V poizkuznem glasovanju je predsednik Harding vsepovsod sa da-troitskim avtomobilskim magnetom.
LETO—YEAK XVI. ^IgSfittteTSSČTZFS ŽSVca^ftaTCBS CMpago, 111., tnrok, 19. trnki* (Jima 19)t im '^"jfift*" STEV._NUMBER 143.
^ malW«a »t »Hchl >af »t r-Uf	f—1 la —tj— 1103, Ac« of Oct. S, 1017. ••tkori«* m J«m K lllfc ""j
DEŽELI SE OBETA PRECEJŠNJE Zll-1M ZVEZ. DAVKA.
-
, finančni tajnik Vallon bo aajbri priporočil kongreeu v avoji poda niči zniianje dohodninskega r - davka.
»albtnui iiitiiiu
VLADNIH. TEOOVSKIH NAČELNIKOV BODO FINANOE GLAVNI BASFBAVNI
Washington, d. o., 17. julija. —Izgledi sa znižanje zveznih davkov so baje boljši, kakor ae bo to dalo videti is poročila, ki ga is ds finančni department koncem fiskalnega leta dne 30. junija.
Pred letom dni se je vladi obe tsl primanjkljaj v anssku po $367,000,000 za tekoče fiskalno leto. Nekateri so celo menili, da bo znašal miijardo dolarjev. Se daj pa upa finančni tajnik Mel Ion, da bo mogel koncem tega meeeea poročati prebitek. Zaatrante-ga namerava priporočiti prihod njemu kongreau v avoji poalanici znižanje dohodninzkega davka.
Finančni položaj bo glavni predmet razpravam na letnem se-etsnkn vladnih trgovskih načelni kov. Ti se snidejo na konferenco jutri popoldne.
Predsednik Hsrding, ki je uve del te sestsnke s adopcijo budget-nega ziatema, bo navzoč na tej konferenci. Zaeoo a budgetnim ravnateljem Lordom bo imel na-govor na tej skupščini.
Izboljšanje finančnega atanja v aveznl blagajni je pripieati zvišanju carine in devčnih dohodkov. Nepričakovan nsrastek uvoza ki ga je opaziti kljub višjim carin skitf poštarkofe V tflrJMtpafte*!, in pa izboljšane trgovake razme re, to oboje je najvc« prispevalo k temu finančnemu Zboljšanju.
Vladni dohodki so se povečali med letom sa več kakor pol ml ljarde dolarjev nad prvotnim preračunom. Vlada je računala na carinske dohodke v znesku po $350,000,000, ali v resnici bodo ti dohodki znašli približno »50, 000,000. Notranjih devkov je vla da prejela tudi več, kakor je pa mislila izpočetke. ■ Vladni oddelki so z varčnostjo dokaj sniželi izdatke, ki bodo za atrantega precej manjši, kakor pa ao jih cenili začetkom fiakal nega leta. Vse podrobnosti bodo nstsnko poročene v poročilu, ki ga bo finančni oddelek pre41ošil jutri finančni letni konferenci.
To, de bo finančni tajnik pripo ročll znižanje zveznega davka, je oklepati Iz tega, da ee bodo oboji vladni dohodki še zvišali tekom prihodnjega fiskalnega leta. Nova tarifna postave, ki, naklada višje carine, je atopila pred mnogi mi meseci v veljavo v tem fiakal-nem letu, in če bo uvoz še nada lje tako velik, kakor je sedaj, po-(Dalje na 3. atreni.)
Vaa Italija aili v Ameriko.
dMrtkrU toliko
Mjovflo M Jo
imigrantov kot
Itim, 18. jun. — Komisarijat Iz-eeljovanje je oblegan od delavcev, malih obrtnikov in kmetov, ki bi šli redi t Ameriko. Prosilcev je desetkrat več kot pa dovoljnje k vala o ameriškem zakonu. Ko-mUarijat jo izbral 7300 izaeljen-eev aa meeee julij. Italije ne more poslati več ko 48,000 oeeb v letu V Združene država.
^^^^■v AvatraMJL(
Rydney, N. 8. W. — (Federated iVeaa.) — Prva fošietoveka orga-»itaeija v Avstrsliji ee je pojavila v Sjdnejn. Organizirala aa jc t«jno ln kljub vaeasu tajenjn je maaa delavakim unijam. Vojaški 'sstniki v Melboumu skrivoma T>"ssagaja doslnlenim vojakom n-•<«novki drugo podružnico Um-k«j. DeUvake organizacije v A »traliji aa dobro zavedejo to nadloge ln
aa pripravijMjo na
Pregled dnevnih do-godkov.
Amerika
Ford izjavlja, da ne bo kandidat za predsednika.
Obljube voditeljev atarih poli tičnih strank kar dežujejo na ljudstvo. Najnovejša obljuba je, je, da bodo znižali davke. |
Gompers in FostČr sta druj; drugemu izognila v Chicegu. *
Znana stara nemšks finanč na tvrdka Knauth, Nachod * Kueh ne v New Yorku je skrahirala.
Inozemstvo. Amerika in Anglija sta ukro tili džingote v Belgradu in vojne z Bolgarijo zaenkrat ne bo.
Civilna vojna na Bolgarakem se nadeljuje. Francija ae dobrika novi vladi.
Francozi ao aa polastili vseh že leznio v Poruhrju in delaveom grozi lakota.
Sovjeti ao se zahvalili Ameriki ze pomoč.
Nov potree v Perziji je uamrtil 3000 oaeb.
Angleži ugrabili želeenice Avstraliji.
GOMPERS GOVORIL V CHICAGU.
Predsednik Federacijo ameriških delavoev je prišel na Njo ter imel tamkaj pred delegati kratek govor.
RADIKALNI DELAVSKI VODI-FOBTBB Hi NAPADIL MAJMMMM V r UN1 UtBNlH KBSABSKIH IN SLAVNIH DBLAVOBV. T\
cn^icA^O) n i« — Predsednik A-meziške delavske federacije Samuel Oompers jc v nedeljo popol dne oklskal čikaško delavsko federacijo. Bil je nekoliko preka-aen in preposen, da bi bil jnogel alifiati Williama Z. Fosterja, ki je povedal nekaj o ameriški tde lavakl federaciji, kar bi gotovo opravilo njega v jezo.
Gompers je smrten • sovražnik foeterju in vsemu nsprednemu gibanju v Ameriški delavaki fe deracijl. Imel je sestrantega še več aporov a Foaterjem. Ali v nedeljo je samo posdkrsvil delegate ter obljubil podporo opekarjem v Streatoru od strani narodne or ganlzacije. Tisti delavci ao Že več kakor dve leti na stavki.
Pečaje ae z juriedikcijo, radi ketere ae v federaeiji prepirajo glede na spor med pad unijami, je dejal Gompera: "Dokler bodo ljudje s možgani poizkušali najti nova zredstva za produkcijo, do kler bodo nove iznajdbe, dokler ae porajajo v srcih vrelci novih misli sa izboljševanje človeške družbe, toliko časa bodo tudi takšni apori. V delavskem gibanju ne moremo korakati hitreje, kakor pa dopušča to povprečna inteligenca našega Članatva."
•Gompers je v mestu, ker se vrši sestanek isvršcvslnega odbora tobačne mednarodne unije, kj ji je on podpredsednik.
Foeter ♦ je govoril o rezoluciji, ki jo je federacije aprejela eo (Dalje na 3. etra ni.)
Dva »lijem let eter
krekedil odkopan.
London, Anglija. — Popolno okoetje približno dve mlljona let starega krokodila ao odkopali v neki opekarni v Peterborough. Dolgo je tisto okostje šestnajat čevljev in»popo!noase enako onemu današnjih krokodilov.
fobd nb bo KANDIDAT.
Hpringfield. Mase. — Heocjr Kord. avtomobilski kralj, je Izje vil včeraj, da noče biti prcdaed-nik Združenih drlev — ker nima čaaa ne sa kandidaturo in ne za prcdfdništ ve.
in okollea: V sredo in t reče. Južni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah:
" 73. ----
8MITHOVA IZJAVA GLEDE I VINA IN PIVA GLAVNI PRBD-| MET V POLITIČNIH POMEN KIH.
New York, N. T. — Politično gibanje, ki atremi sa tem, da naj Henry Fo|d kandidira ca predaed-nika, in Smithova lajava za državne pravice do vzpoatavitve vina ln piva, to dvoje je glavni predmet vaem političnim pomen-kom in razpravam v vzhodnom delu te dežele.
Na-vse profeaijolnalno in amatersko politike nareja to, da razpoloženje za Forda dan za dnem obsežnejše ih silnejše, mogočen vtla, in vaepovzod se da o-paziti,in ališati prerekanje glode tega, ali bo narod prihodnje leto izbral Forda za svojega voditelja, ali ne.
Poizkuznih glasovanj je vao polno po dešeli. In v vaeh pred njači Ford, pa naj gre za republi-kanako, ali pa za demokratako mišljenje med narodom. V liatu "Collier's" je predsednik /odej na drugem mestu, Ford pa na prvem v vsaki občini po celi deželi.
Da ao prepriča o razpoloženju v kmečki občini, je nabrele novina Boston Post 104 glasove v vaai Florida, Mas., ki je osamljen kraj v okraju Berkshire in ne leši ob železnici. To je močna republi kanzke občina.
' Štiriinpetdeset od 104 plesov se je izreklo za Forda. Volilcl sb dajali, da bo Ford jako močan kandidat na kateremkoli volilnem listku, dočim jo bilo 21 volileev nasprotnega mnenja. Devet jih ni izrazilo nobenega mnenja. Dvaj set volileev ps gs smatra za jeko dobrega kandidata.
Eninštirldesetim volileem se zdi predsednik Harding dober in močan kandidat za ponovno izvo lltev, devetindvajset jih nI zadovoljnih a Hardingovo adn#)istra cijok Zato menijo, da bo predsed nik Harding alab kandidat, štiriintrideset jih ni izreklo nobenega mnenja.
Več kakor polovica tistih, ki so za Fofda, meni, da no bo Ford P<><1 kontrolo Wall Strccta in oljne družbe Standard. Drugi ao gs priporočili kot prijatelja delav skega človeka in imenitnega go »podarja, in še drugI so dejali, da da se poteguje za pošteno vl#dno delo.
Fordovi nssprotniki ps trde, da je njegovo mirovno poslanstvo v Evropo dokazalo, kako lahke sc > (Daljo na 3. etranl.)
Anglija zavrgla enheiki načrt Amerike.
Konflikt s Anglijo radi prohibi-d je Je vedno bolj aaploton.
London, 18. Jun. — AngloŠka vlada je danea zavrgla načrt ame riškega državnega tajnica llugh« aa glede preiskovanja inozemskih ladij v mejah 12 milj od ameriške ga obrešja /ločim bi JadJe smel. imeti alkoholne pijače pod pogo jem, da ao pijače zapletene dokler so ledje v ameriških vodah. Anglija pravi, da ne prizna več ko tri milje leritorijalnega vodovja
STAEA DEN AEN A TVRDKA
Knauth, Nacbod * Knehne v New Torku propadle veled špeku lacij g
Chieago. IU. ~ Htara nemška finančna tvrdka Knaut, Nechod and Kucknc v Kew Vorku. ki je poalovala 70 let. je v aoholo pn javila neprostovoljni bankrot. Njena čikaška podružnica je leto-a zaprto vrata. Zavod ima ena jat miljonovo dolarjev dolga Kakor poročajo, je tvrdka preveč
'London, 18. jun. — H. G. Wells, znani pisatelj, filozof in zgodovinar, fveri Anglijo, naj ae misli, da so bo savarovala s veliko srskoplovno floto proti napadom, ki pridejo po zraku. Proti tem »mpadoiu ni obrambe, pravi Wcll*.
