H DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO NARODi i I !IERO| vLTERINAR . JI iLl)UŠAN|ereb ■ $KREfAR C:< KPSM \:< v ; , Mrsio;« MvCGOl L!UBl|anžw| GOr7AD.01.EN|S.<0 j '■ f ad:u l i y MARCA 1943 .'VFLIKE'V,UPCyA:u • Šk>!EMUDOŽiVUt I *»tč jE DOiADNjECA g ^/ESTiDSiSVCSCDS T fNSO-'lAlKE PRAV i, ćnost1 žrtvoval 2a dobro svoje- ! Ca Dvva V nedeljo popoldne bodo v veži veterinarske postaje v Novem mestu odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Dušanu Jerebu ■ Štefanu, padlemu sekretarju OK KPS Novo mesto. Ved o tem berite na 12. strani današnje £tfcviike. — Plaketo Dušana Jereba je izdelal akademski kipar Vladimir Stoviček 0L0 o zdravstvu in socialni politiki Prihodnji teden bo 30. skupna seja obeh zborov OLO, za katero so odborniki že te dni dobili zanimivo gradivo iz okrajne skupščinske pisarne. Svet za zdravstvo in socialno politiko je pripravil izčrpno In zelo pregledno poročilo o številnih problemih financiranja socialnega zavarovanja in organizacije zdravstvene službe v_ okraju. Odborniki so dobili hkrati tudi poročilo upravnega odbora sklada za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. Ker so dobili odborniki tokrat gradivo o tako zelo pomembnem vprašanju dovolj zgodaj, upravičeno pričakujemo na prihodnji seji OLO temeljito razpravo. OKTOBER — MESEC SPLOŠNE RAZPRAVE O PREDOSNUTKU USTAVE SODELOVANJE VSEH OBČANOV naj pomag« dokončno oblikovati zvezno in republiško ustavo — Razprava o vseh ustavnih dokumentih, kamor sodijo razen zvezne in republiške ustave tudi statuti komun in delovnih organizacij, naj prispeva k poglabljanju družbenega samoupravljanja, k razvijanju socialističnih odnosov naše družbe in k polnemu uveljavljanju načel socialistične delitve po delu Nova ustava, ki izhaja iz našega delovnega človeka, daje smer prizadevanjem za popolno osvoboditev človekovega dela in očrtu-je doseženo stopnjo našega družbenega razvoja, je pred nami. Nova ustava bo prav v zgodovini, kakor je dejal tovariš Miha Marinko pretekli teden na seji izvršnega odbora GO SZDL Slovenije, z izredno jasnostjo pravno in politično določila socialistični družbeni sistem prihodnjega obdobja, kar ni izrednega pomena le za nas, temveč pomeni hkrati veliko obogatitev marksistične misli nasploh. Kako bomo o tem temeljnem politično-zakon-skem aktu razpravljali, je sklepal na svoji zadnji seji izvršni odbor ok/ajnega odbota SZDL v Novem mestu. Nosilci razprav so občinski odbori SZDL s svojimi kraj«"nimi organizacijami in njihovimi podružnicami. Oktober bi porabi li za splošno razpravo o ustavi z vsemi občani. Zakaj poudarjamo: splošno razpravo? Ne bi bilo namreč prav, če bi občani v majših skupinah obravnavali le tista vprašanja, ki jih najbolj zanimajo. Ustava oziroma b;en predosnu-tek je nedeljiva celota in zato je prav, da se najprej seznanimo vsi a celoto. Poglejmo, kako bodo te razprave potekale! Krajevna organizacija ali podružnica SZDL bo sklicala razgovore vseh ljudi na svojem področju. Vodili jih bodo najodgovornejši ljudje iz komun: ljudski poslanci, odborniki, člani okrajnega odbora in občinskih odborov SZDL, občinskih komitejev in drugi politični in javni delavci, ki so se že organizirali v predavateljskih aktivih. Ravno ta čas se intenzivno pripravljajo, v pomoč pa jim to prišel te dni še tovariš dr. Joža Vilfan, ki bo odgovarjal na stavljena vprašanja, Ker je gradiva za en razgovor le preveč, se bodo občinski odbori SZDL domenili z krajevnimi organizacijami, kolikor naj bi se podajanje snovi in razgovori ponovili. Udeleženci razgovorov .oodo lanko razen vprašanj glede bistvenih postavk nove ustave stavili tudi dn ga vprašanja. Odgovarjali bodo delno že predavatelji sami, delno pa bo odgovarjanje organizirano preko časnikov in časopisov, radia, televizije, republiških in tudi zveznih organov, če bodo vprašanja to zahtevala. Ko omenjamo, da naj bi v splošni razpravi sodelovali vsi občani, menimo, da bi bilo resnično prav, da se srečajo na teh zborih delavci, kmetje, inteligenca, mladina, člani Zveze borcev, gospodinje, upokojenci in drugi. Vsi sestavljamo najmanjšo politično, samoupravno-krajevno skupnost, zato se o njej kot sestavnem delu Federativne socialistične republike Jugoslavije tudi skupno pogovorimo! Tudi kvaliteta razprav bo v takem se stavu ;rhko rein.čm do bra. Razprava na vseh teh prvih srečanjih naj bo kar najbolj poglobljena; gre za to, da nam poglabljanje v temeljna načela nove ustave pomaga razumeti posamezna določila in smeri našega prihodnjega razvoja. V naš okraj smo dobili približno 30.000 izvodov predosnutka ustave kot prilogo dnevnih in tedenskih časnikov. To je osnova, na katero računamo tudi v javni razpravi. Razen tega bo prišlo te dni med aktiviste še nadaljnjih 5000 izvodov brošure s celotnim u-stavnim gradivom in popolnim besedilom govora Edvarda Kardelja, ki ga je imel na skupni seji v Beogradu. Predosnutek zvezne ustave predvideva enotnost sistema v naši socialistični skuprosti. Vrsto vprašanj prepušča v podrobnejšo obdelavo ustavam republik in statutom komun, kar bo vse povezano -t teh razpravah. Na taka vprašanja bo- Kako resno so se lotili svojih nalog v letošnjem MESECU PROMETNE VARNOSTI prizadevni in iznajdljivi sevniški pionirji, . člani podmladka AMD Sevnica, preberite na 8. strani današnje številke Dolenjskega lista. — Na sliki: »Prosimo, tovariš, vozno dovoljenje!« do predavatelji še posebej opozarjali. Hkrati pa že teko tudi priprave za poglobljeno, lahko bi rekli specializirano razpravo po sindikalnih podružnicah, strokovnih društvih in organizacijah, družbenih in upravnih službah itd., kjer bi se ljudje po interesnih področjih zbrali in obdelovali posamezna poglavja znatno temeljiteje. Verjetno bo pri krajevnih organizacijah SZDL vzniklo tudi večje število sekcij, ki naj članom omogočijo poglobljeno razpravo o vprašanjih, ki še posebej zanimajo določene kroge občanov. Te oblike obravnavanja so predvidene za november. Ta mesec pa vsi sodelujemo v splošni razpravi o predosnutku ustave v okviru svojih krajevnih organizacij Socialistične zveze. Seznanimo se kar najbolj potanko z bistvom predosnutka nove ustave, ki je odraz naše preteklosti, stvarnosti in bodočnosti! Pri tem pa nhtakor ne gre le za kampanjo, temveč :;a mnogo več: za javno razpravo, v kateri naj sodelujejo vsi občani! Soodgovorni smo za dokončno oblikovanje zvezne in republiške ustave ter statutov komun in delovnih organizacij. S tem bomo izpolnili tudi svejo ustavio pravico in dolžnost, organizacije Socialistične zveze pa bodo pri tem zagotovile množično kvaliteto ir učinkovito razpravljanje. Osnovna načela kulturne politike v komuni morajo biti uzakonjena v občinskem statutu V soboto, 6. oktobra, je bila 3. plenarna seja okrajnega sveta Zveze Svobod in PD. Med gosti sta bila tudi predsednik Zveze Svobod Slovenije Branko Ba- »O, ko bi vsak izmed nas odraslih znal toliko kot ti fantje, pa bi bilo veliko manj nesreč na cestah!« je marsikdo vzdilmil med množico, ki je v petek zvečer napolnila dvorano sevniškega Partizana na republiški pionirski oddaji o prometnih predpisih (Foto: Tone Podržaj) bič ter član predsedstva in predstavnik okrajnega sveta Kranj Silvo Ovsenik. V razpravi o problemih kulture v komuni so poleg gostov Branka Babica, Silva Ovsenika, tajnika sveta za kulturo in prosveto OLO Lojzeta Kastelca, predsednika okrajnega komiteja LMS Franca Sladica sodelovali člani sveta Stane 2u-la, Jakob Drnač. Dušan Muc, Bogo Javornik, Anton Ilorjak, Savica Zorka, Ivan Vogrinc, Bogo Komelj, Er-nest Jazbec, Andrej Petek, Alojz Hočevar in Niko Ga-leša. »Zveza Svobod in PD je v okraju dala pobudo za najširšo razpravo o kulturni politiki v komuni,« je uvodoma podčrtal predsednik okrajnega sveta Zveze Janez Gartnar. »Trenutno je namreč stanje tako, da se s kulturno problematiko na našem področju brez večje medsebojne povezanosti ukvarjajo Zveza Svobod in PD, sveti za kulturo in prosveto pri ljudskih odborih in posamezne kulturne ustanove, vendar vsak s svojega zornega kota in potreb, ki jih sam čuti. Tako je do nedavnega Zveza Svobod bila obremenjena predvsem z organizacijskimi in materialnimi problemi in ožjimi proble- mi amaterske dejavnosti. Iskala je novih oblik in šele v zadnjem obdobju so občinska vodstva Zveze, nekatera več, druga manj, šla v širšo problematiko kulture in po svojih idejah, konceptu in delu preraščajo svete za kulturo in prosveto pri ljudskih odborih. Ti sveti se v večini primerov niso dokopali do obravnavanja kulturne problematike, ker so razpravljali predvsem o šolstvu. Kolikor pa so obravnavali tudi kulturo, so se ustavljali zgolj pri organizacijskih in finančnih problemih kul-. Tovariš Josip Broz-Tito sodeluje na razstavi fotografij v Krškem! Tik pred zaključkom današnje številke smo zvedeli, da bo na medklubski razstavi črnobele fotografije, ki bo odprta v nedeljo dopoldne v Vidmu ■ Krškem, sodeloval z večjim številom svojih posnetkov tudi predsednik republike maršal Josip Broz-Tito. Za organizatorje prireditve je velika čast in priznanje, da sodeluje na njihovi razstavi tudi dragi gost, ki je navdušen fotoamater. turnih ustanov, niso pa se pogovarjali o problemu kulture kot celote, o kulturnem osveščanju in vzgoji ljudi. Kulturne ustanove pa so delovale iz ozkih osnov, zaprtih konvencionalnih oblik in se niso dosti ozirale na potrebe in težnje svoje okolice. V komuni moramo ustvariti skupno tribuno vseh zainteresiranih za kulturo in skupno analizirati kulturne potrebe komurie. Tega do sedaj nihče ni delal, zato tudi nismo nikoli ugotavljali, kakšne so realne možnosti za zadovoljevanje teh potreb. Posledica tega so bili slabi programi, pojmovanje o dvfh kulturan^ višji-profesionalni in mno-žični-amaterski. Le enotna kulturna politika v komuni bo opredelila mesto in vlogo svetov za kulturo. Zveze Svobod in posameznih kulturnih institucij, od (Nadaljevanje na 7. strani) VREME OD 11. DO 21. OKTOBRA Padavine pričakujemo okrog 13., 17. in zlasti 21. oktobra. V ostalem suho oz. lepo vre* me. Dr. V. Mi ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Skupščina predstavlja ljudstvo neposredno Predsednik ustavne komisije Edvard Kardelj se je v referatu o predosnut-ku zvezne ustave dotaknil tudi položaja in vloge občine. Dejal je, da pred-osnutek ne prinaša načelnih sprememb, marveč u-trjuje vzpostavljene odnose in nadalje razvija nekatere osnovne in s prakso potrjene elemente političnega sistema. Predosnutek zvezne ustave prinaša samo načela, republiške u-stave pa naj bi razčlenile in konkretizirale te odnose tako, da bo občina lahko uveljavljala poseben vpliv in nadzorstvo nad poslovanjem delovnih organizacij in obratno, da bosta tudi politika in aktivnost komune pod stalnim nadzorstvom delovnih kolektivov in državljanov, ki morajo prav tako imeti možnosti, da čim neposredne je in ne samo prek občinske skupščine nenehno vplivajo na to politiko. Predosnutek zvezne ustave daje posebno mesto oblikam neposredne demokracije, predvsem krajevnim skupnostim, ki bodo lahko imele pomembno vlogo tudi pri ustanavljanju družbenih potrošniških skladov, otroških u-stanov, posameznih komunalnih služb in drugih u-služnostnih dejavnosti, ki morajo vsak dan preskrbovati občana in ki so pri nas še zelo nerazvite. Referent je govoril tudi o okrajih, za katere je dejal, da so, vzeto v celoti, kljub nekaterim negativnim vidikom imeli zelo pozitivno vlogo in da jih v današnjih razmerah ni mogoče odpraviti, ker bi potem nujno prišlo do večjega republiškega centralizma. Kardelj je obširno orisal tudi vlogo skupščin in volilnega mehanizma. V strukturi skupščin so po njegovih besedah tri velike spremembe? prvič, vse skupščine izhajajo neposredno iz občin in delovnih organizacij; drugič, spreminja se sestava dosedanjega zbora proizvajalcev, in tretjič, uvajamo sistem omejitev ponovne volilnosti pri vodilnih političnih in državnih funkcijah. Zbori proizvajalcev so pokazali lepe uspehe pri svojem delu, toda omejeni so bili na področje gospodarskih organizacij, ker se je ta čas začel razvijati mehanizem delavskega samoupravljanja. Zdaj ni več treba zagotavljati delavskemu razredu vodilne vloge, ker je že pognal globoke korenine v sedanji družbenoekonomski strukturi družbe. Dandanes ni več mogoče ločiti širokih področij družbenega samoupravljanja na torišču družbenih služb od družbenega samoupravljanja v proizvodnji. Zato je treba namesto sedanjih zborov proizvajalcev uvesti v sestav zvezne in republiške skupščine samoupravne zbore, v katere bodo občine delegirale svoje člane. Več samoupravnih zborov bo zato, ker naloge ne bi mogli rešiti s poljubno razširitvijo sedanjega zbora proizvajalcev. Tak zbor bi bil nekak vrhovni delavski svet v okviru skupščine, njegovo delo pa bi dobilo zelo splošen značaj. Člani takšnega zbora bi se praktično ukvarjali z vsemi tekočimi problemi naše družbene skupnosti in bi bili ločeni od svojega profesionalnega delovnega mesta. Drugače pa bo, če bo skupščina sklop nekaj skupščin, združenih in povezanih med seboj z ustrezno delitvijo dela, vzajemno odgovornostjo in s potrebnim mehanizmom za skupno delo in usklajevanje sklepov. Tako bo omogočeno članom samo- liriravriih 7hnrov v nVvir" Revolucija v Jemenu, tej razmeroma majhni deželi na jugozahodnem koncu Arabskega polotoka, je ponoven dokaz za to, kako se v današnjem svetu širijo ideje in posnemajo zgledi — ne glede na zemljepisne razdalje in umetne ovire, kot so na primer hermetično zaprte meje in reakcionarni režimi. Na videz je v Jemenu prišlo le do državnega udara, ki ga je izvedla vojska pod vodstvom sedanjega jemenske-ga premiera polkovnika Abdulaha el Salala. Princ el Badr, ki je prav kmalu po ustoličenju za kralja, imenoval el Salala za poveljnika armade, je menda zgorel v kraljevski palači. Ko so dogo-revali zadnji zublji na pogorišču, je z njimi vred ugašala tudi doba monarhije, samovolje in krutosti. Zakaj dogodki, ki so neposredno sledili državnemu udaru v Jemenu — če že ne sam državni udar — so pokazali, da gre pravzaprav za revolucijo, ki bo najbrž globoko preobrazila to arabsko deželico in vplivala na sosede. Da je to res, je razvidno iz nagle in silovite reakcije Saudove Arabije, kjer vlada podoben režim, kot je vladal v Jemenu. Peščica ljudi se koplje v neizmernem bogastvu, odloča popolnoma samovoljno o vseh finančnih in državnih zadevah in se drži na oblasti s sodstvom, ki ne bi zaslužilo tega imena niti v srednjem veku. Toda z revolucijo v Egiptu, odpravo monarhije v Iraku, s čedalje izrazitejšo socialistično usmeritvijo v ZAR, je zavel tudi v Saudovi Arabiji, Jordaniji, petrolejskih šejkatib ob Arabskem zalivu nov veter, ki so se ga tamkajšnji absolutistični vladarji na moč ustrašili. Kako zelo se bojijo novega vetra v Saudovi Arabiji, pričajo sedanji zagri- zeni boji na meji med Jemenom in Saudovo Arabijo. Ibn Saud je namreč poslal na mejo močne, s tanki in letalstvom podprte oddelke, da bi razbili jemensko obrambo in utrli pot v Jemen nekaterim plemenskim enotam, ki so menda ostale zveste el Badru. Položaj je postal toliko bolj nevaren, ker je ZAR opozorila sosede Jemena, naj se ne vmešavajo v jemenske notranje zadeve. Toda novice z bojišča in iz Saudove Arabije so zelo zanimive. Očitno je, da obupno prizadeva streti to revolucijo v kali in spet vzpostaviti v JerienU stari režim. Tudi v britanskem protektoratu Ade-nu vre. Številni Jemenci, ki tam delajo, silijo zdaj nazaj domov. Toda to še ni vse. Britanci zelo budno spremljajo razvoj v Jemenu in so posl li na jemensko mejo vojaške okrepitve. Za zdaj še ni nobenega znamenja o kaki britanski intervenciji, toda če bi do nje prišlo, bi se položaj še neprimerno bolj poslabšal in v spopad bi se vnic- Revolucija v Jemenu se Ibn Saud ne more zanesti na lastno armado. Več oficirjev Saudove armade je že prešlo na jemensko stran. Izjavili so, da se ne bodo borili proti jemenski revoluciji za Saudovo stvar. Iz ZAR poročajo, da so na ozemlju ZAR že pristala tri Saudova letala s piloti, ki so kratko malo pobegnili čez Rdeče morje, namesto da bi šli bombardirat in obstreljevat Jemence. Saudovo poveljstvo je zdaj prisiljeno dajati pilotom le toliko bencina — tik za fronto — da lahko letala poletijo na kratek bojni polet in se takoj vrnejo. Kljub temu je tretje pobeglo Saudovo letalo tvegalo polet čez Rdeče morje in pristalo prav na vzhodni obali ZAR. Ibn Saud prav dobro ve, da ga bo prej ali slej doletela podobna usoda kot el Badra, če bo dovolil, da se jemenska revolucija utrdi in postane privlačna za ves arabski polotok. Zato si šale sile, ki zdaj še stojijo ob strani. Tudi Britanci se bojijo jemenske revolucije, ker bo nova jemenska vlada brez dvoma dosti odločneje postavljala svoje zahteve po Adenu in celem protektoratu. Marsikaj stoji na tehtnici zdaj na Arabskem polotoku. Marsikaj je stalo na tehtnici že dlje časa. Jemen je majhna in razmeroma nepomembna dežela, toda prav taka dežela je lahko tisti jeziček na tehtnici, ki utegne porušiti sedanje ravnotežje v korist naprednejših sil. Te naprednejše sile pa so izšle iz vrst vojakov, kakor se je to že zgodilo v Egiptu, Iraku, Sudanu, Pakistanu, Burmi in celo Indoneziji-Povsod tam, kjer je armada pravzaprav edina organizirana in disciplinirana sila, ki lahko razbije mrtvilo stoletij in da odločilno spodbudo sodobnejšemu razvoju v zaostalih deželah. skupščine kvalificirano in odgovorno razpravljanje in odločanje o problemih, ki so tesno povezani s področjem njihovega dela, katerega kot delegati ne bodo tako pogosto zapuščali. Ko je Kardelj pojasnjeval razliko med našim sistemom ter večstrankarskim in enostrankarskim sistemom, je dejal, da pri nas, na primer, skupščina ne predstavlja ljudstva prek strank, marveč neposredno, se pravi na temelju odnosov v proizvodnji in pri delu. Pri nas se pri kandidiranju rfrSavliani ne odločajo za tega ali onega splošnega političnega reprezentanta v višjih skupščinah, temveč sestavljajo in volijo svoje delegacije, ki zajemajo s svojim sestavom vsa področja družbenega življenja. Taka skupščina je jez proti birokratskim in drugim deformacijam političnega sistema. Zaradi svoje strukture pa bo skupščina bolj kvalificiran in bolj sposoben organ za urejanje vseh problemov, saj bodo v specializirane zbore, kot so gospodarski, upravno-politični, socialno-zdravstveni, prosvetni, zvezni zbor in zbor narodov, voljeni ne samo za- vestni borci za socializem, ampak hkrati tudi politično in ekonomsko izobraženi ljudje. Vloga skupščine ne bo le na področju zakonodaje in pri dajanju splošnih norm, ampak tudi na področju prostovoljnih sporazumov in neobveznih priporočil, skratka, skupščina bo tudi organizator širših političnih akcij. Predsednik ustavne komisije Je obširno govoril tudi o omejitvi ponovne volilnosti in o rotaciji, o čemer je naš časnik že obširno pisal. Uvedba teh načel je po njegovem mnenju ena izmed najbistve- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Izvršni odbor giavm-gu uuuora .v.dl aiuve-nije je na seji v četrtek razpravljal o tem, kako poteka razprava o osnutku zvezne ustave in sprejel sklep o sklicanju skupne seje glavnega odbora SZDL Slovenije in Ljudske skupščine Slovenije, na kateri bi sprejeli osnutek ustave Socialistične republike Slovenije. O seji izvršnega odbora so objavili tudi komunike, v katerem je med drugim rečeno, da naj študij ustavnega gradiva in uresničevanje ustavnih načel v statutih komun in delovnih organizacij čim več prispevata k utrjevanju družbeno-ekonomskega in političnega sistema in k nadaljnji socialistični vzgoji občanov. Razpravo ne bi smeli omejevati zgolj na tolmačenje načel in določil zvezne ustave, ampak jo je treba povezati z republiško ustavo, statuti komun in delovnih organizacij. Razprava mora prispevati k poglabljanju družbenega samoupravljanja, razvijanju .socialističnih odnosov v kolektivih, k polnemu uveljavljanju načel socialistične delitve po delu, racionalnejši proizvodnji, kooperaciji in integraciji ter varčevanju na vseh področjih. Sedaj ne gre za začetek ustavne kampanje, ampak za mnogo več — za javno razpravo, v kateri naj vsi občani sodelujejo pri dokončnem oblikovanju zvezne in republiške ustave ter statutov. Ustava mora postati orožje v rokah občanov pri premagovanju težav in pomanjkljivosti, ki se Še pojavljajo. 0 V Beogradu je bilo v četrtek zvezno posvetovanje o delitvi dohodka, ki so ga skupaj organizirali centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, zvezna gospodarska zbornica in sekretariat ZIS za delo. Referenta sta bila Mika Spi-ijak, podpredsednik centralnega sveta ZSJ, in Džemal Bijedu', sekretar ZIS ca delo. Po končanem posvetovanju so sprejeli sklepe, v katerih ugotavljajo, da smo v dosedanji aktivnosti v osnovi uskladili gibanje osebnih dohodkov z rezultati gospodarjenja. Hkrati smo odpravili razne ekcese in pretirane razpone v osebnih dohodkih, ki so nastali neodvisno od delovnih uspehov. Toda s tem nismo uredili vseh problemov. S tem so ustvarjeni le pogoji za nadaljnjo izdelavo menanizma delitve. Doslej smo dokaj zanemarili tudi uporabo in nadaljnje izpopolnjevanje stimulativnih oblik notranje razdelitve v delovnih kolektivih. Delitev se je čestokrat omejevala na izplačilo startnih osnov osebnih dohodkov, kar je usmerjalo pozornost delavcev predvsem na zahteve po povečevanju »plače« z večjimi startnimi zneski, ne pa z boljšimi delovnimi uspehi. Pretirano zmanjševanje razponov v nekaterih kolektivih je pripeljalo do pojavov uravnilovke. V takšnih pogojih se je občutno zmanjšala stimulativnost delitve, to pa je zmanj- NE LE POJASNJEVATI, AMPAK TUDI SODELOVATI PRI OBLIKOVANJU NOVE USTAVE! Sevalo tudi rezultate splošnih prizadevanj za večjo, kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo. Zaradi tega bo treba v prihodnje še naprej in še bolj intenzivno izpopolnjevati in razvijati notranjo organizacijo, upravljanje in delitev v delovnih kolektivih. Odpreti je treba jasno perspektivo, da morejo posamezniki in kolektivi .ieneh-no zviševati svoj dohodek oziroma osebne dohodke le v organski zvezi ter v trdni povezanosti z uspehi osebnega in kolektivnega dela. Osvetliti je treba vlogo visoko strokovnih kadrov v sodobnem proizvodnem procesu in s politiko delitve stimulirati najnaprednejše tehnične, tehnološke in druge rešitve. Aktivnost pa je treba usmeriti tudi k nadaljnjemu poglabljanju delavskega samoupravljanja, vključevanju vseh proizvajalcev v upravljanje s proizvodnjo in delitvijo. 0 Založba »Vojno delo« je izdala prvo knjigo zbornika »Upor narodov Jugoslavije leta 1941«. Uvodni članek je napisal predsednik Tito, ki v njem govori tudi o vlogi zbornika. Ta naj po Titovih besedah služi veliki nalogi: ohraniti zvesto podobo o rojstvu naše revolucije, o našem rojstvu, o ljudeh, iz katerih krvi je zrasla revolucija, o idejah in željah, ki so jih nosile, o Partiji, ki je v boju in novemu življenju dajala življenjsko silo in življenja svojih članov. 