kot jih določa statut LB. Da bi širša javnost bila podrobneje obveščena o tem, kaj danes Ljubljanska banka je in kaj pomeni v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu, jo predstavljamo z naslednjimi njenimi glavnimi podatki. Zgodovina razvoja Ljubljanske banke (v nadaljevanju LB) nam pove, da je LB naslednica leta 1955 ustanovljene komercialne banke z nazivom KOMUNALNA BANKA UUBLJANA. Ob ustanovitvi je razpolagala z 200 milijoni dinarjev kreditnega potenciala, v njej pa je delalo 35 bančnih delavcev. Poslovala je predvsem na območju Ljubljane in njene bližnje okolice (Domžale, Kočevje, Grosuplje, Medvode, Vrhnika); v letih 1960 in 1961 sta se ji pripojili KB Kamnik in Trbovlje. Nadaljnja rast banke ni bila organska, ^ta 1965 se je znova ustanovila kot KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBUANA, še vedno pa je skrbela predvsem za kratkoročno poslovanje in za zbiranje denaija od prebivalstva. Šele po letu 1968, ko se je k njej pripojila Splošna gospodarska banka (ki je bila investicijsko-razvojna banka za Slovenijo), je začela poslovati KBH LJUBLJANA kot poslovna banka jugoslovanskega značaja. Postala je enakovredna nekaterim tedaj že znanim jugoslovanskim bankam, kot so: Jugoslovanski investicijski banki, Jugobanki, Jugoslovanski izvozni banki, Poljobanki in drugim. Takrat je KBH Ljubljana začela poslovati tudi s tujino. Leta 1968 sta se KBH Ljubljana pridružili še Pomurska kreditna banka iz Murske Sobote in Zajednička komercialna banka v Novem Sadu. Leta 1970 se je KBH preimenovala v UUBLJANSKO BANKO. Po tem letu so se LJ pripojile še: Kreditna banka Celje (1971), Kreditna banka Nova Gorica (1972) in Gorenjska kreditna banka Kranj (1972). Na svetu 179., doma pa hkrati na 4., 2. in 1. mestu LJUBLJANSKA BANKA se danes uvršča na lestvici svetovnih bank na 179. mesto. V jugoslovanskem merilu zavzema 4. mesto po dinarskem obsegu poslovanja, pri poslovanju s tujino je na 2. mestu, glede poslovanja s prebivalstvom pa je na prvem mestu. V mednarodnem bančnem svetu je poslovno povezana s 438 bankami v 68 državah na vseh celinah sveta. Hkrati pa je njena razsežnost že pred leti prerasla meje SR Slovenije, kajti danes posluje LB že v vseh republikali in pokrajinah Jugoslavije. *24. decembra lani je bil 15. redni zbor LB, na katerem je predsednik njenega izvršilnega odbora Gregor IĆančnik med drugim poročal: „LB je v svojem razvoju in pri uveljavljanju ustavnih dopolnil in načel ter določb nove ustave dosegla naslednje: — postala je pomembna splošno jugoslovanska bančna institucija, ki ima v Sloveniji svoj sedež in republiško razvojno funkcijo, v vsej državi in v tujini pa področje svojega delovanja; — s svojo poslovno aktivnostjo si je pridobila ime ugledne bančne hiše, ki ima odprta vrata v vseh priznanih bankah sveta in mednarodnih institucijah; — postaja sodobna denarno-kreditna organizacija našega družbenega sistema, ki svojim poslovnim partnerjem nudi hitre in dobre bančne storitve. V 132 krajih Jugoslavije ima poslovne enote ter 8 predstavništev in 18 informacijskih birojev v drugih državah inje soustanoviteljica ter večinski družabnik prve mešane jugoslovansko-nemške banke v LHB v Frankfurtu; • — odpravila je celoten anonimen kapital in identificirala vsa razpoložljiva sredstva, tako da se za vsak dinar v LB ve, kdo je lastnik in njegov gospodar; — nosilci denarnih sredstev so postali upravljavci, ki, organizirani v zborih in izvršilnih odborih 21 podružnic ter v volilnem zboru spodbujajo zbiranje denarnih sredstev in odločajo o kreditnih plasmajih ter ter garancijah; ~ — vse kreditne in garancijske odločitve so v rokah upravljavcev in so javne; — bilančna vsota banke že četrto letp raste s poprečno letno stopnjo 22 % in je že presegla 45 milijard dinarjev; ljubljanska banka se predstavlja — obseg dodatnih inozemskih finančnih virov nenehno raste ih se je povzpel na 2,3 milijarde din; — služba LB za posle s prebivalstvom z vsemi svojimi prijemi doma in v tujini je naša tradicija. Privarčevana kvalitetna sredstva prebivalstva so dosegla 9,2 milijarde din. to je 23,3 skupnih sredstev banke. Devizna sredstva prebivalstva so se pri tem povzpela na 4,1 milijarde din, to pomeni 44,6 % vseh privarčevanih sredstev prebivalstva: > — Ljubljanska banka je / zbiranjem in združevanjem sredstev ter s strukturo kreditnih naložb postala pomemben mobilizator sredstev in kreativen dejavnik realizacije načrtovanega razvoja v SR Sloveniji in povsod tam, kjer posluje." Že taka, skrajšana predstavitev glavnih značilnosti LB in njenih dejavnosti nam pove, da si delavci LB izredno prizadevajo, da bi v sistemu samoupravne socialistične družbene reprodukcije LB kar najbolj aktivno sodelovala. Ko prilagajajo banko ustavnim načelom in določbam, prevzemajo njeni upravljavci čedalje bolj ustvaijalno vlogo. Dosegli so kvalitetnejše medsebojne odnose, predvsem pa tudi izboljševanje donosnosti ter produktivnosti minulega dela;.leto banka kot denarno in kreditno sredstvo v obtoku usmeija za boljše gospodarske in splošne družbene dosežke. Danes ima LB v vseh svojih enotah več kot 2000 upravljavcev. V njeni delovni skupnosti je 4.300 zaposhnih delavcev, S čedalje širšo mrežo poslovnih enot uspešno približuje bančni servis delovnemu človeku. Uvajanje izplačevanja osebnih dohodkov preko hranilnega in tekočega računa je eden izmed vzrokov, da je bančna mreža delavcu vedno bližja — saj naj bi v bližnji bodočnosti obstajal bančni servis v vsakem kraju, ki šteje nad LOOO prebivalcev. 21 podružnic in centrala banke LB posluje kot enotna bančna organizacija po načelih rentabilnosti, ekonomičnosti in varnosti naložb. Poslovno in samoupravno je organizirana tako, da posluje preko 21 podružnic in ccntrale banke. Podružnica LB opravlja vse bančne in kreditne posle. Pri njej sc vodijo tufli denarna sredstva, ki jih vanjo združujejo upravljavci banke in vlagajo občani. V sestavi podružnice so tudi ekspoziture, agencije in poslovna mesta. Podruž- Združenemu delu služi za.zbiranje in ^ nje prostih denarnih sredstev in za PlaSiro združenih sredstev v združeno delo P • ^ rentabilnosti, ekonomičnosti in yafn Statut banke podrobneje Pre ,ei0vflafn^f ' upravljavske oblike v LB, dol°čah r0ifl ^!,r ja izvršilnim in nadzornim . j,aflkc' podružnic, generalnega direktorja d torjev podružnic. :u ^ Pri samoupravnem organizif Jjelo^ p, pomaga SZDL, samoupravljanje tatu j/ nosti LB pa je določeno s p°seb. ;e ses! DELOVNA SKUPNOST ba"krJitn^/ tehnologije poslovanja banke; k jn z» ^ bančne posle opravlja samo v 1 org3 c,i banke. Delovna skupnost ima upravljanja, delavski svet z ,urttrolo» jami, samoupravno delavsko ^ ^ si1 J za izvrševanje oblasti v skupš1-1 .j, ifl splošne delegacije v samoupf .j, sK^ir skupnostih. Svet delegatov delo ^cj0tn° najvišji samoupravni organ za 1 skupnost Ljubljanske banke. cujs^^' Ko tako predstavljamo širši ^ \ $ njeposavski regiji LB in njen slovenskega in jugoslovanskega ,.Q & ^ naj sklenemo pregled z *&X0\X oXo$. L Ar braževanje Ljubljanske banke ) ^ ga dela seveda še vedno nadaljllJ^(J1o f v r nadaljnjih prizadevanj pa je: ,oC|ai^ nje samoupravnih odnosov goS" kah. Predvsem lastne roke in lastna pamet ^ ^______ inž. Rado Dvoršak, podpredsednik slovenske gospodarske zbornice: »Zastonj boste čakali, da bo kdo drug dvignil dolenjsko kmetijstvo« banjcem y rfa^ca Dolenjcem ni potrebno posebej predstavljati, zlasti ne Belo-jjt°n0mi'. k* Je delal v Črnomlju, kjer je bil — po poklicu diplomirani inženir ^Je-direktor kmetijske zadruge in pozneje tudi predsednik občinske '"Svi in H i v raz^^n^1 družbenopolitičnih organizacijah. Že nakaj Kot no T 4u^jani> kjer je podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, "inju ^ /nav^|ca razmer smo tovariša Dvoršaka zaprosili za intervju o današnjem ^^jskem^vS>tVU "žustriji s poudarkom na kmetijstvu in gospodarstvu na Siajjan ^ ' . imenu uredništva sta se s podpredsednikom zbornice pogovaijala ^ 111 ^°že Splichal. Intervju smo pripravili po magnetofonskem zapisu. Mo U^!kega Ieta Je ^čelo slo-vidno KiV ^!n°^e?1,pog- L*® izmed . ste deJal1 na ^ - to i7i gospodarstveni- kih časonkov °bjaVil0 Več ju8os,°" ^MtičTtoekT oJ!zmere PribU- f »lesa m iu T' Rožena je pnre-^ opravki Pridelovanje hme- ?' «gube na^V° P021" 311 pa jih še - dokaže v v naraščajo. 1 smeli vse ki ,r?I}utnem položaju ne f v en koš ™efjJske proizvodnje me- e y Sloveniji i^0 Plan zvona-S kmetijslcimiraz med Posamez* ]e So v J™1 .o^zacijami, še ^binate iS ^ i1- Imamo nekatere ' ki VSem 'večie ,° dobro st°jij°> ;V.^relovakeat> * p* TovoSre S? <*a vse po-■m J^e- Za toliko proizvodnje *ton-' K ^ ^udi ni dovolj dehtev; ponekofi am PnPomore ^sikje nremai m?.° Preveč hra' .Padali ker sem Mene so živilci ?vp^o£^aprJedovai-dabod° k "'rabami v stn i,°, ju opraviti s ftam*"1 rekel <]a ™turi porabe hrane, IZk^ Ne bu'i,^pak P° enostav-°iOreK^em °bdobiu Pr,erok' toda v j*1 lati s u P®tnajstih letih61 desetih 311 (ifrehra ?njUnkturn , moramo raču-r«kih ^ ProizvoH prodaji osnovnih °ljm*4o^aV?dov -žita) rastlin- jem. Sreča je, da se je stvar popravila vsaj v marcu, ker bi se sicer zgodilo, da aprila enostavno ne bi mogli proizvajalci zadovoljiti potreb. Lagaii bi, če bi rekli, da v Jugoslaviji nimamo dovolj gnojil. Dovolj jih imamo in izvažamo jih in prav je, da jih izvažamo. Izvoz je privlačen, saj so izvozne cene večje od domačih, dovolj možnosti za izvoz pa imamo zlasti v vzhodnih državah." — Kaj bi morali v našem kmetijstvu narediti, da bi se izkopali iz današnjih težav in iz težav, ki se še obetajo? „V tehnologiji proizvodnje mesa in mleka se jnoramo usmeriti na kvalitetnejšo krmo — kar ,čivkamo' že tri leta in na kar se počasi le privajamo. Korist- jjsssssr reć^o: i°rodn* ^^7 ^»dL^^ariam,,"31.113 raču» P°lje-,fo«n d°kai velik VU10rej0, v kateri »»odih^vanji ^ napredek? Snb P^eto pro" Oina h lste ki to j kriza pov-« razvi« svet, ozi- H „"M' vso proi7v°H°^ denaqa, da /^žeku Porabo hn™°2nj0' "P1™ to 1 r^a rn,U80tavljajo j ' di v razvitih >»t>Sa „a' na Primer, po-N«nci J* narašča ali pa K>1J mesa kotVecimo. Iani po-vf» W to- ker W i™°,prej- Te«a ne Ho ^meniti naLh?,el re«. da mo-! \ W. kna- živi usmeritev. To bi ' Zaradjnam bila°Drje l"ismo izbrali s Posln ■ naravni>i °sebno všeč, pač !*%"iod nekateri^05"' M«™o . ' !%ii n e oskrbe • navad. ki smo 'j kr»L moram zlvlnoreje, to na ^iSSh žit, ^ pridelati do-J L^aiHn lntenziviratj ^ ras^in, in da ' 0%>ajativse lHavn^e- Hkrati ;k-&0sMT0paBb'Ol0škeintehno-t Ni1^ toč"akuP gnojil, ki > >2S "'etošnrohi6' ^dvideno I proizvodnje j Mor°a^tkihseie nakup ' »5JV £S» *?,£ »*. da za f Set^p0S;t~ no bi bilo, če bi mogli uspeti s kampanjo - ne čez noč, ampak v eni ali dveh sezonah. Če bi nam uspelo spodbuditi kmetijstvo, da bi prebili tisto magično mejo v hektarskih pridelkih;- količini škrobnih vrednosti..., bi to pomenilo zelo zelo veliko. Čeprav še marsikaj še pa, lahko rečem, da gredo stvari na-prej." — Tehnologija že napreduje, toda vse bolj viden je razkorak cen. Po podatkih republiškega zavoda za statistiko so se v Sloveniji lani proizvajalčeve cene industrijskih izdelkov povečale za 33,8 odstotka, cene živil pa le za 21 odstotkov. PROCEDURA JE PREDOLGA „Res je; kot veste, je bil zadnji popravek cen mesa odobren septembra 1973. Takrat bi morali dvigniti tuđi odkupne cene mleka, a se je stvar vlekla do aprila 1974. Stroški pa naraščajo. Vendar mislim, da sedanjih 90 par za tolščno enoto ustreza. Žal moram povedati, da je zvezni izvršni svet sklenil, da bo tako že 10. februarja, pa od tega danes (21. marca, op. p.) še nič ni, ker se republike še niso dogovorile glede 12 par premije. Procedura je predolga .. . Izgube naraščajo iz dneva v dan. Pri tem ne mislim izgub, ki jih imajo tisti kmetje, ki redijo eno ali dve kravi. Tam ekonomskega računa ni', njihovo mleko bi stalo 10 in več dinarjev liter. Toda razen družbenih obratov imamo pridelovalce, ki so modernizirali hleve, ki imajo več glav živine in ki računajo naložbe ter usmerjajo proizvodnjo." — Kaj storiti? „Čimprej urediti razmere. Krav ni mogoče na hitro pobiti, hraniti jih je treba, molsti tudi... V največjih težavah so tiste organizacije, ki se ukvarjajo le z živinorejo, kot na primer koče/ski kombinat, ki ima tiste krave pa travo pa mleko in je odvisen- predvsem od tega . . s" — Torej vidite rešitev v podražitvah? „Zares moram povedati nekaj stvari, ki jih potrošniki ne slišijo radi. Ljudje so postali alergični na podražitve, vendar pa mislim, da bi morali biti objektivni in da bi morali kaj dobrega storiti za kmetijskega proizvajalca, ki bi tudi rad imel socialno varnost. V tej stopnji inflacije in povečanja osebnih dohodkov — od zadnje podražitve mesa so se osebni dohodki dvignili v povpreč- ju za 35 in več odstotkov - ni mogoče pričakovati, da bo hrana stala toliko kot prej. Ugotovljeno je, da smo pojedli manj mesa kot prej, torej so se presežki dohodka prelili nakam drugam, v tiste sektorje, Id so povrh vsega še favorizirani (avtomobilska industrija, gospodinjski aparati, pohištvo)." SE JE ZBORNICA UPIRALA? — Ali se je zbornica, ki predstavlja celotno gospodarstvo in je zato dolžna skrbeti za sWadnejši razvoj vseh panog, temu upirala? „Seveda, saj smo bili dovolj ^asni. Energično smo zahtevali, da morajo vsa potrošniška posojila dajati banke neposredno kupcem. Potrošnik bi moral biti tisti, ki bi se glede na svoje možnosti in potrebe odločal za nakupe; ne samo, za katere vrste proizvodov, ampak tudi za katere proizvode. Predloga, žal, niso' sprejeli. Ostalo je pri tem, da kreditirajo proizvajalce in da rešujejo del industriji-" — Torej vašega predloga niso obravnavali resno? „Lahko bi rekel tako. Sklenili so drugače, še celo cenzus so dvignili od 500 na 1.000 dinarjev, kar favorizirme še bolj spodbuja." — V čem vidite škodo tega ukrepa? V čem pa so dobre strani? „Škoda je predvsem v tem, da nismo ničesar storili, denimo, za kreditiranje stanov^jske gradnje. Res pa je, da sedanji ukrepi pomagajo reševanju infrastrukturnih težav, ker povečujejo dohodke proračunov. Ne rečem, da je to slabo, toda v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih to ne bi smelo imeti največje prednosti." DRA2ITI POSTOPNO — Potrošniki, mislimo, bi razumdi postopne podražitve ob naraščajoči inflaciji. Toda država je z administrativnimi ukrepi zadrževala cene živil, ki močno vplivajo na rast življenjskih stroškov. „Lani smo imeli nekaj presenečenj. Krepko smo poskočili pri sladkorju, olju, še prej pri kruhu. Menim, da smo zdaj predvsem v Sloveniji že tako organizirani, da bi kazalo postopno liberalizirati cene, kar bi pomenilo, da bi se bolj začeli ravnati po tržnih zakonitostih, razen tega pa se ne bi več dogajalo, da bi čez noč prišlo do takih podražitev, ob katerih se človeku zvrti v glavi. Kot se bodo gibali stroški, tako se bodo gibale cene. Bolj ko bomo stvari stabilizirali, počasnejša bo rast cen. Zdaj pa v začetku leta v resolucijah postavljamo stopnje podražitev in se jih skušamo držati, s tem pa ustvarjamo neravnoves-ja in številne panoge močno prizade-nemo," — Slovenska živinoreja in njen razvoj sta močno odvisna od izvoza, zlasti v države Evropske gospodarske skupnosti. Kakšne so možnosti, da bi spet izvažali? „Slabo kaže. Toda izvoz ni samo stvar živinorejcev. Skoraj z vsemi državami imamo velike primanjkljaje: uvoz in izvoz sta v razmerju 3 proti 1 in celo 4 proti 1. Zato bi se morali o tem izvozu več pogovarjati tudi na državnem nivoju. Velike, še neizkoriščene so možnosti v nerazvitih ter manj razvitih deželah tretjega sveta in socialističnih držav: Toda zavedati se moramo, da to ne bo šlo čez noč in da ne gre za muhe enodnevnice!" vino sem pridelal po toliko in toliko, v gostilni ga prodajajo pa dvakrat dražje. To je nujnost, boriti se moramo, da bomo kar najbolj znižali proizvodne stroške in racionalizirali proizvodnjo. Za Dolenjsko je še značilno, da ima izredno nagel industrijski razvoj, hkrati pa zanemarja prednosti, ki jih ima v svojem kmetijstvu. Polkmetje in pol-proletarci pridelujejo predvsem zase, zato se kmetijski trg počasi razvija, zato je kmetijstvo premio tržno usmerje-no. — Kako Redate vi na te pol delavce, pol kmete? „Pritegniti bi jih morali, saj zdaj osta- . jajo ob strani. Toda prav oni, ki imajo denar — prvega prinesejo plačo! — se zanimajo za modernizacijo kmetij in jih je treba pritegniti k sodelovanju z zadrugami. Ker poslovni duh še nima tradicije, čaka na Dolenjskem kmetijske organizacije še toliko več dela in prizadevanj! Potrebujemo kadrovsko in organizacijsko močne organizacije. Zastonj boste čakali, da bo kdo drug dvignil dolenjsko kmetijstvo!" NE BO VEC TAKIH SKOKOV — Še nekaj besed o industriji na Dolenjskem, za katero je znano, da je bila zadnja leta v velikem vzponu, ki pa ponaša tudi težave. „Letos ne bo revolucionarnih sprememb, tudi položaj se ne bo bistveno poslabšal. IMV bo vozila dobro, Krka bo vozila dobro. Dana tudi, konfekcio-narji srednje, lesna industrija malo slabše, elektronska bo srednja reč, bolj na spodnjih klinih kot na zgornjih .., N' več mogoče pričakovati take ekspanzije, kot ste jo bili vajeni," — Verjetno ne bo mogoče v nedogled povečevati proizvodnje v tem tempu, kot smo mu priča zadnja leta? „Ne! Avtomobilska industrija je, recimo, preseda vse meje organske rasti. Prihajamo v obdobje utrjevanja. V tem obdobju bo veliko teže gospodariti kot v obdobju ekspanzije ..." PREVEČ AVTOMOBILOV V JUGOSLAVIJI — Prejle smo govorili o avtomobilski industriji. Večkrat je bilo že uradno rečeno, da je jugoslovanska avtomobilska industrija tudi v načrtih^ predimenzionirana. Kaj sodite vi o tem? „Gospodarska zbornica na te probleme resno opozarja!" — Ali ima še kakšne druge možnosti, kot da le opozarja? „Zbornica izreka mnenja k večjim investicijam. Po pravici moram povedati, da so to mnenje doslej še vedno upoštevali, čeprav mislim, da bi morala biti tehtnost argumentov, s katerimi se pogovarjata investitor in kreditor, mnogo pomembnejša od raznih mnenj. Za tiste, ki se obnašajo kot izjeme, velja, da bodo sami reševali svoje prpbleme." — In tudi plačali? ,,Če jih bodo plačali, je pa vprašanje. V tem smo mojstri, da oženimo za plačilo širšo družbo ..," — Torej bodo stopnje rasti industrijske proizvodnje občutno bolj umiije-ne? ,,Verjetno, To pa ne velja za farmacevtsko industrijo, ki jo imate tudi na Dolenjskem, ker se ji obeta nova konjunktura. In to prav na področju drog. - — Kako Redate v zbornici na hitri industrijsld razvoj Dolenjske in predvsem Novega mesta? „To je v duhu tistega, v čemer razumemo pospešen razvoj manj razvitih območij. Toda zavedati se je treba, da ima tudi to svoje meje. Tudi na Dolenjskem ne boste smeli graditi novih proizvodnih zmogljivosti, če ru dovolj delovne sile. Zavedati se moramo, da imamo že danes v Sloveniji vsakega četrtega delavca, ki je iz druge republike!" — Še to nas zanima: kako gledate pri vas: je bolje voziti delavce ali postaviti tovarno tam, kjer je delavcev še dosti? NOČEJO V TUJINO „Nedvomno je treba tovarno postaviti tam, kjer so delavci! Poudarirn pa naj, da se vse pogosteje srečujemo tudi s tem, da slovenske roke nočejo prijeti za vsako delo. Toda to ni zgolj ^ovenski ali jugoslovanski problem, s to težavo se ubadajo po vsem svetu." — Dolenjska industrija je bila dobro zapisana tudi med izvozniki! „Saj je še! Naš ekonomski interes je, da se močneje uveljavimo tudi v deželah tretjega sveta. Tudi tu ima dolenjska indus^ja dosti možnosti. Pogoj za ta izvoz pa je kajpak, da so delovne organizacije kadrovsko močne, da imajo strokovnjake in da ti strokovnjaki hočejo iti v tujino, v dežele tretjega sveta. Žal je veliko t^cih, ki ne marajo nikamor, ki najraje sedijo doma .., Kvečjemu do Dunaja ga še spravimo, naprej pa že ne. Amapak s tako miselnostjo in obnašanjem ne moremo računati na uspeh, ker slovensko gospodarstvo v svetu ne bo prisotno. Bojim se, da v tretjem svetu že zamujamo in da ti dolarji odtekajo drugam." od 20.111. do 20. V. 1975 20-/ POPUST KAJ PA DOLENJSKO KMETIJSTVO — Govorili smo o splošnih okvirih. Radi pa bi slišali tudi mnenje o dolenjskem kmetijstvu. „Možnosti so velike. Dober del Do: lenjske in Bele krajine bi se lahko bolj potrudil za bistveno večji pridelek krmnih žit, krompirja in še nekaterih kultur (ajda, rž, zdravilne rastline). Potrebno pa bo povezovanje, specializacija proizvodnje in dobro pripravljeni načrti. Nekaj tega je že. Pohvaliti je treba na primer organizirano vinogradniško obnovo. Zavedati se moramo, da v svetu vrednost proizvedenega kmetijskega blaga ne predstavlja dosti več kot 30 odstotkov, vse drugo so drugi stroški. Odpraviti je treba miselnost, češ: lLJ JELOVICA 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 4 r \ /AGKCa^tLlC DbLEKJSKI LIST 7 Eden od sklepov jesenske letne konference mešanega pevskega zbora „\^tor Parma" v Krškem pravi, da bodo pevci pod vodstvom Adcrffa Mo^ona repertoar za leto 1975 obogatili z 20 na novo naštudiranimi skladbami. Dodan mu je razpored pomembneje nastopov v tem letu: sodelovanje na občinski pevski reviji v aprilu, samostojen celovečerni koncert partizanskih in borbenih pesmi, posvečen 30-letnici osvoboditve, sodelovanje na tre^i posavski pevski revni, nastop v kulturnem sporedu 30-letnice vrnitve izgnancev na brestaniškem gradu (predvidoma junija), morebitno televizijsko in radijsko snemanje, zatem pa še nastopi v počastitev občinskega praznika in na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični (letos že drugič). Enoletni spored je del širšega programa, ki predvideva, da bo zbor v treh letih obvladal 72 pesmL Mo-škon pravi: „V programu smo zajeli najradičnejše zvrsti: od slovenskih narodnih in umetnih, do idejnih, revolucionarnih in delavskih pesmi. mi W s I ti 1-1 Mu I ■ ll^. P 1 Adolf MoScon Precej repertoarja smo prevzeli od akademskega pevskega zbora ,Tone Tomšič', kar pomeni, da želi postati zbor kakovosten tudi po izboru pesmi. Med skladbami jih je nekaj zelo.zahtevnih, nekaj pa takih, ki so obvezne v tekmovanlnem programu. Posegli smo tudi v jugoslovansko in svetovno glasbeno zakladnico (Mozart, Bach in drugi)." Ohranitvi notnega in ostalega gradiva namenjajo veliko pozornost. Vsak član zbora ima zajetno mapo, v kateri je zbirka vseh 72 skladb, poleg tega pa rubrike, kamor pevci sami vpisujejo svojo udeležbo na vajah in nastopih. Mapa je narejena tako, da jo je možno dopolnjevati z novim gradivom. Kot meni Moškon, bodo sčasoma marsikaj iz dosedanje zbirke izločili in vnesli nove stvari. Zbor šteje po zadnjem stanju 54 pevcev: 27 moških in 27 žensk. Poprečna starost je malo nad 30 let. Iz evidence zbora je razvidno, da sestavljajo moški del: elektrotehnik, stroji ključavničar, inženir, uslužbenec, delovodja, šofer, elektrikar, kovinostrugar, tehnik, učitelj, dijak, sadjar — ti poklici prevladujejo. Ženski del zbora napolnjujejo: učiteljica, administratorka, gospodinja, delavka, knjigovodkinja, trgovska pomočnica, medicinska sestra (tudi tu omenjamo le najpogostejše poklicc). Strukturo omenjamo zato, ker se iz nje najbolj vidi, da zborovsko petje kot zvrst kulturne dejavnosti tudi v krški občini ni pnvUegij izbrancev, marveč vseh, ki imajo glas, se pravi grlo in posluh. Seveda druži to druščino poleg glasovne ubranosti in ljubezni do lepe pesmi tudi izredna volja. Voljo kaže pri tem zboru še posebej poudariti: vaje so dvakrat na teden (ob torkih in četrtkih) - ločeno za ženske in moške. Ker pa niso vsi Krčani, prihajajo mnogi „od zunaj"; iz Leskovca, Velikega Podloga pa iz Brestanice, s Senovega in drugih krajev. LISTI IZ KRONIKE Mešani pevski zbor „Viktor Parma" že od prvega dne vodi kroniko svoje dejavnosti. Iz besedila in priloženih fotografskih posnetkov zvemo za vse nastope od tistega prvega v letu 1973, ko so stopili pevci prvič pred občinstvo že dva meseca po osnovanju zbora. Sicer pa naj govori kronika: „S prihodom Adolfa Moškona, učitelja iz Koprivnice, so v Krškem začeli akcijo za mešani zbor, ki naj bi vključeval člane iz vse občine. Na podjtja in ustanove je bilo naslovljenih 150 pismenih vabil. Na ustanovni sestanek 2. oktobra 1973 je prišlo Ic osem pevcev. Tak (slab) odziv je dal akciji še večji polet, saj je prevladovalo prepričanje, daje dolgoletna želja po zboru zlasti v Krškem še vedno živa. Po stikih s posamezniki, dogovorih in prepričevanjih je zbor' po enem mesecu končno zadihal in se začel pesmi za prvi nastop. Vaje smo imeli dvakrat na teden n'ajprej v posebni šoli, nato v sindikalni dvorani Elektra, kjer je zbor vadil vse leto. V tem času je štel zbor 38 pevcev. V vodstvo smo izvolili: za predsednika Andreja Petana, krojača iz "Krškega, za tajnico Meri Avsenak, učiteljico glasbe iz Brestanice, za blagajničarko pa Bebo Šetinc, de-fektologinjo s krške posebne šole. Ravnatelj krške osnovne šole Slavko Smerdel je predlagal, naj se naš zbor imenuje po skladatelju Viktorju Parmi, kar so pevci soglasno sprejeli." In dalje: „Prvi nastop je zbor imel v Krškem 21. decembra 1973 v počastitev dneva JLA. Pel je na slavnostni akademiji. V kulturnem sporedu je sodelov^ tudi harmonikarski orkester iz Karlovca. Dvorana DPD Svoboda je bila polna in je naš prvi nastop pozdravila z navdušenjem." Lani je mešani zbor „Viktor Parma" nastopil: 20. aprila na Senovem (v okviru občinske pevske revije), 26. aprila v Brestanici (akademija za dan OF in 1. maj), 10. maja v Krškem (akademija ob 30-letnici delovanja organov javne varnosti), 24. maja v Krškem (akademija v počastitev dneva mladosti), 2. junija v Brestanici (II. posavska pevska revija na brestaniškem gradu), 25. junija v Krškem (slavje ob dnevu samoupravljalcev), 7. julija v Šentvidu pri Stični (peti kulturni teden -ob 125-letnici smrti dr. Franceta Prešerna in 30-letnici prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev), 15. septembra v Črneči vasi (zbor Goijanskega bataljona, slovanskega bataljona I, krajiške brigade, aktivistov OF goijanskega območja). Iz kronike razberemo, da je zbor od 2. oktobra 1973 do 15. septembra 1974 naštudiral 21 pesmi. V ta namen so imeli pevci 82 vaj oziroma 246 pevskih ur. Avtomobilizirani člani so opravili 8.036 km, za nastope pa še posebej 720 km. Te številke navajamo zato, ker še bolj osvetljujejo voljo članov, njihovo samo-odpovedovanje, ljubezen do zborovskega petja in sploh pete slovenske besede. Sicer pa naj spet spregovore uvodne besede v kroniki, kjer pravi o zborovskem petju zborovodja Adolf Moškon: „To je lahko močan nosilec idejnosti, kije najbolj vzcvetela in se razživela v prelomnih obdobjih naše zgodovine — v času narodnostnega prebujenja v 19. stoletju in v času NOB. Zborovska pesem je zmožna z ustrezno zborovsko literaturo odločilno prispevati k patriotski vzgoji mladine in jo odtegniti od kvarnih vplivov. Pesem pristno in neprisiljeno druži narode ter omogoča medsebojno spoznavanje kultur. Se večja pa je vloga pevske dejavnosti pri ohranjanju in negovanju ljud- skega pevskega rodna pesem sta bila v sih nemalokrat edino o ^ ^ naroda v boju za Sicer pa je , venci bomo, dokler bo ^ PESEH zapum PREKSH£ reljw€. PESFM V»:SEL«.SWBDDNH UUB ... f 1 I Kdo je b'1 Viktor Pam" r Leksikoni na da se je skladaterJJ t umii P rodil 1858 v Trsfe, ^ 1924 v MariboraFnJ.^ ral na Dunaju, bil P ^ nik in vladni svetmKu,> krajih. Z glasbo se J ^ < daj ukvarjati, na D učil kompozicije - p0pr' Bruckneijeva P*ed?. Č2Stnj svetovni vojni je d1 f gent Narodnega & ^ Mariboru. Urejeval J ^ Struna, v katevrc.%adb J>' < priredbe domačih sw Ionski orkester.- Kot gledališč m • ^ romantične smeri pozornost ! mu oblikovanju, p" ^ naslanjal na itabJ Svoja dela je ko**& ^ jih je možno izvaja * preprostih WstrS 0p^ njegovimi najbolj ( gveji*5' ' deli je „Zlatorog ' eSfcl» : bile zelo znane p^ ^^ , s področja lahke*«£ £ . be. Njegova ko ac pfj. vojak" je doživela , larnost. ma f Sicer pa Je polke, valčke, skl . j, f godalni oper in večje Qffi skladb, pri čemer s J ^ ■ besedila Prešernovih P. leta(^ , Viktor Parma je j živel tudi v Krške - ^ , to obdobje njego • in ustvarjanja še n ^ p . vedo tudi, kate ^ v | jih je skladatelj ustv mestu ob Savi. y jtfJ- Mešani pevski d« <• - iki sije nadel njeg dzt)^ pobudo, da bi uredili podatke ^u, 1 ljenju in delu v te ^ ^ j pa se bo P0*1", 'tudi si ii ' repertoar vkljuc vilo Parmovihv^^X LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana, dne 6. IV. 1975 Carinarnica Ljub^ana bo dne 6. 4. 1975 prod^ala na javni dražbi osebne avtomobile in drugo blago. Javna dražba bo v prostorih TVt) PARTIZAN v Ljub^ani, Pokopališka ulica 35, v nede^p, 6. 4, 1975, s pričetkom ob 8. uri. Ogled vozil in ostalega blaga z vplačilom kavcij bo možen samo v soboto, 5. 4. 1975, od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljub^ana, hala E, vhod z Letališke ceste. Zač. cena 60.000 . 50.000 40.000 40.000 35.000 35.000 30.000 30.000 30.000 40.000 25.000 20.000 20.000 16.000 16.000 15.000 15.000 15.000 14.000 11.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 9.000 9.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 7.000 7.000 6.000 5.000 5.000 38. Q)el rekord, nevozen, 1966 39. V\V kombi bus, nevozen, 1961 40. Chevrolet Impala, zaleten, 1966 41. VW 1200, nevozen, 19565 42. Ford taunus 17 M MTS, nevozen, 1966 43. Ford cortina 1200, nevozen, 1964 44. NSU prinz 1000, nevozen, 1963 45. Opel rekord coupe, nevozen, 1966 46. Fiat 1500, nevozen, 1968 47. Ford taunus 17 M, nevozen, 1966 48. Alfa romeo giulia super, zaleten, 1969 49. VW 1600, zaleten, 1965 50. Citroen 2 CV-6, nevozen, 1967 51. Chevrolet, zaleten, 1962 52. VW 1200, zaleten, 1964 53. Ford taunus 12 M, nevozen, 1964 54. Peugeot 404, zaleten, 1964 55. Opel rekord, nevozen, 1963 56. Opel rekord, nevozen, 1964 57. V\V 1200, nevozen, 1961 58. VW 1200, nevozen, 1962 59. Fojd taunus 12 M, nevozen, 1964 60. Simca 1000 GLS, reg. mot., 1969 61. Ford taunus GT, reg. mot., 1971 62. Ford taunus 12 M, nevozen, 1964 • 63. Simca 1300, zaleten, 1965 64. VW 1200, nevozen, 1959 65. Opel rekord 1500, nevozen, 1966 66. Opel rekord, nevozen, 1964 67. VW 1200, nevozen, 1964 68. Opel rekord 1500, zaleten, 1964 69. Opel rekord, zaleten, 1963 70. Skoda S 110 L, reg. mot., 1971 71. Fiat 1500, nevozen, 1963 72. Ford escort, reg. mot., 1969 73. Opel kadett coupe, reg. mot, 1970 74. Opel rekord 1700, nevozen, 1961 75. VW 1500 variant, nevozen, 1965 , 76. Opel rekord 1500, zaleten, 1957 PONOVNO NA JAVNI DRAŽBI 77. Mercedes 200 D, nevozen, 1968 78. Opel manta 1600, SR, zaleten, 1972 79. Saab 99, nevozen, 1969 80. Simca 1100 special, nevozen, 1970 81. Renault 10 automatic, nevozen, 1965 82. Bruto 31484 kg solvent nafte 120°C 83. Opel rekord 1700, zaleten, 1969 84. Ford Mercury, zale ten,. 19 70 L Zap. št. lvVW kombi furgon, nevozen, 1970 2. VW kombi bus, zaleten, 1973 3. BMW 2800, nevozen 1969 4. BMW 2002, nevozen, 1971 5. Mercedes 250 C automatic, zaleten 1969 6. Mercedes 250, zaleten, 1970 7. MGB 1800, nevozen, 1966 8. Mercedes 190 D, nevozen, 1966 9. Motorni čoln Shiralee, s kabino, prikolico in motorjem Johnson 40 KS, rabljen 10. Ford capri II XL, reg. mot., 1974 11. Opel rekord 1700, zaleten, 1971 12. Citroen ID 19, nevozenn, 1967 13. Mercedes 190 S, nevozen, 1962 14. Fiat 125 S, nevozen, 1970 15. Opel rekord 1700, zaleten, 1970 16. Mercedes 190 D, nevozen, 1965 17. Simca 1301 special, zaleten, 1969 18. Opel rekord 1700, nevozen, 1969 19. Opel rekord coupe 1900 L, zaleten, 1968 20. Ford taunus 17 M, nevozen, 1968 21. Citroen DS 20 pallas, nevozen, 1971 22. Opel olimpia, zaleten, 1967 23. Audi 72, nevozen, 1966 24. Mercedes 220 S, zaleten, 1965 25. Q>el rekord, zaleten, 1968 26. Fiat 124, nevozen, 1967 27. Opel rekord caravan, nevozen, 1964 28. VW kombi biis, nevozen, 1967 29. Alfa romeo giulia 1300 TI, nevozen, 1968 30. Renault 16, nevozen, 1968 31. Renault 16, zaleten, 1968 32. Ford 17 M caravan, zaleten, 1970 33. VW 1600, nevozen, 1965 34. VW kombi bus, nevozen, 1958 35. Audi 75, zaleten, 1968 36. Ford T. 20 MTS, nevozen, 1966 37. Ford taunus, 17 M. nevozen, 1966 ' . 5.000 85. Ford escort, 1100, reg. mot., 1970 5.000 86. Opel commodore'GS, reg'. mot.; 1971 5.000 87. Opel rekord 1700, zaleten, 1966 5.000 88. Zaporožec, nevozen, 1972 5.000 89. Opel rekord caravan, zaleten, 1964 5.000 90. Opel rekord 1500, zaleten, 1965 5.000 91. Fiat 1500, nekompleten, 1966 Ji 5.000 92. VW kombi bus, zaleten, 1958 5.000 5.000 f| s'nnn PRVlC NA JAVNI DRAŽBI 5 000 93. VW kombi 1500, nevozen, 1965 5^000 * 5.000 je 4.000 IN OSTALO BLAGO J 4.000 . ,. . C11 b0 objaVte$ ■ 4.000 Seznam ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, i' jjeflo v 4.000 deski carinarnice Ljubljana. Ostalo blago in blago, o J j 4.000 bomo prodajah v nedeljo, 6. 4. 1975. 4.000 Pravico udeležbe na dražbi imajo vse pravne in I 4.000 javne dražbe morajo v soboto, dne 5. 4. 1975, kije d o l{iaxtiic 4.000 plačati še 10 % kavcijo od začetne cene pri blagajn« jepo° J 4.000 hali D, predstavniki OZD pa morajo poleg tega predlo 4.000 delovne organizacije. . jflOr'' ^ 4.000 Najmanjša kavcija za ostalo blago in avtomobile je 1 ^ 3.000 dvig je din 50,00. >' 1 nnn Oznaka reg. motoija in reg. karoserije pomeni, da oo „j j 3 000 Izdali potrdilo samo za registracijo motoija oz. karose 2 000 kupec avtomobila oz. motoija mora ob Pre^zt I!10iia J 2 000 stroške izvršiti eventualno vtisnjenje šifrskih št. jn° 2^000 podjetju Via tor, odsek za tehnične preglede v Ljubljan - r 2.000 Prodano blago bomo izdajali iz carinskega skladišča P" 2.000 redu: 1.000 v ponedeljek, 7. 4. 1975, ne bo izdaje blaga; . aP. 5t- of; 1.000 v torek, 8. 4. 1975, izdaja blaga od zaporedne št. 1 d p Jt. ^*999 V sredo, 9. 4. 1975, izdaja blaga od zaporedne št. 45 fflUd# J 200 v četrtek in petek, 10. in 11. 4. 1975 izdaja blaga za - ^ ^ ^ 0f^ Zadnji rok za plačilo in dvig kupljenega blaga je pe*ek' a ne"0 > Po dvigu blaga iz carinskega skladišča carinarnica Lju t.*' reklamacij v pogledu kvalitete in kvantitete blaga. ^ *9ft'nnn Plačilo kavcjj je možno samo v soboto, 5.4. 1975, na ^9 20 000 ne ^orno sprejemali nobenih vplačil. . jt.^ TflnOO Vse informacije na javni dražbi lahko dobite po tele 1 8.000 52 od 1.4. 1975 dalje. 7-500 ' rt,vlarnlcev- / 5.000 IZ CARINA^ Si j 5.000 • . Tabor le občinski? <°*Z/J 0d neS0 *>- "!e/e. 0dnrf68ata očinske 5«prottstv'u80slova»- rastniJrn sodelovan}em Mft; .« drugih re- ""'ode Mi naše ^ene ?te P^editve, 1 u^tnos$neVte e !**Potrjujejo, ° h^iSmZ osmem Ta- ju8oslaviip ^"vnstnikov MibvaE 2R predvidoma sSniie t umetnikov iz Sne in H™atske> srbije, »°dinet¥nrceS°me, Voj- i-^uZfNarazst'- totfine I Tost Srbi/e, l K°s°va': bo 22 U J Pezentativen 'genski ^Smkov- ki bo '>no dtavt" prikazal mliki in '?'t" " '«/ m- ^p°sebnem ?va skrije ^ta?a del hl u' stal"a S^ifcov JuJZn!h sarno-n V čaSu kn s^evgale- ^ in nazad \0Sebnih raz- la ustave ml S?organi^-'Mladi talenti". ^^ne'ak^evanje? J*ezase. VeM , govorijo ^Jh*inpk%lere\ ki zl rep^uške iprde- P*°sti % , kulturne fig*?*- J 20 tisočaln Simboli' plitke * / V pomo^' 2? *&«£?* s*«p- se// so 2afo kulturne i1 tevali J m zad"ji Z^ogrl"0,! tabor pre- >*w'!ke kJStmh akc'i ^«»7* sk"p- Za Čina /e nW f nerazvi-nen ^"bliske n Va}a^ ^nar ?Ye ^sil?