Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /j leta 90 Din, za l/» leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis	za	trgovino,	industrii
Številka
Uredništvo in upravništvt Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52.
Izhaja vsak toiek’ *e'
trtek in soboto
Liubliana, torek 28. iuliia 1936
CtanSt posamezni 1L1SSM3 številki Din ■
Naša zanemarjena severna meja
V času, ko je bil dosežen sporazum med Nemčijo in Avstrijo in ko se že govori tudi o gospodarskem sodelovanju obeh držav, je potrebna tudi odkritosrčna beseda o odnosa j ih naše severne meje do centrale. To tem bolj, ker je bil ohranjen Maribor Jugoslaviji, da skoraj nismo vedeli, kako se je to zgodilo. Ce ne bi bilo generala Majstra in njegovih borcev, bi bil Maribor še bolj gotovo izgubljen ko Koroška, ker tu ni bilo niti nade plebiscita. Na vse to pa smo, kakor tudi na premnoge druge stvari, že davno pozabili, in zato se tudi nismo zavedali, da moramo tem več storiti za Maribor in severno mejo, čim laže nam je padla v roke. Kajti more se pripetiti, da bodo še nekoč prišli tako usodni dogodki, kakor so bili oni po razsulu habsburške monarhije in da bo Maribor moral še enkrat dokazati, kako močna trdnjava je.
Zato ije bila od vsega početka naravna naloga naše centrale, da bi stalno krepila našo severno mejo in ji dovajala vedno nove in nove sile, da bi postal Maribor v resnici naša nepremagljiva severna trdnjava. Zalibog pa je treba konstatirati, da se centrala te svoje dolžnosti
dinarjem subvencionirati gledališče ob severni meji v tej meri, da bi mogel Maribor res izpolnjevati kulturne funkcije žarišča vse severne meje. A tudi to se ni zgodilo.
Morali bi zgraditi v Mariboru celo vrsto javnih poslopij, zlasti šol lin izobraževališč. da bi mladina živo občutila, kako mlada narodna država skrbi zanje. Toda niti ene šole ni sezidala država in kar se gradi šol, jih mora graditi občina na lastne stroške in s posojili, za katera se zahtevajo mnogo previsoke obresti. Saj gradnja šol vendar ni rentabilen posel, da mora donašati iste obresti, kakor veljajo za poslovno življenje.
Morali bi zgraditi nove hiše za urade, da bi ta poslopja pričala, kako se je vse izpremenilo v Mariboru, ko je postal Maribor naš.
A nič se ni storilo, razen to. kar si je Maribor zgradil sam.
Maribor je dalje slovel kot jugoslovanski Meran in tudi tu se je nudila Mariboru možnost, da se gospodarsko okrepi. Toda šele letos so začeli graditi prvi skromen del dobre ceste v Maribor, kakor da bi se moglo danes razvijati letovišče brez dobrih avtomobilskih cest.
gospodarsko delo. To opozorilo pa mora jugoslovanska javnost tudi slišati in zato kličemo našim gospodarskim ljudem, da pohite na Mariborski teden in da spoznajo lepote slovenskega Maribora in njegove okolice.
Pa ne samo njegove lepote, temveč tudi njegove boje in njegove potrebe. Predvsem pa je dolžna naša centrala, da docela korigira
Ni dobila naša severna meja od svoj odnos do severne meje in da svojega državnega zaledja nobene že enkrat spozna, katere so njene resne podpore, a kljub temu ni naloge do krajev ob severni meji. Maribor izgubil svojega optimiz- j Trud ljudi, ki se že skoraj dve de
razvoj, ki je le mogoč. Toda vse, kar je mogoče in za kar so pogoji. Pa tudi vse skoke, in še tako velike privoščimo Bosni, toda račun za te skoke mora plačati tudi sama, saj glavni del, ne pa da bi ves račun plačala država in celo tiste pokrajine, ki bi bile od teh skokov prizadete. Kakor pa smo čitati pred kratkim, se zahteva od države še silno mnogo žrtev in denarja, da se uresničijo sanje bosanskega Porurja. Ni še razširjena železarna v Zenici, ni še plačan prvi obrok teh ogromnih i-nve-
ma in svoje požrtvovalne delavno- setletji trudijo, da nam utrde se- j sticij, pa že čuje-mo, da se namesti. Zgradil si je Mariborski otok, verno mejo, mora biti enkrat ven- ravate zgraditi še dve veliki indu-delal na vseh drugih poljih in darle honoriran! Ob Mariborskem J striji, ena v Sarajevu, druga na pred petimi leti si je ustanovil svoj tednu naj se to pokaže in dolžnost vzhodu Bosne. Poleg tega se na-
Mariborski teden, da opozori vso jugoslovansko javnost, zlasti pa slovensko, na lepote obdravske prestolnice in na svoje živahno
centrale je, da za to poskrbi. V soboto, ko se otvori Mariborski teden, morajo veljati naše misli Mariboru in severni meji!
f ff1
Bosna naj postane
jugoslovansko
A na glavno se pri tei želja pozablja
meravajo zgraditi nove železnice, spremeniti sedanje ozkotirne bosanske proge v normalno-tirne. Ogromni kapitali bi bili za vse te načrte potrebni, a kje naj- jih država vzame, ko pa imajo tudi vse druge pokrajine tako velike potrebe!
Porurje ima danes tako gosto železniško omrežje, kakor menda nobena pokrajina na svetu. Toda gostost železniške mreže v Porurju se je večala obenem z večjo proizvodnjo tvomic ,in je bila le
Pri nas so silno priljubljena I s-trija, ki nikdar nima te konku- alcev, da se uvedejo v vsej državi j naravna posledica večjega prome-
fVlia UfiLilo	n/,	/I	/...... n romAna om/u-Al.T./.c.fi l/dil/irtr 1 n 11 _ ITI IH IfTlfl ItlP	A	ikakO	bi	bili	L.	T~»_:   ..	....	1. nJCa Tl n I r, ra.
močna gesla, kar je tudi eden znakov naše mladosti, pa tudi nedozorelosti. Tako se je svoje dni hotelo rešiti vseučiliško vprašanje z gromovitim geslom: Ena univerza za vso Jugoslavijo, posamezne do severne meje ni j fakultete pa naj bi bile: v Beo-
renčne sposobnosti, ikakor indu- [ minimalne mezde. A kako bi bili prj nas pa se hoče najprej razširjati železniško omrežje im po-
teli dati tudi jugu države iste so-
strija, ki se je razvila iz lastne šele odklonjeni predlogi, ki bi ho-
nikdar zavedala in da se je ni zavedala vedno niti Ljubljana. Mesto da bi se z novimi uradi in novimi ustanovami okrepil nacionalni živelj v Mariboru, so se demontirali celo uradi, ki jih je Maribor že imel in. prenesli na jug in v Ljubljano. Kako vse drugače so postopali Nemci, ko so začeli v Mariboru graditi svojo veliko nemško postojanko. Kar Ivan Hribar za Ljubljano nikdar ni mogel doseči, čeprav je postavil razkošno Obrtno šolo, to je bilo nemškemu Mariboru kar podarjeno in z železniškimi delavnicami se je začela v Studencih raznarodovalna
gradu pravna, v Zagrebu medicinska, v Sarajevu rudarska, v Ljubljani teološka itd. Sedaj se nam obljublja drugo podobno geslo: Bosna naj postane jugoslovansko Porurje. Kajti Bosna ima železo in premog, torej vse pogoje, da tudi -res postane jugoslovansko Porurje.