0 V Beogradu so se te dni začela pogajanja med gospodarskima delegacijama indijske in jugoslovanske vlade o sklenitvi sporazuma o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju med obema državama. V teku so tudi pogajanja o jugo-slovansko-bolgarskem gospodarskem sodelovanju. 0 Spet se je začela živahna skupščinska dejavnost. Te dni so zasedali odbori, ki so imeli na dnevnem redu številna zelo važna vprašanja. Odbora za gospodarstvo obeh zborov sta razpravljala o gibanju gospodarstva v LRS od januarja do konca avgusta in o nekaterih perečih problemih na področju urbanizma ter stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Zakonodajna odbora sta obravnavala predloge nekaterih novih predpisov. Odbor za prosveto in kulturo je poslušal poročilo predsednika sklada LRS za šolstvo ter razpravljal in sklepal o predlogu zakona o spremembah zakona o ustanovitvi sklada LRS za šolstvo. Odbor za zdravstvo In socialno politiko je sprejel predlog zakona o zdravstvenem nadzoru nad določenimi predmeti splošne rabe (zobna pasta, detergenti, pudri, vse vrste maž itd.), ki doslej niso bili predmet zdravstvene kontrole, zaradi česar je obstajala morebitna nevarnost za zdravje ljudi. 0 V Jugoslaviji se je mudila na obisku delegacija Socialistične stranke Belgije, ki jo je vodil podpredsednik stranke Joos van Evnde. V Beogradu se je razgovarjala z delegacijo SZDLJ, ki so potekali, kakor je rečeno v sporočilu o razgovorih, v prijateljskem vzdušju. — Pri nas se mudi na obisku tudi delegacija japonskih socialistov, ki se posebno zanima za družbeno upravljanje v komunah in za dejavnost Socialistične zveze. Delegacija SZDLJ pod vodstvom Vladimirja Bakariča pa je odpotovala na obisk na Poljsko. nejših naprednih reform, ki jih nova ustava vnaša v naš politični sistem. Rotacija mora pospešiti vzgojo in dozorevanje novih kadrov, ki bodo skupno s starejšimi izpolnjevali vse širše in številnejše naloge razvite socialistične družbe. V predosnutku je predvidena tudi možnost izvolitve predsednika republike največ dvakrat zapored, vendar velja izjema glede osebnosti tovariša Tita, ki se mu s tem daje priznanje za njegove zgodovinske zasluge pri ustvarjanju naše skupnosti. Tovariš Kardelj je v referatu govoril tudi o u-stavnosti in zakonitosti. V zvezi s tem je poudaril, da naš. ustavni sistem ščiti avtonomnega človeka pred samovoljo organov oblasti, hkrati pa tudi skupnost pred samovoljo posameznikov ali posameznih skupin. E2S2S |Enmi_]| ■ Po obnovitvi pogajanj za sprejem Velike Britanije v Skupni trg v Bruslju Je britanski minister Heath zahteval vrsto novih olajšav za trgovino z državami Commonwealtha. ■ Kanadski zunanji minister Green je izjavil, da Kanada ne bo prepovedala svojim ladjam prevažati blago iz ZSSR na Kubo. Ta prepoved tudi ne bo zadela kanadskih ladij, ki plovejo pod britansko zastavo. ■ Alžirija je bila na zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku sprejeta za 109. članico OZN. ■ Prvič v V. republiki je dobil francoski parlament nezaupnico. Tako Je vlada premiera PojnpidooiJa odstopila, a bo po nalogu predsednika de Gaulla nadaljevala posle do referenduma v začetku oktobra. Hkrati Je de Gaulle razpisal parlamentarne volitve, ki bodo tudi oktobra letos. ■ Trgovinska Izmenjava med ZSSR lr. LR Kitajsko se je občutno zmanjSala. Po sovjetskih podatkih se je vrednost trgovine zmanjšala od predlanskega do lanskega leta za eno tretii-no. ■ Bivši brazilski predsednik Janio Quadros Je zmagal na eu-verneirskih volitvah v mestu Pe-demeiros v državi Sbo P»ulo. GRADNJA CESTE PISECE - BIZELJSKO IN RAZVOJ TURIZMA TEH KRAJEV Cesta Pišece-Bizeljsko Je že daven sen prebivalcev tega področja. Prve želje prebivalstva so že tako stare, kot so stare potrebe po prevozih. Sele leta 1938 so se resno lotili dela, vendar šele takrat, ko je toča popolnoma uničila pridelek v vinogradih in vse posevke. Področje na eni in drugi strani je izredno vinorodno. Prehrana prebivalstva je v glavnem odvisna od letine in pridelka v vinogradih. Ker tudi takrat ni bili nobene druge dejavnosti, da bi prebivalcem pripomogla k zaslužku oziroma ublažila naravno katastrofo, ki je prizadejala to področje, so prebivalci sklenili prositi takratno banovino za pomoč. Tako so leta 1938 pričeli trasirati cesto iz Brezovice proti Podgorju. Tudi projekt je bil že napravljen. Delo na cesti se je pričelo in je bilo z vsake strani napravljeno približno 700 m cestišča. Pozneje pa se je izkazala dobrohotnost banovine kot predvolilna obljuba, in brž ko so poslanci dosegli svoje interese, je bila nadaljnja gradnja ceste odložena. Problem povezave Pisec in Bizeljskega se pojavlja, vedno znova posebno pa je pereč sedaj, ko sta zadrugi Pišece ln Bizeljsko združeni v eno gospodarsko enoto. Na področju Pisec nima prebivalstvo nobene -nožno-stl zaposlitve oziroma zaslužka, razen s prodajo vina, kar pa je dandanes glede na stare, izčrpane vinograde z nizkimi hektarskimi dc nosi in ker ni možnosti za obnovo, ne zadovoljuje. Cesta bi povezala Pišece z Bizeljskim, Klanjcem in HrvaŠko z železnico proti Zagrebu, na katerega gospodarsko gravitira. Nova cesta in avtobusna zveza do Klanj ca bi prebivalcem tega področja omogočila v večji meri zaposlitev v novo ustanovljenih Industrijskih obratih Hrvaškega Zagorja. To bi mnoge kmečke proizvajalce, ki so trenutno precej odvisni od vinske letine, preusmerilo na proizvodnjo mleka, ki je ze- »METKA« mehanična tkalnica CELJE, Ipavčeva 22 Telefon: 29-73, 74, 75 Brzojav: METKA, CELJE nudi bogato izbiro najkvalitetnejših tkanin za posteljnino: • inlete vseh vrst in širin, • damaste v žakardskih • enobarvnih in barvnih • modnih vzorcih, kana- • fa.se, popeline, kepre, • flanelaste rjuhe itd. lo iskan prehrambeni artikel, posebno še zato, ker se je ves socialistični sektor na našem področju usmeril na rejo pitancev. S cesto bi precej pridobila tudi veterinarska osemenjevalna služba v občini. Vsak dan bi si prihranila 15 km mrtve linije, to pa se na leto precej pozna. Tudi za podjetje »Prevoz« bi bila nova linija zanimiva. Ce bi se podaljšala proga Pišece-Bizeljsko-Kla-njec ali pa če bi se odprle krožne avtobusne zveze Bre-žlce-Dobova-Kapela-Bizeljsko-Pišece-Globoko-Brežice in obratno, bi imeli od tega koristi prebivalci in podjetje. Ce želimo, da bo zadruga Bizeljsko uspešno delovala, je cesta neobhodno potrebna. Plan ekonomskega razvoja zadruge je vinogradni-ško-sadjarskega značaja in pada pretežni del obnove ravno v neposredno bližino predvidene ceste. Varianta gradnje ceste Bre-zovice-Podgorje je ekonomsko najbolj utemeljena, ker. je kratka, (s tem v zvezi so tudi manjše investicije!), teren je položnejši, povezala pa bi se tudi z novo cesto iz Vitne vasi. 2e sama naravna trasa za gradnjo ceste Je lepo speljana ob obronkih vinogradov, ko pa se bodo e-ti obnavljali, bo cesta sestavni del obnovljenega po- dročja in kmetijska zadruga Bizeljsko bi lahko prikazala novo cesto kot soudeležbo pri natečaju za obnovo vinogradov. Najbolj pa je za gradnjo ceste zainteresirano prebivalstvo samo, katerega prispevki bi precej zmanjšali predvideni proračun. Velika večina je pripravljena dati zemljišča za traso in nuditi prevoz za gradnjo zastonj. Poglejmo Bizeljsko in Pišece še v turistične strani! Bizeljsko ima že turistično tradicijo. Predvsem je znano po dobrem rdečem vinu s fino aromo in plemenito naravno kislino. Tudi prijazna Sotelska dolina z značilnimi vinogradniškimi grički ln svojstvenimi zidanicami je posebna turistična privlačnost. Ob nedeljah lahko srečate avtomobile iz vseh republik. Potrebno je samo še urediti ceste in vključiti Pišece v avtomobilski promet. Tudi Pišece so lepa gorska vas; leže ob vznožju Orlice, ki bi postala zanimiva izletniška točka, če bi Zagreb, Kumrovec, Bizeljsko, Pišece in Brežice povezali z avtocesto. Znamenitost Pisec je srednjeveški grad, ki sodi med najzanimivejše v Sloveniji; prav tako izvir Gabernice (Duplo), ki ima poleti ln pozimi enako temperaturo — 12 stopinj Celzija. Orlica s svo- jim bujnim zelenjem in milo klimo je primerna za vsakega delovnega človeka, ki se hoče za nekaj ur umakniti iz mestnega hrupa. To področje je zelo znano iz časa NOB, saj se je tu boril Kozjanski odred. V Pišecah je tudi obrat socialističnega sektorja sadjarsko-vinograd-niškega tipa z živinorejo. Pišece same pa imajo poleg dobrega vina še zelo ugodno lego, zemljo in klimo za gojenje marelic. Ta lepi, od modernega sveta odrezani kraj bi dobil z novo cesto turistični značaj in sijajne možnosti za razvoj, še več pa bi z njo pridobil turizem občine Brežice, ki se sicer ne morejo pohvaliti s tistim, kar imajo obmorska letovišča, imajo pa še neizkoriščeno lepoto in privlačnost. Marija Sušnik Jože Gorjup: SENO (1929 — iz Gorjupove galerije v K' sta nje vici) Zakaj se je podražil kruh? Zvezni izvršni svet je dovolil podražitev kruha (v zvezi s tem seseda tudi mlevskih izdelkov), in sicer povprečno po 15 din za kilogram za vse tri vrste kruha. Posebni ukrepi bodo zagotovili naslednje cene za moko: Tip 1000 (za črn kruh) 63 dinarjev za Sredi priprav za V. skupščino slepih 5. oktobra se je v Novem mestu sestal pripravljalni odbor V. skupščine Zveze slepih. Na seji so bili navzoči predstavniki političnih in družbenih organizacij ter aranžer, ki bo vodil okrasitev skupščinskih prostorov v Dolenjskih Toplicah in celega kraja. Člani pripravljalnega odbora so izdelali načrt za čimbolj-šo izvedbo skupščine. Med drugim so izbrali prostor za razstavo, ki bo odprta od 19. do 24. oktobra v mali dvorani prosvetnega doma v Dolenjskih Toplicah. Razstava bo prikazala *'elo slepih, njihove pripomočke pri delu in pouku, kakor tudi vrsto drugih zanimivih stvari, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju. Posebej bo prikazala dejavnost članov Zveze slepih novomeškega okraja. Med drugim bomo lahko videli fotografije zaposlenih članov, med katerimi so pretežno telefonisti. Okrajni Zvezi slepih je doslej uspelo, da je zaposlila 10 svojih članov, razen tega pa skrbi za izobraževanje oslepelih. Razen tistih, ki se šolajo v posebnem zavodu za slepe, sta dva člana zveze redna študenta oziroma dijaka. Tako je oslepeli Gusti Škraba, ki je razen oči izgubil tudi obe roki, že v drugem letniku pravne fakultete v Ljubljani, Rezka Hrovat iz Jurke vasi pa se je letos vpisala v prvi razred gimnazije v Novem mestu. Pri študiju si oba pomagata z magnetofoni pisalnimi stroji z Braillovo pisavo. Razstavo, ki bo nedvomno zanimiva za vsakogar, naj bi si ogledalo čimveč ljudi, posebno pa šolska mladina, ki naj bi imela v ta namen pouka prost dan. Priprave za skupščino teko zelo hitro Vsi delegati so že prejeli poročilo, ki bo prebrano na skupščini, da bi se na ta način že prej seznanili z osrednjimi vprašanji, o katerih bo govor v Dolenjskih Toplicah. Novomeški okraj bodo na skupščini zastopali Jože Zupane, telefonist pri OLO Novo mesto in predsednik okrajne Zveze slepih, Vinko Rožič, telefonist pri podjetju BELT v Črnomlju, in Pavle Ostrelič, telefonist pri ObLO v Brežicah. Le 10 slepih je zaposlenih v okraju Zveza slepih novomeškega okraja ima 101 člana, in sicer 41 moških in 40 žensk: 10 je vojnih invalidov, 13 delovnih invalidov, 78 članov pa je izgubilo vid v drugih okoliščinah. Največ slepih članov je starih nad 55 let (50), 32 pa je takih, ki imajo od 19 do 45 let. V Braillovi pisavi piše 23 slepih, delno jo obvladata dva, 76 članov pa je nepismenih. Po najnovejših podatkih je v našem okraju zaposlenih 10 slepih, ki so večinoma telefonisti. Blago, ki se ne mečka Varaždinska industrija svile, konfekcije in dežnikov bo na beograjskem sejmu »Moda po svetu« razstavila najnovejša blaga za večerne obleke, prikazala pa bo tudi tkanine iz »vibrena«, ki se ne mečkajo. Velike količine blaga bo varaždinska tekstilna industrija izvozila na Švedsko. — Na sejmu bo ta tovarna prikazala nekaj novih modelov večbarvnih dežnikov, ki jih namerava izvoziti tudi na Poljsko in Švedsko. Vsekakor pomenijo izdelki iz Varaždina obogatitev letošnjega si Jlna mode. kilogram, tip 600 (za pol bel kruh) 73 dinarjev in tip 400 (za bel kruh) 80 dinarjev. Ker se bo črn kruh podražil le za 13 din, beli pa za več, bodo tržne Inšpekcije nadzirale, da ne bi peki mešali razne vrste moke, kar tudi doslej ni bilo dovoljeno. Ljudski odbori bodo skrbeli tudi za to, da bodo povsod pekli "rn iwuh, da se ne bi dogajalo, da bi peki določali strukturo potrošnje in pekli predvsem bel kruh, ki je dražji. Zakaj se je podražil kruh? Ta ukrep je bil potreben zato, ker so se nedavno zvišale cene pšenice, koruze in nekaterih drugih osnovnih kmetijskih pridelkov, da bi s tem spodbudili kmetijske proizvajalce za večjo proizvodnjo. Sedanja neznatna razlika med ceno plenice in kruha je bila malenkostna, tako da Jc obstajala nevarnost, da bi pšenico v velikih .rinožinah uporabljali kot živrnsko krmo. To bi pomenilo uvoziti še več pšenice, čeprav že sedaj trošimo zanjo dragocene devize. Zaradi tega je bila edina rešitev v podražitvi kruha, s čimer pa delavci, uslužbenci, upokojenci in invalidi ne bodo prizadeti, ker bodo dobili ustrezno nadomestilo — osebni dohodki oziroma pokojnine in invalid.uns se bodo zvišale za 400, otroški dodatki pa za 200 din. Tudi ni bojazni, da bi se zaradi tega zvišale cene drugih predmetov. ZIS je že sklenil, da bo znižal da- vek na promet s sladkorjem, kar bo omogočilo, da bo cena tega osnovnega živila ostala nespremenjena. Kako pa je s preskrbo z drugimi živili? Direkcija za prehrano je sklenila uvoziti približno 5000 ton krompirja, ki bo v maloprodaji po približno 35 din za kilogram, in 2500 ton čebule, kateie cena bo okrog 100 din za kilogram. Ne-radr>o podražitev jajc bodo zavrli z intervencijo direkcije za prehrano, ki bo dala na trg jajca iz rezerve. Na zalogi so zadostne količine masti. V kratkem bodo uvozili precejšnje količine limon. Potrošnike opozarjamo, da ni treba nasedati govoricam o pomanjkanju krompirja, ki so jih spletli nekateri špekulanti. Kot rečeno, bomo uvozili precejšnje količine krompirja, tako da se ne bodo dolgo veselili tisti kmetje, ki špekulirajo na višjo, neupravičeno ceno. Trav tak') so smešne tudi razne govorice o vzrokih podražitve kruha, ki jih vztrajno širijo ponekod na vasi, ko je vendar jasno, da je vzrok v stimulativnejših cenah pšenice, koruze in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov. V nekaterih vaseh pri Dvoru (Sadinja vas, Treb-ča vas) pa so menda celo pozabili plačati davke, ker so nasedli »pametnim glavam«, češ da se bo svet kar na glavo postavil. Ob takih si človek ne more kaj, da ne vzkliknil: Oj, ti naivnost! Delo krajevnih organizacij SZDL Na osnovi izčrpne analize o delu KO SZDL, ki jo je ob pomoči vseh občinskih komisij za organizacijska vprašanja izdelala komisija pri OO SZDL ter na podlagi razprave članov OO na seji sprejema IO OO SZDL sklepe o delu KC SZDL z namenom, da bi še bolj pospešili osvajanje nove vsebine in oblik dela SZDL v krajevnem merilu. KO SZDL so v tem letu nadaljevale z dejavnostjo, ki je našla osnovo v zelo razgibanem družbeno-političnem delu po obeh kongresih SZDL Jugoslavije in Slovenije. Ravno tako je dalo posebno obeležje dejavnostim KO lansko jubilejno leto in proslave 20. obletnice revolucije, v letošnjem letu pa vrsta aktivnosti, od zimskih zborov občanov pa vse do nedavnih zborovanj o kmetijstvu in drugih aktualnih družbenih problemih. Zelo množične in učinkovite sc bile razprave članstva po pismu IK CK ZKJ in govoru tov. Tita v Splitu. Ker je pred nami novo obdobje poglobljenega političnega dela v zvezi z javno razpravo o osnutku ustave FLRJ, kasneje republike in statutov knmun, z volitvami, krajevnimi konferencami in potrebo po nadaljnjem in globljem razvijanju stikov s članstvom SZDL, je umestno, da KO priporočimo nekatere naloge, ki bi usmerile in olajšale delo v prihodnjem obdobju. Sklepi 6. redne seje Okrajnega odbora SZDL Novo mesto, ki je bila 14. septembra 1962 Razen bistveno vsebinskih nalog je zaradi počasnega spreminjanja organizacijskih prijemov, oblik in načinov de-ia umestno priporočiti KO tudi nekatere kadrovske in organizacijske naloge. Ob vseh pa se posebej postavlja v ospredje ponovna vloga občinskega odbora SZDL kot organa SZDL, ki v komuni predstavlja organizacijo Socialistične zveze. Odbori krajevnih organizacij SZDL naj se močneje angažirajo v političnem smislu in dajejo poudarka problematiki komune, okraja in širše skupnosti; preko takega delovanja in političnega oblikovanja stališč, ob aktivnem sodelovanju članstva, naj se krajevna organizacija SZDL uveljavi kot ena najvažnejših oblik samoupravljanja v občini. Občinski odbori SZDL naj posvetijo več skrbi in konkretne pomoči organizaciji in delovanju krajevnih organizacij in podružnic. Odbore krajevnih organizacij, sekretariate odborov, podružnic in sekcij in nadzorne odbore je potrebno usmeriti k njihovim temeljnim nalogam, pri čemer je potrebna pomoč občinskih odborov SZDL. Dopolnjevati in poglobiti je napore za usposabljanje vodilnega kadra v krajevnih organizacijah in podružnicah, pri čemer naj ima odločilno vlogo občinsko vadstvo SZDL. Pri problematičnih krajevnih organizacijah in podružnicah je potrebno najti primeren izhod iz nedelavnosti s kadrovskimi ali organizacijskimi spremembami. Potreb- na je nujna in premišljena preosnova celotnega stanja in delovanja sekcij v smeri, da so sekcije oblika dela KO. Razvijati je druge sodobne oblike dela s članstvom: javne tribune, klube družbenih organizacij in podobno. Izogibati se Je kampanjskega načina dela, katerega naj čim prej nadomesti sistematičnost, stalnost in načrtnost. Zagotoviti Je najširše in čim aktivnejše sodelovanje krajevnih organizacij SZDL z drugimi organizacijami in samoupravnimi organi, zlasti pa poglobiti povezavo s sindikati in gospodarskimi organizacijami v krajevnem merilu. Ugotoviti je potrebno dejanske vzroke upadanja števila članstva SZDL ln ponovno storiti nadaljnje korake za razširitev organizacije. V vodstva krajevnih organizacij in podružnic je glede na osnovno strukturo članstva postaviti več žensk in mladine; pri kadrovanju pa naj svojo vlogo odigrajo tudi organizacije ZK z usmerjanjem svojih članov na delo v SZDL. Preobremenjeni vodilni člani v krajevnih organizacijah in podružnicah naj se razbremenijo prevelikega števila odgovornih funkcij, poleg tega pa naj se vodilne funkcije prirodno obnavljajo oziroma menjavajo ter v vodstva priteguje vedno določen del novih, mlajših ljudi. Pospešeno naj se urejajo in opremljajo ustrezni prostori in družbeni centri, ki so eden od nujnih pogojev za uspešno delo organizacije, pri tem pa je potrebna učinkovita pomoč vseh organov občine m kraja. Za poglabljanje stikov s članstvom v krajevnem merilu naj se KO in ObO bolj poslužujejo komunskih rubrik v Dolenjskem listu. Organizacije, ki so pričele izdajati lastna glasila, naj to obliko obveščanja še razvijajo, ostale (Nadaljevanje na 4. strani) ALI JE TO PRAV? Tovariš urednik! Sem upokojenec iz Rade-ia pri Loki. Imam majhno posestvo na samem med gozdovi, zato moram imeti psa čuvaja, da mi odganja Ovali, ki ml delajo škodo na posevkih. Imel sem majhnega psa, ki je bil zelo priljubljen in dober. 29. septembra pa je kot po navadi obšel njive in obstal na robu gozda. Tam je zavohal človeka in začel nanj lajati. V trenutku je počila puška in pes je prenehal lajati. Zena me je na to opozorila, a nisem mogel verjeti, da bi kdorkoli ustrelil psa, če nanj malo zalaja. Res pa je, da ga od takrat nismo več videli. Ustrelil ga je znani lovec iz Radeč. Ljudje pripovedujejo, da so videli psa daleč v gozdu ustreljenega. Videti je, kot da je lovec psa odvlekel v gozd m ga pustil tam, češ da je preganjal divjad in ga je moral zato ustreliti. Vsi sosedi lahko pričajo, da je bU pes zelo prijazen, da ni nikogar ugriznil in da ni preganjal divjadi. Vsak večer je šel do sosedovih hiš gledat, če je vse v redu, potem se je pa vrnil. Upravičeno zahtevam od lovske družine v Radečah, da mi nabavi drugega psa. To bo še najceneje, sicer bom moral vložiti toibo proti neupravičenemu odstrelu psa čuvaja. Franc Fon, Radei, p. Loka pri Zidanem mostu Razprava za slehernega človeka Pri tolmačenju ustave bodo odigrala vodstva krajevnih organizacij SZDL pomembno vlogo. Obiskali smo predsednika občinskega odbora SZDL v Vidmu-Krškem Lojzeta Stiha in mu zastavili dvoje vprašanj: Katere so trenutne poglavitne naloge krajevnih organizacij SZDL? Kako bo potekalo tolmačenje osnutka nove ustave? Odgovor tov. Lojzeta Stiha objavljamo v strnjeni obliki: »Z vodstvi krajevnih organizacij bomo imeli v kratkem širše posvetovanje. Pomenili se bomo o važnih nalogah krajevnih organizacij pri tolmačenju ustave. Vsaka krajevna organizacija naj bi organizirala dva sestanka. Na prvem bodo obravnavali ustavo na splošno, na drugem pa konkretna vprašanja, ki zanimajo občane. Krajevne organizacije bodo sestanke pripravile tudi pri podružnicah krajev- nih organizacij, kjer pa teh ni, pa ločeno po vaseh. Od vcdstva krajevnih organizacij Je torej odvisno, kako bodo sestanki obiskani, od predavateljev pa, kakšna bo razprava na njih. Občinski odbor SZDL je določil 40 ljudi za tolmačenje ustave. Vsakemu smo nabavili celotno dokumentacijo o osnutku ustave. Nedavno smo imeli t našimi aktivisti že prvi sestanek, na katerem smo se pogovorili o sistemu dela. To dni bo s predavatelji še en sestanek, na katerem se bodo seznanili s konkretno vlogo vodenja sestankov. Na te;n sestanku bomo predelali celoten osnutek ustave in odprli medsebojno razpravo. To je potrebno zaradi enotnega tolmačenja osnutka ustave. Vsem občanom bomo postali letake, s katerimi jih bomo pozvali k sodelovanju pri razpravi o ustavi. Naj še omenim, da bodo prvi sestan- ki z ljudmi v naši občini že 12. ali 13. oktobra. Ti sestanki pomenijo uvod v razpravo. Podrobneje bodo razpravljali še v gospodarskih organizacijah o konkretnih problemih razvoja ln utrditve delavskega samoupravljanja, v društvih in družbenih službah spet posebej, na kmetijskem področju pa preko sekcij za kmetijstvo o razvoju kmetijstva nasploh. Ce bodo krajevne organizacije SZDL sprejele nalogo o tolmačenju ustave z vso resnostjo ln odgovornostjo, bodo tudi sestanki uspešni. Želimo pa seveda, da bi bila razprava na sestankih čimbolj neposredna. Izkoriščam priložnost, da vabim v imenu občinskega odbora SZDL vse občane k udeležbi in razpravi pri obravnavi osnutka nove ustave. Nova ustava je naša bodočnost, zato so vse pripombe občanov zelo dragocene. Z udeležbo na sestankih bomo dokazali zavest in zanimanje za nadaljnji razvoj naše socialistične izgradnje.