°r iebe' ** in jak° široko 0 bre~ Ve^e vLT>t(lVliene Se tabora? j A. Ž. !?e^ Posnetka iz Dolenjske galerije: zgoraj: mladi Tržačani takoj po koncertu; spodaj: občinstvo je toplo sprejelo slovenske goste iz zamejstva. (Foto: S, Mikulan) Tržaški glasbeniki na Dolenjskem Gojenci šole Glasbene matice iz Trsta so koncertirali v Novem mestu in Črnomlju, obiskali pa so tudi Kostanjevico in Bazo 20 na Rogu 'j\ ^ • P'^0 že V drugi polovici minulega tedna so bili na Dolenjskem v go-steh gojenci šole Glasbene matice iz Trsta. Po o^edu kostanje-viških znamenitosti v četrtek so priredili v Dolenjski galeriji v Novem mestu, kjer so bili gos^ Glasbene šole Maijana Kozine, Nova arheološka publikacija Te dni je v založbi Posavskega muzeja v Brežicah izšla prva v seriji načrtovanih arheoloških publikacij z naslovom VARIA ARCHAEOLOGI-CA. Ta, 120 strani obsegajoča knji- fi večjega formata prinaša štiri stro-ovne članke in na uvodnem mestu spominski zapis Janka Jarca o pokojnem ravnatelju Posavskega muzeja Stanku Skaleiju. Janez Dularje zbral in objavil vse bronaste jezi-č^toročajne ' meče iz Slovenije, Biba Teržan je predstavila in ovrednotila najdbe iz halštatskih gomil iz Brusnic, ki jih hrani dunajski Prirod oznanstveni muzej, italijanski arheolog Raffaele De Marinis je objavil okrašeno situlo iz Trezza pri Milanu, Mitja Guštin pa izkopamne iz halštatskih gomil v okolici Bošta-nja, ki jih prav tako hrani dunajski muzej. Vsi slovenski avtorji so iz. najmlajše generacije slovenskih arheologov, ki so šele pred kratkim zasedli svoja delovna mesta. Pisci člankov kažejo zavzetost za čim boljšo strokovno raven in sodobno predstavitev gradiva. V zadnjih letih je širša Dolenjska ob številnih terensicih raziskavah dobila vrsto arheoloških publikacij, od skromnih vodnikov do kar zajetnih monografij..Pričujoča izdaja Posavskega muzeja sodi po konceptu in vsebini med solidne strokovne publikacije. Nekaj tehničnih napak in spodrsljajev.se bo v prihodnjm izdajah dalo zlahka odpraviti in morda izboljšati še kvaliteto tiska. Posebej velja pohvaliti prizadevnost urednika publikacije Mitja Guština, kusto-M za uheologijo v brežiškem muzeju, ki je v rekordnem času zbral sodelavce in potreben denar ter oskr- . natis ^knjige. Podčrtati je treba tudi simpatično gesto avtorjev, ki so ^ odrekli honoraijem za prispevke, ^ današnjem vse bolj skomer-ci^iziranem življenju in pridobitni-ški miselnosti redek pojav. Dober zgled, ki bi ga kazalo posnemati! T. K. ^$Km^T,GOR,A <0)w5i,-®ialpa JSj^? vszgo«e •Uk iiK ■et" 5e --..'»Spoznava- "feic* nSie' Mho- |pi?SwS L^slte JVSitve^Hika in'Jg?VH" i NOVO MESTO: DUASKA UPRIZORITEV - Novomeški gimnazijci so prejšnji teden v Domu kulture ig^i de FiUppovo tridejanko „O, te prikazni". Režiral je četrtošolec Janez Pipan, pri uprizoritvi pa so pomagali mentorji. KOČEVJE: GOSTOVANJE Z !»^HELL0M" - v torek in včeraj je v Seškovem domu gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s Shakespe-arovo tragedijo „Othello", prvi dan za mladino, drugi dan za odrasle. BEOGRAD: FILMI ZA CANNES fi il e' b°d° jugoslovansko iumsko produkcijo na letošnjem fc-n •»y. Cwmic.su zastopali filmi: »Uervis in smrt" Zdravka Velimiro-u' »Strah" Matjaža Klopčiča, ..Hrbtenica" Vlatka Gilića in „Be-onska roža" Jovana Aćina. celovečerni koncert. V petek so Tržačani koncert ponovili v Črnomlju na povabilo Glasbene mladine Bele krajine. V soboto pa so si na Rogu o^edali Bazo 20 in druge partizanske spomenike. Gostovanje tržaških glasbenikov je vzbudilo veliko zanimanja, kar dokazuje velik obisk v Dolenjski galeriji. Gostje so pripravili kviiteten spored, kije obsegal sedem točk. Za uvod je Verenka Terčelj na klavcu izvedla Rahmaninov „Preludij v cis— molu", sledila sta „Dva preludija" Ville-Lobosa (kitarist Igor Stare), nato Faurejev „Apres d'un reve" (violončelist Iztok Kodrič in klavirski spremljavi Vihre Kodrič), Chopi-nova „Etuda v e-duru" (pianistka Loredana Sancin), Pozzolijeva „Te--ma z variacijami" (harmonikarica. Dorina Sancin), Bachov — Busonijev „Koral" in Chopinova „Etuda v c—molu" (pianist Paolo Tagliolato) ter Tartinnev „Koncert v g-molu" (violinist Črtomir Siškovič ob klavirski spremljavi prof. Mojce Siškovič). Obisk in nastope na .Dolenjskem oziroma v Beli krajini so pripravili tržaški gostje v času, ko so se pri nas že začele kulturne in druge prireditve v počastitev 30-lctnice osvoboditve. Njihov prispevek ne bo ostal Da celodnevna šola ni bavbav, so se lahko prepričali novomeški ravnatelji v Beogradu na oshov-nih šolah „Brata Ribaija" in „Maksim Gorki". Ob vrnitvi so vedeli povedati marsikaj zanimivega, zlasti pa so hvalili izreden učni uspeh (nad 50 odst. odli-čnjakov), ki je posledica prav celodnevne šole. Bo šlo? Komite ZK, izvršni odbor SZDL in predsedstvo sindikata v Novem mestu so prejšnji teden podprli načrt o postopnem prehodu na celodnevno šolo v občini, Se posebej pa so se strinjali, da uvedejo celodnevno šolo Dolenjske Toplice že jeseni, saj je tudi republiška komisija ugotovila, da imajo najboljše možnosti. Razprava o uresničevanju tega načrta je razkrila vrsto prostorskih, denarnih in kadrovskih vprašanj. Pomanjkanje pedagoškega kadra je v Sloveniji občutno, saj manjka okoli 3.000 ljudi. Zdaj začenjajo akcijo za vrnitev v učiteljske poklice, na drugi strani pa se zlasti v Novem mestu začenja usmeritev učencev na pedagoško gimnazijo in nato na kadrovske šole za učitelje. V Novem mestu je že oddelek pedagoške akademije za učitelje razrednega pouka, osnovali pa bodo tudi i^dagoški center, ki bo skrbel za izobraževanie in izpopolnjevanje pedagoških delavcev. Postopen prehod na celo-dnevno'solo narekuje tudi ponoven pretrej leta 1972 sprejetega pro^ma o izgradnji osnovnošolskega prostora^ v novomeški občini, ker bodo* morali poslej gradnje prilagoditi potrebam celodnevne šole in ne samo eno-* izmenskemu pouku s podaljšanim bivanjem učencev. Kajpak je drugo vprašanje, kako se bodo vsi ti načrti skladali z denarnimi možnostmi. J. JUST zgolj kot spomin na prijetno doživetje poslušalcev na koncertih, marveč kot manifestacija, prek katere spoznavajo Slovenci v matični domovini življenje in tvornost rojakov, ki so ostali zunaj njenih meja. Več, kot je bil storiti dolžan Poet in pisatelj Krke in Dolenjske, publicist, zgodovinar, urednik in muzealec Jože Dular, ki že tri desetletja živi in dela v Beli krajini (Metliki) je svoj življenjski jubilej - 60-let-nico rojstva sicer obhajal že ob koncu februarja, javno slovesnost pa_mu je pripravila novomeški podružnica Slavističnega društva 28. marca zvečer v avli Studijske knjižnice Mirana Jarca. Tu je o slavljenčevi življenjski in književniški poti spregovoril Bogo Komelj, upravnik knjižnice, in prikazal v Dularju osebnost, ki je za slovensko kulturo naredila mnogo več, kot bi bil „mož storiti dolžan". Nekaj Dularjevih pesmi in odlomek iz njegovega romana „Krka umira" so prebrali novomeški srednješolci. Za obiskovalce je bila presenečenje recitacija pesmi, ki jo je Dular napisal kot 10-letni deček. Recital je zaključila prigodnica, ki jo je pesnik Severin Šali napisal nalašč za to slovesnost. Ta del sporeda je popestril tudi nastop i)olenjskega okteta: Upravnik študijske knjižnice je obiskovalce nato popeljal po knjižno-slikovni razstavi, ki prihizuje Dularjevo delo na vseh področjih, kaže pa Jožeta Dularja tudi kot dramatika, kar je bilo javnosti do zdaj malone neznano. & Edvin Puntar: TAKRAT, KO SE MATI NE VRNE Na proslavi 40-letnlce zleta Svobod v Celju bo predvidoma govoril Stane Dolanc - Pričakujejo 30.000 obiskovalcev - Množica prireditev _•_ v Celju bo 14. junija proslava 40-letnice zleta Svobod. Pričakujejo, da se je bo udeležilo okrog 30.000 ljudi. Posebej bodo povabili še živeče udeležence zleta, ki je bil v tem mestu leta 1935. Pi^videvajo, da bo slavnostni govornik Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ. Pripravljalni odbor, ki ga vodi predsednik slovenskih sindi- Bralci, kje ste? „Vsak nepismeni lahko gleda televizijo!" je nedavno tega izjavil neki učeni mož in hkrati mislil na dvo-številčni odstotek tistih, ki jim je abeceda španska vas. Kulturna nepismenost je najbrž ena najbolj pere-' čih hib, ki ovira uvajanje kulturnih dobrin ined ljudi, še posebej zategadelj, ker se pojavlja v dokajšnji meri tudi med tistimi,, ki bi po vseh pravilih morali obiskovati to ali ono šolo. Sploh spada omenjena nepismenost v problematiko našega šolstva, zato na tem mestu o njej ne bi govorili podrobneje,, kajti tokrat nas zanima, kakšen je na Slovenskem odnos ljudi do leposlovne knjige. To nas zanima še toliko bolj, ker je ' pred kratkim 2. slovenski knjižni sejem pokazal, da je slovenska knjiga kljub mnogim težavam v nenehnem porastu. Ali tudi ljudje pogosteje segajo po knjigi? Zal, ne! Po najnovejših podatkih iz ankete, ki jo je jeseni 1973 izpolnilo 1312 občanov iz najrazličnejših slojev in poklicev, je razvidno, da kar 51,7 odstotka ljudi ne prebere v letu dni nobene knjige. 4,9 odstotka jih prebere na leto vsaj eno knjigo, 7,5 odstotka dve, 6,9 tri in 29 odstotkov več kot tri knjige na leto. Glede na to, da štejemo med resne bralce šele tiste, ki preberejo na leto vsaj tri knjige, je za slovensko knjigo gotovo -porazno dejstvo, da je ne bereta kar dve tretjini ljudi. Ob teh podatkih se precej zastav-v lja kup vprašanj, najprej pa, kje torej velika večina neberočih zajema tisto komaj še zadostno mero kulturno-sti, ki bi jim jo sicer lahko nudila knjiga. Kaže, da bo treba s kar največjo potrpežljivostjo iskati še naprej načine, kako Slovence spet spraviti h knjigi. D rUSTJA katov inž. Janez Barborič, je imel nedavno prvo sejo. Na njej so pregledali, kaj je že zastavljeno, in imenovali organizacijski odbor za izvedbo proslave. Znano je že, da bo osrednja proslava v celjskem parku. Sodelovalo bo večje število pevskih zborov in godb na pihala ter recitatoiji. Številne proslave in kulturne prireditve se bodo zvrstile po okolici. V Celju bodo poskrbeli za več drugih prireditev v počastitev tega jubileja. Obiskovalci si bodo v Muzeju revolucije lahko ogledali posebno razstavo ob 40-letnici Svobod. Izdali bodo tudi brošuro s spominskim gra- divom o dogodkih pred 40 leti v Celju. • KMALU TEDEN RADIA Na Ohridu bo od 9. do 16. maja tradicionalni festival Teden radia. Udeležilo se ga bo osem jugoslovanskih radijskih postaj, ki bodo tekmovale v devetih programskih zvrsteh. Novost letošnje prireditve je, da bodo vse oddaje hkrati na spOr redu na drugem programu Radia Skopje. V četrtem tednu radia se bodo zvrstile tudi spremljevalne prireditve, med drugim pogovori za okroglo mizo. Radio Ljubljana je predlagal pogovor o tem, kako se radijske hiše organizacijsko prilagajajo spremljanju delovanja delegatskega sistema. Ob dnevu radia 15. maja bodo na Ohridu pripravili polurno skupno oddajo, ki jo bodo prenašale vse jugoslovanske radijske postaje. |Mkikij|Oški kotiček KAJ NAČRTUJE KOČEVSKI MUZEJ V počastitev 30-letnice osvoboditve bodo v Pokr^inskem muzeju v Kočevju priredili mstavo, ki bo prikazovala vlogo Kočevskega v NOB, za občinski praznik pa priprav^ajo razstavo o razvoju Kočevia. Muzej bo ob tem nadaljeval raziskave zgodovine delavskega gibanja na Kočevskem, zbiral zgodovinsko- in etnološko gradivo in poskusil organizirati občasne razstave na p(^eželju. Muzej upa, da mu bodo naposled prignali delovanje na celotnem ob^ močju nekdanjega kočevskega okraja. KAKO NAJ GLEDAMO NA DUŠEVNO NERAZVITOST Od vseh motenj je za mnoge ljudi najhujša — duševna ner^vitost. ^ vedno namreč gledajo nanjo le kot na nekaj podedovanega, nekaj v rodovini manjvrednega, na nekaj, ob čemer se čuti posameznik, pa tudi družba kot celota, prizadet v svojih bioloških pozicijah. Mnogo ljudi ne ve, da število dedno duševno nerazvitih vse bolj prerašča število duševno prizadetih po boleznih in okvarah pred rojstvom, ob rojstvu in v zgodnji otroški dobi. Dalje, da tovrstna duševua prizadetost ne pomeni ne manjvrednosti staršev in ne degenerativnih pojavov v neki družbi, temveč da gre le za doslej še nepop(^ razvoj znanosti, ki zna otroka v prendcaterem primeru iztrgati smrti, ne zna pa ga obvarovati posledic prestane bolezni ali poškodbe. Ob tem spoznanju nas duševna nerazvitost ne bo več bolela kot skrivna ali celo sramotna rana, temveč se je bomo, rešeni tega predsodka, lotili odkrito in naravnost, kot obravnavamo druge zdravstvene probleme, ki se vsak dan kopičijo pred nami. Dr. jlrena Arko KAJ JE DUŠEVNA NERAZVITOST Duševna nerazvitost pomeni to, da se razvijajo možgani otroka počasneje kot pri drugem otroku. Posledica tega je, da zaostaja v razvoju otrokovo celotno duševno ži\4jenje, razum, miljenje, hotenje, čustva, tudi spretnost v kretanju in vsem, kar je s tem v zvezi. Često tuffl žleze ne delujejo tako, kot bi morale, zaradi tega je razvoj še bolj prizadet. Pri mnogih otrocih se odraža možganska motnja tudi na telesu: škilijo ali so zavrti v svojih kretnjah ali so zaostali v rasti ali so na zunaj nepri\iačni. Dr. Marija Egg: Moj otrok je drugačen, str. 11 Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST I kultura in izobraževanje 82EB2Hggi 9 OBVEZNO CEPLJENJE PSOV Obvezno cepljenje psov proti steklini bo letos po. naslednjem razporedu: Ponedeljek, 7. aprila ob 8. uri: Brod ob 9. uri: Srebrniče ob 10. uri: Jurka vas ob 11. uri: Drganja sela ob 12. uri: Rumanja vas Torek, 8. aprila ob ,8. uri: Cegelnica ob 9. uri: Prečna ob 11. uri: Dol. Straža ob 12. uri: Gor. Straža ob 13. uri: Gor. Polje Sreda, 9. aprila ob 8. uri: Soteska ob 9. uri: Podhosta ob 10. uri: Podturen ob 11. uri: Poljar>€ ob 12. uri: Dol. Toplice Četrtek, 10. aprila ob 8. uri: Otočec ob 9. uri: Dol. Kroiiovo ob 10. uri: Brezovica ob 11. uri: DoJenja vas ob 12. uri: Gorenja vas Petek, 11. aprila ob 8. uri; Ruperčvrh ob 9. uri: Birčna vas ob 10. uri: Uršna sela ob 11. uri: Uršna sela — Zadr. donn ob 12. uri: Dobindol ob 13. uri: Gor. Sušice Sobota, 12._aprila ob 8. uri: Žabja vas ob 9. uri: Gotna vas * ob 10. uri: Črmošnjice ob 11. uri: Nova gora ob 12. uri: Vel. Cerovec Ponedeljek, 14. aprila ob £. uri: Mali Slatnik ob 9. uri: Ratež ob 11. uri: Vel. Brusnice ob 12. uri: Gaberje ob 13. uri: Hrušica Torek, 15. aprila ob 8. uri:. Vrhe ob 9. uri: Dolž ob 10. uri: Zajčji vrh ob 11. uri: Vel. Orehek ob 12. uri: Stopiče Sreda, 16. aprila ob ,8. uri: Jablan ob 9,30 uri: Goriška vas ob 10,30 uri: Srednji Globodol ob 11. uri: Biška vas ob 12. uri: Jablan — Šranga Četrtek, 17. aprila ob 9. uri: Mirna peč ob 10. uri: Železniška postaja ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Šentjurij Petek, 18. aprila ob 8. uri: Dol. Karteljevo ob 9. uri: Kamenvrh ob 10. uri: Dol. Kamence ob 11. uri: Gor. Kamence ob 12. uri: Potočna vas Sobota, 19. aprila ob 8. uri: Bajnof ob, 9. uri; Stari Grad ob 11. uri: Novo mesto — postaja Ločna Ponedeljek, 21. aprila ob 8. uri: Smihel ob 9. uri: Škrjanče ob 10. uri; Mali Podljuben ob 11. uri: Novo mesto — postaja Ločna ob 17. uri; Novo mesto — Loka Zamudniki od 5. do 10. maja dopoldne na postaji Ločna SUHA KRAJINA Ponedeljek, 21. 4. ob 8. uri: Drašča vas ob 8.30 uri: Klečet ob 9. uri: Šmihel ob 10. uri: Poljane ob 10.30 uri: Praproče Torek: 22. 4 ob 8. uri: Ajdovec ob 9. uri: Lipovec Srednji ob 10. uri: Sadinja vas ob 11. uri: Dvor Sreda, 23. 4. ob 8. uri: Lopata ob 8.30 uri: Sela pri Hinjah ob 9-30: Hinje , ob 10.30 uri: Prevole . ob 11. uri; Žvirče Petek, 25.4. ob 8. uri: Jama ob 9. uri: Lašče ob 9.30 uri: Vel.Lipje ob 10. uri: Gedenc ob 10.30 uri; Budganja vas ob 11. uri: Žužemberk desni breg Sobota, 26. 4. ob 8. uri: Reber ob 9. uri: Žužemberk levi breg in ostali ZAMUDNIKI Torek. 29. 4 ob 8. uri: Žužemberk ob 9. uri; Dvor ob 10. uri; Hinje ŠENTJERNEJ Z OKOLICO Ponedeljek, 7. aprila ob 8. uri; Orehovica ob 9.30 uri: Dol. Mokro polje ob 10. uri: Maharovec ob 10.30 url; Draga Torek, 8. aprila ob 8. uri: Groblje ob 9. uri: Dol. Stara vas ob 10. uri; Goroje Vrhpolje 3. ap ri; S< ob 8. uri; Šentjernej Četrtek, 10. aprila ob 8. uri: Dobrava ob 9.30 uri; Škocjan Petek, 12. aprila ob 8. uri: Zagrad ob 9.30: Zbure ZAMUDNIKI Petek, 18. aprila ob 8. uri: Šentjernej ob 10. uri: Škocjan OPOMBA Po uredbi RSG ur. lista SRS 35/73 in 1/75 je cepljenje obvezno za vse nad 3 mesece stare psk Cena cepljenja za enega psa: 40.00 din Novo mesto, 18. 3. 1975 LICITACIJA! SGP „PIONIR" NOVO MESTO TOZD SPO novdiv/iesto razpisuje prodajo naslednjih rabljenih sredstev: — Tovorni avto TAM transportni 4,5 ton — Tovorni avto TAM Kiper 4,5 ton — Enoosna prikolica 5 ton — Dvoosna prikolica 4 tone — Školjka za Merzedes 220 D — Žerjav „Pohorc" — M 14 — Več konzolnih dvigal z motorjem 1,5 KW — Več mehaničnih lopat „Melop" z motorjem 2,2 KW — Več mešalcev za malto in beton — Več raznih elektromotorjev — Razne manjše strojne naprave in opreme Licitacija bo dne 11.4. 1975 ob 9. uri za družbeni in ob 10. uri za zasebni sektor. Informacije vsak dan do 14. ure v TOZD Strojno prometni obrat PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za razpis prostih delovnih mest Kmetijske zadruge Metlika OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA PLANA IN ANALIZ, 2. REFERENTA ZA PLAČILNI PROMET, 3. KNJIGOVODJA ZA TRGOVSKO DEJAVNOST. Pogoji: — pod 1. visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba eko-norhske ali kmetijske smeri z delovnimi izkušnjami s področja plana in analize, — pod 2. srednja ali nepopolna srednješolska izobrazba ustrezne smeri, — pod 3. srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri ali nižja strokovna izobrazba s 3-letno prakso. Za vsa objavljena delovna mesta se določa poizkusno delo 2 meseca. Objava delovnih mest velja do zasedbe. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi dokazili splošnemu sektorju pri Kmetijski zadrugi Metlika. PROSTA DELOVNA MESTA! Delavski svet podjetja „KOVINAR" Novo mesto . razpisuje naslednji delovni mesti: 1. TEHNIČNI VODJA 2. RAČUNOVODJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na razpisanih delovnih mestih. Rok prijave: 15 dni po razpisu. Svet delovne skupnosti skupnih služb GG Novo mesto obj« Ija prosto delovno mestg FINANČNI knjigovodja ' in 3 Za delovno mesto se zahteva ekonomska srednja ^ leta prakse v finančnem knjigovodstvu. Rok za vlaga šenj je 8 dni po dnevu objave. I PROSTA DELOVNA MESTA! Delovna organizacija - ^ -l GOZDNO GOSPODARSTVO BREZICE DGK pri ^ na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD mu ^ lovni organizaciji Gozdnega gospodarstva Brezice naslednja delovna mesta: . 1. Vodjo TOZD — gozdarstva Brežice 2. Vodjo TOZD - gozdarstva „Bohor' Seno 3. Vodjo TOZD — gozdarstva Sevnica 4. Vodjo TOZD — gozdarstva Radeče 5. Vodjo TOZD — gozdarstva Puščava 6. Vodjo TOZD - gozdarstva Kostanjevi# |C, 7. Vodjo TOZD - Predelava lesa „žaga *' 8. Vodjo TOZD - Transporta in mehanizacij žice . -fltefn ,9. Vodjo TOZD - Trgovina z gradbenim alom in kurivom Brežice v nrad^l 10. Vodjo TOZD — Hortikultura, plantaže, v Brežice -nBr^n 11. Vodjo Obrata za gozdarsko kooperacij . • „mievatif®« Kandidati morajo razen splošnih pogojev izpoi j j, slednje pogoje: p0d^ J za delovna mesta pod št. 1. do 6. in delovno 11- ' ,e — da ima visoko ali srednjo izobrazbo gozdars visoko izobrazbo 3 leta delovnih izkušenj. l izobrazbo'pa 6 let delovnih izkušenj. Za delovno mesto pod št. 7. ^ oZdaf*J — da ima visoko ali srednjo izobrazbo lesne a smeri in za visoko izobrazbo 3 leta ^e'°^n^enj. oziroma srednjo izobrazbo 6 let delovnih iz u Za delovno mesto pod št. 8. noi^. — da ima visoko ali srednjo strokovno izobraz ^ vj$^ . ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkusen_^^^r3zt> izobrazbo ali 6 let delovnih izkušenj s srednjo Za delovno mesto pod št. 9. \z — da ima srednjo oziroma nepopolno srie ^e\0^'e ekonomske smeri ali lesne smeri in 3 leta |oVfljh ^ a kušenj s srednjo izobrazbo oziroma 6 let e šenj z nepopolno srednjo izobrazbo. Za delovno mesto pod št. 10. rr'kultUf,ie • — da ima visoko izobrazbo gozdarske, ho 1 gradbene smeri in 5 let prakse v stroki s D' operativno eno izmed navedenih dejavnosti^ 11. "fl Za vsa navedena delovna mesta od št. od 1 ■ kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: jndan' — da ima ustrezne moralno politične ^va'ltekon. obsojen za kazniva dejanja, ki jih določa za |<0t ^ 4 Za vsa v razpisu navedena delovna mesta pa ve'^sana pogoj, da kandidati, ki se prijavljajo na raZp'cjjep^ mesta predložijo, razen že navedene dokumen ^ jjfi t> dela, kjer naj opišejo razvoj TOZD in ukrep®' $r^ povzeli za dosego takega razvoja. Program n r°čni. v . zahte^n'5(!i: Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju . raZpisa gojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objav J šni službi pri delovni organizaciji Gozdnega l Brežice. Mni zn.xn.xii.. 4 m LAŠKO PIVO - L A Š K*!« 10 DOLENJSKI LIST a ijfPulju prvi Zrimšek !^lhajlovič peti. Pokal osvojili Novomeščani fc, Ljublja- na), 4. Bulić (Siporex, Pulj), 5. Mi-hajlovič (Novo mesto), vsi s časom 2:00,04. To je bila hkrati tudi druga dirka za mladinsko lovoriko Siporexa. Zaenkrat vodi Rogovec Grajzer z 18 točkami, Novomeščan Zrimšek pa je z 10 točkami na drugem mestu. jasna dokl Se enkrat prva UovsSed0 > medna-•c °digral e- ®0Jster Stojan člani s števiI- f ^vuiški 83 ^ožka ^ ie PodeinT? Sdi-Pted-7^ Zveze Sin P^°®o Šahov- /p^laku ^ Krn/i- u Borisu N Zele^" <■ desni) Na drugem turnirju republiških pionirskih reprezentanc v gimnastiki v Novi Gorici so nastopili vsi najboljši jugoslovanski telovadci, med njimi pa je še enkrat odlično nastopila obetavna Novomeščanka Jasna Doki. Tako je močno pripomogla, da je vrsta Slovenije osvojila prvo mesto. Na dveh orodjih je Jasna dosegla naslednja rezultata: gred: 1. Doki 18,85, parter: 1. Doki 18,90; mnogoboj: 1. Doki in Bunc 36,95 (obe Slovenija), 3. Zupančič (Slovenija) 36,05 idr. prvak je vidmar Pred kratkim se je končalo sindikalno šahovsko prvenstvo Tekstila-ne, na katerem je nastopilo 12 igralcev. Prvi mesto je osvojil Bogo Vidmar; zbral je 9 točk. Enako število točk je osvojil tudi Rus, toda v dvoboju je bil boljši Vidmar. Rezultati zadnjega kola: Oražem. - Egavec 1:0, Mohar - Križaj remi, Cokorilo — Hočevar 0:1, Vidmar -Pirman 1:0, Miler - Kalabota 0:1, Rus — Struna 1:0. Končni vrstni red: Vidmar in Rus 9, Cokorilo 8, Miler 7, Kalabota 6,5, Hočevar 6, Oražem, Erjavec in Pirman 5, Križaj 2,5, Mohar 2 in Struna 1 točka. Z. FAJDIGA Prejšnjo nedeljo so v Sloveniji oživela tudi rokometna igrišča. Ekipe, ki so se do sedaj pripravljale v telovadnicah, so se v prvenstvenih tekmah pomerile za točke in za čim boljše uvrstitve. Na sliki: prizor s prijateljskega srečanja med rokometaši Brežic in Novega mesta. (Foto: Janez Pezelj) ' V nadaljevanju za Lisco le »remi« Sevničani izgubili, Ribničani in Brežičanke pa tekmi priložili Medtem ko so sevniški rokometaši v nadaljevanju slovenskega rokometnega prvenstva izgubili, so Ribničani tekmo zaradi snega in mrzlega vremena preložili. V slovenski rokometni ligi za ženske so Sevničanke i^^e neodločeno in v nadaljevanju nekoliko razočarale. sevnica - rudar 11:12 v dvanajstem prvenstvenem srečanju so vodili domači igralci in nato dovolili, da so gostje izenačili in vodili. Priznati je treba, da so se Trboveljčani v mrzlem in deževnem vremenu bolj znašli. Na odmor so odšli gostje s prednostjo dveh zadetkov, prednost pa so obdržali vse do 17. minute srečanja, ko je Jurič z lepim strelom presenetil vratarja gostov. Ce bi domači zatresli mrežo iz sedemmctrovke, bi lahko zmagali. Netočen strel pa je botroval nepotrebnemu porazu. SEVNICA: Možic, Kristofič, Si-mončič 1, Bondelak, Jurišič 3, Bizjak 1, Koprivnik 1, Vrtačnik, Dobljckar 3, Sumej 2, Novšak in Gologranc. odbojka ^jjgšice« v gosteh do novih točk ■— ^ SOL so Blejčani v Novem mestu zmagali brez težav ^ k (• aoj p,0sj.eh dosege ^ ^kojkarske lige za ženske so Novomeščan-izgubili sP5erijiV° zmaS0' Novomeščani pa so z Blej- r0tin3 krka L • o ^ileheva'j so se v, *dmi* piomeščanke v w osvojenih J- Junilec ■ «r»ner ^SSt SSfirfKS; kM^L^vo VwStedni; * m več t, • 0(1 I weCi lj sem noPH1131-N v Rih ^cro v"adalJeval f k#slri 'j L"fšimi I I 16 h Ni n Po lj?Co itali-tb^eaial^0kl0Čeno tekm ^ feCe tel s*bo Daajst let. So E& in we- Skora!majo že ^(Sji Se ko» kaže VSC s° rs'^^rk°v |^^^GLAVON)IC točk. V gosteh so dobro zaigrale predvsem v prvem nizu, v ostalih pa so popustile, tako da je bila tekma ves čas izenačena. Ko so gostje po tretjem nizu povedle, so v četrtem domače igralke vodile že s 14:7, kljub temu pa so Novomeščanke, predvsem zaradi izredne igre Filove, ' le zmagale. Krka: Pilič, Pila, Fabjančič, Boh, Zevnik in Adamčič. sto jan puc v sevnici Mednarodni šahovski mojster Sto-jan Puc je prejšnji teden obiskal sev-niške pionirje in z njimi odigral dve simultanki. Mojster Puc je v obeh srečanjih premagal vse svoje nasprotnike. V osnovni šoli S. Kladni-ka se je pomeril s 30 pionirji, nato pa se je pomeril še s 17 zastopniki sindikalnih šahovskih sekcij. (B. D.) SEVNlCANI ZMAGALI Na pionirskem občinskem ekipnem prvenstvu v šahu je nastopilo k« 18 ekip. Rezultati: starejši pionirji: 1. Sevnica I 21,5; 2. Sevnica II 12; 3. Tržišče 11; mlajši pionirji: 1. Sevnica I 17, 2. Senfjanž 16,5; 3. Telče 13,5; mlajše pionirke: 1. Knnelj 5,5, 2. Šentjanž 2; starejše pionirke: 1. Šentjanž 4. (B. D.) prvi rupar Šahovski klub iz Brežic je skupaj s predstavniki Doma JLA v Brežicah organiziral prvenstvo mesta v šahu M posameznike za letošnje leto. Nastopilo je 12 najboljših Brežičanov, zmagal pa je M^an Rupar. Prvi trije so osvojili tudi višjo, drugo katego-njo. Vrstni red: 1. Rupar 9, 2. Brzako-vič 8,5, 3. Micič 7, 4. do 5. Sokolo-vič in Milič 6,5 idr. (M. J.) novo mesto - bled o : 3 Pred maloštevilnimi gledalci so se Novomeščani z bolj izkušenimi gosti kosali le v prvih dveh sctih. V zadnjem so močno popustili, zaigrali brez volje in gostje so ga brez težav osvojili. Rezultat: 3:0 (-9, -11, -3) Novo mesto: Lapajne, Babnik, Jenko, Prime, Graberski, Cotič, Le-gan, Vernig in Weiss. zlata pušcica polutniku Na občinskem strelskem tekmovanju za zlato puščico v začetku meseca jih je od 20 strelcev, ki so izpolnili normo na družinskih tekmovanjih (400 krogov od 600 možnih), nastopilo 15. Zmagal je Tone Polut-nik (Kopitar, 496 krogov), pred Stanetom Mirtljem (489 krogov) in Francem Pavlovičem (481 krogov). Edina predstavnica žensk, Valentina Novak je dosegla lep rezultat (452 krogov). delovno ssd kovinar SSD Kovinarje med tistimi športnimi šolskimi društvi, ki so v novc^ meški občini med najbolj delavnimi. Imajo redne treninge in se vrh tega redno srečujejo z vojaškimi ekipami iz bršlinske kasarne. Nekateri rezultati: streljanje z zračno puško -Fink 166 krogov, Pajk 155 krogov, Dušič 132 kroga. Prvo mesto je za-, vzela ekipa JLA s 725 krogi. Obe ekipi sta se pomerili še v Tudi v tej športni disciplini so bili boljši vojaki. Zmagali so 3,5 — 6,5. Irt še rezultati iz namiznoteni-škega srečanja: Vukšinič - Kosan-čič 2:1, Slivšek - Popadič 0:2, Sumiga - Pirš 0:2, Fink - Čurčič 0:2, Vukšinič - Popadič 2:0. £). p. namiini tenis lisca - dobravlje 10:10 Več kot 100 gledalcev je bilo z neodločenim rezultatom nezadovoljno, saj so bilei domače rokome-tašice precej boljše od gostij. O tem priča tudi podatek, da so igralke Lisce zastreljale kar pet 7-metrovk. LISCA: Feifer, D. Lazar, Starič 1, Etvert, Kovač, Rugelj 2, Mlinarič 5, Popovič, M. Pobelar in M. Lazar. črnomelj-slovan b 15: 18 črnomaljski rokometaši so prejšnji teden zamudili lepo priložnost za uvrstitev v četrtfinale pokalnega tekmovanja na področju SR Slovenije. 'Zaradi prehitre in neorganizirane igre so naredili preveč napak, ki so jih Ljubljančani spretno izkoristili in zasluženo zmag^i. Črnomelj: Englaro, Avguštin, Si-mec 2, Stajdohar, Hudelja 1, Jerman, Goršek 4, Adlešič 3, Veselič 1, Svetič 4, Novak, Dejak. T. LATERNER kočevje - dolenja vas 75 : 51 Kočevski košarkarji se na novo tekmovalno sezono že dalj časa redno pripravljajo. Pred kratkim so se v okviru priprav pomerili s košarkarji Dolenje vasi. Po vodstvu v prvem delu so prednost 8 točk v drugem še povečali in ob koncu dosegli visoko zmago. Za Kočevje so nastopili: Dekleva 5, Smola 18, Strle 8, Stem-berger 14, Hegler 4, Stekič, Ambro-žič, Novak, Papež 16, Hen-igman 10 in Klun. Z. F. Sodražani sc že rta tretjem mestu Novomeščani doma izgubili, Metličani pa dosegli nepričakovano zmago V 14. kolu prve moške republiške namiznoteniške lige so Novo-meščani doma izgubili z vodilnim Kemičatjem, Sodražani so v drugi ligi zmagali, v področni ligi pa so za presenečenje poskrbeli Metličani. novo mesto -kemicar o : 5 Proti najmočnejšim igralcem v ligi Novomeščani niso imeli veliko možnosti, \ako da so prvenstveno srečanje izgubili gladko s 5:0. Rezultati: Zabkar - Novak 0:2, Somrak -Pevcin 0:2, Kapš - Ojsteršek 0:2, Somrak - Novak 0:2, Žabkar -Ojsteršek 0:2. Po 14. kolu so Novomeščani s štirimi točkami na predzadnjem mestu. gorica-sodra2lca1:5 Štirinajsto prvenstveno tekmo v drup republiški ligi so Sodražani odigrali pri igralcih Gorice. Z dobro igro so gostje domače' brez težav premagali in se s četrtega mesta uvrstili na tretje. Ker igra Olimpija II v tej ligi izven konkurence, so ta- Na kegljišču v Čateških Tof^icah so prejšnji teden kegljači v breži-^ občinski liri odigrali že četrto kolo. Trenutno vodi ekipa Doma (na sliki), sledijo pa Kovinoplast, TVD Partizan, Cateške toplice, Agraria in Dom JLA I. (Foto: M. Jaranovič) ko Sodražani na odličnem drugem mestu. Pred njimi so igralci Save, ki imajo štiri točke več. 20 let Fricovega pokala Letošnje 20. jubilejno tekmovanje za Fricov pokal je bilo 28. marca na Krvavcu. Kljub oblačnemu vremenu, megli in vetru so organizatoiji tekmovanje izpeljali do konca. Novolesovci in smučaiji GG TOZD Straža so tekmovali na 350 m dolgi in dokaj zahtevni progi, ki so jo morali prevoziti dvakrat. Rezultati: kategorija A (do 30 let): 1. Spiler (Novoles) 32,9, 2. Bobnar (GG) 34,8, 3. Novinec Novoles) 35,0, 4. Pire (GG) 35,5; kategorija B (do 40 let): 1. Medle 32,9, 2. Rebcrnik 37,5, 3. Slak (vsi Novoles) 40,1, 4. Grabrijan (GG, TOZD Črnomelj); kategorija C: (nad 40 let): 1. Knez GG Cnnošnjice) 41,7, 2. Serini (GG skupne službe) 41,9, 3. Rade 51,2, (GG Črnomelj) 4. Se-benik (GG Cnnošnjice) 54,5. Prehodni pokal jubilejnega tekmovanja je osvojilo GG Novo mesto, ker Novoles po pravilih ni imel v C kategoriji zadostnega števila tekmovalcev. Letošnji jubilejni l''ricov pokal so pripravili smučarski delavci iz GG Novo mesto in Novo-lesa, pomagali pa so tudi iz Novo-teksa, Krke, Laboda in občinske Zveze za telesno kulturo. Vsi našteti bodo dobili v spomin jubilejne spo-nlinske plakete. R. KALINOVIC beti - moste 5:4 v 15. kolu področne lige so Metličani dosegli že drugo zaporedno zmago. Tokrat so po izenačenem dvoboju odpravili eno izmed' najboljših moštev v ligi, igralce ljubljanskih Most. Rezultati: Pezelj -Trupej 2:0, Uhl — Udir 2:1, Haupt-man - Kralj 0:2, Uhl - Trupej 0:2, Pezelj — Kralj 2:1, Hauptman — Udir 2:1, Uhl - Kralj 0:2, Hauptman - Trupej 0:2 in Pezelj — Udir 2:1. borac presenetil v nadaljevanju prvenstva novomeškega kegljaškega društva v borbenih igrah je v skupini B presenetil Borac z zmago nad Mirno pečjo. Rezultati: skupina A: Iskra - Vseh devet 389:42^ Železničar - Luknja 454:348, Novoteks - Goijanci 452:374; skupina B: Borac - Mirna peč 331:330, Novoteks II - Dama 356:314, Zdravstveni dom - Borac 0:50 in Pionir - Gozdar 356:318. D. B. JE KRKA OSTALA V LIGI? V nadaljevanju II. conske keglja-ške zahodne lige so igralci Krke nastopili na kegljiščih v Cerknici in Ljubljani. V prvi tekmi je zmagala Ilirija, v drugi pa so bili boljši Novo-meščani. Rezultati: Krka - Ilirija 6733:6739 in Ilirija - Krka 6837:6918. Z zadnjim prvenstvenim srečanjem se je zaključilo tekmovanje v II. republiški ligi, vendar vrstni red ekip zaradi nerednega pošiljanja rezultatov tekmovalni komisiji še ni znan. Tako Novomeščani še ne vedo, če so ostali v ligi. D. BRATOZ I I i i I I ^ Mini i •Črnomelj — Na hitropotez-nem šahovskem turnirju šahovskega društva Črnomelj je zmagal Kobe, ki je zbral 10,5 točke. Za njim so se uvrstili Petric (107), Ajdnik (9,5), Simon (8), Dragoš (7) idr. (V. K.) SODRAŽICA — v zaostah prvenstveni tekmi iz jesenskega dela dolenjske rokometne lige so Sodražani gostovali v Šmarju in tekmo po izenačeni igri izgubili z golom razlike. Za Sodražico so igrali: Kersnič, Lovšin, Vesel (2), Urh (3), Zorko, Janež (3), Tomšič, Levstik (2), Ruparič (3), D. Vesel (4) in B. Vesel. (T. J.) NOVO MESTO — Prvenstvene tekme so se pričele tudi v ljubljanski nogometni podzvezni ligi. Enajsteri-ca Elana je brez težav odpravila nogometaše Save s 4:1. Zadetke so dosegli Bučar (1), Jakša (1) in Venta (2). (M. G.) GROSUPLJE - V prvem kolu spomladanskega dela dolenjske rokometne lige so Sodražani gostovali v Grosupljem in zmagali 19:17. Najboljši pri gostih je bil Urh. (T. J.) METLIKA - Rezultati 3. kola športnega tekmovanja v malem nogometu: Krasinec - Beti 3:0, Slam-na vas - Radovica 4:4, Gradac -Brezovica 5:0, Lokvica - TGP 3:0, Božakovo - Novoteks 4:7 in Rosal-nice - Suhor 3:0. (M. B.) BREŽICE - V Zagorju ob Savi je bil prejšnji teden četveroboj osnovnih šol v gimnastiki. Zmagale so pionirke OS bratov Riba^ev, pri posameznicah pa je bila najboljša Bre-žičanka Nuša Hribar. (m. j.) BREŽICE - Pred kratkim so se začele sindikalne športne igre. V kegljanju nastopa 18 moških in 6 ženskih ekip. V prvem kolu so bili pri moških najboljši kegljači Posavja (2228 podrtih ke^jev), pri ženski pa igr^e Jutranjke (5807). Med posamezniki vodita Teropšič (430) in Turišičeva (197) (M. J.) LESKOVEC - Šolskega prvenstva v namiznem tenisu se je udeležilo le 11 igralcev. Vrstni red: Rosto-har. Pire, S. Petrič idr. (L. S.) RIBNICA - V prijateljski trening tekmi so Ribničanke premagale ro-kometašice Sodražice z 21:11. V povratnem srečanju so Ribničanke zopet zmagale z 12:8. Na obeh tekmah je dobro igrala Mršnikova in je dosegla kar 21 zadetkov. (T. J.) RIBNICA - V prijateljski trening tekmi so Ribničanke premagale ro-kometašice Sodražice z 21:11. V povratnem srečanju so Ribničanke zopet zmagale z. 12:8. Na obeh tekmah je dobro igrala Mršnikova in je dosegla kar 21 zadetkov. (T. J.) SODRAŽICA - Med tednom je. bil odigran prijateljski dvoboj pionirjev iz Sodražice in Dola pri Ljubljani. Brez težav so zmagali Sodražani. (T. J.) SENOVO - V prijateljski košarkarski tekmi so mladinci Senovega premagali vrstnike iz Krškega s 65:54. Najboljša strelca sta bila Zalokar in Abina (14), pri gostih pa Gajski s 16 zadetki. Tekmo je vodil Bojan Sotošek. (M. M.) kaj, kje, kdo? V 15. kolu moške republiške namiznoteniške lige bodo Novomeščani gostovali pri tretjeuvrščenem Kajuhu. Napoved: če bodo gostje dosegi nekaj zmag, bo to uspeh, saj je vrsta Kajuha boljša, in kar je najvažnejše, ima precej boljše možnosti za delo. V d|:ugi republiški ligi igrajo Sodraižani doma z najboljšimi igralci, ekipo Save. Uspeh bi bil, če bi tesno izgubili. V slovenski odbojkarski ligi za moške igrajo Novomeščani pri prvouvrščeni Savi. Rezultata veijetno ni potrebno ugibati. Igralke Kike igrajo doma. Na tekmi bomo po vsej veijetnosti gledali izenačeno igro, v kateri bo odločala volja do zmage. V slovenski rokometni ligi gredo Ribničani po točke v Šoštanj, Sevničani pa bi bili v Tržiču veijetno zadovoljni z delitvijo točk. Brežičanke bodo doma gostile vrstnice iz Maribora. To, kar ne bo uspelo Brežičankam, bodo dosegle v boju z igralkami Ete Sevničanke. 11 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JANEZ PEZELJ Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST Iskra industrija elementov za elektronilco TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG razpisuje PROSTI DELOVNI MESTI KONSTRUKTERJA in TEHNIČNEGA RISARJA V RAZVOJNEM ODDELKU. Pogoj za konstrukterja je srednješolska izobrazba strojne smeri, 3 leta prakse na področju konstrukcij. Pogoj za tehničnega risarja je opravljen tečaj, zaželeno je nekaj prakse. Oglas velja 14 dni po objavi. Prošnje sprejema kadrovska služba TOZD ELEKTROLITI, MOKRONOG. !• belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana . poštni predal 5-1 telefon h. c. 061 /314177 telex 31 260 yu bel SANDOLIN PX 65 uživa mednarodni sloves 9 odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki • najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa uničuje plesen in zajedalce ter je odporen proti vremenskim vplivom služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORABO (Polf HHM itei pmi 20 Borba za plače r, PRAV SINDIKAT bi se moral boriti za nagrajevanje po socialističnem načelu. Tega do sedaj ni bilo čutiti, pač pa je dokaj močno izbijala težnja za enako pavšalno povišanje plač. Namesto da bi se v podjetjih borili za resnični dvig strokovnosti^ so strokovnost dvigali le umetno, na papirju, samo da so upravičili zvišanje plač. Zaradi take nepravilne kadrovske in tarifne politike so nastale velike razlike v plačah za enako delo in kvalifikacijo med podjetji. Posluževali so se tudi znane parole o enakih želodcih, s čimer so utemeljevali linearno, povprečno enako zvišanje plač za vse. SREDSTVA ZA POSPEŠEVANJE kmetijstva v Beli krajini so bila, niso pa bila porabljena, čeravno nešteto kmetijskih vprašanj naravnost kriči po rešitvi. Zelo manjka kmetijski strokovnjak, ki bi zadružnikom pomagal s strokovnimi nasveti. Na zboru v Cmomlju je bila soglasna ugotovitev, da brez tega ne bo šlo. Osnovno dtužbeno vlogo zadruge, kmetijsko pospeševalno delo nikakor ni mogoče prepustiti slučajnemu razvoju. JE PA ŠE DRUGA vrsta žen, ki čisto po nepotrebnem odži-rajo kruh ženski mladini. To so žene, katerih možje dobro zaslužijo in zlahka preživljajo družino. Ne iz potrebe, bolj iz kaprice, si še žena zaželi lastnega denaija, lastnega zaslužka, s katerim bi prosto, neodvisno od moža razpolagala in za svojo osebo omislila to in ono, česar iz moževega denaija le ni mogoče omisliti. Mnoge žene nočejo biti odvisne samo od moževe plače, ker nekateri možje imajo to grdo navado, da nosijo ves denar pri sebi in mora žena tekati za njim in moledovati za vsak dinar. PREDVIDEVAJO, da bodo še letos začele obratovati tovarne za predelavo mleka na Reki, Novem mestu, Prilepu in v Ljubljani. V vsej državi gradimo 14 takih tovarn. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 1. aprila 1955) nmiumnt PRADEDOV „VPLIV" - „Ko sem bila majhna deklica, se mi je v sanjali prikazoval praded in govoril: ,Sleci se!"' Tako se spominja rosnih k-t Nichv Freud, Iriindvajsetletna pravnukinja „očeta" psihoanalize. Kdo bi se potlej ne pokoril takemu pradedu? Tudi Nichy ne, zato je danes ena najslavnejših ameriških striptize! in ena najbolj iskanih porno-modelov. Pričakovati je, da bo v času ovenelih čarov iskala pomoč -psihoanalitikov! ZGLEDI — V zgodovini zmeraj, lahko najdemo zglede za dandanašnje obračanje sveta. Tako je za zaklete nekadilce prije.tno vedeti, da je bil angleški kralj Jakob I. tako velik nasprotnik tobaka, da je dal ob-glaviti sira Walteija Releigha, ki jc tobak samo - njuhal. Zakleti nekadilci danes sicer ne smejo več ob-glavljali, zato pa kadilci siru Re-leighu še zmeraj lahko postavijo -spomenik! NI ODNEHAL — Neka Analisa, tri leta srečno poročena Italijanka, je postala predmet vztrajnega ,,zasledovanja" nadobudnega starčka sedemdesetih let. Le-ta ji ni upal javno dvoriti, zato ji je pisaril ljubezenska pismji. Vzdihovanje in jadikovanje ni imelo uspeha, zato je pisal tudi Analisinemu možu in prosil; ,,Zakaj mi ne prodate svoje žene? Plačam dobro!" Poznamo vročekrvnost Italijanov, zalo se nam zdi malce čudno, da se je zadeva končala samo -na sodišču! „NOGOMETAŠI" - Ko boste od zdaj naprej spremljali nogometne tekme, nikar ne zmerjajte igralcev, da igrajo kot sloni, kajti v daljnjem Bangkoku je uspelo šest slonov naučiti osnovnih žogobrcarskih veščin do take mere, da so se lahko pomerili s pravimi žogobrci. Slednji so sicer izdatno zmagali, rekordni obisk gledalcev pa gre gotovo na rovaš slonov! O, TA DALI - Spremeniti po-kt>jno filmsko divo Mae Wesf v sobo — to se lahko domisli samo Salvador Dali. Stopnice so brada, naslonjač usta, kamin nos, slike oči, zavesa, dolga štiri metre in pol ter težka 45 kilogramov, predstavlja pa Maeine plave lase. Tistih nekaj, ki so videli Dalijevo Mae, meni, da se je tako kol pri večini Dalijevili umetnin tudi pri zadnjem umotvoru treba vprašati o polnoštevilnosti umetnikovih - koleščkov! REKORDI? Japonski minister za informacije je z zaiiovolj-stvom izjavil: ,,Tolčemo vse rekorde! Do konca lanskega leta je 527 oseb praznovalo več kol stoli rojstni dan. Od teh je 96 moških in 431 žensk. Ena med njimi, gospa Mito LImeda, ima celo 113 let." Ko bi ne vedeli, da samo v nekaj desetih zakavkaš-kih vaseh v SZ živi več sto-letnikov, kot je slol(;tnih vseh Japoncev, poll^j bi se lahko pogovarjali o rekordih, tako pa . . . GOR POD NEBO - V Avstralcu Malcolmu Clarku je gotovo nekaj novolarske žilice, kajti drugače se ne bi vozil tako visoko. Sam si je namreč naredil štiri bicikle, od katerih ima najmanjši sedež na višini enega metra in pol, največji pa kar pri treh metrih. Lahko bi rekli, da se hoče Malcolm voziti čim višje nad -blatom! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Vrtnarja je uganjal zajec (V n a š e j f a r i), Dobrovi, je tega - le meseca sneg precimpal troje krovov brez posebnih nesreč. Vrtnaril je tudi, ker je okerhal precejšnje število sadnega drevja; a še hujšega skaza vrtnarja je uganjal tako proslavljeni zajec. Posebno mlada drevesca so hudo trpela pred njim; na stotine jih je pristrigel, kar bi še ne bilo najhuje — a huje je pa to, da jih je tudi na stotine po deblih obelil in oglodal. Vsa čast torej njegovim tako preiskrenim varuhom, pospieševalcem ljudskega blagostanja! (Ko so šli) v petek otroci polupodne ravno iz šole, splašil se je nekemu hlapcu konj ravno tam pri Pristopalcu; drvil je dalje po cesti; ob Belčevej hiši bila je kopica otrok hodečih proti domu, na katere je splašenec pridirjal, da so kar na vse strani odleteli. Drugim se ni nič zgodilo; le Klobasarjev Francelj iz Kozarij dobil je precejšnjo frtamuzo na glavo tam nad ušesi. Gotovo je dobri angelj varuh preprečil večje nesreče. Kovinski zdravnik Računalnik se uveljavlja kot zdravnik Računalnik se vse boQ tudi na tistih področjih, kjer je bil človek do sedaj skoraj nepogrešljiv.. V nekaterih britans^ bolni-^cah že usTCšno uporabljajo računalnike kot zdravnike, podobnih poskusov pa ne manpca tudi v drugih razvitih državah. S ,4eovinskim zdravnikom*' želijo v bolnišnicah predvsem razbremeniti zdravnike, ki ob pregledih bolnikov izgube veliko časa s postavljanjem istih vprašanj. V računalnikov spomin so zapisali vsa najvažnejša vprašanja in bolnik, ki pride na pregled, ima najprej opraviti z njim. Vprašanja, ki jih računalnik postavlja, spremlja televizijska slika zdravnika. Bolnik odgovarja z da in ne ter pritisne na ustrezni gumb. Ce vprašanja ni dobro razumel, ga računalnik ponovi. Odgovore potem računalnik an^zira in poda svoje poročilo. To preseda zdravnik in ugotovi diagnozo bolezni. Računalnik vprašanj ne postavlja na slepo. Vsako naslednje prilago^ bolnikovemu odgovoru. Povprečno vzame kompjuterski pregled okoli 20 minut časa, prav toliko pa prihrani zdravnik. Prvi pokusi so pokazali, da ~ novi način pregledov ustreza tudi bolnikom samim. Pred napravo ne čutijo nobenih psihičnih zavor in lažje in brez predsodkov odgovarjajo tudi na najbolj intimna vprašanja, na katera v stiku z živim človekom odgovore, le z naporom in omahovanjem. Poleg tega pa se bolniku ni treba mučiti z opisovanjem svoje bolezni, saj so vprašanja računalnika taiea, da bolnik odgovarja samo s preprostimi pritrdilni-cami in nikalnicami. Takole si je slikar zamislil naše davne prednike. Tri milijone let na nogah Nove najdbe osvetljujejo našo preteklost Nedolgo tega je mladi ameriški antropolog Carl Johanson pri izkopavanjih v Afarski depresiji našel fosilne ostanke, ki nedvoumno dokazujejo, da je človek hodil po dveh nogah že pred tremi milijoni let. Do sedaj je namreč veljala trditev, da je naš prednik stopil pokonci šele milijon let kasneje. Johanson je našel štiri dele okostja pračloveka; del goleni-ce, in tri dele stegnenice. Ti res skromni in neznatni ostanki so bili antropologu dovolj, da je ugotovil, da so pripadali pračlo-veku iz rodu avstralopitekov, da je bil velik do enega metra, star nekaj čez dvajset let in da je — hodil po dveh nogah. „Moj prvi vtis je bil, da sem izkopal dele kosti velike opice," je povedal Carl Johanson. „Tako sem mislil tudi zaradi tega, ker smo na tem območju izkopali več opičjih kosti. Ko sem našel še spodnji del stegnenice in sestavil vse štiri fosilne kose, nisem mogel več dvomiti: sloje za kosti pračloveka." Z natančno anaUzo * kostnih delcev in rekonstrukcijo mišic, ki so vezale na kosti, so strokovnjaki ugotovili, da gre za bodečega pračloveka. S primerjanjem in sklepanjem po ostalih živalskih okostjih, ki so jih našli na istem območju, so ugotovili, da je bila v tistih davnih časih dolina poraščena s stepo in polna divjih živali. Nekdanji prebivalec je s pokončno hojo pridobil veliko prednost: gibal se je hitreje in lažje sledil svojemu plenu. m. (Podporo revežem) na Kranjskem je dalo ministerstvo za notranje zadeve, in sicer 7000 goldinarjev. Razdeli se ta svota po onih krajih, ki spomladni čas pomoči potrebujejo. Deželni odbor je v ta namen priložil 1000 goldinarjev. Glavni delež dobita občini Radovica in Božjakovo. (V Ameriko) je' šlo pred par dnevi iz Otovca in Svibnika črnomeljske fare sedem mož. Ljudje se nočejo izmodrovati. Pred par leti so Amerikanci domov pošiljali denar, sedaj pa, ko zidajo pri Pitsburgu svojo cerkev, iščejo že > pestner pritok visle OTT obred gr.otok čilski >esnikn belovec) zera kraj pri gor. radgoni vrsta menice tnalo dl prepir dan v tednu junak slez določeni dele2 KRSTA papiga oce in mati armada glmesto gane gorovje v burmi DL jap. denarne enote RDEfi ogjue- iisko :relo spis dl osmi ton "'»"»"HiiiinnniiiiiniiniiiiHiHiniiiiiiiiiiiiHiiHiHHiiHninuiiiiHiiHiHiiniiHiHUHKmitHiiiiHiiiiniHiHHimHiHiiiinintiiiiiiiHUiflj Ostali sta samo še kolesi modo|?to.v,,'m hitrostnim rekordom na motornih kolesih t Novi ------------ poceni ■ Velike hitrosti v fantastičnih cigarah Cradnja najveći^, svetu je bila na. .-ervato® Gradnja ob* ^1-končala že k° s0 trda ostale pnpra*e. teK> eno leto. ^ra^iiravJi^ težak 840 tpn. W^ natančno, da z* W teže ni potrebna5 moč. „ ast^' „Možgane dst^ opazovalnice P |j3J nalnik M 222,1° $i. najmodernejs i ^cgpV -kompjutepev- ^ sestavlja 16 < pa jih bodo v P dopolnili, ta o0dvOp°L število skoraj P -e tu. opazovalnici sjSte^' svoj televizijs ^^o n# rim je omogo dele in prostore be. -cfižfina% Astronomi s ^ bližnjem kraJ z upajo, da bo ^ 0(j^,; kiin 0ČeS?nI,0jcega^ * skrivnosti gl°b Čim ^ prostor -1,?6 Premagovati kova 7Piio davna člove-k?njskih dirk^d nekdanJih Vie hitrosti T -prešli na Vrst- Hitrostn- !roJev vseh y*tijo, Zn rekordi se kar oli vez^naem Pa so vse vozila T*?7 določeno letnimi r č Je tudi s rna kolesa rdi za mo- lesi vel^ z mot°rnimi ko- varnih poeetiin°nnfolj ne" J- Da bi se dir- Razvoj „cigar" se je začel leta 1970, koje bil dosežen svetovni hitrostni rekord za motorna kolesa. Postavil ga je Calvin Raybom. Svojo napravo je pognal do hitrosti 427 kilometrov na uro. Njegov rekord je sprožil divjo dirko. Že našle^je leto je John Mc-Kiben rekord, zboljšal za 10 kilometrov na uro na posebej prirejeni hondi. To motorno kolo je imelo 300 KM in 8500 vrt^ajev v minuti. Vrstih so se nortoni, yamahe, vse posebej grajene samo za ta namen. Obenem ž novimi poskusi doseči hov svetovni rekord so „cigare" doživljale razne spremembe: ročica za* plin je prešla na nogo, vozilu so dodali dve padali, izboljšali so zavore, tako da je od motornega kolesa ostal nazadnje samo še par koles; po vsem drugem je bilo bolj podobno vrhunskim dirkalnim avtomobilom. Dirka pa seveda še ni končana. Vedno novi divji vozniki poskušajo srečo v dirki, ki je neusmiljena in čaka na človeška življenja; življenja, ki so veliko več vredna, kot je trenutni sijaj svetovnega rekorda. C' Sredi in5®kV kil!0m m ca *"e^aM07^ri^V'i * vSr ^ tu bradico. M°;og^ ff \^,* ^ojster Evropejce^ ^ t>o njej Prav ti. pripravi^; U, P ezata sto; dragi W KRAVAMI ^SvŽTobiai^;rag vedi' kako j° je bil moJ'ster fakir vJtJe poteka točka: fakirjev pomočnik spleza po sablio neba; Mojster jo ureže za njim z golo razsek i renute^ tišine - in na trg pade pomočnik, na tleh" nU drobne kosce! Hip za tem je mojster spet cel \cn* 'u- ~~ "°kus pokus! — je pomočnik spet živ in Pom 6 ? •lepU s.seloteJP°™! nj'ni L° h ^ torej pričel lesti po vrvi in mojster za ju stvo je zajelo sapo in smrtna tišina, ki so jo novo blagovnico ________PRESKRBA V Krškem, kjer v dveh GORNJI ETAZI: - ŠPORTNO IN MODNO OBUTEV ZA OTROKE 2ENSKE IN MOŠKE - USNJENO GALANTERIJO-TORBICE - METRSKO BLAGO, 2ENSKO IN MOSKO KONFEKCIJO, PLETENINE, PERILO V SPODNJI ETA2I: - 2IVILSKE POTREBŠČINE - MESO IN MESNE IZDELKE V ODDELKU DOM IN DRU2INA: - GOSPODINJSKE STROJE, DROBNE GOSPODINJSKE APARATE IN PRIPOMOČKE, VSE VRSTE POSODE - AKUSTIKO: TV IN RADIJSKE SPREJEMNIKE, GRAMOFONE, MAGNETOFONE, PLOSCE, KASETE IN DRUGO V PAPIRNICI; - PISARNIŠKI MATERIAL IN SOLSKE POTREBŠČINE ODPRTO NON-STOP VSAK DAN OD 7. URE DO 19.30 OB SOBOTAH OD 7. DO 15. URE Čevlji, ki mečejo na nos Za novo vrsto obutva zelo veliko zanimanja Za modo ljudje radi pravijo, daje nora in da so mnogi predmeti, kijih ponujajo modne prodajalne, neudobni in škodljivi za zdravje. Tega ni mogoče reči za čevlje, ki so si v nekaj letih v Združenih državah pridobili neštevilne navdušence. Gre za obuvala, ki so narejena na povsem nov način: stopala so debelejša in višja od pet, tako da noga v njih leži s prsti navzgor. Čevlje je načrtala pred skoraj desetimi leti Anne KaJso, navdušena pripadnica joge in gibanja za zdravo življenje. Pri opazovanju sledi v pesku je ugotovila, da se peta globlje pogreza kot prsti. Tako je prišla na zamisel, da bi naredila tako obuvalo, ki bi upoštevalo to naravno pravilo. Prvi pari čevljev so se pojavili v trgovinah šele leta 1970 in so vzbiyali bolj posmeh kot občudovanje. Čevlji resnično niso najlepši na oko, toda njihova vrednost je v tem, da so zelo zdravi. Pri nošenju takega obuvala se namreč hrbtenica zravna in poživi krvni obtok. Da je res tako, so potrdili tudi strokovnjaki ortopedi. Potem je sledil pravi bum. Od ene same trgovine, ki je prodajala nove čevlje, so nastale trgovinice v skoraj vsakem večjem ameriškem mestu. In ko so pričeli „čevlje za sprehod" kot jih imenujejo, kupovati tudi zvezdniki, kot so Sidney Poiter, Bob Dylan in Peter Fonda, ni bilo več konca povpraševanju. Številne tovarne so vrgle na tržišče svoje nove modele, trgovine so rasle kot gobe po dežju, posel je zacvetel. . . Pri vsem tem ne gre pozabiti, da se mora človek nošenju novih čevljev privaditi. Prav radi namreč navdušene kupce, nevajene takega obuvala, prevrnejo na nos. Nove čevlje strolcovnjaki odsvetujejo tudi vsem tistim, ki bolehajo za krčnimi žilami. OBIŠČITE NOVO VAS BO KAJ! PRODAJALNO - TUDI ZA PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za razpis vodilnih delovnih mest priKZ Črnomelj RAZPISUJE DELOVNA MESTA (reelekcija) 1. DIREKTORJA 2. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA 3. VODJE RAČUNSKEGA SEKTORJA Pogoji:. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje; Pod 1. — da imajo agronomsko, veterinarsko ali ekonomsko fakulteto z najmanj 3-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v kmetijskih organizacijah; — da imajo višjo agronomsko ali ekonomsko izobrazbo z najmanj 8 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v kmetijskih organizacijah; Pod 2. — da imajo višjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v kmetijskih delovnih organizacijah; — da imajo srednješolsko izobrazbo z najmanj 10 leti delovnih izkušenj pri vodenju upravnopravnih poslov v kmetijski organizaciji; Pod 3. — da imajo višješolsko izobrazbo z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih pri vodenju finančnih poslov v kmetijskih organizacijah; — da imajo srednješolsko izobrazbo z najmanj 10 leti delovnih izkušenj pri vodenju finančnih poslov v kmetijskih organizacijah. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. motile le nadležne muhe, je legla na trg. Urno sta jo čarovnika ubirala navzgor in ki^u izginila v oblakih. Tedaj pa se je velik direndaj vnel tam zgoraj. Med glasnimi klici so pozorni gledalci zaznali tudi marsrka-ko kletvico in slednjič je — flok! — treščil zviška na trdi tl^ ne pomočnik, ampak mojster fakir osebno! Ko bi mož ne bil ravno fakir, bi se ne pobral zlepa po tem padcu. -2^ mojstrom je prijadral še pomočnik in prav nazadnje sta se varno spustila na slavna indijdca tla - naša junaka Paradižnik in njegova ženica. PROSTA DELOVNA MESTA! RAZPIS POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA Prešernova 27, LJUBLJANA, tel.: 24—905 bo sezonsko v letu 1975 zaposlila več oseb v svojih počitniških domovih DUGI OTOK — POREČ — TRENTA. Vsa delovna mesta so razpisana za začasno zaposlitev. Delo bo trajalo 2—4 mesece. , Pogoji: 3 sposobnost z večletno prakso 2 samostojna za 100 in v§č obrokov 6 5 praksa, po možnosti z znanjem tujega jezika . 4 praksa 2 praksa 2 praksa PEKA ZA PEČENJE NA ŽARU 2 večletna praksa OSKRBNIK 1 KV strojnik ali električar Pismene prijave sprejemamo takoj in do zasedbe delovnih mest. . J Delovna mesta: UPRAVNIK KUHARICE POM. KUHARICE SERVIRKE TOČAJKE SOBARICE NABAVLJAČ vsak četrtek DfflJNJSn LIST kači izognili številnim nevarnostim, ki jim prete na podivjanih dveh kolesih, imajo tako skonstruirana motorna kolesa, da po zunanjem videzu niso niti malo podobna svojim prednikom. Imenujejo jih kar „cigare'^ Zanje je značilna cevasta karoserija, dolga tudi do šest metrov, v kateri je voznik varen pred vetrom. Ponavadi poganja ta čudni stvor dvojni motor, ki ga kombinirajo s turbo — leaderiem. ^ajn°vejša di ~ : lovn ^kači iih11,3 mot?I[na kolesa niso nič podobna kole- 111113 rekord IlnenuJejo „cigare". Na sliki: cigara med ............... Za večjo varnost i\ STIf/ Osemnajst mesecev strogega Ker se pred službo napil, ni spustil zapornic, vlak pa je zadel avto in človsk je bil ob življenje - Martin Prah obsojen železniška nesreča, ki se je pripetila 4. avgusta lani pri prehodu čez progo v bližini Blance, se je končala na novomeškem okrožnem sodišču. Krivca so našli in obsodili. Dežurni poročajo SKOZI KURILNICO V HiSO -V noči na 26. marec so imeli v hiši Novomeščana Vinka Pluta nepovabljenega gosta. Neznanec je v hišo prišel skozi okno kurilnice na hodnik in iz obleke na obešalniku odnesel denarnico z 976 dinarji ter vžigalnik. Seveda je delal tako po tihem, da ga niso ne videli ne slišali. ISKAL JE DENAR - 26. marca je nekdo pri belem dnevu vlomil v hišo Pavla Koširja v Novem mestu. Ugotovljeno je, da je neznanec prišel v stavbo skozi garažna vrata, da je v stanovanju vse prebrskal in preme-tal. V kuhinji je našel 500 dinarjev in nekaj mesnin, v spalnici pa si je izbral zlat ženski prstan in obesek za verižico. Koširjevi so oškodovani za 2.000 dinarjev. LE KDO BO SUSMARIL? - 23. marca so v Novoteksu ugotovili, da je zmanjkala kompresorska pištola za pritiskanje emulzije v platno, vredna 2.000 din. Kdo se bo privatno ukvarjal s pištolo, že ugotavljajo. KLATESTVO JE KAZNIVO -26. marca zvečer so novomeški miličniki. zalotili 42-letnega Alojza Verbiča iz Podboršta, ki se je nekaj časa klatil po novomeški okolici in spal po senikih. Zaradi Uateštva bo moral pred sodnika za prekrške. KLOBASE ODVRGEL NA BALKONU - 27. marca so Majerlovi iz Bistrice pri Črnomlju ugotovili, da je- nekdo čez balkon prišel v njihovo hišo. Vse so našli razmetano, preme-tano perilo, kar kaže, da je vlomilec brskal za denarjem. Ker tega ni dobil, je iz sušila odnesel 2 gnjati in 8 klobas, verjetno pa je bil tovor pretežak, ker je klobase pustil na balkonu. Kajpak storilca iščejo. NI HOTEL PIHATI - V prvi uri L aprila so novomeSci miličniki odpeljali čez noč na iztreznitev poklicnega voznika Antona Pluta. Zalotili so ga, ko je vozil avto na čuden način, zato so ga osumili, da je pregloboko posedal v kozarec. Ker je Plut robantil in ni dovolil, da bi ugotovili, če je sum upravičen, je moral z miličniki. Pot pa bo imel še do sodnika za prekrške. PRECEJ JE POBASAL - V času med 28. in 31. marcem je nekdo vdrl v barako NOVOGRADA na No-volesovem delovišču v Straži. Tam sta zmanjkala 2 vrtalna stroja, bru-silka, 2 vibratorja in krožna žaga. Storilca iščejo. 28-letni progovni delavec Martin Prah iz okolice Blance je usodnega dne precej vinjen prišel v službo na čuvajnico št. 21 pri Rožnem, kjer cesta prečka progo Zidani most—Zagreb. Ob 23.23 je preslišal zvočne signale o rednem vlaku, pa tudi pozabil je na telefonsko sporo- VSE > JI JE ZGORELO 28. marca zvečer je izbruhnil požar na leseni stanovanjski hiši priletne Alojzije Znidaršič v Presladolu. Ker so bile dimne cevi nepravilno in slabo izpeljane, dotikale so se lesenega ostrešja in šle skozi slamnato streho, se je tramovje vnelo in zagorelo. Gasilci iz Brestanice hiše niso mogli rešiti. Poslopje je pogorelo, z njim vred pa tudi skromno pohištvo in nekaj obleke. K sreči se je vsaj lastnica rešila. s_^ OCIVIDEC NAJ SE JAVI Uprava javne varnosti v Novem mestu prosi voznika katrce temno- ?'ave barve, ki je 14. marca okrog 9. ure na Kristanovi ulici v Novem mestu doživel prometni dogodek in se pogovarjal s 87-letno Karolino 2%ačnik, naj se javi na Jerebovi 1. Potrebujejo nekaj podatkov, ki bi pojasnili zadevo." DENAR IN HLAČE - V noči na 29. marec je neznanec skozi kopalnico prišel v stanovanjsko hišo Pavla Kumlja na cesti V brezov log v Novem mestu. Vlomilec je v hiši pre-iskal vse prostore, odnesel pa je 300 dinarjev in moške hlače. ISKRE IZ DIMNIKA - 28. marca dopoldne je nastal požar v hiši Marije Avsec na Mali Cikavi. Požar je nastal zaradi odprtega dimnika, iz katerega so na podstrešju padale iskre. S takojšnjim gašenjem so preprečili, da se ni ogenj še razširil, obžgano pa je tramovje na ostrešju. Škodo cenijo na 10.000 dinaijev. ZRAVEN KUR SE PSA - Antonu Spehku v VeL Bučni vasi je nekdo v noči na 30. marec iz nezaklenjenega kurnika odnesel 8 kokoši, odpeljal pa je tudi psa. IZGINILO IZ HISE - Jožetu Pa-tetu iz Potočne vasi je nekdo 30. marca zvečer ukradel iz hiše motorno kolo in dve čeladi. Motor ima reg. številko NM 14-432. Čilo čuvaja iz čuvajnice št. 19, ki je sporočil, da je vlak že odpeljal. Zapornic ni spustil, tako je lokomotiva na odprtem prehodu zadela prednji del osebnega avtomobila, s katerim se je ravno tedaj pripeljal mimo Mi-lenko Stamenković iz Srbije. Sopotnik v tem avtu Milivoj Stamenković, voznikov bratranec, je za posledicami nesreče umrl v bolnišnici. Takoj po nesreči so zaporničarju odvzeli kri in ugotovi, da je imel v krvi 1,47, v urinu pa 2,58 promila alkohola. To pomeni precejšnjo vinjenost in da je Prah pil, preden je prišel v tako odgovorno službo. Kesanje je sicer olajševalna okoliščina, vendar krivda še vedno ostane. In senat pod predsedstvom Janeza Smoleja je Martina Praha obsodil na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Od 4. marca dalje poteka na pobudo Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vseslo-v enska akcija „ Varnost otrok in mladine v cestnem prom!etu". Podatki iz preteklega leta namreč kažejo, da je mogoče s skupnimi močmi in prizadevanji le zmanjšati število nesreč, toliko bolj bomo torej zagreti, če gre za naše otroke. V minulem letu se je na slovenskih cestah zgodilo 1.593 nesreč s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami, pri katerih so bili ali povzročitelji ali pa ponesrečenci otroci in mladoletniki. Število teh nesreč pa je v primerjavi z letom 1973 upadlo za 9,6 odst. Kar lep uspeh preventive, po drugi strani pa še vedno grozljiva bilanca. Življenje je namreč izgubilo 31 otrok in 21 mladoletnikov, huje ali laže ranjenih je bilo 1.621 otrok in 654 fantov in deklet pod 18. letom starosti. In če razglabljamo še dlje: da je bilo med mrtvimi 6, med hudo poj j dovanimi pa 163 otrokdo1 ■ j leta starosti, je krvni da % cestnemu prometu vsekam še grozljiv. Ni več 11° ' t ki so se pripravljali za v P , v malo šolo ali razen tega je bilo 324 np vih vrstnikćv poškodovani In tako naprej. Med vzroki, ki so otrok in mladoletnike P0^1 m smrt pod pločevino, 1 . prvem mestu neFraV! ■ ce. roma nenadno prečko J ste, zatem: kot spreminjali smer; kol ki mopedov ali k°.*, a grešili nepravilnosti it > ^ so potniki v avtomobil nekateri celo na prvi žih. Da bi letošnjega W £ končali tako ^stM' prometni vzgoji na v neh, od vrtcev do ^ mladine, posvetiti „ skrbi. S pomočjo u ^ staršev in miličmko hko uspeli. ^ % Ženski čevlji so bili sled Vlomilski par s Senovega prejel kazen 24-letni Anton Ošlaj in 19-letna Ema Medvešek sta zaradi dveh \iomov prišla pred kazenski senat okrožnega sodišča v Novem mestu. Ona brezposelna natakarica, on delavec na gradbišču INGRADA na Senovem in že prej kaznovan. Oktobra lani sta v desetih dneh kar dvakrat vlomila. Najprej sta se lotila nedograjenega župnišča na Senovem, kjer sta vdrla v skladišče'in na škodo komunalnega podjetja iz Laškega odnesla električni vrtalni stroj, vreden 2.856 din. Drugič sta izvedla „akcijo" v stavbi remontne delavnice Rudnika Senovo. Ošlaj je s polenom razbil šipo na oknu in tudi iz tega poslopja odnesel električni vrtalni stroj in brusilko v vrednosti 4.500 din. V obeh primerih je on vlamljal in odnašal, ona pa je imela le stražarsko vlogo. Na prizonšču je ostala sled ženskega čevlja, spodaj zaokroženega s široko peto. Ta sled je vodila do proge in do mlade Eme, pa seveda takoj do njenega fanta Ošlaja. Medtem ko on dejanj ni priznal, je ona RAZBIJAČKA DRU2BICA Tik pred iztekom 31. marca so novomeški miličniki z marico odpeljali iz Hrastarjeve gostilne v Smihe-lu razgrajaško družbo, ki je opita v lokalu povzročila pravo razdejanje. Ko so se tepli, so oKrog sebe razbijali, kar jim je prišlo pod roke. V tej družbi so bili Regerčani: Marjan Kacin, Jože Mali, Cveto Cujnik, zraven sta bila Anton, in Vinko Draginc s Konca ter Jože Draginc z Mestnih njiv v Novem mestu. Cez noč so ostali na hladnem, zaradi tega dogodka pa jim bo odmeril svoje še sodnik za prekrške. NAENKRAT V LEVO 26. marca okrog H. ure sta se pri Drnovem zaletela z avtomobiloma Marjan Zemljak iz Pokleka in Vinko Mikec iz Senovega. Ta je pred srečanjem nenadoma zapeljal v levo, zato se nesreči ni dalo izogniti. Materialna škoda znaša okrog 10.000 dinarjev. Zgodovina kulture in civilizacije nam pove, da so bile igre že od nekdaj pomembna sestavina človekovega življenja, bodisi v obliki razvedrila, bodisi hazarda, s katerim so skušali nekateri brez truda in nenadoma oboga-teti. Sčasom je bilo vse m^nj takih, ki so igrdi samo zaradi i^ same in se zadovoljili s presku-šnjo moči in priznanjem, vse več pa takih, ki so stopnjevali napetost pričakovanja, kdo bo zmagal, z manjšimi ^i večjimi denarnimi vložki. To pa je pogojevalo igre na srečo, s katerimi so nekateri obogateli, še več pa jih je osiromašilo. In kakšen je odnos naše socialistične družbene skupnosti do iger na srečo? nega dela. Po naši ustavi pa se zagotovi vsakemu dohodek po njegovem delu, po vloženem trudu, po sposobnostih in rezultatih dela. Toda vkljub taki načelni oceni iger na srečo imamo tudi z zakonom dovoljene igre na srečo. Zakaj? Omenjeno je že bilo, da so igre že od nekdaj pomembna sestavina človekovega življenja, kar pomeni, da sta sprejemljivost in nagnjenost k igram na srečo tako globoko v naši zavesti, da ne bi bilo moči realno pričakovati uspeha, če bi z zakonom -dober zakon pa mora zajeti utrip časa - prepovedali igre na srečo. Z zanes^ivostjo moremo računa- Iz pravnih predpisov in moralnih pravil moremo zaključiti, da (laša družba nima odklonilnega stališča do iger, ki pomenijo ljudem razvedrilo ali ki razvijajo umske sposobnosti (šah); te celo podpira, pač pa načeloma ocenjuje igre na srečo kot družbeno negativni pojav. Smisel iger na srečo (loterija, kockanje, ruleta, stave) je namreč v tem, da se jih udeležuje veliko število ljudi, ki imajo možnost zadeti dobitke v denarju ali stvareh, pri katerih pa končni izid ni odvisen od znanja ali spretnosti udeležencev, temveč od naključja ali kakšnega negotovega dogodka, in da večina igralcev mora izgubiti, ker sicer ostane organizator brez dobička. Tako lahko dobijo po-edinci visoke premije, visok dohodek, ki pa ni odvisen od vlože- ti, da bi se igranje te vrste iger preneslo „v ilegalo", s tem pa tudi ustvarili pogoji za še druge negativne posledice in pojave, npr. pitje, kriminal, prostitucijo. Z oblastno dovoljenim načinom pa se ne samo kontrolirano sprejema in usmerja razpoloženost občanov do takih iger, ampak sc del vplačanih zneskov koristno uporabi. Zakoniti predpisi o igrah na srečo namreč dovoljujejo prirejanje takih iger samo zato, da sc z njimi dobijo flnančna sredstva za socialno-humane, kulturno-prosvetne in telesna-vzgojne naloge ter za gospodarsko reklamo. Igre na srečo, npr. loterije, tombole, loto, športne "napovedi, smejo prirejati samo družbene pravne osebe, ne pa tudi posamezniki. Zakon tudi določa razmeije med skupno vred nostjo dobitkov, in vrednostjo prejetih vplačil. Republiški zakon o igrah na srečo ima določila za tako imenovane posebne jgre na srečo (ruleta, avtomati "in dr.), ki se smejo igrati samo v turističnih krajih (Bled, Portorož), v posebni igralnici (kasino), igrati se sme samo ža tujo valuto in sc jih jugoslovanski državljani ne smejo udeleževati in praviloma tudi nimajo pravice vstopa v prostore i^alnice. Kršilci zakonitih predpisov o igrah na srečo, to so lahko pravne ali fizične osebe, se lahko kaznujejd zaradi prekrškov, fizične osebe - občani pa tudi zaradi kaznivega dejanja Igranja na srečo. Po kazenskem zakoniku se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom, kdor se obrtoma peča z igro na srečo, torej igra z namenom, da bi si I ustvaril dohodek, ali kdor mami druge v tako igro, ali kdor za plačilo daje prostore na razpolago, ali kdor uporabi krive Karte ali kakšno drugo slepilo, ali kdor igra tako igro z nekom, kije dobil denar za igro s kaznivim dejanjem. V kazenskem postopku so bili ugotovljeni primeri, ko so nekateri profesionalni udeleženci, zlasti na mednarodnih vlakih, igrali z zaznamovanimi kartami in s to posebno obliko goljufije pobrali marsikateremu delavcu v tujini prislužen denar ali pa tudi pobrali vso kupnino kmetu, ki jo je dobil za mu prodane vole. Pa šc to! Zaman bo iskal pravno zaščito na sodišču, kdor je komu posoiiil kaj za igranje prepovedanih iger na srečo, ker mu je to ne bo dalo, saj je posodil denar za nezakonit posel. Štefan simonCiC sej- že ob prvem zaslišanju odkrito povedala, kako je bilo. „Rada sem'ga imela in naredila, kar je rekel." Dogovor o vlomih pa je stekel v gostilni. Okrožno sodišče je obsodilo Ošlaja na 1 leto in 8 mesecev, zapora, Emo Medvešek, ki se je prvič pregrešila, pa na 8 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Sodba še ni pravnomočna. V ........................— Ijgj pif-- Skoro vsak dan se zgodi, da nepravilno parkirani avtomobili v novomeSci Dilančew promet. In ta cesta vodi k zdravstvenemu domu, vrh vsega pa je še enosmerna! (Foto: a- SOBNI TOVARIŠ GAJE 25. marca je medicinska sestra v Domu počitka v Metliki našla mrtvega 80-let-nega oskrbovanca Jožeta Je-liča. O tem smo na kratko že poročali, zdaj pa je znanih nekaj več podrobnosti. Pokojni Jelič je imel na rokah in nogah nekaj ran in podplutb, ugotovljeno pa je, da mu jih je prizadejal sobni tovariš 79-letni Janez Koče-var s topim predmetom. Vse kaže, da rane niso bile smrtnega značaja, zato pravi v2rok smrti še ugotavljajo. Jeza ni opravičilo Ivan Šepetavc bo zaprt zaradi žalitve države Pred novomeškim okrožnim sodiščem so pred kratkim obsodili 63-letnega Ivana Sepetavca iz Stare vasi' pri Bizeljskem na 3 mesece in 15 dni zapora zaradi dveh kaznivih dejanj: med prepirom je žalil državo in ogrožal sosede z nevarnim orodjem. Zadeva ima v ozadju posest. Spor s sosedi traja že več časa, ker si Uju-dje lastijo služnostno pravico peš poti čez Sepetavčevo dvorišče. Lani 5. julija zjutraj je bil Šepetavc že vinjen, ko je zagledal soseda Vladi-miija Kajsa „na njegovem". Zmerjal ga je in žalil kot udeleženca NOB, zraven pa so mu neodgovorno letele besede iz ust tudi čez državo in njene predstavnike. Razburjenje pa Sepetavca tisti dan še ni minilo, ker sc je kmalu zatem spravil šc nad Franca Anto-loviča. Proti njemu je tudi zaradi uporabe poti šel kar z uperjcnimi vilami, vendar seje Antolovič umaknil. Zaradi vse^a tega je Sepe^dyc Crišel pred sodišče. Izgovori, da je il vinjen in jezen in da ni nih hudega mislil, mu niso pomagali. Kar je rekel, je rekel, priče so slišale in senat pod predsedstvom Janeza Smoleja mu je prisotlil zapor. Sodba še ni pravnomočna. Štefan : oba sta se poškodovala - 23. marca zjutraj je Alojz Greznik iz Gor. Nemške vasi pešačil ob robu ceste proti Štefanu, za njim pa se je na kolesu pripeljal Alojz Požes s Potoka in ga zadel, da sta oba padla. Odpeljali so ju v bolnišnico. NOVO MESTO: ZADEL IN ODPELJAL — Jožefa Modic iz Ločne je 26. marca popoldne šla ob levem robu ceste po Novem trgu proti pošti. Za njo je pripeljal avtoi)us, jo z levim blatnikom zadel in zbil na tla. Modiceva je dobila lažje poškodbe, voznik pa je s kraja nesreče kar od- Eeljal. Ugotovili .so, da je bil v avto-usu podjetja Gorjanci za volanom Leopold iCodrič iz Podbočja. METLIKA: TRZICANA JE ZANESLO - Jože Papež iz Bistrice pri Tržiču je 27. marca zjutraj vozil z avtom po CBE v Metliki, v ovinku pa ga je zaneslo, da je trčil v osebni avto, ki ga je po stari cesti pripeljal Alojz Veselič iz Metlike. Škode je za 4.000 din. NOVO MESTO: MOPEDIST V B0LNISNIQ - 27. marca popoldne je Alojzija Pust iz Irčc vasi vozila v koloni po Cesti komandanta Staneta. Zmanjšala je hitrost kakor vozila pred njo, nakar je vanjo trčil mope-disl Jože Cvetko. Ta je padel na cesto in dobil poškodbe po glavi, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Gmotna škoda ni velika. MALENSKA VAS: SPET NEPRAVILNO PREHITEVANJE! -27. marca'zvcčcr je Maijan Dejak iz Črnomlja vozil avto od Mirne peči proti Novemu mestu, med potjo pa ga je prehiteval z avtom Cvetko Zupančič iz Regerče vasj. Pri tem je. bočno oplazil Dejakov avto, katerega je po trčenju zaneslo s ceste na travnik, kjer se je prekucnil na bok. Gmotno škodo cenijo na 7.000 din. POTOVRH: OBA ZLETELA S CESTE — Anton Gačnik s Sel pri Ratežu je 29. marca .popold ne vozil z avtom proti domu, v ovinku pri odcepu za Potovrh pa je avto zaneslo s ceste. Za njim je vozil tudi Maijan Vrščaj iz Stranske vasi, katerega je prav tako zaneslo, pri tem pa je trčil še v Gačnikov avlo in ga porinil na travnik. Oba imata za 5.000 din škode. DRASlCI: TRC0Ses»i KU - 29. marca dop z os^ i vasi pripeljala mg®*® ^ avtomobiloma Avg ^ jz i Drašič in Nikola Sim v 0M mesta. Med sie^^\vode 13 trčila, tako da je din- fca GOR. GRADlSC^L - g: vozil tovornjak od tj<, p Novemu mestu, m* yq -fj žilo začelo zanaša ' b žjv r v jarek in bočno drsel ce„ij sadnem drevju. 18.000 dinarjev. JE- TRNO VEC: SpET Tončka Brunskožila »yt°cfK? marca popoldne v ^fnoV yf, ke proti domu. P • avto % proti pripeljal osebni n Jf čan Hristo Georg^^ avto Brunskoleto - na 4.000 dinarjev. 0 i, MEDVEDJEK: ^fapfi p '■ CESTO -Godovika pri Už marca zjutraj P^P. ^edyeJ ^ klancu navzdol p jo £ iPfif; tem pa je avto z , avtomobil, ki ga J pn ^ Božo Marin z M>r^0v»A* je Milcnčan' $$#0* J Skoda pa zna5a 30^ * CASNTMJAN:3».5^M vasi, v ovinku PaL;ubljan s,3 j% peljal z avtom ~Lnjeifl Kovačič. Med sregp^ mobila trčila, laN S 8.000 din škode nl\l VINJEN P°V jS V nedeljo, 30- fjM Spodnji Pohanci p t>! cam 14-letni Lenarta. Za nji ^asKP-jo mobilist, ki s0 ^'aVta. proti vozečega (ef ?a ^ J J umaknil na dcsn,k()(ioV^0 v^' cesti. Hudo P°bomi§n'3 p3,/ so odpeljali v M Franca šnepfai J K»J st».. '' izkusili z alk^e _a jjcu je^ vico poželenel. dO odvzeli voZluS„,ialjcV3 vožnje ni smel n 14 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER Št. 14 (1341) - 3< - eetrtrqv intervju šola prihodnosti 5ola ni nikakršno strašilo, to je ki bo učencu resničen drugi dom v^arsikateri občan se do šole napak opre- izra? ^ na Celodnev- sbv delovni na- ^jbolje novo nZf L Sre za ki in osnovne šole, ^mounP^ c?oseže/Mr raven ^yravnega socialistične-pravi Jože Škuf- ^olS^srs šolanja družbe je odvisen od Jože Škufco. lu Pn svojei^V'. ec bo 10 d^gih n do sebe ljudi ki ""»ki %Tjai° le v šoli **°fe in jir?' vrednotiti Stati kultur , druSih, po- ? brez hurn i! socializ-**liudnSamh odnosov < ?oi°Z tlTrebiti- *°b; > Zeft cek>dnemo '°letn 'kn, kritih"*™. "«iw-fm, torenJ0 sebe >" 1ftenec zč'?; »kateri golimitufbnspkie-SeSe"o ie ' okolie Zeb henecv cei£"en>e' đ" ho b'jSan za 1, HeSol< pri-^"evne Sf05'- Takece->■ to'rebZ! J"»» gotovo bosta morali •^\\v vzgoja v šoli in doma dopolnjevati, vemo namreč, da sleherna večtimost vzgojno-izobraževalnega procesa vedno negativno vpliva zlasti na rast mladega človeka. Šolske dolžnosti bo učenec s pomočjo učiteljev in vzgojiteljev opravil v šoli, zato bo doma glede šolskih obveznosti razbremenjen. Sožitje med starši in otroki bo bolj pristno, bolj sproščeno. V celodnevni šoli bo učenec sledil pouku, vsi bodo imeli možnost vključevanja v interesne dejavnosti, tistim, ki teže dojemajo učno snov, bodo pomagali z dopolnilnim poukom, za Boljše bo organiziran dodatni pouk, učenci bodo deležni počitka, razvedrila, prepotreb-ne rekreacije, rednega zdravstvenega nadzora in zdrave prehrane. Na celodnevno osnovno šolo se moramo začeti pripravljati že danes. Prav vsi -od učiteljskih kolektivov do ^ kadrovskih šol in ne nazadnje krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, katerih cilj naj bo tudi čimveč investicij za vzgojo in izobraževanje bodočih delavcev in samo-upravljalcev. Najbolj odgovorno delo pri uvajanju celodnevne šole bodo imeli učitelji. Če smo doslej to eno najpomembnejših družbenih funkcij podcenjevali, je treba ob uvajanju celodnevne šole, ki bo dobila v tekočem desetletju končno podobo, pribiti naslednje. Samo vsestransko družbeno vrednotenje pomena in odmeva učiteljevega dela bo rodilo sadove, ki jih pričakujemo od celodnevne šole. Prepričan sem, da se bodo te pozitivne spremembe tudi zgodile, zato bo tudi usmerjanje mladih v pedagoški poklic prav gotovo že letos bolj uspešno kot doslej." M.BAUER % ! 