Toda pri tern se pozablja na glavno stvar. Porurje je že davno imelo i premog i železo, pa vendar ni bilo še to Porurje, ki je danes. Kajti da doseže katera pokrajina tako- velik industrijski napredek, so poleg naravnih pogojev
doba. Maribor je dobil nadalje ve-j
n-to-ct«	/W.;i g J naPre’d^- V teh ljudeh je glavni
močna pogoj, da doživi katera pokrajina takšen napredek, kakor Porurje in če Porurje ne bi imelo svojih izredno sposobnih industrialcev
likansko kadetnico, dobil finančna sredstva, da je stalno ra-stel tuji dotok in da smo tudi dejansko proporcionalno v Mariboru pred vojno stalno nazadovali. Ze
sile in ki se je v konkurenčnem boju usposobila tudi za najboljšo proizvodnjo in po konkurenčnih cenah. Le -redko so od države subvencionirane industrije tudi rentabilne, ker jim manjka oni pod-net, ki ga daje boj za obstanek, katerega pa subvencionirane tvomi-ce ne poznajo. Mi, kt smo na kapitalu silno -revna država, bi se morali pač -desetkrat premisliti, predno tvegamo denar za tako- malo dobička obetajoče posle.
Druga težava pa je, ki jo mora premagati Bosna, v pomanjkanju kvalificiranega delavstva. Posebno -pa so v kovinski stroki potrebni kvalificirani delavci in naše Jesenice ne bi nikdar dosegle tega razvoja, če se ne bi mogle opirati na kvalificirano domače delavstvo. Ena najusodnejših -napak je bila pač ta, da so se pri nas ustanavljale industrije brez ozira na kvalificirano delavstvo. Ta težka napaka se ne bi storila, če bi sc
cialne dajatve, kakor ijih Slovenija danes že plačuje.
Ni bil Rim zgrajen v enem dnevu in tudi za takšne sanje, kakor so -one v jugoslovanskem Porurju je treba dela generacij. Ce pa je tako, zakaj -pa ne ustavljati Po>
tem čakati na promet. Narobe pot je to, ki mora privesti le do težkih kapitalnih žrtev.
Lepe so- sanje o jugoslovanskem Porurju, toda najprej naj si ti sanjači ogledajo zgodovino Porurja in potem bodo videli, kaj je treba storiti najprej, da so dose-
in
ru-rja tam, kjer že obstoja delo teh ženi pogoji za razvoj, kako ga je generacij, zakaj z glavo skozi zid, ’ doživelo Poru-rje. Drugače pa bo-ko pa je zid le- še pretrd?	Ido zidali pri strehi in bojimo se,
Želimo Bosni ves gospodarski da se že zida pri strehi.
Pasivnost socialnega
zavarovanja
Edini izhod decentralizacija zavarovanja
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal obširno poročilo o poslovanju v preteklem letu in o svojem računskem zaključku. Iz njegovega poročila
sanih prispevkov je bilo odpisanih za 8 milijonov ter jih je največ odpisal Beograd (za 3’88 milijona), ljubljanski pa le za 0'3 milijona din. Skupno so prispevki v ne-
po.
manj gospodarsko zapostavljala podatkov.
inženirjev ter onih prvovrstnih Slovenija. Kaj, treba, da se je za I
—......................	r._______..... _____________________________„„, Bolniško zavarovanje je bilo v
pa	je nemški gospodarski vpliv z- kvalificiranih delavcev, ki so se silo morala ustanoviti tuja tvorni-j	preteklem letu deficitno za 3 mina uipovanjem vinogradov m k m e- povzpeli do	o-bratovodij s sijajnim 1 ca v Vuk-ovaru, ko bi mogli imeti1	lijone 25.000 din. Leta 1934. je bil
•	napeljevanjem kmetov celo (praktičnim	strokovnim znanjem, • v Tržiču takšno čevljarsko indu-	dosežen že poslovni presežek v vi-
iz	Nemčije uspes.no prodiral v j	|,j Porurje	nikdar ne postalo to,' str-ijo, ki bi bila po svoji kvaliteti	šini 7-8, leta 1933. pa celo 17‘3 mi-
okoheo Maribora. Tako so delali j kaT je danes.	j kos vsaki tuji. Kaj ije treba, da ni- j	~	.......
ozemlju zgradili'svoj nemškf M™ i Ker Pa «> bili v Porurju ljudje, - 'najo -dela visoko kvalificirani ru-1 ribor.
Stalno -novih sokov je dobival nemški Maribor iz nemškega za-
-snemamo nekaj najbolj važnih j zgodnem zavarovanju lani padli za
2'3 milijona din.
Poročilo Suzora navaja tudi upravne stroške, ki so se dvignili od 16'62 na 16‘86°/o. Narasli pa so tudi zdravniški in lekarniški stroški. Najvi-šji so bili upravni stroški pri okrožnem uradu v Skopi ju, ki -ima tudi največji deficit. — V
lij-ona din. Osem okrožnih uradov je bilo aktivnih, 12 pa pasivnih.
ledja, slovenski Maribor pa mora nasprotno še svoje soke
“KTjravetSitodudarji v Trbovljah, ko so- po-leg te-1 Najbolj deficiten je bil skopljanski Skoplju so dosegli upravni stroški ače-ga obrta in domače delavno-! ga premogokopi TPD urejeni tako urad, za celih 2H mRij^dm, kar skoraj	j.J”
ljanskein pa samo 17'9 odstotka. Še mnogo nižji pa so bili pri Trg. bol-
ki
mače-ga
ati biti sposobni za ta posel, je tu- moderno, ko niti en drug premo-...	dl Porurje postalo to kar je da-, S°'V]U,C ,v Jugoslaviji. Caj treba, da
oddati nes- Brez državnih subvencij j6! se delajo toža ve Jesenicam Ju so p«
drugam. Ne v kulturnem in ne	SJSjJfii Tn^oT"
prednosti, ki jih je uživala druga jicm delavstvu edino poklicane, da
.......	.	®	i	... . - j.   /li A 1 /vnriln-irII VII ' L/. It .... «1/.
-postalo to, čeprav je seveda uži
rili za Maribor nič. In posebno v kulturnem pogledu bi mogli pri količkaj dobre volje pokazati, da
je z osvobajanjem prišel tudi v kulturnem pogledu za Maribor nov čas. Zgraditi bi morali v Mariboru 'novo in lepo gledališče in tu na mejo postaviti narodno gledališče, ki bi bilo subvencionirano- tudi od države. Kajti za reprezentativno kulturo vsakega naroda je gledališče višek. Toda mariborsko ni deležno državne subvencije in navezano zgolj -na primeroma skromno banovinsko -subvencijo, si mora pomagati samo, -kakor ve in zna. Sedaj, ko je bil uveden gledališki dinar, bi se mogla ta napaka -popraviti in z gledališkim
domača industrija v Nemčiji. Zato | postanejo jugoslovansko Porurje v so bili porurski industrialci od j majhnem obsegu! nemške vlade neodvisni in so do-
stikrat tudi zaropotali proti njej in na podlagi svojih tvornic in -svojega dela so tudi smeli zaropotati in njih mnenje se je upoštevalo.