"V bodoči vojni, ki ae lu> vršila predvaem v zraku, ne bodo mogle zavojevane državo storiti drugega, kakor da so vsajemno uničujejo. Ena l»>m-ba pomori prebivalce .naloga mesta, deževje bomb pa uniči sleherno Živo bitje največjega mests. Ko pride ta čas, lo vojaški stan absurdnost; vojaki ln civilisti bodo enako trpeli ln vsi bodo uničeni. Oivlizacija lahko izgine v dimu in prahu," avari Wella. .1 ———
SOVJETI HVALIJO PO MOŽNO DELO AMERIKE.
Huskeli Je priredil banket aovjet-akim voditeljem v Bfoskvi.
m '	" mmmmmmmmm
Moakva, 18. jun. — Willlaiu N. Hcskoll, ravnatelj Ameriške pomožne upravo v Rusiji, jo vČersj priredil poslovilni banket sovjetskim voditeljem v Moskvi. Uprava jo zaključila svojo delo in v kratkem čaau zapusti Rusijo. Polog uprsve so bili navsoči Leon Ke-monev, Čičerin, Lltvinov, Žeržin-ski ln drugi voditelji sovjetov. Trockij ,ki je bil tudi povabljen, so jc oprostil, ker so ga zadržali drugi poali.
■Jluskcll ze je zahvalil Rusom za pal rt v ovalno aodclovaaja^. kajti, le a koopcriranjeih Sovjetov je bil mogoč tolik uspeh ameriške pomožno akcija v ruskih pjpovincok, katero je pred dvema letoma obiskala katastrofalna lakota.
Lltvinov in oatsll sovjetski voditelji so izrekli prisrčno zahvalo ameriški uprevi za njeno Člove-Čsnsko delo. To delo je prva ve» med Ameriko in novo Rusijo. Ks-menev jc dejsl, ds edino Ameriks je Imela pogum, priti v Rusijo ob uri njeno tisjvočje potrebo.
Oičerin jo rekel: "Ameriks, ki je komaj včersj vzela v posest veliksnski deviški kontinent In gs kskor s čudežem spremenila v deželo porfektne tehnike, produkcije i/l kulture, jo bolj kot ksters druga dežela sposobna rszumctl slu'no sspirseijo in nsdc ruakcgs ljudstva." *
ANGLEŽI POMIRILI SRBSKE DŽINGOTE.
Ameriški poelnnUt v Bolgradu j« pomagal ohladili vročo kri i rezultatom, da jo ju«oelovaneka vlada prenehala s mobilizacijo in no frosi vsd s okupiran jam Sofijo.— Civilno vojno na Bolgarakem ao nadaljnjo. Francija jo podprla novo bolfarako vlado, katora kliče Far* dinnndn v Bolgarijo.
Angleži ee peleete že-letnic v Avstriji.
Angleški sindikat izteza prste tudi po šeleznieeh v sosednih drževah.
DunsJ, 18. Jun. — Sclpslova vlada sa ja odločila dati evetrij-ske železnico v "najem" angle fikemu aindikatu. V resnici pa gle dajo Angleži, da dobe železnice popolnoma v avojo poaest, ker vedo, da' je Dunaj ključ do eon tralnoevropsklh železnic. Da stvsr lepše izglede, js bila javnost obveščena, da bodo Angleži pod nadaorstvom lige narodov rekon struirali avstrijske železnice, ki zdaj nosijo veliko izgubo.
Sindikat, ki adotoji Iz tucata velikik bank in parol>rodnih družba na Angleškem, ae je ponudil, da rekonstruira železnice Avstriji, Ogrski, ČehoeJovaklji, liumunljl, Jugoslaviji in morda Italiji ter Nemčiji v ene j ogromno privatno podjštje.
v
samo
POROTNIKI POPILI SODNI "DOKAZ".
Nevrark, N, J. — Ker je prišla slekleniea škotskega žganja, kk je bila dana poroti na pokušajo, ko je zvezno sod išče aodilo tri moš« radi lega, ker ao našli pri njih o meajeno steklenico žganje, pravd niku prazna nazaj v roke, prgaai šljejc sedaj državni provdnik, kako bi brez tiotoga 'dokaza' mogel obdolžiti tiste mole, da •
Oaagove četo pošigajo vaai.
Itelgrad, Jugoslavija, 18. jun.1— Ljuta civilna vojna med kmeti ln pristaši monarhistične vlsde besni dslje. Čete diktstorja \ Cankova požigajo vasi v severni Bolgariji.
Olvilna vojna v Bolgariji n nadaljnje.
Bclgred, Jugoslavija, 18. jun.-— logarski kmetje nadaljujejo civilno vojno kljub smrti Btambuli-skega. Is Sofijo poročajo, da je bilo okrog 200 vojakov vledno armade ubitih v zadnjih par dneh.
"Rumena garda", kakor ae naziva jo kmetake Čete, je včeraj ae* jela v Vrasti vlak z živili ln strelivom, katerega je aofljska vlade poslala avojim Četam. NejvetJ«' giltanjo kmetov jo Bovcrnovahod-ni Bolgariji.
Francija podpira uaurpetorje.
Sofija, 18. ^Juti. — Francoaki ministrski predsednik Poinearo je poslal brsojavko Cankovu, sago* tsvljajoč novo vlado, da Francija vsako bolgarsko vlado, katera izvrši določile mirovne pogodbe in dolujo a svojimi sosedi z« napredek Balkana. ,
- C ankov jo včeraj brzojavil Čehe-slovaški vladi v Pragi, naj iaročl novim bolgarakim oblastem Daake' lova, Utambullskijeva poslanika v JJJjJJjj" J^jj Čchoslovskiji.
Bolgarski poatinllf^TIftkarelfn je dobil obvestilo od rumunske vlade, da mora zapustiti Humunijo V desetih urah.
Anglija la Amerika preprečili
vojno.
Dunšj, 18. jun.'— Intervencija angleškega in gmoriškege poslanika v Belgradu jo aaj začasno
preprečile novo vojno na Balkanu.
Angleški poslanik C. Alban Voung je oblaka) minlatrakega predsednika Pašiča Še zadnji četrtek ; pridružila ata ss mu tudi emeriški poslanik Percival Dodge in italijanski poslsnlk. Posneje je bila konferenca tudi s ministrom za sunsnje zadove NinČišem. Voung in Dodge sta zahtevale, de mora Jugoelovansks vlsds ublažiti avoj ultimat Bolgariji In opustili vssko misel ne okupecijo Hofije. Angleški poslenik je v skrajnem trenotku zagrozil, da bosta Anglija In Italija takoj in-tcrnirsls, sko Jugoslavija nspadc Bolgarsko.
Krnsko svsrilo je Anglije dele Čchoslovakljl, Uumuniji in Grški.
Nato se jo vršila viharne acja ministrskega sveta v Belgrsdu ia ultimat js bil spremenjen. V pojasnilo javnosti, predvsem ps srbskim šovinistom, ki so zsbte. vali vojno, je vlada naznanila, da se je Bolgarija pokorila la čes noč dcmoliillsirsla avojo armado. Na drugi strani ae pa vzdržuje pero* šilo, da je Cankov mobiliairal 70,000 mož t
Jugoslovanski poslsnlk ne Du naju je naznanil, de bo mela en tonnta nsatanlls vojaško kontrolno komisijo, ki ima nadzorovati rezorofcnje Bolgarije. Tukajšnji (Dalje ne 3. etranl.)
GLAD UGROŽA PORUR-SKE DELAVCE.
piraao zenSje^Komunieti v Nemčiji aa generalni »trajk.
Eaaen, okupirana Nemčija, 18. jun. Zastopniki rudarjev ln tovarniških delavoev v Pbrukrju ao včeraj aborovall in h poaveto« veli, kako kereka naj vzamejo v avojo obrambo, ko aa je Freaeo-zom posrečilo odreaeti okupirano . ozemlje od Nemčije. Freneoal ao v soboto zaaedli šeleznlško poeta je v vaeh induatri Jakih maetlh la adaj kontrolirajo šeleanišfcd omrešjej poaladioa tega Jt^M šivilnl vlaki lz NemMje, katere je nemška vlada dnevno pošilja v Rubr, ustavljeni in delavci, ki vedije pasivno reaisleneo, ao brei šlvll. Delavcem ln drugim prcblvaleem Porurhja zdaj preti glad.
Delavaki aaatopnlki morajo n* kreniti, dati bodo nedeljevell pa* aivno resisteneo ali kooparirali a Francoi i
Berlin,' IH. jun. - Voditelji
šivajo delevae se generalno stav-' ko kot protaat roti vladi ia kapila-nanioeae draglaje ln
valwl potlačc.jn včerajšnjih de-lavskih df^toastraolj v Brandan-
burgu. Pr) teh deaionst racijah je bilo obilo streljanje, alt znano la ni, še ja kaj mrtvih.
SIJAJNI USPEH EIVBEVJU UKZOtA PIKNIKA.
ChUago, III. — Običajni letal pik«i*k v Rlvervlev 1'arkn, kato-rega je priredila zadnjo nedeljo aorialistHna alranka v prU ave-jemu tisku, ja izpadel nad vaa pričakovanja tako sijajno kakor že ne več IH Ces &U"0 ljudi je obi skslo prostor plkniks In kjerkoli je Iti!" ksj aeitre, jc bilo vse saae-dem». Htuvcnski sodrurk aami ao prodali 400 v stolpnic.Na pikniku smo \ ideli lef>o število Ml o venec v.
Moralni in zmetal uspeh pri reditve je ton j velik. Bil je pa tndi pravi dag sa pikniki Jasno vreme, ae prevroča,
Nev petrei v Perziji; 3000 mrtvili.
100,000 prebivalcev aa bega; mum dva pastirja sta se rešila ianed 4000.
London, 18. jun. — Ia Alahaba-da Je prišla ve>t, da ao aa potree* ni aunki v Perziji ponovili In 8000 oseb je našlo smrt v osmih vaeeh, ki so popolnotns uničene, Zemlja aa še vedao traaa in 100,000 prebivalcev je na begu v silni paniki i« okoliša Kamše.
Angleški učenjaki ao maenje, da aktivnoet Vezuva, Ktne ia drugih vulkanov v Italiji ter onih na lieveju je vsekekor v zvezi g silnim potresom v 1'ersljl.
Moskve, 18. jun. — Psrzijaka vlada ša danea nima podatkov glede natančnega Števila šrtev v Tobartu, keterege je porušil po* t res sadnjl mesce, ja rekel všerej tukajšnji persljski poslaalk. Znano je le, de je ne tleoče mrtvih ia ranjenih.
Poelanifc poroča, da je silna la* kota zavladala med nesrečniki, ki so ostali pri šivljenju v prizadetem kraju. Velike jete ljudi ee klatijo eemlntja in jedo trevo la drugg seliš/a.