5 I I Vsakdanji prizor v novomeški Novotehni - nakup gradbenega železa. (Foto: S. Mikulan) Razvoj ni samo industrija če je merilo rasti obseg skupne realizacije, sta lani v novomeški občini presegla slovensko in jugoslovansko povprečje le industrija in gozdarstvo Pri vzporejanju dosežkov novomeškega gospodarstva s povpfečji Slovenije in Jugoslavije ugota\djamo hitrejšo rast v našo korist, vendar je bil ta razcvet novomeške občine, kot ga nekateri imenujejo, predvsem sad naglega širjenja industrijske proizvodnje, medtem ko so številne druge dejavnosti zaostajale. To velja predvsem za trgovino, storitvene in komunalne dejavnosti, stanovanjsko graditev in nekatere družbene dejavnosti. To ugotovitev potrjujejo tudi podatki za lani, koje bila industrija v ustvaijenem dohodku udeležena s 64,7 odstotka, sledi ji gradbeništvo z 11,6, temu pa kmetijstvo in gozdarstvo s 7,6 odstotka. Terciarne dejavnosti so bile lani y skupni strukturi ustvagenega dohodka udeležene s 14,5 "odstotka -od tega v organizacijah s področja prometa 6,9, trgovina 4, gostinstvo 1,7, obrt 1,9, stanovanjsko komunalne dejavnosti pa 1,6 odstotka. To praktično pomeni, da sta lani presegla slovenski in jugoslovanski razvoj, če je merilo obseg skupne realizacije, le industrija in gozdarstvo, čeprav-je treba pri slednjem OSEBNI DOHODKI RASLI S HITROSTJO ENEGA ODSTOTKA Rast izplačanih osebnih dohodkov je bila lani v novomeški občini v globalu usklajena z rastjo družbenega proizvoda. Realni osebni dohodki so se lani nekoliko zvišali, vendar pa je zaradi stagnacije v letu 1972 in zmanjšanj v letu 1973 povprečna letna stopnja rasti manj kot 1 odstotek,kar je tudi manj od stopnje rasti produktivnosti dela. "ober namen je spodletel komiteja Zveze komunistov Novo mesto ----*®sčitno akcijo novinarjev Dolenjskega lista v Novolesu« ZK, izvršnega odbora ob-predsedstva občinskega sindikalnega ^ ii ie Hoi , Sim obravnavali tudi poročilo tričlan-noviii....;. nalogo, naj razišče „samoza- ~*uuiatn xt n°vinarif>v n"i"lc. fJ,v na,°g°> naJ „»««««»«« p u ^ovoles v Stro ^? J e8a Wsta v lesnoindustrijskem fet,° ? novinariev r. i ja * bUa 3°' janual:>a letos' »•>4§«SasE Jlc Dolenjskega li- <>,! EMMER'LU (t. ^Oeni., 1 v SR ci °8ovoru o §^5 '8 za minu- sta, ki je dal pobudo za akcijo, in postaja milice Novo mesto. Komisija meni, da je zaradi neupoštevanja pristojnosti in ignoriranja za samozaščitno dejavnost poklicanih in strokovno usposobljenih činiteljev pri tehnični izvedbi akcije nehote prišlo do moralne in materialne škode. Zaradi teg^ so moralno-politično odgovorni udeleženci oziroma izvajalci akcije in njeni aranžeiji. Na seji je bilo rečeno, naj osnovne organizacije ZK, iz katerih so udeleženci akcije, ocenijo moralnopolitično odgovornost izvajalcev in to iz naslednjih izhodišč: — upravičenost organiziranja take akcije 50MEŠKA TRIBUNA — precenjevanje vloge posameznikov — organizatorja akcija — nesamokritični odnos izvajalcev akcije do vmesnega člena, to je postaje milice. — precenjevanje strokovne usposobljenosti. Komisija je tudi mnenja — njeno poročilo je bilo sprejeto - da bo kljub neuspehu novinarske akcije v Novolesu vse to vendarle zaostrilo vprašanje samozaščite v tej in drugih delovnih organizacijah. M. BAUER IZVOZILI ZA SKORAJ 60 MILIJONOV DOLARJEV Organizacija združenega dela in temeljne organizacije združenega dela novomeške občine so načrtovale, da bodo v letu 1974 povečale izvoz za skoraj 35 odstotkov. Ta predvidevanja se niso v celoti uresničila, saj jc bil izvoz industrijskih proizvodov lani 50,9 milijona ameriških dolarjev I6r je le dobrih šest odstotkov več kot leto poprej. Manj kot v letu 1973 sta izvozila Industrija motornih vozil in Novoteks, kljub remu pa jc IMV s skoraj 20 milijoni dolaijev še vedno največji izvoznik v novomeški občini; sledijo mu Krka s 13, Novoles s 7,6 šentjernejska Iskra s 4,6, Novoteks s 3,4 milijona ameriških dolarjev itd. poudariti, da je nadpovprečna rast Eredvsem plod višjih prodajnih cen lodovine in drugega lesa, medtem ko se je obseg prodaje lesa količinsko povečal za 10 odstotkov. Neugodna udeležba terciarnih dejavnosti v strukturi novomeškega gospodarstva se posćbno odraža v trgovini in storitvenih dejavnostih. Sghokrajinski drobiž PREVOLSKI ŠOLARJI SO SE POSTAVILI s svojo revijo „VRŠIČEK", ki. je pred dnevi izšla v prvi in drugi številki. V prvi številki so prvo stran namenili delu in programu hinjske krajevne skupnosti, v nadaljnjem pa so objavili sestavke o dogodkih na šoli, o ekskurzijah, o športnih dnevih in o drugih dogodkih in doživetjih. Druga številka pa je posvečena dogodkom iz NOB v Suhi krajini, za te sestavke so intervjuvali več borcev in aktivistov NOV iz Suhe'krajine. Mladi člankar-ji in njihovi mentorji zaslužijo vse priznanje za začetno delo, ki kaže veliko obetajočega za ta odročni kraj Suhe krajine. SKLEPI KONFERENCE ŽU-ŽEMBERSKIH mladincev^ ki je bila v soboto 22. marca, niso samo na papirju, mladi jih že pridno izvajajo. Novoizvoljeni odbor je pokazal, da v svoji zagnanosti za delo ne bo zaostajal za prejšnjim odborom, ki je bil po svoji aktivnosti in delovnih uspehih med prvimi v občini. Na prvi seji novega odbora, ki'je bila 29. marca v povsem delovnem vzdušju, so že obravnavali izvajanje programa, ki je bil začrtan na konferenci. Nekaterih nalog iz tega programa so se lotili že" po nekaj dneh. ORGANIZACIJA ZSMS V HINJAH ima zelo obetajoč delovni program, ki si gaje mladina zastavila ob tesnem sodelovanju s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami. Veliko skrb posvečajo organiziranju prostovoljnih delovnih akcij, zavzemajo pa se tudi za kulturno-prosvetno dejavnost, v okviru katere pripravljajo ob sodelovanju prevolske šole kmečko burko v treh dejanjih „MAKSL", s katero se nameravajo predstaviti na odru že v maju. Hinjska organizacija ZSMS šteje 81 članov, v njej je vključena velika večina kmečke mladine. M. S. DANES $PREJEM ŠTAFETE V2U2EMBERKU IN DVORU Danes bodo v Žužemberku in na Dvoru sprejeli zvezno štafeto mladosti in lokalne štafete mladosti s prisrčnimi pozdravi in najboljšimi željami maršalu Titu. Zvezna štafeta bo prispela iz grosupeljske občine in sc bo ustavila na žužemberškem Ugu pred domom TVD Partizan ob 15. uri 25 minut, na Dvoru pa jo bodo sprejeli pred spomenikom pad-hm borcem NOV ob 15. uri 40 minut. Se pred zvezno štafeto bosta v Žužemberk prispeli lokalni štafeti iz Smihela in do spomenika padlim borcem NOV iz Cviblja, na Dvor pa bo prispela lokalna štafeta iz Ajdovca. M. S.. Posledice sla\)0 razvite trgovine na drobno so nezadovoljiva preskrba prebivalstva in nezadovoljiva preskrba malega gospodarstva z reprodukcijskim materialom. Logična posledica takega stanja je seveda tudi odtekanje dela družbenega proizvoda novomeške občine, torej denarja, v' druga, trgovsko bolj razvita omočja. Po domače in nekoliko pretirano povedano mora obrtnik po vijake v Zagreb, mlada mati po dudko Ljubljano, dijak po risalni pribor v Ljubljano ali Maribor, inženir v službo v Beograd, ker v Novem mestu ni do-• bil stanovanja. Zadnji čas je že za spoznanje, da razvoj ni samo industrija. g V PRORAČUNSKI VRECl JE VEČ KOT 49 MILIJONOV Delegati vseh zborov skupščine Novo mesto so v ponedeljek med drugim sprejeli tudi občinski proračun za letošnje leto. Za delo občinskih organov je namenjenih 24,210.400 din, za splošni ljudski odpor 1,400.000, delo družbenopolitičnih organizacij in društev 2,622.700, nego-•spodarske investicije 5,002.000, socialno skrbstvo 2,198.000," zdravstveno varstvo 1,036;900, komunalno dejavnost 7,048.000, delo krajevnih skupnosti 1,200.000, odstopljene dohodke (prispevek za solidarnost) 1,443.000, intervencije v gospodarstvu 1,000.000. tekočo proračunsko rezervo 494.500, obveznosti iz minulih let 1,300.000, za rezervni sklad pa 494.500 dinarjev. Letošnji proračun novomeške občine je „težak" 49,450.000 dinarjev. MINI ANKETA: Naš šolski sistem velja za enega najbolj odprtih na svetu, toda ne ^edff na to ga vsakdanja praksa presega, zaihteva dopolnitve ali izboljšave. T^velja tudi za osnovno šolo, kajn prav od slednje je v mnogočem odvisno u^ešno šolanje na srednjih in nadaljnjih šolah. Zdaj se pripravlja prehod na t. i. celodnevno šolo na osnovnih šolah, ki v zadnjih letih niso izpolnile vseh pričakovanj. O podrobnostih celodnevne šole, njenih prednostih in pomanjkljivostih ter smotrih na tem mestu ne moremo govoriti, zato smo tokrat povprašali nekatere občane za njihovo mnenje o celodnevni šoli: Celodnevna šola smo za in proti! Marija KOPRIVNIK, šivalka: „Nisem za celodnevno šolo. Otroci imajo že zdaj veliko šol-sWh obveznosti, že zdaj so malo s starši. Celodnevna šola bi sicer pozitivno vplivala na učni uspeh, toda ne smenio pozabiti, je otroke treba tudi vzgajati. Vzgoja je najprej stvar staršev, zato morajo le-ti biti čim več z otroki." Delavec iz okolice Novega mesta: „Nova šola bo dobra samo za nekatere; za tiste družine, kjer so starši v službi in se nimajo dovolj časa posvečati šolskim stvarem svojih otrok. To bo zdaj storila šola. Pomanjkljivosti celodnevne šole se bodo pokazale predvsem pri vzgoji, kajti otroci bodo preveč odmaknjeni od staršev." . Majda GOLOB, slaščičarka iz Šentjerneja: „Celodnevna šola se mi zdi zelo v redu, predvsem za družine, kjer so starši šoloobveznih otrok zaposleni. Cas, ki so ga otroci do zdaj porabili do prihoda staršev med vrstniki, bodo po novem lahko posvetili šoli, narediU naloge, se učili itd. Zato se starši ne bodo posvečali več toliko šolskim stvarem, ampak bolj otrokom samim, vzgoji." Torie POVSE, upokojenec: „Za družine, kjer so starši zaposleni, bo celodnevna šola osem-desetodstotna pridobitev, za druge pa bo slabše. Kljub temu bo to dobra osvežitev šole, otroci se bodo bolj posvečali šolskim obveznostim, tudi med vrstniki bodo, čeprav pod nadzorstvom učiteljev. Pavel ZORE, upokojenec: „Sem proti celodnevni šoli, saj bodo otroci še manj s starši. Tudi sicer bo prenaporno za otroke, ki ob šoli potrebujejo precej prostega časa za razvedrilo. Sploh bo .celodnevna šola za mnoge tudi precejšen materialni izdatek, ki ga ne bodo zmo^." D. R. SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V TOPLICAH Krajevni odbori Rdečega križa Dolenjske Toplice, Podturn in Uršna sela prirejajo v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami srečanje starejših občanov omenjenih krajev. Srečanje bo 6. aprila ob 15. uri v vrtni dvorani zdravilišča Dolenjske Toplice. Za prevoz v Dolenjske Toplice jc poskrbljeno. Novomeška kronika ZAHVALA LABODU - Upokojenci tovarne perila Labod se zahva-•Ijujejo delovnemu kolektivu, da jih je ob prazniku kolektiva na dan žena povabil na ogled tovarne, jim pripravil kulturni program, jih pogostil in denarno obdaroval za minulo delo. Se posebej se zahvaljujejo za d^ narno pomoč, ki jo bodo porabili za obisk in obdaritev bolnih upokojencev ter skupinski izlet. NOVE STOPNICE - Mnogim, ki so hodili po mostu, so padle v oči več kot dotrajane lesene stopnice, ki so vodile ob stavbi podjetja „Krojač" na vrtove ob Krki. Nesreče, ki je qbičajno ni treba klicati, na teh stopnicah sicer ni bilo, toda kljub temu so jih nadomestili z betonskimi. TRŽNICA - Zapozneli sneg v prvih spomladan.skih dneh in dež, ki ga je pobral, sta precej vplivala tudi na založenost in obisk novomeške tržnice v ponedeljek. Dokaj malo je bilo prodajalcev kramarskih izdelkov in tudi med živili ni bilo dosti izbire. Kilogram solate je stal 8 do 9 dinarjev, sveže zelje 5 dinarjev, cve-tača 15 dinarjev, za kilogram kisle repe pa je bilo treba odšteti 6 dinarjev. Smetana je bila po 25 dinarjev, skuta po 14 dinaijev, jajčka po 1,20 do 1,30 din. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Vsak teden obišče novomeško transfuzijsko postajo nad 50 krvodajalcev, manj skoraj ne. Tako je bilo tudi prejšnji teden, koje kri darovalo 90 občanov, med njimi 21 učencev Šolskega centra za kovinsko stroko, 17 delavcev iz Novoteksa, 12 delavcev iz IMV in 8 delavcev^iz Krke. ROJSTVA - Rodila je Majda 2i-danik iz Paderšičeve 22 - Damjano. / kna gospa je rekla, da se „Tobak'* zvesto drži reka „blago h kupcu" in je postavila kiosk v — bližino osnovne šole v Br^- nu RADIO BREZICE SE STARA Oprema lokalne radijske postaje v ■ Brežicah je stara šestnajst let. Popraviti jo zna samo še Ljubo Šteger. Brez njega bi radio hitro shiral. Radio Brežice in Radio Se niča imata komaj 50 watov moči, zato je slišnost slaba. Moč Zaboka in Samobora je 1 kilowat. Tak oddajnik je pripravljena odpro-dati Brežicam RTV Ljubljana. To je stari oddajnik iz Ptuja in z njim bi se rešili zadrege za prehodno obdobje. Lokalna radijska postaja bo prej ali slej morala pokriti celo Posavje. ,^eveda bi še naprej lahko ohranili dva studia in vpeljali več programov, po želji za vsako občino posebej," je omenil član republiške konference SZDL Lenart Šetinc v razpravi na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL v Brežicah. J. T. ODŠKODNINA Sodišče obvešča občinsko skupščino, da redkokdaj pride do sporazuma pri odmeri odškodnine za razlaščena in za nacionalizirana zemljišča. Razlaščenci zahtevajo dosledno odškodnino po prosti prodaji, v Brežicah po 40 din za kvadratni meter, drugod nekaj manj. Zato naj bi v upravnem postopku bolj pazili na to, da se za odškodnino ponudi znesek, ki ustreza značaju razlaščene parcele. Izšolati več učiteljev Za celodnevno šolo manjka zlasti prostorov In strokovno usposobljenih učnih moči Iskanju rešitev za celodnevno šolo so prosvetni delavci v brežiški občini posvetili precej časa, v priprave pa se je do sedaj premalo vključilo širše okolje, sveti krajevnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva j)rijateljev mladine, komisije za socialno varstvo itd. Tako so ugotovili na skupni seji sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja,^^ ter aktiva komunistov prosvetnih delavcev. Predlagali so, naj pri krajevnih organizacijah SZDL ustanovijo odbore, v občini pa vse zainteresirane organizacije povežejo v koordinacijsko telo. Pri osnovni šoli v Brežicah pripravlja okvirni program prehoda na celodnevno šolanje komisija, ki hkrati proučuje možnosti za postopno uvajanje novih oblik. Menijo, da bo delni prehod možen, kakor hitro bo urejena šolska okolica z igrišči. Načrte za preureditve v stavbi (šolska kuhdnja) in za ureditev okolice so že naročili. Najboljše možnosti za celodnevno šolanje imajo podružnične šole Mrzlava vas. Kapele, Bušeča vas. Tudi v Cerklj^ in na Bizeljskem menijo, da bi lahko postopoma vpeljali celodnevno šolo, če bi premagali kadrovsko zadrego. V brežiški občini že zdaj primanjkuje učiteljev. Trenutno bi potrebovali 44 strokovno uspo- RAZSTAVLJENO JE NAPRODAJ - V Salonu pohištva pri Po-savju je od 24. marca odprta prodajna razstava pohištvenih izdelkov Vrbasa iz Banjaluke. Razstavljene so spalnice in oprema za dnevne prostore. Kupcem nudijo pet odstotkov popusta in prodajo na kredit. Razstava bo traj<\la do 12. aprila. Obiskovalcev ima ptecej, ker opozarja nanjo reklamni napis nad cesto. Četrti nastop - učenci brežiške glasbene šole so imeU te dni že četrti interni nastop. Vodil ga je prof. Cedomil Vrbos. Na koncertu za dčence in njihove starše so nastopili mladi glasbeniki iz vseh oddelkov. KONCNO smučanje- - Dan veselja na snegu so si v petek privoščili gimnazijci. Smučarji so sc odpeljali na Golte in za mnoge je bil to najlepši športni dan letošnjo zi-*■ mo. Tisti dijaki, ki ne smučajo, pa sobljenih učnih moči. S prehodom na celodnevno šolanje pa bodo potrebe še večje. Šole bodo z njimi sproti seznanjale občinske organe, saj bo treba poskrbeti tudi za dodatna stanovanja, za štipendiranje in pravočasno usmerjanje mladine za študij v pedagoških šolah. J. T. MLADI V ENOTAH Pri občinski konferenci Zveze mladine v Brežic^ teče akcija za vključevanje mladih v enote teritorialne obrambe. Komisija za splošni ljudski odpor predvideva, da bi imele enote približno četrtino mladih. V občini bi torej morali vključiti kakih sto fantov in deklet od 18. leta naprej. Za prostovoljce,* ki želijo sodelovati v teritorialnih enotali, bo po prvem aprilu svečan sprejem. V poštev pridejo mladinci iz delovnih kolektivov, šol in krajevnih skupnosti. Mladinska organizacija je vesela te pobude, saj sama nima sredstev za tovrstno usposabljanje članstva. Šla bo kamorkoli Vinogradniki hitijo, saj je zadnji čas, da nakolijo trte. Tudi za rezanje se mudi. Posnetek je iz vinograda v Križah. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH SO se razgibali s plavanjem v Cati.'-ških Toplicah. DOBILI SO KLJUCE Kdor čaka, dočaka. V novi bloka polog osnovne šoR- se vseljujejo prvi stanovalci. Med. njimi jih je petindvajset, ki so dobili pravico do solidarnostnih stanovanj. Od tega so bila iri stanovanja dodeljena za kadrovske potrebe. Drugi blok je podjetje Zasavje gradilo za prodajo. Precej stanovanj so odkupili upokojenci. ZAPISNIKI NISO SKRIVNOST - Ko je občinski svet Zveze sindikatov pred seminarjem za člane organov delavskega nadzorstva v gospodarskih organizacijah zahteval zapisnike s sej delavski' kontrole, je med drugim dobil tudi odgovor: Imamo samo en zapisnik, zato vam ga ne moremo poslati. V tem podjetju najbrž niso imeli namena nikogar informirali o delu delavske kontrole, saj bi sicer napisali zapisnik oz. sklepe vsaj v dveh izvodih. BRE2ISKE VESn Dovolj ima vožnje Peto .leto vstaja ob štirih zjutraj pa je še komaj pravočasno na svojem delovnem mestu v brežiški bolnišnici. Tako se začenja dan višje medicinske sestre Helene Čižmekove z Dovškega. Sko-. raj dvajset minut ima do avtobusa na Senovem, s katerim se odpelje na železniško postajo v Brestanico. Tam čaka pol ure na vlak, v Brežicah pa dvajset minut na lokalni avtobus. Zveze so za razdaljo dvajset kilometrov res nerodne. Pred leti je Helena upala, da si bo postavila dom v Brežicah. Prosila je za začasno vselitev v prazno stanovanje in za kredit, ker sta z možem nameravala graditi. Interni oddelek je podprl njeno prošnjo. Komisija je prišla pogledat, v kakšnih raz-merali stanuje. Takrat je živela z družino v napol podrti leseni hiši brez kopalnice in drugih pritiklin. Na rešitev prošnje to ni vplivalo, ker prosilka ni izpolnjevala vseh pogojev za stanovanjsko po sojilo.' Mož se je takrat nameraval zaposliti pri Petrolu v Brežicah. Tudi stanovanjski kredit so mu obljubili. Iz vsega tega ni bilo nič, ker nista dobila stanovanja, v kate ro sta se želela začasno vseliti. Potem sta si postavila hišo ila Dovškem. Mož je dobil posojilo za gradnjo pri Preskrbi, kjer je še /daj zaposlen. Tudi varčevala sta in si tako zagotovila bančno po sojilo. Helena Čižmekova rada dela v bolnišnici, toda prej ali slej jo bo zapustila, ker se je naveličala posedanja po čakalnicah na železniških postajah. Za pot v službo zgubi preveč časa. Dva majhna otroka ima, ki ju mož vsak dan odpelje v vrtec na Senovem. Že zaradi dru žine si želi zaposlitev bliže doma. „Šla bom kamorkoli samo da se rešim te vožnje na obroke," je dejala v upa nju, da se ji bo taka priložnost kmalu ponudila. JOŽICA TEPPEV i Nov poded na levi bi^ Krškega. Po cesti na stebrih bo do poletja stekel Pfon^t železniško progo. Potem zapornice ne bodo nikogar več motile. (Foto; Jožica Teppey; Prepočasi in premalo dosledno člani ZK se morajo idejno izpopolnjevati, da bodo kos vsem Osnovne organizacije Zveze komunistov imajo v spremenjenih družbenopolitičnih razmerah še pomembnejšo vlogo in več odgovornih nalog. Ocena, da se nekatere naloge, ki so jih pred partijo in članstvo postavili zadnja kongresa ZKS in ZKJ ter nove ustave, prepočasi uresničujejo, vsekakor drži. Osnovni problemi današnjega časa naj se rešujejo predvsem v „bazi", to je v OOZK po delovnih kolektivih in v krajevnih skupnostih. za vodstva osnovni aktivov in svetov £ j čine nanizal narne ite;a f ^^rćriKsV*' Udeleženci- so top«* Kostanjevici tuai SZDL, o družbenop > J gospodarskih razrn resr> občini in v PosaVJ,U'xQ v K vanju ustavnih do dobJj nih skupnostLh in L Seminar je vsestran* ^ bodo člani vodstven^ poslej še bolj u p številne odgovorn ^ jih bo morala Z te$fj stov uresničevati ^ povezavi z. družbenopolitični 'jami. Aktualni akcijski programi, ki jih morajo sproti dopolnjevati, ter nenehna bitka za idejno enotnost v ZK morajo biti vodilo pri zastopanju interesov delavskega razreda, za dosledno uveljavljanje samoupravnega so-, cialističnega sistema in še posebej delegatskega sistema. Nenehno idejno in teoretično izpopolnjevanje članov OOZK, temeljito poznavanje osnovne politike ZKJ, ugotavljanje odklonov v lastnih vrstah in soustvaijalna kadrovska poli- »Vozači smo prikrajšani« Jože Kerin iz Krškega jc dijak 2. letnika gimnazije. V šolo se vozi v Brežice, vendar tudi kot vozač najile čas za delo v mladinski organizaciji. Njen predsednik je. Na vpra-šanje, če je težko predsedovali dijakom, odgovarja: - Biti predsednik ni lahk9. Želje članov in njih hotenja so zelo različna, zato je ležko organizirali ilejavnost, ki bi zadovoljila vse po vrsti. Vsi smo mladi, neizkušeni in naše akcije se prevečkrat končajo pri načrtih. Delo lepo sleče le, kadar vsi z veseljem poprimemo. s čim se ukvarjale v lem šolskem lelu in kje imale največ uspohov? Organizirali smo serijo predavanj za voilslva mladinske or ganizacije. Vključevali smo se tudi v akcije Zveze socialistične mladine. V obilobju pred IX. kongresom smo razpravljali o dokumentih za ta kongres, sodelovali smo. pri volitvah v Interesne' skupnosti, v pripravali na referendum za ceste in še nekaterih akcijah. V Šoli smo si prizadevali za razvijanje samoupravnih odno sov in za živahnejše izvenšolsko udejsivovanje dijakov. Nekatere sekcije so po zaslugi prizadevnih mentorjev uspešno zaživele, predvsem šolsko športno dru-šlvo, literarni krožek (izdal je že dve glasili), reeitacijskj krožek (organiziral je več recitalov), biologijski krožek in še nekateri. Kaj vas najbolj ovira pri delu? To, da se veliko dijakov vozi in zato np morejo popoldne ostajati v šoli. Prikrajšani smo tudi vozači .sami, saj bi se marsikje udejsivovali, če bi imeli več časa. J. T. tika so osnovne stvari, ki naj pripomorejo k uresničevanju teh ciljev in nadaljnji krepitvi ugleda ZK. Vse to je v svoji razpravi na dvodnevnem seminarju CELULOZA PRED DRUGIMI v krški tovarni papiga ima obveščanje dplavccv najdaljšo tradicijo, zato je tudi najbolj razvito in najbolj učinkovito. Obveščevalec izide povprečno po 65-krat v letu, dopolnjujejo ga pa šc drugq pismene in ustne oblike. Med ustnimi oblikami je najbolj učinkovito obveščanje po delovnih skupinah, zato skrb za obveščenost ni samo dolžnost družbenopolitičnih organizacij, ampak tudi vodij delovnih skupin. ČLANI IZ TREH OBČIN Za organizacijo proslave v spomin na 30-letnico vrnitve izgnancev v Brestanici bo poskrbel enajstčlanski medobčinski odbor. Predsedoval mu bo Lojze Stih, predsednik občinske, konference' SZDL v Krškem. Člani odbora so še Silvo Goreno, direktor elektrarne v Brestanici, Adolf Mo-škon, predstavnik občinske kultuniq skupnosti v Krškem, in Živko Se-bek, predsednik občinske konference ZSMS v Kfškem. Iz Btežic sta v odboru sekretar občinske konference SZDL Vinko Jurkas, predstavnik 10 kulturne skupnosti Vlado Podgoršek in prosvetni delavec Branko Lipar. Sevniško občino zastopajo Franc Pipan, Tone Koren in Stane Kralj. čigav je 7 pretvornik Televizijski Sremiču P° £ Ka nov ni kar taK pokvari, se 111 raln$ naravnost na g b»> rektorja KI v j qflw tem sodijo, da J . {e\t ima pri na skrbi P^J>> njihovem pret kdaj ne uteg" ^ skrbeti za Kr up dalcem še. ^ :no/ g-m. Tako mJJU vzdrževalec sr # v tvornika preb ni. p datum d°l°$f ** stvo občinske z , jj sd ^ cev NOV jc na.za%oV VS da bo zasedanje ^ 2^; konference 10. P rađiv \„3 ^ pripravili obsez' s pl ^,jjj , bo lahko razprav« . bodo sprejeti sk' P žbc" ^ j boljšemu delu te organizacije. 23." kmalu za^^ifa j'" j* mladosti bo ob , -p^ zsms ponovno P 0rtnl j> cionalne občins 1 jj U-jj^ čele se bodo že orga'1' -dt f > ekipe iz osnovnih , h do tekmovale v raćn° V'';...) t nisu, streljanju z ^c"1 #' kometu, košarki,^ f nogometu ter v ulicah. ClM PRF.J! Poslopje krškega DPD Svoboda pravzaprav že dalj časa ne ustreza dejavnostim, ki naj bi se v njem vršile. Člani društva bi zalo radi na novo prekrili streho, nu-meslili žlebove, v notranjosti pa uredili centralno ogrevanje, novo razsvetljavo in nekatere druge stvari. Po predračunu naj hi vse to veljalo okoli 50 milijonov starih dinarjev. Ta naložba je vsekakor poUebna, četudi načrtuje gradnjo novega kulturnega doma! §E NEKAJ DNI Prodajna razstava pohištva, ki sta jo v krškein domu ,,Partizana" pripravila bi^eži-ško trgovsko podjetje ,,Posavje" in tovarna „Vrbas" iz Banje Lkike, bo odprta še do 12. aprila. Kupci imajo 5-odslotni popust, poslužijo pa se lahko tudi posojila. VABILO NA SPREJEM Jutri popoldne se bo v krški občini za Krajši čas mudila letošnja zvezna „Štafeta mladosti" s pozdravi maršalu Titu za rojstni dan. Pred krško osnovno' ^olo Jurija Dalmatina bo spi«.jem ob 13,.'^0, pred breslaiiiškiin spomenikom izgnancem ob 14,25 ter pred spomenikom padlim na Senovem ob 14,45. Občinska konte-.renca ZSMS vabi mladino in vse občane, da s čim večjo udeležbo počastijo ta pomembni dogodek. Hortikulturo' jck, V; bo priredilo ^vO^j^V ob 18.30vk"io<> Um; , vem predavanj v0rn-.^ &< Ljubljane z /I V vrt in cvetoč J DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEV KBŠHl TEDNlv -------- KRŠKE NOVICE J5Ul4(134l^^ Jtritika, na kateri lahko gradijo in sindikati v Sevnici prvi med Posavčani obravnavali vsebinsko iz-ajanje ustave • Vnaprej posjano gradivo so obravnavali marsikje Kom'' °bčinskeYnnf iZVajanje določil ustave v občini je pred skupno sejo ilala članom e/ence ŠZDL in občinskega sindikalnega sveta razpoka. oceno HpI oceno o uresničevanju ustave v združenem n°>samounravi?^- razmerij za občinsko in republiško skupšči-fefence SZDl ^ intpresn.e skupnosti, izvršni odbor občinske kon-tako so posreH ^ gradivo o krajevnih skupnostih, ravno nja. vail *uc" gradivo o namenu planiranja in dogovarja- ^Srrod"ib««'i p-d- ?!"c > Si v!l'?)c 2a izv=«anjc %la naiver orJa Auerja je Zenei" delu £ janjc ustave v zdru-pSiied ^ccna J<-- Prav-f? * uX'„d° ktKj »v občim '^tni kolektiv zlrilZc.ncm delu za cktiv. Kot je bilo videti sti- Klinč ft ,lzvleči 12 zaosta-sti toke I So ceste. Ce- ' u°njsko-Sevn? Primož"Laze" Ju b' a j n j pCa *n Primož-/ rev°lje-Zavht a " S S r e d e k -i ^Posobiti za S u1 bil° treba 5?Prevoz šolari Sni Pr0met t L-e bila ik ln delavcev, i ^'.•ahko tud^S? !jena ta cesta' !* JI na to, da h P ani raču* Usnierili na stnn "možani pre-■ °iroke, če u U;densko šolo svoje 6 ^ kombiniJ101 tam sicer gro-* ^ihzatora/m-P°Uk- V teh a S°prisPevka d JaJ0,0razPisu ^ k ljlVeje uresni^r ahko Za" be. Uresnicili svoje potre- ludi iz razprave, so v TOZD Motiv in skupnih službah Jutranjke vzeli oceno bolj ,,odbranaško"i češ, pustite nas, drugi imajo še slabše ali -študija zavoda za produktivnost dela bo prinesla rešitev. Kot je dejal v razpravi sekretar za samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov inž. Ivan Ku-kovec, tudi.ta študija ne more prinesti drugega kot ustavne rešitve. Kot je bilo slišati v drugih razpravah, ni razlogov, du ne bi v Jutranjki spremenili neustavnega ugotavljanja dohodka na ravni celotne organizacije združenega dela. Posebno za TOZD s sedežem skupnih služb zunaj občine bi bili pomembni samoupravni Sporazumi za urejanje odnosov TOZD s skupnimi službami, kar še nima niti ena TOZD v občini. V gradivih je ocenjeno, da morajo v Kopitiirni in.StiI-Icsu ponovno ugotoviti, ali le ne obstajajo pogoji za ustanovitev TOZD. To jc treba tudi za Cramat, ki je le samoupravna enota TOZD proizvodnja gradbenega materiala Zagorje GIP Beton^-Zasavje. Čeprav so že pred tremi meseci opozorili Konus na nesprejemljivost pojava, da delavci Jugotanina sploh ne sprejemajp svojega zaključnega računa, se ni nič spremenilo. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali je primerno organiziranje kooperantov-lastnikov gozdov na vsem območju brežiškega gozdnega gospodarstva v eni TOZD. Kot je dejal Ivan Kukovec, je pravilen odgovor delavcčv za organizi- ■ ______ ^ stoePa^a tudi za&ij* V b,a8aini izobraževalne skupnosti letos ra Klan m cev četr*;k° V narayi> Kier seje lani naučilo plavanja uWnniso nk, r?.zre^0v' učenci sevniške osnovne šole • (Foto: Železnilf) zbirajo star papir za krško ^^TNN«S-v Manjs> " 5f*sHS3?i£o1-** pt Sn itevilnih I°^0vil. da jc to Se. S kot D*?J dobilo žc ^dn?'jaio aradi č.„ ?. 8a lc dva C iN dS11® nalog h* «2p»Lc 15Kasiti - V45 na l nJem skr? Jc PUs'i'a tfS k}^ k \TS brcz vo Pobilo .^cclnj^ Odvisna le od \»Wiči! a Poso*- alnik*- V ^\P°Vodotudi r* to *° v i LP0žaxno a osta,i v ^ tcJo , bch upf\» varn°st. Va- tfel »EVNiški paberki praviti v sodelovanju z drugimi društvi verižno vajo. PES NlC VEC - Tudi na razne organe v Sevnico je prišlo več anonimnih pisem, kjer opozarjajo, daje (reba cesto na Kal posuti, da bo po njej laitko vozil šolski avtobus. 25. marca je občinska cestna služba pričela posipavati cestp; pripravljenih so imeli 300 kubikov peska. Pri občinski cestni službi pravijo, da v deževju peska niti ne morejo voziti, menda je tudi cestišče kol jama brez dna; posipujejo lahko in posipujcjo, vendar je po nekaj vožnjah spet tako, kot je bilo prej. dimnikarju PODPIS - Hišne svete boli glava zaradi plačila dimni-, karskih storitev. Poslej, pravijo, bo moral dobiti od ene pooblaščenih strank podpis, da jc delo tudi opravil, šele potem bo lahko dobil uslugo tudi plačano. Ponekod so za to zadolžili tudi po štiri „podpisnike", tako da bo izključeno, da dimnikar ne bi nikogar naiSel doma. fi VES1K ranje, TOZD marsikdaj odvisen od tega, kako so jih vprašali. Ce so jih spraševali tako. kol je godilo nekaterim posameznikom, so lahko dobili tudi temu primeren odgovor. Ustanavljanje TOZD je predstavljalo marsikje pogreb „peš" obračunov, medtem ko sodobna tehnika natančnejših obračunov" stvari ne po-dražuje. Zavzeta razprava je vsekakor omogočila dosti dobrih sk'epov, ki bodo lahko marsikje orožje za prelom s starim. A. ŽELEZNIK BOflCI ZADOVOLJNI v začetku marca so na občnem zboru ocenjevali svoje delo člani krajevne organizacije. ZB na Studencu. V minulem letu so se udeležili zborovanja borcev in aktivistov Kozjanskega odreda v Kozjem, tri-'Ćlcsetlctnice ustanovitve tega odreda v Curnovcu pri Sromljah, srečanja aktivistov na Planini, razvitij prapo^ ra organizacij v Zabukovju in Bošta-nju. Dva bivša pripadnika Vojske državne varnosti s(a se udeležila tridesetletnice ustanovitve slovenske divizije VDV v Črnomlju. Pohvalno so ocenili skrb družbe za zdravstveno Slanje članov. Posebno so veseli novoustanovljene ambulante za borce v sevniškem zdravstvenem domu. K. Z. Nojevstvo Zakaj so, sklici zborov stanovalcev neuspešni? Nova stanovanjska zakonodaja omogoča, da lahko stanovalci v družbenih stanovanjih sami vodijo tekoče vzdrževanje in obratovalne stroške preko hišnih svetov ali pa vse skupaj poverijo organizaciji za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Predvsem gre za vprašanje, kaj bo cenejše, to pa ob vse večjem zneskti, ki ga pomenita tekoče vzdrževanje in obratovalni stroški, ni. pomembno. Človek bi pričakoval, da se bodo stanovalci v velikem številu udeleževali letošnjih zborov stanovalcev, vendar razen redkih izjem, žal, ni bilo tako. Do 25. marca je bilo sklicanih 25 zborov, pri prvem sklicu je bilo sklepčnih Ic 11. Sledili so ponovni sklici, vendar" je bilo sklepčnih spel le 5 zborov. Po novem zakonu bi sedaj ob koncu meseca morala samoupravna stanovanjska skupnost ali občinska skupščina določiti osebo, ki naj bi opravljala posle teh hišnih svetov. Po sklepu izvršnega odbora stanovanjske skupnosti se te „prisilne uprave" ne bodo poslužili, skrl\ za izvedbo zborov je prevzel sam predsednik upravnega odbora fgre za stanovalce. Naselja heroja Maroka št. 2, 3. 