Ali pa so ti pogoji -dani tudi v Bosni. Kakor že kaže primer Zenice, brez državne podpore sploh ni -mogoč njen napredek. Država mora tu plačati vse investicije, prevzeti tudi -ves riziko in če bo primanjkljaj ga bo nosila tudi edinole država. Na ta način pa se ne ustvarja Porurje, temveč samo druga in privilegirana indu-
Vprašanje je nadalje, če more Bosna sploh vzgojiti kvalificirano delavstvo, ki je potrebno, da bi postala jugoslovansko- Porurje. Kajti danes so mezdne razmere v Bosni, pa tudi vse socialne, tako slabe, da se bo vsak res kvalificiran delavec stokrat premislil, predno bo odšel v Bosno. Kajti kvalificiran delavec se plačuje danes povsod po svetu dobro in samo dobra plača ni zadosti močna vaba. Ali pa se kaj dela na tem, da se socialne razmere zboljšajo. Še pred kratkim je bil v Beogradu odklonjen predlog slovenskih industri-
je vsekakor zelo mnogo. Ljubljanski okrožni urad je med aktivni-Bolniška blagajna Trgovskega
mi
bolniškega in podpornega društva pa je bila deficitna za 100.000 din. Najbolj aktiven je bil okrožni urad v Nišu, ki je dosegel višek v dohodkih za več ko pol milijona din.
Deficit nezgodnega zavarovanja pa je dosegel že 9‘2 milijona din,
1 z deficiti iz prejšnjih let pa je dosegel skupni primanjkljaj že nad 59 milijonov din.
V bolniškem oddelku se je število zavarovancev povišalo za- 4°/o, zaradi znižanja delavskih mezd pa so se dohodki povišali le za pol odstotka. Razen bolniške blagajne Trg. bolniškega in podpornega društva, ki je pobiralo 36°/o prispevek, so že vsi uradi in blagajne pobirale maksimalni tedenski prispevek v vjšini 42°/o enodnevnega
'6
niškem
in
društvu,
podpornem kjer so znašali le 10’°/o.
Da se krije deficit v nezgodnem zavarovanju, predlaga uprava Suzora, da se poviša prispevek od 7 na 8 odstotkov, proti čemur bodo pač protestirali vsi delodajalci in delojemalci.
Tembolj, ker je deficit tako visok predvsem tudi zato, ker dolgujejo -država in občine okoli 50 milijonov din na prispevkih. Država, mesto da bi socialno zavarovanje subvencionirala, ker je drugače vsaka sanacija skoraj nemogoča, ostaja še dolžna na bolniških prispevkih.
Kriza našega socialnega zavarovanja postaja torej vedno ostrejša, treba bo najti način sanacije. —
zavarovanega zaslužka. Od predpi- Predlog uprave Suzora, da se po-
višajo zavarovalni prispevki pa pač ne pomeni nobene rešitve, saj mora samo priznati, da rastejo zaostali prispevki iz leta v leto. To je pač jasen dokaz, da so že sedaj prispevki previsoki.
Edina rešitev je le v decentralizaciji isociaLnega (zavarovanja in da je res tako, nam potrjujejo režijski stroški. Ti so najmanjši pri zasebnih bolniških blagajnah, ki imajo od prej še primeroma največ avtonomije, vse poslovanje pa urejeno na stari podlagi. Nizki režijski stroški so pot k sanaciji, in ker so ti dosegljivi le pri decentralizaciji socialnega zavarovanja, zato naj sc ta tudi izvede!
Brez načrtnega
100 milijonov din za pristanišče, ki ga nihče
ne	potreb
Uredba o „Feniksu“ podaiišana za štiri mesece
Ministrski svet je izdal novo uredbo, s katero se uredba z dne 28. aprila podaljšuje za 4 mesece in bo veljala torej do 28. novembra.
Ob tej priliki je dal minister dr. Vrbanič izjavo o stanju Feniksa. Vseh zavarovancev Feniksa v Jugoslaviji je 24.162, zavarovana vsota 626 milijonov din, matematična rezerva 186 milijonov, prenosna premija pa 6.5 milijona din, vse premijske rezerve torej 193 milijonov din.
Za kritje teh rezerv ima družba te vrednosti; posojila na zavarovalne police 36,3, nepremičnine in hipotekarna posojila 9, drž. vrednostni papirji in obč. posojila 9,5, akontacije 4, kavcije 3, druge terjatve 5,5, skupno 67,3 milijona din. Poleg tega ima družba še znanih Losingerjevih menic za 1,916.408 ameriških dolarjev, toda te menice še niso v njeni posesti, razen manjšega dela. Kakor pravi minister dr. Vrbanič, so bile te menice založene v tujini, ker zaradi pomanjkanja zakonskih predpisov ni bilo deponiranje matematične rezerve v naši državi obvezno. Ce še danes ne more jugoslovanski Feniks razpolagati s temi menicami, da je samo kriva popolna pomanjkljivost nadzorstva pristojnih avstrijskih oblasti, ki niso preprečile disponiranja dunajski centrali s temi papirji, ki so evidentno last jugoslovanskega Feniksa.
Razprave pred davčnim odborom:
Davčna uiprava za mesto Ljubljana razglaša: Pred davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za naslednje pridobitne stroke:
dne 10. avgusta ob pol 9. uri: Razni v II skupini 1-a, in sicer: informacijske \pisarne, |realitetni in drugi 'posredovalci, javne agencije, provizijska zastopstva;
dne 10. avgusta ob 10. uri dop.: mlekarne, vrtnarji, cvetličarne, trafike;
dne 11. avgusta ob pol 9. uri:
bianjerije, trgovine z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami;
dne 12. avgusta ob pol 9. uri: trgovine z mešanim blagom, špecerijo;
dne 13. avgusta ob pol 9. uri:
trgovine z dež. pridelki, semeni, kramarije, trgovine s stroji in vozili, trgovske agenture.
Vsem ljubljanskim trgovcem sporočamo, da bo vsak prejel od Združenja trgovcev v Ljubljani posebno obvestilo o njemu odmerjeni davčni osnovi ter mu bo sporočeno tudi, kdaj se bo razpravljala njihova zadeva pred davčnim odborom. Za vse informacije glede davčne odmere naj se vsak obrne na tajništvo Združenja.
Stanje naših kliringov
Naš saldo proti Nemčiji je narastel za 0‘1 na 20'3 milijona mark.
Saldo proti Italiji znaša 40‘2 milijona lir.
Proti Turčiji se je povišal na 1'11 milijona frankov.
Naše terjatve proti Bolgarski pa znašajo 172.000 diin.