Izmed 4000 prebiveleev v petih veaeh na hribu nad Torbetom ata ostala le dve pastirja šiva in eden ima siomljeno nogo. Cele pokre-jine je epremenjena. Polovica kri* be je Izginile, kakor bi ga odrezal a nožem In maaa akal ter prati ja zaaula bogato dolino, v kateri leši pokopanih 4000 ljudi lo na tieoče glev živine.
MNUTNIKI SB UNOiB.
Cbieago, III. — (Pad. Press.)
—	Minutniki — nove vrsto fašisti
—	katere organlslra vnsnl general "Meti endHarie" Devee, Ime* jo t»jc še ItJOOG članov. Tako je dejal l>avc« pf«A nekaj dnevi pri r#b( alevno/ml p/jedtai. Xaupei je tndi. da političjrjI vaa lllinel* i.e Jržave ker trumoma stopajo vet k-ado M 7 iitafo*, f. gr o m'j'«ti.ikov I« a aledc/c tri glavne l//>c» Pravi » lo dela. pravica do
ravne I* » Stae last o ve In eereivfi M#tl,
TA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

sCgailiiiiiat . Lawašak ave.
I Uwu.Uio
VETA
>m roprokmu jednotb
HAROOHE
^HEiEfmOTl mmvaSK
Ml Um te II.M m tri MM«) CMnm M a* WU>, M » ee pel leu, ~	N«*<»* HM.kirlMNftl ItMi
TROSVETA" ,
pjss S^Saaaats:
U*m+ 4* m v—Se este *t S«.	_	.. .... ,
TIPANJE PROFESUONALNIH POLITlCARJEV.
Slamnata glasovanja ao že pričela. Političarji in sicer profesijonalni političarji starih strank 00 pričeli Upati, kdo je pertona graU pri amerilkem ljudstvu.
Pri tem slamnatem glasovanju sta dozdaj prejela naj* več glftsov Al Smlth, newyor*ki governer, hi Henry Ford, Avtomobilski tovarnar« Ni tretjem mestu je Harding, sedanji predsednik Združenih držav. Na podlagi tega glasovanja se delijo zaključki.
Nekateri vidijo v Fordu Človeka, ki si ne bo dal ukazovati od Standard OU družbe in Wall Streeta. Drugi vidijo v njem velikega delavskega dobrotnika, ki niso le nikdar delali v njegovih tovarnah. Tretji vidijo v njem sploini ženij, ki je aittoien urediti sedanji zamotane in konftizne družabne razmere.
V Al Smithu vidijo ljudje trdega in neizprosnega bo-jtvnlka, ki pribori ljudstvu lahka vina in pivo. On je simbol boja proti neprenosljivi prohibidji.
Proti Hardingu narašča splošna nezadovoljnost, kot si ji prikazala proti Wilsonu, ko je bil drugič izvoljen predsednikom. Republikanska stranka, kateri je stal na čelu Harding pri zadnjih predsedniških volitvah, je obljubila veliko, sa ljudstvo je pa storila malo ali pa nič.
Profesijonalni političarji pretresajo te sodbe, da is njih napravijo potrebne vojne "llagerje", s katerimi bodo nastopili za tisUga kandidata, o katerem so prepričani, da ne bo kalil vode privatnim bizniškim interesom.
Ako ljudstvo res izvoli Forda, kaj bo on napravil? Ali mogoče res ukroti Will Street in užene Standard Oil družbo? Ali se bo mogoče ljudstvu godilo bolje, ako Ford pogači Standard Oil družbo in našeika Wall Street? Ali je Ford res tisti odrešenik, ki uredi tako socialne razmere v Združenih državah, da ne bomo v njih imeli siromakov, da bo vsak delavec imel svoj dom in toliko zaslužil, da ga ne bodo trie skrbi, kaj mu prinese bodočnost?
To so važna vprašanja, o katerih ljudstvo malo razmišlja, profesijonalni političarji pa nočejo nič slišati o njih. Pred vsem Ford ne more vieti moči \Vall Streetu ali spraviti na kolena Standard Oil družbe, dokler imamo sedanji produkcijski sistem. Ako bi Ford kaj takega storil, bi moral tudi sebi vzeti tisto gospodarsko moč, ki mu Je omogočila, da je v svojem delokrogu organiziral industrijo ln je poftal nekakšen Wall Street in Standard Oil družba sam aaae. V Wall Streetu in pri Standard 011 družbi je več gospodarjev, ki si dele dobiček katerega prinaša delo miljoifttafarmarjev in delavcev, pri Fordovi družbi je pa Ford ^m gfepodar, ker lastuje večino delnic. Raalike ni druge kot v osebah.
Ako bi Ford rtsno mislil na izboljšanje socialnih razmer v Združenih državah in sicer tako resno, da bi šk<^ doval privatnim bianiškim interesom in koristil delavcem in farmarjem, bi ga profesijonalni političarji še ne vpo-Revali kot bodočega predsedniškega kandidata.
Z Al Smithom je ravno tako. On je zagovornik sedanjega sistema blagovne produkcije in distribucije, ki peha tisoče in tisoče ljudi v mezdno sužnost, obenem pa tudi v bedo in beračijo. Lahka vina in pivo niso glavno vprašanje. Človeku prav nič ne pomaga, ako se vino in pivo prodajata javno, ako je njegov želodec praaen in nima dernarja, da si kupi najpotrebnejših živil, ki so aa življenje bolj potrebna kot pa pivo in lahko vino. Vedno bolj jaano postaja, da amo dobili prohibicijo po zaalugi profesionalnih političarjev, da iz nje napravijo politično vprašanje in love kaline ob Času volitev.
Kaj pa Harding? O njem ni treba govoriti, ker njo govo delo, kot predsednikovo, pove dosti jasno, kako je bil naklonjen ljudstvu, posebno pa delavstvu. Preganjanja delavcev U političnih in gospodarskih vzrokov, raz-vrednoetnovanje poljskih produktov, ko zapuste farmarja, na drugi strani pa draginja, govore najbolj jasno, kakšno dobrote naj pričakuje amoriško ljudstvo, ako bo aopet izvoljen.
Izvolitev predaednika samega, pa še tudi nI garancija, da so razmere spremene, pa magari če ae izvoli socialist sa predsednika. Ako hpče Ijudetvo, da se razmere snremene, tedaj mora Izvoliti tudi tako večino v kongresno zbornico in kongresni eenat, ki je sa spremembo eeda-njefir sistema blagovne produkcije in dletribucije v inte-Lrwu ameriškega ljudstva in vsega človeštva.
JAVMA GOY
p*os
VETA
Glasovi članov S. N. P. in Žita tel jev Proevoto.
J.
lilbee, 0*0. - Z delom I« nekako gre po tovarnah in jam«, dim, da v kratkem
bomo lahko pri starem delu, po n temljo, kjer ee počutim najbolj
V št. 134 teta čital dopis Le Rs eina, Wie., pod* katerim je podpi-aaea neka rojakinja. Stvar 1 zdi iirlega pomena, zato hočem nekoliko spregovoriti. Ore ae reč zaradi nekega oglasa v listo glede "le nit vene ponudbe". Drn-Itva naie jednote sS de dsaes le niso izrekla proti plačanim oglasom v istu in atem, mislim, da ima vsak trravieo oglašati v listo. No vem, kako se je mogel eenjeni brat urednik toliko epozabiti, da je priobčil omenjeni dopis. Hojsk, oziroma prijatelj, katerega je bil o-glss, mi je osebno znan, katerega spoštujem ln ksteri Isnje spošto vanje tudi med drugimi domačni. Je preveč mirnega Enačaja, ds bi lam odgovarjal na dotilni dopia, zatorej sem jaz'sklenil napisati te tfitlee.
živimo v kraja, kjer ni slovenskih deklet, kar pa itak ne. dela nikake razlike, tndi ie bi jih bilo deseta Kot lian človeške drnlbe js rojak apravilen ds drallee, s katero se bo razumel V vaeh ozirih. Kaj js bilo v ponudbi tako bodečega, da js pripravilo rojakinjo do tega piainjaf Kari Is ni videla eličnih ponudb t (Tako se je na-primer nekemu rojaku spomladi silnp mudilo sa solato in menda vel drugih atvarl bi bil rad pota dil, pa je iakal drulieo.) Morda ao igrale glavno vlogo beaede "late ligentna Slovenka", kor pile, da take Slovenke se sploh ns dobi. Nisem človek, ki itavl vse na eno karto ter ustvsrja sodbo les celi narod po~ta6o eni osebi ter ne maram diakredltlrati rojakinj po ka -ki posameznici. Kot le omenjeno, posnsm rojaka, ki je a svojo pridnostjo in vztrajnostjo dosegel lepe uspehe na polju tehničnega me-hinlltva. Veliko naših rojakov Je potratilo večji del prostega čaia po gostilnah la bstnleah, doeim Je oa tičal v knjigah ln ae strokovno iiobrizll. Rojakinja omenjaj o "strašni" plači. Nipačno meni V tem ozlru, saj vsak količkaj uveden delsvse lahko ve, da je sleherni delavec Še premalo plačan ss svoje producirsnje in ravno tako oni rojsk.
Bpotnam rojsks, ki ima $500 na ps vem, ds ni popolnoma plelan, ss ksr producirs.
Tvrdks, kjer je zsposlsn ,gs plača za to, ker ao njegovi molgani toliko in le več vredni sanjo. Lahko mu s rojakinjo savidava in meČeva polena pod nogo, am-psk človsk njegovega snaČajs v tskem slučsju nsprsvitl Is mslo ve? ji "korak in gre avojo pot prtko polen.
Ravno s tsklml dopisi ss poka-Is, kski so značaji ljudi in kako daleč sega njih razum. Rojakinja je s svojim dopiaom dobro označila Svoje miiljenje in enačaj, ki ni preveč oddaljeno od značaja tistih. kateri polil jejo aurovrpiama na alične ponudbe.
H koncu posdrsvim vse brate in čitateije tega liata ter vaa poživljam, da, kjer morete, delujete toper mračnjaštvo. — Frank Si-ikovič.
Oleveland, Ohio. — Nekako po
nesreči mi pride v roke Zgago v list, ln v njem najdem ddpia ts Thomaea, W. Va., kraja, kjer aem livela dvanajat let Dopiaovalee *« je podpisal s Imenom "premo-gar". Kot sodim se on ne upa a svojim imenom na plan in je t#ko-imenovani kompanijeki prilizuje-nee.
O črvih govori, kateri izpod je-d.-ijo drevo nspaedks, prt tem pe morde ne ve, ds so tisti čprl, ki 1» podjedajo napredek med delav-■t vom jravno oni odpadniki delavstva, ki ao prill rajejo kom penijem in s tem krstijo kruh sebi in drugim ter le svojim lsstnlm otrokom.
Onim, ksteri le čakajo ▼ Tho-mesu brrs dela. bi svetovala, da ae podajo sa delom drugem ,aaj mislim. da je neapametno Čakati, kdaj ae bo podala kom penija, ki ima dovolj atavkokasov. Zavedni delavei, pojdite ai laket dela v druke kraje. Tndi d mg je se Mvl, samo pofrntaa js treba. One pa pustite tam bolj kot jih morete, ostanejo naj aami po onih "puklaetlk hribih", da ss jim ne bo treba o. bračatl od aaveduih Ijndi. kakor aem «m videla ,ks esss bila med njimi Oai " tla
bne sopet sprejeti nazaj. Nt ae tre ba arejeČ veseliti v "ta puklasUh hribih"} na konja res misli spletati, s lahko pade nazaj in aopet bo na tleh. Če ee ka j takega godi, niso pravila za vse enaka. Ce Je pa v feenici mogoče kaj takega narediti, potem bo naša slavna je-dnota nazadovala.