4, 5 in 10). V teh blokih je veliko število stanovalcev, večinoma mladih. Kakršnakoli neobveščenost je izključena. Rajonski tehnik pri stanovanjskem poiljetju Pavel Hoijak nam j<.' povedal, da so razposlali nad 800 izvodov gradiva. Vsak stanovalec v Sevnici ga je dobil v poštni nabiralnik, drugod so dobili sveženj predsedniki hišnih svetov, vendar so bila imena na gradivih že izpisana. Razen v Krmelju ni bilo predstavnikov krajevne skupnosti. Si hočejo stanovalci zatisnili oči pred čim drugim? Kot nam je dejal Pavel Horjak, so lani obratovalne stroške prenizko zaračunavah. Zbrali so le okrog 52 tisočakov; samo dininikar je pobral 50.000 dinarjev. Razna popravila in čiščenja so prinesla še za 50.000 dinarjev izgube; to bodo letos poračunali. Predpisi ne bodo več dovoljevali dela kotlovnic po do-mače. O vsem tem je bila prilika, da bi se pogovorili na zborih. Pri stanovanjskem podjetju so za lažje delo pripravili tudi predlog za združevanje hišnih svetov, kar je le malokje uspelo. Celotno samoupravljanje so prevzeli le stanovalci doma upokojencev. A. 2. Pavel Hoijak: „Mesec in pol sem sleherno popoldne h(^l na zbore. Ce vidiš uspeh, ti žal napora, tako pa .. ni Kako so se traktorji že razširili na podeželju, je najbolj očitno ob tehničnih pre^edih. V torek, 25. marca, je bil pregled v Veliki Loki, kjer je vrsta traktogev merila v dolžino več sto metrov. Za marsikoga kratka skupna odeja »ZA« za stopnje skupne porabe, ker drugače nen gre v minulem tednu so se sestajale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Med drugim so pred delegati delale tudi obračun za minulo leto. Pri kulturni skupnosti so menili, da je v okviru razpoložljivega denaija posvetiti več pozornosti amaterizmu. Za ureditev doma TVD Partizan na Mirni za kulturne namene so namenili 300.000 dinarjev, nekaj denarja bo, šlo za ureditev elektrike v mokrohoškem kulturnem domu in najnujnejšo ureditev odra v Trebnjem. Delegati so v razpravi z zaskrbljenostjo ugotavljali, kako inflacija požira denar, ki so ga namenjali za ureditev domov. Zavzemajo se za to, da kljub varčevanju slovenski minimalni kulturni program ne teče tako, kot se, žal, sluti: da bolni zdravega nosi (odvajanje denaija iz nerazvitih občin za osrednje programe!). Program letošnjega razvoja občinske knjižnice bi terjal nujno troje zaposlenih; za to, da bi imeli eno knjigo na prebivalca v občini, bi potrebovali 170.000 dinarjev. Tudi pri skupnosti socialnega skrbstva so morali črtati naložbe (vse kaže, da ne bo denarja - 100.000 — za sofinanciranje dograditve v Domu počitka Impoljca, kjer je občina soustanoviteljica), ravno tako ne bo mogoče plačevati oskrbnine za otroke v posebni osnovni šoli, česar se otepa tudi izobraževalna skupnost. Po pri- „Ce bi prej vedel, da bo tako, ne bi nikoli začel," je dejal Lojze Nadrih, ki je že sedmo leto na delu v Švici, nič kaj dobre volje, ko je v Trebnjem nakladi opeko. „Predlani sem kupil parcelo v Starem trgu, v manj kot treh tednih je bilo. treba plačati vse z raznimi prispevki vred. Ko bi potem tudi naredili svoje! Elektrike na stavbišču še danes nimam, na kanalizacijo se ne bo dalo priključiti. L^ sem bil štirikrat doma, da bi kaj post)e-šil, vendar na občini nikoli ne dobim pravega odgovora. Čeprav sem v Švici tujec, sem marsikatero stvar na uradih hitreje opravil," je dejal, hkrati pa pomišljal, ali naj sploh pove ime, češ da bo ^ imel pota po uradih... spevni stopnji se bo nabralo razmeroma malo denarja, občinski proračun bo moral pomagati skoraj z dvema tretjinama. TITOVA ŠTAFETA V OBČINI TREBNJE Mladina trebanjske občine bo prevzela letošnjo zvezno štafeto s pozdravi predsedniku Titu od mladine novomeške občine pri Kartelje-vem. V spominskem parku v Trebnjem jo bodo pozdravili jutri ob 10,37, ob 11,05 bo prišla na zborovanje pred Dano, ob 11.25 pa jo bodo prinesli v Mokronog. Na navedenih mestih se ji bodo pridružile štafete mladih iz Trima,. Tip-topa, Kolinske, Dane in IMV. Danes je krenila s Trebelnega tudi občinska štafeta,, ki je šla skozi Mokronog, Sentrupert, Mimo, Ponikve, Dobrnič, Veliki Gaber, Šentlovrenc, Čatež Jn Trebnje._^ IZREDNIM STUDENTOM OLAJŠAVE PRI DELU v Trimu omogočajo izrednim študentom delo načeloma v dopoldanski izmeni, Za srednje šole odobravajo 1 dan plačanega dopusta za vsak izpit, za izpile na višjih in visokih šolah pa po dva dneva. Za zaključni izpit na srednjih šolah dajejo po 6 dni plačanega dopusta, na visokih in višjih pa 20 dni; Tudi v Dani otlobravafo za srednje šole 9 dni plačanega dopusta, ki si jih delavci razporedijo po težavnosti izpitov, na vi-šjili šolah pa 12 dni. Ob diplomah omogočajo tudi daljši dopust, kar rešuje poslovni odbor. V obeh kolektivih jim plačajo tudi šolnino, prevozne stroške z javnim prometnim sredstvom in učne pripomočke. Delegati v skupščini otroškega varstva so predlagali, naj bi se oskrbnina za otroke v vrtcih ne dvigala. Ob obravnavi republiškega programa so opazili zlasti postavko 20 milijonov dinarjev, namenjenih za pridobivanje prostorov za otroško varstvo na manj razvitih in mejnih območjih. Naročili so izvršnemu odboru, da pripravi vse potrebne načrte, da bi pritegnili kaj tega denarja. A. ŽELEZNIK KS BREZ PROMETNEGA DAVKA Gradbeni odbori za vodovode, elektrifikacijo ali druga komunalna dela lahko kupujejo gradbeni in drugi reprodukcijski material brez prometnega davka, vendar ob dokaj težko izpolnjivih pogojih. Med drugim mora biti gradbena enota registrirana pri ustreznem gospodarskem sodišču, material mora kupiti v trgovini na debelo, voditi mora ustrezno evidenco o tako kupljenem materialu ipd. Vse to mora biti potrjeno v delovnem protokolu, podpisanem od ustanoviteljev. JELSEVEC: SOLA V NEGOTOVOSTI Nova šola v kraju ostaja brez učiteljev. Do nedavnega je veljal dodatek za težko delovno mesto 1.000 dinarjev mesečno, letos bo še višji, vendar ni videti, da bi se kdo prijel učiteljevanja v kraju. Trenutna kadrovska zagata ni edino zlo, ki grozi nadaljnjemu obstoju te šole. Število rojstev močno upada. Matična šola v Mokronogu ne more pomagati reševati kadrovske zagate, saj ji sami manjka kar po 10 učiteljev. IZ KRAJA V KRAJ TREBNJE: VEČ VODE LE IZ DEBELEJŠIH CEVI - Kadar postanejo vodovodne pipe v Trebnjem suhe, posebno v višje ležečih stavbah, se stanovalci jezijo na tiste kraje, ki se na novo priključujejo na ^osu-peljsko-sliški vodovod. Ta bojazen je odveč. Nova zajetja dajejo zadosti vode, tako da bo celo priključitev Dobrniške doline zajela le majhen del novih zmogljivosti. Za Trebnje bo treba misliti na debelejše cevi. Za pomanjkanje vode je dostikrat krivo tudi nevestno vzdrževanje. Zato se na občini zavzemajo za ustanovitev posebne samoupravne skupnosti, ki naj bi omogočila večji vpliv na uprivljanje z vodovodom. NEKATERI DELEGATI ZATAJILI - Na seji vseh treh zborov občinske skupščine minuli četrtek se je prvič zgodilo, da je manjkalo večje število delegatov. Tokrat sc jc najbolj izkazal zbor združenega dela, kjer so manjkali le trije delegati, v zboru krajevnih skupnosti jih jc od 27 delegatov prišlo le 18, v družbenopolitičnem zboru jih je manjkalo 10. V delegatskem sistemu ne bi smelo prihajati do take odsotnosti! PRIRASEL DROG - Nekatere vestne Mirenčane moti, da je moral zastavni drog, ki so ga prinesli na kraj pod cesto pri TVD Partizan ob krajevnem prazniku prezimiti kar tam. Sedaj ga skoraj ne kaže več opravljati, prav bo lahko prišel že za ctošnji praznik! VELIKA LOKA: SE VEDNO NIHCE NOCE GOSTILNE - Kraj še vedno ne premore gostilne. Graditelji Donitove tovarne morajo jesti drugod. Sosednji Šentlovrenc premore kar dvoje gostiln, eno ima tudi Čatež. IBEBANJSEE NOVICE Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK DOLENJSKI LIST 17 TtEEAIUSEE NOVICE TREEANJSKE NOVICE TREBANJSKE NOVICE IREEANJSEE NOVICE TREBANJSKE ilB O štirih hišnih vogalih Dom, nekoč zrcalo gospodinje, je vse bolj skupna družinska zadeva Terezija Potrbin z Mirne je duša številnih predvojnih in povojnih gospodinjskih tečajev. Ženske vedo še dandanes povedati, kako jim je razkladala ne le skrivnosti kuhe, temveč celotnega hišnega gospodarstva na tečajih, ki so bili kar v njeni hiši. Terezija ima za seboj 36 let aktivnega učiteljevanja, prve izkušnje iz gospodinjstva pa si je pridobila ob kmečkem štedilniku v Loki pri Zidanem mostu in na mariborskem učiteljišču. Pred nedavnipi so se iztekli 11-dnevni gospodinjski tečaji, ki jih je na pobudo inž. Tončke Borštnaijeve in trebanjske Kmetijske zadruge opravila tov. Potrbinova na Trebelnem, v Šentru-pertu, Dobmiču in Velikem Gabru. „Kmečke žene so vzele stvar zelo resno. Nekatere so pešačile po dve do tri ure vseh 11 dni tečaja. Pa naj bi omejevala obisk, če jih je prihajalo 25 ali 26! Kljub temu srno praktični del izvedle tako, da je bila vsaka zaposlena," govori .o zanimanju za kuho. Začeti je treba že v osnovni šoli. Zaradi tega je svoj čas posvečala tolikšno pozornost šolski mlečni kuhinji, ki je imela na Mimi prvenstvo v občini že prva leta po vojni. Pogovor p tem jo razživi, kot da še ne bi bila upokojena. Pozdravlja zamisel, ki je končno prodrla med.slovenske pedagoške izkušnje, da je gospodinjstvo enakovreden predmet. Res, da manjka za to usposobljenih učiteljev, sčasoma se jih bo dalo pridobiti. Za pravilno izkoriščanje prostega časa za razna ročna dela in gospodinjstvo bo prispevala svoje tudi celodnevna šola. Ob enakovredni zaposlenosti žensk na delovnem mestu je odgovornost za družino vse bolj stvar vseh njenih članov, ne le žene—gospodinje, pravi Potrbinova. „Nepripravljenost mladilTza delo je pogostokrat ne.upravičen očitek, pravi vzrok za tako imenovano mlačnost mladih je pravzaprav v nepravilnem pristopu starejših," ugodno ocenjuje tudi današnjo mladino. A. ŽELEZNIK Ob glasovanju, kdo je za to, da prispeva 40 udarniških ur, ni manjkala nobena roka. (Foto: Železnik) Mirna: udarniško za kulturni dom Člani TVD Partizan so se obvezali opraviti najmanj 40 udarniških ur za preureditev bivšega Sokolskoga doma v kulturno dvorano - Občinska kulturna skupnost je podprla akcijo s 300.000 dinarji Pred neda\iiim je gradbeni odbor pod vodstvom Bojana Kolenca pripravil vse načrte in ostalo dokumentacijo. Vrednost predvidenih del bo znašala 2,32 milijona dinarjev. Velik zalogaj za društvo, vseeno pa bodo zadostili celo kriterijem službe družbenega knjigovodstva za pokrivanje naložb: mogoča je namreč etapna gradnja. Kot je dejal na občnem zboru mi-renskega Partizana Bojan Kolenc, k tej vsoti lahko mnogo prispevajo z lopato in krampom..Najmanj tri četrtine del lahko opravijo udarniško. Zidarji so že obljubili, da bodo udarniško pozidali vse do strehe s ploščo vred. Razen denarne pomoči je „Dana" obljubila celotno obdelavo in montažo ostrešja na novem prizidku. Obe gradbeni podjetji, ki imata gradbišči na Mirni, sta obljubili pomoč svojih delavcev za dva delovna dneva: Tehnika s 40 delav- Najbolj zanesljivi: domačini Primeri iz Trima ih Dane: kako si skušajo zagotoviti strokovnjake Strokovnjaki so 4^vas' vsakega razvoja, to drži še tembolj za gospodarstvo manj razvite občine. Znano geslo, ki seveda ne bi imdo vrednosti, če ne bi bilo podprto tudi z dejstvi. Zato smo povprašali v obeh največjih kolektivih v občini, kako so se lotili izobraževanja. Slavka Kolenc je v trebanjskem Trimu referent za izobraževanje. Da se v tovarni zavedajo pomena tega vprašanja, kaže že to, da je to od letos dalje njena edina delovna naloga. V tovarni se je med delavci dobro razvilo izobraževanje ob delu. 13 delavcev je vpisanih v delo-vodsko šolo, ob koncu meseca jih bo šolo končalo 9, ostali so vpisani v 1. letnik. Trije bodo letos kon^i srednjo tehniško šolo, ravno toliko jih je vpisanih v I. letnik. V ekonomski srednji šoli so štiije, ravno toliko jih •obiskuje vi^o šolo za organizacijo dela, 2 sta vpisana celo na visoki šoli. Na visoki komercialni šoli so štirje, po 1 je na strojni fakulteti, vi^i vamostni šoli, srednji politični šoli itd. 10 rednih štipendistov imajo na univerzi (največ na fakulteti za strojništvo), nekaj jih bo študij koučajo že letos. Kar 21 dija- kov štipendirajo na srednjih šolah. Tovarišica Kolenčeva je lahko le pohvalila prizadevnost izrednih študentov. Tako se bo izšolalo strokovno lepo^ število neposrednih proizvajalcev. V tovarni so opazili celo take primere, ko so se delavci sami vključili v neko šolo, pred samoupravnimi organi pa so se pojavi s prošnjo za povračilo stroškov šele, ko so šolo konča-h. Za letos nameravajo vložiti v izobraževanje 1.196.790 dinarjev! Kot je povedal Janez Lazar, sekretar v Dapi, so v tovami zaenkrat pokrili kadrovske potrebe. Trenutno se izobražuje 23 študentov in dijakov. Rednih štipendistov je 15 (4 na visokih šolah in 11 na srednjih šolah), 8 delavcev študira izredno, imajo 6 vajencev. Štipendije bodo razpisovali tudi vnaprej v skladu z razvojnim programom. Potrebovali bi dosti srednjega strokovnega kadra. Na razpise za že izšolane strokovnjake ponavadi ni odziva, zato pravijo, da je najzanesljivejša pot do strokovnja- ci. Gradiš z 20. Stroške izdelave načrtov (32.000 dinarjev) so razdelili med vsemi dejavniki v kraju. Krajevna skupnost je dala 150 tisočakov, delegati kulturne skupnosti se sicer niso vrnili z vso vsoto, ki je bila pri skupnosti naložena za domove, iznajdljivosti, kako še zagotoviti denar za material, ne bo manjkalo. S preureditvijo doma (za telesno-vzgojno dejavnost imajo dogovor za uporabo šolske telovadnice), bodo pridobili vrsto hudo potrebnih prostorov. Najpomembnejša bo dvorana z 250 sedeži. Tri sobe bo lahko ime-, la knjižnica, v domu bo garderoba, klubska soba, avla z bifejem in stanovanje za hišnika. Vse to bodo pridobili s preureditvijo sedaj neuporabnega doma. Z udarniškim delom, so v Partizanu tudi doslej dosti naredilt. Pripravljen imajo celoten načrt za rekreacijski center Radovnica, v kar je bilo vloženih 720 ur dela. Predvidevajo gradnjo TRIM steze za naseljem Ro- ' je III; kar bo treba, bodo ravno tako naredili udarniško. Nogometaši so z udarniškim delom (104 ure) zasilno uredili igrišče in postavili ograjo tako, da gaje tehnična komisija nogometne ^veze še registrirala. Ker obstaja resna bojazen, da ga v bodoče ne bo, so že lani pripravili načrte za ureditev igrišča. Programe so pravočasno posredovali telesnokulturni skupnosti. V številnih sekcijah jim ne manjka članov. Nogometni klub združuje 60 članov, v košarkarskem klubu je aktivnih 20 članov, v smučarskem klubu je 25 smučarjev, v šahovski sekciji je nad 20 dobrih šahistov. Številni starejši člani, ki so prenehali tekmovati, se udeležujejo rekreacijske telovadbe v telovadnici osnovne šole, ki je za to na voljo trikriit na teden. Tudi ženske ne zaostajajo z vadbo. Veliko število članov,- predvsem iz vrst mladih, zagotavlja napredek. V vrstah društva so vključeni vsi, od vodilnih delavcev v gospodarstvu do delavcev. Ker v vsej občini ni osrednje sodobne kulturne dvorane, je akcija Mirenčanov vredna posnemanja. 2 —MALA ANKE1A" Setev zornosti. Od tega, kake>*> vil, je v marsičem od ^ dohodek, seveda Če gove odprte delavni«■ ^ neti kasneje. Od nek. J, .£ p0. je ostalo malo, nas k . j,0to stal tržni proizvajalce, * ^ brste nju in podobnem j o hektarskih donosih, semenih ipd. O tem> j i pričakujejo od lc°lceVpo* nam je petero kmetovalcev P" , dalo naslednje: V nra vJi i Franc Hočevar, pri Dobrniču: ,,Kr0^ postori I mo. V vinogradu srn P jo, vse potrebno, vrem cn0jili^ na roko. Z umetnimi gn .h^ varčevali, uporabil j* pol manj kot lani. Z krat bolje pognojili s t gnojem. Kdo bi zm°*j ne &! tako draga gn0J}la'vinj niti f povrnilo niti pn 21 prep11" krompirju! Vseeno ^ čan, da mi bosta tr pir zrasla kot lani. ^ Emil Kotar, Vdg J „Od vsega b°mP s# k krompirja. Dobro.s 0sp°^ hko kupili. kmetiJsk^Vi ski odbor je zmogel sp^ f regres. Mislim, da . tuCji pri dobno politiko ime kupu umetnih i;nska take cene? Niti K predelovalec, nase? temu ne more • *xi0vek varna je v redu; ce j tu^j pogodbo, je pridelek tu čil." • ivan Bon, Zabrdje-^ $ sp^_ jenju me skrbi, kak lom. Pri krompirjur bo četi misliti na a §k/°P'yJ-skrbljujejo tudi dra^v0jcneci'' v glavnem ze kar p gnojil." ' r rn;e Po"S Franc Fmk, Gornj jj „Pri spomlada^ ^pj; nič spreminjal, ko . 0j0w. del že z jesenskim *' to pa pomeni kr°nvp . y j$ koruzo. Dela p° «e to' nobene zamude n ' dU) b® začetek aprila v -j opravljeno. Obilic ^ sfllo mena je omogoc ipraviH--.j hko zemljo dobro p Milan Malovac, -deflco»J[| „Vse, razen nasi*P da bi postalo tako drago, eP L hudo, če ne zemlji delal se v . ^tuioA kaže bolje za eno spet obrne. Zam" Hkolic cene traktorskih P ^govi1* mer tako razhčne trgovine? 1«- Slavka Kolenc: „Odziv delavcev za izobraževanje je dober. Želje posameznikov usklajujemo s potrebami podjetja." kov lastno štipendiranje. Za razna dela v proizvodnji ne morejo usposabljati delavcev v šolah, ker jih ni (npr. izdelovalci pijač), zato jih usposabljajo ob delu za interno kvalifikacijo. A. ŽELEZNIK . Kaj še tare Trebeljance? Še nekaj izjav z »uredništva v gosteh« - (Več o tem v današnji Prilogi Dol. lista) Nihče ne more reči, da se je kaj porodilo v vinu, zakaj pri Pirnarievih ne točiio. ker nimajo več gostilne FRANC KRIVEC, Češnjice 17, upokojeni mizar: „Več primerov jc bilo, da so ljudje zaman klicali zdravnika. Strinjam se, da je treba tistemu, ki po nepotrebnem kliče, tudi katero zaračunati, če pa je treba, ne bi smeli biti zadnji. Zivino-zdravnikom pa vsa čast, pridejo do zadnje krave!" LEOPOLD ŽUŽEK, kmet iz Vrha pri. Trebelnem: „V Dolenjskem listu bi za spremembo kdaj vrgel ven pol športa in prostor namenil kmetijstvu. Radi bi prebrali šc kak podlistek, vendar je za to zimo že prepozno. Pri kmetovanju pa je tako: še krompirja, oddanega po pogodbi, sem se komaj znebil. Za- druga je obljubljala, da ga bo vzela, ko ga bom izkopal. Speljal sem ga na pod. Nazadnje sem ga moral umakniti pred zimo; z muko sem ga oddal pred 3 tedni. Dva dni ga jfc bilo treba obirati! Ene podplate spet obrabiš, da dobiš solde. Ob takem ga ne kaže več saditi. Mleko šc najbolj kaže. Včasih smo dobili za žganje toliko, da je bilo za davke, danes ga nihče ne mara!" JANEZ SLAK, Drečji vrh 6: „17 let službe imam, nazadnje sem bil lanser materiala v Litostroju. Kadar sem delal v tretji izmeni, še prevoza nisem imel. Med prevozi z avtobusom v Ljubljano sem doživel dvoje prevračanj. Rad bi delo v bližini, saj bi rad živel doma!" ANTON HOČEVAR, 74-letni upokojeni gozdni delavec s Trebel-nega: „Dobrih spominov ni, o slabih ni da bi govoril. Kdor hoče delati, dobi kruh lažje kot v stari Jugoslaviji, le daleč je za nas!" IVAN CINDRlC, gozdni delavec s Trcbelnega, doma iz Slunja: „Tre-belno je zapuščeno. Trgovina je taka, da je že sramota. Od tod se vozi vsaj 50 delavcev po 80 km daleč, v Novo mesto pa prav gotovo 200. Zakaj ne bi tu postavili kakšnega obrata vsaj za 100 ljudi? Pošta je v zasebni hiši, telefon dela le od 8. do 12. ure." JOŽE PUNGERCAR, kurjač iz Čilpaha: „Zakaj ne pripravijo Novo-mesčanov do tega, da bi naredili še svoj del ceste,_ki pelje čez Brezje? Do Novega mesta bi imeli 6 km bliže. Delavce novačijo, potem pa jih zavračajo, češ: nisi opravil testa!4* MARIJA PIRNAR, nekdanja go-stilničarka, Trebelno, 70 lot: ,,Ze prej je bila tu gostilna, jaz pa sem tu 45 let. Pred letom dni smo morali zapreti: za leto dni jc bilo nad stari podajali kljuke že 1941. leta. Ne vem, kako bomo živeli." Janez Dragan, kmet iz Bogneče vasi: „Potrebovali bi močnejšo elek- ........>j p •» triko, vodovod, ^gj. ' pJ1, Rojami in še jgf V « moremo pomag mašni. Mladina J^ xjje-jeV;^ sčasoma vse do ' 0sp^ fc Poslopje enega o nekega dne naljg odpeg/ stvari in se za vs* . da. Sprašujemo se, v nji." . . kfic tis^ ffi°ob «4^^ skem, pa od ol>,J ,wjpn ti! Nt««'", Acf celo večnost, o „oV^^lkU■ 'J našim pridolkorn P^nj1 j sklep o počen tvi koj« „j^ Franc Krivic. uP^j*< $ Češnjic: „Na jnjS lja še kar dobro znak, da so lj1' .j neradi kaj v p . teh krajih je vsak bi bi bilo dobro, . vi)2> „je- It' mlin v bližini. Z na Bistrico aU celo Stane Miklič, predsednik sveta KS Trebelno (na levi), in Dominik Gimpelj, podpredsednik, v čigar skrbno zbranih arhivih se skrivajo podatki o marsikaterem delovnem uspehu in načrtih Trebeljancev. 20 DOLENJSKI LIST Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK 3 iz novomeške občine. PODPIRATI KADROVSKO POLITIKO Komite občinske konference ZKS Metlika je-imel v ponedeljek, 31. marca, 6. sejo občinske konference ZK Metlika. Na seji so člani konference poudarili, da bi morali v občini poslej bolj pazili na štipendijsko politiko. Temeljna in bistvena naloga vsake delovne organizacije oziroma skupnosti mora biti poslej načrtno vlaganje sredstev v kadrovsko politiko. Spregovorili so tudi o idejno-politični in organizacijsko-kadrovski krepitvi ZK in poudarili, da se je delo partije v občini močno razmahnilo, poslej pa bodo morali več pozoriiosti posvetili krepitvi Zveze komunistov v krajevnih skupnostih in na vasi. Člani društva obnovili orodjarno in s prostovoljnim delom postavili osuševalni stolp. Ker zajema področje suhor-skega gasUskega društva 13 vasi s približno 500 kmečkimi gospodarstvi, je upravni odbor sklenil, da potrebujejo gasilci avto. Z njim je sedaj gašenje precej olajšano, še zlasti zato, ker na kraj požara lahko pridejo precej hitreje, kot so prej prišli s konji. Gasilci se zahvaljujejo metliški občinski: skupščini, ki jim je vedno, kadar sojo zaprosOi, priskočila na pomoč, prav tako metliški občinski gasilski zvezi, delovnih organizacijam in domačemu prebivalstvu. Da njihov trud res ni bil zaman, dokazuje mladinska ženska gasilska vrsta. Do sedaj se je že dobro izurila in kot kaže, bodo spretne in požrtvovalne gasilke v veliko pomoč bolj izkušenim tovarišem. Vodstvo suhorskih gasilcev pa se ni zadovoljilo samo DRAGI PRIŠLEKI Zadnje čase se javno razpravlja o tako imenovanih prišlekih, ki se na stara leta zatečejo v Belo krajino. To so v glavnem ljudje, ki so v mladosti neprijavljeno delali pri različnih gospodarjih, ostarele pa jih je „na črno" sprejel kakšen „usmiljen" gospodar. Končno se znajdejo v domu počitka brez kakršnih koli sredstev. Dinarji za njih vzdrževanje gredo seveda iz občinske blagajne. Enoletna vzdržcvalnina v domu v Metliki pa je nekaj manj kot 20.000 dinarjev. z mladinsko vrsto, v dogovoni^ šolo so pred kratkim rali desetino najmlajših gasila® -pionirskovrsto. Za samoprisptvsk Anton Prus, kovinostruga^.*? Gradca: „Te dni se bodo v obc ni začeli zbori delovnih lju"'' občanov. Nedvomno je, da j bom zbora, ki bo v Gradcu ^ aprila, udeležil. Takrat, kobojfl razpravljali o samoprispevk^j bom glasoval zanj. Moji tovaH in jaz menimo, da je samop spevek, ki ga nekateri ne maraj" za našo občino še kako ben. Vsi tisti, ki so proti take|!' načinu napredka, naj pomisl'J^ da bi bila metliška občina še o* nes zelo revna, če se ne bi v teklosti občani odločili za P' stovoljne dajatve. Zato vsem mladincem, naj se jo zborov delovnih ljudi in obc nov po krajevnih skupnostih ' naj glasujejo za samoprispev^^ Vsi naj namreč pomislijo, je pri nas slaba elektrika, so slabe ceste in da še. občini nimajo zdrave pitne vod Ce se bomo odločili za samoP.^ spevek, bomo že čez nekaj preccj bolj ,bogata' občina." 1^' * Metliška „Belokranjska trikotažna industrija" bo dobila Še prizidek. Kot je moč razbrati na fotografiji, je nov objekt „Kodranki", gradijo pa ga delavci novomeškega Splošnega g*® nega podjetja Pionir. SPREHOD PO METLIKI I*0STEN0ST Delavka Dragica Matešič iz Beti je izgubila denarnico, v kateri je imela spravljen celotni osebni dohodek za mesec marec. Denarnico je našel Jože Nastav in jo vrnil obupani Matešičevi. Nastav bi laliko denar spravil v svoj žep, a tega ni storil, za kar zasluži javno pohvalo. IZBOLJŠANJE INFORMIRANJA Poleg mesečnega informiranja s pomoSjo „Vezila" so v Beti uvedli tudi dnevne informacije ter občasne biltene. V kratkem nameravajo kupiti razglasno postajo. Tako bodo vsi zaposleni dobro obveščeni o dogajanju v tem največjem belokranjskem podjetju. SEMINARJI Komisije za kršitev delovnih dolžnosti v Beli so imele seminarje, na katerih so dobili predsedniki in člani komisij osnovna navodila za delo. 20. aprila pa bo končalo dopolnilno izobraževanje pelindvajset delavk. Tako bo dobilo podjetje Beti petindvajset kon^ skih tehnikov. NEPRIZADEVNOST iN CAS - Iz vsakodnevnega z mladimi je slišati, da se v pr ^ času nimajo kam dati. Po druiPif ni pa jc že nekaj časa zaprt ski klub v stari šoli, kjer bi razvila prijetna dejavnost. METLlCANI SE NE DAJO O Metličanih gre na°^t-glas, da vse preradi P0^ ^-jo v kozarec. Vendar ^ mo resnici na ljubo PoVfJ \ ti, da ni šel še noben T čan pijan iz gostilne. W ' i ga odnesejo . .. J. \ metliški tedniK DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER JANEZ PEZELJ r W1 Št. 14 (1341) ★★ - 3. apriU^^ | v kratkem spet na slikanje pljuč Najbolje je tuberkulozo preprečiti ali pozdraviti v začetku fslk^ ?• aprila do 17. aprila bo v občini Kočevje fluorografiranje pljuč), ki je obvezno za vse prebivalce, stare nad 24. let. občani bodo prejeli pi-vabila, kdaj in kam naj P aejo na fluorografiranje. Če o slučajno ne bi dobil vabila, L J® nad 24 let, naj vseeno iL..® fluorografiranje v naj-2J1 kraj (bazo), kjer bo zdrav-Take baze bodo v On cerkvi, Željnah, K.oprivniku, Brezovici, P ogradu. Dolu, Knežji lipi, gndolu, Mozlju, Livoldu, rnv kočevski Reki, Bo-Banji Loki, Novih Selih, Priznanja gasilcem veteranov Kriv-^ cu in Lundru Fari, Hrvaškem Kužlju, Bosljivi Loki, Osilnici, Papežih^ Travi, Podpreski, Strugah in Polomu. Občani naj prihajajo na fluorografiranje po določenem razporedu, se pravi takrat, ko so vabljeni. Fluorografiranje je potrebno in koristno zato, da med navidezno zdravimi ljudmi odkrijejo bolnike. Bolnike je tudi lažje pozdraviti, dokler se bolezen ni preveč razširila. Razen tega se tako prepreči prenašanje tuberkuloze (jetike) na ostale zdrave člane družine in drugih ljudi. Tuberkuloza je bila še pred komaj nekaj desetletji ne- ozdravljiva, danes pa jo povsem uspešno pozdravijo. Vendar kljub temu tudi danes ne smemo opustiti vseh potrebnih ukrepov za zatiranje te bolezni. DANES ŠTAFETA Danes, 3. aprila, bo ob 1^».20 pritekla v Kočevje štafeta s pozdravi in čestitkami za rojstni dan predsednika Tita. Sprejem bo pred spomenikom svobode. Kulturni nastop, v katerem bodo sodelovali harmonikarji glasbene šole, recitatorji in pevski zbor-ček DOREMI, bo pripravila komisija za prireditve pri občinski organizaciji ZSM. Štafeta bo pritekla preko Smuke iz Novega mesta, iz Kočevja pa bo krenila na Bazo 20 v Kočevskem Rogu. Priu so ^no Pnznanja zaslužnim ^štvu ^ruštva *n samemu toieln tV° • za uspešno delo Slovenr P,7znanJe Gasilske zveze finske ^ -i stoPrfje- Priznanja Ob-ptej„i; gasilske zveze Kočevje so *ndr,.i a n German, Alojz Šturm, Vjan Kocjan"' Bra"k° K°Cjan čCZna"ja PGD Šalka vas so prejeli ^Setin^!°r»'^ske (scdaj mladinske) Benič "D ranc Bobek ml., Kruno Horvat ^ranko Heindler, Roman Majer , :itanko Letonja ml., Boris Aloj7'7 ,an Volčjak, Stane Zajc, P'°nir<;Kw ln AloJz žagar; članice ne; Mq; i *Scdaj mladinske) deseti-Nada va Antolin, Tatjana Bobek, Mariia Xi ' Stanka Potočnik, Sonja p ^°yak, Angelca Potočnik, Zdravi Ruža Ritlop, Jožica ^ c >n Dragica Zarnadič. Priznani Cl°, v gasilstvu so prejeli ^ela t'r an Mrak »d. za 10 let ^lrav 3nc ^'rant za 20 let in Franc PlaEt-Za30let-J°že 1 „.Veteranov pa sta prejela :e od 11 er» k> je v gasilskih vrstah in oroj\a ^30, je oskrbnik doma °Pravil najvoč U d0 "n.ui ur pri gradnji gasilskc-fesilćp a>. ln Leopold Krivec, ki je Hb« J? , lcta 1916, poveljnik GD K'častn- a '922 do 1972, zdaj pa Stni Poveljnik društva. J. P. Oblikovanje najrazličnejšega materiala, predvsem gline in žice, nudi učencem obilo izraznih možnosti. Nekatere programe likovnega in tehničnega pouka bo možno uresničiti v bodoči celodnevni šoli pri svobodnih aktivnostih. Na fotografiji: oblikovanje iz žice v kočevski šoli. (Foto: F. Brus) Preuredili so prosvetni dom Mozeljska mladina pridno dela in je glavna opora krajevniskupnosti - Pripravili proslavo kocevje: Ribe vlagajo v u , !ke driij-P® Cabranko bodo ribi-i" CahaJ"? Kočevje, Brod na Kolpi INov i vložile spomladi 20.000 li-' pa le 12.000 postrvi. ^o ribiška družina Kočevje '•00q drugim aprila ali maja ^OOo postrvi, kasneje pa še (z očmi) potočnic. Ribi-bo morala v sodelovanju pbo .okrepiti tudi čuvajsko ^Vo1q^ 7 je tu precej krivolovcev. I''ja lahko ukradena postrv «{. 200 din ali celo šc precej Mladinci iz Mozlja pri Kočevju so si januarja letos na skupnem sestanlcu s predstavniki Krajevne skupnosti zadali precej nalog. Člani krajevne skupnosti so presenečeni zaradi velike zavzetosti in pripravljenosti mladih za sodelovanje pri skupnih akcijah za kulturni, gospodarski in splošni napredek domačega kraja. V razmeroma kratkem času so mozeljski mladinci opravili že precejšen del nalog iz svojega delovnega programa za letos. Preuredili so kulturno-prosvetni dom, dozidali vogalni del dvonne, jo ometali in pobelili, deli.o popravili strop in frepleskali platno za preilvajanje Umov. 8. marca zvečer pa so pripravili lep kulturni program za proslavo v počastitev dneva žena. Vaščani so z delom mladine zelo zadovoljni saj boilo zdaj lahko gledali filme, ki jih žc liolgo željno pričakujejo. Mladi imajo podpc-o članov krajevne skupnosti Moze'j, zato se Drobne iz kočevja ib '^ala\ - Lovska druži- li .°bčn^°ra' Kočevje, sc pripravlja i,3ju (e 1 ,zbor družine. O času in 1» ' dr. ..nevnem redu zbora bodo >SoJlne.še obveščeni. Lansko lepo in zelo obiska-°dnii- razstavo, pa tudi sicer je usPešno ■ Sfce IN SVETINJICE l K^aJa podjeten možakar j ski tržnici. Razen cerkve- đ \ \/ (madvaci odgovarja sklepaš, da se zdaj frikonu lepša bodoč- se bo pobratil z ••^nostjo" iz Prokuplja. nih svetinjic lahko kupiš pri njem še vsemogoče značke, med njimi tuiii nogometnih prvoligaških klubov, proslav, podjetij itd. Prodaja jih po 8 do 15 dinarjev. Značke so šle hitro v promet. Kupovali so jih predvsem otroci. Za svetinjice in rožen-krance pa je bilo bolj malo povpraševanja. POZABLJENO NEUPRAVIČENO BOGATENJE - Komisija za ugotavljanje neupravičenega bogatenja v Mariboru je prijavila v obravnavo in postopek žc vehko število „milijonarjev", pišejo dnevni časopisi. Občane Kočevja zelo zanima, ali podobna komisija občine Kočevje kaj ukrepa in če je imela že kaj uspeha. O tem je v Kočevju vse tiho. Ali neupravičenega bogatenja pri nas ni ali je komisija počasna? URNA POSTA - Pošla dela hitro. Nekdo je moral nujno poslati paket v Ljubljano. V Kočevju ga je oddal na pošti v ponedeljek ob 16. uri, češ da ga bo naslovnik dobil v torek. Po telefonu pa je pošiljatelj zvedel, da je naslovnik prejel paket še isti večer ob 19.30, torej že čez 3 ure in pol. Tokrat velja vse priznanje oddajni in prejemni p ^šti. teUSKE NOVKE dela in posameznih delovnih akcij lotevajo s še večjim veseljem. VILKO ILC »Nevarno(' zdravstvo v Osilnici v 4cočevski občini od 24. marca ne čakajo bolniki nazdravnika v čakalnici zdravstvene postaje, ampak zunaj na stopnišču. Poročilo Zavoda-za raziskavo materiala Ljubljana je namreč pokazala, da v čakalnici, ordinaciji in sani-tarjih ni varno, ker se tla (ki so hkrati strop za nižje šolske prostore) lahko vdro. „Presoja nosilnosti stropov je pokazala, da preiskane stropne konstrukcije, ne morejo služiti namenu pri upoštevanju predpisanili koristnih obtežb ob zadostni varnosti. V prostorih čakalnice in ordinacije pa so dopustne obtežbe prekoračene že ob upoštevanju lastne teže stropa," pravi med drugim poročilo o preiskavi in presoji nosilnosti stropov osnovne šole Osilnica, ki je bilo izdelano 21. marca letos. Bojazen je utemeljena. Začasen ukrep je torej bil, da je zdravnik 24. marca še delal v ordinaciji, vendar bolniki niso smeli čakati v čakalnici, ampak na betonskih stopnicah. Seveda to v mrzlem vremenu za bolnike ni priporočljivo, zato so takoj začeli iskati možnosti, da bi drugje uredili zasilno ordinacijo. Osilničani namreč pripravljajo gradnjo nove zdravstvene postaje. In prav pri tem se je zataknilo. Nekdo je namreč dejal, da so sedanji prostori zdravstvene postaje v šoli kar primerni in da se stropi res ne podirajo. Krajevna skupnost je nato naročila pri Zavodu raziskavo materiala preiskavo, ki je dala tak zaskrbljujoč rezultat. J. PRIMC Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica Karel Oražem je spregovoril bodočim stanovalcem novega bloka, izvajalcem del in gostom pri otvoritvi 24-stanovanj^ega bloka za gozdarskim domom v Ribnici. Med svečanostjo so razdelili tudi ključe stanovalcem. (Foto: J. Prime) Stanovanja-lepo darilo za praznik Vsako leto denarja za okoli 25 družbenih stanovanj 25. marca, dan pred občinskim praznikom, je prejelo 24 stanovalcev ključe za nova stanovanja v novem bloku za gozdarskim domom v Ribnici. Ob tej priložnosti je bilš pred novo stanovanjsko stavbo krajša slovesnost, na kateri je govoril predsednik Samoupravne stanovanjske skupnosti (SSS) Karel Oražem. Novi stanovanjski blok je zametek stanovanjske soseske v leni delu Ribnice, kjer bo v prihodnjih letih zraslo okoli 240 najemnih stanovanj. Drugi blok že gradijo in bo NOV POSPEŠEVALEC Mi^ko Pire, diplomirani inženir agronomije, doma iz Žigmaric, je novi vodja pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Ribnica. Slnžbo je nastopil 15. marca. LED NA CESTI Čeprav je vreme v glavnem suho in toplo, morajo biti vozniki na cesti Ribnica-Velike Lašče pri Dolnjih Poljanah zelo previdni. Tu namreč teče voda preko ceste. Prav na ta cestni odsek zelo redko posije sonce, zato je lu skoraj vedno led in je prišlo že do več nesreč. M (j. predvidoma dokončan še letos. V njem bo 27 stanovanj. V preteklili letih je bilo v občini Ribnica premalo storjenega za družbeno gradnjo stanovanj. To bodo skušali nadoknaditi do leta 1980. V programu gradnje stanovanj SSS je razen v Ribnici predvidena gradnja družbenih stanovanj še v Sodražici, Dolenji vasi in Loškem potoku. V vseh teh krajih in še na Bregu pri Ribnici ter v Dolenji vasi pa so še stanovanjske soseske, ki so namenjene zasebnim graditeljem. Za stanovanjsko gradnjo v ribniški občini je značilno, da združujejo sredstva za gradnjo večjih stanovanj- skih objektov. Tako so pri gradnji pravkar končanega 24-stanovanjske-ga stolpiča sodelovali s svojimi sredstvi delovne organizacije, stanovanjski sklad društva upokojencev,, občinski odbor Zveze borcev in solidarnostni sklad SSS. S takim načinom" združevanja sredstev bodo nadaljevali tudi v bodoče. Tudi novi stanovanjski blok, kije v gradnji, bo zgrajen solidarno s sredstvi delovnih organizacij, solidarnostnega sklada SSS in Zveze borcev. Tako bo tudi z ostalimi stanovanjskimi družbenimi gradnjami v občini v Sodražici, Dolenji vasi in Loškem potoku. Novi stanovanjski stolpič, ki je pravkar dobil stanovalce, je največji stanovanjski objekt v občini. Njegovi stanovalci so bili zelo srečni, ko so prejeli ključe stanovanj. Nova stanovanja so jim bila najlepše darilo za občinski praznik. Titova odlikovanja Odlikovanja predsednika Tita sta 25. marca, na predvečer občinskega praznika, podelila zaslužnim občanom predsednik občinske skupščine Ribnica Ciril Grilj in predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Nosan, Hi je odlikovancem tudi spregovoril in se jim zahvalil za njihov delež pn razvoju občine in krepitvi obrambnih priprav. Delovna odlikovanja so prejeli; — red dela z zlatim vencem: Jože Košmrlj iz Loškega potoka, — red republike z bronastim vencem; Andrej Tomšič, — red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Nada Ložar in Franc Grivec, — red dela s srebrnim vencem; Ladislava Cešarek, Rado Kosmač, Jože Košmrlj (Sodražica), Anton Krajec, Anton Petek in Angelca Šega, — medaljo dela; Jože Kos, Vera Lavriv, Slavka Pucer in Milan Tekavec. Vojaška odlikovanja so prejeU: — medaljo za vojaške zasluge: Janez Novak in Rudolf Putre, — medaljb za vojaške vrline: Anton Govže, Anton Klun, Vladislav Poljanec, Anton Tanko in Josip Vrh. Med najbolj zadovoljnimi občani ob letošnjem prazniku občine Ribnica je bil nedvonmo znani družbenopoUtični delavec Andrej Tomšič iz Ribnice. 