Že večkrat smo v »Trgovskem listu« opozorili na zle posledice, ker ni v naši gospodarski politiki nobenega premišljenega načrta, temveč odločuje gol slučaj; kakor pač nanesejo prilike. Enkrat se okrene zato naša gospodarska politika na to stran, potem zopet na drugo, enkrat varčujemo tam, kjer so investicije potrebne, drugič pa razmetujemo denar za čisto nepotrebne stvari. Nov primer tega našega brezglavega gospodarstva je namera, da se zgradi ob ustju reke Neretve pristanišče Ploče.
0 tej nameri in njenih škodljivih gospodarskih posledicah ter o istočasnem zanemarjanju že obstoječih jadranskih pristanišč pišejo zagrebške »Novosti« naslednje:
»Na interministerialni konferenci, ki je bila v maju na Sušaku (in o kateri je poročal tudi »Trgovski list«), je bilo tudi govora o nujni potrebi, da se razširi sušaška luka na Martinščico in zgradi železniška zveza Slovenije z morjem. Na konferenci se je govorilo tudi o načrtu, da se zgradi ob ustju Neretve novo pristanišče, in sicer luka Ploče. Pri taj priliki se je naglasila škodljivost te namere ter so bili odločujoči činitelji na to opozorjeni. Kljub temu pa je bilo, kakor vse kaže, v zadnjih dneh znova postavljeno to vprašanje na dnevni red in najbrže so bili v tem smislu »ore^eti tudi že določeni sklepi. Zaradi tega je znova alarmirana vsa naša pomorska in gospodarska javnost in kakor smo informirani, se pripravlja velika akcija proti tej nameri. Te akcije se bodo udeležili vsi naši kompetentni krogi Primorja, od Sušaka do Kotorja.
Kakor pišejo časopisi, bi se porabilo za zgraditev luke Ploče okoli 100 milijonov din, pristanišče samo pa bi se zgradilo ob ustju reke Neretve pri mestu Ploče. Zanimivo je, kakšno zaledje in kakšno železniško zvezo bi imelo to novo pristanišče! Imelo bi samo vicinaino železnico ozkega tira. Niže od Ploče je Gruž, ki ima sicer tudi samo ozkotirno železniško zvezo, zato pa že izdelano pristanišče.
Severneje je Split, ki je z zaledjem zvezan s prvovrstno železniško progo in ki mu je v bodoče namenjena vloga prvega emporija v naši državi in ki ima tudi vse pogoje, da to postane. Položaj Splita in njegovega starega in novega pristanišča je takšen, da ima neomejeno kapaciteto.
’ Imamo nadalje pristanišče Šibenik, ki je tudi zvezano z zaledjem z normalnotimo železniško progo.
Cisto na severu imamo moderno, čeprav precej zanemarjeno su-saško pristanišče, ki pomeni zvezano z Martinščico in Bakrom pristaniški sistem, ki je zvezan z zaledjem s prvovrstno železniško progo.
Sušaško pristanišče dobiva poleg tega vsak dan večji pomen kot pristanišče za transportni promet s srednjo Evropo!
Dočim pa se ne more dobiti za razširjenje sušaškega pristanišča niti deset milijonov dinarjev in niti 100.000 dinarjev za nujne potrebe železniške postaje in pristanišča, se namerava poleg že obstoječih petih pristanišč zgraditi novo, ki bi veljalo okoli 100 milijonov din.
Pri tej priliki treba znova opomniti, da dajeta mesto Sušak in pristanišče Sušak državi na leto okoli 150 milijonov din dohodkov.
Danes je sušaško pristanišče še majhno in zato je treba njegovo kapaciteto povečati z zgraditvijo železniške zveze na Martinščico. Dolžina te proge znaša samo 3 in pol kilometra in vsa dela bi ve-
ljala samo 10* milijonov din, a pridobilo bi se s tem okoli 100.000 kvadratnih metrov površine. Vsi gospodarski faktorji Sušaka in Primorja vedo in sploh vse naše narodne gospodarske korporacije vedo, da je razširjenje sušaškega pristanišča ne samo v korist Sušaka, temveč v eminentnem državnem interesu, kajti promet, ki ga ne more sprejeti Sušak, ta odhaja v pristanišča drugih držav.
Ugotovljeno je- nadalje, da imamo na leto okoli
80 milijonov din izgube, ker ni izdelana železniška zveza med dravsko in savsko banovino.
V zvezi z vsemi temi dejstvi se pripravlja skupna akcija vseh naših pristanišč, da se odločujočim činiteljem dopove, da je že skrajni čas, da se naše obstoječe luke že enkrat izgrade, ne pa da se s stroškom 100 milijonov din zgradi nova in nepotrebna luka.«
Slovenija se tej akciji v polni meri pridružuje in zahteva, da se
zveza Slovenije z morjem smatra kot najvažnejša državna gospodarska potreba. Dokler ni ta železniška zveza zgrajena, niso upravičeni izdatki niti za eno drugo železnico, ker nima niti ena druga nameravana železniška proga tega gospodarskega pomena in te rentabilnosti, ko železniška zveza Slovenije z morjem!
Zveza Slovenije z morjem je zato neodložljiva gospodarska nujnost in naravnost dokaz, če smo spLoh sposobni za vodstvo dobre in dalekovidne gospodarske politike. Da, moremo celo z vso upra- j vičenostjo reči, da je v Jugoslaviji j nemogoče sploh vsako načrtno go- j spodarstvo, ki se ne bo začelo z, graditvijo železniške zveze Slove-j nije z morjem!
Mislite si samo, da bi bil kateri! drug narod na našem mestu! Mi bi se čudili, če ta narod ne bi v 18! ledih zgradil železnice do Sušaka,! a sebi se ne čudimo, ker tega ni- j smo storili! Res ni mogoče biti navdušen nad takšnim ravnanjem!
Naša	zunanja
v I.	poll
ie bila pasivna za 369,2 miliiona din
Objavljeni so bili uradni podatki o naši zunanji trgovini v juniju in v prvem letošnjem polletju.
V juniju se je naš izvoz znatno dvignil in je narastel v primeri z majem 1936 po vrednosti za 73 milijonov din. Tudi v primeri z lanskim junijem je naš letošnji izvoz znatno narastel.
Skupno smo izvozili v juniju 246.656 ton V vrednosti 293.7 milijona din, dočim smo v lanskem juniju izvozili 251.324 ton v vrednosti 242.1 milijona din. Po količini se je sicer naš izvoz zmanjšal za 1.85 %, po vrednosti pa se je povečal za 21.32 %.
Uvozili pa smo v juniju 67.552 ton blaga v vrednosti 294.2 milijona din, lani pa smo uvozili 69.139 ton v vrednosti 281.9 milijona din. Po količini se je v primeri z lani naš uvoz zmanjšal, toda po vrednosti je narastel.
Največ smo izvozili: pšenice za 18,8, konoplje za 17,3, prešičev za 34,1, svinjske masti za 10,2, jajc za 11,1, gradbenega lesa za 47,2, surovega bakra za 21,8, rud za 20,2 milijona din itd.