želim M se mrs. B. le ksj oglasi is Hejnoldsvilla ter še kaka dro* jj gs napredna rojakinja. Pozdrav vsem napredajakom. — Golob.

Parrsll, Pa. — Iz Farrella se
Večkrat kdo oglaei po naših listih. To je malo meato, ki Meje nekako 11 tisoč prebivalcev. Samo železne tovarne sp tu, ki so last jeklarskega trusta. Kakor je bilo poročene po vaeh listih, da je jeklaraki truet povišal plačo vsem avejim delavcem ,ni resnica. Delavci, ki opravljajo najtežje delo, do sedaj niso dobili še nikakega povišanja, kar si človek lahko mieli, zakaj. Zato, ker toksjlnje delavstvo noče fti! slišati. o kakem organiziranju, ne političnem, ne strokovnem. In dokler ps se ae bo delavstvo organiziralo, toliko časa ne moremo pri-Čskovstl ksj boljiega. le poslah-šslo ss bo.
Nlksko pred dvemi leti sem de-lsl V A. 8. Wlre CoA Nekoč je bol prinesol velik kup papirja v obliki revij in začel deliti med dllsvstvo. Bil sem rsdoveden, kaj piše notri ln ko mi je dopuščal Čas, sem pričel brsti. Bil je notri člsnek s naslovom "Kdo je kspitalistf" in v njem je bilo tolmačeno, da "je kapitalist vaak človek, ki ima na baa-ki sto dolsrjev ter lsstujo svoj dom. Spleti ps, ds je kspitalist vsak človfck, kdor kaj lastujs. II tega se vidi, da se izkoriščevalci kar norčujejo iz ubogega delavca, če si je s stradanjem prihranil kak bori eent. S jakint čtivom vedno blufsjo nevedno delavsko msso in nerazsoden delavec bo rekel, da Js res tako, ko prebere na pretkan način po dobro plačanih šmokav-zarjih spisano klobaso, ki je sblis ka lepo donečih fraz. Ce bi tak ne-razaodne! dobil v roke napredno Čtivo, katero razpravlja stvarno in ni v njem lepodonefiih a ničvrednih fraz, bo pa rekel, da to m prav, češ, ta list piše zspeljlvo tn tako ne more biti. Dosti je ljudi, ki pravijo t Uko je bilo in tako bo, to so seveda ljudje, ki so slepi sa dogodke, ki se gode pO svetu fn ne vidijo, kako se družabno Življenje izpreminja.
Dne I. junija smo imeli tu drs* matično predstavo, igro "Mof-be» seda". Igralo jo je dramatično društvo "Prešeren" iz Ginirda, Ohio, v korist slovenske godb« na Parrellu, Pa. Vaa dejanja ao igralci vrlili v najlepšem redu, v veliko odobravanje od strsni občinstva. Meti p« je, da bi se ljudstvo mslo bolj mirno zadržalo med Igro, da se boljše sliši, ksj igrslci govorijo. Za njih delo in trud: hvala. Tsko hvsla vsem glrard skfm Slovencem ,ki 90 nas obiskali pri tej prireditvi v tako obilnem številu.- Tudi Slovenci v Girardu vas ne bomo pozabiU ob enaki pri-Ukl.
Kapitalisti so se spet smejali v pest, ko je zsdnjs socialistična konvencija v New Torku zavrgla sdružitev s delsvsko in kmeČko-delavsjjo stranko. Zakaj pa Ima aocialiatične stranka v svojem na-čelu rek: Delavci vsega svets, združite sstf To je lep isrsz, sli socialistična stranka ne bo nikdar sdruiila delavstva, ako bo tako ab-solutna, kot je aedaj. Čudno se sdt človeku, ko čits rssno delavsko časopisje, po katerem ae voditelji laaajo med seboj. Saj vendar vae delavske stranke stremijo sa enim ciljem ,ss ciljem lastne ln skupne emsncipacije. In ko bi se združile, bi lahko vae doeeglc. bo šlo pa tako naprej, še ato let ne bo nič.
Dne 30. junija tukajšnje drultvo "Slovenec" št. 262 priredi veaell-00 v koriat društveni blagajni, t?-Ijudno so vabljeni val tukajšnji rojaki, da as veaelleo udeležijo v obilnem številu. Torej na avidenje dne SO. jnnija. Pozdrav vsem Slovencem Sirom Amerike. — Josepb C(arm.
LISTNICA OTLKDKIlTVA.
• List on, Ohto. — Uredništvo nima praviee ssbrsniti Člsnom S. N. P. J. krititirsnjs oglasov v listu, kajti kakor ao flani upravičeni do kritisirsnja dopisov, taka lahko krkizirajo tndi oglaec in druge stvari. — Pbsdrsvt
NOVICE E JUGOaHDUL
katoliškim kristjanom krščanski Bog ns possafs.ee obrnejo zaetran svojih »terssov do hudiča • V Budimpešti ja proshiU Štefan Friedrtch po svojem po-vratku iz Csrifrada, kjer je st* pil v tesne stike s onimi, ki rabijo pri svojih podjetjih arabskega
Alaha, osnoval nudjarsko-turlko
banko.
Boka Kotenfcs, ki je sedaj pripadala Dalmaciji, ee nd temelju zakona o občni upravi združi a ce-tinjsko oblastjo. Minister notranjih poslov je is izdal ta to potrebne odredbe.
"tjboioa as drobtias, paš pa la^
lemanje." Pri bogatem posestniku, ^ostilniČsrju in mesarju pn Trbovljah se »je vršila bogato o-skrbljena tri dni tfajajola svatb* Povabljeni ao bili od vseh strani visohi gostji. Manjkalo ni ns popa ne policaja, ne messrja . in celo ne tujoev, pač pa najbllžnjlh revnih ljudi, da, SSlo najbližjega v kili stanujolega sorodnika, ker je ta ubog proletaree s številnimi otroci in radi tlga bogatim aorod-nikom ia gostom, nadležen. Na svatbi so mnogo |0v0riU V tujem jeziku. Če bogataši blisu "BaJ-ha" pozabljajo iz prevzetnosti, da so obogateli nedvomno le od gro-šev revnega ljudstva v tukajšnjem kraju, pa naj tega vaaj ne pozabi revno ljudstvo! Zlasti, kadar se ponuja staro smrdljivo meso v mesnici. Ali so bili ne vi mesarski lokali Is polioijsko potrjeni in kako dolgo naj ll pomaga "potrebno dobro znanje" s nekimi osebami v S vrh o vafns slorabe Obrtno polisijskih pr odpisov t Sredstva, a katerimi se denar lahko cele no<i k revnih ljudi izže-ma, bi lahko postala vendarle u-sodna. Kot opomin k temu naj velja, da ao podobne metodi le nekoga Človeka, ki js delsl zlasti med vojno in š« dela zahrbtno na račun in škodo dragih, že občutno pokorile in tfa Ženejo brez po-moči v obup. Pri omenjeni svatbi ss j« pojaril značilni ln nsna-vadili običaj, d| p?to "Šrangi" niso napravili domsči fantjs nogo oženjeni ljudje, med temi neka star% omošens Ženska, katera ne živi 1 svojim bogatim moiem, temveč v konkublnatu z nekim ncožo-njcnlm tujcem.
nett euf", za njimi med knniv. ma obsojence, katerega so ^ še pesnika in pater fran^EI* križem v roki. - Pravijo,^ obsojenec prejšnji dan, ko prebrali smrtno obeodbo, J vfto jokal ln venomer trdfl d/L toUko kriv kakot ona Un^J •Ulso, da M bo upiral,^*; mirno šel pod vialicc. fte nek* je hotel povedati, pa so mu m vrv okrog vratu in med moliuS Čaatitega patra in odkritega obSI stva je iztrepetaL — Še šeet IkJ
čaka, da pojdejo isto pot. umorov — v zadoščenje ei"l
Nekaj
premislek
mslses v
proletariatu. Ko ssm bil pršd nsksj dnsvi pri svoji ms-tsri. sem svedel grosovit Škandal, ki se je zgodil lani v fit. Petru v Savinjski dolini. Tamošnjl " gospod ^" so pridifovaU nekoč v cerkvi slsdešei Nekega dne ssdian pri pisalni mizi, vss zatopljen v delo. Kar potrka nekdo sa vrata. Na moj posiv, vstopi stara, grbsva žsnica ter me nagovori: "Častiti gospod, bodite tsko dobri in berite eno svsto mašo sa tifto dušo, ki je še najdalje v vicah." Morete si misliti, kako sem ss sa-čudil temu, denar sem pa vsndar sprejel ia drugo jutro opravU pre-svsto daritev za tisto dušo, ki trpi žs nsjdslje v visah. Takoj pe-poldne po koeilu eedim aopet pri raiai in moUm brevir. Zopet ne* kdo potrka in ista ieniea vstopi. Lepo mi poljubi roko ia se ml s solznimi očmi zahvali sa dobro delo. "Kdo pa stsf" jo vpraiam. Ona mi odvrne, da je dekla Pon-eija Pilata. Jas se prestrašim, a komaj ss ssvein, je le nikjer večni. — Sedaj si mislite sami, vi, ki to berete, ksko je fajmošter nadaljeval. Ia ljudje . .. t Nekateri ao mu pač verjeli, a bilo jih je več, ki mu niso vsrjsli, posebno ksr so snali, da U mssiljenee božji strašno rad laže. Sodrugi, ata ne vidita v tem eamem primeru očitnega izrabljanja ljudske vere in fantazije t Ali ae vem ne vbu-di stud nad takim Izrabljanjem človeške duše t
Drufa justiftkaoija v Mariboru.
Dne 25. maja ob pol 7. zjutraj eo obeeili Antona Romana, kateri je meeeea februarja preteklega leta »kupno s Alojzijo Romanovo zadev.1 slulkinjp dr. Brenoeta in ia-ropal njegovo stanovanje. -Rol-manova je pomilolčena na dosmrtno ječo. — ie pred ieeto n-ro se jezbrala okrog sodnijskegs poslopja maaa ljudi. Vaa vrata pa so bils zaatralena po polleiji tn' orožniltvu. in vatopiti ao meeli le "spoštovanja vredni molje," katerim je f. ravnatelj Hralevee po klonil izkaznice. Na dvorille. kjer eo bile postivljene riattee, se prišli korporativno štirje eodalkl. oblečeni r črne žalne Ularje, vk^ Učeato obrobljene, s njimi državni pravnik r talarju, rdeče obrob I jenom. Visoka goepode js po-trpežljivo čakala celih 20 minut, da sa st odprla velike vrata ia Se prikasali trije arešaikl s "Bajo^

prtit
Vera v Rusiji.
Moekva. (Ped. Press. P^J Anke.) — Ali vers v Rusiji ^ ra ali šele začenja ruti! To zai od vprašaaja, kaj je vers.
Bila aem v
nj dvorani a|
vae ruskem cerkvenem zbora k slišala mogočni govor Vidsnsko ga, ki mu je pomogel, da je bil nekaj dni kasneje izvoljen u nadškofa Moskve in nafolafei nova ruske cerkve. Vidtneki j« tudi sahtevai, da ss odstavi patri, jarh Tihon.