« O poteku sestankov in razprav bomo v našem listu sproti poročali. D. K. V kratkem razprava o novi ustavi in statutu Pri občinskem odboru SZDL v Sevnici je že ustanovljena posebna ekipa predavateljev, ki bo na sestankih krajevnih organizacij tolmačila osnutek nove ustave ln statuta. Sestanki se bodo končali te dni. Vožnja s hitrostjo nad 100 km na uro je malokdaj varna! SEDANJE DELO KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL (Nadaljevanje s 3. strani) pa naj po možnosti sledijo temu zgledu. ObO SZDL pri tem lahko precej pomagajo prt vsebinskem in tehničnem urejanju glasil. Sistem pobiranja članarine in odstopanja določenega dela okrajnega oziroma občinskega deleža krajevnim organizacijam in podružnicam se bo kompleksno še posebej preučil in uredil tako, da bo Stimuliral zainteresiranost in dejavnost krajevnih organizacij ter podružnic; pogoj za to pa je, da se bo stanje na tem področju naprej v osnovi uredilo. Evidenca članstva naj se uredi čimbolj enotno. Seznami naj se povsod zamenjajo s članskimi knjigami; kjer so pogoji, naj se uvede kartotečni sistem. Za enotnejše funkcioniranje je potrebno čimprej uskladiti področja krajevnih organizacij SZDL s področji krajevnih skupnosti, pri čemer je imeti pred očmi tudi vlogo organizacije SZDL v novem ustavnem sistemu ter statutu komune. Da bi izvajanje teh nalog potekalo čimbolj organizirano in urejeno ter da bi prihodnje pomembno obdobje uporabili za res vsestransko urejanje osnovnih vprašanj SZDL je Občinski odbor SZDL sprejel tudi sklep o razpisu 6-mesečnega tekmovanja vseh KO SZDL na področju okraja. Tekmovanje zajema vse bistvene napotke, ki Izhajajo iz predloženih sklepov, in ima v prvi vrsti namen organizirano odpravljati ugotovljene slabosti. Ker razen na- grad OO SZDL v skupnem znesku 750.000. din razpisujejo tud' vsi občinski odbori svoje nagrade, je materialna stimulacija za tekmovanje podana. Razvijanje sodobnih oblik in vsebine dela v KO SZDL naj bi preko tega tekmovanja postalo stalna praksa KO SZDL. Pravilnik o tekmovanju KO SZDL, ki ga je sprejel OO na tej seji, je smatrati kot sestavni del sklepov 6. redne seje OO SZDL. Okrajni odbor SZDL Novo mesto PRED JAVNO RAZPRAVO O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE Obseg in vloga krajevnih skupnosti Razprava občinskega zbora ObLO Novo mesto o osnutku občinskega statuta Na 19. redni seji občinskega zbora ObLO Novo mesto sta bila 5. oktobra na dnevnem redu sprejem odpovedi odborniških mandatov in. sklepanje o razpisu nadomestnih volitev. Odbornika občinskega zbora tovariš Franc Jarc iz Žužemberka in tovariš Miro Thorževskij iz Novega mesta sta zaprosila za razrešitev odborniške dolžnosti. Prvi zaradi bolezni, drugi pa zaradi preobremenjenosti. Zbor je obe odpovedi sprejel in sklenil razpisati nadomestne volitve za obe izpraznjeni mesti. Volitve bodo 4. novembra. Pri naslednji točki dnevnega reda so odborniki obravnavali tisti del osnutka občinskega statuta, ki govori o krajevnih skupnostih. Te bodo imele v nadaljnjem razvoju komunalnega sistema vidno mesto, ker bodo omogočale širokemu krogu občanov družbeno upravljanje zlasti v tistih dejavnostih, ki neposredno zadevajo njihove koristi. Po osnutku naj bi bilo v bodoče na področju občine 19 krajevnih skupnosti s središči: v Beli cerkvi, I?iiini vasi, Brusnicah, Dolenjskih Toplicah, na Dvoru, v Hinjah, Mirni peči, Novem mestu, Orehovici, Otočcu, Prečni, Stopičah, Straži, Šentjerneju, škocja-nu, Smarjcti, Šmihelu pri Novem mestu, Uršnih selili in Žužemberku. V pristojnost krajevnih skupnosti sodi po osnutku upravljanje s komunalnimi napravami lokalnega pomena, s pokopališči, lokalnimi vod-nooskrbnimi napravami, potmi in cestami ter drugimi objekti. Dalje bi bilo v njihovi pristojnosti ime- novanje potrošniških svetov, skrb za razvoj šolstva, iravstvene in socialno-varstvene službe, ustanavljanje in krepitev raznih servisnih služb, obrti in podobno. Prav tako bi bila njihova naloga skrb za izvajanje gospodarskega programa občine na njihovem območju. Razen pripombe, da bi kazalo krajevno skupnost Stopiče razdeliti na dve, to je Stopiče in Podgrad (stara nasprotja med kraji), odborniki niso imeli drugih pripomb glede obsega posameznih krajevnih skupnosti. Točno določene pristojnosti posameznih krajevnih skupnosti pa bo potrebno določiti s statuti krajevnih skupnosti. Spričo različnega gospodarskega sestava skupnosti pa bodo te pristojnosti gotovo nekoliko različne. Da bi dobili primerne osnutke statutov krajevnih skupnosti, je bil sprejet sklep, naj podkomisija za izdelavo občinskega statuta takoj prične razpravo s krajevnimi faktorji, in sicer na področju bodoče krajevne skupnosti škocjan (izrazito kmetijsko področje) in bodoče krajevne skupnosti Straža (industrij sko-kme-' tijski gospodarski značaj). Na osnovi razprav na teh dveh področjih bo moč dobiti vsaj okvirni osnutek za vse krajevne skupnosti v občini. Razen tega bo razprava na terenu pokazala, če je potrebno vnesti v tisti del občinskega statuta, ki se nanaša na krajevne skupnosti, še kakšna dopolnila ali spremembe. Za uspešno delovanje krajevnih skupnosti bo odločilnega pomena, kdo bo izvoljen v svet krajevne skupnosti. Zato je potrebno, da politične organizacije že sedaj mislijo na kadrovsko izbiro članov svetov krajevnih skupnosti. Te bodo imele tudi svoje načrte dohodkov in izdatkov, ki jih bo potrjala občinska skupščina. Od vodstva krajevnih skupnosti in sodelovanja vseh občanov bo, seve, predvsem odvisna uspešnost dela teh najnižjih organov družbene samouprave. V Krškem so se pomenili kmetijski strojniki V dejavnosti organizacij Ljudske tehnike nastajajo nove oblike, zlasti v kme-tijsko-tehnični smeri. Iz prvotnih organizacij okrajnega društva traktoristov so se razvila samostojna društva kmetijskih strojnikov, v katere se vključujejo razen traktoristov tudi šoferji in vozniki kmetijskih strojev ter vsi. ki jim je mar razvoj kmetijstva. Tako je sledilo ustanovitvi te vrste občinskega društva v Metliki. Črnomlju, Novem mestu, Trebnjem in Sevnici tudi društvo v Krškem, Id bo delovalo za območje celotne občine s pomočjo odborov kmetijskih zadrug. Traktoristi iz KZ Krško so zelo veliko razpravljali o delu bodoče organizacije in o nalogah za nadaljnje tehnično strokovno izobraževanje Želijo si poučnih filmov ? tega' področja, radi pa bi se seznanili tudi z novejšimi prometnimi predpisi, pri čemer jim bodo pomagali člani AMD. Prihodnjo pomlad bodo pripravili občinsko traktorsko tekmovanje v oranju, žele pa sodelovati tudi pri novi akciji »Tehniko mladini«. Pionirskim odredom v občini bodo omogočili spoznati nove stroje in vožnje s traktorji. Zborovale! so se spomnili tragične smrti mladega traktorista vr Leskovca Lojzka Pir ca. ki je bil vzgled prizadevnega strojnika-pionirja in navdušen tekmovalec na republiškem tekmovanju. Njegov spomin bo društvo počastilo s tem, da bo vzgojilo med pionirji, pokojnikovimi vrstniki, enako pogumne traktoriste. V odbor so vključili člane = področja KZ Krško, Senovo in posestva »Matija Gu- bec«. Zal, strojniki s'področja KZ Kostanjevica niso čutili potrebe, da bi se vključili v društvo. Zbor je izrazil iskreno željo, da bi pridobil tudi nje, da bosta delo in uspeh še večja. Vodstvo KZ Krško je obljubilo materialno in moralno pomoč, seveda pa je nujna povezava s SZDL, zlasti pa z občinskim odborom Ljudske tehnike, ki je pozabil na ustanovni zbor poslati svojega zastopnika. — mtr — PARTIZANSKE MAMICF SO HVALEŽNE Iz kolektiva Kartonalne tovarne v Ljubljani so sporočili občinskemu odboru ZB Črnomelj: »Bela krajina ima veliko zaslug iz časov NOV. Veliko ste žrtvovali, zato se vas tudi mi spominjamo. Sklenili smo, da bomo sprejeli v naš dom oddiha v Fieso 10 do 15 partizanskih mamic, ki so potrebne počitka.« In res, z avtomobilom so prišli v Črnomelj, naložili osem partizanskih mamic in jih odpeljali r> fieso. Med njimi so bile Bukovcem mama iz Mlhelje vasi, Doltarje- va in Fabjanova mama iz Črnomlja, znane partizanske no se nisme tako dobro počutile kot v Fiesi,« so zatr-fevale po povratku. vTako so nam stregli, da kaj takega nismo nikoli pričakovale.« »Kar niso mogle najti primernega izraza, da bi lahko izrekle hvaležnost za tako prijetno brezplačno bivanje in počitek ob prelepem Jadranu. - Lepo dejanje ljubljanskega kolektiva ni ganilo le Sena, ki so bile tega deležne, tem-teč tudi druge Belokranjce. J. S. Zdravstveno in socialno zavarovanje je naša skupna skrb in vseljudska odgovornost Sklepi skupne seje Okrajnega odbora SZDL in plenuma Okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto, ki je bila 14. 9. 1962 Na podlagi uvodnega referata, v naprej poslanega gradiva ter izčrpne razprave na skupni seji obeh organov se pred organe in organizacije SZDL in sindikatov postavljajo sledeče naloge: 1. Problematika zdravstvenega in socialnega zavarovanja se glede na precejšnja sredstva, ki se v ta namen potrošijo, v celoti vključuje v splošno gospodarsko problematiko, s tem pa se tudi delovno področje Socialistične zveze in sindikatov neločljivo povezuje na to življenjsko važno družbeno področje. Gospodarjenje s sredstvi za zdravstvo in socialno zavarovanji mora postati prav tako načrtno in smotrno, kot je to primer z gospodarskimi sredstvi. Novi zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja ter zakon o zdravstvenem zavarovanju prinašata nove in kakovostne spremembe v načinu in višini trošenja sredstev, kar bo neposredno vplivalo na celotno gospodarstvo, na delovne kolektive in končno tudi na same zavarovance. Zato so sindikalne organizacije dolžne seznaniti vse članstvo z vsebino novih predpisov in njihovimi posledicami na dohodek in osebni dohodek, kadar bodo zavarovanci neupravičeno izkoriščali pravice, izhajajoče iz obeh zakonov. Organizacije SZDL so dolžne zagotoviti najširšo razpravo o problemih zdravstva in socialnega zavarovanja na terenu, kar naj bi pripomoglo k povezavi in sodelovanju članov SZDL v reševanju zdravstvene problematike v najširšem obsegu. 2. Sindikalne organizacije so dolžne v času pred volitvami v novo skupščino komunalne skupnosti zavarovancev organizirati predvolilna zborovanja in na njih seznaniti članstvo z vsebino samoupravljanja na področju socialnega zavarovanja. Zavarovancem je treba obrazložiti vlogo in pomen bodoče skupščine, Id bo v imenu zavarovancev sklepala o politiki oblikovanja in trošenja sredstev za zdravstveno zavarovanje. Poseben poudarek naj dobe tudi vloga in naloge svetov zavarovancev v komunah, ki bodo imeli odločilno besedo pri določanju politike na področju zdravstva v okviru komune. Na zborovanjih naj se poleg širše problematike iz zdravstva in socialnega zavarovanja prikaže tudi problematika kolektiva, v kateri naj se predvsem obravnavajo izostanki od dela zaradi bolezni in nesreč Z vrednostnimi pokazatelji naj se prikaže neposredna in širša družbena škoda, ki s tem nastaja. S podatki naj se prikaže, kako bo povečano ali zmanjšano trošenje sredstev socialnega zavarovanja vplivalo na čisti dohodek in osebne dohodke v gospodarski organizaciji. Z vsestransko obravnavo te aktualne problematike moramo zagotoviti neposredno sodelovanje zavarovancev v oblikovanju bodoče politike na tem področju. 3. Organi delavskega samoupravljanja so dolžni razvijati in okrepiti (kjer jih ni, pa organizirati) kadrovsko socialne službe, ki naj se strokovno in načrtno poglobe v vzroke, zaradi katerih prihaja do obolevanj in nesreč. S konkretnimi analizami in tudi ukrepi, ki jih je treba storiti za odpravo pomanjkljivosti v zvezi z varnostnimi napravami, higiensko ln tehnično zaščito ter drugo preventivo, morajo kadrovsko-socialne službe omogočiti organo: upravljan ia hitrejšo intervencijo na tem področju. Z najširšo obravnavo tako zbranega gradiva ter pre- 4---— ^ DOLENJSKI LIST štev. 41 (655) OKTOBER: MESEC PROMETNE VARNOSTI Malenkosti in življenja Od tehničnega stanja vozila je odvisno življenje potnikov, voznika ln materialna Skoda. Slabo privit drobcen vijak, ki bi moral ustvarjati stik električne napeljave, lahko povzroči nesrečo. Zaradi njega ne gori zavorna luč, ponoči med vožnjo lahko odpovedo luči ali pa smernik ne opozori vozila za nami, da bomo zavili. Krmilni mehanizem mora reagirati na najmanjši voznikov gib. Zavore ima vozilo za ustavljanje. Zarilna nitka za kratke luči je zelo majhna stvar, in vendar lahko nasproti vozečega voznika zaslepimo in povzročimo nesrečo, če nam je pregorela. Tu so še ležaj:, svorniki ln njihove puse ter mnoge »malenkosti«, ki niso malenkosti. Takšne se nam zde ko pred vožnjo ocenjujemo stanje vozila, na cesti pa lahko prav te malenkosti povzroče nesrečo. Na pohodu, ki ga opisujemo danes, je bilo mnogim nerodno. Strokovnjak je mimogrede ugotovil napako. Izgovor: »Ko sem sel od doma, Je bilo vse v redu!« je izpadel zelo prisiljeno in kot nepotebna laž. Kljub temu pa tokrat ni bilo niti ene kazni, vsakomur pa smo iz srca zaželeli srečno vožnjo. Na pohodu Je prišla do izraza trdna vez med organi prometne varnosti in vozniki. Tovarištvo, vljudnost in obojestransko razumevanje so se pokazali kot malokdaj. Vsi, ki vozite, preberite te vrsf.ee, da boste spoznali: od malenkosti v vašem vozilu so odvisna življenja! Ali ste že kdaj, ko ste drveli z avtomobilom po cesti, pomislili, da za ovinkom preži smrt, zato ker O nimate v redu zavor, # vam ne delajo smerniki, ' • ste varovalko nadomestili z žebljem, # so vam pregorele zavorne luči, % nimate na kolesih enakih plasčev, # imate pokvarjeno sireno, # vam ne delajo kratke luči, 0 ima krmilo preveč »zraka«? S takšnimi in podobnimi »ker« (v vsakem vozilu jih je lahko veliko, zlasti, če ni vzdrževano) smo se seznanili v ponedeljek dopoldne. Ob 8. uri zjutraj je l.aš Fičko zdrčal čez Glavni trg preko mostu in po cesti proti Gorjancem. Dva prometna miličnika, strokovnjak avtomeha-nik — mojster iz avtoservisa komunalnega podjetja Novo mesto, in jaz — poročevalec smo bili v njem. Prva postaja pred Koroško vasjo. Prva »žrtev« poltovor-ni Fiat, evid. št. ^M-16-59, last Cestnega podjetja Novo mesto; voznik Alojz Kofol iz Karteljevega. Voznik Je tega dne prevzel vozilo od sovoz-nika iz podjetja, kar je bilo takoj opaziti po tem, da ni bil najbolje seznanjen s stikali na armaturni plošči. Pregled je pokazal naslednje pomanjkljivosti: ročna zavora ni v najboljšem stanju, puše nosnih svornikov pri zadnjih vzmeteh izrabljene, vse ostalo v redu. Tovariško c.-ozj-rilo in pozdrav: Srečno vožnjo! V tem nam je že pripeljal naproti na mopedu Jože Ci-mermančič z Gornje Težke vode. Bežen pregled je pokazal, da na »mopiju le gori nobena luč zaradi majhnega vijaka, ki ga je voznik izgubil. Obljubil je, da bo napako takoj popravil. Odpravili smo se nekoliko više v hrib in se ustavili pri odcepu proti Gospodični vrh Gorjancev. Prvi je pripeljal iz novomeške strani uslužbenec Cestnega podjetja Novo mesto (za ime smo ga pozabili vprašati) s službenim motorjem NM-11-835. Na vozilu je bilo vse v redu, voznik Osebni avtomobil LJ-82-49 (voznik Božidar Štrukelj) je pripeljal iz smeri Novo mesto. Vesel nasmeh in izjava, da je bilo vozilo ta teden na tehničnem pregledu. Ponovni pregled pa je kljub temu pokazal, da desna kratka luč ne dela, prav tako pa ne lučka za razsvetljavo evidenčne tablice. Poltovorni Fiat, evid. št. LJ-129-67, voznik Ilija Andič, lastnik Državni sekretariat NZ Ljubljana. Dve napaki smo našli: krmilo je imelo preveč »zraka«, kolesa pa prav tako, ker so puše na premah izrabljene. Naslednji je bil tovornjak Cestnega podjetja Novo mesto, ki je peljal asfalt za asfaltiranje gorjanske ceste. Evid. št. NM-17-03. Voznik Franc Kranjc se nam je ši- ČESTITAMO! Na ponedeljkovem pregledu vozil na vožnji so prometni organi na cesti Novo mesto—Metlika našli brez najmanjše napake in v vzornem stanju vozila: NM-24-37, lastnik Novoteks, Novo mesto, voznik Slavko Bogovič NM.11-215, motorno kolo, voznik Franc Turk LJ-11-923, motorno kolo, voznik Anton Krese iz Vevč 38 N LJ-118-76, tovornjak, lastnik Mercator, Ljubljana, voznik Stane Limhč, Ljubljana. Vsem naštetim voznikom čestitamo za vestnost, s katero vzdržujejo svoja vozila, in jim želimo mnogo kilometrov srečne vožnje! hladnokrven in spreten, toda zavorna luč ni gorela. »Slaba masa«, so takoj ugotovili strokovnjaki. Posodili smo odvijač, odvili vijak in napaka je bila takoj odpravljena. Tovornjak z evid. številko LJ-100-69, voznik Anton Rah-ne, vozilo last podjetja Rašica, Ljubljana. »Vse v redu, .samo' puše na prvi premi izrabljene,« je po pregledu povedal strokovnjak. roko nasmejal, ko smo ga ustavili. Pregled je pokazal, da je vozilo v redu, desna zavorna luč pa ni gorela. Žarnica je bila popolnoma čista, brez prahu, dokaz, da jo je voznik pred nedavnim pregledal. »Bržkone je pregorela danes,« so ugotovili strokovnjaki. Voznik jo je hitro zamenjal In srečno naprej. V tem je pripeljal iz metliške smeri motorist. Roka s Vse sile proti tuberkulozi! 30. septembra smo zaključili teden boja proti tuberkulozi, in sicer letos z geslom: Z vsemi silami v boj proti tuberkulozi! Protituberkulozne komisije v organizacijah RK na našem področju so v tem tednu posredovale prebivalcem niz podatkov o tem še vedno nevarnem sovražniku ljudi, zdravstveni delavci so še bolj okrepili svojo dejavnost na tem področju, poudariti pa želimo predvsem to: protitu-berkulozna akcija naj ne bo kampanjska, ampak naj postane stalen in nenehen boj proti tej zavratni bolezni. To je potrebno zlasti v novih pogojih finansiranja zdravstvene službe, ko se ocenjevanje sredstev, namenjenih zdravstvu, močno izpreminja. Ko govorimo o tuberkulozi kot bolezni, velja poudariti, da je naša zdravstvena služba na tem področju še razmeroma dobro organizirana, da pa bo treba zlasti razvijati in krepiti sodelovanje vseh ostalih činiteljev, bodisi v družini, kjer bolnik živi, bodisi v delovnem kolektivu, kjer je zaposlen, bodisi s pomočjo organizacij, ki delujejo v njegovem okolju. Ne bo torej odveč, če se bomo pomudili malo dalj okoli tuberkuloze kot pojma, okoli protituberkulozne službe ln bolnikov. Kaj je tuberkuloza, je pri nas več ali manj znano, na žalost pa ljudje vse preradi pozabljajo, da je tuberkuloza zelo zahrbtna bolezen in da se njene klice prilagajajo zdravilom in načinom zdravljenja. Zdravljenje marsikdaj prav zato ni tako učinkovito, kot bi bilo sicer. Pro-tituberkulozna služba je pri nas sorazmerno dobro razvita; kljub temu pa se še vedno bori z velikimi težavami. Na žalost ji pretežni del teh težav povzročajo prav bolniki. Prav zato Jomo tokrat podrobneje spregovorili o bolnikih in mimogrede našteli marsikaj, kar se jih neposredno tiče. Aktivnega tuberkuloznega bolnika je treba osamiti, dokler ni zdrav, ker raz-naša klice. Ko ozdravi, se mu bolezen še vedno lahko povrne, zato ga ima pro-tituberkulozna služba v evidenci kot bivšega bolnika. Ker je v času, preden je bila bolezen ugotovljena, bolnik lahko okužil tudi koga iz okolice in ker je ta nevarnost tudi ves čas zdravljenja, mora protituberkulozna služba nadzirati tudi zdravje ljudi iz bolnikovega okolja (takozvani kontakti). Sodobna medicina se močno ogreva za zdavljenje tuberkuloznih bolnikov na domu, ker je takšno zdravljenje tudi cenejše. Pri nas najbrž še ne bo kmalu pogojev za to. Uspeh je odvisen v prvi vrsti od doslednosti zdravljenja, dosledno zdravljenje pa lahko nudimo bolniku samo v bolnišnici. Tuberkulozni bolniki, ki so preživeli 6-mesečno zdravljenje na oddelku, se vanj več ne vračajo, leto za letom pa obiskujejo oddelek bolniki, ki so kljub zdravniškim nasvetom odšli domov prej. Uspešnost zdravljenja je v mno-gočem odvisna tudi od socialnih momentov. Bolnik mora imeti tečno in dobro hrano, živeti mora redno, odreči se mora raznim razvadam in podobno. Vse to mu lahko nudimo v bolnišnici, doma pa, žal, mnogi tuberkulozni bolniki takšnih pogojev še nimajo. Za zdravljenje doma pa je potrebna hkrati močno razvita patronaž-na služba, ta pa pri nas še ne more zadostiti zahtevam. Zato je prav, da uporabljamo kombinirani način zdravljenja, najprej v bolnišnici in nato dom*. Ste« vilke, ki jih bomo navedli, dokazujejo, da mora o boju proti tuberkulozi resno razmišljati vsa družba. V našem okraju je bilo letos ob konca prvega polletja 1805 aktivnih tuberkuloznih bolnikov. Do konca avgusta jim je družba izplačala za 26 tisoč bolezenskih dni nekaj manj kot 20 milijonov dinarjev boleznin. Za okroglo 30 tisoč oskrbnih dni na pljučnih oddelkih smo porabili skoraj 66 milijonov dinarjev. Ce računamo, da mora bolnik samo leto dni potem, ko je zapustil bolnišnico, uživati zdravila, ki stanejo nekaj manj kot 5 tisoč na mesec, je to novih 108 milijonov dinarjev na leto. Te številke pričajo, da se moramo proti tuberkulozi boriti res z vsemi silami. Zdravljenje je za vse bolnike brezplačno, kljub temu pa zelo radi svoje osebne interese (vinograd, kmetijica doma, brajda, koline, kmečka dela Itd.) postavljajo nad interese družbe in tako povzročajo neprecenljivo škodo, ker zapuščajo oddelek, ker se neredno zdravijo in s tem povečujejo stroške zdravljenja. Prav zato pa je nujno sodelovanje svojcev bolnika, delovnega kolektiva, v katerem bolnik dela, in organizacij v okolju, kjer živi. »stop« tablico se je dvignila, vozilo je obstalo na robu ceste. »Elektrika« v redu, zavore tudi, obe kolesi pa ima- V MESECU PROMETNE VARNOSTI SMO, TODA TAKILE PRIMERI V NAŠEM OKRAJU VZDOLŽ AVTOMOBILSKE CESTE SE VEDNO NISO IZGINILI! ta izrabljene ležaje, je bila kratka ugotovitev, preden Je voznik nadaljeval vožnjo. Evid. št. KR-14-814, voznik Polde Plut iz Škofje loke. Na poltovornem vozilu Cestnega podjetja Novo mesto, evid. št. NM-29-98, voznik Alojz Starešinič iz Gradca, je pregled ugotovil: ležaji prednjih koles izrabljeni, zadnji desni amortizer -je treba zamenjati, lučka za razsvetljavo evidenčne tablice je zaprašena. Na tovornjaku 2ita, Ljubljana, skladišče Novo mesto (evid. št. LJ-22-85, voznik Zdenko Tekstor z Malega Slatnika) pa so prav tako izrabljeni ležaji, vez šasije (!) počena, na prvih kolesih pa so neenaki plašči. Ko smo se vračali, nam je davanji o preventivnih ukrepih za zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja moramo sistematično vključevati v krog zainteresiranih in odločujočih faktorjev slehernega proizvajalca. Tudi laična kontrola nad namišljenimi bolniki, torej tistimi, ki v sezoni kmetijskih del pogostoma za krajši čas obolevajo, mora biti med ukrepi gospodarskih organizacij, s katerimi se uravnava pravično trošenje sredstev za zdravstveno zavarovanje. Kadrovsko socialne službe kot poklicni ln strokovni organ so dolžne organizirati tesno povezavo z zdravnikom in zdravstvenim zavodom ter tako pomagati že pri sami medicinski indikaciji, da bo bolnemu zavarovancu zagotovljena vsa zdravstvena pomoč za čira prejšnje ozdravljenje, simulantu pa onemogočeno izkoriščanje družbenih sredstev. 4. Programi zdravstvenih zavodov in tudi celotna organizacija zdravstvene mreže mora biti prilagojena stvarnim potrebam in gospodarskim zmogljivostim komune oziroma okraja. Zato so družbeni organi, organi samoupravljanja in zdravstveni kolektivi dolžni pri programiranju in izvajanju konkretne politike upoštevati objektivne gospodarske možnosti, s katerimi mora biti usklajen tudi finančni program in dohodek zdravstvenih organizacij. Organom' družbenega upravljanja in samoupravljanja v zdravstvenih kolektivih moramo v bodoče nuditi več konkretne pomoči, da utrde in povečajo svojo družbeno vlogo in odgovornost pri določanju politike na področju zdravstva. 