Največ pa smo uvozili: bombaža in bombažnega blaga za 55,2 mili-
jona din, železa in železnih predmetov za 27,3, volne in svilenega blaga za 11,5, mineralnih olj za 4,3, živil za 17,2, strojev in orodja ter aparatov za 22,3, elektrotehničnih predmetov za 11, prevoznih sredstev za 11,8 milijona din itd.
V posameznih mesecih 1936. se je gibal naš izvoz in uvoz takole (vse v milijonih din):
izvoz uvoz
januar februar marec april maj junij
288,8
215,0
345.6 268,5 219,8
293.7
324,5
293,8
420.0
326.0 324,3 294,2
saldo
— 53,7
— 78,8
— 74,4
— 57,5 -104,5
— 0,5
Skupno je bila naša trgovinska bilanca v prvem letošnjem polletju pasivna za 369 milijonov din, dočim je bila leta 1935. aktivna za 28,6, leta 1984. pa pasivna za 160,9, leta 1933. pa zopet aktivna za 138,8 milijona din.
Da je bil naš izvoz posebno v prvih mesecih tako slab, je posledica sankcij, ki so zlasti škodovale našemu lesnemu izvozu. Naš lesni izvoz je padel od 402 v letu 1935. na 254 milijonov din v letošnjem I. polletju, in je torej nazadoval za več ko 150 milijonov din.
Tragična smrt talentiranega dijaka
Ugledno rodbino lastnika tvrdke »Oleum« gosp. Tomažiča je zadela pretresljiva nesreča. Sin edinec, talentirani in silno simpatični sedmošolec Boris, se je na avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil. Napravil je izlet na Gorenjsko, se vračal iz Kranja, iz Zg. Brnikov pa je zavil na cesto skozi Zalog in Moste. Cesta je tu ravna in zato je vozil mladi Boris z veliko hitrostjo. Ni pa računal s tem, da je cesta mestoma slaba in tudi ozka in tako je zavozil v kup kamenja ob cesti in nato v obcestni kamen, da ga je silni sunek vrgel iz voza. Obležal je nezavesten in šele ponoči ga je našel neki avtomobilist ter ga odpeljal v bolnišnico. Prihiteli so takoj starši, ki so poklicali telefonično iz Zagreba najboljše špeeialiste, a vsa zdravniška skrb je bila zaman.
Tragična smrt nadarjenega, prijaznega in zelo simpatičnega dijaka se je hipoma raznesla po vsej Ljubljani, ki vsa globoko sočustvuje s težko prizadeto rodbino Tomažič. Nesreča je tem težja, ker je bil mladi Boris edinec.
Tudi naše najbolj iskreno sožalje težko prizadeti rodbini!
Vinska pokušnja na V. mariborskem tednu
Razstava vin v hladnih kletnih prostorih meščanske šole — Veliko zanimanje naših vinogradnikov
V vinorodnih krajih smo, saj nas obdajajo sončne Slovenske gorice in vinorodne Haloze. Zato ni treba posebno poudarjati, kolike važnosti je v našem narodnem gospodarstvu baš vinogradništvo, od katerega živi pretežni del tukajšnjega življa. Tega se zaveda tudi uprava Mariborskega tedna, ki vsako leto prireja vinske razstave, združene s pokušnjo štajerskih vin.
Ker visoka stopnja našega vinogradništva in izredna kakovost štajerskih vin še nista v taki meri znani v naši državi, kot to zaslužita, bodo ravno letošnji mnogoštevilni kongresi za časa V. Mariborskega tedna v polni meri pripomogli k uspešni propagandi naših vinogradniških dobrin. Visoka stopnja vinogradništva in izredna kakovosti štajerskih vin se bo naj-dostojneje predstavila obiskovalcem M. T. baš v obliki vinske razstave s pokušnjo, ki dosezata iz leta v leto večje uspehe.
Politične vesti
Bolgarski notranji minister Kra-snovski je ponovno izjavil, da vlada ne namerava odložiti volitev v sobranje. Volitve bodo proti koncu oktobra, kakor je vlada obljubila. Sedaj izdeluje vlada nov volilni zakon. Izjava notranjega ministra pa je bila sprejeta od bolgarske javnosti s precejšnjo skepso-.
Ker pripravlja prof. Cankov fašistični režim, so začeli zemlje-delci ustanavljati fronto demokratičnih strank.
Anglija bo odpovedala vse varnostne pakte s sredozemskimi državami (Jugoslavijo, Turčijo in Grško), ki jih je sklenila zaradi sankcij, ker so te države izjavile, da ti pakti niso več potrebni.
Konferenca Anglije, Francije in Belgije v Londonu se je končala s popolnim uspehom. Na septembrsko loearnsko konferenco bosta povabljeni tudi Italija in Nemčija.
Nemčija je indirektno priznala aneksijo Etiopije s tem, da je sporočila- italijanski vladi, da v Adis Abebi ne bo več imela poslaništva, temveč samo generalni konzulat. Italijani upajo, da bo Nemčija sedaj tudi oficialno priznala aneksijo. V ameriških in angleških krogih je napravil nemški korak slab vtis. Ameriška vlada je izjavila, da nemški korak ne bo niti najmanj vplival na ameriško stališče.
Hitler je imenoval Papena v priznanje njegovih zaslug za sklenitev avstrijsko-nemškega sporazuma za izrednega veleposlanika v posebni misiji na Dunaju. Nemško poslaništvo na Dunaju pa ni hkrati tudi povišano v veleposlaništvo.
Španska vlada objavlja, da so njene čete dosegle drugo veliko zmago nad uporniki, ki so prodirali proti Madridu. Odločilen boj se je bil za prelaz v gorovju Sierra de Guadarrama. Uporniki so se morali umakniti v ravnino proti Segoviji, kjer je sedaj središče severne uporniške vojske. Vladna poročila zatrjujejo, da je s to zmago vsaka nevarnost za Madrid minula. Vladna poročila javljajo nadalje, da so v rokah upornikov od večjih mest samo še Sevilla, Cor-dova, Saragossa in Bilbao. Tudi na otokih da se je že utrdila vlada.
Nemška poročila pa pravijo, da uporniki na jugu Španije še vedno prodirajo in da se je njihov položaj celo zboljšal, ker se je posrečilo generalu Francu, da je izkrcal v južni Španiji večji oddelek maroških čet. Južne uporniške čete da so že dosegle mesto Aranjuez ter da so presekale glavne vodovodne cevi madridskega vodovoda.
Pariški »Populaire« je objavil vest, da je upor v Španiji delo fašistične Italije. List, ki velja kot glasilo francoskega ministrskega predsednika Bluma, je celo trdil, da so dobili uporniki od Italije 500(?) milijonov zlatih pezet za nakup orožja, vsota, s katero Italija danes pač ne razpolaga. Nadalje poroča pariški list, da je bil sklenjen med španskimi in nemškimi ter italijanskimi generali dogovor glede skupne politike vseh treh držav v Evropi. Nekateri drugi listi pa so poročali, da podpira upornike z orožjem Nemčija, ki upa dobiti od njih v Španiji oporišča za svoja letala in svoje podmornice. Italijanska vlada pa odločno demantira vest »Populairea«.