Prad menoj je bilo petsto dela gatov is vseh krsjev Rusiji, da. hovnov v črnih talarjih, z dolgi, mi bradami ia z zlatimi verilin, mi s križi okrog vrata, in Ujikev. is\vasi in msst, ki so jih IzvoliU vsrniki. Škof Blake, aastopnik s. merilkih metodiatov, mi js dejal, da imajo <ielegatje kot iknpia^ "manj izvrlevalnih sposobnosti, toda vsč duhovnosti aa svojih ob. rezih kakor eerkveni zastopniki na podobnem sborovanju v Aa*
Ruska esrkev • gre skozi vilikt kriso. Skoro Isto dal je divjal v njej boj, ki jo jo aulone raztrgal na dvoje. Cerkev je bila priailje* aa narediti a enim skokom spn. msmbe, ki so vssls stoletja iass v zapadnem svetu. Misiits si, ksj bi bilo, če bi katoliško lerkev dami zadela protestantovska reformi namesto v 16. stoletja in obsoea doktrina evolueije ter sooislnl poudarek krščanstva — vss na> enkrat, tedaj lakko pojmits do* hov kriso rusks cerkve, Id Je pri. hrumela nemudoma valed epr* memb, katere je prinesla revolnei. js. Čim je psdel stsri temelj es* risma, je morala pasti tudi etri* stična eerkov, in padla js s Ukia trulčem, da ss je stresel vm svet Cerkev je padla in ss razbila t tri glavno koze, ki so s Žlvs Mrkov, Vstsls cerkev ln Apostolski cerkev.	' . l!
živo eerkev, ki strsmi po mo-dernih tendencah ki spravi s sovjetsko vlado, js askaj čsss rodil škof Antonin, menih liboril-nega mišljenja. Kmalu pa M J« ustrašil viharja, ki ga je ssn ss* ssjsl, in ko so nižji duhovni misli napadati eamoetanske rodovi, je Antonin pustil Živo ssrkiv is stopil na Islu drugI grupi, ki>M naziv s Vstala esrkev.
Vidsoski, ognjeviti govornik ii Petrogrsda, je prišel v Moskvo kot vodja Apostolske eerkvi, msjhne skupine radikalnih popov, ki sahtsvajo, da se mors eorkst vrniti h prvotnemu krščanstvu i dobi apoatolov, ko so bili kristjani Is komunisti. Program Apostolske serkve je, da mors biti vaaka fara delovna komuna in župniki al morajo kot polje.lelci s lsstnlm delom služiti svoj kruh. Tods Videnski js odšel s sbort kot poglavar žive cerkve, ki j« imela večino in si podjsrmils o-stale skupins.
Odpravili so pstrijsrhst in naredili zbor sa najvišjo oblsst eer-kve. Celibat višje duhovščine js odpravljen. Sprejeli ao koledsr sspsdnega sveta. Pričksli so m rsdi kosti svetnikov. Bsdikslni dukovni so hoteli, da ss poberejo vss "svete kosti" is eerkvs in I* dsrijo sovjetskim musejern, »'■' vdali so ss v kompromis. Vodit* lji so ss zbali, da bi to drsstifn korsk oplalil vernike in pa«t » eo jim "svets kosti", asj J» ste po stari navadi, toda z eno spremembo 1 kosti ae smejo vH biti ikrita, tem vel gole se I«sJ rasst sviti pod steklom v eerkvsk, Uko ds bodo ljudje polsgoms s* fvideli, kakšno stsro ropotije čs-ste in s#odvsdill toga prasnover-
NoVs serkev si js nsprtHs vili-kansks probleme Isobrszbe As>s-riškl škfif Blake je obljubil p* deset tieoč dolarjev sa vigoj«« knjige ta novo duhovščin« M** bo nova eerksv orala, ss še ne " Sovjetska vlada je nsvtrslss mestnimi delavei je Isglnil« skoro dooele; največ opore js * na kssetik, v odrasli ki kmalu umre. dočim je sslsd^
Ml

rtOSVETA
Razne vesti
deželi se obeta precej
&NJE ZNIŽANJE ZVBSKEOA DAVKA
(Nadaljevanje a prve strani.)
tf m je prav lahke pričakovati, da ho »kupna carinika vsote $550,-000,000 tega fiskalnega leta le večja prihodnje leto.
Ce ee bo tedanje industrijsko blagostanje sdržslo eelo letošnjo leto, poten bodo tudi davčni dohodki večji v 1. 1924.
Tajnik Mellon je bil med revi-zijo dohodninske postave v letu 1921. mnenje, da je kongres preveč skrčil dohodke glede na tedanje finančno etanje v zvezni blagajni. Co bi se bil kongree ravnal po Mellonovem priporočilo, bi bil pustil davhe, ki bi bili povečali vladne dohodke za vzoto v znesku kake pol miljerde dolarjev. Ali ti-ete določbe je bil kongree prckli-cal.
Maj ao ee razmere tako zaau-kale, da se adi nekaterim kon-greenikom tista revizija pravična in priaaerna. In pričakovati je zo-petnega davčnega znižanje, to pa v prvi vrsti sato, da bo narod raj-ii alaaoval sa republikanec.
Ce ne pride tekom par mesecev kaj neugodnega v finančnih zadevah, potem se tudi finančni tajnik Mellon ne bo ptotivil ponovnemu znižanju. Takšno znižanje utegne biti v obliki opuatitve no-katerih sedanjih mešanih davkov* ali pa v obliki nekolikšnega znižanja v dohodninskem davku.
bične postave, je zadovoljil suha če e tem, da je obljubil biti proti vinu in pivu, in če bi demokrat je mtnovali mokrega kandidata,
potem bo akero gotovo Bryan podpiral Fordov volilni listek. ■ ■i
ANGLEŽI POMOLILI JUGOSLAVIJO.
^Nadaljevanje s prve strani.) bolgarski poalanik pa pravi, da Bolgarija tega ne bo dopustila.
Slovenska Narodna
UPPSAVNI OOISSi ftiliiS«!!iVtonM C.i»k*r, »«4,.r.4..4.ik Am*~w VMrjUkR. F^P^f. B.« II, JvksilvvB, ii. l.i.ik M«llk«w Turk, IsJmI k*l®Mk#sa m.. N.v.k, «1 U.g.J.lk JeU Vosrlek. «~dattl |Ml Jsla »asasCalh,
HprivitotJ fluiu FiUe CtŠM.
POHOTNI ODSEK.i	^
Jaka IMaesiš sNsnšdk HI W. Nay ll., IprisilM, nftta
Z.I*»lkM. a*. Z7S, U.rk«rt.», Oki«. Fr.4 A. V^Im ITI, EI»J J.k® TtfMji Im SS, Hts4miBfill#, J.k> G.ti.k. 010 w« mar sl»
SpOUfMi, m.
BOLNIŠKI OOISJti
JE	C i Blsi Nov sli,	Lsws^sl$
riikm. Ilf.
VZHODNO OKROŽJE i Ja«ah Aakr.MI, Bo SOS, Mm>, Rm, Pa. .
Jmkm CralslJ. I4SSI Pw«r Av«* CI.*.U»A O. ZAPAONO OKROSJSi A>im l«l«r, Rm 104, Cnm, Ka—., ea jugsaaesf
^maIi Jhik^ pfs^is^ sikj W» ^Mlk st*v	^^s^
, J um rak« SSOO ^^siisr Ari., CI$vilis4, Wllliiw	sl«#
CUralaad, Okk
. Združitveni odbori
Pradaadalhi Frm»k AM, 11M I«. Cr.wf.rl A^h Chlss—, W. Js4ko Ovss,
Jae. Ikak, 0404 Ortaa Ci., fliTilui. Tllitt VRHOVNI ZDSAVNIKi Dr. p. J. Kara. IU! ll. Osle Av„Clssslaal,O. POŽORI—K>»if»olsaes s gl. adharalM, hI delajo v glavnem smk.
DENVEESKA NASPROTNICA PORODNE KOMTEOLB PO-
rodila ftimaa . otroka. >
Iz elektrike
Denver, Oolo. — Mra. Clyde Cseiidente, katere elučsj, tikajoč M materinetva, je obračal pred kakima dvema letoma narodno poaornoet naee, > v soboto porodila šestega otroka.
pridlsnskim jo v mesecu novembru porodila petega otroks, in locijslnl delavel so ji priporo-fcli, naj ae rodi nobenega veš. To je dalo povod narodnemu sporu, poialmo pi le ssto, ker so s<fci-jalni delavci priporočili sodniku Rofalu R. Orahamu, naj oa ukaže ženski, da se podvrže operaciji, ki bo preprečila vae nadaljne porode. Kakor so trdili socijalni delavci, ni bila mri. Oaeaidcnte v atanu skrbeti sa svoje otroks.
Takšno operacijo je priporočil mlad zdravnik, ko sta bils zakonca Casaidsnte privedene pred sodnika ns pritožbo, da je njuno stanovanje v jsko ncsdrsvem stanju.
Tedaj ae je mre. Caaeidente vzravnali pokonci, zrla izzivajoče v ivoje tožltelje s ter vzkliknila: "Lahko Imam še\eš otrok, če hočem."
In ženska se je držala te pret-nje, ki jo je izpolnila včeraj, ko je porodila devet funtov težkega
fantka. ,
OOMPERS GOVORIL PRID CL
KAfcUM DELAVSKIM SVETOM.
(Nadaljevanje o prva strani.)
glasno. Pozval je ameriško delavsko federacijo k pozornosti na de-moralizujoče razmere v uniji mesarskih delavcev ter zahteval, naj stori ongsnizaeija kake korake, da odpravi tiste nezdrave razmere. Fozter je dejal, da je Čikalka federacija organizirala moaarzke delavce. Ali ko je bila ta organizacija izročena Ameriški delavski federaciji, je bila uničena. Po pravilih čikažke federacije pa bo sedeta reorganizacije mesarskih in klavnlških delavcev izročena JL-mčriikl delavski federaciji.
Uvedena je bila resolucija n| seji, po kateri mora vsak Član delavske unije, pridružene čikaški delavski federaciji, prispevati po 1 cent na dan, dokler ne bo nabranih miljon dolarjev. Denar bo porabljen za stsvksreki obrambni sklad. Zadeva pojde na splož-no glasovanje.
Resolucije, ki obsojs delsvzke-ga tajnik Jamesa J. Daviaa in zahteva, da naj ne bo dovoljeno nobenemu človeku, ki ni tukaj rojen, postati član predsednikove ga kabineta, je povzročila viharno razburjenje na seji. Izročena je bila izvrševalnemu odboru federacije. Delavskega tajnika eo kritizirali, ker je del izgnati iz dežele Jamesa Larkina, ki eo ga med vojno zaprli radi protivojnega mišljenja.
FORD IN BMITH NAJVAŽNEJŠI OSEBNOSTI V DEŽELI
(Nadaljevanje i prve stran!.)
da vplivati nanj in kako nepraktičen človek da jc.
Tisti, ki jim je predaednik Harding pri sreu, menijo, da je opravil zvoje delo jako dobro in da jim je všeč, ker jo nasprotnik politlkarjev.