5. Položaj in vloga zdravstvenega delavca sta po novih predpisih močno poudarjena kot zelo pomemben činitelj, ki lahko v marsičem prispeva k racionalnemu in smotrnemu trošenju sredstev za zdravstveno varstvo. Zdravstveni delavec ne more samo strokovno urejati probleme na področju zdravstva, temveč je dolžan kot družbeno pomemben, hkrati pa strokovno izključno odgovoren činitelj s svojimi odločitvami pravično presojati, komu in v kakšni meri je zdravstvena pomoč potrebna. Da bi bile njegove odločitve kar najbolj objektivne, je dolžan navezati stike z organi samoupravljanja, kadrov-sko-socialnimi službami in političnimi organizacijami v kolektivih, ki naj mu pri določanju medicinske indikacije pomagajo v vsakem konkretnem in spornem primeru. 6. Zavedajoč se, da so pred bodočo skupščino komunalne skupnosti zavarovancev konkretne in zelo odgovorne naloge, moramo našo kadrovsko politiko pri izbiri bodočih članov skupščine zastaviti tako, da zagotovimo izvolitev res najbolj gospodarsko in družbeno-politično razgledanih kadrov, ki bodo sposobni upravljati in gospodariti z nemajhnimi sredstvi, namenjenimi za zdravstveno in socialno zavarovanje. O izbiri bodočih članov naj se v kolektivih razpravlja na zborovanjih zavarovancev. 7. Po vsestranski razpravi o bodoči organizaciji samoupravljanja v socialnem zavarovanju sta oba organa priporočila, naj se v okraju osnuje ena medobčinska skupnost zavarovancev ter en zavod za socialno zavarovanje. Oba organa sta na podlagi objektivne presoje, da večja skupnost zagotavlja manjši riziko, sklenila priporočiti LO komun, da takšno priporočilo osvoje. Ena skupnost na področju okraja ne onemogoča nadaljnje decentralizacije, če se bo za to pokazala potreba. V statutu skupščine skupnosti zavarovancev pa morajo biti konkretno določene pravice, dolžnosti in vloga svetov zavarovancev po komunah, ki bodo na osnovi tega imeli odločujočo vlogo na politiko zdravstva in socialnega zavarovanja v komuni. Z aktivnim delom svetov zavarovancev v komunah bomo lahko vso problematiko približali neposredno zainteresiranim, to je zavarovancem samim. Organizacije SZDL in sindikatov so dolžne usmeriti svoje napore v utrditev in pravimo sodelovanje svetov zavarovancev kot osnovne oblike samoupravljanja socialnega zavarovanja v komuni. Okrajni odbor SZDL in OSS, Novo mesto pod Zajcem pripeljal naproti tovornjak brez evid. številke. Vozilo tiste vrste, ki jim pravijo »pogreb« ... Sprednja luč le ena v redu, smerniki niso delali, vrata se ne zapirajo prav; vijakov, s katerimi so svorniki nosilcev vzmeti pritrjeni na šasijo, vozilo ni imelo, izpušna cev nI bila pritrjena, prednji ležaji koles na oseh izrabljeni, ročna zavora ne dela, vozilo nima gasilnega aparata, krmilo ima 20 cm prostega hoda, vetro-bran počen, tako da zmanjšuje vidni kot na obe strani, polovica < vetrobrana in vrata iz navadnega stekla. Na vprašanje, kam. Je voznik Zlatko Kabur in Pogancev odgovoril, da gre »na probo«. Pozneje je ob napakah zatrjeval, da je namenjem k mehaniku v Metliko... In konec? Prepoved vožnje in zapisnik. Vozniku v čast bodi povedano, da je prepoved upošteval in vozilo obrnil, čeprav smo takoj odpeljali naprej. M. J. Esperantisti so razstavljali na Grmu Od 28. septembra do 2. oktobra je bila v prostorih srednje kmetijske šole na Grmu razstava, ki jo je priredil krožek esperantistov na šoli ob obletnici svoje ustanovitve. ■ Pred kratkim se je v Dolenjskih Toplicah mudila skupina izletnikov iz Tržiča, ki je pripotovala iz Bele krajine. Med drugimi pa so se v toplicah mudili tudi delavci iz Trbovelj. D. G. Zavedajte se, da je _le malo cest primernih za živ in hiter promet. Da pa bi bil promet res varen, je potrebno, da voznik zna a-pravljati vozilo, in da je vozilo popolnoma v redu. Mešetarske kupčije z leti V novomeškem okraju porabimo 1 milijardo in 200 milijonov dinarjev za izplačila pokojnin. Toliko vsaj je bilo izplačanega za pokojnine 7.138 upravičencem lani. V prvih 8 mesecih letošnjega leta je število upravičencev poraslo za okroglo tisoč, v tem razdobju pa je bilo izplačanih 1 milijardo in 13 milijonov din pokojnin. Vse torej kaže, da pokojnine naraščajo, saj bo letos v te namene izplačanih že 1 milijardo 500 milijonov din ali dobrih 300 milijonov več kot lani. Odkod pokojnine oziroma sredstva zanje? Vsi, ki so zaposleni, prispevajo del osebnih dohodkov v i ozavarovalni sklad pri socialnem zavarovanju, iz sredstev tega sklada pa zavod nakazuje upravičencem pokojnine. Videti je, da mnogi, ki se na dokaj čudne načine bore za pokojnino, ter mnogi, ki dajejo Izjave in pričajo o delovni dobi prijateljev in znancev (neredko k temu pripomore liter vina s kranjsko klobaso ali pa izlet T zidanico), tega ne vedo ali pa morda nočejo vedeti. govem delu pri obnovitveni zadrugi Brusnice v času od 1. septembra 1945 do 30. junija 1949. Priče so povedale, da je v tem času tu in tam res delal pri obnovitveni zadrugi, največ pa šušmaril na svoj račun, agitiral proti zadrugi in socialnemu zavarovanju, češ, da bodo ljudi na ta način »jodržavili«... V izjavi ni pozabil navesti, da je od 1. septembra 1943 do 1. junija 1944 bil aktivni borec NOV, »Janez, daj, navrzi še tri leta!« »NEKAKO Ml NE PRIDE V SPOMIN ...«« — Točno se spominjam, da Je France Upravičenec od marca 1921 pa do aprila 1927 delal na cesti. Veste, takrat so jo gradili, — vneto razlaga starejši možak v »zakmašni« 0i ravi, očividno kmet, na občinskem odseku za delo. Referent za delo ga potrpežljivo posluša in prikimuje. — Ste prepričani, da je to res? — vpraša. — Kako ne, saj sva že 30 let soseda! — odločno pribije Janez Priča. — Kje pa stanujete vi? — vpraša spet referent. Janeza Pričo to vprašanje malce zmede. S težavo izgrgra, da Je doma v sosednji vasi, ki je takole 4 do S km proč od Upravičenčeve ... Upravičenčevo obličje dobiva obupne I ©teze, toda Janez Priča se brž znajde: — Celo dneva, kdaj je začel, se točno spominjam. Bilo je 10. marca 1921, takrat sem kupil tisto lisasto kobilo, seveda! — — Kdaj ste se pa poročili? — vpraša iznenada referent. Janezu Priči iznenada udari znoj na čelo. Ko sledi še vprašanje, kdaj se mu je rodil prvi sin, je zmeden še bolj in le stežka izdavi že rdeč v lice: — Vejste, gospud, nekako mi ne pride v spomin... — Kako le bi mu tudi prišlo, ko ni ne lisaste kobile ne progastega prašiča kot i repričlji-vih argumentov pri roki... Prav tako zmeden, da, celo obupan pa je tudi Janez Upravičenec. Penzija bo šla po vodi, kot vse kaže ... Zadeva se prične razpletati in mešetar-ski načrt je kaj kmalu razgaljen. Janez Upravičenec, srednji kmet iz Podgorja, je srečal Janeza Pričo v gostilni. Liter in še liter, pogovor o pokojninah in kaj hitro je bil načrt narejen. Ti boš pričal najprej meni, nato jaz tebi. Danes ima že vsakdo pokojnino, zakaj je torej ne bi imela midva? Na to, kdo bo plačal rokoj-nino, sta očividno oba pozabila ... IZ 187 NA 41 MESECEV Janez Turk iz Brusnic je v prijavi za izdajo delovne knji-tice ln priznanje pokojninske dobe navedel vsega 15 let ln 7 mesecev delovne dobe pri raznih delodajalcih v razdobju od 1920 do 1944. Od leta 1953 dela pri podjetju Kremen. Prijavljena leta delovne dobe pa so v postopku kopnela kot sneg. Najprej so odpadla 4 leta vajenske dobe; nato se je skrčilo 4 in i ol leta delovne dobe pri podjetju Slane iz Kranja, ki je gradilo v Novem mestu, na nekaj mesecev; sam priznava, da je pri regulaciji hudournikov pod Gorjanci delal najbrž le 2 meseca in ne 6, kot je navedel v prvi izjavi, še vedno pa vztraja, da je treba zaslišati priče o nje- Volitve v skupščino socialnega zavarovanja so opravljene 9. oktobra so volilna telesa in organi delavskega samoupravljanja iz večjih kolektivov občin Brežice, Sevnica in Trebnje izvolili delegate, ki bodo zavarovance zastopali v skupščini, 10. oktobra pa so na enak način opravili volitve v občinah Metlika, Črnomelj, Novo mesto in Videm-Krško. Volitve volilnih teles so bile v vseh manjših 'kolektivih v okraju končane že v soboto, 6. oktobra. Nova skupščina medobčinske skupnosti zavarovancev bo sklicana na prvo zasedanje 17. ali 18. oktobra. V pripravah na volitve so zelo aktivno sodelovale organizacije Socialistične zveze in sindikata. Predvolilna akcija je bila DELOVNI KOLEKTIV FAR M ISA - obrat »KRKA«, NOVO MESTO pozdravlja in čestita vsem borcem GUBCEVE BRIGADE! kratkotrajna, kljub temu pa je bilo na vseh zborovanjih zelo veliko razprav o kandidatih, ki bodo zavarovance zastopali v novi skupščini, o uporabljanju sredstev socialnega zavarovanja in o organizaciji zdravstvene službe. Zvišanje otroških dodatkov Po pravkar objavljeni spremembi uredbe o otroških dodatkih se kot nadomestilo za podražitev moke in kruha spremene otroški dodatki, in sicer: v I. skupini za 1 otroka 3450 din (doslej 3240), za 2 otroka 6710 din (doslej 6310), za 3 otroke 9530 (doslej 8960), za 4 otroke 11.910 din (doslej 11.190), za 5 otrok 13.770 din (doslej 12.920) in za vsakega nadaljnjega otroka 1890 din (doslej 1730). Otroški dodatki v ostalih skupinah, to je za tiste, ki imajo večje dohodke od lastne hiše ali iz kmetijstva, ostanejo kakor do sedaj. Zvišane postavke otroških dodatkov se uporabijo od 1. oktobra 1.1. popolnoma pa je pozabil na to, da je takrat dezertiral iz NOV k belogardistom in kot njihov narednik prihajal v Podgorje strašit ljudi in jim grozit. Tudi tega ni navedel, da je bil zato v letu 1945 zaprt in amnestiran. Janez Turk je svojčas odločno prihajal na občino in se razburjal, kako da njegova zadeva še ni rešena, zdaj pa molči. Resnica je prišla na dan in prekrižala mešetarske račune. »ODSTOPAM OD TE DELOVNE DOBE...« Postopek Franca Zupančiča iz Brusnic glede priznanja delovne dobe je res eno samo odstopanje ... V življenjejisu iz leta 1960 na koncu ni pozabil zapisati, da živi zdaj na majhni kmečki domačiji... Življenjepis sam Je kratek in kmečko jedrnat, v njem našteva, kje in kdaj je delal (navaja samo letnice) pred vojno in do leta 1942. Pove, da je bil od Italijanov v odsotnosti obsojen na 20 let ječe, po razpadu Italije je bil prijet od Nemcev; ti so ga zaprli v ljubljanskih zaporih, kjer je bil do osvoboditve 1945, ko se je vrnil domov. Vsega navaja v zahtevku 41 let delovne dobe za pokojnino brez pravih dokazov! Leto dni pozneje, 20. novembra 1961, je pri zaslišanju PRED KOMISIJO ZA PRIZNAVANJE DELOVNE DOBE delovna doba že manj trdno povezana kot prvič. Tako kot vsi drugi iz Podgorja je tudi on delal v rudniku Otočec, v lesni tovarni na Gorjancih, v Lesni industriji Radona in v kamnolomih, dneve in mesece I-a je povsod malce raztegnil. Priče, ki jih navaja, vedo o njegovem delu zelo malo ali nič, le Jože Lobe iz Brusnic, ki z njim ni delal, ve samo letnice, kdaj je bil Zupančič kje zaposlen, »s sigurnostjo pa lahko potrdi, da je bil v vseh letih, ki jih je navedel, pri naštetih delodajalcih«. Res, pravi angel varuh! Zupančič pa je na tem zaslišanju svoj življenjepis dopolnil v toliko, da ni bil do konca vojne zaprt v Ljubljani ... Kot borec Levstikove brigade je bil po kapitulaciji Italije ujet v neki vasi pri Ljubljani (imena se ne more sika- ■ žimo vrata, kdajkoli se pri- ■ kažejo! Imena špekulantov ■ pa naj poznajo vsi naši ■ pošteni, delovni ljudje, ki ■ pomagajo z delom svojih ■ rok ustvarjati tudi sredstva za pokojnine! Cez sedem let — ali pa še velika prej... Osnovna načela kulturne politike v komuni morajo biti uzakonjena v občinskem statutu (Nadaljevanje s 1. strani) tega pa je odvisno njihovo nadaljnje delo in morda tudi obstoj. Osnovna nacf-ua kulturne politike morajo torej biti uzakonjena v občinskih statutih.« Član predsedstva zveze Jože Bogovič je poudaril, da se pojavlja vprašanje, kdo je torej tisti, ki je dolžan skrbeti za kulturno življenje v komuni. Ponekod v občinah smatrajo, da je to stvar zveze Svobod, mi pa smo mnenja, da je to delna obveznost naše organizacije. Kulturna terja obdelave in enotnega gledanja vseh či-niteljev in dolžni smo najti pravilno pot za uveljavljanje socialističnega pojmovanja kulture. Posledice drugačnega pojmovanja in tudi dejanskega stanja pri nas se kažejo v tem, da so razprave in sklepanja o kulturi vedno na zadnjem mestu, in kar je tudi pomembno, da v komunah sploh ni sredstev, za take namene ali pa jih je zelo malo Ko razpravljamo o vsebinskem programu, se moramo zamisliti nad stanjem, kakršno je pri nas. Večina komun se mora zadovoljiti s kulturo dejavnostjo, ki se odvija v Svobodah in prosvetnih društvih. V tem delu pa so še velike pomanjkljivosti. Premalo je gostovanj poklicnih kulturnih institucij in tudi občasne razstave ne pridejo v naše kraje Ne Uspe nam organizirano vključiti bogate vire RTV, kina, tiska ipd. za kulturno obveščanje občanov. Teh sredstev se sicer poslužujemo množično, toda Pri zahtevnejših oblikah Pride do nerazumevanja, kar je posledica slabe pri- pravljenosti in nizke kulturne stopnje. Prešibki smo v kulturni propagandi in sploh v prebujanju potreb pri ljudeh. O potrebah govorimo preveč načelno in deklarativno poudarjamo »nove oblike« kot pojem brez ustrezne vsebine. Skoraj povsod je opaziti premajhno povezovanje kulturnih vprašanj s splošnimi gospodarskimi in političnimi akcijami v komuni. Zato ponekod izpade kultura kot »konjiček« manjšega števila ljudi. Dokončno bi morali razčistiti tudi vlogo in dejavnost številnih komisij za kulturna vprašanja v okviru sindikatov, mladinske organizacije in drugih. Razume se, da te komisije ne morejo biti neposredni prireditelji, toda v veliko večji meri bi lahko utirale pot oblikam kulturnega obveščanja svojega članstva.« O programih občinskih svetov Zveze Svobod in PD je tovariš Bogo/ič aejal, da premalo temeljijo na konkretnih pogojih in potrebah v komuni. »Stanje je nujna posledica nepoučenih in nepreverjenih potreb, skratka, slabega poznavanja svojega področja. Zato se dogaja tudi, da hočejo posamezniki za vsako ceno uveljaviti na široki črti pri vseh društvih vse pobude, ki jih dobe na raznih seminarjih, ne upoštevaje kadre, sredstva, splošne pogoje in potrebe.« Z ugotovitvami posebne komisije okrajnega sveta, ki je obiskala vse občine v okraju in se razgovarjala-o kulturnih problemih, je udeležence plenuma seznanil Matko Matjan. Med drugim je dejal, da kulturna dejavnost v nekaterih komunah samo životari, javni in kulturni delavci pa to ocenjujejo tako, kot da ljudje niso več dovzetni za kulturne prireditve. Slabše zanimanje in posledica nekvalitetnih in le občasnih prireditev, vemo pa, da samo s stalnim in intenzivnim kulturnim delom ljudi vzgajamo in jim vzbujamo željo po izobrazbi in kulturnem razvedrilu. >%. Ob železni« ^Vtarii dobra cest* vožnje smo f^Jieaisce Zagorja-~ pt»S&A vita naS £e va\ o naprej *ec tajnici, to i*» već manjših tekstilnih tovarn. Staro mestece je posejano z nizkimi hišicami ob glavni ulici, ki se imenuje po Ljudevitu Gaju, znanem hrvaškem lirskem pesniku. Na manjšem . trgu stoji tudi njegov spomenik in nedaleč stran njegova rojstna hiša. Okoli starega dela se je razrasel novi del z modernimi stavbami, ki se še vedno širi na vse strani. Pot do starega gradu nad Krapino je prav prijazna in je škoda, da je razgledni stolp porušen. Povsod se opazi skrb turističnega društva za nasade in pot proti građu. V gradu je tudi mestni muzej, ni pa je odprto le ob nedeljah Mesto je znano posebno od leta 1899, ko so tu odkrili ostanke krapinskega človeka. Dvajset minut iz mesta sto-ii na vrhu Strahinščice planinski dom, zadaj pa vasica Jesenje, kjer so se zbirali partizani in jo imenovali Ma- številna družina Neki maroški delavec, ki je bil zaposleh v belgijskem rudniku Zolder, je povzročil precejšnje preglavice županu tega kraja. Ko je Marokanec zaprosil, če se sme njegova družina preseliti k njemu, so na magistratu ugotovili, da Ima doma štiri žene in 28 otrok. Marokanec ni mogel razumeti začudenja magistralnih uradnikov; izjavil je da je to »čisto normalna dru žina«, kajti tudi on je bil 31 otrok od skupno 51 otrok SVO jega očeta. •k Ob 20. OBLETNICI ustanovitve Gubčeve brigade čestita vsem njenim borcem INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL - NOVO MESTO MRTVI JE PRIŠEL A DENAR Brazilski železničar Joao da Silva se je domislil enostavnega načina, kako bi prišel do pokojnine. Pri neki železniški nesreči na postaji Man-gueira je izgubilo življenje več ljudi. Da bi mrtve identificirali so oblasti poklicale priče, tudi Joao da Silva je bil med njimi! Skupno s svojo ženo je označil neko truplo za svoje lastno, sam pa se je izdajal za svaka ponesrečene žrtve. Njegova »vdova« je prejela mrliški list, na podlagi tega pa je vložila zahtevo po odškodnini. Izplačali so ji precejšen znesek za pogrebne stroške, zavarovalnino in pokojnino ... In na vseh uradih io je spremljal njen »brat« ... Toda zadeva se je zataknila, Vselej se zavedajmo, da na cesti nismo sami; varujmo svoja in tuja življenja! Alkohol, čeprav v najmanjši količini, občutno zmanjša pazljivost ljudi. Tako postanejo nevarni sebi in drugim. To velja tako za nešce kakor za kolesarje in. seveda, posebno za voznike motornih vozil. „ i^a« prejela vabilo k° "rf<|'*<* pokojnino. "l n»S M toai ta posel opra vsiljivi »brat< vfl {► sttva. Usodno ^ JoaP^.fla nI znai pisati« p» ^/"Ofc&to podpisa P*i je \ i* tttznanico svoj Pa tiS«%V?**m ni dolgo »» lec-' ^ 'oa železniški direk-jaV>' Jrtt, da te železničar cii1 »*lva goljuf. .a Moskva. V nekaj letih bo stekla skozi Krapino tudi avto cesta, ki bo povezovala severno Slovenijo z Zagrebom. Za Hrvaško Zagorje bo imela velik gospodarski pomen. Ker sem imel premalo časa, si nisem mogel ogledati nekaterih toplic, ki jih je tu kar dovolj. Zaradi slabih cest pa obisk ni ravno velik, saj je ena sama cesta, ki gre skozi Krapino, uporabna za motorna vozila. V kratkem pa se bo okraj Krapina priključil Zagrebu in bo potem morda kaj več sredstev. Ko sem se poslavljal, se je is mračilo, vendar je bila pokrajina ob progi še vedno lepa. Najlepši pa je bil sončni zahod nad Donačko goro. Tako sem se preko Celja in Ljubljane ponoči vrnil v Novo mesto. Vožnja z vlakom je sicer nekoliko daljši ka-ker z avtomobilom. Vendar je obisk Hrvaškega Zagorja tako lep, da človek na utrujenost kar pozabi. mtr NE TAKO. LJUDJE! Že brez takih in podobnih »srečanj« ima vaš pismonoša dovolj skrbi! Olajšajte mu naporno življenje in odgovorno službo s tem, da mu že danes pri-pi »vite 450 dinarjev za polletno naročnino DOLENJSKEGA LISTA, ko se bo te dni oglasil pri vas! Cisti računi — dobri prijatelji... ker jim je precej olajšala tedaj še neudobno potovanje po zraku. Z letali šo tedaj potovali samo tisti, ki se jim je res mudilo. Da bi premagali nelagodnost ln strah, je vsak potnik še pred vzletom letala popil dve do tri čašice močne pijače. Ideja o gospodinji v letalu se je rodila čisto slučajno, ko se je Ylene nekoč pogovarjala s prodajalcem letalskih vozovnic. Dekle je že tedaj privatno pilotiralo in Je želelo povezati svoj poklic s »srebrnimi pticami«. Skupno s sedmimi drugimi dekleti se Je odločila, da bo živela v zraku. Danes stevardese delajo največ osem ur na dan, njen delovni čas pa je znašal po 18 do 20 ur na dan nepretrgano pet mesecev. To je bil ogromen napor, za katerega Je prejemala sorazmerno nizko plačo. Potniki so zahtevali stevardese v vseh letalih, letalskim družbam pa se tedaj ni posebno mudilo, da bi z nastavitvijo novih stevardes povečale svoje izdatke. Novi antibiotiki Mikrobiolog dr.John Sie-b r u t h , ki je kot ude.eženec leke ameriške odprave prebival nekaj časa na Antarktiki, :e pri proučevanju antarktičnih ptic odkril zanimiv pojav: ugotovil je, da mnoge od njih nimajo v želodcu nekaterih bakterij, ki Jih je sicer mogoče najti v želodcih vseh drugih ptic, pa tudi pri pripadnicah iste vrste, ki ne živijo na Antarktiki. Pri tem odkritju je dr. Sie-bruth začel sistematično proučevati hrano teh antarktičnih ptic. Ugotovil je, da so njihova glavna hrana neki morski rakci, le-ti pa se hranijo z neko vrsto antarktičnih alg. Ko je nadaljeval z znanstvenimi raziskavami. Je ar. Siebruth navsezadnje razvozlal uganko: te morske alge proizvajajo nov antibiotik, ki uničuje vse tiste bakterije v ptičjih želodcih, ki prispejo tja s telesi použitih rakcev. Rezultati prvih preiskav so pokazali, da je novi antibiotik — ki še nima niti imena — eden najučinkovitejših, kar jih poznamo. Najnovejši ISKRLN izdelek: električni giamofon Emona / PRIREDIL: RIŠE: 76. Z nasprotnega brega ni bilo več strelov. Kriš je stopil na piano. Takoj so se začuli ogorčeni klici tujih mož in dva sta pomerila vanj. »Le sem, morilec!« je ukazal črnobradec, »in puško iz rok!« Nič ni pomagalo pojasnjevanje. Počrnela cev njegove puške je bila za moža sumljiva. 77. Kmalu so dospel' * jed^ ^{^ecem k »Dvema kočama«. Ob svetlobi zvezd je Kri* in »^dvanajst nedavno zgrajenih koč, ki so se gnetle okoJj^0, Vr «0 ^ «e„ na majhni ravnini vrh brega. Gnali so ga v staro **£eli zbirati vsi moški iz selišta. 78. Kriša so potisnili v kot, ga prezirljivo merili in zasramovali; roke in noge so mu zvezali z jermeni lz los je kože. »Kar linčajmo ga! Zakaj bi čakali?« je zahtevala srdita tolpa okrog njega. »Jutri ga bomo sodih po obravnavi,« je naposled rekel črnobradec. miniiinmio!!« MIHAH, A N DR A Š A : Pritožna knjiga Mnoga trgovska podjetja imajo pritožne knjige. »Oseba, ki se želi pritožiti ali se zahvaliti, mora biti opremljena s črnilom, peresnikom ali kopirnim svinčnikom, prav tako pa tudi z ustrezno atmosfero, da bi lahko mirne duše izjavila, kaj jo tišči.« (Iz navodila ministrstva za trgovino.) 1. izjava Prosim, da se prodajalki čečevicini izrazi hvaležnost z ozi-rom na njeno spretnost in korektno vedenje do kupcev. Jaz ji izjavljam globoko priznanje, ker mi je vrnila sto rubljev, ki sem jih bil pozabil na njenem pultu. 