25. marca dopoldne je namreč končno le dobU ključe za stanovanje v novem bloku, istega dne zvečer pa je prejel še visoko deloMio odlikovanje predsednika Tita: red republike z bronastim vencem. (Foto: J. Prime) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI 2irija za priznanja v posebnem sestavku poročamo, kdo je prejel letošnja prvič podeljena občinska priznanja in nagrade. Občane pa bo nedvomno zanimalp tudi, kdo je v žiriji za potieljevanje nagrad občine Ribnica. To so Vinko Mate (pretisednik), Franci Železnik (sekretar), Vinko Kersnič, France Grivec, Mirko Anzeljc, 1'rance Zaje, Janez Novak in Alojz Zbašnik mlajši. NA SUTJESKO - Letos bodo starešine ribniške vojaške enote obiskale Sutjesko in še nekatera druga zgodovinska mesta, znana iz NOB. Ti izleti bodo organizirani v sklopu proslavljanj 30-letnice zmage. Dom JLA je tudi v preteklih letih organiziral vrsto prireditev in izletov za starešine in njihove družine. ASFALTIRANJE CEST - Letos bodo dobile mnoge ceste v ribniški občini nov, videz. Ponekod jih že na veliko preurejajo, drugod pa še zbirajo denar in drugo. Prigorica bo kmalu,dobila asfalt. Sedanja cesta je slaba, polna lukenj in prašna. Denar za gradnjo zbirajo tudi prebivalci. Avtoprevozniki in obrtniki bodo dali več, kmetje pa manj. Tudi dostop do kegljišča bo asfaltiran, čeprav je zdaj, v sezoni kmečkih del, obisk na kegljišču slabši. Sem zahajajo namreč predvsem občani iz okolice. OBISKANA RAZSTAVA - Razstava del slikarja Dušana Matoha, ki je bila odprta v počastitev občinskega praznika, je bila dobro obiskana. Največ obiskovalcev so našteli v nedeljo, po otvoritvi, in sicer 250, medtem ko je ostale dni znašal obisk povprečno po 100 ljudi na dan. Iz knjige vtisov se da razbrati, da so obiskovalci zadovoljni z Mato-hovimi deU. Nekatere slike so tudi že odkupljene. DOBRO OBISKANA „UŽICKA REPUBLIKA" - Film „Užička republika", ki so ga prikazovali v Ribnici v prazničnih dneh, je doslej najbolj obiskan film v tem kraju. Razen rednih predstav»- v soboto in nedeljo so bile po tri - so ga predvajali dvakrat še v ponedeljek. Razen tega sta bili dve predstavi za vojake, ena pa za starešine. Izmed velikega števila ribniških delovnih organizacij sije le kolektiv ITPP ogledal film organizirano. RIBNIŠKA STARINA - Na mali oglasni deski pri sainopostrežbi visi že od 26. oktobra oglas, kje se naj prijavijo tisti, ki si žele ogledati rokometno tekmo INLESA v Murski Soboti. Začelo se je žc novo prvenstvo, oglas pa še visi. Ekipa INLESA je namreč v Murski Soboti nepričakovano izgubila, odgovorni pa si še zdaj niso opomogli od šoka. > M. G. — Kaj je zate, medveda, še posebna delikatesa (poslastek)? — Ce ima ribniška Delikatesa ob polletju 30.000 din dobička, ob koncu leta pa 40.000 din izgube. REŠETB Stran uredil: J02E PRINC DOLENJSKI LIST 19 REŠETS REŠETQ REŠETO REŠETB REŠETB REŠETO Prvič občinska priznanja Tekavec in Andolj-sek častna občana Za letošnji praznik občine Ribnica so prvič podelili občinska priznanja in nagrade. To je tudi en izmed vzrokov, da je bilo teh odličij več, kot jih bo v prihodnjih letih. Najviši priznanji, naziv „častni občan", sta prejela Fflip Tekavec-Gašper, prvi komandir prve ribniške čete, in Alojz Andoljšek, direktor Sukna Zapuže. Plaketo „26. marec", ki jo podeljujejo za zasluge v revoluciji, za prenašanje bojnih tradicij na mladi rod in uresničevanje zamisli SLO ter za izjemne zasluge pri izgradnji socialističnih odnosov in pri gospodarskem razvoju občine, so prejeli Can-kaijeva, Gubčeva, Serceije-va, Tomšičeva in Levstikova brigada, 1. ribniška četa in Okrožni odbor aktivistov OF od Baija do Kolpe. Priznanje občine Ribnica za prizadevno in poglobljeno delo na posameznih področjih so prejeli: Bogo Abra-hamsberg, Vence Drobnič, Franc lic, Ivan Lavrič, Danilo Mohar, Alojz Zbašnik st. ter INLES Ribnica in krajevna skupnost Sodražica. Urbanovo nagrado so prejeli: Janko Trošt in Janez Debeljak ter Glasbena šola Ribnica, Občinska gasilska zveza Ribnica, AMD Ribnica in rokometni klub INLES Ribnica. Na svečani seji ob letošnjem prazniku občine Ribnica so pionirji razdelili predstavnikom partizanskih enot in najvidnejšim gostom tudi svoje gasilo, ki ga izdajajo na osnovni šoli. (Epto: J. Prime) OB PRAZNIKU OBČINE RIBNICA Tudi v bodoče hitreje naprej S skupnimi prizadevanji, z enotnostjo in pridnim delom bodo cilji gotovo doseženi - Pospešena industrializacija tudi še naprej Občina Ribnica je bila včasih izselitveno območje, zdaj je industrijsko. Njen hiter gospodarski razvoj potrjuje dejstvo, da družbeni proizvod raste hitreje kot republiško povprečje. Tudi v naslednjem obdobju bo občina nadaljevala z razvojem gospodarstva, pri čemer se bo opirala na obstoječe (T)OZD in obrate. Zastavljeni cilji bodo doseženi s skupnimi napori vseh delovnih ljudi in občanov. To je nekaj misli iz govora predsednika občinske skupščine Ribnica Cirila Grilja na svečani seji občinske skupščine in občinskega odbora ZZB NOV 26. marca, ki je bila zadnja izmed svečanosti ob letošnjem občinskem prazniku. SOCIALNA VARNOST KMETA t v gostilni Petrič v Ortnekuje bilo pred kratkim za kmete iz okolice predavanje „Socialna varnost kmeta s poudarkom na novih oblikah pokojninskega in invalidskega zavarovanja". Predavala je Marta Majcen iz republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ribniški sklad za pospeševanje kmetijstva je v sodelovanju z Delavsko univerzo organiziral podobna predavanja tudi po drugih območjih občine. M. G. Seji so prisostvovali delegatje in gostje iz sosednjih občin, mnogih partizanskih enot, republiški sekretar za narodno obrambo general Miha Butara, predstavniki Okrožnega odbora OF Baije—Kolpa in delegacija pobratene občine Arcevia iz Italije, ki jo je vodil župan Arnaldo Giachini, in drugi. Na sejo je prišla tudi delegacija pionirjev in mladine ter čestitala prisotnim za praznik. Predstavnikom brigad in občinske skupščine so mladi podarili tudi svoje šolsko glasilo in cvetje. S svečane seje so udeleženci poslali pozdravno pismo pred- Za veselo razpoloženje med pohodom v Jelenov žleb in v samem Jelenovem žlebu so poskrbeli tudi ndcateri harmonikaiji. Kot vsako leto tako jih tudi letos na proslavi ni manjkalo. (Foto: Prime) sedniku Titu. Na seji so letos prvič podelili občinska priznanja zaslužnim občanom, o čemer poročamo v posebnem sestavku. V kulturnem delu programa so nastopili mladinski pevski PRISPEVEK ZA KOMUNALO Samoupravni sporazum o združevanju sredstev (T)OZD s področja gospodarstva za izgradnjo komunalnih naprav na območju občine Ribnica v obdobju 1975 do 1978 jo bil sprejel na zadnji skupni seji občinske skupščine Ribnica. Prispevek za združevanje bo znašal 3 odstotke od ostanka dohodka, ki se razdeli na sklade. S tako zbranim denarjem bo razpolagala SIS za ceste in komunala občine Ribnica. Z zbranim denarjem bodo sofinancirana tudi dela iz programa „Kamen na kamen -zrno do zrna", za katerega zbirajo tudi samoprispevek v občini. LETOS MALO DENARJA Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica je sklenil sprejeti družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev TOZD, SIS in dnigih skupnosti za flnanciranje krajevnih skupnosti. Vendar še ni določeno, po kakšnem j^ljuču bo potekalo financiranje. Po sedanjem predlogu naj bi prispevek znašal po 15C do 500 din na zaposlenega, ta denav pa naj bi plačevali iz skladov skupn« fiorabe. Kaže, da bo letos denaija za inanciranje krajevnih skupnosti malo. zbor osnovne šole Ribnica in harmonikarski zbor glasbene šole. Recitatorska skupina osnovne šole Ribnica pa je recitirala pesem Vide Brest „Boj v Jelenovem žlebu". JOŽE PRIMC PROSLAVE NA REŠETU 14. marca je bila v Ribnici seja koordinacijskega odbora za proslave pri občinski konfcrenci SZDL Ribnica; na njej je med drugimi bil častni ribniški občan in priznani pevec Tone Kozlevčar. Na seji so se dogovorili za program osrednje proslave, ki bo med 18. in 25. majem. V tem času bo več kulturnih in športnih prireditev. Vrh prireditev bo v nedeljo 25. maja, ko bodo nastopili ziiruženi pevski zbori iz Ribniške doline. Brez gozda ni kmetijstva Alojz Oblak redi samo plemensko živino Alojz Oblak, kmet iz Grabna v ribniški občini, je začel preusmerjati kmetijo v pašno-košni sistem leta 1968. To je storil šele potem, koje odkupil nazaj okoli 10 ha nekdanjih svojih gozdov ih travnikov, ki so bili po vojni zaplenjeni. Preusmerjanja se je potem lotil z veseljem, ker je vedel, da bo posojila za kmetijske stroje lahko vračal tudi z dohodkom iz gozda. Vendar se je zdaj naenkrat vse zapletlo. ZKGP je tožilo občino, da mu" ne bi smela zaplenjene zemlje prodati, in sodišče je letos pogodbo o nakupu razveljavilo. „Zdaj se pogovarjamo, kako bomo vse to najbolje rešili. Nekakšne rešitve, ki bi bile tudi sprejemljive, čeprav bi me hudo prizadele, se obetajo. Vendar se zavedam, da sem bil z nakupom zaveden. Ce mi namreč zemlje ne bi prodali, ne bi začel preusmerjati kmetije, ker pač vem, da brez velikih naporov ne bi mogel vračati dolgov. Gozd je namreč osnova kmetijstva. Zdaj sem že precej vložil v kmetijstvo. Zgradil sem nov senik, si uredil hlev za 21 glav živine, s posojilom KZ sem kupil tudi stroje za spravilo sena. Letos bom uredil še silose za krmo. Včasih smo redili 5 do 6 glav živine, zdaj pa jih imamo v hlevu 19, in sicer 7 krav, 6 brejih tehc. ostalo pa je mlajša plemeiiska živina. Mleka oddajam oK 15 0001 , «tie Naši stroji na 7 do 8 ha zemj niso izkoriščeni; se le sta^a^ Strojne skupnosti se za vse str j- . ne obnesejo, ker mora biti vse hitro pospravljeno, potem F! stroji spet stoje. Nekatere stv pa imajo kmetje le skupne, sicer cisterno za gnojevko, tr lcc umetnega gnoja, P'u8® « brane. Nekateri imajo skupen traktor, vendar je to tak stroj, ga mora uporabljati le en clov > sicer se prehitro pokvari. Alojz Oblak: „Samo z živi^ se v naših hlevih ne ukvarjati. Moraš imeti tu® gozd. Jaz imam svojega 3 lW| spornega pa je okoli 5 Po dve- tri- ali večumem pohodu iz raznih smeri v Jelenov: letošnji praznik občine Ribnica je vsem udeležencem pohoda ^ teknil vojaški „pasulj" s slanino in mesom, pa čeprav smo ga li kar stoje na snegu, ki je bil tam globok tudi po nekaj 10 metrov. (Foto: J. Prime) Svečane seje ob letošnjem ribniškem'prazniku so se udeležili tudi gos^e iz sosednjih občin, do' organizacij in delegacije iz pobratene italijanske občine Arcevia. (Foto: J. Prime) RAZGOVOR O NAČRTOVANJU Nosilec načrta je delavec Kakor bomo načrtovali, tako bomo živeK Izhodišča svojega razvoja so na podlagi občinskih izhodišč do roka 15. januarja izdelali izmed vseh (T)OZD, krajevnih skupnosti in (S)IS le TOZD Združenega KGP Jelenov žleb, SIS za TTKS in osnovna šola Sodražica, minimalne kazalce za načrt razvoja občine pa so do roka is. marca poslali le Jelka, RIKO, Stangrad, Euro-trans in Žičnica za svoj ribniški obrat. To je bilo poudarjeno na zadnji seji občinske skupščine Ribnica. O načrtovanju v občini in njegovih težavah smo zaprosili za razgovor referentko za plan in an^ize pri občinski skupščini Ribnica, Alojzijo Zakrajšek. DL: — Kaj pomeni kasmtev do 15. maja, in da srednjeročni na- pri sprejemanju dokumentov v zvezi z načrtovanjem v TOZD, KS in SIS? ODG: - Ta zakasnitev, ki znaša okoli 2 meseca, pomeni, da se bo zelo veijetno prav za toliko zavleklo izdelovanje občinskega načrta, katerega osnutek bi moral biti izdelan do 15. maja, in da srednjeročni načrt ne bo sprejet jeseni, ampak šele proti koncu leta. DL: - Zvedeli smo tudi, da se ls redki predstavniki delovnih in drugih organizacij udeležujejo raznih seminarjev o načrtovanju, ki so bili organizirani v zadnjem obdobju. ODG: — Vsi se namreč še premalo zavedamo, kako pomembno je načrtovanje. Vendar sc stvari prav zdaj izboljšujejo. Zal, mnogi še vedno menijo, da je načrtovanje stvar administracije, računovodskih delavcev in planerjev, kjer jih pač imajo. DL: — Kdo je torej nosilec načrtovanja, oziroma kot mu malo bolj učeno rečemo: planiranja? ODG: - Nosilec je delovni človek, delavec. Načrt sprejemajo delavci na najširših zborih. Zavedati se morajo, ila je to njihov načrt. Le tako se bo vsak član kolektiva pripravljen boriti za doseganje načrta. Zavedati se moramo, da ?norajo v našo skupno korist miniti tisti čas, koso se v podjetjih borili za manj dela in višje cene svojih proizvodov. Tako gospodarjenje ne vodi nikamor. DL — Vendar je gotovo treba načrtovanje proizvodnje uskladiti z načrtovanjem krajevnih skupnosti in SIS, saj delovni človek ni le proizvajalec, ampak tudi občan in porabnik raznih dobrin? ODG: - Ker vemo, da je načrtovanje konkretiziranje (ostvaritev) Alojzija Zakrajšek: ,J^osilci družbenega načrtovanja morajo med uresničevanjem načrta sproti in stalno analizirati razvojne možnosti ter časovno in vsebinsko dopolnjevati razvojne usmeritve. razvojne politike, skupna ocena in napoved možnega razvoja, menijo nekateri, daje pomemben le plan investicij oziroma proizvodnje. Vendar sta zdaj enako pomembna tudi socialni in prostorski načrt. Delovni človek, ki ustvarja dohodek v TOZD, mora vedeti in načrtovati, kako bo dohodek razdelil nc le za potrebe svoje TOZD (za krepitev gospodarstva), ampak tudi, koliko bo namenil za zadovoljevanje svojih potreb v karajevni skupnosti in za razne službe (oziroma SIS), ki jih potrebuje. Ce vse to povemo še nekoliko drugače, potem recimo, da njora hkrati in usklajeno z načrtovanjem razširjene reprotlukcije v (T)OZD potekati tudi načrtovanje reprodukcije v SIS in KS. Iz ustave izhaja, da si delavci v okviru SIS zagotavljajo širše pogoje za osebno in družbeno produktivnost dela, hkrati pa z delavci na področju družbenih dejavnosti in skladno z načeli vzajemnosti in solidarnosti svobodno menjavajo delo in sredstva ter tako določajo razvoj teh dejavnosti. Z načrtovanjem v KS pa morajo delavci v TOZD, ki na območju KS ustvarjajo dohodek, ter delovni ljudje in občani, ki prebivajo v KS, oP^, 1 in uresničiti tiste naloge, ki ^ iz njihovih osebnih in skupn treb v kraju, kjer živijo. DL: — Načrtovanje v ^ f SIS in KS je torej treba U? •> ODG: - V (T)OZD moraj0 za vsakega delavca, v kakšni'' $ rah in kje živi. V interesu ( JjP jc, da žive delavci v urejef)1'' jjtif lju, da so zdravi, razgledani- ^ no dejavni in fizično usposO^Lci1 delo. To pomeni, da so dc , M (T)OZD dolžni nameniti đ hodka za KS, kjer prebivajo. ^ ft za šole, vrtce, ceste, vodovod^1 lizacijo in vse drugo, kar je P°u£r delovnemu človeku oziroma 0 U in njegovi družini. DL: — Na kaj pa je vseh načrtih še posebno P3 J| ODG: - Da ne bodo želja in potreb, ampak dai b Jm in potrebe uskladih z možn ^ da bodo ustvarjena ozirom-^iifT ložljiva sredstva kar naj* , porabili. . ppl 20 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC 'RGOVSKO PROIZVODNO SERVISNO podjetje agrotehnika TRGOVINA /b. o./ KMETOVALCI r \ - •_ A 10^275 naprava za polavtomatsko valjenje A 10-275 in A 10-400 'etošnja d ? prilike in si že pred sezono kupite kmetijske stroje za 'nabavite t u ■' 2:a spravilo sena, po konkurenčnih cenah! Za pomlad fliiojii Vicon~r • hlevskega gnoja KRPAN 30, razsipalnike umetnih 2a sdiriu'1 ®—7S. Zadnje (don? takoj dobite motorne kosilnice BCS, traktorske bočne in 220, samn^ obračalnike za seno Favorit 220 in Panonija ^®ntiiatorie,> "J^'^^J^Ine prikolice Senator 22 in Pionir—17, puhalnike Tajfun, 9 ^osuševanje sena, silokombajn Mengele MB—J. naprav takoj! SJ"' 4ubna!rL''T® '^^''OTEHNIKA—TOZD trgovina Ljubljana s poslovalni-?J (313>.3q«..' Titova 38 (315—555); prodajalna JURČEK, Ljubljana, Titova *%3 25^gQ«.'jurska Sobota, Titova 25 (009 21—508); Celje, Aškerčeva 19 Maribor, Meljska 5 (062 23-081); Ljutomer (069 8T-083). iQj;2"sčite na«i no • ^5. na sejmu ALPE-ADRIA v Ljubljani na GR od 3. do 8. aprila ^ Qprilg 1975 A 10-275 uređaj za poluautomatsko zavarivanje A 10-275 i A 10-400 je naprava za ekonomično polavtomatsko varjenje in je izpopolnjena, zato ima ie večje zmogljivosti Serija naprav z oznako A 10 predstavlja naprave za poiavtornatsko varjenje v zaščitni atmosferi plina. Izpopolnjena naprava A 10-275 omogoča hitro in zanesljivo varjenje tankih in debelejših metalov z uporabo elektrode premera do 1,2 mm. A 10-275 omogoča visoko proizvodnost s širokim delo.vninri obsegom; je vsestransko uporabna naprava stroški vzdrževanja so nizki ter je zato koristna investicija za vsako delavnico; zaradi posebno lahke pištole je pripravna in omogoča hitro delo ob minimalnem zagrevanju. Celotna naprava je na vozičku s štirimi kolesi. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradiiiite, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON; CENTRALA (052) 24-322 TELEX. 25 252 YU UUTES m Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis—enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 \ Predstavljamo vam najsodobnejši tehnično popoten POLAVTOMATSKI SADILNIK KROMPIRJA domače proizvodnje. Dobava takoj. Garancija 2 leti. S kompletnim prodajnim in proizvodnim programom sodelujemo na sejmu Alpe—Adria v • Ljubljani od 3. do 8. aprila in na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975. , TEDENSKiLE Četrtek, 3. aprila — Rihard Petek, 4; apnla - Izidor Sobota, 5. aprila — Vincćnc Nedelja, 6. aprila - Viljem Ponedeljek, 7> aprila - Herman Torek, 8. aprila — Albert Sreda, 9. aprila — Demeter Četrtek, 10. aprila — Mehtilda LUNINE MENE 3. aprila ob 13,25 - zadnji krajec BRESTANICA: 5. in 6. 4. ameri-ško-francoski barvni film Obriši solze ata. BREŽICE: 4. in 5. 4. ameriški barvni film Kocka je padla. 6. in 7. 4. italijanski barvni film Tihi maščevalec. 8. in 9. 4. ameriški barvjii film Sto muk Stanlia in Olia. ČRNOMELJ: 4. 4. zahodnonem-ški kriminalni film In Jimmy se pri- bližuje mavrici. 6. 4. italijanski vojni film Maščevanje. 9. .4. ameriški barvni film Zaljubljene žene. KOSTANJEVICA: 6. 4. ameriški film Mačke iz visoke družbe. MIRNA: 5. in 6. 4. film Policijska značka 373. METLIKA: Od 4. do 6. 4. italijanski barvni film Prepovedane strasti. Od 4. do 6. 4. itiidijanski barvni film Robin Hood ognjeni lokostre-lec. 9. in 10. 4. ameriški barvni film Jaz ljubim svojo ženo. NOVO MESTO, DOM JNA: Od 3. do 5. 4. ameriška komedija Tajno življenje Valter Mitje. Od 7. do 9. 4. ameriški kriminalni film Podvig detektiva Njumnja. 10. 4., ameriški avanturistični film Trader Han. NOVO MESTO, KINO KRKA: 3. 4. ameriški barvni film Shaft v Afriki. Od 4. do 7. 4. ameriški barvni film Moje pesmi, moje sanje. 6. 4. mladinski barvni film — matineja Pika Nogavička. Od 8. do 10. 4. barvni film Pazi se, ko te srečam. RIBNICA: 5. in 6. 4. ameriški pustolovski barvni film Avto smrti. SEMIČ: 6. 4. ameriški barvni film 87. policijska postaja. TREBNJE: 5. in 6. 4. italijanski vojni barvni film Legija prokletih. OS SLUŽBO DOBI ISCEM moškega za pomoč pri kmečkem delu in športnih konjih. Šinkovec, Visoko 1, 64220 Skofia Loka. EKSPRES KEMIČNA ČISTILNICA Alojz Kalčič, Ljubljana, Triglavska 5, takoj sprejme likarico, tudi začetnico. SLUŽBO IŠČE VZAMEM v varstvo otroka v dopoldanskem času. Zdenka Frunzič, Majde Šile 5. ISČEM honorarno zaposlitev, najprimernejše je vodenje knjig. Naslov v upravi lista (915/75). STAIMOVAIMJA PRODAM trisobno stanovanje v dvostanovanjski enonadstropni vrstni hiši v Novem mestu. Informacije: Frizerski salon „Jure Pestner", Novo mefcto. TUJ INŽENIR želi vzeti v najem hišo s tremi ali štirimi sobami ali ustrezen apartma v Krškem oziroma bližnji okolici. Informacije dobite pri tov. Vidi Jakšič, Nuklearna elektrana Krško, telefon 71-312. NU^NO išče enosobno stanovanje mati z dveletno hčerko. Cenjene ponudbe sporočite na telefonsko številko 22-918. ZDRAVNIKA, zakonca brez otrok, nujno iščeta garsonjero ali enosobno stanovanje z uporabo kopalnice. Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista (905/75). Motorna vozila PRODAM škodo S HO L, letnik 1972, dobro ohranjeno. Franc Čečelič, Regerča vas 47. PRODAM SIMCO 1301 in rabljen pralni stroj ter televizor. Vel. Bučna vas 35. PRODAM SKODO 1000 MB za 8.000,00 din, registracija in tehni-čni'pregled do konca 1975. Naslov v upravi lista (866/75). POCENI prodam dobro ohranjen fiat 850. Jože Vajs, Železničarska 17, Črnomelj. PRODAM fiat 750, letnik 1965 tudi po delih. Stane Cimprič, Smi-hel 11, Novo mesto. PRODAM avto Zastava 750. Pero Mandič, Ragovska 8/12. PRODAM avto Skoda v voznem stanju. Ivan Doberdrug, Prečna 30. POCENI prodam osebni kombi IMV 1000, letnik 1966. Naslov v upravi lista (888/75). PRODAM Zastavo 750, letnik 1968, garažiran in ohranjen. Cena ugodna. Vprašati pri Fani Dular, Gotna vas 49, Novo mesto. KUPIM rabljen R 4. Sitar, Glavni trg 5, Novo mesto. PRODAM motor znanike NSU 175, registriran. Martin Andrejčič, Gotna vas 39/a, Novo mesto. PRODAM Zastavo 750, letnik 1973 in Vardburg, leto izdelave 1970. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (909/75). PRODAM FIAT 1300 po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (914/75). PRODAM Zastavo 750 v dobrem stanju, po ugodni ceni, letnik 1968. Štefan Sečkar, Zagrebška 12, Novo mesto. Ogled vsak dan od 14. ure naprej. PRODAM PRODAM dele za avtomobil Zastava 1300. Branko Rakove, Kočevje, . Ljubljanska 26/a. PRODAM še nov gumi voz (15-col-ski), prikolico za osebni avto, motorno žago Huzgarna 180 S, stroj za izdelavo betonskih zidakov in 60 podstavkov. Franc Žilrcrt, Lu-kovec, Boštanj. NAPRODAJ lesena baraka, krita s pločevino, primerna za garažo, čebelnjak, drvarnico ali skladišče - orotlja gradbenega podjetja. Izklicna cena 5.500 din. Ogled v soboto ali nedeljo pred javno dražbo, ki bo pri gasilskem domu 6. aprila 1975 ob 10. uri. Gasilsko društvo Suhor pri Metliki. NAPRODAJ zapravljjvčck (slavo-nar) v voznem stanju. Izklicna cena 700 din. Ogled v soboto ali nedeljo pred javno dražbo, ki bo pri gasilskem domu 6: aprila 1975 ob 10; uri. Gasilsko društvo Suhor pri Metliki. POCENI prodam dobro ohranjen kavč. Ogled vsak dan od 8j do 12. ure. Cegelnica 74, n.h. PRODAM globok otroški voziček in košek. Stanka Juhas, Volčičeva 10, intervcn. hiša, Novo mesto. PRODAM malo rabljen llO-litrski enofazni hidrofor po ugodni ccni. Anton Radešček, vas Krka 22, Novo mesto. UGODNO prodam dobro ohranjeno dnevno sobo. Naslov v upravi lista (884/75). PO UGODNI CENI prodamo dnevno sobo, otroško posteljico in razne manjše kose pohištva. Kristanova 26, stanovanje 2, Novo mesto. UGODNO prodam originalno WV prikolico, nosilnost 700 kg. Naslov v upravi lista (891/75). PRODAM stroj za izdelavo strešne opeke (250 modelov) v odličnem stanju. Naslov v upravi hsta (894/75). PRODAM^ krompir cvetnik. Informacije pri Poldetu Srebrnjaku, Vel. Slatnjki Novo mesto. PRODAM ohranjeno dnevno sobo. Naslov v upravi lista (901 /75). UGODNO prodam žetveno napravo za kosilnico BCS, staro leto dni. Janez Kosec, Stara Bučka 17, Skocjan. PRODAM 1.500 kg sena po ugodni ceni. Ignac Kovačič, Dol. Pod-boršt 4, Mirna peč. PRODAM kosilnico BCS 127 v dobrem stanju. Andrej Grandovec, Vrh pri Ljubnu 17, Novo mesto. KUPIM KUPIM dobro ohranjene italijanske grablje Sonce. Naslov v upravi lista (878/75). V BLIŽINI Novega mesta kupim 6 arov vinograda ali starine. Pišite na naslov, ki je v upravi Usta, in navedite ceno (896/75). KUPIM betonski mešalec. Prodajalec naj pošlje ceno in opis mešalca na naslov: Martin Brodarič, Ro-salnice 6, Metlika. P O S E S T PRODAM hišo v Črnomlju, Ulica Mirana Jarca 20. Pojasnila: Weiss, Zadružna cesta, n.h., 68340 Črnomelj. UGODNO protlam gradbeno parcelo v Gor. Maharovcu pri Šentjerneju na Dolenjskem. Tončka Strojin, Mihovica 17, Šentjernej. Informacije: Jože Hudoklin, Loka 18, Šentjernej. NOVEJSO vseljivo hišo z gostinskim lokalom v bližini Novega mesta ugodno prodam. Martin Pave, Potok 2, Straža. STAREJŠO hišo in lObO m2 zemlje 'prodam v neposredni bližini Novega mesta. Voda in elektrika v hiši. Naslov v upravi lista (863/75). PRODAM hišo pri Šentjerneju ali dam za dalj časa v najem. Prodam tudi travnike in njivo. Ivan Ban, Dol. Maharovec 11, 68310 Šentjernej. PRODAM 18 arov mladega vino^a-da na Kremenu. Voda, elektrika in cesta poleg. Prodam tudi starejši fiat, registriran do decembra 1975. Slavko Planine, Bučerca 1, Krško. PRODAM vinograd nad Hmeljči-čem, primeren za vikend. Sončna lega, dovoz z avtomol^ilom. Ke-belj, Karteljevo 19, Mirna peč. PRODAM približno 70 arov vinograda z zidanico v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi. Dovoz z vsakim vozilom. Ivan Banič, Dobruška vas ^26, Skocjan. RAZNO PROSIMO voznika svetle škode, ki je 11. V. 1974 od 16,30 do 17. ure pripeljal na kraj nezgode, ki se je zgodila na avtocesti Ljublja-na-Zagreb med vasjo Sela in karteljevskim vzponom, naj se zglasi pri Blažu Tasev, akumulatorska delavnica, Partizanska 11, Novo mesto. GOSTILNO na prometnem kraju v okolici - Novega mesta dajemo v najem. Naslov v upravi lista ,(889/75). POROČNI PRSTANI! - Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! .Dobite ga pri Otmaiju Zi-dariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! n VIKTOR MATKO, Zbure 2, Šmarješke Toplice, prepovedujem vsako vožnjo po mojem zemljišču v dolini. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PODPISANI JANEZ KLEMENČlC, Židnja vas 4.1, Otočcc, prepovedujem vsako dajanje alkoholnih pijač moji -ženi Alojziji. Posebno opozarjam Alojza Kuma iz Re-gerče vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal., ALOJZ ŠAŠEK, Vel. Slatnik 32, prepovedujem vožnjo in hojo po vsem mojem' posestvu. Obenem tudi prepovedujem vsem vašča-nom, da me ne zmeijajo z raznimi popačenimi imeni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. BARISA MELJANKIČ iz Gozdarskega doma Glažuta, preklicujem besede, kf sem jih govoril o Doroteji Frelih, kuharici iz Glažute za neresnične,- in se ji zahvaljujem, daje odstopila dd tožbe. * ir4inma Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre URŠULE RACIC iz Viher pri Krškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za podarjene vence in cvetjc. Posebna za-hvda duhovščihi za obred, pevskemu društvu Planina iz CerKelj ob Krki za zapete žalostnike, godbi na pihala Celuloza iz Krškega- in vsem ostalim, ki ste ja spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Tine z družino, hčerice Kristina, Julka, Mica, Pepca, Lojzka, 2^1ka, Pavla in Angelca z družinami ter sestra Francka Trbovlje, Vihre, Maribor, Sko-pice, Adrijance, Dmovo, Podlog, Brežice, Cerklje V 87. letu nas je zapusti! naš oče in stari oče FRANC MAKSE Iskreno se zahvaljujemo dobrim-sosedom in vaščanom ter sorodnikom, tovarni zdravil Krka in njenim * jde-lavcem, Karlu Kovačiču in njegovim NO VT ^ DRAGEMU možu očetu JOŽETU ŽlBE jf višč za njegovo 55. P, .jigiena* po in veliko zdraha > hčere z družinanu te ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi mojega dragega inoza JOŽETA ŠTEFANIČA I rez. kap. v pokoju in nosilca partizanske spomenice 1941 i, se zali valj uje m vsem družbenopolitičnim občine Krško, enoti JLA za častno spremstvo, govorfiiR ceni, godbenikom, lovcem in sosedom za nesebično pom Žalujoča žena Pavla ADAM ZORA 7. IV. 1974 - 7. IV. 1975 Srce se joče od žalosti, ki ni tako resnična, resnična tvoja smrt. Franc, Desa in Uljana z družino kot j« ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete ANE UDOVIČ. iz Gor. Ponikev se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na poti. Pčsebna zahvala za ves trud in lajšanje mu in strežnemu osebju žilnega oddelka predvsem še prim. dr. Savlju ter dr. Ostoiču. obred in lepe poslovilne besede ter vsem sorodnikoi za pozornost v teh težkih dneh. Žalujoči: Udovičevi in Strmškovi Gor. Ponikve, 31. m^ca 1975 ZAHVALA • tarcg® Ob izgubi našega dragega moža, ata, brata in si IGNACA CUGLJA posestnika iz Praproč pri Šentrupertu i in s° yjl> se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znance^ za pomoč, izraženo sožalje in za poklonjene vence- j^ce zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka mesto za skrb in nego med njegovo težko boleznij ». s0poK ma za opravljeni obred, pevcem, gasilcem in vsem, I. ka spremljali na zadnji poti. I' Žalujoči: žena Pepca, hčerki Pepca in Mannk3'2 z družinama ter drugi sorodniki ^ DOLENJSKI L#1 IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJK ^ i mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske ^on lesto< t žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo ^ Sevnica in Trebnje. . c }K UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni nik), Ria BačJ» ,0jjc8 Pezelj, Jože Prime, Jože Splichal (urednik priloge p^WSi,IW Ivan Zoran in Alfred Zeleznik. Oblikovalec priloge |;anja- - , IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upr*v> ^ nik: Franc Bukovinsky. j;n IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka ;> ofl ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 djn,K 45 ^ Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolaije pcVjzfl' j ustrezna druga valuta v tej vrednosti) " 52100-620-107-32002-009-8-9 . t OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 d"1.',:-*« l^jS. K I strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani i 2 V mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja §t. M druge oglase in oglase v barvi velja do preklica c£Rg (Št; 1975 Po mnenju sekretariata za informacije IS> neljrt' od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje L ( PrTElKoffTACUN p,i podružnici SDK 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uRra mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Teleto £aSop' Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo -filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto tisk: Ljudska pravica Ljubljana. _________.igrfl11^ 221 | DOLENJSKI LIST RADIO liJUBLJANA 100 7 nnM: Poročila ob 5.00, 15.00 ]J°nn *3 10 0°. 12.00, fsjn'i',00'. 19-30 in ob 22.00. 8.00. m>m sP°red od 4.30 do fe?, 3; APRILA: 8.10 ^ za ur- Ja- 9.05 Radijska l|S2'toPjjo. 10.15 Po nasveti 12.30 Kmetijski 'iorfenTo ln8- Janez Rihtar: §ov(SJ 8nd?? zej£i*č P°d hm., iĆac t m Priporočajo *40 M;« Jezikovni pogovori. K Atija ^•00 Čptrti- noč> otroci! Pesmi in n"kov večer domačih $ier. 21 40 tV0V' ^ Literarni leratni nnWPe melodije- 23.05 P»&,rao2v3;15 Pateta ®SnaK,mJ' .APRILA: 8.10 ^zaniž?o Sa-. 9"05 Radijska w na^ Potoček PinA°i: Kako čist je »f1 igramo Uganite, pa nf6 g0ste iz tuiin naPotki za bveti ~ ing. Mnf' ? ,° Kmetijski & 8°jimo k3 5^an: Kje in fe.vke brer ieskve- 12.40 feočajo vL besed- 13.30 ft^lci čestita-" 14-30 Naši JiS "Vrtiljak"J°i g" s n0^ravljaj °' H^e- 18.05 Oo'ioi i Človek in j Zvočni siSa <^nažega časa-19 S^blom 19-40 Minute L 0 Lahko n^°nsa Kovačiča. S,**120.1'nTodH20'00 S «?»3SW^ 8.10 U,S. goste I napotki ES* nasveti H30 bisUem z8°ja koleraK Mihaela vam m P^oku. /v^P 12"40 0b Po t' * '4,io s n ..Priporočajo 17.2oU|8pslaviji. RT?0 in besedo Gre*o v i--5 »Vrtiljak". &f trga. 19kinn°- 18.05 S Uh£ m Pranca P u Minute z Udar. otrobi ofe>a- 19.50 ®selipn L30 ohh ? Radijski Km?' 23.0?ddsaja * naše n°vi teden. pesmij° in |^dijska igra' z£- APRILA: 8.07 |K°n£mnite. to£S?: Srce- 905 °ročila U na^ih kraj" }^.05 naje * - Turkt;* ajev- H-00 Poslu4cf> tujinem nP,°tki za 18-03 R5?st»taiJ in i5 Naši noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer! 23.05 Literarni nokturno. 23.15 v lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 7. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Nada Rihtaršič: Ekonomski učinek pašhokosne rabe travinja. 13.30 raporočajo vam.. . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. i5.45 „Vrtiljak". 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ti in opera. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 8. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Življenje na vasi ob norveškem Qordu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Tone Dolenc: Paša in dokrmljevanje krav za veliko mlečnost. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Iz dela glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „V«tiljak". 18.05 V torek nasvidenje! 19.40 Minute z ansamblom Silva Stingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.30 Radijska igra - Franček Rudolf: Polž Jože. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 9. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Glasbena pravljica. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Tone Zafošnik — Nekatere izkušnje pri načrtni ureditvi zasebnih vinooradov. 12.40 Od vasi do vasi. 14.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 18.35 Predstavljamo vam ... 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia... 21.25 Vedre melodije. 22.20 S festivalov, jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne ^asbe. Četrtek, lo. aprila: 8. i o Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Ciril Kosmač. 9.30 Iz dasbenih šol: Glasbena šola Franca Sturna - Ljubljana. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Stanko Brodnjak: Za varnejše delovne razmere v gospodarstvu. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z Ansamblom Mojmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno. TELEVIZIJSKI SPORED ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice JOŽEFE GRANDLIČ roj. Čanželj iz Mirne peči se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom za izkazano pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebnikom za trud, org. ZZB Mirna peč za pomoč pri organizaciji pogreba, aktivu ZSM Mirna peč, godbi, pevcem, podjetju Keramika Bršlin, sodelavcem Agrokombinata Grosuplje in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrazili sožalje. Žalujoči; hčerid Mici in Milka, sinova Lojze in Sia\1co z družinami in drugo sorodstvo Četrtek, 3. aprila: s.io tv v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 Francoščina (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.25 J. Bevc: Kadar kupuješ, se ne odloči prehitro, oddaja iz serije Ko bo pomlad (Lj). 17.50 Obzornik (Lj). 18.05 Mozaik (Lj). 18.10 Vremenski stroj - i. del barvnega filma (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cilj;cak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lp. 21.15 Kam in kako na oddih (Lj). 21.25 Četrtkovi razgledi (Lj). 21.55 TV dnevnik (Lj). 22.10 Hokej SZ : ZDA — barvni posnetek s svetovnega prvenstva v Muenchnu (do 23.20) (Lj). PETEK, 4. aprila: 8.10 TV v šoU (Zg). 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bgd). 14.10 TV v ^oli - ponovitev (Zg). 15.30 Angleščina — ponovitev (Bgd). 16.05 TV v šoli - ponovitev (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.20 Pisani svet - mladinska oddaja (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Glasbena oddaja (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 O mladi generaciji: Kaj je s tistimi, ki so skrenili (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Ukročena trmoglavka - barvni film (Lj). 22.15 625 (Lj). 22.45 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 5. aprila: 9.30 TV v šoli (Bgd). 10.35 TV v šoli (Zg). ' 12.00 TV v šoli (Sa). 15.25 625 -ponovitev (Lj). 15.55 Nogomet Partizan : Celik — prenos.(Bgd, Lj), v odmoru Propagandna oddaja. 17.50 Konjske dirke v Aintreeju — posnetek (Zg). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Barvna risanka (Lj). 18.25 Velike in male mačke - barvni film (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Gledališče v hiši (Bgd). 20.30 TV magazin (Zg). 21.30 Moda za vas .- barvna oddaja (Lj). 21.45 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.50 Zoorovo znamenje - film (Lj). 23.20 Poročila (Lj). 23.25 Hokej Švedska : CSSR — barvni posnetek s svetovnega prvenstva v Muenchnu (Lj). NEDELJA, 6. aprila: 9.25 Poročila (Zg) - 9.30 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj) — 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Ni-kog^ ni doma. Avtomobil skozi ka- mero (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) -11.15 Ljudje in zemlja (Lj) — 12.15 Poročila (do 12.20) Nedeljsko po-polline: Pisani svet, Prvi aplavz. Poročila (Lj) — 16.40 Rokomet (ženske) Lokomotiva: Špartak (Kijev) -prenos Zg, v odmoru Rezerviran čas (Lj) - 17.45 Košarkarski finale v Nišu — prenos, v odmoru rezerviran čas (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 P. Zidar: Utonilo je sonce - III. del barvne nadaljevanke (Lj) — 20.55 Dokumentarna oddaja (Lj) - 20.45 Kratek film (Lj) - 21.25 Športni pregled (Zg) -22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Hokej CSSR: ZDA - barvni posnetek s svp+f^vnpaa nrvenstva v Muenchnu w PONEDELJEK,?. g TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v ŠoU -ponovitev (Zg) — 15.35 TV v šoli — ponovitev (do 16.05) (Bg) - 16.15 Muenchen: Svetovno prvenstvo v hokeju, barvni prenos srečanja ZDA: švedsky (EVR-Lj) - v I. odmoru Propagandna oddaja (Lj) — v II. odmoru pribl. ob 17.35 obzornik (y) - 18.30 Celist gosha - barvna serija Japonske lutke (Lj) - 18.45 Od zore do mraka (Lj) — 19.05 Odločamo (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Moda za vas (Lj) - 20.10 Levstik-Gruen: Kastelka, predstava Šentjakobskega ^edališča (Lj) - 21.50 Mozaik kratkega filma (Lj) - .. i TV dnevnik (Lj). TOREK, 8. aprila: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (Sa). 10.05 TV v šoli (Bgd). 11.05 TV v šoli (do 11.35) (Sa). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Z^. 15.35 TV v šoli - ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.15 Muenchen: Svetovno prvenstvo v hokeju — barvni. prenos srečanja CSSR : SZ (EVR, Lj), v I. odmoru Propagandna oddaja, v II. odmoru pribl. 17.30 Obzornik (Lj). 18.20 Kratek film (Lj). 18.30 Avtomobil skozi kamero - serijski film (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Ne prezrite (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Pogovor o ... (Lj). 20.55 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.00 L. Feuchtwanger: Brata Lautensack -barv. TV nadaljevanka (Lj). 21.50 TV dnevnik (Li). SREDA, 9. aprila: 8.10 TV v šoU (do 10.50) (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 Viking Viki - barvni film (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Mladi za mlade — oddaja TV SRopje (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Po sledeh napredka (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 FUm tedna: Uvan VasUjevič je spremenil poklic - barvni film (Lj). 21.35 Glasbeni magazin (Lj). 22.05 TV dnevnik (Lj). Četrtek, lo. apnia: s.iotvv šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli — ponovitev (Z^. 15.35 Francoščina - ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.25 L Bevc: Mama te želi spoznati - nadalje^nka Ko bo ponUad (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Mozaik (Lj). 18.15 Vremenski stroj — II. del barvnega filma (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka (Lj). 21.25 Kam in kako na oddih (Lj). 21.35 Četrtkovi razgledi (Lj). 22.05 TV dnevnik (Lj). ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in svaka JANEZA BRULCA iz Vihovega pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in vaščanom ter sorodnikom za pomoč, ki so nam jo nudili v teh težkih trenutkih in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje. Iskrena hvala kolektivu Varnost Novo mesto za podarjeni venec, internemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, ter župniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga spremUi k večnemu počitku. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Polde z družinama, snaha Ivanka z otrokoma, sestra Rozalija ter drugo sorodstvo '^usTRun moTORniH VOZIL mOUSTRURmOTORniH VOZIL nOVOIDESTO Nrkovifi: JJtadni republiki pod gorjanci JJUenem kirovskem junaku ftalu bakSetu inOUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTo mousTRuninoTORniH VOZIL novomESTO In i ^T| DOSTRehe SAMostaNA OD 3iJ?0l*e(ieljek . !50 Znf!^eVu r^vezaH° Jožeta Vinška v samo-^ i? r\ ZasHšali tJn sPustili. Brata Rudija *%evai 0lenje Breln at lesni tr&ovec Karel h^a v e.' ^aj ga onolrl V1Ce,' ^talijanski kapetan vSaka7ntjerneju ustre?