Vsi tleti, ki eo proti predaedni-ku Herdingu, menijo, da ni naredil ničesar posebnega; nekateri m sklicujejo na to, da je vetiral vojaški bonu*, in že drugi trde, de ni dele veki prijatelj, ker se je vselej postavil na stran velekapi-
tali*t<w.	j
Dvainaedemdflset volllcev je proglasilo prohibieijo za uspeh Ur m izreklo za njeno nadaljevanje, dvaintrideset jo smatra ca izje-lovljeno atver, ali samo pet jih je bilo se njen preklic. Petnajst vo-lllcev je bilo sa mednarodno sodišče, Iti rine je* proti Ugi nsrodov. Eden je je zagovarjal, dočin jih je bilo devet proti mednarodnemu sodišča in ligi nsrodov. 0»ezsde eet se jih je izjavilo, da sploh ne ra/nmf jo ne lige nerodov, ne med-, narodnega sodišča. O vseh teb vprašanjik eo ss ženske izrekle v iatem rszmerju kakor moški.
Židje ao salo hudi ns to, da ae Ijedjs poteguje/ - Forde Federacija ogrskih Zidov v Ameriki ge obsoja radi njegovega protleami-ttaas ter ga ima aa veliko n*vsr-noet. Neodvisna braterščlna H, Rith Abrshem ga ja v svoji roso I uri ji obdolžila, čel. <ie * Bi podptretelj razkrlnkamk ku
klukaoveev.	.. .
Ford. ki bi eporebil vojske la
Perverznost
trdno prlšakovatC da bodo vta> povsod vpeljali take prevosas čolne, kjerkoli Unijo ssdij vpe-ljaae prevosne čolna aa para.
Elektrlšaa naprava na Bipwar» du aestojl ls tnrblne, ki prolsva-ja 1,100 kilovatov. Na vsaksm u ono u tega šolna je motor, ki prn-Izvaja 1,100 konjakih ali ln ki je v sveži s gonilnim vretenom. Nadalje je tudi naprava aa ivetttaa elektriko.
sila. Ta šola sa poiakušnjo je vozil is Sen Pedra v San Franeiseo.
Vozilo je sslo sigurno, ln vožaja enakomerno hitra, pa naj bo vre-md tako, aH tako. Naj bo morje razburkano, ali pa mirno.
Hajrurard je eden prvik dveh čolnov, ki boeta na elektriko. Vo-žila boata, kakor še dološono, med San Kranci.com ln Oaklandom. Drugo vosilo bo kmalu iaročeno evojemn namenu. Imsnovalo ss bo San Leandro. In še ss bosta oba šolna obneels, potem je sa-
Z žalostnim srcem naznanjam tulno vest, da je nemila emrt pre>
trgala nit življenja mojemu ao-ptogu in očetu
7RAMK RAUNIKAR
Dne 8 junija, 1923. je uzoda sa-btevala svojo žrtev, šel fo kot ponavadi na avoje delo v premo-forov, ker pa nearoŠa nlkdai ne počiva je tudi njega doletela do-amrtna neereša ob eni uri 80 minut popoldne, utrgala ae je piaat premoga nad njim in ga tako moč no poškodovslo, da je v nekaj minutah pozneje sa vedno izdihnil Pokojnik je bil rojen 18 oktobra ! 1878 na Velikem Jelnlk, pri Jla-govlci na Kranjekem. V Ameriki J« bil )8 let Tukaj sepulča soprogo, tri hčere, dva ein» in dva i trsta. V starem kraju pa aapu-šša mater in eno sestro. Pokojnik je bil mirnega in neprednega značaja in selo priljubljen med rojaki in drugorodel, kar jo doka-sslo ogromns vdeležbe pri pogrobu. Pogreb ae je vršil dna 10. junija t. I., is biše želooti na pokopališče v Wect Neurten, Pa. Pokojnik je bU član društva "Bratje ljubem i" št. 340, H. N. P. J. v Wjrano, Ug. katerega šlanetvo ma je položilo krasni vense v zednjl brrtski pozdrav, bil js član tudi društva Mooe št. 442 ne Wfano, Pa, ko joga člani eo mu položili vence na njegovo krsto, istoteko ee mu člani 1 vokalna org. št. 32Š7, U. M. W of Ameriea položili kraanl venec kot evojemu z/estamu članu v pozdrav, Zahvalim ae veem, ki eo položili kreene vence. Joka Perguaonu, Louis Reuniksrju, Matt Podbevlsku, Uuis PodUv-šoku, Joe Urbonju, Merjr Kes-nik, Vine. I rbanju in Jos Mika. hvala vaam za vene«. Hvala tudi za daroven! vceea ia Pita lisni?, Pa. As enkret hvala vaam, ki ets •kiskali pokojnike ge aprsmcll k zadnjem poHtku In blU SMni v u tobv in tolažbo oli šaau noereše. Tebi dragi soprog in oše pa žalimo pot'h») mirno in hladna naj bode tebi emerUke zemlja.
delujoči oetelii Yr%Mm Reuni ker, soproga. Mery in Rosi Mau nikar in Fraaeee Ferguson omela ae, k/src. Frank in Dominik, sinova. John Ferguson, zet. Vineens le Loius Keuniker, brata, val v A-sseriki. V elarem krsju mali lo eeeira,
W/ano, Pa.
OTROK PADEL S TRETJEGA MADBTEOPJA, PA JE VENDAR OSTAL NBPOftK ODO V AH.
FRANK OGLAR,
$401 tepsrlse Araasa. CUraU
Chieago, Z1L —■ Premog na vozu je bil mehak. Robert D. Ray, star poltretje leto, je mlalil, da ae je mnogo lepie ln zanimivejše i-Rrati na oknu kakor pa na tleh očetovega atauovanja v tretjem nadstropju na 5854 Magnolia av., pa se je spravil tja s. pomočjo stola in mize.
In bržko se je dobro osrl na cesto, je že omahnil ter padel na tla ozkega modhišttega prehoda. '
Njegova pestunja jc klicala ljudi na pomaganje ter posvsla po telefonu otrokovega očeta in nje-irovo mater, ki se je mudila v ne-k*m bli£njem hotelu, domov.
Ali ko sta prcstrsšena roditelja prihitela vaa sasopla domov, sta noitla otroka popolnoma nepoškodovanega. Detq je svedsvo gledalo * okna tja, kamor js bilo ms-loprej padlo. . ,
Odupodaj je bil vos remoge. In M to, ds je otrok odneeel cele kosti z vosa, je edina razlaga mo-fofa, in alcer tale: Premog je n rai biti na vozu mehak.
Književna matiea Bloven-sks nerodne podporne jod-
note je izdala ln inas v sa-logi sledeča kajlgei
niea. Dodetek raznih korist-
nih informecij. Fina trda vssba Cene $9.00 s poštnine
vred.
Upton Sinelalr, poalovepU Ivan Moiek, Poveet is živ-Ijenja ameriškefa proleUri-jata sa čaaa velike vojne. Trda vesbe. Cena $1.10 s poštnina vred.
Eajodalet. Hpiaal Ivaa Mo-lak. Povest Is doslej akrito-ga kosa žlvljsnja slevenakik delavcev v Ameriki. Trda vesbe. Cene $1.75 s poštnine vred.
Arsbci zavrgli pogodbo g Anglijo.
London, 18. jun. — Is Ksirs ju Ijajo, da je vaearabaki kongres v ,lnfi zavrgel snfleško-srsbsko P^odbo glede foderaeije srsbekih
Ifoirerd J. Moero, podava-nil i, M. Zsio podučae knjige, ki tolmali mnoge natur-ne aekona in poknaaje, kaka se splošni rszvoj ponavlja pri peeemezniku fislžnc ia duševno S alikami. Trda vssba. Cena $1J0 s poštnino vred.
. Zadnji dve knjigi, nerešeni skopaj, dabita sa trt de-lerje Vm Mrl k sige aa lest dolarjev. Vredne eol
^sto kitajsldk radarjev utonilo.
^angsj, 18. jun. — Trlzto kitaj-mili rudarjev jo utonilo aadnjo *Uto v Taačvsngu, ko ao vojaki 1 pojnsnjenege vsroka odrezali •l^ktri^no silo, nakar ao prenehale ^»lke iu vode je aelile rove. K -.trofa os js agodils v drugem ^ j v.•/•jem premogovniku na
Kit jgki bandm ujeli Italijeuake
"f-.kov, Kitajska. 18. jun. — j «naki katoliški duhovnik ftl"tto je padci v roke kitajskim " itom ate milj aeverao od
kaj.
PEOSVETA
Lastovka«
(Dalje.)
Mah a« je zdrznil, pote« pe, kakor da gs jc bde ara«, stekel
po trgu pogledat, dali aeorda ai kake druge nevarnosti v bližini. Pobožal je curek vodnjaka, da Js zaropotalo ter oškropU atopniee.
"Lh, kako je mrzlo!"
Gledal je nekaj časa v okna pr-▼e*a nadatropja ta »e zafadiL
"Glej, luč imajo ie, luč!" je gaklieal tovarišu. Ker ni bilo odgovora, je stekel nazaj v varno zatišje. "Zakaj neki tauijo la luč, ko je vendar povsod drugod __ tema T"
"Ne vem," je odgovoril bratec, "morda lita kdo tako dolgo. Ali pa Imajo bolnika," je doetavil ti-šje.
Pogledal bi, splezal do okaa, pa Imam tako mrzle prste. — Huk!"
Puhnil je gorko sape v drobne dlani.
Zdaj je iz ulic nekaj prišuaaelo, prek ae je dvignil v vrtincu, ki je urno zaplesal po trga. ' "Uboga laataviea mala! Torej tudi hčerka ne sme več tja dolif"
"Ne s«e, ker sodpik sovraži vse, ksr prihaja od tam."
"Sovraži — ", je ponovil nuli tiho, zatopljen v pomen te ds.
Zahreščalo je v tem trenotku viaoko v zvoniku in zvon je udarjal pozno, pozno uro. Njegov zvok je drhtel pri prvem udarcu, ssbučsl pri ^rhgem *i*to blizu in saječal pri tretjem, izgubljajoč se v daljavi i kajti Um gori, je bil zaplesal tuj veter.
"Mmm! Ko-bi me le v noge to-li ne zeblo!" je tožil mali.
"Mani ae k meni!"
"In truden sem tako." '
"Zdaj je treba bdeti, detel" ga je posvsril atarejši, "bogve, ali bdijo eni Um gori, ki ao blisu sovregsf"
"Kako jih mora zebetil" je še-peUl prijateljček poleg njega, ŠklspeUje s zobmi.
"Ds jih le dremotnost ns bi o-bjelš t"
Veliko skrb je sdsj izrsžal glas sUrejlegs.	%
Njegov msll drug ps je mislil sopet na sodnikovo hčerko,
"Birots lastavlca!" ja izprego-
vodi črez nekaj šaaa eočntne. "O, ia če nje niso pustili k pomladi,
kaj tata, pa js pomlad prišla k
a je j."
htarejši ai odgovoril aa to, pol i je žalaotao pokimaL "TI 4 otožen!" "Zdi se aai, da amo prenagla predirali Noči ao jako aarzle." Mlaju js pogledal v nebo. "In vss zvezdice eo ug*aile!" Gori v linah as je oglasil oeter žvižg.
"Oh, pogledati mora«, kako šivi Ustaviea, pozdraviti je hečeaa, inorda jo a te« razveseli«."