14. izjava Mihail Kutuzov Studentovsko naselje Prodajalka Je zanič! Ce človek želi kaj kupiti, mora najprej počakati, da se prodajalka Cečevicina najprej nakoketira z drugimi kupci. I. Ivanov 15. izjava Ce se kdo želi pritožiti, mora imeti čisto vest in mora biti trezen. Tedaj sem stal za državljanom Ivanom Ivanovom, ki je smrdel po vodki! Mihail Kutuzov . Studentovsko naselje IS. izjava Prosim poslovodjo prodajalne, da izrazi mojo hvaležnost prodajalki Čečevicini zaradi njene pozornosti ln uslužnosti, kakor tudi zaradi njenega nenavadnega potrpljenja do kupcev. Zelo malo je tako ljubeznivih prodajalk. Mihail Kutuzov Studentovsko naselje 24. izjava Podpisani oficir sem ta mesec dvanajstkrat kupoval v zgoraj omenjeni prodajalni in sem vedno doživel neverjetno visoko zavest postrežbe. Med delom sem opazil pri prodajalki s pulta 24 veliko uslužnost do strank, občutek visoke organiziranosti, da bi ustregla željam kupcev tako glede bombažnih, kakor tudi glede najlonskih nogavic. Za nesebični trud in uslužnost pri postrežbi kupcev pa tudi za visoko kulturo njenih uslug bi moralo vodstvo tovarišici Čečevicini izraziti prav posebno priznanje. Vladimir Gvozdik kapetan I. klase 26. izjava Sefu blagovnega prometa trgovinske mreže,. ■ V zadnjih treh mesecih sem se večkrat obračal na poslovodjo s prošnjo, da prodajalki s pulta številka 24 Čečevicini izrazi javno hvaležnost za njen korektni odnos do kupcev. Razen mene je o tem pisal tudi neki kapetan I. klase Gvozdik. Kljub temu je ostal poslovodja tiste prodajalne popolnoma ravnodušen do najinih izjav. Takšen odnos do delovnega človeka v trgovini je nemogoč! Prosim, da hvaležnost tovarišici Čečevicini vpišete v njen delovno knjižico! Mihail Kutuzov Studentovsko naselje Odgovor poslovodje Tovariš! Vaši želji je ustreženo. Prodajalki Gvozdikovi (prej Cečevinici) je izrečena vaša hvaležnost pa kulturno postrežbo kupcev. Poslovodja Gluhov 30. izjava Prodajalka s pulta številka 24 tovarišica Gvozdikova je ne vzgojena in nenavadno surova s strankami. Prosim, da Jo opozorite na to. Brez podpisa »RIBJA POJEDINA« Prebivalci italijanskega mesta Camoglia so za konec turistične sezone brezplačno pogostili z ribami več tisoč turistov. Vsako leto v tem mestu priredijo »ribjo pojedino«, ki je že tradicionalna vsakoletna prireditev, ob kateri okoli deset tisoč družin iz tega mesta povabi najmanj po pet tujcev na svoj dom. S to prireditvijo jim je uspelo privabiti številne turiste. Vsako leto navadno špražijo rib za okoli 50 tisoč gostov. Ribe pražijo v eni sami ponvi, ki je verjetno največja na svetu. Njen premer meri 5 metrov, držaj pa je dolg 6 metrov. Ponev je težka 1500 kg! V tej ponvi lahko špražijo hkrati pol tone rib v 1500 litrih olja. ŽIVA BUDILKA 62-letna Gladvs Aterton iz mesta Wesly Masnes v angleški pokrajini Lancashere Je imela nenavaden poklic: 18 let je vstajala bolj zgodaj kot njeni someščani in začela ob pol štirih zjutraj opravljati svojo dolžnost »budilke«. Hodila je od hiše do hiše in budila številne tovarniške delavce, železničarje in kmetovalce, tako da je trkala na njihova okna s posebno palico, ovito s tkanino. Pred nedavnim je Gladvs izjavila, da ne bo več mogla opravljati svojega »poklica«, ker je že prestara. Ker niso našli nikogar, ki bi jo zamenjal, so bili njeni someščani prisiljeni, da so si nabavili prave budilke. • TISOČLETNO DREVJE Na področju province Ceng-Jang na vzhodnem Kitajskem so pred nedavnim odkrili drevje, staro več tisoč let, ki kljub temu še danes raste in cvete. Zanimivo je, da so celo najmlajša med temi drevesi stara okoli 120 do 500 let. To edinstveno drevje sedaj raziskuje posebna skupina strokovnjakov. Slabe ceste-gospodarska škoda RAZPIS NATEČAJA V BREŽICAH Ceste v brežiški občini so izredno slabe, tako da povzročajo gospodarsko škodo. Zato pripravljajo nekatere ukrepe, ki bodo izboljšali sedanje stanje. Ureditve čakajo predvsem te ceste: 0 BREZICE—DOBOVA. Ta okrog 7 km dolgi odsek ceste II. reda je pomemben zaradi najkrajše povezave Spodnjega Posavja z Zagrebom. Cesta je bila skoraj neprevozna, pravi strah za voznike motornih vozil. Pred kratkim so s hrvaške strani od Sotle do Zaprešiča cesto že asfaltirali. Cesta iz Brežic v Dobovo pa še čaka obnove. Zvedeli smo, da je modernizacija te -aste na prioritetni listi. Menimo, da bi morali čimprej začeti delati, ker to narekujejo gospodarski interesi področja. Zagrebško transportno podjetje ZET pa bo takoj po usposobitvi ceste odprlo redno avtobusno progo Zagreb— Brežice, na kateri to vozil avtobus vsaki dve uri v obeh smereh. Urejena cesta bo najkrajša povezava z zagorsko magistralo in bo pomembna turistična cpridobi-tev za Spodnje Posavje. 0 BREZICE—BIZELJSKO. Tudi ta cesta je II. reda in povezuje obsoteljska področja z avtomobilsko cesto proti Mariboru. Pred dnevi so preorali stranska cestišča in sredino posuli z gramozom. Rešitev je zasilna, vendar je cesta sedaj boljša. Treba jo bo čimprej modernizirati. » NA MOSTU V BREŽICAH. V kratkem bodo pričeli urejevati viadukt med BREŽIŠKE VESTI mostoma čez Krko in Savo. Predvideno je popravilo in asfaltiranje cestišča. Ta del ceste povezuje Brežice z avtomobilsko cesto. Do zdaj je bil cestni odsek na mostovih med rekama v tako slabem stanju, da so se ga vozniki in pešci upravičeno bali. Rešitev z asfaltno prevleko bo le zasilna, ker bo treba prej ali slej most obnoviti. 0 BREZICE—VIDEM-KR- ŠKO. Po klasifikaciji cest je prišla iz II. v nižji III. red, je pa važna prometna vez v Spodnjem Posavju. V načrtu je ureditev cestišča z utrjevanjem. Vozniki pričakujejo, da bodo to naredili že letos, kasneje pa bi jo asfaltirali. 0 BIZELJSKA CESTA V BREŽICAH. Zemeljska dela so opravljena, kanalizacija urejena, številni stanovalci in vsi, ki cesto uporabljajo, so v strahu, da bi slabo jesensko vreme preprečilo, da bi uredili makadamsko cestišče. Brezičani se tudi bojijo, da si arhitekti ne bi spet kaj novega izmislili, n. pr., da bi gradili ožje cestišče. Ne razumemo, zakaj je treba toliko inačic, če so načrti pravilni in odobreni. Nedvomno drži, da izbiranje variant zavira uspeh gradnje. Ali ne bi raje rešili vprašanje javne razsvetljave na novi cesti in v mestu, kakor da kolebamo in iščemo »boljše« načine za izvedbo del na cesti? Ponovno predlagamo, naj se cesta gradi po odobrenem načrtu in v okviru razpoložljivih sredstev. ek- Delavci zahtevajo red v zdravstvu Kolektiv brežiškega obrata IMV in kolektiv Agroservisa sta imela sestaneL*. na katerem sta se pogovorila o socialnem zavarovanju. Temeljito sta razpravljala o volitvah v skupnosti zavarovancev in o financiranju tega zavarovanja po novih predpisih. Kritikastrstvo nekaterih delavcev zoper nove ukrepe ni imelo uspeha, ker se večina dobrih delavcev zaveda, da je novi način financiranj?, njihova stvar, da morajo notranje zadeve v kolektivu sami urejati in sami nadzorovati trošenje družbenih sredstev. Upravnik zdravstvenega doma v Brežicah dr. Peček je razložil probleme zdravstvenih uslug ln zdravstvene službe. Delavci so odkrito kritizirali pomanjkljivosti v brežiški ambulanti. Odločno so zahtevali, naj se takoj odpravi protekcija pri sprejemanju »boljših« pacientov, naj se uredi čas za malice, češ da predolgo trajajo, kuhanje črne kave in stanje v zobni ambulanti. Povezava med kolektivom in ambulanto naj bi bila boljša, ker bo- do le tako lahko kontrolirali namišljene bolnike in izkoriščevalce družbenih sredstev. Strinjamo se z razlago in pojasnili dr. Pečka, ker v težavah ni lahko delati. Uvedba neprekinjenega delovnega časa v ambulanti, zlasti splošna ordinacija za zaposlene delavce v popoldanskem času bo vsekakor prispevala k pravilnemu razmeščanju pa- cientov in boljšim zdravstvenim uslugam. Spodbudno je, da so se delavci na sestanku sprostili in odkrito povedali, kaj ;ih teži in kaj je treba izboljšati. Zato je sestanek uspel Menimo, da je treba kritiko delavcev upoštevati in jim pojasnjevati stvari v razumljivem jeziku, medtem ko bi morali škodljivo kritikastrstvo zavračati. Zbori zavarovancev so končani Med 28. septembrom in 9. oktobrom so bili v vseh kolektivih gospodarskih organizacij v brežiški občini zbori zavarovancev. Teh so se razen predstavnikov občinskega sindikalnega sveta udeleževali tudi zastopniki okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki so zavarovancem razlagali nova zakona o zdravstvenem zavarovanju in finansiranju zdravstva. Ponekod so se zborov udeležili tudi zastopniki brežiškega zdravstvenega doma. Vsem zavarovancem je bil pojasnjen potek voli- 4. in 5. oktobra je občinski komite LMS v Brežicah organiziral seminar za mladinske ure na osnovnih šolah. Udeležili so se ga mladinski predstavniki iz vseh osnovnih šol in iz nižjih razredov gimnazije. Da je zanimanje za izvenšolsko dejavnost veliko, je pokazalo tudi število udeležencev, saj jih je bilo iz 9 osemletk kar 23. — Na seminarju so prvi dan obravnavali predvsem pomen in programe mladinskih ur, drugi dan pa organizacijska vprašanja. Upamo, da bo seminar pripomogel k hitrejšemu razvoju mladinskih ur na osnovnih šolah, in se zahvaljujemo mladim predavateljem iz gimnazije. Posebno pohvalo pa zaslužijo predavatelji, ki so bili izključno iz mladinskih vrst. I. P. tev v medobčinsko skupščino zavarovancev. Hkrati so jih opozorili, da je treba preprečiti neupravičeno trošenje sredstev. Po vseh kolektivih so bile živahne razprave. Opazili smo, da na zborovanjih skoraj nikjer ni bilo vodilnih uslužbencev gospodarskih organizacij. Iz razprav bi potegnili predvsem te ugotovitve: v zdravstvenem domu v Brežicah je treba po mnenju zborov odpraviti pomanjkljivosti in doseči, da zavarovanci ne bodo izgubljali časa s1 čakanjem v čakalnicah; zavodi za socialno zavarovanje naj uredijo vprašanje pokojnin in invalidnin, medtem ko naj si zavarovanci sami uredijo delovno dobo tako, da pri vlogi za upokojitev ne povzročajo težav z dokazovanjem delovne dobe, ker na ta način sami zavlačujejo postopek. MATIČNI URAD SEMIČ SPOROČA Septembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. Umrla Je Katarina Starina, delavka s Kašče, 64 let. Poročili so se: Vid Kamblč, mizarski mojster lz Gradca, ln Terezija Novak, delavka z VI-njega vrha: Stanislav Bahor, delavec iz Kašče, ln Nada Dajč-man, delavak iz Strekljevca; Jože Hrvat, delavec ir. Ljuba 2unič, delavka, oba lz Srednje vasi; Anton Gole in Pavla Hu-dorovac, oba iz Srednje vasi; Aleksander 2ivartovič, delavec, in Matilda Turk, delavka, oba lz Semica. Upravni odbor sklada za zl-danje stanovanjskih hiš občine Brežice razpisuje na podlagi 10., 43., 46. in 47. člena Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni Ust FJLRJ, št. 47-752/59) to V skladu s pravili sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Brezice ter po sklepu UO sklada, sprejetem na seji dne 13. 9. 1962 IV. NATEČAJ za najetje posojila lz Sklada za zidanje stanovanjskih hiš za gradnjo novih hiš in za veija popravila stanovanjskih hiš. Posojila bodo dana naslednjim interesentom: 1. za gradnjo stanovanj gospodarskim organizacijam, zavodom ter ljudskemu odboru 30,000.000 din. 2. za večja popravila stanovanjskih hiš 2.000.000 din. Pogoji za posojila so naslednji: 1. Vsak ponudnik mora prispevati h gradnji kot svoj delež lastna sredstva v višini najmanj 25 odst. Investicijske vrednosti objekta oriroma od predračunske vrednosti pri posojilih za popravila stanovanjskih hiš. 2. Najnižja obrestna mera znaša 1 odst., najdaljši rok vračila 20 let za nove gradnje BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Matija Radanovič, tesar iz Kapel, je padel s kolesa in si poškodoval glavo in rebra: Jože Sepetavc, sin delavca lz Stare vasi, si je pri kurjenju kresa opekel obraz; Martin Zorko, delavec iz Dobrave, se j« pri padcu poškodoval; Ivan Zarn, posestnik iz Nemške vasi, je padel pod voz to dobil notranje poškodbe; Ivan Bosina, d-elavec iz Sel, si je poškodoval nogo; Jože Teo-dorovič, delavec z Malega vrha, je padel z lestve ter dobil notranje poškodbe in poškodbe glave; Franc Kukovičič, kovi-nostrugar s Senovega, Je padel z mopedom in si poškodoval rebra. to 10 let za popravilo stanovanjskih hiš. 3. Vsak prosilec j« ob vložitvi prošnje dolžan položiti varščino v višini 0,5 odst. od zaprošenega zneska posojila na depozltni račun Komunalne banke Brežice. Ce prosilec ponudbo umakne, zapade varščina v korist sklada. 4. Posojilo se lahko uporabi za gradnjo stanovanj na območju občine Brežice. 5. Prosilec mora priložiti ponudbi vso predpisano dokumentacijo, ki jo objavi Komunalna banka Brežice. Ponudba s predpisano dokumentacijo se vloži na Komunalno banko Brežice, najpozneje do 30. oktobra 1962. v zapečatenem omotu. Na omotu mora biti obvezno označeno -IV. natečaj za stanovanjska posojila«. 6. Izid natečaja bo objavljen* na oglasni deski ObLO Brežice in Komunalne banke Brežice, prosilci pa bodo obveščeni pismeno v roku 14 dni po izidu natečaja. 7. Prednost pri natečaju imajo prosilci, ki nudijo najboljše pogoje glede lastne udeležbe, obrestne mere, rokov odplačevanja ln roka dokončanj« zgradbe. 8. S ponudniki, katerih ponudbe bodo odobrene, bo upravni odbor sklada sklenil posebno posojilno pogodbo. Lastno 23-odstotno udeležbo, kj jo mora prispevati ponudnik, je treba položiti pred sklenitvijo kreditne pogodbe, a najkasneje 30 dni po Izidu natečaja, na bančni račun, ki ga bo ponudnik prejel takoj po izidu natečaja. V primeru, če ponudnik ne bi pravočasno položil lastno udeležbo, lahko postane odločba 6 odobritvi posojila brezpredmetna. Ponudbo na posebnem obrazcu, z vso potrebno dokumentacijo je treba vložiti najkasneje do 30. oktobra 1962 na naslov Komunalne banke Brežice. Po tem datumu vložene prošnje se ne bodo upošteva'e. Obrazce ln vsa pojasnila glede dokumentacije, ki jo Je potrebno priložiti ponudbi, dobe InteresenU pri Komunalni banki Brežice — referat za stano-vanfske kredite. Sklad za zidanje s ano.anj-skih hiš občine Brežice Združevanje krajevnih organizacij SZDL Izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Črnomlju je 4. oktobra razpravljal o združitvi nekaterih krajevnih organizacij SZDL. Predlagali so, naj bi se.krajevni organizaciji v Dragatušu pridružili še SZDL na Tanči gori in Belčjem vrhu, pod Črnomelj pa bi spadali krajevni organizaciji v Vojni vasi in Vrano-vičih. Proučili so tudi možnost, da bi se združile še nekatere druge organizacije SZDL. Izvršni odbor je ugotovil, da so člani nekaterih komisij pri občinskem odboru SZDL nedelavni. Zato bodo najmanj delavne člane zamenjali z boljšimi, predvsem mlajšimi ljudmi. V vsej črnomaljski komuni bodo še ta mesec začeli razpravljati o osnutku nove,ustave in novega občinskega sta- luta. Akcijo bo začel občinski odbor SZDL, njegov izvršni odbor pa je na zadnji seji določil nekajčlanski aktiv, ki se bo načrtno pripravljal za razpravo o teh vprašanjih. Med -važnimi sklepi izvršnega odbora je tudi zahteva, da je treba takoj ustanoviti odbor za boj proti alkoholizmu. Izvršni odbor pa je razpravljal tudi o načinu in izvedbi tekmovanja krajevnih organizacij SZDL, ki ga je nedavno razpisal okrajni odbor Socialistične zveze v Novem mestu. NOVICE ČRNOMAIJSKE KOMUNE TOVARIŠ OBČAN IŠČE ZAŠČITO Najprej bi kazalo ugotoviti, da Belokranjci niso znani pravdarji ln svoje težave ter krivice, ki se jim dogajajo, neradi obešajo na veliki zvon. Toda vsega ni mogoče prenesti kar tako. Krivice so pereča zadeva, ljudje smo zanje najbolj občutljivi. Tudi če smo za napako sami krivi, poskušamo najti zadoščenje. Pritožimo se in pričakujemo odgovor v svojo korist. Ce nam ob taki zadevi spod-let>, nas nihče ne prepriča, da nimamo prav, zato se pritožimo višjemu organu. Nekje se bo že našel kdo, da nas bo razumel in ukazal »onim spodaj«, naj ravnajo drugače... Ali ravnamo vselej prav? Ali je prav, da pišemo naravnost izvršnemu svetu v Ljubljano ali kabinetu predsednika Tita v Beograd? Ali je res prav. da pri tem enostav- no prezremo občinske organe, ki morajo prvi pretresati zadeve? Zakaj tako? Ali računamo na poznanstva? Cemu, če nismo vedno upravičeni? Kaj ni škoda časa in papirja? Glede na to, kar se dogaja v črnomaljski občini, se sprašujemo, kaj bi bilo narobe. Mnogi zatrjujejo, da belokranjski domačin ni dovolj poučen o tem, kam se lahko pritoži, komu naj pošlje prošnjo itd. Po številu prošenj in pritožb v lanskem letu in letošnjem prvem polletju bi se res dalo sklepati, da je tako, toda del pritožb, .ti so romale od občine na okraj, od tod v središče republike in dalje, in tiste pritožbe, ki so jih poslali naravnost izvršnemu svetu LRS in predsednikovemu kabinetu, kažejo Be-lokranjce v povsem drugi luči. Prav je, da se pritožijo, če se jim godi krivica, prav je tudi, da iščejo zaščito pri višjih organih, če jih občinski ne »razumejo«, nikakor pa ni prav, da se pritožujejo takrat, kadar nimajo nobene podlage. Crnomaljci so največ prošenj poslali v zvezi z davčnimi olajšavami, stanovanjskimi problemi itd. Prošnje so pretresli upravni organi občine ali komisija za prošnje in pritožbe pri obč. odboru SZDL. Nekaj so jih rešili, nekaj zavrnili, sprejeli pa so več pritožb na zavrnitev. Navedli bomo postopek v neki sporni zadevi! ZALEGLO JE VIŠJE PRIPOROČILO! Angelca Zupančič, mati nekaj otrok, se je vselila v prazno stanovanje župne nadar-bine v Črnomlju. Vselila se je brez odločbe ObLO, ki je imel te prostore v upravljanju. Kmalu so ji občinski organi ukazali, naj zapusti stanovanje, ker se bo tja vselil neki delavec. Ta bo prišel iz prostorov »Zore«, ki jo nameravajo adaptirati. Dali so mu odločbo ln zahtevali, naj se nemudoma odseli. Zupančičeva se ni Izselila, pač pa je občinskemu odboru poslala pritožbo z obrazložitvijo, da je bivša interniranka, stanovanje pa potrebuje prav tako kot kdo drug. O njeni zadevi je razpravljal oddelek za gospodarstvo ObLO Črnomelj in pritožbo zavrnil. Ko se je pritožila okrajnim organom, se je z njeno pritožbo seznanil oddelek za gospodarstvo pri OLO Novo mesto in samo 'potrdil zavrnitev črnomaljskega organa. Kmalu zatem je romala nova pritožba v Ljubljano na Izvršni svet LRS. Iz Ljubljane pa je prišel odgovor z navedbo, da se je Zupančičeva sicer res vselila »proti volji občinskih organov«, vendar je treba upoštevati njene težave in stvar rešiti v njeno korist. Ko so oblastveni organi črnomaljske občine zvedeli, da se delavec iz »Zore«, kateremu so Izdali stanovanjsko odločbo, noče vseliti v stanovanje, kjer je bila Zupančičeva, so poslali odločbo o vselitvi Angelci Zupančič, ki je tako »uradno« prišla .do svojih pravic ... Na videz je zadeva razumljiva, opravljena po vseh predpisih. Toda izgubljeni čas, plsarjenje ne govorita ravno o hitrem reševanju teh stvari. Zakaj ne bi že v Črnomlju odločili, komu gre stanovanje? Mar je prav, da mora eden na cesto, če oba potrebujeta streho? Za počasno reševanje prošenj in pritožb ni nobenega opravičila, čeprav bo kdo ugovarjal, da se postopek podaljšuje zaradi tega, ker je »treba v zvezi z zadevo še marsikaj raziskati«, če bi v Črnomlju vsi organi v redu delali, bi prihranili veliko papirja in časa, ki bi ga lahko porabili za opravljanje dru- gih nalog. Sicer pa — zakaj opravljajo take posle organi, ki so že tako in tako preveč zaposleni? Kje je odborniška komisija za prošnje in pritožbe? V nekem poročilu ObLO je zapisano,- da imajo v ta namen, odborniško komisijo vendar se letos še nI sestala. Predsednik in podpredsednik ObLO Črnomelj pa sta na eni zadnjih sej na ustrezno vprašanje nekega odbornika pojasnila, da so stvari urejene in da odborniška komisija za prošnje in pritožbe dela. Kje so potem rezultati njenega dela? Mar dela vsak član komisije doma, če se letos še niso sestali? Slej ko prej bo moral ObLO o vprašanju temeljiteje razpravljati. Gre pa tudi za to, da se državljani dodobra poučijo o svojih pravicah in dolžnostih. Pri tem obveščanju čakajo Socialistično zvezi in druge organizacije še velike naloge. Nedvomno bo potem manj prerekanj, pritožb in podobnega. io NAS OBISK Potrebne so temeljite priprave za krajevne konference ze v začetku novembra se bodo v sevniški komuni pričele konference krajevnih or-9anizacij SZDL. Te dni smo obiskali predsednika občinskega odbora SZDL Dušana Breliha in ga zaprosili za kratek razgovor. Katere so po Vašem mnenju poglavitne naloge krajevnih organizacij SZDL pri izvedbi krajevnih konferenc? Konference krajevnih organizacij SZDL na območju na-*e komune se bodo pričele že v prvih dneh novembra. Vspele pa bodo 'e, če bodo dobro pripravljene. Zato je dolžnost vodstev krajevnih organizacij SZDL, da čimprej »kličejo sestanke, razne posvete in da razpravljajo o dosedanjem delu, o delu nadzornega odbora, sekcije in Podružnic. V to pripravo je treba vključiti tudi obravnavo o predosnutku naše nove ustave. Vodstva krajevnih organizacij morajo nadalje krediti evidenčno knjigo članstva, računsko knjižico, pobrati zaostalo članarino in Povečati število članstva. To so poglavitne naloge vodstev krajevnih organizacij v času Priprav za izvedbo krajevnih konferenc. Kako boste rešili kadrovsko vprašanje novih odborov? To je dejansko problemi Naše mnenje je, naj se izvodio v nove odbore ljudje, ki so voljni delati. Vsekakor naj bo sestav bodočih odborov °draz strukture občanov, ki živijo in delajo na področju fO- Pri izbiri kandidatov moramo bolj upoštevati mladino in žene. člani odborov krajevnih organizacij naj bodo takšni, da jih bomo lahko izvolili v bodočo občinsko in okrajno skupščino. Omeniti moram, da smo za vse priprave in izvedbo konferenc za vsako krajevno organizacijo zadolžili po enega člana organizacijsko ■ ka- drovske komisije Hi člana predsedstva. To je še eno jamstvo, da bodo krajevne konference izvedene pravočasno in dobro. Namen konference je torej tudi izvolitev delegatov za občinsko konferenco in članov šolskih odborov? Krajevne konference volijo določeno število delegatov za občinsko konferenco. Na vsakih 80 članov se voli en delegat, če pa ima krajevna organizacija manj kot 80 članov, izvoli enega delegata. Na teh konferencah bomo volili tudi člane šolskih odborov. Pri i'ć'Kćbi kov.firen; krajevnih or}iih.f^j ielim vsem veliko uspeha. Občinski odbor SZDL pa bo pri tem pomagal. D. K. V SEVNICI: premalo vzgojiteljev za Ljudsko tehniko Občinski odbor Ljudske tehnike v Sevnici ima veliko delovno področje. Na nedavni seji so obravnavali nekatere probleme, ki zanimajo 'se občane. Ugotovili so, da te v letošnjem šolskem letu onemogočen tehnični pouk skoraj v vseh osnovnih šolah, razen na Bučki, kjer de-g strokovni vzgojitelj. V Sevnici so brez vzgojitelja, ker je tovarišica odšla v LJubljano. Kako bo z akcijo v okviru JPI, še ni znano, povsem jasno pa je, da bo treba nove vzgojitelje za tehnično dejavnost dobiti s pomo- Ne poškodujte prometnih znakov ob poteh, ker Janko postanejo nerizum-Ijivi: Tudi tako lahko povzročite nesrečo! čjo seminarjev, ki bi jih priredili v ta namen. Pomagali bi lahko tudi strokovnjaki iz proizvodnje. V težavah so radiomater-ji in člani fotokluba. Vse kaže, da bo ta dejavnost prenehala ob koncu tega leta, ker ni prostorov. Prostor bo treba na vsak način dobiti, ker ga bodo zlasti potrebovali v akciji LT v okviru JPI. Da bi se ljudje seznanili ■3 potrošnjo elektrike v gospodinjstvu in stanovanjih, pripravlja odbor LT skupaj s centrom za gospodinjstvo in DES vrsto predavanj in filmov o tem, kakšna naj bo pravilna potrošnja elektrike. Pri. tem pričakujejo pomoč Društva inženirjev in tehnikov v Sevnici. — mtr — Kje je ceneje? V petek smo obiskali poslovalnico št. 2 trgovskega podjetja »Sloga« in poslovalnico št. 2 Splošnega trgovskega podjetja v Sevnici. Zabeležili smo si cene kmetijskih [ proizvodov. V poslovalnici j »Sloge« so prodajali jabolka ; po 50 din kilogram, grozdje po 160, kutine po 40, limone po 300, hruške po 60, špi-I načo po 120, krompir po 37, čebulo po 150, lanske orehe po 300, mleko liter po 48, kranjske klobase po 140 eno, reberca po 660 kg, vratovino po 720 in ocvirke po 600 dinarjev. V poslovalnici Splošnega trgovskega podjetja so prodajali papriko po 75 dinarjev kilogram, solato 70, zelje 60, krompir 40, breskve 80, limone 280 in čebulo po 140 dinarjev. Bistvenih razlik v ceni ni, le da je v poslovalnici trgovskega podjetja »Sloga« večja izbira. Tekmovanje krajevnih organizacij SZDL Krajevne organizacije v sevniški občini tekmujejo na osnovi razpisa okrajnega odbora SZDL. člani organizacij-sko-kadrovske komisije ter izvršnega odbora so krajevnim organizacijam že obrazložili namen tekmovanja, pomagali pa bodo tudi sestaviti prvo poročilo. Poročali smo že, da je okrajni odbor razpisal pet nagrad za najboljše krajevne organizacije v okraju. Prva nagrada znaša 250 tisoč dinarjev, druga 190 tisoč, tretja 140 tisoč, četrta 100 tisoč in peta 70 tisoč dinarjev. Tudi občinski odbor SZDL v Sevnici bo nagradil tri najboljše organizacije v občini. Prva nagrada znaša 150 tisoč dinarjev, druga 100 tisoč in tretja 50 tisoč dinarjev. Razpisane bogate nagrade bodo vsekakor spodbujale vodstva in člane krajevnih organizacij k tekmovanju. Katere dejavnosti bo vključevalo Komunalno podjetje Komunalno podjetje v Sevnici je bilo ustanovljeno 15. septembra letos iz bivšega gradbenega podjetja »Ma-rok«. Novo ustanovljeno podjetje je opustilo večjo gradbeno dejavnost in se usmerilo predvsem v obrt ter izkoriščanje peskokopov, kamnolomov in v proizvodnjo cementnih izdelkov. S 1. novembrom bodo ustanovili mizarsko delavnico ki se bo ukvarjala z izdelavo opreme za lokale ter pohištva. Vodja mizarske ekonomske enote bo znani strokovnjak za pohištvo Matija Kurnik. Delovni program komunalnega podjetja še ni dokončno izdelan. Uspešni napori Kopitarne V obratu kovinske galanterije, v obratu kopit, pet, v lakirnici in v skladišču, povsod se bije velika bitka za dosego planskih obveznosti. Kopitarna v Sevnici, ki je zadnja leta močno razširila svojo dejavnost, postaja vsako leto pomembnejši činitelj v gospodarskem razvoju komune. 