* nUpaJ z dvema je'tni-^v$j?xn prehuda P"?81 so menili> da je avat" j čet» in nikoli «u bil Vi"šek samo "rdečih 5?» Vojnog i'mV0li *v njej Skri° !udl cellco >.Q". Parti- ClSr d^asu' Pa tudi 80 nekatere legiste S kate'imi ^ mt^^CKraikaSOjim 37 Medtem so štirje italijanski generali v Šentjerneju nestrpno čakali poročil iz Pleterij. Prišla so, da niso legisti ničesar našli. Prokurator pa je Italijane spodbujal k novi, še strožji preiskavi, zagotavljajoč, da so voditelji upora zagotovo v samostanu. Stotnik „rdečih kravat" je okoli poldne ukazal, naj se vsi redovniki, patri in bratje, zberejo v priorjevih prostorih, in jim tam postavil stražo. Preiskavo je vodil sedaj pater Schneider.-Vojaki so pregledali ves samostan od kleti do strehe. O „velikih ribah" vstaje, kot pravi pater prior, pa nobenega sledu. General Robotti je divjal. Hotel je, da mu pripeljejo samo dva upornika, kot smo že omenili, študenta Franca Pirkoviča in trgovca Maksa Vale-ta, ki sta edina krivca vstaje v teh krajih, drugi ga niso zanimali. Ukazal je še tretjo preiskavo in povabil k njej izkušenejše Nemce. „Izvolite, brez nadaljnega" je pater prior odgovoril hladnokrvno vljudno stotniku, v resnici pa so mu klecala kolena od strahu, da njegovih gostov iz gozdov nazadnje le ne bodo odkrili, pripoveduje doktor Leopold v svoji knjigi spominov. Kapetan „rdečih kravat" je bil v zadregi. Kaj naj še stori? Z legističnimi voditelji je odšel v samostanski hlev vprašat zaprtega Vinška, ali bi morda spoznal Pirkoviča in Valeta, če biju videl preoblečena v meniške halje. Vendar naj vpričo njiju z ničemer ne pokaže, da ju je spoznal, šele pozneje naj ju izda. Jetniku, ki je že stal na robu svoje grobne jame, se je utrnilo upanje, da si bo rešil življenje. Italijane bo po samostanu vodil, saj pozna vsa skrivališča, ker je v letih 1899 do 1903 pomagal očetu zidati Pleteije. Ta jetnikova obljuba pa seveda še ne dokazuje, da je bil Vinšek zares pripravljen koga izdati, kar so mu pozneje hoteli nekateri očitati. Tudi tretja preiskava je bila v resnici samo kraja in ropanje. „Pozneje so se naši delavci in bratje pritoževali," piše pater prior, ,,da jim je marsikaj izginilo, temu ura, drugemu denar, budilka, perilo in tako dalje. Res so točno vse pregledali." Italijanski stotnik je že pred tretjo preiskavo patra prioija vprašal, ali želi, da Italijani v Pleter-jih ostanejo in jih pred partizani branijo ali naj odidejo. Prior je prosil, naj nikar ne ostanejo, ker so partizani ponovno izjavili, da bodo samostan napadli, če ga bodo Italijani ali belogardisti zasedli, ker bi zasedene Pleteije partizane ovirale pri vojaških operacijah. Škodo bi imeli samo menihi. Samostanski predstojnik je Italijanu še povedal, da niso partizani v času, ko so držali pleter-ski teren v svojih rokah, samostana nikoli nadlegovali; patri so takrat živeli v miru. Pozneje je prior Leopold slišal, da se je general Robotti zelo jezil na kartuzijo in da je nameraval vse njene prebivalce internirati na otok Rab. Na prigovarjanje drugih je to misel opustil, toda za pleterskega prioija ni imel dobre besede. Internacijsko taborišče na Rabu je bilo edino med številnimi italijanskimi izgnanskimi taborišči, v katerem so bili jetniki namenoma obsojeni na smrt z gladovanjem. Šele ko je svet pred koncem leta 1942 o tem po naključju izvedel, je bil Rim prisiljen zločinski načrt taborišča spremeniti in shirane in umirajoče jetnike poslati na okrevanje. Res pa je, da so prav na Rab poslali največ Slovencev legistični voditelji, ki so svoje žrtve po vseh krajih odbirali s posebnimi seznami, kot sta na primer lesni trgovec Jordan in župnik Cerkovnik brez sramu kar javno v Novem mestu. Toda vrnimo se zopet v Pleteije! Italijani so v mraku brez slovesa Pleteije izpraznili in se odpeljali v Kostanjevico. Na kamion so naložili tudi partizana Vinška. Mimogrede so se ustavili pri belih na Dolenji Brezovici. Goreči legist Fabjančič, ki je Vinšku v Pleterjah ukradel denar in mu pljuval v obraz, je sedaj ijul: „Te še niso ubili, kurba partizanska? Te pa še bodo kmalu." Zvečer je seržente v Kostanjevici vprašal vojake, kdo bo streljal jetnike. Vsi so dvignili roke. Vinška in tri druge so zvezane nemudoma odpeljali v Globočice. Nad Dinihaijevo hosto je bila izkopana jama. Pri njej je stalo pet vojakov z lopatami. Prišli so italijanski oficiiji z zdravnikom. Prikazal se je tudi stotnik „rdečih kravat" iz Pleterij. Z oficirji se je šepetaje pogovaijal in Vinška nato ukazal odpeljati nazaj v mesto. Zaprli so ga v prazno sobo v bivši Gatschevi hiši, na levo roko konec mostu. „KAKŠNO PRAViCO Ml IMAŠ TEPSTI SINA?" Slišali smo, da je stotnik „rdečih kravat" v Ple-teijah zahteval, da partizana Vinška tisti dan opoldne v Šentjerneju z dvema drugima jetnikoma ustrelijo. To sta bila devetnajstletni Adam Srebrnjak in Bruno Frančič, oba z Roj pod Šentjernejem. Srebrnjak je bil domačin, Frančič pa iz železničarske družine, ki je pred letom dni pri-bežala pred Nemci iz Maribora. Partizana sta zvečer obiskala Anico Makovec iz Dobruške vasi, ki je osebenjkovala v svoji koči na Rojah. Z možem Kolarcem, Hrvatom, ki je bil kuhar v Zagrebu, se ni razumela in je živela sama. Pozno ponoči sta se fanta poslovila in se zavlekla pod skedenj trdne Turkove domačije, ki je bila v tlačanskih časih fevdalni dvorec. Zjutraj so iz Šentjerneja prihrumeli preko polj Italijani. Obkolili so vas in šli naravnost pod Turkov skedenj po oba fanta. Bila sta izdana. Ni mogoče misliti, da bi dva izkušena partizana, ki sta bila že od zgodnje pomladi v gozdovih, komu povedala, kje bosta prenočila. Preostane samo misel, da se je bil ponoči plazil po vasi ogleduh in ju izdal. O tem so bili prepričani tudi Srebrnjakovi. Znano je namreč, da so legisti tudi drugod v ofenzivi postavljali o^ednike, ki so poročali o skrivanju in premikanju partizanov in jih tudi izročali behm in Italijanom. Nesrečna Srebrnjakova mati je hitela za sinom. Našla ga je na trgu v Šentjerneju. Videla je, kako ga vaški mesar Martin Rangus sramoti in tepe. „Kakšno pravico mi imaš tepsti sina? " je prizadeto kriknila nasilnežu. Mesar je poklical Iegiste in ukazal, žensko zapreti. Odvlekli so jo v klet belogardistične postojanke na Valetovem. Stražil jo je bivši Valetov hlapec Franc Kočevar iz Šmalčje vasi, član Za-gorec-Japetove izsiljevalske in vlomilske tolpe, ki jo poznamo že iz prejšnjih poglavij. Kočevar je bil sedaj strelec talcev in jetnikov. Srebrnjakovo so izpustili iz zadušljive kleti šele zvečer. Sina ni našla več živega niti ga videla mrtvega. Najboljši cvičkar Natočil ga je iz majolike, na kateri je lončar z okraski izvezel naslednje besede: „Bog je ustvaril ženo, da jezi moža, v tolažbo mu podari vinca sladkega." To je bil tisti cviček, ki so ga strokovnjaki na nedavnem tednu dolenjskega cvička proglasili za najboljšega. Franc Martin-čič, 36-letni kmečki gospodar iz Smalčje vasi pri Šentjerneju, pa se sploh lahko pohvali, da ima v svojih sodih najboljšo kapljico vina, ki ga sicer najpogosteje ponarejajo. „To je dober znak, saj vina, ki ne bi slovelo, nihče ne bi ponarejal..." se smeje. Smeje pa se lahko tudi zato, ker je bil na treh tekmovanjih za najboljši cviček enkrat drugi, enkrat prvi do drugi in letos prvi. Potrdi, da za cviček res velja, da če ga uživamo po pameti, vsakomur koristi kot hranilo, poživilo in zdravilo. Pri Martinčičevih imajo 8 ha zemlje, od tega je nekaj več kot 2 ha vinogradov, ki jih imajo med Pleterjami, Skrivnim, Rakovnikom in VrbbvcamL Že oče je pred 15, morebiti 17 leti, začel obnavljati vinograde in sin Franc, ki ima za sabo grmsko kmetijsko šolo, je uvidel, da se od kmetijstva da živeti - vendar pa le takrat, če se človek specializira. Pred 5 leti je dobil od občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva posojilo za posaditev matičnjaka - pri Martinčičevih imajo tudi trsnico - vse drugo je opravil postopoma in z lastnim denarjem. Vinogradniško usmerjena kmetija je lahko svetilnik, danes sicer še bolj samoten, po katerem se bodo obračali tudi drugi. Kaj hitro sva sredi pogovora o vinu. Vneto razlaga. da je potreben za cviček pravi izbor,'dobra predelava, čista posoda, skrbna nega, dobra lega vinograda... ,Jn ob vsem znanju morebiti še malo sreče," doda gospodar, ki trdi, da mu je kmetijska šola dala dobre smernice, da pa se mora vsakdo do temeljitega znanja dokopati v praksi. Zmagovalec letošnjega tekmovanja za najboljši cviček je zadnje vinograde obnovil pred tremi leti; te trte bodo letos prvič obrodile. Njegov recept, ki se je izkazal za najboljšega, pravi: 65 odstotkov črnih sort, 35 belih. Frankinje in črnine pol na pol, v dobri tretjini belih sort pa naj bo kakih 25 odstotkov laškega rizlinga in 10 odstotkov kraljevine. „Če hočemo kvaliteten cviček, moramo dati vsaj polovico kvalitetnih sort (frankinje in rizlinga)!" Takale tekmovanja' ljudem odpirajo oči, čeprav lahko za Martinčičevega iz Šmalčje vasi zapišemo, da se je že pred njimi dokončno odločil. „Dobrega vina ni težko prodati!" trdi glasno in pove, da bi ga zlahka prodal še več kot 60 hektov, kolikor ga je lani pridelal. „Stroje človek mora imeti, malo je treba biti zaljubljen v poklic, potrebno je znanje, tudi vreme mora biti naklonjeno - a gre!" pove preprosto in odide nazaj v vinograde, od koder je bil malo prej prišel. Tako enostavno kajpak ni. Bržkone je najbolj odločilna ljubezen do zemlje. Vse drugo se da naučiti, preizkusiti, narediti... Ljubezen do zemlje in do trt pa je ali je pa ni; pri Francu Mar-tinčiču je je gotovo v obilju. J. SPLICHAL Pravi morilec ostaja neznan Ker ni bilo dokazov za krivdo, je novomeško okrožno sodišče oprostilo obtožbe uboja Ano in Martina Uhernika iz Gabrja Eden najbolj zapletenih, nenavadnih in v javnosti odmevajočih sodnih procesov iz prakse okrožnega sodišča v Novem mestu je po štiridnevni razpravi končan. Zločin pod Goijanci ostaja zavit v meglo. Kmet iz Jugorja pod Goijanci, priletni Jakob Luzar, je bil 11. avgusta lani zvečer ubit, njegovo truplo pa so našli v potoku obteženo s kamni. Zloć)n je bil storjen, našli so na poti sledove krvi in umorjenčev klobuk. Zakaj naj bi nekdo ubil miroljubricga Luzaija ? Po nekaj dneh je sum padel na Martina Uhernika in njegovo ženo Ano, s katerimi so bili Luzarjevi sicer v prijateljskih odnosih, tik ^red zločinom pa so sc „nekaj dajali' zavoljo koščka zemlje. Uhernik je začel graditi novo zidanico, katere temelji so bili pomaknjeni nekoliko na kolovozno pot,,zato naj bi Luzar mejašu odstopil nekaj metrov zemlje. Luzar na to ni pristal, poklicali so komisijo krajevne skupnosti, vendar so se na koncu sporazumeli in zvečer so se razšli. Vse od začetka preiskave, uvedene zoper Martina in Ano Uhernik, ki sta bila potem v priporu, je Uhernik krivdo zanikal. Zmeda med preiskavo in na procesu pa je nastala zavoljo štirikratnega priznanja zločina zaprte Ane Uhernik. "Ta je priznala, priznanje preklicala, spet priznala in ob rekonstrukciji zločina kazala, kje naj bi še vse zgodilo in na kakšen način. Pa vse spet preklicala . . . Dolžnost sodišča je bila dobiti v roke trdne dokaze, da sta obtoženca v resnici zagrešila strašno dejanje, ki naj bi mu botrovala maščevalnost. Zaslišanih je bilo nad 20 prič, trije sodni izvedenci, pa vse skupaj ni pomagalo razvozlati zapletene zadeve. Priče s sorodniki ubitega vred so po vrsti izjavljali, da z Uhernikovimi niso bili sprti, temveč narobe, da je Uhernik delaven človek, ki se je sicer pridušal, da bo gradil, ampak videl in slišal ni nihče, da bi on streljal na Luzaija i" potem r ženino pomočjo vlekel do potoka. Strokovnjaki-izvedenci tudi niso na.šli na oblačilih obtožencev nobenih sledov krvi pokojnega Luzaija, vendar bi morala kjerkoli na sebi imel;i njegovo kri,, če bi pokojnega res na tak način ubila in ga na vreči nesla do potoka, kot je to med priznanji izpovedala Ana Uhernik. Tudi njena priznanja so bila vsakokrat drugačna. Pomembno pa je zlasti to, da je psihiater ugotovil, da je Ana Uhernik slabše diferencirana seb-nost, ki hitro zapade pod vplive in tudi sicer slabše duševno razvita. Po mnenju sodišča je ravno zaradi tega in ker je hotela čimprej na svobodo k dvema otrokoma, ki sta ostala sama, pošiljala" preiskovalcem pošto: „Vse priznam, samo izpustite me!" Ugotovljeno je tudi, da ga nista mogla nositi tako, kot je izpovedala Uhernikova, in da Luzar ni mogel biti ubit na tistem kraju, ki ga je ona pokazala. Izvedenec dalje pravi, daje bil pokojni ubit z orožjem, najveijetneje z lovsko puško, nikakor pa ne s pištolo. Uhernik puške ni imel, lovec ni bil in nobenega dokaza ni, da bi on tako orožje imel. pri ribičih je bil v noči na 25. marec je bilo vlomljeno v bife ribiškega doma v Prilipi pri Brežicah. Našli so nasilno odprte predale točilne mize, kjer denarja sicer ni bilo, vlomilec pa je odnesel 14 steklenic vinjaka, nekaj kozarcev in ribiško palico. traktor ga je pokopal 26. marca se je na svoji njivi smrtno ponesrečil 53-letni Jože Rak iz Cešnjic pri Sevnici. Ta je s trak-toijem oral na zelo strmi njivi in ko je na vrhu hriba hotel obrniti, je traktor začel vzvratno drseti navzdol, pri tem pa se je še prekucnil in Raka pokopal pod seboj. Zvečer so našli Jožeta Raka mrtvega na kraju nesreče. Vse to je veliki senat okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Janez Kraniarič, tehtal, preden je po dolgem, posvetovanju izrekel oprostilno čuvajmo gnezdišča! Lovska zveza Bele krajine obvešča vse prebivalce na svojem območju, da so pričele valiti divje race mlakarice. Race so vložili v reko Dobličico in La-hinjo lansko leto. Ker so race zelo domače, je velika nevarnost, da ne bodo znale zadosti skrivati svojih gnezd. Da bi to ptico ohranili v našem okolju, naprošamo vse, ki bi račja gnezda našli, naj rac pri valjenju ne motijo, preganjajo ali jim celo pobirajo jajca iz gnezd. Vsi prebivalci se naj vključijo v akcijo očuvanja gnezdišč, saj so divje živali del lepote naših krajev. Lovska zveza naproša tudi, da podobno ravnate z gnezdi fazank! FRANC KLEVIŠAR cik iz vlaka Na parceli Ivana Bona iz Za-brdja je 25. marca popoldne začelo goreti. Parcela leži ob železniški progi pri Gomili. Ogenj je nastal v suhi travi in se širil v bližnji gozd, na srečo pa so plamene takoj opazili in ogenj udu-šili. Po prvi oceni je škode le za 1.000 din, vendar je nevarnejši vzrok. Domnevajo, da je kakšen potnik iz vlaka odvrgel skoz okno cigaretni ogorek. Tako je, zaradi drobne nepazljivosti nastal požar. Še se lahko kaj takega zgodi v vetrovnih pomladanskih dneh, če ljudje ne bodo bolj previdni. sodbo po načelu: ,,Ce je sodišče v dvomu, obtoženca ne sme obsoditi, ampak oprostiti." Ko je bila v petek, 28. marca, razglašena oprostilna sodba, so hkrati izpustih na svobodo več mesecev priprta osumljenca. Da je bilo zanimanje za razpravo v podgorjanskih vaseh veliko, je razumljivo; vsak dan procesa je bila dvorana nabito polna. Nikakor pa ni razumljivo in ne dopustno vedenje nekaterih priza'detih sorodnikov, ki so tako rekoč protestirali proti izrečeni sodbi, medtem ko zasUšani kot priče niso vedeli povedati nič obte-žilnega in dokazilnega. Razočarani, ko so spoznali, da sodišče krivca ni našlo, so mahali z rokami, vpili, nekateri jokali. Da hočejo krivca, jim nihče ne zameri, da pa bi bili pripravljeni nedolžnemu naprtiti kazen samo da bi bil zločin opran, „kri za kri", je milo rečeno, grdo. Sodišče je kvalificirana ustanova, zato mu moramo zaupati in verjeti. Za vsako ceno nekoga spraviti tako rekoč na vislice, brez trdnih dokazov, bi bila neodpustljiva napaka. In zelo hudo bo v vasi, če se tega ljudje ne bodo zavedali! Izrečena sodba seveda še ni pravnomočna. r. baCer .1 Sava premore trofejne son^ „Dokler si ob v^'-lahko ujameš "^5; J. .m pregovor Tone ^ nik sevniskega je minuli P®^®KP.?.PvS! slabo uro munu ob izlivu Imp^ toka, pa je ujel u v družini že lep ^3S , „Stiije ribiči smo^ ko je pri meni po* mislil, da sem zapel ^ Vseeno sem . co usločilo in začelo J« bo koga," je minulo sredine Save. . , Pravijo, da som ■ jemljejo, ko cve ^ mora soparno. . primeru je držalo 1 bilo po dezju, sonce. Z ol Tone prav lahko bd saj je lovil le videna za ribe od ■31 ■Ar- Žibertov som je tehtal 9,95 kg, dolg pa j® Vse gorje ni stric Bezgarke Vnuki 80 odšli s »trebuhom za kruhom« - Poskrbeti za odročne kraje, ki vse bolj izumirajo Julijana Sercer, po domače Stara Bezgarka iz Papežev, je 29. marca slavila devetdesetletnico. Rojena je bila v Bezgaijah v Cabr^nski dolini. Poročila se je v Papeže z Antonom Serceijem in mu rodila šest otrok. Ko pa so bili očeta najbolj potrebni, je v prvi svetovni vojni padel. Ostala ji je samo kmečka hišica in zemlja. Tedaj še ni bilo poskrbljeno za vnin« Julijana Šercer-Stara Bezgarka (levo), na desni pa je njena hči Julka. Mati je ovdovela v prvi, hči pa v zadnji vojni. Mati je ostala s šestimi,, hči pa s tremi otroki. (Foto: T. Ožbolt) vdove. Tudi po zadnji vojni se je-morala prenekatera kmečka žena prebijati v takšnih In podobnih težavah brez gospodarja in pomoči družbe. Začela se je druga svetovna vojna. Bezgarka se je s svojo družino med prvimi priključila OF. Kljub velikim žrtvam Je vztrajala do konca vojne. Ostala je domovini zvesta do današnjih dni. Zaradi sodelovanja z OF in partizani so ji ItaUjani obsodili na smrt sina Alojza in zeta Jožeta, kije bil terenec. Oba so ustrelili julija 1942. Sin Jože ji je padel v partizanih leta 1944. Dom so ji izrbpali in požgali že poleti 1942, njo z družino pa od-gndi v internacijo. . Po osvoboditvi sije obnovila dom in začela kmetovati. Mislila je, da bo vsaj kakšen vnuk ostal na gruntu. Toda Jožek in njegovi dve sestri so odšli v svet za kruhom. Čeprav dedič lepe domačije, si zdaj služi kruh v Franciji. Ostala je sama s priletno hčerko Julko, ki je v minuli vojni postala vdova s temi tremi otroki. Večkrat obiščem Staro Bezgarko. Vselej mi veliko pove. Ponosna je na domovino in vse njene, ki so se žrtvovali zanjo. Toda vselej čutim v njenem pripovedovanju o zmagoslavju nekaj tihe grenkobe, ker nova oblast ni poskrbela dovolj za odročne kraje, ki propadajo in izumirajo. T. OŽBOLT eden 4 ranj^1 Huda prom W 56 jC P7Sskovcu-^ zvečer pri 0^1 la več tdesnih JJJj smrt in « 20Xg,& rialne jškode. M iz Drnovega je z . ^u. iz Krškega PoUJL^ proti pa mufeP^ ko Vretič IZ K e ,eVo,f nenadoma zavil v . 0ti. sta avtomobila st3 Hudo P0Šk0^aVvenP3^ oba voznika, z .«cVeiH ]l. potniki v Vre ^ K0 .; Anton KontniK Mešiček iz prfl0> : Alojz Bevc Bjgf-fe. Vseh p*»Ss vomeško b olf^ , jSti je Slavko Vretič^ J poškodbampo^^l POPRA^^J V zadnji strani v članku >. ^uz<. pomote v datunj j n orodja na Vese temv«^3 minuli četrtek. napak šele 27. aPnla. Z* ^ čujemo. U'*' ti "v. \Koxerija KOŠČEK VSAKDANJEGA KRUHA Pšenica vzklije iz zemlje, ko je roka vrgla seme. Potem mukoma dozoreva pod vročim soncem in dežjem, ki se izliva iz sivo-čmih oblakov. Porumeni in napove čas žetve in mlačve, čas od potu svetlečih, se obrazov. iGšče se napolnijo, redki mlini meljejo. Moko sesipljejo v bele vreče in razgulii se po bajtah, namenjena za pečenje kniha. 2^radi kniha se ljudje pobijamo. Brez kruha ljudje umiramo. Kruh je Bog, je rojstvo in smrt. Velikokrat sem slišal in še slišim: ,4*rišel bo čas, ko si bo lahko vsakdo odrezal večji kos kruha.'* Zakaj pri- hodnji čas? Zakaj? Veliko ljudi je pijanih od kruhh. Bolj kot od vina. Pijanih. Drugi dan je dan streznitve. V i^adosti nam režejo kruh starši, ko odrastemo, ga režemo sami. Tudi drugim. Tudi staršem. Kruh so častili in ga preklinjali, kruh so prosili, za kruh so izdajali. Tudi prijatelje, tudi svojce. Kruh so grebli iz zemlje. Z golimi rokami, za ceno lastne krvi. Kruh je slan, ker je tudi kri slana. Kruh je sla^k, ker je tudi ljubezen sladka. Kruh je ljubezen: ko ga nimamo, se žrtvujemo zanj, ko ga imamo preveč, ga odvržemo .. . S pladnjem v roki in z enolončnico na njem sem iskal prazen prostor v tovarniški menzi, ki je mrgolela od delavcev. Mize blizu so bile obložene s štirimi pa tudi s petimi jedci, pri vratih, ki vodijo k sanitarnim prostorom, ni na enem od štirih stolov nihče -sedel. Prisedem, obrišem žlico v papir in zajamem. 2Ulolgoča-seno, vsakdanje. „Dober tek". „Hvala, enako." VoščU mi je glas inženirke. Ena redkih izobraženk v fabriki. Dobra mačka. Škoda,, da nosi poročni prstan. „Kaj je s to mizo? " „Kaj naj bi bilo? Miza kot vsaka." Odgovaijajoči glas mi je neznan. „Maje se. Zgodi se lahko, da mi kaj prileti v krilo." Srebanje enolončnice, go-voijenje vsevprek. Kot melodija slapa. ,3 čim naj jo podložim? Maje se." Roka s prstanom odlomi polovico kniha. Pobarvani lasje izginejo pod gladino mize. „Tako je veliko bolje. Se več ne maje. Melodija slapa se spremeni v jezno šumenje polja, zasejanega s pšenico. TONI GASPERIC Dolenjski lovci bodo dobili nov rod 8OI^if ^fV'na r0^: v Rančigaj iz Trebnjega. Vsaj pet „pesmi" ?° lovcev v Novem mestu, sedem pa v Trebnje"1, minuli petek v Trebnjem (Foto: Železnik) mrnm IMmH uujimm samim USODI mmi 3. IV. '75 35 i DANES Na 6. str_ • n . !^k° 2e ni Priloge smo, kot ste nedvomno Opisov, v kf - pred tedni začel i novo serijo ec'h predsta r'rv V3m bQnr>o v naslednjih me-!a Dolenjski1 ' enjce' ki že več let ne živijo Urokov™ ir p°eutijo naše gore list. ;e doslej Sm ' 2 nairaz''čnejših področij — u^ovčev0 P°u Vam Podstavili operno pevko 'inaria Miku/ lte^ta 'n slikarja Kobeta, zgodo-ega častnika3ppartv'zanskega vodjo in poklic-otočarja, telovadca in olimpij- skega prvaka Štuklja — smo danes zašli na področje, ki bo za mnoge malce nenavadno, bo pa gotovo pripoved zanimiva. O sebi, o svojem delu in o načrtih govori Anton Strajnar s Težke vode, mojster kuhalnice in šef kuhinje v ljubljanskem Slonu, večkratni kuharski prvak na evropskih tekmovanjih, častni član številnih kuharskih združenj po svetu. ,,Sem pa Dolenjec, točneje — Podgorec!" pribije v naši današnji rubriki DOBER DAN, DOLENJCI. DANES II1! t f I 1 M I i M - i Jsl ml ' j ' j „ 'i ; ) i | te J. 1.1 # I m I? I I i | i *! * • i-- *wr\ 'H t rn X jp W ' ^: \ - ' \ \ % W/ 1 < ■'$<$&%<;' t \ \ f -• \ j| H -5». •• a*. 1 • ¥ ^ • ; -5; *11 i I % ; | •'■ >••.-* :«ff' ''r:v%v, l f llfil ,1 |M ' * I. .... ■T' OH a i i i li i i j i ipii iTikJ fe I IHH i i IHHk 9 ' He r mbi^. bi ma i swi imubm. ,s ib. ■■■■■ H I ■ MbS« 1 SIlIs I ^2kBSS9S hi M ■ ■ ^BBIlMll'MIIMiiiBii 8MI i ^ ■HIL illilll II ™[i" I H B _I__j Naše četrto uredništvo v gosteh je bilo na Trebelnem, kjer smo poslušali usodo kraja in ljudi: tri desetletja po osvoboditvi smo poslušali besede domačinov komaj 300 metrov stran od kraja, kjer stoji spomenik Gubčevi brigadi, ustanovljeni na Trebelnem 1942. ,,Če pogledamo, kako so naši kraji gospodarsko napredo vali v teh tridesetih letih, lahko kratko rečemo: samo dva koraka — enega s svojimi žulji, drugega z družbeno pomočjo. Oba pa sta kratka!" je povedal kmet Jože Žagar in v to ugotovitev lahko strnemo besedo nekaj deset govornikov, ki so prišli pripovedovat o svojih uspehih, težavah, načrtih. O tem, da je bilo med vojno Trebeljansko med partizanskimi zibelkami, da pa danes ljudje odhajajo in ostaja vse bolj prazno, so pripovedovali pa o tem, da radi sami primejo za delo, da se ne bojijo žuljev in še o mnogočem drugem — o vsem tem pa govori zapis na tretji strani Priloge z naslovom SAMO DVA KRATKA KORAKA. Med vrsto starin na dvorišču gostilne Petra Deva v Mokronogu zbujajo pozornost tudi železna kovana vrata. Le-ta imajo s starostjo skupen le videz, nastala so namreč v ključavničarski delavnici Ivana Torija na drugem koncu trga. Za Ivana Torija umetno' kovaštvo ni vse, kar vidimo na raznih balkonih. Da je, kot pravi, izvirno, lahko pri delu uporablja le zakovice, objemke in spajkalo, nikakor pa ne več varilnega aparat^, ki ga stari mojstri niso poznali. Ob tem ga zanima tudi prvotna oblika. Za Devova vrata je vzel vzor po delu z mokronoškega gradu. To, da se tega loteva kot strojni ključavničar, ni zanj prav nič nenavadno: „Naša stroka terja deveteVo spretnosti!" Le-teh se je učil na Jesenicah, kjer ima kovaštvo tradicijo. Kar težko bi bilo najti predmet,, tudi kos pohištva, ki ga Toriju ne bi uspelo oblikovati v železu. Vseeno tega dela ne ocenjuje kot hudo težavnega, morda tudi zaradi tega, ker se ga v delavnici loteva bolj iz veselja, največkrat le za prijatelje in znance. „V Avstriji in Italiji je za te izdelke veliko zanimanja, veliko podjetje bi imelo s tem zadosti naročil. Navadnega delavca bi si upal v kratekm času usposobiti za to delo," pravi. O današnjih vajencih nima najboljšega mnenja, čeprav jih je v 13 letih do leta 1973 usposobil 32. „Najti dobrega je pravi zaklad. Če ga vzameš, se je treba resnično držati predpisov. V delavnici je malo, svoje vzamejo šolanje in dopusti, zato kaže bolj jemati priučene delavce. NEŽNE KOT POMLAD Zima se je prevesila v pomlad, plašči bodo' kmalu odveč, zato se kar nemirne oziramo za novo garderobo. Letošnja modna pomlad bo v^-v nežnih pastelnih barvah. Na prvo mesto postavljajo svetlo modro, na drugo razne zelene tone, ki pa dobivajo v modnem svetu povsem nova imena: prašna to zelena, popudrano zelena, pa tudi o zeleni kot zavist smo že slišali. Zelo čislana je letos barva marelic in breskev, smeta-, novo rumena, pa bela in črna kombinacija. Novost je ta, da ne bomo več tako zelo pisane, kot smo se ravnokar navadile biti. Precej je enobarvnih modelov, vzorčasta blaga pa so aH še vedno s cvetnimi vzorci, še bolj pa so v modi črte. Te vsakih nekaj let udarijo na površje, s črtami vred pa tudi mornarska moda. To dvoje sodi skupaj. Čeprav so oblikovani kovinski predmeti iz Mokronoga marsikje vzbudili zanimanje, od kranjskega obrtnega sejma leta 1964 do ljubljanskega Doma in spomeniškega varstva, predstavlja to le malo njegovega dela. V svoji delavnici se je poskusil z opremo za samopostrežne trgovine, ki jo je ljubljanski Centromerkur pred desetletji prodajal po vsej državi, saj je bil med trojico obrtnikov, ki je s tem pri nas pričela. Njegov izdelek so tudi velike premične stojnice na ljubljanski tržnici. Mojster Tori pripravlja papirje za upokojitev. Predvsem vojna leta so pustila svoje sledove. Kot skojevec je bil zaprt na Jesenicah že leta 1941, sledilo je prisilno delo do leta 1943. Med partizanjenjem po Koroškem je postal^ komisar 1. čete v Zapadnokoroškem odredu. Čeprav je bila pri nas svoboda že 9. maja, so še 1Ž maja pri Borovljah bili hude boje z bežeči mi fašističnimi plačanci. Že njegov oče je bil borec za severno mejo, sam je sodeloval v bojih za osvoboditev Celovca, zato ni neprizadet ob glasovih avstrijskih skrajnežev, ki skušajo zanikati partizanski boj. Po upokojitve je še nekaj časa. Škoda bi bilo, če bi v Mokronogu njegova obrt zamrla. Za enega človeka bi bilo preveč terjati usmerjanje npr. umetne kovaške obrti v serijsko proizvodnjo. Kot ugotavlja sam, bi bila mogoča. Morda še ni prepozno, da bi se zanjo v dokaj pasivnem Mokronogu, kjer zlasti moška delovna sila ne najde kruha, !e kdo zavzel! A. ŽELEZNIK „Veliko glasbenih slogov pride J".^^«,1 vedno ostane; pada in raste, toda vean ker bodo vedno ljudje, ki ga radi igraj°; J Tako govori VVillie Dixon, vodja ja .■ skupine „The VVillie Dixon Ali Starš . .1 na je vse bolj znana. Ljudje °b_nien®. ne obsede mirno na svojih sedežin- J jih dvigne, da zaplešejo. Toda ta čar 1 ^ J bel samo pri živih nastopih, meC*tenLeaadffl slušanju njihovih posnetkov take O3 manja ni. Vendar njihove plošče ne s ^ policah. VVillie Dixon ima namreč P° nih koncertih in turnejah svoje las nrna |eta za izdajanje plošč in nekdanja napo skoraj že pozabljena V ansamblu sta poleg Dix°na še dve .J res zaslužita naziv „star": Carey Ht>rt°n- e začela® Dixonova pot glasbenika se J dobno kot pri mnogih ternnop p« prepeval je v črnski cerkvi, prep j|M bombaža. Komaj enajstleten je P nega mesteca v državi Mississip Ameriki. Poprijel je za vsakr»no ^ gim je bil nekaj časa tudi dokaj saj je prejel „Zlato rokavico z so ga zaradi nekega spora s h jpfl vrnil h glasbi. Pričel je igrati na ^ Od mladih nog naprej je P'sal z3|oŽB jih je ,,za celo knjigo", kot trdi, s ni mogel dobiti. Zato je začel sv ^ j(l!* pevati. Prvi velik uspeh je d°se9f s pre^l številnih blues klubov, kjer je tis na stflJ Muddy Waters. Dixon mu je zapel pesem „Hoochie Coochie ^ bil nad njo tako navdušen, da J o zapel. . ^hp Pisal je dalje. Nastale so sklad^ *Rooster", „Backdoor Man , » ^ ,,Wang Dang Doodle" ter štev jje S' kasneje doživele mnoge interp Qtfe$|c-glasbenikov, med drugim so Ui ^ xigrali tudi Rolling Stonesi. §e ^jab ,,Vse te fante sem Pozna ' s0 do^' dečki," se nasmeje Dixon. In ^ E^vij, tistem času, ko je Dixon kroži 7 j: dC^j,. odkrival čar bluesa. Zdaj se drz tuA'. da bo blues ostal priljubljen. ker,:.i*B Takole pravi: „Blues imamliri>'|iVe! blizu resničnosti. V njem ni ve Blues je resničen!" DOHACA LEUBIU jSSbj Mmm, mm M UŠAjškA llffff' mM"' j Če si zaprt, imaš pokvarjen želodec ali bolezni črevesja, če imaš slab apetit, si bled, če si bolan na ledvicah, sapniku, če imaš kamne na mehurju, ledvicah ali žolču, če krvavo kašljaš, če imaš gliste v črevesju — za vse to je uspešno naravno zdravilo črna redkev. Če ješ pred kosilom in pred večerjo črno redkev, bo pomagalo. Proti poleznim mehurja, sečnega kanala, težkega odvajanja vode iz ledvic pij zjutraj na tešče in pred spanjem po 2 žlici redkvinega soka. Sok dobimo, če redkev drobno nastrgamo in iztisnemo skozi redko platno. Drugi sok pa dobro zdravi tudi pljučne bolezni, krče v prsih, astmo in pljuvanje krvi. Dobimo ga tako, da v redkev izvrtamo luknjo, jo napolnimo z medom in pečemo na žerjavici. Vsako jutro po 5 žlic tako dobljenega soka pij dalj časa, potem se bo pokazal uspeh. Lahko pa medom v k|S . ^oP0 Ji. krat na dan pgj ko, potem- P stam, srbezu, Ijem po koži- vf3fi-p Proti boleli.g dobro redke« k iggir« ,,, to zmesjo f Ledvice pa s' >na^ dalj časa dvakr Q črno redkev. k Krila so od zime zlezla še za kakih 5 cm niže pod koleno, še bomo videvali frfotajoča, nabrana, nagubana krila, vendar je zadnji modni krik Unija tube. Ravno namreč kot zobna pasta. K takemu krilu spada jopica s kimono rokavi, ki je največkrat ohlapna. Tudi brez gumbov. Pojavljajo se tričetrtinski rokavi, za mlajše, predvsem pa vitke, pa bo krik sezone vrečasta obleka s kimono rokavi in takim vratnim izrezom, da pod njo oblečemo puli ali pa bluzo. Tako obleko bomo nosile kot vrečo, včasih pa stisnjeno s širokim pasom. Bluze postajajo vse bolj romantične, veliko jih je ukrojenih tako, da se šal ovratnik konča s precej široko in dolgo pentljo. In ne pozabite, da pledi tudi še niso zavržena stvar in da pelerine, tudi kratke in iz tankega blaga, lahko nado-mesti/o jopič. RIABAČER Kot je povedal Janez Vokač, učitelj praktičnega pouka na novomeški Gostinski šoli in kvalificirani kCihar z dolgoletno prakso, zadnje čase gostje največ naročajo naravni zrezek z gobami. Kot kaže, je to postalo moderno, zato nam je povedal, kako lahko to jed pripravijo tudi gospodinje doma. Za 4 osebe potrebujemo 4 telečje zrezke. Te na eni strani potolčemo, osolimo, na nepo-tolčeni strani jih pomokamo in opečemo na olju po obeh straneh. Potem zrezke odstranimo z maščobe in na njej zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo na lističe narezane gobe in pražimo. Najboljši so sveži jurčki. tudi dobre pa slane gobe, . Jllt praženjem pe -J sekljan pomokattio j,# .C Prav na nekaj žlic k.sl« da zrezke. 26 DOLENJSKI LIST msL BLUES VEDNO OSTANE £ MOM*' ZREZEK ZGOBAMI 1 si. "ia potj *** kraJ naLjebeLn°.' ki smo 9a izbrali za vzpetinah8 tVa V 9°steh' so nas že :^le- 'z temačnp 0d Mokronoga srečavale f:>lk k' ?°''h dreupc^3 popo.ldneva so se videli le ^ riii • tUfobno Mm de'a" hribovito pokrajino ^Sj"a Po 12Ji 02ki blatni cesti, ki se je |i:tSadomačin,,hoSmo le tu in tam srečali F&TreMan ki °'j k0 smo se Približevali 'MZ Q ob Poti 19a:uVeč "Pečenih hiš je sa-*«! vrat, nor! ?J'h?v,h starikavih obrazov, ^ t u''*1 °'Cen se n z.'dov/ povešenih streh in ftrnin ,kraiev. Nehnt™ ,6 'UŠČila žalostna Podo' n liUH-,n Postali so 6 if"?0 te žalostne prizore , Simb°' POkraiine M tS* Stilne naT^hl h'Se' "ekdai Z"a' Ki,. torTl°bili in T eb®lnem, so nam moli na ' .ta simbol v pr'sloniena kolesa delno ko »IOie«°afc v 'ki..izbi Pirnarjeve hiše, TOrn 6n ^čer nHc+Ure tvo v gosteh Ijubez-t^espt°i.s Sv°i>mi 7 °j' 9°spodar Tone, nas je Markoi- Jud'- Novina "k0™* Pr'čakovalo blizu tali ka'''Var> Zoran iarj/! Andr„ei Bartelj, Milan k pr-r takoj i2 ženAnAlfred Železni k smo mo-Gr0 'Sedli smo k t'2!!10?' beležke in svinčnika .., rebeljancem in beseda je flfNaiih' ^•neirou? I* A \0 — - - fi ^^Pnosf "^^''tom pa tudi ^ prišli ^^^a^ov krajevne St ^ ^^edeli H oddaljenih vasi, krala Trebeiiancu® Pogovarjamo o seda-l^'^noS' '^!®r stoji 300 metrov if ®troy, *^3 Trebp?^'^®"''^ Gubčevi brigadi, ' sa, 1942.Samo 3o6 svoborip zasajena kal naše .,te p^^'' ' '^®P''®dka in sploh boljše vfh° aospo- / samo dll J"^®'®tih letih, lahko Al'', 2 družben - enega s svojimi. Povedal joi ^P^'^očjo. Oba pa sta Sfeto S»i " n?"'* Dr J''"" PODisu^ J? » katerih J ^'e£ "''»ev^ma 1.553 ljudi, t "u" "11) hV '153), manj bol (98). Nekdaj pa Sta mnn Revščina in te-pognala po svetu za boljšim kosom kruha, kot so si ga mogli odrezati doma. Računajo, da se je samo v zadnjih letih izselilo okoli 30 odstotkov ljudi. Stane Miklič, predsednik krajevne skupnosti, kmet iz Roj: „To obm9Čje postaja vse bolj prazno. Doma ostajajo le stari, mladi bežijo v mesta. Če ne bomo znali odseljevanja preprečiti, bomo kmalu na Trebeljanskem imeli le še sledove, da so nekoč v teh krajih živeli ljudje. Šele ko bomo rešili splošno zaostalost, lahko upamo, da bodo ostali naši ljudje na svoji zemlji, in morda se bodo vrnili tudi odseljenci. Prav zaprtost in odrezanost naših krajev od sveta sta krivi, da napredek do nas skoraj še ni segel." Znano je, da je bilo med vojno Trebeljansko ena od slovenskih partizanskih zibelk. Tu je bilo svobodno ozemlje že leta 1941. Partizani so na Trebeljanskem vedno našli zavetje, kruh in toplo peč domačinov, tu so si vedno lahko nabrali moči za nove bojne pohode. Kako resnično partizansko je bilo to območje, govori že dejstvo, da so bili tu doma številni prvoborci in tudi narodni heroji. Zato ni nič čudnega, da se je Stane Miklič glasno vprašal; „Kje so zdaj ti ljudje, da bi nam pomagali iz zaostalosti in tako vrnili vsaj nekaj tistega, kar so naši ljudje žrtvovali v najtežjih časih? I" Trebeljanci so garaški ljudje. Niso čakali kri-žemrok, da jim bo pomoč prišla sama od sebe, marveč so zgrabili za delo in iz sleherne še tako neznatne družbene pomoči z neomajno voljo ustvariti si boljše življenje naredili, kar se je največ dalo. 