Vzpel ae je gori do okaa ia pogledal akosi zaveso v sobo . ..
V tem hipu je aastal spodaj krik,
" Jojmene! Glej. glej!"
Burejb je Ml za vpil, priginle-no bolestno. Mali je pUnil prestrašen od okaa.
"Kaj je. kaj ti jel"
"Niei videl, ničesar nisi videl} - Ta«, o, zdaj zopet!"
Potoknila ste ae in držala glave skupaj.
Zdaj sta se prikazaU na oglu dva strašna obraza. Dva velika dahova zime ata U« pbatala bi ae oprezno ozirate naokoli. Nate je zažvigaio v zraku nežno, toda rezko, kakor žvtfcga tankega meša strašna ostrina) zacvililo je nekaj nevidnega, potem pa odvi-hralo po ulieah.
"Pozor, eovražaik je tu! Oh, še bo boj!"
Te besede je izrekel starejši, ki ss js sdsj plazil ob zidu navzdol ia vlekel nlsjšegs zs roko.
"Prodrli so predajo črto."
"Hitiva po pomoč!"
In zopet so se pojavili sa oglom. 2daj jih je bilo veliko več, njih obrezi so bili če grosnejši od prvih dveh. Sterejši se je o-zrl.
"Proč!"
"Ak, beživs!"
In beŽaU sta. Završslo je po u-licah. Prihajali ao od vseh strani še drugi, beleč s gors. "Bežimo!" je šepeUlo v zrsku, kjer je Vse trzalo, šumelo ln teklo v mrzlo črno noč. In dirjale ao nazaj nevidne trume pomladne vojake, po gnane v beg od ailne premoči.
Na trgu se je pojavite Črna postara; dolg plsšč ss js tesno o. klepal nog la a ogli otepal šsvlje. Okrenila ae je aenea nevoljno ia
izginila sa oglom. Bil je
Zedoaeli eo po zapuščaai ulici počni koraki. Udi In nagli, atre-aaeči za peko je«, ftvignila je ea od ene strani svetiljke na go, korak je utihnil pred žnpaas ve h i« o ia moška postava je obetate pred širokimi vrati.
Močno trkanje je pretresle sočno samoto. Zarožljala je veriga nekje na dvorišča, zdrknilo je po žiei ia zabevakal je hripavo, to da odločno čuvaj, stari pee. Zapi skalo je okrog vogU in oblak praku je zadirja po ulici, podoben mlečnemu hudourniku.
Zakasneli tujee je dvigali glavo in zrl dolgo v okna, odkoder je pričakoval odgovora na trkanje. •
Nič se ni ganilo. Neznanec je zavzdihnil, zavil ae tesneje v suk njo in počel ndarjeti po vratih ■oČneje in na dolgo.
Zdaj ae je posvetilo dvoje oken
K*k0 pMtttN* dna* Ijani Zdražeaih držav?
(X odobrenjsaa vlada Idr. priredil F. L. L B.)
držav
(Dalje.)
Državne vlada.
67. <1 Haa cach of tbe forty-eight statcs a eonstitutionl
67.	Ali ima vsaka izmed 48 držav svojo konstitueijo (uatavo)l
A. Yes, each sUte haa a sUte < onstitution.
Da, vsaka država ima avojo držimo ustavo.
68.	Q. What doea the state eon-htitution do T
•68. Kaj določa državna uatava?
A. It tella how the state is to be governed. The state eonatitution must not be in eonfliet in any way
prve. nadstropju. Pes je Utf tb? U. 8. C>n.titution, and
sil ne je, odgovarjali ao mu eoaed nji. Zaveaa okna ae je zganila in molka glava, ki ae je pokazalo
ezccpt for the latter, ia tbe bigh-est lsur for the štete. Državna vlada pove, kako na)
za steklo«, it vprašela boječe in * v dotični državi. Državna nevoljno:	|ustava ne sme biti v protislovju s
"Kdo je!"
Obstrmel je na oknu obras moža, ki je preplašeno gledal prišle ea na ulici. Nato je zamahnil z roko, rekel nekaj nazaj v sobo in izginil. Okna ao zatemnela, Črez aekaj trenotkov je le zaropotalo v veži, bližali so se drsajoči kara ki. ZašklopoUlo js v ključsvnici in vrste ao ae hreščaje odprla. "Moj Bog, ti Vladkot" "Da, papa moj ljubi." "Niamo te še pričakovali" Zaloputnil je vrata, mrmranje je utihnilo globoko v veži. .
Zunaj pa ao poeikavali vetrovi lajal je pea hripavo. Poulične svetil jke so pomežiksvsle, ker $m je veter gnal pn}h v oči Žubore-nje vodnjaka je donelo enoglasno. Zims je blU zopet »kraljevala tam zunaj v gozdu. Globoko v kotlu pa ata ae pomešavala ž njegovim tsjinstvenim šumoUnje« bje-bot potoka in klokot vrtinca.
(Dalje prihodnjič.)
" Jimmie Higgtas" js zrcalo dale ameriškega preleta fiata ob lasa velika vojaa. Dobi ss ptl Književni matici S. K. P. J.,
Njeno življenje-
Povset - Spisala Sofka Kvader Demetrovič.
hnjffnttf —TtfnU "Matica
(Dalje.) T
Oh«, ne, tudi ona ims pogumno sree, ne boji se; ne bo bežala, ns bo se obotavljate. Nsj bo jlrem kakršenkoli, nosila gs bo, saj je močno.
"Nič se prsveš ne boji Oh, drsgs, ženske smo ubollee. Hkoro vse, verjemi! Tudi meni jo bilo jsko težko v prvih letih mojegs zskons. Mnogo tsže, nego bo tebi, dušice!
S šestnsjstlmi leti so me omožlli. Z dvajsetimi leti sem ImeU le troje otrok, ki so ps vsi pomrli. Romsn je prišel pozneje ns &vet. Ns samotni šelezniški poete ji svs živels s možem ts-krst tista leta. Pusto mi je bilo in žslostno, verjemi. Ferdo, moj mož, jo zsčel piti is samega dolgočasja In osameloati. Kadar je imel par ur proeto, se je odpeljal v bližnji trg. Ja* nisem mogU nikdar nikamor od otrok, ki so bili slabotni ln bolehni. In koliko strshu sem pretrpela, da ae mož ne vrne o pravem času in se zgodi kakšna nesreča. DrugI ursdnik je bil ravno tak, pil je. de bolj čuden je bil kakor moj mož, malo js govoril in ksdsr je odprl usts, je proklinjal življenje, samega sebe in svojo usodo.
Neko strsšne jesenske npči ne pozabim nikoli. Moj mož se je vrnil zvečer ves vinski iz trga, a drugi uradnik j« izginil s postaje. Moj mož je lel k mizi s aparati in videla sem, kako mu glava omahuje, kako ac mu hoče spsti. Pol ure sem ga pustila, da ai polije. Močno kavo sem skuhala v stanovanju Tn jo prinoala dol. Za četrt ure jc Imel priti brzovlak skoti postajo. Zs-čela sem buditi može, a on upi in »e nc gane. Moj l)og, vsa sein se troala od groze. Vssk čas Katione signali, kdo ve, če je proge prosta . . . Ali nsj bežim ven na tir vlaku nasproti? . . . Ce sc ave, da je mol pijan spal v slutiti, «« spodijo in bomo ob kruh . . . Tresla sem g« tt rsme, vrč a vode aeia pograbila in mu jo tlila na glavo. Malo se je sdrsmil. Mrhsnično ao mu tipali prati po gumbih aparstov. Ce da kriv »ignal. če m* zgodi ne srečs. aavoai braovlak v tovorne vagone, ki stojijo ns pnatrsmkem tiru ... Kri «e mi je le-denils v lilab. 7. aobmi »rm fckripsla od neopisljivega »t rahn Na kolena sem padla v« t* grmet zunaj br»o\ l%k mimo našr pnstsje v črno. viharno noč Ar dva braovlaka ata votila tiato noč ako-zi po«tajo in pet tovornih Vso noč rm Mala ob molu. umivala mu s mralo vodo ohrai, vlivala kavo vanj, ds bi se iatrrtnil. In tiati strašni, divji itrsh, da »e nekje tunsj pred postajo, za post sj<> nr Kginli strašna, krvava nesrečah . . Bila sem četrti v blagoslovi jaoem stanju, proti jutru ao me isčeli viti krči. V nezavesti sem se SgrudiU u« tla. Meeeee srm tskrst letala v po stelji med»4i\ I jen je« in smrtjo. I)rte j« prišlo «rtvo ns %sr\ Vso aimn »rm prrlešala v vročici, aoaavestes |k> e*|* dneve Malo mi je odleglo ln s«tr* ar J* rečeta bolezen iznova. Zaradi tistega aiinrgs raaburjenje je nUfcoptlo vnetje atelgaa-
L:
aklk mrežic in dolga čaaa moje Življenje ni bilo vredno pol vinarja.
Ko aem spomUdl prvikrat sedela na^splncu ns klopi pred postajo, aem bila ubožica suha kakor kois, brez las qg glavi, sUbs, kskor ptica, ki js prasgodsj padla iz gnezda. Vai moji trije mali bledi črvički so bili po zimi umrli od dsvics, ki je bila tudi vratarju ubila dva krepka fantka. Ali jas asm bila še preslsbs, da bi se savedala svoje izgube, da bi bila apoeobna žaloeti.
In vidiš, vae je pozneje postslo še dobro in srečno. Ferdo, moj mož, se je tskrst ssklel, ds ns bo nikoli več pokusil vina. Temeljito gs je bila izpreobrnlla tU t s strašna noč in moja bolezen. Osem let pozneje sem rodila Romana. Prelepo ava šivala s možem, ljubeč otroka nad vae. Moj mol je umrl že v sreči; še predno je zabredel Roman na lahkomlaelna pota.
Da, vidiš, Uko je življenje. Kakor morje, zdaj gladko in ljubeznivo, mehko in prekraano, potem pa sopet divje in hudobno. AH nič ae preveč ne boj 1 Lepše TI bo, kakor je bilo meni •
Pustim te zdaj, da ae oblečeš, da boš lepa, ko se vrne Romsn. Oh, res mi je prizadel velikih skrbi, mareikatero noč sem prejoksls zsrsdi nJega. Ali ksdsr slišim njegov smeh, pozsbim ns vse in že rsjšs gs i ms m. Njegov smeh je neksj poyb-negs, ksj nc? Ksr srce vzsme s svojim smehom, ksj net"
"Ds, smejsti se zns zelo lepo,* je pritrdilo Tilda.
Pri'obedu je vprsšsU meti Tildo: "In ksj ti je dal Roman za poročni darf"
"Zlato uro in dolgo zlato, fino Izdelano verižico. Ali pozabil jo je doma. V Dragi dobim," je pripovedovaU Tilda.
"Kaj je rest" je vprašala mati eina. "Zdi se mi, da ai se ji nslsgsl?"
"ga, da. mama," je prisnsl Romsn s smehom. "Mslo denarja sem imel zadnji čaa, a nekaj sem «oral vendar reči. Ne spodobi sc za ženina, da pride prazaih rok. Ti ji moraš kdaj dati namesto mene."