Predsednik španske vlade Giral je izjavil, da bo borba kljub sedanji vladni zmagi še dolga in ostra. Ne sme se pozabiti, da gre za največ ji vojaški upor, kar jih pomni sicer burna zgodovina Španije.
Largo Caballero, vodja španskih komunistov in vodja vseh levičarjev, je izjavil, da Španija v bodoče ne bo več nevtralna, temveč da se bo odločno postavila na stran demokratičnih držav in proti vsem fašističnim diktaturam. Takoj po zmagi nad uporniki da bo v Španiji sestavljena nova in čisto socialistična vlada.
Tudi po desetih dneh državljanske vojne še ni padla odločitev. Vladi se je sicer posrečilo pretrgati obroč uporniških čet okoli Madrida, toda upor vojske še ni strt. Uporniki celo trde, da so z juga prodrli proti Madridu in da so njih prednje čete 40 km pred Madridom. General Franco pravi, da ima 100.000 mož zbranih. Nevarnost je, da bo trajala španska državljanska vojna še dolgo. V vedno večjem številu se pojavljajo tudi roparske tolpe. Nedvomno pa je, da se je položaj vlade zboljšal.
Francoska vlada je izjavila, da bo nevtralna, vendar pa ji neki pariški listi očitajo, da je vladi ipak poslala orožje in letala.
Ridz Smigly, drugi državljan Poljske in dejanski diktator Poljske, je odpovedal kongres legionarjev, ki je sicer redno vsako lčto. Odpoved spravljajo v zvezo s pogajanji generalnega inšpektorja poljske vojske s kmetijci.
Uporniki prosijo za pomoč Italijo in Nemčijo.
Denarstvo
Izplačilo kuponov vojne škode
S 1. avgustom začenjajo Poštna hranilnica, njene podružnice ter vsi poštni uradi izplačevati kupone št. 15 vojne škode. Poštni uradi bodo izplačevali naenkrat največ 50 kuponov, večje število kuponov pa samo Poštna hranilnica in njene podružnice. Da bi se izplačevanje olajšalo, poziva Poštna hranilnica, vse, ki imajo nad 200 kuponov, da ji pošljejo te v vrednostnih pismih, nakar jim bo ona nakazala denar, oz. odobrila dotični znesek v njih čekovnem računu. Kupone je treba poslati hkrati s seznamom serije in številke kuponov, seznam pa mora podpisati predlagatelj kuponov in navesti svoj natančen naslov.
\ esti o ustanovitvi nemške banke v Jugoslaviji
Pred nekaj dnevi je prišel v Beograd eden najvplivnejših članov ravnateljstva Dresdner Banke, da prouči vprašanje ustanovitve nemške banke v Jugoslaviji. Obiskal je tudi guvernerja Nar. banke dr. Radosavljeviča ter imel z njim in z nekaterimi drugimi našimi finančniki daljše razgovore. Enega teh razgovorov se je udeležil tudi zastopnik neke naše velike banke, ki je še pod zaščito, katere večina delnic pa je v tujih rokah. Ta banka bi torej najbrže postala nova nemška banka v Jugoslaviji.
Turistična marka velja 14 din
Ministrstvo za trgovino in industrijo sporoča, da je Narodna banka določila tečaj za turistična plačila nemških državljanov v naši državi na podlagi, da je ena marka enaka 14 dinarjem. Ta tečaj velja za ves mesec avgust.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. julija navaja te izpremembe (vse v milijonih din):
Skupna zlata in devizna podloga se je povečala za 1,4 na 1.536,7 in sicer se je zlata podloga zmanjšala za 1,6, devizna pa je narasla za 2,94 na 5,5.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 13,6 na 444,3.
Vsota kovanega denarja v srebru in niklju se je povečala za 3,2 na 425,4. Ta visoka vsota dokazuje, da imamo že preveč kovanega denarja.
Posojila so se povečala za 3,1 na 1.601,5, in sicer za 3 na 1.349,2, dooim so ostala lombardna s 252,2 skoraj neizpremenjena.
Razna aktiva so se povečala za 2,1 na 597,2.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 1,3 na 4.778,8, zato pa so se obveze na pokaz povečale za 40,1 na 1.698,8. Obveze z rokom so ostale s 50 neizpremenjene.
Razna pasiva so se zmanjšala za 15,4 na 349,9.
Skupno zlato in devizno kritje se je zmanjšalo od 30.64 na 30.48%, samo zlato pa od 29.41 na 29.23%.
Mrtvilo na beograjski borzi
Niso v zdraviliščih in letoviščih samo politiki, temveč tudi borzi-janci, pa je zato bilo pretekli teden na beograjski borzi veliko mrtvilo. Poslovalo se je, kakor pravi >Narodno blagositamje«, samo izjemoma. V glavnem so zato ostali tudi vsi tečaji neizpremenjeni, le vojna škoda je nazadovala za eno točko, kair pomeni za vojno škodo toliko ko nič. Ni pa dvoma, da bo po povratku borzijancev poslovanje takoj oživelo. Tudi promet je bil na efektni borzi minimalen in znašal samo 1,9 milijona dinarjev.
Na devizni borzi pa je bil promet živahnejši. V Londonu so se Posli podvojili. Mnogo je bilo kup-šje tudi v šilingih, ki pa je nasprotno z Londonom popustil ter nazadoval na 868 din. Tudi marka
K
Trgovec izpolni
dolžnost, te na-
roči prvič in po-
maga plasirati
Pelikan terpentinovo milo
za namakanje perila pa
Had.csf peric
je nekoliko popustila, in sicer od 1380*41 dne 20. t. m. na 1371*— dne 23. t. m. Čvrst pa je bil Milan, ki je napredoval od 315 na 317*5. Ker se pa trgovina v klirinških čekih na liro šele začenja, so odvisne izpremembe v tečaju lire le od slučaja.
Ve promet na beograjski devizni borzi je znašal v preteklem
tednu 19 milijonov din, dočim je znašal v prejšnjem tednu samo 11 milijonov din.
Rok za prodajo čekovnih mark
S čl. 7. deviznega pravilnika je predpisano, da se mora protivrednost, dobljena za izvoz blaga v tu-
jino, takoj ponuditi Narodni banki, oziroma prodati na borzi. Na isti način bi se moralo postopati tudi s čeki na nemške marke, ki bi se morale takoj po prejemu prodati pooblaščenim zavodom na borzi.
Z ozirom na poseben položaj izvoznikov v Nemčijo, kakor tudi z ozirom na značaj teh poslov z Nemčijo ter v zvezi z okrožnico Dev. št. 1/936 ije Narodna banka izjemoma dovolila, da morejo domači izvozniki, ki imajo čekovne marke, ki so jih prejeli kot protivrednost za izvoz v Nemčijo, prodati te marke na -borzah po pooblaščenih zavodih v roku treh
Uvajali pa bodo z izdatno reklamo
Dolničar & Richter
LJUBLJANA
mesecev, pri čemer velja rok od dneva, ko so jim bile dane marke na razpolago.