'iidjeu se ne bojiniD r Zgradili so precej novih cest, tako da danes lahko prideš skoraj v vsako vas oziroma skoraj do vsake hiše. Sami so poskrbeli tudi za pitno vodo. Danes imata vodovod Radna vas in Tre-belno, kmalu bodo na vrsti tudi Češnjice, Cil-pah, Cerovec, Ornuška vas z Brezjem in Cužnja vas, kjer so vodovodna dela že v teku. Samo Trebelno je poleg tega dobilo tudi javno razsvetljavo. Več drugih stvari pa je še v načrtih ali pa samo v željah. Podatke o tem, kar so naredili Trebeljanci s svojimi žulji, hrani v arhivu Dominik Gimpelj, vodja TOZD Puščava brežiškega GG, dosedanji podpredsednik krajevne skupnosti, med ljudmi znan tudi kot „trebeljanski guverner". Takole je povedal: „Naši ljudje so pripravljeni vložiti veli- ko truda in moči, ker se zavedajo, da brez tega območje ne bo napredovalo. To je nujno že zavoljo tega, ker je ta kraje'vna skupnost v trebanjski občini najbolj zaostala. Sredstva, ki jih krajevna skupnost dobi od občine, ne zadoščajo. Zato je treba še posebej poudariti*delež, ki so ga morali ljudje sami prispevati s prostovoljnim delom in dodatnimi denarnimi prispevki. Za gradnjo cest so porabili 6.929 brezplačnih delovnih ur, za vodovode pa 14.887. Vrednost vseh opravljenih del v krajevni skupnosti v letu 1973 je dosegla skoraj 69 starih milijonov." Anton Žagar, kmet iz Češnjic: „Za vodovod, ki je vreden 30 starih milijonov, so v Ornuški vasi dobili 2 milijona. Ljudje primaknejo še iz svojih žepov po en do dva stara milijona. Žuljev se ne bojimo, težko pa je dati denar, ker ga ni." lesta, dolga leto upanj Največ pripomb smo v Pirnarjevi hiši slišali na račun slabih in ozkih cest. Prebivalci se zavedajo, da lahko le dobre prometne povezave omogočijo stik s svetom in napredkom. Vse upanje polagajo v „trebeljansko magistralo", ki bi naj povezala te kraje z Mokronogom in Novim mestom. Tako bi se ljudje še laže zaposlovali in imeli tudi več časa za delo na kmetijah. Jože Grlica, kmet iz Brezovice: „Prosili smo krajevno skupnost in občino za pomoč pri popravilu ceste, ki nas povezuje z Mokronogom, pa nam ni uspelo. Naposled smo sami zbrali denar in jo za silo zakrpali. Mi, mladi kmetje, imamo že tako in tako težave, še huje pa je zame: ne morem se zaposliti, s kmetije pa me podi oče, čeprav je on ne more obdelovati. Kaj naj naredim? " • Marija Brajer, uslužbenka v mokronoški Iskri, doma z Jelševca: „Okoli 20 nas je iz vasi in okolice, ki moramo na delo peš. Da ne zamudimo, moramo zdoma še ponoči. Razumljivo je, da po 8 km hoje človek ni ravno najbolj spočit. Radi bi, da bi vozil avtobus. V tovarni smo večkrat govorili o tem, a se ni nič naredilo." Albin Florjančič, delavec v IMV, z Roj: „Občina noče dati za ceste nobenega denarja. IMV je na svoje stroške naredila del ceste od Španovega mostu do Ornuške vasi, vendar bi jo bilo potrebno še urediti, občina pa spet noče nič slišati o tem. Iz naših krajev se nas vozi v to novomeško tovarno okoli 40 delavcev. Najbolj oddaljeni morajo do postajališča celo po eno kdo bo $e ostal doma? Mnoge je zemlja na Trebeljanskem zadržala, da so ostali ria kmetijah, čeprav brez mladih. Franc Blažič, delavec v IMV, z Roj: „Oče ima kmetijo. Če bi bile možnosti za kmetijstvo večje, bi tudi jaz ostal doma, tako pa serVi se prisiljen voziti na delo. Ti kraji bi najbolj potrebovali kakšen obrat, ki bi zaposloval ženske. Danes je še najtežje dobiti ženo, ki bi hotela živeti in delati na kmetiji. Ko dekleta odrastejo, gredo iz teh krajev." Jože Nadu, kmet z Jelševca: „Tudi jaz bi šel v tovarno, a nisem opravil testov. Če bi se zapo- slil, bi še kmetoval. Nikoli ne bi opustil kmetovanja kot mnogi drugi." Franc Dragan, kmet z Roj:- „Imam devet otrok, pa sta le še dva doma. Ne vem, kaj bi jima svetoval: naj ostaneta ali gresta. Ničesar ne morem prodati." Martin Žužek, kmet iz Gor. Zabukovja: „Razmišljam, da bi zapustil kmetijo in se zaposlil. Razmere so neznosne, dajatve velike. Delal sem prošnje za olajšave, pa so mi jih zavrnili. Malo lahko prodam. Vso zemljo imam na strmini, kjer s stroji ni možno obdelovati." Jože Povšič, kmet iz Češnjice: „Imam tri sinove; dva sta šla, ne vem pa, če bo ostal doma tretji. Siliti ga ne morem. Težko je, saj tudi neveste nočejo v take razmere. Mi, kar nas je starejših, bomo še vzdržali, naslednikov pa gotovo ne bo." driski uozN Na Trebeljanskem imajo dve novi šoli — eno na Trebelnem in eno na Jelševcu, učencev pa je vsako leto manj. Na Jelševcu sta samo še dva razreda, ker je ostala na šoli ena sama učiteljica. Dva razreda zato vozijo na Trebelno. A tudi na tej šoli ni dosti bolje, že zato, ker stalno živi na Trebelnem le ena učiteljica, trije učitelji pa se sem vozijo iz Mokronoga. Da bi bilo vse skupa še bolj zapleteno, najmlajše s Trebelnega vozijo 'v malo šolo na Jelševec. To prevažanje pomen" za otroke nedvomno velik napor, še huje pa je tistim, ki morajo do avtobusa pešačiti po uro al" še več. Na Jelševcu in Trebelnem sta nižjeraz rednici, zato učence višjih razredov s Trebeljan skega vozijo v Mokronog — v staro in od vseh strani podprto šolo. Med našim pogovorom je bilo ničkolikokrat slišati prav žalostne besede staršev o tem, kako se njihovi otroci mučijo. „Naši otroci se šolajo v hudih razmerah, zato se teže učijo, vendar ne zaslužijo tega, da jih v dolini zmerjajo s trebe-Ijanskimi butci," je marsikoga pogrelo. Tudi ko zapuste šolanje, so mladi bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Mladinske organizacije na Trebelnem ni, kulturnega življenja tudi ne poznajo. Kako jim mineva prosti čas? Alojzija Hočevar, kuharica v šoli na Jelševcu: ,,Življenje mladih je pri nas žalostno. Nimamo nobenega razvedrila, poleg tega nas je malo, ker so mnogi odšli, nekateri tudi v tujino. Pred leti smo imeli mladinske sestanke in občasne plese, zdaj pa je iz leta v leto slabše. Resnično bi potrebovali nekoga, ki bi znal razgibati življenje mladih." Jože Pungerčar, kurjač iz Čilpaha: ,,Pred sedmimi leti je-mladinska organizacija še imela televizor, gramofon in nekaj glasbenih instrumentov. To se je porazgubilo po hišah." Vera Brajer, delavka z Jelševca: „Delam v mokronoški Iskri, po delu pa na kmetiji. Ostane mi zelo malo prostega časa, a še tega ne izkoristim tako, kot bi bilo primerno mlademu človeku." neodkrito'kozjansko' Toliko pripomb kot na tem uredništvu v gosteh do zdaj še nismo slišali nikjer. Ljudi na Trebeljanskem zelo pestijo tudi dajatve za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, neurejena zdravstvena služba na tem območju, šibak električni tok, skratka vse, kar je'značilno za siromašne — nerazvite kraje. Sami se primerjajo s Kozjanci, vendar pravijo, da so še na slabšem in da tega „Kozjanskega" družba še ni odkrila. x w 11' Pt i i 1 M ^ i ^ ^ 1 W\\\v>Wvkwv^ -r-*- ..>i '5%> ', ■#:ž Iz Časov, ko je vladal Ehnaton, se je ohranil portret Nefretete — po naše bi rekli „Lepotica je prišla" — in o lepoti te lepotice s čutnimi ustnicami in kraljevsko vzvišenostjo nas prepriča tudi ta kiparska podoba ... sever POTU KULTURE J /y/ fKMgiTigoia M»B$yyB f] - Minilo je nekaj, let in po popolnem zatišjiL^sjnekaj mladih, obremisnjeni z razpr-t^aroLv.preteidojti, začelo pripravljati igro.~*Brežplačno so dobili režiserja in celo kulise ter mesec redno h^dili na bralne vaje. Tedaj pa je kot iz topa treščilo vanje: igra ni primerna. Razočarani so prenehali, čeprav isto igro še danes pogosto vidimo na amaterskih odrih. Tako je minilo še dolgo desetletje, ko nismo imeli ne dramskih uprizoritev, ne kina, ne pevcev, ne kluba, ne . .. Kaj je po razsulu sploh še ostalo? Kulturni dom, ki. je bil podoben ^konjskemu hlevu z razbitimi vrati, kajti nihče ni maral iskati ključev. Razbil je ključavnico in vrata so bila odprta noč in dan. Če smo pokukali skoznje, zlasti ponoči, smo se spotaknili ob kupe Cigaretnih ogorkov in v gosti zavesi dima zagledali mlade kvartopirce, ki so metali karte za denar. Včasih so organizirali ples z rdečo razsvetljavo, ki je bil 1e uvod v ljubezenske in spolne igr* za prašnimi kulisami. ■wm^ ligjg $ ^ i t — Halo! Krajevna skupnost vasi R.? Lahko dobim k telefonu tovariša . . .? — Pozdravljen! Predsednik pri telefonu. Kaj te je privedlo, da si me poklical? — Samo vprašanje. Kaj bi bilo nujno potrebno narediti letos na tleh vaše krajevne skupnosti? — Vodovod, napeljati trofazni tok, popraviti vaške poti, asfaltirati cesto, ki pelje iz mesta, urediti kanalizacijo, dokončati zidavo gasilnega doma pa . . . — Bo denar za vsa ta dela? — Vidiš, tp je tisto. Denarja ni. Ljudje sami veliko prispevajo, toda vse to je premalo. Iz samoprispevka, ki ga plačujemo že deset let, so asfaltirali cesto do vasi B. Tam so v zadnjih petih letih že dvakrat prekrili streho gasilnega doma in kar trikrat zamenjali vodovodne cevi. Bojda so bile preozke. Kot delegat krajevne skupnosti naše vasi sem v skupščini že dvakrat predlagal, naj bi bila naša vas prva na vrsti. Smo najbolj potrebni, verjemi mi. Toda ne. Nismo tako neumni, da ne bi vedeli, zakaj ne. Zakaj je tako. V vasi B. imajo občinske glave vikende, zato je tako. Tjakaj prihajajo tudi . . . — Dovolite, tovariš, le toliko sem hotel zvedeti." Lepa hvala. Na svidenje. Halo? Krajevna skupnost vasi B? Je morda tovariš predsednik kje blizu? — Ne, ni ga. Odšel je v mesto na semenj. Vam lahko jaz pomagam? Da, njegov tajnik sem. yg()3ll» — Gotovo mi. boste lahkp P ^ dela bi bilo najnujneje opraviti ju vaše krajevne skupnosti. u — Kako ne bi vedel! Šola se. natf čas sesipala na glave. P?tre '"L |0 pf£l' popravila. Nadalje: ljudje n® ^ u0d: vodovod; po cele dneve st0'? ^jka^ pipah, a vode od nikoder. Pa e J0po^ rih je tako slaba, da se nam ^ gospodinjski aparati. Verjemi ® iep električnim brivnikom se je ne ^ glejte, gremo se tur^err1' ^nalizacii0^ zmeraj teče po dvorišču. l^a jemo bolj kot slepec vid. — Pa bo za vse to denar? .ujeitio}i — Kje pa! Že deset let P1^ jef> spevek, pa nič. Poglejte Pa' ^j.U1 Tam imajo vse, kar si jim srce teče voda, da bi jo človek P1 jpgd^ čista kot biser: nikjer sledu o dom se sveti v soncu, da o tem, po pašnikih električne pastirje, O, vemo, zakaj je tako, vemo, ^ ^ po prižganki, ne. Vemo, dal občinski tajnik, tudi to vem > pod sekretar občinske konference g^, zgradile občinske glave viken • blike se pripelje kdo v so vemo ... / ^ hotelv — Lepa hvala. Samo to se gAI innt So mi pisali dolenjski prijatelji: „Pridi takoj, je nujno, imamo teden cvička." Razumel sem nujnost poziva in že sem drvel v Novo mesto. Nisem še parkiral, že sem videl, da je „teden" v polnem teku, izza ogla sta se namreč primajala moja prijatelja. ,,Juhuhu," sta me pozdravila. ,,Na zdravje," sem jima odvrnil. Brž smo jo mahnili v hišo, iz katere bog roko ven moli, in smo začeli z mašo. ,,Liter gor," sem velel. ,,Pa nama tudi," sta dejala moja znanca. Potem sta mi začela razlagati: ,,Cviček, stari moj, ni alkohol. To je zdravilo. Za vse: želodec, živce, prebavo . . ." „Cviček je boljši od vsake tablete!" . ,,S cvičkom se bomo borili proti alkoholizmu, ki je veliko zlo!" Še več takih sta mi nasula, vmes smo pa pili, da je kar od mize teklo. •i A"drN ^ „Prvo je zdravje," je vzkli^1 - „ ,,Še en liter! Nekam slabo s je dopolnil Miši. (Jj^ Potem smo zapeli tisto cilM^Vi spijemo pa gremo" in tudi ^ v Z1 ^ vili. Sklenili smo, da bon?^0|j te^Jt tamkaj pijača človeku dosti otret>ne 5 nejša je in še okolje nudi P de- t: V J . _ HOS1.. in r Zidanice se še spomnim, te|ji Že tretji dan ležim v " kamilice. ih pr'P0^ Žena ima precej neprim^^jju^i l| Mene pa drži pokonci sP«e|<) ^ „Dobro, da smo pil' ^ " _ >i f^i? u y 'f X. vi ki £a i£jf& • DOLENJEC V LJUB m Omenil som-že: da ie 'bilo ■■ nista zaađŠCafi, Š^TJ^ntSPaT" zgradili tretjo, večjp kot obe skupaj. Redne kino predstave— so bile dobro obiskane. Še bolj nabito je bilo ob raznih gledaliških prireditvah, kajti dramatika je bila srce kulturnega žt* ljenja. Vsako leto so spravili na oder najmanj dve premieri. Igre so bile tako kvalitetne, da so jih hodili gledat celo kritiki iz glavnega mesta in igralcem peli zasluženo hvalo v časnikih. Nekaj nedelavnih, vendar vplivnih ljudi tega ni preneslo, zato so metali polena pod noge najbolj delavnim in zaslužnim kulturnikom. Dramska sekcija je prenehala delati, tako kot nenaden piš ugasne gorečo svečo. Poskušali so jo oživiti, vendar zaman, tir \ \L 1 i (S Preostala peščica zagrizenih kulturnikov je ustanovila klub, ki je združeval razne oblike dela. Po,ocenah strokovnjakov je bil najboljši v Sloveniji. Tudi" ta je bil nekomu v napotje, pa so ga ukinili. og0j[OVar<ši, če sm ® r smo bilj mi araveni'' ^ mi'^arc"' i'*1 'abko tudi pet, saj veste, da so bili za to dani vsi SšfMMMiJrai MAJSTORICA CrJj-bi|oeimeeRoeV0Ž bajtar' VJJ lrTlel ena* °.tec' 'n ta * r>iiih^0r ie bil ,St sinov- Re- SLPa i* i"'nT1, kai bi b le irh ^° Moštvo 7 ustvaril Sa t leP. raVen u3Ven baj" e. h a^nika • kos sveta S^KtaSL^S: ''S 2f Ž°9i Dr,lnzadenar LCeli^nira«eM Pa s° ,1S 9ale bil st Najstarej- #* dai rohn . nce in i,lr rata- ? » Ni^dil in jihrai ob petih ,1>i o°Stri BohM1 V02" * ta. rnili • erTl ki u sO ' '5Se na2a: rov' «> S. O žele rj;„a| 9rede spu. d0*iu * S Vt RopotPr ? 2ače|i Talfn * da hi J? stro9o V'* irj^ 'e Uči,?kd0 VSe Ul i stf * 5t0nat^restrezati r:^'Ma eliati 2 m' dajati, n* Craviln 'n ^ektn 8Sta 'n v W. 'grat dajati ' Centnra- K:'! W- °tiv> e 'n kr>t tre'jati W> na6r!?ati žogo8' metati n. *o, * a Prsi h.- noge, N Som gb:«' žogo 'vrs- Kateri so zna- meniti Ropotci že leta 1922 prenDagaH vse ekipe na svetu in v vseh srečanjih dobili en sam gol. Njihova ekipa je imela eno samo lepotno napako: dišala je po poklicnem nogometu! In kako bi pisal Bass (mimogrede: ta mož je bil nekaj časa glavni urednik Ljudskega časnika, katerega stalni sodelavec je bil tudi Karel Čapek) v današnjih časih? Nekoč je bila uboga občina, ki je imela številne probleme, imela pa je tudi enajst nogometašev. Revna, kakor je bila, ni vedela, kaj bi z njimi, pa je ustanovila nogometno moštvo. Za bajtami na robu mesta je naredila igrišča, kupila dvesto žog, najnovejše adidas drese in trenirke, poseben avtobus za prevoz nogometašev in še nekaj drugih malenkosti. Najstarejši nogometaš, Mir-sad, ki je nabiral denar že pri kakih desetih drugih klubih, je bil golman, dva hitra atletska sprinterja, ki z atletiko nista rnogla zaslužiti, sta bila na kri' 'ih. Po obilnem počitku in dobri hrani so se nogometaši ob enajstih, dvanajstih spravili na trening. Tekli so v gozd, in ko so ušli trenerjevemu oče^u, so se zleknili po mehkem mahu ter čez uro počitka'.spet pritekli nazaj na igrišče. Tam so se učili nogometnih veščin. Trener je strogo pazil, da bi vsakdo vse znal. Učil jih je nerodno štopati, da so se smejali gledalci na tekmah, slabo podajati, driblati do onemoglosti, streljati osem metrov mimo gola in štiri čez njega, centrirati za gol, zgrešiti enajstmetrovke, odvzemati žogo nasprotniku'z noge tako, da mu hkrati zlomiš nogo, brcati namesto v žogo v nasprotnikov gleženj, golen in peto, zvijati se po travi, da hitreje mine čas, kleti in napadati sodnika ali nasprotnika. Pa to nI bilo vse! Nič čudnega ni bilo, da so ob vsem tem silnem znanju in na' porih nogometaši dosegali tudi lepe uspehe. S pomočjo podkupovanj, za katera so vedeli vsi in hkrati nihče, so se vsako leto obdržali v ligi, občina in podjetja so dajali mastne dotacije. Zadnje čase pa se je zvedelo, da je najtežje delo nogQmetašev te slovite ekipe, da morajo vsakega prvega po milijon ali dva dinarjev, ki so jih tako težko zaslužili v prejšnjem mesecu. Nobena skrivnost ni, da je plača posameznika v tej ekipi približno takšna, da lahko žogobrcar v času. ko blagajnik pri okencu pre.šteje denar, počasi popije skodelico črne kave . . . Hladno postaja in zvezde mrzlo svetijo na nebu. Spokojen mir vlada, le sem ter tja zapraske-ta v mrak plamen sveče, pojenja pa spet vzplamti. Zdi se mi, da si ta plamenček ti, Anica, tvoja vroča želja po življenju. Ko gledam tvoj hladni poslednji dom, ko. gledam svečo, ki sem ti jo pravkar prižgala, se mi zdi, da se pogovarjam s teboj . . . Ljubiti življenje, kaj je to? To ni, da človek diha, hodi, se peha za uspehom in tisočerimi rečmi, se zabava in dela iz^ebe skupek lažnih vrednot. Ljubiti življenje pomeni, da se zanj boriš. Ti, draga prijateljica, si se borila zanj s takim pogumom, da mi bo spomin nate vedno v oporo, kadar bom slaba, kadar bodo težave prerasle moje moči. Bila si močna, a vendar je bila smrt močnejša. Stisnila te je v objem še mlado, neizži-veto, polno vere v jutrišnji dan. Ko sva postali prijateljici, si bila,ena sama živa radost. Bila si pravo moje nasprotje, živahna, čedna in simpatična. Bila si vesela in polna domislic, jaz tiha in polna kompleksov. Prvo pole^tje najinega prijateljstva sva preživeli na morju. Se danes se spominjam tistega večera ob morju, ko se nisi mogla otresti dveh gorečnežev, ki sta se zagledala v tvojo mladost. Obema si napovedala sestanek ob isti uri, na istem kraju. Potem sva stali za zaveso pri oknu in opazovali, kako sta nervozno hodila drug mimo drugega in razočarana čez nekaj časa odšla. Skupaj sva hodili v kino ter počenjali tisoč stvari, ki jih počenja neugnana mladost. A ti brezskrbni dnevi so kmalu minili. Ustvarili sva si družino. Ko si rodila prvega otroka, sem te obiskala. Bila si srečna, oči so se ti smejale, toda opazila sem, da se ti smejejo samo oči. Ustnice si imela stisnjene, tvoj korak je bil negotov, opotekajoč. Potožila si, da se počutiš slabotno. Dolgo si oklevala, preden si se po več dnevih odločila za temeljit zdravniški pregled. Zamolčali so ti strašno resnico, za katero sem jaz vedela. Dve latinski besedi sta bili tvoja smrtna obsodba. Nihče na svetu e ni mogel rešiti. Od obiska do obiska sem vse bolj pretresena opazovala, kako hiraš, kako postajaš vse manj polna življenja, kako postajaš umirajoče bitje. Rak hrbteničnega mozga. Tiha noč 'je legla na zemljo in zagrnila svet v skrivnost. Ležim v postelji bolna in sama. Skoz okno ob postelji zrem v luno, ki se klati med oblaki. Zazdi se mi, kakor bi mi hotela svetiti in mi delati družbo v samoti. Čudno strah me je. Vse je tiho, le na hruški zraven hiše se oglaša skovir. Pravijo, da je znanilec smrti. A kako naj poje drugače kot po svoje? Misli mi hitijo v otroška leta. Kako lepo je bilo doma pri očetu in materi, pri ljubljenih bratih! Kako lepo je bilo vsako pomlad, ko je narava zadihala vsa v cvetju! Takrat smo nabirali rože, se greli a toplem soncu, poslušali petje ptic. Potepali smo se po vaških kolovozih, ki jih obdaja grmovje in robidovje. Opazovali smo, kako mlada trava poganja v'rast, kako si ptički gradijo gnezda, in prisluhnili kukavici v daljavi ter njenemu klicu, ki vabi pomlad. „Glej, glej!" so večkrat zakričali otroci, kadar so zagledali pobočje, ki je sijalo v belini. „Oh, saj to ni sneg! To je teloh!" Beli cvetovi na pobočju so se mešali z zlato rumenimi žametnimi mačicami, z grmičevjem drena. Ko smo se dalje potepali po kolovozu, smo zagledali zlata prgišča trobentic in veselo letanje čebel od cveta na cvet. Počasi si hromela. A v sebi si našla še vedno dovolj poguma, da si rodila drugega otroka, če-, prav so ti odsvetovali in ti zanositev skušali preprečiti. , Vsa ta leta, ko sem hodila k tebi, vseh teh dolgih petnajst let, si bila pravi junak. „Veš, bolje bo! Zdravnik je obljubil, da bom dobila dobro zdravilo. Pa tudi ko pride.pomlad, bo vse bolje..." Od tebe sem odhajala pretresena. Tvoje besede so mi zvenele v ušesih kot prazno upanje. Odhajala pa sem tudi srečna, da sem zdrava, da se lahko gibljem in ker so moje težave bile tako majhne in nepomembne ob tvoji težki bolezni. Ali je bilo prav^ tako? Ali nisem, bila preveč sebična? Kdo ve? Človek je velika neznanka, njegov duti večna skrivnost. Kdo sploh lahko trdi, da pozna bližnjega do dna duše? Na vsakem obisku sem se vedno znova prepričala, da ljubiš življenje, da rada živiš, pa naj je bilo tvoje življenje še tako težko. Premagovala si bolečine in z voljo premagovala strah in obup. Prišel je čas slovesa. Na tvojem domu sem našla samo tvojo skrušeno in potrto mater. Tvoje ležišče je bilo prazno. Mati je sedela na klopci za hišo in mi s tresočim glasom povedala,, da so te odpeljali v bolnišnico, da ti je strašno hudo. Koje za hip dvignila obraz, so bile njene oči eno samo vprašanje: „Ali je res? " Njene ustnice so komaj izdavile besede: „Ali bom res dočakala, da bom preživela svojo najmlajšo? Kaj praviš, bo živela? " Čez teden dni, na sam dan mrtvih, se je vse dokončalo. Draga Anica, odnesli so te na pokopališče, pokrili so te s. hladno odejo, tvoj grob zasuli s cvetjem in prižgali sveče . . . Dan je enak dnevu. Danes je kot včeraj, jutri bo tak kot danes. Eno samo človešl^o življenje ne pomeni mnogo, toda posamezniku prav vse. Zanj je življenje najdražje, kar ima. Življenje . .. Obiskujem te. Ko gledam plamen sveče, se ml zdi, da se pogovarjava. Nič besed kot najina zadnja leta. Govorila si le z očmi, katerih veke si dvigala in spuščala, kadar si hotela nekaj potrditi ali zanikati. Zdaj plamen sveče raste in pada .. . PRIJATELJICA Ob malem potočku so temno cvetele vijolice in beli zvončki. Otroci smo jih radi nabirali. Šli smo naprej preko polj, ki so dišala po preorani zemlji. Kmetje so orali, sejali, sadili. Po okoliških vinogradih smo slišali vriskati kopače... Ko smo se vrnili v vas, so nas pričakale lastovice. Letale so pod hlevske napušče, v kljunčkih pa nosile slamice in vejice, da z njimi popravijo stara gnezda za novi zarod. Kratki pomladni dan se je prehitro nagnil k večeru. Naši očetje in matere so se utrujeni vračali s polj. Skupaj smo sedli na prag hiše in jedli kruh. Joj, kako lepo je bilo takrat! V hladni večerni zrak so zaregljale žabe v mlaki onkraj vasi. Njihova pesem je polnila večer. Mati so tačas pripravljali večerjo, zraven pa peli. Ta materina pesem v pomladnem večeru se mi še danes zdi nekaj najlepšega na svetu .. . Bolna in sama se počasi pogrezam v globok spanec. In sanjam o očetu in materi, ki že dolgo spita v grobu. In sanjam o pomladi, ki prinaša veselje, mir in zdravje. MARIJA NEMANIČ Lokvica fndrej novsik • s f lom&strom 11 I 1 v Si ^ # 1 | «-^| Is» |f^| lil 8*^ * \ V ? t^^l|| 1 i i ^4 Ig I » m1111 ■ ▼ Vete snega, da ga vso zimo ne pobere! Meni za zimo ni dosti." Od kmetijstva pri Jovanovičevih ne bi mogli živeti: komaj kaj več kot hektar zemlje imajo in v" hlevu mukata dve kravi; veliko postori mati, pomaga pa ji Peter. Februarja je praznoval 37 let; kipari vsaj že poldrugo desetletje. „Oh, kako dolgo je že tega, kar sem začel," se spominja. In doda: „Že v šoli me je veselilo risanje, veselilo tako, da sem imel kar dvakrat cvek. . ." Sčasoma pa je slikarstvo vse bolj opuščal in vse pogosteje je imel v rokah dleto ter dolbel v les. Zdaj riše le še pozimi. Zakaj? Ker kipari na hlevu, tam pa je pozimi premrzlo za delo. Zato se zateče v toplo okrilje materine kuhinje in tam riše. Največ njegovih slik je narejenih s tušem. Čudno: medtem ko v lesu išče široke zamahe — včasih oblikuje po nekaj metrov velike figure — se v sli| ^ nI PHIR JOHRUMC ANTON STRAJNAR Karlsr^ \ na tekmovanju v nemškem mestu ^ ^ f vojil dve zlati medalji in nagrade 9 zbra"1; Čeprav je tudi letos na tem tekmovanj ^ večje možno število točk, ni dobil še e p# prixa, ker to nagrado lahko kuhar do Zaradi vseh teh in drugih uspehov ,g mednarodne kuharske federacije sPrej $|«ih namn doma Si?'""- »a?„ '' ki „ ..Deset ObJ.PIoSe HefiJ^ in"a«or "''in, 1^/'^ '9ra na ""'''eljev L™' Širok posnema Ice Pri Mladinski knjigi je izšla romansirana biografija o Sonji Kovalevski, ki jo je napisala nemška pisateljica Klara Hofer. Sonja Kovalevska je bila ena tistih žensk, ki so svojo žensko srečo žrtvovale znanosti. Uveljavila se je na področju matematične analize, astronomije in mehanike, za katero je napisala nekaj temeljnih del. Ukvarjala pa se je tudi s publicistiko in pisanjem leposlovnih del. Sam roman o Kovalevski je tekoče napisan in bo pritegnil predvsem bralke. V C V alternativi marksistične študije aiiuiju v zbirki Cankarjeve založbe „Misel in čas" je izšlo delo našega znanega marksističnega teoretika Božidarja Debenjaka „V alternativi". V knjigi so zbrane marksistične študije, ki jih je avtor ustvarjal dvanajst let. Nekaj jih je ponatisnjenih, nekaj pa prvič natisnjenih. Delo je razdeljeno na tri dele, ki so obenem tri glavne osi premišljanja: kaj je pristna misel marksizma, kaj so poti v stran in kakšna je pot aplikacije pristne misli. Knjiga je dragocen prispevek k ohranjanju in negovanju teorije, ki je enkratno povezana s prakso in ima v praksi svojo potrditev. ROmNSON CRUSOE Zbirka „Sto romanov" prinaša tudi eno najbolj znanih in priljubljenih del svetovne književnosti „Robinsona Crusoeja", ki ga je napisal po resničnih dogodkih mornarja brodolomca angleški pisatelj Daniel Defoe. S prevodom Franceta Stoparja dobivamo Slovenci popolno besedilo tega pustolovskega romana, ki smo ga poznali le po številnih priredbah. Roman je še danes zanimivo branje, čeprav je njegova največja vrednost v tem, da je postal vzorec za vse podobne pripovedi v svetovni književnosti. Uvodno študijo je napisala Katarina Bogataj. PR£l>5TflVUAmO Vfl Knjige druge serije že priljubljene zbirke „Ti vražji fantje v letečih škatlah", ki jo izdaja Mladinska knjiga, prihajajo v roke bralcev. Tokrat so nam prevajalci oskrbeli tri dela, ki pripovedujejo o možeh, katerih žfvljenje poteka med nebom in zemljo. Izbor zajema pripoved znanega vojnega dopisnika Ouentina Rey-noldsa „Bojevali so se za nebo", opisovanje lastnih doživetij iz tihomorskih zračnih bitk lovskega pilota Sabura Sakaija „Samuraj" in napet opis življenja velikega letališča v času bližajoče se nesreče izpod peresa Alana Scotta — „SOS za 747". Knjige so opremljene z dokumentarnimi fotografijami. DETEKTIVI NA JEKLENK KONJIČKIH Mladinska knjiga je izdala novo mladinsko delo slovenskega pisatelja Braneta Dolinarja „Detektivi na jeklenih konjičkih". Kot pove že podnaslov knjige, gre za „detektivko za mlade bralce", torej za obravnavo tematike, ki je med mladimi dokaj priljubljena. Pisatelj prizadevno zapleta in razpleta dogodke okrog tatvin v tovarni koles. Pripoved zna uglasiti tudi na dobre opise mladih junakov, ki sami vzamejo vajeti v roke in postanejo nekakšni detektivi. Vsekakor gre za delo, ki prinaša mladim prav napeto branje. naša pripovedi iz Kranjčevega rodu, ki jih je pisatelj z občutkom za ljudsko duhovitost in za preprostega človeka zapisoval. Dogajanje sega v čas, ko so kmečki proletarci z agrarno reformo stopili pred dejstvo, da sama zemlja ni dovolj, da jo je treba tudi znati obdelovati, da samo delne rešitve ne rešujejo ničesar. Po tem branju bodo radi posegli predvsem tisti bralci, ki jih mika kmečki svet in preprost človek. resnice", ki je izšla pri ČZP Kmečki glas, naletela na ugoden odmev pri vseh, ki jo bodo prebrali. 5r. Marija Makarovič, znanstvena sodelavka Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, je pregovore v knjigi opremila s poljudnimi razlagami in primeri, ki misel in smisel pregovora dovolj nazorno pojasnjujejo. Knjigo je opremil in ilustriral Tone Kovič. n vJc ii s knjigo ,,Strici so mi povedali", ki jo je izdala Pomurska založba iz Murske Sobote, zaključuje Miško Kranjec obširno pripoved o svojem rodu, otroštvu in mladosti. Delo je tako kot prejšnja avtobiografsko. Pri- fCiVv v-i* Marija MakaroviC PREGOVORI-^ ŽIVLJENJSKE m RESNICE V pregovorih in rekih se izraža narodova kultura, saj so v skopih besedah zarisane moralne, vzgojne in druge resnice, so odraz mišljenja, čustvovanja in odnosa našega človeka do sveta. Slovenci že dolgo zbiramo to ljudsko blago. Kljub temu bo knjiga „Pregovori — življenjske Pri Mladinski knjigi je izšla knjiga pravljic, ki jo bodo navdušeno pozdravili predvsem otroci, po nji pa bodo segli radi tudi ljubitelji slovenske besede, saj prinaša izbor del znanega slovenskega pisatelja Frana Mi-Ičinskega. Milčinski je snov za svoje pripovedi črpal iz neusahljive zakladnice ljudske besedne tvornosti, jo preoblikoval in v dognani slovenščini zapisal. Omenjena knjiga prihaja na knjižni trg že v drugem ponatisu. Čar ji dajejo tudi ilustracije Gvida Birolle, Maksima Gasparija in Ivana Vavpotiča. „Nekaj mora biti v meni, da tako rada pišem pesmi. Komaj sem znala pisati, že me je pisana beseda tako močno pritegovala, da se ji nisem mogla upreti. Skozi vsa obdobja svojega življenja sem šla s pesmijo." Marjanca Colarič, predmetna učiteljica na kočevski osemletki, je med kulturnimi delavci Kočevja dobro znana, saj je ena od najbolj aktivnih članov. Njeno ime je znano tudi bralcem slovenskih revij in poslušalcem oddaje ljubljanskega radia „Literarni nokturno". Predstavila pa se je že tudi v domačih Kočevskih razgledih in v naših Dolenjskih razgledih. Če se človek čuti tako povezanega s pesni kovanjem, nastane samo po sebi vprašanje, kaj je v tem početju in v pesmi sami takega, da lahko toliko zaobjame posameznika. Marjanca Colarič ve, da je pesem njen stalni sopotnik, najdražji in najbolj intimen prijatelj, a ne upa in ne more opredeliti bistva svojega ustvai'janja. „Lahko da je samota, saj me ta najbolj priteguje. Osamljenost človeka v svetu leži tudi v središču moje poezije- Morda je to tudi zato, ker nezavedno čutim, da je človek nekaj izgubil in sedaj v ustvarjenem svetu pesništva najdeva izgubljeno. Morda si človek s poezijo črta nov svet. Ne vem . . . ,;Sama tega ne znam točno opredeliti." Pesniški svet Marjance Colarič ni lahko razumljiv. Precej zaprt je sam vase, izraža se v bogastvu metafor. Zato njene pesmi nekateri zavračajo, napačno razumejo. Vendar pesnica meni, da dela čas v njeno korist; ljudje počasi privzemajo tudi zahtevhejše oblike, postajajo jim bližje. Predvsem mladi so bolj dojemljivi, kar je razumljivo; take in podobne pesmi nastajajo prav v mladi generaciji, ki ji pripada Colaričeva. Po drugi strani pa je prav na tem področju veliko zlaganega, veliko čistega formalizma. ,,Družba sprejema vse, brez premisleka, naj bo dobro ali sla- bo. Avantgardizem je tak, da omogoča bleferstvo. Vendar menim, da je pokazatelj, na katerega se lahko zanesemo: v pesmi moramo začutiti človeka, njegovo pristno doživljanje, čustvo. Zato besed ne maličim. Nobena skrajnost ni dobra. Beseda mora postati in ostati pomenska, mora nositi svoj pomen. Če ga izgubi, se izgubi tudi pesem!" Pri tako intenzivnem ustvarjanju ni nič čudnega, da nastaja tudi želja napisano objaviti. Končno nihče ne piše samo zase, in pesem, zaprta v predalu, ni tisto, kar mora biti: pogovor človeka s človekom. Marjanca Colarič objavlja v različnih revijah, samostojne zbirke pa še ni izdala. ,,Na Slovenskem je mnogo pesnikov. Še več morda tistih, ki se imajo za pesnike, a to niso. V tej poplavi je seveda težko prodreti. Prav zdaj imam v založbi Mladinska knjiga v presoji svojo zbirko pesmi. Te pesmi so nastajale dolgo časa, a so enotne, tako da" je cela zbirka dokaj zaokrožena. Ne vem pa še, kako se bodo v založbi odločili. Upam, da bo Šlo vse dobro in da bo zagledala beli dan ..." Medtem ko čaka na svoj knjižni prvenec, dela dalje: poučuje, piše pesmi, vodi kočevski Kulturni klub, občasno tudi riše. S kulturnim dogajanjem in umetnostjo ima veliko veselje, zato so njene besede, ki jih je izrekla ob koncu najinega pogovora, povsem razumljive, čeprav morda visoko done: „Umetnost bo večno živa. Govorjenje o koncu umetnosti ne velja nič. Kajti s propadom umetnosti mora propasti tudi človek. Človek je središče umetnosti, pa tudi drugače velja: brez umetnosti človeka ni. Svet brez umetnosti in brez človeka je lahko samo svet robotov ... V tak svet pa nočem in ne morem verjeti!" MiM j|?/T\ T7 f7[^ „v mestu dobe punice z robci krog glave kaj lahko ljubčka in mnogokrat še moža. Gospodične pa zdihujejo večidel za obema zastonj. Posebno veljavo uživajo tod brhke natakarice. O njihovem poštenji ne dvomi se nič tako kot drugod in mnoge dobile so že možičke in nektere naredile še prav dobre partije. , Med gospodo cvete bujno škandalozna kronika. Jenejeve vad-Ijajo za oficiije. Sploh so pri gospeh in gospodičnah v velikem čislu sablje. Gregoriča obiskaval laj t, ostal mu dolžan in izostal iz krčme ali je ongavil še na dalje v hčerko, zahajaje skoz zadnja vrata k njej. Oče imenuje ga vpričo dru^ oficirjev šufta. Zato mora iz njihove družbe proč. Ljubica pobegne v Ljubljano. Oče telegrafa policii, da jo pritira nazaj. Frajle, če ni druzega, zaljubijo se tudi rade v dijake, raje vendar v oficiije, naj raje pa v oženjene, če prav že postame gospode z mastno službo ali velikim imetjem, da jim kupujejo lahko tiste cunje, katere zahteva moda. O več gospodičnah kolajo satirične pesmi, ktere zložili so menda dijaki. Za naj veče opravljivke in hudobnice, za prave kače slove 4 S. hčere, delaj kar hočeš, izmislile in podtaknile bodo kak perfiden namen tvojemu naj poštenejemu djanju, zvile in spačile bodo tvojo naj nedolž-nejo besedo." Pod soncem nič novega. Tiste, ki zdihujejo, so navadno gospodične in tudi danes teže dobijo ljubčka in moža kot druga dekleta. Kar je zapisal Trdina, drži tudi danes: še vedno so v čislih brhke natakarice, še vedno cvete škandalozna kronika in še vedno je — pe ostanemo kar pri Trdinovem Novem mestu — dovolj opravljivk, ki spreobrnejo tudi najbolj poštena dejanja v svoje čenče. Novo mesto je pač še vedno majhno* gnezdo, v katerem vedo domala vsi za dejanja vseh. Se vedno „kolajo" tudi satirične pesmi o dekletih, ki jih tudi 100 let po Trdinovem zapisu pišejo dijaki.. . Odveč je danes pisati, da so bolj v čislih tisti Adamovi po^ tomci, ki imajo tako debele denarnice, da lahko ženskam kupujejo vse tiste cunje, ki jih zahteva moda. In .tako se svet, kot pravi Menart, vrti lepo naprej — in čez 100 let bržkone še vedno ne bo nič drugače, kot je danes, vsaj kar se ,,okikljanega" spola tiče. . . V Prekmurju pravijo, da je treba na veliko noč nesti črnega mačka v gozd in ga tam vreči na kažipot. Na ta kraj vrže potem hudič denar. Ste storili tako? Niste? Potem ne morete pričakovati, da vam bo hudič stresel mošnjo zlatnikov, kaj šele, da bi vam poklonil cel zaklad. Morebiti pa ste storili nekaj drugega! Ste natočili v steklenico dobrega vina, jo zamašili, zakopali v mravljišče — in čakate? Če ste storili tako, potem počakajte do naslednjega leta in jp izkopljite med vstajenjem. Če boste to vino potem pili po malem, boste pili pijačo, ki vas bo naredila silno močnega! To sta le dve velikonočni zgodbi. V nedeljo je bila nam-' reč velika noč. V Šentjurju na Dolenjskem, pravijo, da je včasih veljalo: tisti, ki o veliki noči zleze na tretjo prekljo v kozolcu, sliši vse, kar se bo v letu zgodilo. . . Velika noč naj bi bila tudi vremeni k. Pregovorov o vremenu pa je bolj malo, najbrž zato, ker j9 velika noč premakljiva. Eden med njimi pravi; če je na veliko noč lepo vreme, bo drugo leto slabo. Prvega dne v aprilu, na dan vseh lažnivcev, je sonce vzšlo ob 5.43, zašlo pa ob 18.30. Dan je bil dolg 12 ur in 47 minut. Do 15. aprila se bo prikazalo še za 26 minut bolj zgodaj in bo za 18 minut pozneje zašlo. Dan bo dolg 13 ur in 31 minut. Jutri ob 13.25 bo zadnji krajec, 11. aprila ob 17.39 pa mlaj. Herschiov ključ napoveduje ob jutrišnji lunini meni nič več in nič manj kot sneg in dež. Toda dolgoletna opazovanja in vremenska ugibanja so se letos vsem vremenoslovcem že tolikokrat izjalovila, da se tudi ob jutrišnji napovedi lahko le na-smejemo in si mislimo: „Če ga ni bilo vso zimo, kako bo potem zdaj, ko je pomlad domala z obema nogama že trdno pri nas. . Za mlaj, ki p,, nega glavarja na Kranjskem in fLeZe T^' njegovi smrti pa je grad prešel na ^; jaške in zdaj mu gospoduje gosp Ferdinand knez Turjaški." •iv , 17 stoletj Stari grad Vrhkrka je bil ze v • ^ razpadel in zapuščen, pa tudi nOVJL0rtf danes ni več. Lastniki gradu so PoS^ra^et prodali in na njem stoji d^nes vas ^ ki z imenom spominja na nekdanjo ° jep' Toda preden se ustaviva pri vasi, še, kaj je vedel zapisati o gradu Breckerfeld. „Grad Krka ali Vrhkrka je knezov Auspergov. Stari grad, ..^jstotP samo še kot ruševino, je podrl ce J $ Jan Vitovec. Novi grad je tu ! po p blizu propada, oba pa imata 1 jst^ Krki (Corcoras). To reko je iinen v Corcoras. Od tu tudi slovansko1 tam pride na dan izpod ti vzhodu,. se nato zbere v globo ^ kem kotlu ter s povečano silo p pp> tok preko Žužemberka in ^o Novemu mestu. Spotoma zaJain. v tim I potokov, pri Zagradcu, Dvoru .. n totf, krajih žene veliko število mlinov- ^jr postopoma umirja in se nato pn gtfji bližini gradu Zalog združi s "re raW dalje do Novega mesta in se p° prj y -malem mostku spoji s Težko vo.^,/ rem gradu priteče vanjo potok _ f, objame prijeten otoček, na ka £'' jen grad Otočec, pod Strugo se jCr^i pritoka Dobovca in Žerjavnika, vem, kjer so toplice, ki so nast L ,o j#L lega jezerskega izvira, pritcce ta pKr Toplica, pri Otoku se vanj0,. Lv nj$J in Gorjanski potok. Tuje tu območje pa zajema gospostvo n Kostanjevica.^ Na tem ozemlju so polja ljena zaradi nižinskih predelov-. ^ateŽ%l po mnogih ovinkih in zavojih P • pri va v Savo. Krka je bogata z n& t0v$a!jt ski in Žužemberku so najboljs' ^ Vf> ^ kih in okusnih postrvi, krapo sulcev. d0 in V starih listinah iz leta ! "^enita lahko najdemo, da je nek^ P ,-_na, ptf\l na, ki je bila tu za stalno naS^.J flaj^il še ime po kraju in tako arhivih okrog leta 1323 zapis' ^,,1 brand von Gurk; 1342 Thom. i von Gurk; 1446 je Georg Gu stol^y) deželnem zboru. V začetku bili lastniki tega dominiona g pfen, nakar je prešel na grote , j kneze Auersperge." „ clovečlh V Breckerfeld govori tudi o L \i) ^ reki Krki in trdi: „Krka ima eIi2^^ lepe rake, katerih pet skupaj moža!" ostalo.^l Od nekdanje grajske s'aV^.^ v 1,11 ime vasi Gradiček. Se celo m 1 'naV^. \i živeli in živijo domači ljudJ '-sid v® 'jjf obrt in zemljo, so preživeli 8 jj naselja pa spominja na nekraZdr#%^ . ali Vrhkrka, ki je stal na ^ vi£o*j oziroma Vrhkrški gospodje s, jf't n jo že 1062. Potem koje 1 Jan Vitovec, so ga sicer ob ^ j kasneje dokončno propade• kJieziA (/ , stoletja so se od tod preselili ^o ^ gi, ki so si bili sezidali novo g j , niwbKrki- . ; ! Selitev Auerspergov, ki s° .f& K ^ * \ ozemlje na Dolenjskem °d ] Mokric, jc prav značilna- " vnof'.