600-čianski delovni ko- lektiv tovarne bo -letos dosegel najmanj 820 milijonov dinarjev bruto produkta. Od tega je v osmih mesecih bilo realiziranega 552 milijonov dinarjev ali 67,5 odstotkov letošnjih obveznosti. Povprečna mesečna realizacija je torej 69 milijonov dinarjev bruto produkta. Kopitarna se s kvalitetnimi proizvodi močno uveljavlja v tujini. Nedavno so dobili iz ZDA naročilo za izvoz 60 tisoč parov napenjačev. Izdelava tolikšnega števila napenjačev predstavlja dvomesečno proizvodnjo tovarne. Samo pri realizadji tega naročila bodo zaslužili 32 tisoč dolarjev. Septembra Je Kopitarna izvozila v Italijo 401 kubik jelovine in bukovine v vrednosti 12 milijonov lir. »LISCA« pripravlja tečaj v Loki Konfekcija »Lisca« iz Sevnice namerava v Loki prirediti šivalni tečaj. Tečajnice bi potem na svojem domu šivale za konfekcijo. V Loki so to namero sevniškega podjetja pozdravili, saj nimajo nobenega podjetja, ki bi zaposlilo žensko delovno silo. Na pobudo krajevnega ura- Predvsem namerava razširiti tisto dejavnost, ki bo kraju potrebna. Za razširitev obstoječih obratov pa bodo v kratkem zaposlili v proizvodnji še več ljudi. da v Loki je bil 4. oktobra sestanek za vse žene in dekleta, ki bi hotele delati za »Lisco«. Pred 15 navzočimi je zastopnik konfekcije obrazložil namen šivalnega tečaja. Za tečaj se je že prijavilo 10 žena šivilj. Za to bo tečaj krajši. V teku pa je akcija, da bi se prijavile tudi žene iz hribovskih predelov. Skoda bi bilo zamuditi priložnost, ker nudi konfekcija vsem še posebno ugodno priložnost. Predvsem je ugodno, da bo »Lisca« preskrbela šivalne stroje, ki jih bo moč kupiti v obrokih. Tečaj se bo pričel najkasneje v drugi polovici oktobra. Prostori so že pripravljeni. S. Sk. SEVNIŠKI VESTNIK Letošnji plan izvoza znaša 225.556 dolarjev, do konca septembra pa je bil uresničen s 75 odstotki (168 tisoč 515 dolarjev). Največji odjemalci proizvodov so ZDA, Italija, ZAR, Izrael in Španija. Povprečen zaslužek zaposlenega je 24.680 dinarjev. S porastom proizvodnje bo po rastel tudi zaslužek zaposlenih in tudi nadaljnji razvoj tovarne bo v bodoče še uspešnejši. V Beli krajini so prizadevni v Ljudski tehniki Naš avtobus je odpeljal namesto ob 6.20 šele ob 6.35, češ "da je to zaradi spremembe voznega reda po 1. oktobru, žal pa te spremembe nismo nikjer videli objavljene v časopisju, čeprav malce nejevoljni, smo le krenili proti Gorjancem in Beli krajini, ki se je mestoma že sončila, mestoma pa jo je še zagrinjala megla in skrivala jesensko zlato vinogradov. Pri Suhorju smo zavili po poljski cesti skozi Slamno vas in pobirali predvsem šolsko mladež, ki je hitela v metliške šole. V Metliki mi je na trgu oko obstalo pred dvema okusno METLIŠKI TEDNIK MATIČNI URAD METLIKA SPOROČA Septembra sta bila rojena dva dečka in ena deklica. Poročili so se: Jar.ez Dragoš, uslužbenec iz Metlike, in Malči Puš, uslužbenka iz Gradca; Martin škof, klepar iz Dragom-lje vaei, in Karolina Kolar, kuharica iz Maekovca. Umrli so: Ivana Rajer, gospodinja iz Dragomlje vasi, f« let; Cvetka HežeJc iz Bojanje vasi, 20 tet; Katarina Gustin iz Zele-beja, 60 let; Ignac Zr.idaršič iz Curil, SS let; Ana Plesec iz Železnikov, 66 let. urejenima izložbama, kjer so razstavili pridni in požrtvovalni fotoamater j i in likovniki fotografije o delu šole, krožkov in pionirske organizacije ob njeni 20-letnici. V razgovorih s predsednikom občinskega odbora LT, predsednikom občinskega odbora SZDL smo izmenjali vrsto misli. Res zaznamujejo nekatere LT prav razveseljivo rast in uspehe, saj Društvo kmetijskih strojnikov prav pridno dela, prav tako tudi AMD, ki s pomočjo obrata »Novoteks« prireja tečaje za voznike amaterje. Tudi v šoli je LT zelo aktivna, zlasti foto krožek, ki že prerašča v samostojen klub. Tudi v šoli mi je tovariš ravnatelj zatrdil, da se razvija tehnični pouk v večini šol prav razveseljivo, posebno v Metliki, Podzemlju in na Suhorju. Treba pa bo bolj koordinirati vse delo LT, utrditi občinski odbor in mu finančno pomagati. Močno me je iznenadila vrsta cvetličnih gredic in parkov, ki kažejo, da tudi v tej smeri Metličani napredujejo. Ko pa zazreš še močno gradbeno dejavnost, si lahko prepričan, da je bodočnost tudi tega predela svetla in lepša. V Črnomlju smo pobrskali po težavah in uspehih LT. Društvo kmetijskih strojnikov je začelo vzgajati traktorski naraščaj in se pripravljati na zimski študij. Avtomobilska in foto sekcija sta aktivni, kar sem razbral iz lepakov, vabil in fotografij, razstavljenih po izložbah. Tudi v šolah si prizadevajo za tehnični pouk. Veliko je dobre volje, pa tudi uspehov, saj imajo tehnični pouk že v Semiču, Dragatušu, na Vinici, pripravljajo pa ga tudi v Starem trgu. Težave so zaradi pomanjkanja materiala in s predavatelji. Mnogo je na tem področju storila že tov. Podrgajsova, ki je že lani priredila nekaj krajših seminarjev za vzgojo tehničnega kadra po šolah. Seveda pa j« nujno sodelovanje z Društvom inženirjev in tehnikov, ki bi moralo v Metliki in Črnomlju bolj pomagati mladini. •mrt- Razgovor o programu kulturnega dela Pretekli ponedeljek je v prisotnosti člana predsedstva sveta Svobod in prosvetnih društev OLO Novo mesto potekal pogovor o bodočem kulturnem delu v občini. Poseben poudarek je bil na nadaljnjem delu tcmhuraškega zbora, folklorni skupini in pevcih v Metliki. Prav tako je bilo sprejeto v programu, naj se po ostalih društvih razvijajo dejavnosti, za katere je možnost, predvsem dramatske sekcije in glasbeni ansambli. Medsebojna gostovanja naj bi omogočila kvalitet ne predstave, ki bi gledalce zadovoljile. O podrobnejšem programu bodo razpravljali sosveti. Končali so priprave za volitve Razgovor z zavarovanci, ki ga je v Metliki pripravil okrajni zavod za socialno zavarovanje, je obravnaval nove predpise s področja zdravstvenega varstva, ki so začeli veljati 1. julija letos, in financiranja te službe, ki bo v veljavi 1. januarja 1963. V soglasju z vsemi ObLO bo na področju novomeškega okraja ena skupnost socialnih zavarovancev. Njen organ bo skupščina, katere člani bodo izvoljeni na konferencah volilnih enot po občinah. V metliški občini bosta v skupščino Izvoljena dva člana. Li Čemu čakamo v kmetijstvu, ko dobro vemo, kaj je potrebno narediti? Na področju naše občine se bavi s kmetijstvom nad polovico prebivalstva. Zato je razumljivo, da so razprave Po IV. plenumu CK Zveze komunistov Jugoslavije tako ž*vahne, ker se tudi veliko ljudi, ki so v gospodarskih organizacijah ali drugod, bavi s kmetijstvom. Veliko ljudi namreč niha med podjetjem ali ustanovo in zemljo. V ce-lo'i ni kmet niti delavec ali Uslužbenec, temveč se dohodki od zemlje ali službe dopolnjujejo. Tudi na nedavnih sejah občinskega komiteja in ob oinskega odbora Socialistične ^'eze so obravnavali kmetijsko problematiko; obravna- vana je na sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov. Vendar je videti, da dvomesečne razprave za sedaj niso rodile pozitivnih ukrepov, čeprav je bilo večkrat ostro postavljeno vprašanje razmejitve med kmečkimi proizvajalci in tistimi, ki niso dobri delavci niti v tovarni niti na kmetiji. Ponekod obstajajo še nejasna vprašanja in ljudje še niso seznanjeni z načrti kmetijske organizacije v tem ali prihodnjem letu. Kmetijska zadruga se za sedaj nikakor ne zanima za zemljo v višinskem predelu občine, ker tam ni možno obdelovati zemljo v kompleksih in na moderen način. V prvi plan je postavljena razširitev kmetijskega posestva v Mestnem logu za nadaljnjih 150 hektarjev zemljišč. To se bi moralo izvesti že letos. Toda zakaj čakajo in se ne lotijo dela? Veliko se govori o 150 hektarjih neobdelanih zemljišč v okolici Metlike. Ali ne bi pristojni organi proti takim lastnikom zemljišč ukrepali po vseh zakonitih predpisih, saj so odloki občinskega odbora o racionalnem izkoriščanju zemljišč, o agrominimumu in drugi sprejeti, samo izvajati jih je treba. Nekaj besed o pogodbenem sodelovanju. Načrt kmetijske zadruge za 1962/63 je 450 ha pšenice. Lani je bil plan 432 hektarov in je bil dosežen s 403 ha. A do 20. septembra, to je neposredno pred setvijo, so letošnji plan dosegli le okrog 50-odstotno. Kje so vzroki? Kmetijska služba je v tej smeri premalo delovala. Na hitro sklicani sestanki po vaseh z majhno udeležbo so dali slabe rezultate. O tem pomembnem vprašanju niso spregovorile krajevne organizacije Socialistične zveze, čeprav bi si morale to zadati kot eno prvih nalog pred jesensko setvijo. Ljudje dostikrat kritizirajo kmetijsko zadrugo, da ne preskrbi semen. V letošnji sezoni zahtevajo kmetje pšenico Salto, na katero so se namreč že navadili, čeprav se je ta sorta pšenice že izrodila in ne daje dobrih hektarskih donosov. In ker te sorte zadruga nima, godrnjajo. Kakor je navada, da se ljudje novosti ne oprijemljejo hitro, tako je tudi z bolj donosnimi sortami pšenice. Tako je na primer francoska sorta pšenice dala v letošnjem letu v Mestnem logu na kmetijskem posestvu hektarski donos 46 centov, medtem ko so nekateri individualni proizvajalci dosegli polovico manj. S tem pa je tudi dohodek na hektar za 100.000 dinarjev manjši! Na seji občinskega odbora Socialistične zveze so razpravljali tudi o tem, da v grada-škem sektorju primanjkuje strojne opreme. Zato bo nujno potrebno, da kmetijska zadruga v tem proizvodnem okolišu organizira močno strojno postajo. Problemov s kmetijskega področja je dovolj. Zavedati se moramo, da jih ne bo mogoče rešiti v kratkem času, ampak bodo nekateri trajali tudi po več let. Zato je potrebno, da se lotimo težavnih nalog temeljito ta ob dobrem načrtu. Toda čakati ne smemo. Janez Dragoš Dušan Jereb-Stefan (Ob odkritju spominske plošče) Dvajset let bo poteklo 12. marca 1963, odkar je v neenakem boju s številno sovražno premočjo v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu oniah-nil narodni heroj Dušan Jereb-Stefan. V nedeljo, 14. t. m., mu bodo njegovi stanovski tovariši odkrili v veži Veterinarskega zavoda v Novem mestu spominsko ploščo, delo akademskega kiparja Vladimirja Stovička. Te vrstice naj vsaj v skromnih potezah ožive pred nami njegov lik. Rojen je bil v Ljubljani 26. januarja 1908 očetu Radu, takrat notarskemu pripravniku, is materi Karli, r. Turk, iz Idrije. Prvo mladost Je preživel v Radečah pri Zidanem mostu, kjer je bil oče notar, ter je tam z bratoma Radom in Dragom obiskoval ljudsko šolo. Poleti 1916 je pri Jerebovih v Radečah preživel počitnice takrat sedemnajstletni dijak idrijske realke in novomeški rojak Božidar Ja-kac, ki nam je med svojimi prvimi risbami in slikami ohranil tudi portret osemletnega Dušana. Profesor Božidar Jakac in Dušanov brat dr. Drago pripovedujeta o tem: Slavist idrijske realke prof. Ljudevit Mlakar, stric Jerebovih fantov, je staršem priporočil, naj za velike počitnice povabijo mladega Božidarja Jakca, čigar starši so se takrat vračali iz Romunije v Slovenijo ln se začasno nastanili v šmarjeti na Dolenj-sekm. Jakac naj bi med počitnicami s fanti ponavljal šolsko snov in jim bil tako na pol domači učitelj, napol prijatelj in vrstnik pri njihovem skupnem romanju po bližnji in daljni okolici Radeč. Tako je Jakac pri Jerebovih, kot sam pravi, preživel svoje najlepše počitnice, ki so potekale nekaj v učenju in ponavljanju, "predvsem pa v krajših ln daljših izletih, medtem in zlasti ob večerih pa v živahnih razgovorih o vseh čudovitih stvareh, ki jih doraščajočim fantom odkriva seznanjanje z zemljepisjem is daljnimi ljudstvi ter deželami, o zvezdah in vsemirju, o čudih tehnike in Iznajdb. Zraven pa so obnavljali zgodbe, povesti in podobno. Najraje so se podili ob bregovih Save in okoli bližnjega Gut-mannsthalovega gradu Dvora, zahajali k Piatnikovi papirnici, pa se vzpeli tudi na Bruni is Kum. Prav na teh izletih se je naglo polnila Jakčeva skicirka, nastajali so prvi njegovi akvareli in v Radečah je naslikal tudi svoje prvo olje: skupinski portret treh mladih bratov Jerebov. Jakac sam pravi da so mu Radeče bila prva akademija, družina Jerebovih pa tudi prvi naročnik za omenjeni skupinski portret. Po 06novnl šoli Je Dušan odšel na gimnazijo v Ljubljano ln ostal tam do končanega tretjega razreda, med četrtim ln Šestim razredom nadaljeval študij v Ptuju, sedmi in osmi razred gimnazije pa je opravil v Kočevju in tam leta 1928 napravil zrelostni izpit. Odločil se je za Zivlnozdravnlški poklic ln odšel na visoko šolo na Dunaj, kjer je, z Izjemo enega semestra, preživelega v Zagrebu, končal študije v letu 1933. Ze dejstvo, da se je odločil za študij na Dunaju, kaže, da Je vlsokošolec Jereb želel ne samo pridobiti si čim boljšo strokovno usposobljenost v bodočem poklicu, temveč je hotel v velikem mestu, ki nudi vse več možnosti za širitev ir. pc-globUev duševnega obzorja in znanja, prlU tudi v neposred-nejšl stik z mednarodnim naprednim gibanjem. Saj je dovolj znano, da je bil Dunaj tisti čas središče revolucionarnega gibanja zlasti za srednjo Evropo in Balkan. Tako je bil Dušan Jereb na Dunaju v stalnih stikih z revolucionarno mladino balkanskih držav in v njenem krogu se je razvil v Iskrenega revolucionarnega borca, v trdnega marksista, ki te poslej vse svoje teoretično, politično in strokovno znanje uporabljal v korist delovnega človeka. Da bi mogel to svoje delovanje opravljati kar najbolj neodvisno, se ni hotel vezaU na službo državnega uradnika, temveč je sprejel najprej namestitev v zasebnem Predovl-oevem laboratoriju v Dugi Resi, kasneje pa mesto veterinarja pri novomeški občini. Tu, na Dolenjskem, je Dušan razvil vso svojo delavnost. Spozna, val je neposredne težave, videl bedo in izkoriščanje kmečkega prebivalstva ter mu po svojih močeh z vso požrtvovalnostjo pomagal v vsakdanjih tegobah, ne meneč se za lastno ugodje ln korist. Tako si je s svojo nesebičnostjo ln revolucionarno vero. ki jo Je vedno ln po- Božidar Jakac: DUSANČEK JLREB (5. septembra 1916 v Radečah) vsod pogumno izražal, pridobil veliko zaupanje v vsaki kmečki hiši. Pa tudi sicer je v času svojega novomeškega življenja bil znan ne samo kot veder in nasmejan družabnik, ampak tudi kot človek, ki je vedno ln povsod na nevsiljiv način širil napredne ideje ln poleg tega svoje dobro yi s trpečim človekom čuteče srce razodeval na primer tudi ■ tem, da je, sam velik ljubitelj knjig, ne samo kupoval skoraj vso Izhajajočo domačo literaturo, temveč to tudi potem razdajal, predvsem po bolnišnicah. Tudi v zapore je skušal dostavljati knjige, pa mu jetnlška uprava ni dovoljevala. Ob izbruhu španske državljanske vojne je hotel stopiti v vrste borcev mednarodnih brigad, toda težka bolezen v Parizu poleti 1937 mu je preprečila ilegalni odhod v Španijo. V času novega vzpona ilegalnega komunističnega gibanja na Dolenjskem po letu 1937 je vložil vse svoje sile v ta pokret in 1940 postal član novomeškega okrožnega ko- miteja KPS. Sovražna okupacija ga je zatekla v Novem mestu in po odhodu Vinka Kristana v Ljubljano v aprilu 1941 je kmalu postal sekretar okrožnega komiteja, ki je po direktivah CK že od konca aprila vodil organiziranje borbenih skupin, zbiranje orožja in municije in širil ilegalno literaturo. Ob vse večji razširjenosti Osvobodilne fronte je postal tudi sekretar okrožnega odbora OF. Zaradi te svoje delavnosti je postal okupatorju kmalu sumljiv in se je v novembru 1941 moral umakniti v Ljubljano. Tam je bil pod imenom Štefan član okrožnega komiteja KP in sekretar okrožnega odbora OF Ljubljana vse do julija 1942, ko je bil poslan na Dolenjsko, kjer mu je bila zaupana dolžnost sekretarja Pokrajinskega poverjeništva CK KPS in sekretarja Poverjeništva IOOF na Dolenjskem. Kot aktivist je na Dolenjskem organiziral in vodil osvobodilno borbo in bil daleč poznan kot vztrajen ln pogumen organizator ter borec, ki se npr. ni strašil niti ob belem dnevu priti v naselje, čeprav je bila v njem morda sovražna bojna enota. Ta svoj pogum in vedno pripravljenost na borbo je izpričal tudi v zadnjih trenutkih svojega življenja. Ko je v začetku marca 1943 z večjo skupino aktivistov odhajal s Trške gore proti Žužemberku, je njegovo skupino v Velikem Lipovcu nenadno obkolil veliko številnejši sovražnik. Dušan se je v hipu odločil: skočil je iz hiše, v kateri so bili njegovi sodelavci počivali, in z lastnim telesom kril njih umik. Toliko je sovražnika zadržal, da se je večina aktivistov lahko prebila, sam pa je z nekaj soborci obležal na bojišču. Tako je sam sebi in svojim idealom ostal do konca zvest in jih tudi s svojo krvjo potrdil. J. Kratke iz Dol. Toplic ■ 20-letnico pionirske organizacije so pionirji v Dolenjskih Toplicah praznovali 29. septembra. V prosvetnem domu so imeli proslavo, zvečer pa so kurili kresove. Proslave so se udeležili tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij. ■ V poslopju krajevnega urada v Dolenjskih Toplicah bodo imeli poročno sobo in turistično pisarno, razen tega pa urejujejo stanovanje za tajnico krajevnega urada. Dela pri ureditvi teh prostorov so se zavlekla, vendar upajo, da Jih bodo delavci še letos končali. Odkritje spominske plošče Dušanu Jerebu-štefanu V nedeljo, 14. oktobra, ob 10. uri bo v prostorih veterinarske postaje v Novem mestu, Cesta herojev 50, odkritje spominske plošče veterinarju Dušanu Jerebu-štefanu, narodnemu heroju. Obenem bo v pežastitev njegovega spomina v istih prostorih odprta spominska razstava, ki jo prireja Dolenjski muzej. Vse njegove prijatelje in znance ter bojne tovariše in vse, ki se žele pokloniti spominu padlega heroja, vljudno vabimo. DRUŠTVO VETERINARJEV IN VETERINARSKIH TEHNIKOV OKRAJA NOVO MESTO Božidar Jakac: RADEČE (akvarel. 2. 9. 1916) »n0vsfn>i!>T • . :.^t& ji~^>4 Obljube ne odpravljajo težav Starši se prav gotovo še spominjajo nemogoče gneče, kakršna Je bila v novomeški knjigarni ves avgust in september, ko so kupovah šolske knjige in vse ostalo, kar otroci potrebujejo v začetku šolskega leta. V knjigarni EMKA na Glavnem trgu smo izvedeli, da so v avgustu in v septembru prodali za 3 milijone 697 tisoč dinarjev šolskih knjig. Tolikšen promet so dosegli trije prodajalci v prodajnem prostoru, ki je za današnji čas premajhen in neprimeren. Brez dvoma je k tako zavidljivi številki prispevalo tudi dejstvo, da smo bih letos vsled prizadevnosti in domiselnosti kolektiva prodajalcev deležni svojevrstne novosti: Umrl je Janez Klobučar-Bradač, oče petih partizanov V nedeljo, 7. oktobra, smo na Urinih selih pokopali S2-letnega znanega partizanskega očeta Janeza Klobučarja — Bradača. V dveh zakonih se mu je rodilo 13 otrok. Pet jih je umrlo te v rani mladosti. Otroke je vzgajal v naprednem duhu; pet sinov je poslal v partizane, od katerih se trije niso ved vrnili; junaško so padli v borbi z oku- 'Patorjem. Padli to za tisto svobodo, ki jo je tudi Janez neizmerno cenU. Zato je po osvoboditvi pomagal na vseh področjih, kjer se mu je nu dila priložnost obnavljati tn graditi osvobojeno državo, saj se je zavedal, da ne more mimo tistega, za kar so njegovi sinovi in sinovi mnogih darovali svoje življenje. Janez Klobučar je bil med prebivalci zelo priljubljen, zlasti med lovci, saj je bil njihov zvesti član nad 60 let.' novomeSk, komuna Podrl je mnogo ščetinarjev in ostale škodljive divjadi. Bil je član ZB in drugih organizacij. Vsi, ki smo ga poznali kot raprednega m vedrega človeka, ga bemo ohranili v trai-nem spominu. Želimo mu, naj mu bo lahka domača zemljica, ki jo je tako ljubil. J. Petrina starši so lahko kupili v polivi-nilne vrečke zavite komplete šolskega pribora za posamezne razrede. Vsekakor je tudi to precej zmanjšalo gnečo i° čakanje staršev na postrežbo v premajhnem prodajnem prostoru. Kljub temu pa je dober mesec dni bil v prodajalni takšen naval, da Je marsikdo večkrat, preden Je zavil v lokal, nakup knjig odložil. - iz tega, kar smo našteli, lahko potegnemo samo en zaključek: Novo mesto nujno potrebuje sodobno urejen prostor za prodajo knjig. Prostor, ki bo estetsko ustrezal kot prodajalna tiskane umetnosti 1» bo hkrati zagotovil kulturnej-šo postrežbo od dosedanje. V vrišču, ki se je razvil lani okoli razprav, katera založba naj prevzame knjigarne na našem področju, je bilo slišati mnogo obljub o obnovi lokalov, razen v Brežicah pa j* ostalo vse pri starem. Zakaj tako, vprašujemo * imenu javnosti. Novomeška kronika šmarješke iveri • Področni zadružni svet v šmarjeti je za svojega predsednika izvolil Franceta Medleta. Na seji so se pogovorili o enotnih odkupnih cenah kmetijskih pridelkov in pripravah na Jesensko setev. Svet je sklenil, da bo vložil vse napore, da bo plan zanesljivo izpolnjen. O Na zadnji seji krajevnega odbora ZB v Šmarjeti so razpravljali o problemih v zvezi z reševanjem prošenj članov glede priznavanja,delovne dobe. Na seji so poudarili, da jih pri tem ovirajo neresnične izjave. £ Krajevni odbor RK v Šmarjeti je pred kratkim na seji razpravljal o podeljevanju blaga za socialno ogrožene člane in redne podpi-rance. £ Predzadnjega septembra so šmarješki pionirji praznovali 20-letnico pionirske or- ganizacije. Na proslavi, kjer je bil navzoč tudi zastopnik pokrovitelja tovarne zdravil »Krka«, so pionirjem podelili značke. 