"Dobro, dam ji yro in verižico, kakor ai re-kel," je dejaU mati. "A ti. Tilda," je rekla ena-hi "mu nikar vaega ne verjemi, on aa rad zlaše. Maj ne miali hudo, ali vseeno mu ni verjet* vss-i« '
Z začudenimi očmi je gledala Tilda mater ia aina. Spet Ji j« posegla mrzla, krute peat v aree ia ga stisnila, da je aaječalo v strshu.
Prvikrat v življenju ae je Tildl nekdo sls-gal. In ta je bil njen mol.
• III. % 2c tri tedne je bila Tilda v Dragi, kjer je bU Roman graščiaaki oskrbnik. Lepša ai je bila predstavljala v mislih ta kraj ia tudi hišo, vrt, vae. Stara hiša je bila to a nizkimi sobami in majhni ml okni. ta kiša, ki je bite odkazaaa oskrbniku v stanovanja. . Lepo Ttldtno pohištvo, fini nesla-»ječi, preproge, kredenca, dlvea. zrcalo, allke, vae as js nekake čudne stiaallo v sobe. kakor da nikakor ne spsds eemksj. Vrt okoli kiše js kil neroden, Inaetiški. nobenih rož ni bilo as aje«.
(Dalje prfltedssJM)
lMi.i	.	. . ^ . • "	« ' ...
konstitueijo Združenih držsv ln, izuzemli te-le, je najvišji zakon v dotični državi.
69. Q. Who made the atate eon-stitution in eaeh atate f
69.	Kdo je uatvoril državno u-stavo v vsaki državi f
A. The people of the state, through their representatlves.
Ljudstvo v državi potom avojih zastopnikov.
70.	Q. Into how many parte la each štete goveroment dividedT
70.	V koliko delov se deli vsaka državna vlada f
A. Like the Federal govern ment, each st^e goverament is si-so divided into three parts or brsnehes: 1) the legialative, which makes the lawa for each atate, 2) the eseeutive, whlch earriea out the lsws, and 3) the judicial whlch interpreta the lawa. •
Ravnotako kakor federalna Ha dase vsaka državna vlada deli v tri dele ali panoge: 1) zakonodaj no o*hlaat, ki ustvsrja zakone sa vsako državo; 2) izvršilno oblaat, ki izvršuje zakone, in 3) pravoeo-dno oblast, ki tolniaČl zakone.
71.	Q. Who makes the state law4 ln eaeh aUUT
71.	Kdo napravlja državne za kone v vsski državi f
A. The State Legislature. Dtžavna legiaUtura (zakonoda j«).
72.	Q. Of how many parts is the State Legislature eomposed?
72.	Od koliko delov je sestsv Ijens državna leglalaturaf
A. TwO: The smsller one is csl-led the Senste, snd the Urger one is u&su sil j cslled the Asacmblj or Housc of BepreaenUtivea, but the name variea in the different atates.
Od dveh; manj številna zborni ca sc zove senst ln večjs zbornica ae navadno sove "Asaembljr" Sil "Housc of Rcpreaentativea" (poslanika zbornica), ime pa Js različno v rsznih državsh.
73.	Q. How sre members oi tbs| Stste Legislature electedf •
73.	Ksko so voljeni člsni državne legislature T
A. Dlrectljr by the people.
Direktno po narodu.	,
74.	Q. For how long a perioo are thejr electedf
74. Za kako dolgo so izvoljeni T
A. This variea la the different statca; the members of the smsller jor upper house, the State Senate, are uaualljr electcd for elther turo ior four ycsrs, and the membera ot the larger and loerer housc are uaually elected for elther one or | turo years.
To je različno v posameznih državah ; čUni manjše ali višje zbor I nicc (državnega senata) ao navadno izvoljeni za dve ali štiri leta la člani večje tn nižje zbornice ao aavadno izvoljeni za eno ali dve leti.
78.	Kakšne ao nekatere sti governorjaf
A. a) To aee tkat the lawe are proptrly carried out b) To re-cummeod nceded laurs to ths State Laglalature. e) To appolpt a large number of atate offiefrs to aaaist him.
a) Paziti da se zakoni pravilno
izvršujejo, b) Priporočati potrebne zakone državni legialaturi. e) Imenovati veliko število državnih uradnikov..
79.	Q. Are tkere «lao state eoaHsf
79.	Ali imamo tudi državna ao-
aisf
A. Ves, eaeh atate haa a ayatem of stste courts which punish ali persens breaking the lawa of the state, snd which teli the mesning of the Uws.
Ds, vsaka država ima svoj ai-ste n državnih sodišč, ki kaznujejo kršilec državnih zakonov in tolmačijo pomen državnih zakonov.
80.	Q. How are the judgea of the atate eourte choscnT
80.	Ksko so izbrani sodniki državnih sodišč T
A. In some states tbey are elected by the people, in othera they are appointed by the Governor.
V nekaterih državah jih ljud stvo izvoli, v drugih jih governor imenuje.
81.	Q. What ia one of the du-ties of the stste eotprUT
81.	Kstera je ena izmed dolžnosti državnih sodišč T
A. To naturalize aliena. Both the Federal and SUte courts hsve this right.
Naturalizirati inozemce. Toliko federalna, kolikor državna sodišča imajo to pravico.
Krajevnavlada.
82.	Q. Besides the Federal and SUte goVernmenta, what other type of government bave we In this countryf
82. Poleg federalne in državnih vla.1 kaka druga vrsta vlade imamo v tej deželi f
. .i Loeal goverament. Each citJ or country distriet hss some form of locgl government whieh attenda to purely local affaira.
Krajevno vlado. Vaako meeto In vsaka občina na deželi imajo avojo oiliko k rajevne vUde, ki ao u-kvarja le s izključno občinakimi žadevami.
• 83. Q. Who determinca the
TOREK, 19. JUNIJa. 1»h distrieta outaide of eities J
Občine in okraje (eountv) Vi ka država ae deU ? eoumi* vagka eoonty v občine. Ts I tav pa je važnega pomeJa fe okrajih na delali izven mJ| trgov.__^
iebrJ
pokopati truplo Xaaar>'kovs ■ prage. Utemeljeval je svoja atopanje a tem, da je biU pok* I
aiea do i 18W, evangelJskti1~3
roizpovedanja, od takrat ps bil konfesionalna. Na ukaz obč3 uprave pa je vendar atoril to
"denarni bogpd
bro faj
delo \
Ni mogel proksvljati tvoj«
SadaJ sa p^ati Ulji« kakor v I Mtik Utik.
JI*.	jrmm. a. L.
■BSMbJo icdmin tajavo. "jai ,r_
St S TTI^Lr^, Ti.0* IT*
ia a«tu —>m SsMIm v Mik i«
■ir-	Toa«
MM » TNkM M*m d rut »ot I m.. „
la M pnpfMai. — Z4m*Jlo mSmUM Ml Ml mmm lum MM0 91.00 nu(t-t< h aa S ril Saj pri »*fc Sobrih tekanuriik l W»I»i aana«U», Sa Mm* udn.olm P« m ram 4mm pmrrmm («1»J ««r»Mij,Z j raakl »taUuiM); National 1S4S a V&ub Ava, Cki««o. m.. ^ I po«IJ* adiarito aaravaoM pa »Mil. pottaM j ' pla^aaa, kabM Sltro pngn« tl.M (AS*.)
form of local governmentat.
33. Kdo določa obliko krajevne vlade T
A. Each atete detenninea the kinds of local government in it; each commnnity receivee iU right of local aelf-govcrnment from the state. „	^.....
Vraka država določa obliko krajevne vlade v dotični državi
84. Q. What ia the most com-mon kind of locsl government T • 84. Kstera je najbolj nsvsdna oblika krajevne vUdef
A. City Government.
šfestna vlada (uprava).
86. Q. Who ia the head and ehief cxecutive of the ctty government t
85 Kdo je načelnik in glavni lz-vrSvvatelj mcatne vlade!
A. The Mayor.
Mayor (župan).
86. Q. What are aome tipycal departmenU of the citj government?
86.	Katera je najbolj navadna oblika krajevne vlade f
A. 'The police department, flre department, hcalth department, education department,* atreet cleaning department, water department, and park department.
Pclieijaki oddelek, ognjegaan: oddrlek, zdravstveni oddelek, šol-aki oddelek, oddelki za anaženjc aast, vodo in parke.
87.	What forms of local gov-lernment are tlierc outaide of the cityT
87.> Kake dfuge vrste krajevne vla.'e imamo Izven meatf
A. The townahip and the eoun-ty. Rast state ia divided into eounties, snd eseh eounty into townshipa * These diviaions sre lm-only country
75. Q. Who is the ehief esecut-1 portsnt, botre ver, ive offieer in eseh state T • f
76 Kdo je glavni isvrlilnl oblastvenih v vsaki državi t
A. The Governor.
Governor.
7G. Q. Ho wia the Oovernor electedf
78. Kako je governor izvoljen?
A. Direct!y by the people.
Direktno po narodu.
77. Q. For kow long a period ia ke electcd?
77. Za kako dolgo je izvoljen?
A. This variea ia the different atatea; ueuelly for elther two or foar ves rs.
Ssslično po državah; navadno aa dve ali Miri leta.
TI g. What are aome o^ the dalisa of the Governor?
(Imiija 30-23);] da vam na na ta dan. Ponovite | da vam Ako listanj
«	L
Ja mogočo vsUtil ||aB» kar ni bil plačan. Ab| ja vaš liat plačan in S« prajmeta, ja mogo& Ijen, vslad napačnega naslo> n, pilita nam dopisnico k navedite stari in novi naslov.
Naši zaatopniki sovsidra-štvani tajniki in drugi stopnild, pri icaftarik lahko plačat* naročnino.
Naročnina »a celo lato js $5.00 in aa pol leta pa $2^0. Člani S. N. P! J. plačajo m pol leta $1.90 in aa celo leto $3.80.
Za mesto Chicago je u leto $6^0, pol leta $3^5.
Za Evropo stane sa pol b-
ta $4.00^ aa vae leto pa IS.00.
»
Tednik atane sa Evropa $1.70. Člani dopUča jo samo SOc sa poštnino.
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov:
UPRAVNISTVO
"PROSVETA"
2667 S. Laumdale Ava^ CHICAGO, ILL. ,
voaa. pi.vmoutm MAvna-ranm
_____„. * 11
M IS. Aaj-
LAFAVITTS.. .J
PAS«.......i mm St, JaL IS. Aa« «
raASca ^.. Mf 4. iai »/2." IA SAVOIS ..htif 14. Aa«. It, 1
*EW VO«UC. mavbe-PASIS
ka aH aa (L arai.— |
PUBNCN Lina
1»
Hm VMS
NA KRVAVIH POLJANAH
je Ima Imjige, katavo je splaal Ivaa MaUčM ki v kateri nam predstavlja groseU svatoma vojna is Galicija, a Pobardoška pUno ta. a tirotakava gorovja, ed Spacapanov, Sv. Gabrijela pa da PU« va, ki natančen popis dagodjajev steransksca ptantaskoffs polka oš le aadujsga dne. Knjiga rsatmja tudi rasna snsm*n.t» In iivtjonja vojakov la dvtllotov aa šaan svatoma vojna. > je to nekaj, ker je isrodno sanlmivo la M moraU Imeti vsaka kila. Zate m odlašajte tam vet naročite knjigo takoj. ft>»* asnae II.M, n vredna je v resnici veliko vel Dobi m pri krsta
FRANK MATlClC*
»m.. . .