Novi	italiianski
predpisi
V Italiji so uvedeni naslednji novi devizni predpisi:
1. Prepovedan je uvoz in izvoz italijanskih bankovcev, tako državnih ko bančnih v Italijo, njene posesti -in kolonije.
2. Osebe, ki potujejo iz Italije ali njenih kolonij ali osebe, ki pri hajajo v Italijo in njene kolonije, smejo imeti s seboj največ 300 lir v bankovcih in največ 50 lir v kovanem denarju. Ostanek zneska za potrebe v tujini se sme iznesti samo v tuji valuti, in sicer v višini, kakor to določajo turistični sporazumi z dotičnimi državami. Nasprotno pa ne smejo nesti s seboj v tujino italijanske bankovce tuji turisti ali Italijani, ki stalno žive v tujini, ki so prišli v Italijo ali njene kolonije s turističnimi akre-ditivnimi pismi ali s turističnimi čeki. Z drugimi besedami: te osebe ne smejo nositi s seboj neizkoriščenih zneskov v bankovcih, temveč samo turistične čeke ali akreditivna pisma, da v tujini plačajo ostanek v tuji valuti.
3. Osebe, ki potujejo med Italijo in njenimi kolonijami, smejo imeti s seboj največ 500 lir v bankovcih po 5*50 in 100 lir in do 50 lir v kovanem denarju. Samo za one, ki potujejo v Vzhodno Afriko je omejitev glede kovancev povišana na 100 lir.
4. Ta določila pa se ne uporabljajo za otroke izpod 4 leta.
5. Glede transfera lir med Italijo in njenimi kolonijami v obliki
bančnih čekov in poštnih nakazil ni nobenih omejitev.
6. Italijanski državni ali bančni bankovci do kateregakoli zneska, ki se nahajajo v tujini, se morejo kreditirati v korist lastnika v obliki brezobrestnega računa, če se pošljejo s pošto na katerokoli podružnico Italijanske banke 20 dni po objavi tega razpisa, kar velja za Evropo in za države okoli Sredozemskega morja in v 30 dneh za druge države. Ce ni mogoče poslati po pošti, morejo lastniki izročiti bankovce italijanskim konzulatom.
7. Finančno ministrstvo more sporazumno z drž. podtajništvom za trgovino in valute, dovoliti izjeme od teh pravil, in sicer za potrebe pomorskega letalskega in železniškega prometa.
8. Smejo pa se vnesti v Italijo in njene kolonije državni vrednostni papirji, obveznice in delnice katerekoli vrste in ki se glase na lire, s pripadajočimi kuponi pa samo, če se po pošti pošljejo emisijskemu zavodu Italijanske banke. Vnašanje teh papirjev na katerikoli drug način ni dovoljeno. Te pošiljke pomenijo zaloge oseb, ki stalno žive v tujini in s temi zalogami se more razpolagati samo z dovoljenjem >Nacionalnega zavoda za devize in valute s tujino.«
9. Vsa druga devizna in valutna določila, v kolikor niso v nasprotju s tem razpisom, ostanejo v veljavi.
Ali	bi se	mogel
naš izvoz
gači ja je v ta namen že odpotovala v Pariz. Pogajanja pa bodo precej težavna, ker prejema Francija velike količine koruze iz svojih kolonij ter bo zato precej hud boj glede višine kontingentov, ki se bodo dovolili naši državi. Pa tudi ureditev plačilnega prometa, vprašanje cen in končno stališče francoskih agrarcev bo povzročilo mnogo težav. Zato je še negotovo, če bodo imela pogajanja tudi uspeh.
Konkurzi - poravnave
Potrja se poravnava, ki jo je sklenil trgovec Josip Karl v Mariboru s svojimi upniki, katerim plača 60% kvoto njihovih terjatev v 12 mesečnih obrokih. Prvi obrok zapade 1. oktobra 1936.
Poravnalna zadeva izven stečaja posestnice Marije Kržič iz Rakitne se ustavlja.
Dobave - licitacije
Tržna poročila
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 31. julija ponudbe za dobavo raznega železa, zakovic, pocinkane in cinkove pločevine.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 6. avgusta ponudbe za dobavo 20.000 kg suhega ovsa in do 13. avgusta za dobavo razne žice.
Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 5. avgusta ponudbe za dobavo trakov za brzino-mere.
LICITACIJE:
Splošno je vladalo v naši javnosti prepričanje, da se bo v bodoče jugoslovanski izvoz v Nemčijo silno povečal. Kakor pa je poročal pred dnevi »Jugoslovenski Kurir«, namerava dovoliti Nemčija jugoslovanski uvoz samo v oni količini, ki jo je dosegel lani. S tem je izključeno, da bi se naš izvoz v Nemčijo povečal za 300 milijonov din, kakor se je pisalo pred meseci. Lani je znašal ves naš izvoz v Nemčijo 61 milijonov mark, v letošnji prvi polovici pa smo izvozili blaga že za 30 milijonov mark, da bi se torej mogel naš bodoči izvoz gibati le v sedanjih mejah, če seveda Nemčija ostane pri svojem stališču. Vse pa kaže, da je Nemčija omejila -naš izvozni kontingent samo zato, da dobi od Jugoslavije nove ugodnosti. Tako zahteva, da se določi tečaj marke na bazi ena marka je 14*50 do 15 din. V tem primeru bi bila tudi Nemčija pripravljena povečati svoj uvoz iz Jugoslavije. Poleg tega so Nemci na stališču, da se more povečati jugoslovanski izvoz v Nemčijo le, kadar se izravna naš aktivni saldo
z nemškim. To pa se pravi z drugimi besedami, da bi morali' mi v mnogo večji meri kakor sedaj uvažati iz Nemčije, ker plačujejo Nemci svoje dolgove le z uvozom svojega blaga. Govori se, da se v kratkem sestane zopet stalna nemško-jugoslovanska komisija, da uredi to vprašanje.
Cene v Franciji rastejo
Kakor smo že poročali med drobnimi vestmi, se je v Franciji kruh podražil. Pa tudi vse druge cene so v skoku in francoska vlada se trudi na vse načine, da prepreči draginjo, ki vedno bolj pritiska. V ta namen je ustanovila vlada poseben medministerialni odbor, ki naj kontrolira cene v detajlni trgovini. (Kakor da bi se draginja začela pri detajlistih!)
Pogajanja za izvoz koruze v Nemčijo
V kratkem se bodo začela s Francijo pogajanja glede izvoza naše koruze v Francijo. Naša dele-
Dne 3. avgusta se proda z ofert-no licitacijo pri direkciji šum v Zagrebu večja množina bukovega in hrastovega lesa ter hrastovih železniških pragov.
Dne 20. avgusta bo pri mariborskem garnizijskem intendantskem skladišču v Mariboru nabava za pšenico za vojaštvo s komisijskim nakupom direktno od producenta.
Dne 29. julija bo v intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za nakup potrebne količine alkoholnega kvasca.
Dne 1. avgusta bo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani ofertna licitacija za napravo enonadstropnega prizidka k postajnemu poslopju v Kranju.
Dne 1. avgusta bo v pisarni in-ženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za adaptacijo vojnih objektov v Slovenski Bistrici, dne 8. avgusta pa za napravo inštalacije električne razsvetljave in signalnih zvoncev v skladišču v Celju.