0 V nedeljo, 30. septembra je imel aktiv LMS v Šmarjeti mladinsko konferenco. Predsednik aktiva Anton Dragan je izčrpno poročal o delu v preteklem obdobju, njegovo poročilo pa so dopolnila še poslovna poročila organizacije. K razpravi se je prijavila tudi predsednica občinskega komiteja LMS Novo mesto Lojzka Potrč, ki je pohvalila delo aktiva in dodala, da bo treba več pozornosti posvetiti izobraževanju mladine. V ta namen naj bi ustanovili več krožkov in sekcij. — Na koncu so v razpravi želeli, da bi dobili primeren r, kjer bi lahko bolje delali. D. P. ■ Bršlin potrebuje avtobusno postajališče, tako trdijo prebivalci tega mestnega okoliša, ki se je z gradnjo novih stanovanjskih stavb že kar lepo razvilo. Vse kaže, da bo treba zahtevam prebivalcev ustreči. Večina avtobusov, ki potujejo skozi Novo mesto, pripelje ali odpelje po karteljevskem priključku, potnikom iz Bršlina pa bi bilo močno ustreženo, če bi avtobusi za trenutek postali v Bršlir.u, da bi lahko vstopili in izstopili. Poudariti velja tudi to, da so mnogi sprevodniki toliko uvidevni, da na prošnjo potnikov v Bršlinu že ustavljajo. Postajališče bi se dalo urediti brez večjih stroškov na prometnem otoku v začetku odcepa za avtomobilsko cesto. ■ Pretekle dni, ko je bilo dovol' gob po gozdovih okoli Novega mesta, so kar cele skupine nabiralcev odhajale iz mesta. Tisti, ki so bili bolj zgodnji, so nabrali polne košare ajdovčkov, drugi, ki so Imeli manj sreče, pa so prinesli domov samo »vzorčke-. Zgodilo pa se Je, da so posamezniki kolovratu! po gozdovih več ur, ne da bi kaj našli. Izkušeni nabiralci pravijo, da vsak ne zna nabirati gobi ■ Priključek ceste, ki vodi od Paučlčeve vile oz z dvorišča stavbe OLO na ' Ljubljansko cesto, bo kmalu asfaltiran. Ker Je bilo vedno dosU prometa po tem sicer kratkem odseku ceste, so ga sklenili asfaltirati. Dela lepo napredujejo ln bodo kmalu končana. ■ Na ponedeljkovem živilskem trgu nI bilo nobenega jajca naprodaj. Gospodln'e s° močno godrnjale, nato pa zavile v trgovino in Jih tam ku-pUe. Povedale so, da so jajc*' kupljena v trgovini, prav ta"0 sveža ko usta na trgu, raze" tega pa so cenejša. To si velja zapomniti! — Na trgu so prodajali gobe po 350 din. grozdje po 160 din, breskve P° 80 din, paradižnike po 80 din-smetano v skodelicah po 1°" din, čebulo po 130 din, koren po 80 din, kislo repo po 60 din. zelje po 70 din in- zeleno bo" lato po 120 din kg. ■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Jožica Senlca iz Muzejske 14 - dečka, in Marij« Krese iz Slakove 1 - deklico-Poročila sta se: Martin Luzar. uslužbenec lz Gaberja, ln Elizabeta Barkovič, uslužbenka i* Trdinove 20. Smrti ta teden ni bilo. TAJNICO s perfektnim znanjem strojepisja, z razvitim čutom za slovenski jezik in z veseljem za samostojno delo, lahko tudi začetnico, sprejme MANJŠA USTANOVA V NOVEM MESTU. Plača po dogovoru — stanovanja nimamo. Ponudbe pod šifro »ZAUPNO DELO« pošljite hkrati z opisom dosedanjih zaposlitev in znanja upravi Dolenjskega lista. Novo mesto, p. p. 33. Gubčeva brigada po 20 letih V nedeljo, 7. oktobra, je bilo na Trebelnem nad Mokronogom veliko partizansko slavje. Zjutraj je bila budnica, ob 'O- uri dopoldne pa se je na 'ePo urejenem trebelanskem Pokopališču pričela žalna komemoracija. Ob tej priložnosti so odkrili skupno grobnico, v kateri je 49 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Ko je godba na pihala iz ''rebelnega odigrala žalostin-ko, je o borcih, ki ležijo v zobnici, in o razvoju partizanstva okrog Trebelnega spregovoril predsednik občinskega odbora ZB v Trebelnem Ludvik Strajnar. Zahvalil se ie za pomoč vsem, ki so polagali urediti skupni partizanski grob nato pa je skrb *a grobnico predal predstavniku krajevne oblasti na Trebelnem. Pred odkrito grobni- co so potem položili venec, učenke mokronoške šole pa so recitirale nekaj pesmi o uporu. Množica več sto ljudi je potem z godbo na čelu odšla proti gozdu, kjer se je okrog 11. ure pričela proslava Gub-čeve brigade. Zbranim preživelim borcem in aktivistom, domačinom in trebanjske novice gostom je v imenu Gubcev spregovoril eden prvih borcev te brigade Franc Kolar. Spominjal se je dni, ko so se na tem mestu pred dvajsetimi leti sredi velike italijanske ofenzive sešli borci, ki so kasneje tvorili jedro zmagovite slovenske udarne narodno- Na zborovanju v gozdu, kjer je bila pred 20 leti ustanovljena brigada, je govoril nekdanji pomočnik komisarja brigade Franci Kolar kK železničar (N. m.) - že prvak! 1! Jesenskem delu občinske ge v borbenih igrah moških r°P so bila odigrana že štiri 5*>. v skupini A, kjer tekmu-i„J° klubi za naslov najbolj-km krožka v občini, je eno v 16 pred koncem ze znan no-Prvak te najboij prlljublje-je 'gre v kegljaškem športu: }° Je Železničar iz BrSlina, ki •* tudi v spomladanskem delu •ekmovanja osvojU prvo me-?J°- Večkratni dosedanji prvak 5* Pionir I, ki Je bii spomla-zadnji, sedaj pridno nabira J°cke ter v jesenskem delu se "J1 bil premagan, tako da mu J5J2JW mesto skoraj ne more r?u- Od prve skupine krožkov °* bo letos poslovila ekipa No-"°telcsa. ki v Jeseni še nI osvojil* noben« točke. Novi Slan v J*v' skupini pa bo v tekmova-2'u za leto 1963 natverietnele «Klpa vseh devet, ki Ima še "alveč uspeha v skupini B. *'er ekioe tekmu'ejo za vstop v prvo Ugo. Dosedanji rezultati jesenske-*a tekmovanla v prvi skupini JO nasledr.1l: KK Luknja :KK pW.ir 2 330-284. KK Novoteks : KK Toollfp 234:293. KK Pio-J)r 1 : KK Železničar 359:357. Pionir 1 : KK Luknja 416: Nn ceimišču rv?»e cene Ker je bilo minuli ponede-iek na novomeškem sejmišču "aprodaj kar 969 prašičev, je c*na zaradi velike izbire po-"»stila; tokrat so zahtevali za {>U.iske od 4000 do 6300 din. Kar 232 pujskov je odkupila *a?rebška tovarna »Sljeme«, ';'< pa so jih pokupili domači kmetovalci. I)<"»e.n vlnm v Sfrn^i . V noči med 28. ki 2». septem-"fom so neznani vlomilci vdrli obe straškl trgovini ln odne-f" več predmetov. V trgovini, jj' Posluje v stavbi zadružncea S?"na, so uslužbenci delali đo ure zvečer. Po polnoči Je •JeTianec * močnim predmetom r,r,ri okno ln se splazil v prodamo. Kasneje Je vlomil še dingo trgovino. Ko so zvečer f*nrls trgovini in veina vrata, T* v vratih pustili ključ, tako J? J« vlomilec brez ovir zapu-111 trgovski lokal. SMRT POD VPREGO h oktobra zvečer se je smrt-jP ponesrečil kmet Leopold ""'ar lz Mačkovca pri Novem nestu. Bučar se je vračal proti r^Tiu z vozom ln konjem, med P°tio pa Je Izgubil zadntl del -°?a ln se na sprednjem delu PT'Pellal v Mačkovec, toda že r^tev. Kako je priš.o do nesire-še niso no toda Kranj c in Ceglar sta izgubila. Poraz bi bU še večji, °f ne bi uspelo Tisuju po šesturni igri remizirati. Posamezni rezultati: Ceglar j Kos 0:1, Radovanovič : Jerbic 0:1, Skerlj : Mekota 1:0, dr. Go-lež : Kozlovič remi, dr. Sila '• Albaneže 1:0, Kmetec : Kovačic 0:1, Sitar : Agnezovič l:'< Tisu : Biščan (mojster problemskega šaha) remi, Levica' : Dukeš 0:1, Kranjc : Duga-njlč 0:1. Povratni dvoboj bo 4. novembra v Novem mestu. Brzopotezno prvenstvo Novega mesta Na brzopbteznem prvenstvu Novega mesta za mesec oktober je bila huda borba prvo mesto med Gajsfctm, Sitarjem in Tlsujem. Na kraju Je bil najuspešnejši Gajski, ki J* osvojU prvo mesto. Vrstni red-Gajski 10 točk, Sitar 9,5, Tlsu 9' Jenko 8, Pieek M. 7, Potrč 6.5. Hrovatlč in Matjašlč 6, Kranjc 5 itd. Slavko Sitar 14-------------- ■"■^ DOLENJSKI LIST Stev. 41 (655) ATLETSKI TROBOJ DOLENJSKA — GORENJSKA — PRIMORSKA H PRVIH MEST (OD 18) ZA DOLENJSKO Stadion v Novi Gorici, ki je bil dograjen letos, je bil preteklo nedeljo prizorišče pr.vga troboja atletskih reprezentanc GORENJSKE, DOLENJSKE in PRIMORSKE. Organizatorji prvega srečanja (kaže, da bo odslej tradicionalno — prihodnje leto verjetno v Novem mestu!) so se potrudili, da bi tekmovanje uspelo, vendar je zaradi pomanjkanja izkušenj ln sposobnega sodniškega kadra prišlo do spodrsljajev, ki so 'nekoliko zasenčili uspeh prireditve. In kako je startala reprezentanca Dolenjske? v glavnem Prav dobro, saj je od 18 razpoložljivih osvojila kar 11 prvih mest! Posebno gre pohvala tekmovalkam, saj so Dolenjski prinesle prva mesta v šestih disciplinah, medtem ko so bili v moški konkurenci Dolenjci petkrat prvi. Letošnji troboj je bil prvi Poizkus, da se sestavijo pokrajinske reprezentance. Doslej sta Gorenjska in Dolenjska prirejali pokrajinska prvenstva, reprezentančnega srečanja pa še M bilo. Prvi poizkus je popolnoma uspel saj so tudi Primorci, M so imeli pri izbiri reprezentance največ težav, sestavili prav močno ekipo. Dolenjsko reprezentanco je sestavila komisija za atletiko Pri OZTK. Kandidatov je bilo Preko 40, ekipo pa so določili na podlagi letošnjih rezultatov Jj- zbirnega tekmovanja, ki je bilo 4. oktobra v Novem mestu. Doseženih je bilo nekaj Prav dobrih rezultatov, kar je Povečalo upanje na uspeh v N°vi Gorici. Reprezentanca je bila res močna in bi v kompletnem sestavu prav gotovo osvojila , Prvo mesto v obeh konkurentan. 2ai pa Je vr.ino tako, da kdo manjka (iz opravičljivih ali D* tudi neopravičljivih razlogov) in tako Je tudi dolenjska reprezentanca odpotovala v No-yp Gorico brez Zaletlja (iz jla te prišel sele v nedeljo), Spana, Spllarja, Kastelca, Groznika, »tenlča, Bohančeve, Kotnlkove "> Bartoljeve. Reprezentanco je sestavljalo J* atletov in atleUnj, od tega Jve tekmovalki s Senovega, Ova iz vidma-Krškega. eden lz Brestanice, pet iz Črnomlja, ""•je iz Kočevja ln 18 lz No-Ve8a mesta. Ceh v an in serbceva - NAJBOLJŠA , Tekmovanje v Novi Gorici se j* Pričelo z zamudo. Casome-tj'el so delali začetnlške na-P^e, tako da je bilo v zapis-vnesenih precej problerria-"cnih rezultatov. Sicer pa so napake ob pomanjkanju Rušenj razumljive, nerazum-Pa Je, da so bili nedovzetni za vse proteste in prl-Pombe. Tekmovanje se je pričelo z nepričakovano dobrimi rezulta-Predvsem v tekih na kratke Proge. To je bilo posledica pre-r?> močnega vetra v hrbet. Vsi °l'r1e Dolenjci os dosegli svoje letošnje najboljše rezultate. Največ zanimanja je pritegnil je« na 3000 metrov, kjer J4f za JJ0'enjsko nastopU tudi Franc J-rrvan. Tekel je zelo dobro, j? Ce bi Imel primernega na-~'Hka. bi prav gotovo do-*eSel nov rekord LRS. Odličen Rezultat 8:1»,4 je le za 4 sekun-Je slabši od republiškega re-"°r{'a! Ko Je vodstvo reprezen-jrHee Dolenjske sklepalo, koga jjaj nagradi kot najuspešnelše-?* člana reprezentance, m bilo "ena dosU premKltevad; Cer-•anov rezultat na 3000 m velja r" finskih tablicah nič manj Kot locg ,0(-.k: pri dekletih pa je bila najuspešnejša Zinka Serbec s Senovega, ki Je zmagala na 100 metrov in v skoku v daljino. Rezultat v skoku v daljino (5,04 m) velja namreč 731 točk. Od ostalih reprezentar.tov Dolenjske naj pohvalimo še dvakratnega zmagovalca (v metu diska in krogli) Igorja Penka, dvakratno zmagovalko (v metu kopja ln krogli) Marijo Vid-marjevov Potrča in BavcTka, ki sta zmagala v skoku v višino, Rajka, ki je bil prvi v metu kopja, ter Razpotnlkovo, ki je z velikim naskokom in dobrim rezultatom zmagala v teku na 600 metrov. REZULTITI: MOŠKI 100 m: Protič in PirJevec (oba G) 11,0, Samec (D) ir. Bezek (P) 11,1, Padovan 11,2 Pavltha fT,3, Mavrin (vsi D) 11,4; 200 m: Taljat (P) 31,3, Protič (G) 22,6, Padovan 23,7, Otrin (oba D) 24,1; 400 m: Taljat (P) 91,5, Kleč (G) 51,8. (5. Maznik 56,2, 7. Bi-žai - oba D - 60,8); 1500 m: Stros (G) 4:05,0, Tomaži č (P) 4:08,5 (5. Ostanek (D) 4:33,2, 6. Dernovšck (D) 4:33,8; 3000 m: Cervan (D) 8:19,4, Kavčič (P) 9:10,5 (5. Černelič 10: 24,7, 7. Ožura - oba D - 10:47,7); 4x100 m: Gorenjska 45,4, Primorska 45,8, Dolenjska (Pavlina, Padovan, Mavrin ln Samec) 47,0; Skok v višino: Potrč (D) 181 cm, Bavdek (D) 178 cm, Svab (G) 172 cm. Skok v daljino: Kovačič 648 cm, Polenčič (oba P) 628 cm, Svab (G) 622 cm (5. Bavđek CIO cm, 6. Samec (oba D) 587 cm). Krogla: Penko (D) 14,57 m, Blenkuš (G) 13,70 m, (4. Potrč (D) 11,91). Met diska: Penko (D) 40,10 m, Blenkuš (G) 36,45 m (6. Potrč (D) 31,96 m). Met kopja: Rajk (D) «1.80 m, Miklavčič (P) 48,78 m (4. Penko (D) 44,85 m). ŽENSKE 100 m: Serbec (D) 134. Sajo-vic (G) 13,5 (5. Novak (D) 13,9). 600 m: Razpotnik (D) 1:42,7, Benedejčič (P) 1:50,5, Jamnik (G) 1:51,2 (4. Rogelj 1:55,1. 5. RUelJ - obe D - 1:59,5). Skok v višino: Salmlč 144 cm, Stok (obe (G) 135 cm (Gantar in Rude 130). Skok v daljino: Serbec (D) 504 cm, Ušaj (P) 497 cm, (4. Hude (D) 442). Krogla: Vidmar (D) 9,61 m, Skobrno (G) 9,21 m, (5. Gore (D) 9,02 m). Met kopja: Vidmar (D) 31,28 m, Mežek (G) 30,70 m (5. Jerman (D)20,58). Štafeta 4x100 m: Dolenjska (Novak, Jerman, Hude, Serbec) 56,2 (disk v.), Gorenjska 56,3, Primorska 59,5. Pri moških je zmagala ekipa Gorenjske pred Primorsko in Dolenjsko. Ženska reprezentanca je bila kljub odsotnosti -treh najboljša. V medsebojnem dvoboju je Dolenjska (ženske) premagala Gorenjsko z 41:32 in Primorsko z 49:24, moška ekipa pa je izgubila z Gorenjsko s 53:64, s Primorsko pa se je dvoboj končal neodločeno 58: 58. fm ATLETI PRED OSAMOSVOJITVIJO? Zvedeli smo, da v Novem mestu pripravljajo samostojno atletsko organizacijo, ki bi združevala vse najboljše atlete okraja in zastopala naš okraj v republiškem ekipnem prvenstvu. TVD Partizan Novo mesto, ki je letos v krepki finančni stiski, ima pod svojim okriljem 11 sekcij. Atletska je ena največjih (preko 60 članov), vendar je ob sedanji finančni krizi prejela letos za svoje delo samo 10.000 dinarjev. Ker se Je položaj glede organizatorjev ln strokovnih kadrov v novomeški atletiki nekoliko izboljšal, se je porodila misel, da bi ustanovili samostojno organizacijo. O tem, ali bo to možno Izvesti, se bodo atleti in ljubitelji atletike, ki želijo pomagati novomeški atletiki iz krize, pomenili v če-tr'ek. 11 oktobra, ob 17. uri v sejni dvorani Partizanovega doma na Lola. Atletsko vodstvo obenem vabi vse aUete ln atletinje, da se udeležijo mitin- ga, ki bo isti dan, 11. oktobra. Ob 16. url na stadionu na Loki, torej uro pred posvetom. TINE ZALETELJ: 10,6 na 100 mefrov! Poročali smo že, da se je No-vomeščan Tine Zaletelj letos zelo uveljavil in se uvrstil med najboljše tekače na kratke proge ln skakalce v daljino v Jugoslaviji. Doslej je znašal njegov najboljši čas na 100 m 10,8 sekunde, skok v daljino pa 7,02 metra. Rezultat na 100 metrov ne velja več: pretekli torek ga je v Beogradu izboljšal za dve desetinki. Tako Je zdaj njegov osebni rekord -10,6, kar Je najboljši letošnji čas v Jugoslaviji. Upamo, da se bo Zeletelj izkazal tudi na današnjem atTetskem mitingu na Loki ln na nedeljskem odprtem prvenstvu Dolenjske na stadionu »Bratstva in enotnosti«. Sadja bo letos v mnogih naših krajih precej manj kot druga leta — zato poskrbimo v šolskih kuhinjah, da bo pozimi dovolj kislega zelja ln grozdja v soku. Oboje lahko še pripravimo, pravtako pa tudi drugo zelenjavo in sočivje, ki ga zdaj še lahko dobimo! ALI BO TUDI LETOS premalo zelenjave? Dolenjska »garda« v nedeljo na stadionu v Novi Gorici Gotovo! ze sedaj je pri-, manjkuje. Cene so visoke. Nekatere kuhinje so kar brez svežih solat, kar je seveda zelo narobe. Morda tudi človeškemu organizmu nekaj rezerve vitaminov ne bi škodovalo. Spomnimo se lanskih težav in astronomskih cen (primerjava s fič-kom) zelenjave. Pomagajmo s<, dokler je še čas in priložnost. Paprika se še dobi, kumare, zelja bo precej. Naši iznajdljivi lončarji izdelujejo prav pripravne preluknjane lonce za petršilj in radič. PAPRIKE NA SRBSKI NAČIN Cele paprike opečemo v pečici ali kar na štedilniko-vi plošči. Vinskemu kisu dodamo malo olja, soli in česna. S to mešanico paprike polijemo. Da jih spravimo več v kozarec, drugo za drugo pomakamo v kis in tesno zlagamo v kozarec, čez nalijemo kisa z oljem in zavežemo. Srbi jedo paprike k mesu, opečenemu na žaru. SATARA* Zrele paradišnike zrežemo na precej debela kolesca, ki jih pustimo, da se odcede. Paprike zrežemo na rezance in dušimo v lastnem soku. čez 10 minut dodamo paradižnik in dušimo še 10 minut pri veliki vročini. Se vro- če damo v kozarce in takoj zavežemo. VELIKE KUMARE V KISU Velike kumare lahko shranimo za zimo ravno tako kot male v kisu, le da jih pred soljenjem narežemo na poldrug centimeter debele kose. ZELENJAVNA SOLATA 1 kg zelenih paradižnikov, 1 velika kumara, 10 paprik, 2 rumena korenja, 1 glava zelja, 1 čebula, 2 žlici soli. V* 1 vinskega kisa, '/jI vode, /, 1 olja, 2 kocki sladkorja, cel poper, lovorov list, 10 gor-čičnih zrn. Vso zelenjavo zrežemo na rezance, koren nastrgamo, potresemo s soljo in pustimo čez noč. V loncu zavremo kis, vodo, olje, sladkor, cel poper, lovorjev list, nato vložimo ožeto zelenjavo in prevremo. še toplo denemo v kozarce, ohlajeno zavežemo s celofanom. JUŽNA ZELENJAVA POSUŠENA Korenje, gomolje peterši-ija, zeleno, kolefabice, ko-cen zelja ali ohrovta očistimo, naribamo na listke, poparimo, razgrnemo na mrežico in posušimo. Enako posušimo liste peteršilja in zelene. Shranimo v platnene vrečice in obesimo v suhem in zračnem prostoru. II. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE NOVEGA MESTA MOVOTEKS pred PIONIRJEM! Preteku teden smo objavili prvi del poročila o rezultatih letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine. Danes objavljamo še rezultate tekmovanja v balinanju, odbojki (moški), rokometu, kolesarjenju, in malem nogometu. Tekmovanje v ženski odbojki ln streljanju je sicer tudi te zaključeno, vendar rezultati se niso registriran!, ker so nekatere sindikalne pod ružice vložile pritožbe. Na splošno pa letos igre ne potekajo tako kot lani. Pionir, ki je lani premočno osvojil prvo mesto, je letos dobil v Novo-teksu zelo nevarnega konkurenta. Pred zadnjimi panogami, ki bodo na sporedu še do občinskega praznika, trna Novoteks 120 točk naskoka pred Pionirjem, vendar še nI jasno, če bo Uspel obdržati pridobljeno prednost. Ta negotovost je zadnje tedne povzročila pri obeh najboljših sindikalnih podružnicah nekakšno živčnost. Posledice živčnosti so protesti in pritožbe, ki pa so večkrat popolnoma brez osnove. Točke je treba doseči na igriščih, ne za zeleno mizo! Sicer pa točke niso namen iger; osnovno je rekreacijsko izživljanje proizvajalcev! Tokrat si bomo pobUže ogledali tekmovanja v balinanju, J moški odbojki, rokometu in jolefiarjenju. Ta tekmovanja so °Ua izvedena že pred tedni, jjodajamo pa Se rezultate tekmovanja v malem nogometu, ?' je bilo zaključeno pretekli r*ien. v ženski odbojki Je st-?er zmagal Pionir, toda pri-I9žila sta se Novoteks ln *GPK, tako da z vrstnim re-a°rn še ne moremo postreči. V BALINANJU - PIONIR II vv borbi za točke je tudi v rJUnanju prišlo do taktiziranja, ki ga žal pravila letošnjih iger niso mogla preprea-JJ; Pionir je prijavil dve eki-£*• ln ker Je žreb določil, da f* druga ekipa že v I. kolu ^e5a z Novoteksom, s« v to e?lr>o določlU, najboljše Igralce, Medtem ko so v rvvi ekipi natopili slabši. Tako je Ponir n v I. kolu izločil Novoteks * l':5. Dnspel v fir.ale in tam z dvema zmagama - s 13:0 nad ONZ in s 13:4 nad ZTP - osvojil prvo mesto. Vrltnl red tekmovanja v balinanju: 1. PIOMR II (100 točk). !. "NZ I (80 t«fk). 3. ZTP I (65 točk), 4. ZTP II, 5. ObLO n (51 točk), 6. Pionir I, 7. ONZ II 8. TMV itd. NOVOTEKS PRVI V ODBOJKI Zelo zanimivo je bUo letos odbojkarsko tekmovanje. Udeležilo se ga je U moških ln 7 ženskih ekip. Ker tekmovanje ženskih ekip do časa poročanja še nI zaključeno. lahko postrežemo le z rezultati moških ekip. L NOVOTEKS (100 točk), 2. Prosvcta (80 točk). 3. ObLO (65 točk), 4. Pkm'r (55 točk), 5. ONZ (50 točk), 6. Novo!« (45 točk), 7. Zelev.nina Itd. V ROKOMETU: DVAKRAT NOVOTEKS! Tudi v rokometu so se šport- niki Novoteksa najbolje odrezali. Tako v moški kot ženski konkurenci so bili prvi in smo zato v njihov prid dvakrat zapisali po 100 točk za končno ocer.icvante ekip. Pionir Je bil enkrat drugi (ženske) in enkrat tretji (moški), tako da je tu za Novoteksom zaostal za 55 točk. V ženski konkurenci so po odpovedi ekipe rMV tekmovale le igralke Novoteksa ln Pionirja. Srečanje se Je končalo z zmago Novoteksa (7:4). Pri moških je nastopilo namesto osem le 6 ekip. Največje presenečenje so pripravili rokometašl 2TP, ki so naiorej premagali ekipo TMV s 14:12. v polflnalu Pionirja s 17:15. Sele v finalu so srečali nasprotnika; Novoteksova ekipa Je zaigrala nepričakovano dobro ir. z visokim rezultatom (22:9) premagala ZTP. Vrstni red moških rokometnih ekip: 1. NOVOTEKS (100 točk), 2. ZTP (80 točk), 3. Pionir (65 točk), I. Tapetništvo (55 točk), S. KGPK (50 točk), C IMV (45 točk) itd. NAJBOLJŠE KOLESARJE IMA PIONIR Navajeni smo že. da zmagujeta Pionh- ali Novoteks. Ti dve sindikalni podružnici sta se očitno za letošnje lere zelo dobro pripravili, zato te skoraj v vseh panogah med njihovimi tekmovalci borba za prvo mesto. Nedeljsko kolesarsko tekmovanje na progi Bršlin-Straža— Vavta vas—Novo mesto (hitrostna dirka) in na Loki (polževa dirka) je prineslo prvo mesto Plonirjevim kolesarjem. V polževi dirki se je najbolj izkazal Pionirjev predstavnik Janez Šuštar, ki je 30 m dolgo progo -prevozil« v najdaljšem času. Rezultati kolesarskega tekmovanja: HITROSTNA DIRKA: Posamezniki: 1. Anton Kost reve (Novoteks) 34:00,0, 1. Dane Vrhovnik (Iskra — Šentjernej) 34:05,0, S. Ivan Zidarlč (Pionir) 34*8,0, 4. Alojz Turk (Pionir) 36:07,0. 5. Ciril Selak (Iskra) 37:00,0 Itd. Ekipno: 1. Pionir 1:10.15. 2.-3. Novoteks ln Iskra (Šentjernej) 1:11.05. POLŽEVA VOŽNJA: Posamezniki: 1. Janez Šuštar (Pionir) 2:23,2, 2. Ivan Boltez (Novoteks) 1:58,0. 3. Bogdan Krese (Novoles) 1:44,0, 4. Jože Ko-strevc (Novoteks) itd. Ekipno: 1. Pionir 3:51,4, 2. Novoteks 3:38,1, 3. Novoles 2:42.6 itd. Vrstni red ekip (skupna o e-na) v kolesarjenju: L PIONIR (100 točk). 2. Novoteks (80 točk), 3. Novoles (65 točk). 4. Iskra (Šentjernej - 55 točk), S. ONZ (50 točk) Itd. PIONIR PRVI V MALEM NOGOMETU Tekmovanje v malem nogometu je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem (v začetku septembra) so igrali I. kolo in četrtflnale. v drugem delu — 2. ln 3. oktobra pa polflnale in finale. Prijavljeno 1e bilo kar 14 ekip, vendar tri ekipe niso prišle na Igrišče in so srečanja Izgubile brez borbe z -0:3 p. f. Med štiri natboljše so se uvrstili TMV, KGPK, Pionir ir. Novoteks. Vrstni rod v malem nogometu: 1. PIONIR (100 točk), 2. IMV (80 točk). 3. Novoteks (65 točk), t. KGPK (55 točk). 5. ObLO NovO mesto (50 točk), 6. Iskra - Šentjernej (45 točk), 7. Komunalno podjetje Novo mesto (40 točk), 8. Okrajni zavod za socialno zi varovanje (35 točk) it<> xxx Skoraj dve tretjini letošnjih IT. delavskih športnih Iger novomeške komune sta za nami. Zaključeno je tekmovanje v desetih panogah, tako da nam do konca ostane le Se pet panog: streljanje (končnih rezultatov Se ne moremo objaviti zaradi Pionirjeve pritožbe), namizni tenis (moški in ženske), kegljanje (moški in ženske), šah in ženska odbojka (tudi tu Novoteksova pritožba še nI dokončno rešena). Na razpolago je torej še osem prvih mest, ker v nekaterih panogah tekmujejo moški in ženske. Boj za prvo mesto je ogorčen. Novoteks noče in noče izpustiti iz rok prednosti, ki si jo je v glavnem priboril z dvojno zmago v ekipnem krosu. Takrat je Pionir ostal brez točk, zato bo le s težavo ponovil lanski uspeh. Sedaj so na vrsti sicer že panoge, v katerih računa na več prvih mest. vendar se ne ve. če bo uspel nadoknaditi 120 točk. Novotek-sove ekipe so tudi močne (v namiznem tenisu bo nastopil za Novoteks tudi okrajni prvak Marijan Somrak. Id Je Novoteksov Stipendist ln je v soli v Kranju!) in se bodo prav gotovo dobro uvrstile. Tretje mesto si Je že skoraj zagotovil ONZ. ki ima sicer več kot 300 točk mani od dru-eoplasiranega Pionirja. toda skoraj 200 točk prednosti pred ZTP. Od petega do devetega le precejšnja gneča. t»- -$-- ko da lahko rezultati v preostalih panogah precej spremenijo vrstni red. Pohvalimo lahko prizadeven kolektiv železnim', enako pa zasluži pohvalo tudi majhen kolektiv Iz Mirne peč; - Pletilstvo, ki Je na častnem 9. mestu pred mnogimi večjimi sindikalnimi podružnicami. Preseneča nizka uvrstitev KGPK. ki je bU lani med najbolišiml. isto pa veja tudi za imv Grajo zasluzi Prosvcta, ki ima velike možnosti, da v različnih panogah postavi zelo dobre ekipe, toda doslej so tekmovali le v atletiki (tam so bili prvi z velikim naskokom) in odbojki — moški (bili so drugi). Pri tem se nam vsiljuje vprašanje: mar nameravajo sodelovati le v onih panogah; kjer računajo na prvo ah drugo mesto? Ce bi vsi tako delali, bi bUe letošnje igre precej revne in ne ena izmed največjih telesnovzgojnih manifestacij v občinskem merilu. Preseneča tudi odsotnost ekip tovarne zdravil KRKA. To podjetje ima nekaj dobrih ekip, ki so lani (udi nastopale, letos pa ni o njih ne duha ne sluha. Prijavili se niso niti za eno panogoI Vrstni red sindikalnih podružnic - stanje 7. oktobra 1*62: 1. NOVOTEKS 1.040 točk, 2. PIONIR 920 točk, S. ONZ 605 točk, 4. ZTP 434) točk, 5.-6. Zeleznina ln Novoles 285 točk, T. IMV 275 točk 8. KGPK 265 točk, t. Pletilstvo (Mirna peč) 240 točk, 10. ObLO Novo mes'- 190 točk, 11. Prosvcta 180 to'' 12. Iskra (Šentjernej) 145 t" 13. Opekarna Zalog 95 to 14. Narodna banka 90 točk. 1" Tapetništvo 75 točk, 16. - išče ln tožilstvo 55 točk itd. Fr. Mikec V TEM TEDNU VAS ZANIMA Obvestilo društva knjigovodij Četrtek, 11. okt.: Samo petek, 12. okt.: Maks Sobota, 13. okt.: Edvard Nedelja, 14. okt.: Nedeljko Ponedeljek, 15. okt.: Terezija Torek, 16. okt.: Jadviga Sreda, 17. okt.: Mira Terezija Račlč, Sremič, p. VI-dem-Krško 3. Preklicujem Izgubljeno zdravstveno Izkaznico št. 304522 na ime Franc Koplenik, vrh pri Pahl 8, Otočec ob Krki. Jože Kotar s Podturna 31, p. Dol. Toplice, preklicujem zdravstveno izkaznico št. 306663. Preklicujem izgubljeno zdravstveno Izkaznico št. 473646. -Majda Leskovcc, ObLO Trebnje. čestitka Ob tragični smrti dragega moža in očeta LEOPOLDA BUČARJA iz Mačkovca ee toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje, sosedom za pomoč ln sočustvovanje, tovarišu Gotlibu za poslovilne besede in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti'. Žalujoči: žena, hčere ln sinova Ob bridki izgubi naše ljubljene žene, mame, hčerke, sestre ln stare mame OTILIJE JERMAN se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v najtežjih urah sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, spremljali našo mamo na zadnji poti ln obsuli njen grob s cvetjem. Posebno zahvalo izrekamo tovarišu Franju Senicl, medicinskemu tehniku na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice, ki Ji Je v najtežjih urah življenja lajšal bolečine. Prisrčna zahvala tudi vsem sosedom za pomoč. V imenu žalujočih: mož Štefan, otrocl: sin Zvonko z družino, hčerka Nada poročena Gačnik z družino ter hčerka Tilka PREKLICI Preklicujem ln obžalujem kar sem neresničnega govorila o Jožetu Novaku, upokojencu iz Sremiča 32, ln ker sem ga neupravičeno obdolžila, da ml je vzel 5000 din. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. — Maksu Rozmanu, ki sluzi vojaški rok v Beogradu, čestitajo za njegov praznik: mama, bratje in sestre. MOPED .-COLIBRI«, odlično ohranjen, ugodno prodam. — Ogled vsak dan od 6. do 20. ure pri vratarju Novoteksa. VOZ zapravljivček v dobrem stanju proda Ivan Serbec, Senovo. ENOSOBNO vseijivo stanovanje v lepem predelu Novega mesta prodam takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi lista (1198-62). HRASTOVO posteljo z vložkom ln nočno omarico prodam, — Kristanova S. ENOSTANO VANJSKO HISO Ugodno prodam. Saje, Novo mesto, Bršlin 13.- TROSOBNO stanovanje prodamo v centru Novega mesta. Pismene ponudbe pod »Takoj vseijivo« (1193-62). SOBO oddam v Smihelu. Naslov v upravj lista (-92-62). SOBQ oddam takoj. Ponudbe pod »Najemnina za nekaj let vnaprej« 1191-62). PRAZNO SOBO Iščem v Novem mestu. Ponudbe pod »Proti nagradi - dobro plačam« v upravo lista (1209-62). ln 18. oktobra Italijanski film »Velika vojna«. Brežice: 12. In- 13. oktobra špansko-argentinski film »Žeja«, 14. ln 15. oktobra ameriški film «Moč maščevanja«, 17. ln 18. oktobra francoski film »Hi-rosima, ljubezen moja«. Črnomelj: 12. ln 14. oktobra jugoslovanski film »Nepotrebna«, 16. ir: 17. oktobra češki film »Povratak v življenje«. Dol. Toplice: 13. in 14. oktobra francoski barvni film »Kvartcpirec«. Kostanjevica: 14. okt. francoski barvni film »Tisti njen nasmeh«, 17. oktobra poljski film »Vlak«. Metlika: 13. ln 14. oktobra ameriški film »Trgatev«, 17. oktobra italijanski film »Pekel v mestu«. Novo mesto - »Krka«; od 12. do 15. oktobra francoski barvni film »Potovanje z balonom«, od 16. do 18. oktobra nemški film »Dokler nas denar ne razdvoji«. Senovo: 13. in 14. oktobra Italijanski film »Polikarp«, 17. ln 18. oktobra ruski film »Balada o vojaiku«. Sevnica: 13. In 14. oktobra ameriški film »Vozovi na zahod«, 17. oktobra ameriški film »Nemirna leta«. Šentjernej: 13. ln 14. oktobra sovjetski film »Nasredinove spletke«. Semič: 14. oktobra poljski film »Resnični konec vojne«. Trebnje: 13. in 14. oktobra ameriški barvni film »Človek, ki Je preveč vedel«, 17. oktobra romunski film »Orel — 101*. Društvo knjigovodij v Novem mestu je od svoje ustanovitve do letos redno prirejalo knjigovodske tečaje. V program jih je vključilo zaradi pomanjkanja birotehni-čnega knjigovodskega kadra ter vodstvenega knjigovodskega kadra manjših gospodarskih organizacij, pa tudi, ker absolventov ekonomske srednje šole do letos ni bilo. Zato je bilo prirejanje knjigovodskih tečajev nujno, predvsem ker sta število in moč gospodarskih organizacij v novomeškem okraju porasla. Ker zdaj že dobivamo nov knjigovodski kader iz ESS in ker je možno šolanje za* poštenih, je društvo prenehalo prirejati začetne knjigovodske tečaje. Ker pa je pomoč na delovnem mestu še vedno potrebna, bo društvo nadalje prirejalo tudi take tečaje. Glede na to obveščamo tudi vse zainteresirane ter gospodarske in druge organizacije, da je društvo že pred dnevi poslalo ustrezna obvestila gospodarskim organizacijam. Tečaj bo jeseni in se bo nadaljeval spomladi, obiskovali pa ga bodo lahko le absolventi ESS in tisti, ki so v knjigovodstvu zaposleni brez srednje šolske izobrazbe, toda s pogojem, da to delo opravljajo najmanj že pet let. Podrobnejša navodila so v gornjem obvestilu, člani pa jih lahko dobe pri društvu. Društvo knjigovodij Novo mesto Brestanica: 13. in 14. oktobra sovjetski film »Beli sužnji«, 17. OBJAVE — RAZPISI Razpis sluibenih mest Šolski odbor osnovne sol« v Brestanici razpisuje dve delovni mesti: 1. mesto šolske snažilke, 2. mesto kuharice v šolski kuhinji. Nastop službe 1. nov. 1962. Stanovanja ni. Plača po pravilniku osnovne sole. Prošnje vložite na šolski odbor najkasneje do 30. oktobra 1962. Obvestilo ObLO Trebnje Občinski ljud. odbor, odsek za notranje zadeve v Trebnjem, obvešča, da j« bilo na območju občine najdeno žensko koto enamke »Superla-sport«. Lastnik kolesa naj se zglasi v pisarni odseka za notranje zadeve ObLO Trebnje. Razpis za mesto šoferja Trgovsko podjetje »Standard« ▼ Novem mestu sprejme v redno delovno razmerje šoferja tovornega avtomobila. Interesenti naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve na gornji naslov do K. oktobra 1962. Razpis uslužbenskih mest Upravni odbor Zavoda za urejanje gozdov v Novem mestu razpisuje prosti delovni mesti: 1. knjigovodje, Z. administrativne moči. Pogoji pod L: srednja strokovna izobrazba s petletno prakso, pod 2.: administrativna šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite do 13. oktobra 1962 na navedeni naslov. šoferski tečaj v Krškem Združenje šoferjev in avtome-hanlkov, podružnica Videni-Kršku, bo priredilo v novembru tečaj za poklicne voznike za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije iz prometne stroke. Cas za prijavo jv do 2S. oktobra. Prijave oddajte ob torkih dopoldne "ln petkih popoldne na oddelku za notranje zadeve ObLO Videm-Krško. ZSAM Videm-Krško OBVESTILO Mlin kovaCic v Novem mesta obvešča vse kmete in dobavitelje žita, da ima na zalogi mlevske Izdelke: moko (belo fino, belo navadno, ajdovo, rže-no, koruzno, zmesno), Ješprenj, kašo. Omenjene izdelke lahko dobite v zamenjavo za žito vsak delavnik od S. do 14. ure. Pohitite pred prazniki, dokler je zaloge dovolj! Oglasite se, zidarji! Franc Krištof z Mirne 44 prosim tovariše, ki so delali z menoj pri zidarju novomeške gimnazije leta 1911, da se proti nagradi javijo na moj naslov. matični urad novo mesto sporoča v času od 1. do 8. oktobra Je bilo rojenih 13 dečkov in 11 deklic. Poročili so se: Svetozar San-ca, uslužbenec lz Ankarana, ln Bibijana Kek, uslužbenka iz Valdoltre; Anton Dragan, poljedelec lz Brezja, ln Marija RojSek, poljedelka lz Cerovca; Franc Avguštin, kolar, ln Marica Pavček, poljedelka, oba iz Cegelnice. Umrlj so: Ana Sute, posest-nica z Dobllčke gore, 56 let; Janez Mlše, socialni podpira-nec iz Zapudja, 70 let; Anton Starič, posestnik lz Belšinje vasi, 68 let; Angela Kos, gospodinja iz Gor. Lakovnle, 69 let; Ferko Sekoranja, gostilničar z Bizeljskega, 50 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ljudmila Gardaševic iz Loke - deklico, Anica Jenlč z Malega Slatnika - deklico, Terezija Stih z Rebri - dečka, Mihaela Pavlic lz Regerče vasi - dečka, Marija Bogataj lz Livolda — deklico. Marija Gracar iz Rc-žemplja - dečka, Fam. Kalinič iz Vel. Podljubna - deklico, Barlca Novak lz Jablane — dečka, Štefka Luzar lz Bršiina - dečka, Vera Bavec lz Šentjanža - dečka, Nada Kovač iz Starega Loga — dečka, Milka Tome lz Žužemberka - dva deklici, Mira Radič lz Zagreba - dečka. Vida Golobic s Sel - deklico, Tončka Bevc iz Lu-trškega sela - dečka, Marija Vidmar iz Gor. Straže - dva dečka, Terezija Turk iz Gor. Stare vasi — dečka, Angela Hu-dorovac lz Gradca — dečka, Marija Avsenik iz Straže -dečka, Kristina Grčar s Cvib-lja - deklico, Cecilija Vovk z Dvora - deklico, Marija Banič lz Konča - deklico, Frančiška Hrovat iz LJubljane - deklico. Dragica Jenlč lz Stranske vasi - deklico, Angela Koncilja s Podturna — dečka, Magda Po-reber z Laz — dečka, Martina Potisk iz Stare vasi - deklico in Vida Videtič z Radovice — dečka. SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.01 6.00. 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 12. OKTOBRA: 8.30 V senci broadwaysklh nebotičnikov. 9.25 Odmevi iz slovanskih dežel. 11.18 Ruleta za zabavo. 12.15 Kmetijski nasveti — Emil Gabrovšek: Novi predpisi o prispevkih za gozdne sklade. 13.30 Popularni operni zbori. 14.35 Po domačih logih to gajih. 15.25 Prijetne melodije. 17.05 Solist tega tedna. 17.4* Mali plesnj koktajl. 18.45 Iz naših kolektivo. 20.00 Balada za klavir in orkester. 21.13 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, 13. OKTOBRA: 9.23 Sedem pevcev za sedem popevk. 11.00 Mozartovi opern. dueti. 12.15 Kmetijski nasveti -inž. Dragan Honzak: Pomen jesenskega sajenja sadnega drevja 13.30 Grieg na sporedu orkestra, 14.3J Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, 15.40 Zborovski portret Frana Gerbi-ča. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Našj popotniki na tujem. 20.00 Za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 14. OKTOBRA: 8.00 Mladinska radijska igra »Štirje Eskimi potujejo v beli svet«. 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo. 10.00 Se pomnite, tovariši... »Ob rojstvu brigade«. 10.30 Matineja orkestra RTV LJubljana. 12.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.13 Naši poslušalci čistltajo in pozdravljajo. 16.00 Humoreska tega tedna. 17.03 Z lokom po strunah. 18.30 Športna nedelja. 20.00 Izberite vašo melodijo. 22.15 Zabavni ansambli RTV Beograd. 23.05 Zaplešimo v novi teden. PONEDELJEK. 15. OKTOBRA: I.2S Zabavni kalejdoskop. 9.23 Razpoloženja. 10.1» Drobni Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Ostrelič iz Gor. Lenarta - deklico, Ivanka Lapuh lz Mrtvlc — dečka, Ana Bahčič iz Male Doline - dečka, Anica Račič lz Sevnice - deklico, Ida Kožar iz Broda - dečka, Marija Skvarč lz Mihalovca — dečka, Anica Kodela iz Rese — dečka, Mihaela Kežman lz Globokega -deklico, Kristina Brenko iz Dednje vasi — deklico, Terezija Lavrinšek iz Poštene vasi — dečka, Mira Pucarevič z Broda - dečka, Marija Krkač z Bizeljskega — dečka, Frančiška Barbič lz Brezja — dečka, Štefka Černelič iz Dečnih sel -dečka, Boža Skvarč iz Mihalovca — dečka, Tončka Bernar-dič z Llbne — dečka, Marija Cingulin z Bratovskega vrha-deklico ir. Jerica Geršak iz Sentlenarta — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Terezija Strah, užitkarica iz Trbinca, Je po stopnicah padla ln si poškodovala levo nogo. Ivica Muren, hči kmeta iz Vel. Orehka, se je z žganjem poparila po glavi in trebuhu. Štefan Mež-narič, delavec lz Crmošnjic, se je s sekiro usekal v desno koleno. Josip Kavgič, študent iz Zagreba, si je pri snemanju filma z ognjem opekel obe nogi ln hrbet. Milko Kraner, hčer delavca iz Slovenske vasi je podrl motorist. Anton Kernc, delavec iz Radovlje, je padel z oreha ln Sj poškodoval desno nogo. Franc Peršolja, strugar lz Stepanje vasi, se je z avtom zaletel v tovornjak in si poškodoval glavo. Razpis natečaja za prodajo stanovanj v Brežicah be, ki uživajo pravice po predpisih o vojnih in mirovnih ln-valkiih in oo predpisih o udeležencih NOV. 5. Prednost pri natečaju imajo člani ZB ter prosilci, ki nudijo najboljše pogoje glede lastne udeležbe, obrestne mere in rokov odplačevanja. 8. Ponudbe je potrebno vložiti v zapečatenem omotu najkasneje do 30. oktobra 1962 na naslov Komuna'ne banke Brežice. Na omotu n'ora biti obvezno cznačeno »111. natoćai*' V ponudbi je navesti poleg ostalih pogojev tudi vrsto stanovanja in nadstropje ter priložiti potrdilo o zagotovitvi sredstev lastne udeležbe. Ponudbe, sprejete po 30. oktobru 1S62, se ne bodo upoštevale. Vsa pojasnila gler'.e dokumentarce za razpisani natečaj dobe liitsrvsenti pri Komunalni banki Brežice - referd za sla'O-vanjske kredite. Sklad za zidanje stanovanj skih hiš občine Brežice »SAVINJA« lesnoindustrijski kombinat C E L / E pozdravlja prebivalstvo Dolenjske in se priporoča! NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvet: rdeče deteljice (cena 125 din), bele deteljice (120). List: volčje češnje-belado-ne (200), gloga (60), lapuha (60), gozdne jagode (100), jetr-nika (200), slezenovoa (160), melise (180), robide — samo gozdne (60), maline (60). Rastlino: pelina (40), gladišnlka (80), hribške rese (220), krvavega mlečka (110), njivske mačehe (110), melise (70), Vodne kreše (150), ženl-klja (130), zdravilnega Jetlčni-ka (100), zlate rozge (65), ze-breta (80), dobre misli (50). Korenine: gozdnega korena (150), arnike (500), volčje češnje — beladone (160), kom-pave — bodeče neže (250), medvedovih tac (150), velikega divjega janeža (300), malega divjega janeža (600), male norice — male beladone (80), regrata (150), srčne moči (200), pekoče koprive (50). Plodovi: celega šipka (120), česmina (200), gloga (50). Navedene cene veljajo za zelišča brez tujih primesi ln pravilno sušena. Nekvalitetnih zelišč ne odkupujemo. Vsa pojasnila in navodila dobite v vaši zadrugi ali "v skladišču GOSAD, Novo mesto, Slakova št. 8. UPRAVNI ODBOR SKLADA za zidanje stanovanjskih hiš občine Brežice razpisuje na podlagi 13., 46., 47., 63. in 66. člena Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 47-752-59) ln v skladu s pravili sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Brežice ter po sklepu UO sklada, sprejetem na seji dne 10. 8. 1962 III. NATEČAJ za prodajo stanovanj v dveh dvanajststanovanjskib stolpičih v Brežicah, podaljšek Vodnikove ulice. Stolpiči so štirinadstropni Za prodajo pridejo v poštev naslednja stanovanja: 18 dvosobnih stanovanj, neto površina 48,02 m*„ orlent. cena 3,867.000 din; 2 enoinpolsobni stanovanji — 31.93 m>, orlent. cena 2,660.000 dinarjev; 2 enosobni stanovanji 24.14 m*, orier.t. cena 2,030.000 din; 8 garsonjer - 19.62 m!, orlent. cena 1,712.000 din . . Dokončna cena stanovanj bo določena po finančni kolavda-ciji objekta. Ogrevanje vseh stanovanj Je s centralno kurjavo. Stanovanja so opremljena z vgrajenimi omarami in kompletno opremljeno kuhinjo. V vsakem stolpiču Je opremljena pralnica s pralnim strojem. Komunalni prispevek je vračunan- v orientacijsko ceno stanovanj. Stanovanja bodo- vseljlva 1. avgusta 1963. Pogoji za nakup stanovanj so naslednjii: l. Vsak ponudnik mora prispevati lastno udeležbo v višini najmanj 25«/i od prodajne cene, za ostanek se odobri kredit iz stanovanjskega sklada po najugodnejših ponudbah. Najnižja obrestna mera znaša 2 odst., najdaljši rok vračila Je 20 let. 2. Z najugodnejšimi ponudniki se bo sklenila pismena pogodba. V roku 30 dni po podpisu pogodbe je ponudnik obvezen vplačati lastno udeležbo. Sredstva lastne udeležbe sestavljajo lastna sredstva, predplačila za stanovanjsko pravico ln sredstva iz republiškega stanov, sklada. V primeru nepravočasnega pologa lastne Udeležbe postane sklenjena pogodba brezpredmetna. 3. Vsak prosil«: je ob vložitvi ponudbe dolžan položiti varščino v viSini 0,5 odst. od orientacijske cene stanovanja na depozitni račun Komunalne banke Brežice. Ce ponudnik ponudbo umakne, zapade varščina v korist sklada. 4. Natečaja se lahko udeležijo gospodarske organizacije, zavodi, ljudski odbori iK osebe v delovnem razmerju, osebe, ki so po predpisih o soc. zavarovanju Izenačene z osebami v delovnem razmerju, osebni ln družinski upokojenci, delovni invalidi, ki uživajo pravice invalidskega zavarovanja in ese- NESREČE DVE NESREČI PRI JEZERU 4. oktobra se Je po avtomobilski cesti proti Ljubljani pefial s tovornjakom Ivan Mikolič lz Irce vasi. Vozil je pravilno P° desni strani. Blizu nadvoza pf' Jezeru je lz nasprotne strani pripeljal osebni avtomobil Franc Peršolja lz Ljubijane, Iz nepojasnjenih vzrokov se je Peršolja zaletel v tovornjak, pri tem pa je njegovo vozilo vrglo s ceste. Ponesrečenega Peršoljo so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo na vozilih so ocenl.i na 600.000 dinarjev. Uro kasneje se je 50 m od tem dogodila druga nesreča. Proti Ljubljani Je z osebnim avtomobilom potoval grški državljan Avraam Toursontzo-glon, v majhni razdalji pa j* za njim peljal kombi, ki ga ie šoflral Nemec WLly Stotling. Grk je oviro na cesti (zgornja nesreča) pravočasno opazil hi vozilo ustavil, Nemec, ki ie vozil tik za njim, pa tega p videl in se je zaletel v prednje vozilo. Pri trčenju se Je Stotling laže poškodova'.. Skoda 113 vozilih znaša 80.000 dinarjev. AVTO JE OBLEŽAL NA BO«11 8. oktobra je vozil po avtomobilski cesti proti Novem« mestu Ernest Jagrič iz Ljubljane svoj osebni avtomobil. V poljanskem klancu je hotel prehiteti neki tovornjak. Ker je »* nasprotne strani prihajalo neko drugo vozilo, Je Jagrič nagl° pritisnil rta zavore ln se umaknil na desno stran. Ko je zaviral, pa je njegovo vozilo zaneslo, trčilo v kolo in se dvakxa* prevrnilo na cesti, kjer je c-b" mirovalo na boku. Voznik 6e Je laže poškodoval, popravilo avtomobila pa ga bo veljalo okrog 80.000 dinarjev. operni orkestralni odlomki. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Vilko Masten: Pravočasno zatl-rajmo voluharja! 13.30 Manon Lescaut, Butterfly, Tosca ln njihove ljubezni. 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 15.15 Prizori lz narave v orkestralnih barvah, r'40 Zaplešite z nami! 18.25 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov. 20.00 Simfonični koncert dresdenske filharmonije. 22.15 Zabavna glasb* lz studia Llubljana. TOREK, IS. OKTOBRA: 9.25 Melodije Jožeta Prtvška. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti - inž. Tone Zore: Kako uravnavajmo krmljenje živine čez zimo. 12.30 Za oddih in dobro voljo. 13.30 Med Jugoslovanskimi baleti, 14.35 Po naših planlncah ... 15.15 Radijski pihalni ansambel v dvojni sestavi. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 20.15 Radijska Igra - Matjaž Kmecl: Avtomobili. 21.27 Od severnoameriških prerij do madžarske puste. 22.15 Melodije zvenijo v noč. SREDA, 17. OKTOBRA: 8.03 Iz tisoč ln ene noči. 8.55 Pisa- ni svet pravljic ln zgodb. 10.45 Človek ln zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Mihael Leo-nardl: Uvajajmo sodobne vzgojne oblike v vinogradih! 13.30 PesmJ in plesi iz Dalmacije in Makedonije. 15.15 Igra trio Darka' Skoberneta. 17.05 Glasbena oddaja o življenju in umetnosti Friderika Chopina. 18.30 Slovenske ln medjimur-ske narodne. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 Štirikrat petnajst. 21.05 Opera: Veronika Deseiu-ška. ČETRTEK. 18. OKTOBRA: 8.20 Iz albuma veselih ritmov. 10.20 Pet minut za novo pesmico. 10.55 Vsak dan nova popevka. 12.05 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Furlan: Siljenje radića Witloof. 13.30 Popularne orkestralne skladbe Antonina Dvofaka. 14.05 Zabavni kalejdoskop. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 »Planlr.ec« ln druge domače skladbe. 15.30 Turistična oddaja. 17.03 Glasbena križanka. 18.10 Prvi večerni ples. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 22.15 Po svetu Jazza. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje m Videm-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič. Tone Gošnlk inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan. prof. Ema Muser. Maks Pogačar, Miran Slmlč, prof. Tone Trdan. Janez Vltkovlč ln Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln Tdgovornt urednik). Miloš Jakopec Drago Kastelic lo Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka 20 dinar-lev - Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev: plačljiva le vnaprej Za Inozemstvo 1800 dinarjev - rekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu »06-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA DJ UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 (vhod lz Dllančeve ulice) - Poštni predal 33 - TELEFON Štev. 127 - Rokopisov in fotografi' ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje -DELO v LJubljani