Dne 5. avgusta bo pri ekonomskem oddelku direkcije drž, železnic v Beogradu ofertna licitacija za prodajo 200.000 kg starih kolesnih obročev; dne 7. avgusta za nabavo mazalic za osi za vagone; dne 10. avgusta za dobavo raznih vzmeti za vagone in raznega tapetniškega materiala; dne 11. avgusta za dobavo raznega mila in raznega bakrenega materiala. Licitacije bodo samo za domače izdelke.
Dne 7. avgusta bo pri Direkciji drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo raznega samotnega materiala za visoko peč v Varešu.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Ljubljanski trg
Tržni dan v sredo je bil zelo živahen. Trg je bil založen z vsem blagom v izobilju. Posebno mnogo je bilo na trgu kumar, ki so bile po 0-50 do 1-— din. Zlasti mnogo so jih pripeljali iz Škofje Loke. Kumarice za vlaganje so se prodajale po 5—6 din za 100 kom. Domačega stročjega fižola je bilo dovolj. Visoki se je plačeval po 3 do 4, nizki pa 1'50 do 2 din. Luščen grah je bil po 1 do 1-50 din merica. Domače paradižnike so prodajali po 3—4 din, iz Vojvodine pa so bili še znatno cenejši. Zelena paprika se je prodajala po 3 kosi za 1 dinar. Tudi grozdja je že precej na trgu ter se je prodajalo tudi že po 8—10 din kg. Domače hruške so bile po 3—4 din, najboljše po 8 din. Jabolka so bila po 3—4, češplje po 4 in marelice po 6—8 din.
Zagrebški tedenski sejem
Dogon na zadnjem tedenskem sejmu je bil zelo dober, pa čeprav sta bila v bližnjih krajih dva letna sejma. Cena volov se je dvignila za 25 par, toda samo za prvovrstne vole. Druge cene živini so ostale neizpremenjene.
Dogon živine: 23 bikov, 424 krav, 97 junic, 96 volov, 75 juncev, 185 telet, 355 konj in žrebet, 2 kozi, 469 prešičev in 451 pujskov.
Cene (za kg žive teže): biki po
3-25 do 3’50, krave za klanje po 2-50 do 3, za klobase od T80 do 2-25, junice za klanje po 700 do 800 din (za žival), voli I. vrste po
4-70 do 5, voli II. vrste po 3'50 do 4, bosanski po 2-50 do 3, junci po 3 do 3'50, živa teleta po 4-50 do 5’50, zaklana po 6-50 do 7'50, debeli prešiči po 7 do 7-75, mršavi po 5-50 do 6-25, zaklani prešiči po 10, prešički do 1 leta po 9*50, pujski po 60 do 120 din, lahki konji po 4 do 5, srednji po 5 do 6 in težki po 7500 do 8000 din za par, lahka žrebeta po 1000 do 1800 din za grlo, težka po 1500 do 3000 za žival, konji za klanje po 1 do 2 din za kg.
Cene češpelj na Dunaju
Da ne bo nesporazuma, pripominjamo k svojemu zadnjemu opozorilu izvoznikom sadja, da so dosegle na Dunaiju naše zelo dobre češplje po 35—40 šilingov za 100 kilogramov, slabe češplje po 20 šilingov za 100 kg ali 20 grošev za tog, najslabše pa komaj 10 grošev za kg.
Odmera in plačevanje zapuščinskih taks
Po sporazumu z Odsekom za zemljiške knjige pravosodnega ministrstva je izdalo finančno ministrstvo razpis o odmeri in plačilu zapuščinskih taks ter o obveščanju sodišč glede odmere in plačevanja teh taks. V tem razpisu so izdana naslednja navodila:
a) glede poslovanja pri davčnih upravah, ki morajo;
1. kakor hitro prejmejo od sodišča zapuščinski izkaz (odlok o dediščini), takoj ukreniti vse potrebno, da se taksa v čim krajšem času odmeri ter odmerjeno takso s plačilnim nalogom sporočiti taksnemu zavezancu.
2. da ukrenejo vse potrebno, da se taksa tudi čim prej plača;
3. kjerkoli mobilarna eksekucija ne bi bila uspešna, se mora izvesti eksekucija nepremičnin, če jih ima zapuščina;
b) glede obveščanja sodišč o odmeri in plačevanju zapuščinskih taks;
c) glede poslovanja finančnih direkcij, katerih inšpekcijskim organom se nalaga, da pri reviziji na svojih revizijskih inšpekcijah zlasti gledajo na to, če davčne uprave po svoji dolžnosti opravljajo prednje predpise ali ne.
Razglas
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/IIL, o legitimiranju trgovcev, industrij-cev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81, da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev in sicer od 1. aprila 1936 do 30. junija 1936 naslednje nove legitimacije;
156. Male Tomo, Ljubljana — Tvor-
nice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov In tolščenih izdelkov, Maribor.
157. Vrisk Viktor, Grosuplje — To-
varna motvoza in vrvarna d. d., tovarna motvoza in vrvarna, Grosuplje.
158. Devic Dušan, Wien III.
»Zora«, tvornica konfekcije, družba z o. z., izdelovanje oblek in perila, Maribor.
159. Rosman Aleks., Ljubljana
Akcijska družba za kemično industrijo, kemična indu strija, Ljubljana.
160. Čeme Slavko, Litija — Dem-
šar Lovro, trgovina z galanterijskim in modnim blagom, Ljubljana.
161. Grčar Andrej, Sevnica ob Savi
— Vok Ign., trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana.
162. Kurent Filip, Maribor — Zor-
ko Anton, trgovska agentura in komisija, Maribor.
163. Kravčenko Ivan, Beograd —
Tvornica Zlatorog, tvornica mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
164. Petrič Martin, Sv. Jurij ob juž.
žel. — Čretnik Josip, izdelovanje mlinskih kamnov in poljedelskih strojev, Sv. Jurij pri Celju.
165. Borič Aleksander, Maribor —
Doctor in drug, mehanična tkalnica in apretura, Maribor.
166. Gajšek Karl, Maribor-Melje —
Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., tekstilna tovarna, Maribor.
167. Stepančič Ivan, Tržič — F. Ža-
gar in drug, družba z o. z., strojarstvo, Tržič.
168. Tatalovič Ilija, Split — Ra-
kusch D., veletrgovina z železnino, Celje.
169. Rosenfeld Anton, Ptuj — Tvor-
nice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
170. Lenardič Hinko, Ljubljana —
E. Jeras in drug, izdelovanje alkoholnih pijač in sadnih sokov, Ljubljana.
171. Hrovat Josip, Maribor — Hro-
vat Adela, trgovina z mešanim blagom, Maribor.
172. Borič Aleksander, Maribor —
J. Hutter in drug, tvornica klotov, silkov in hlačevine, Maribor.
173. Furlan Viktor, Ljubljana —
»Eterna«, Kral Fanči, specialno izdelovanje pogrebnih potrebščin, Ljubljana.
174. Malgaj Slavko, Ljubljana —
Pauschin Alojzij, zaloga steklenega in porcelanastega blaga, Ljubljana.
175. Kerne Ivan, Ljubljana — Vi-
nocet, družba z o. z., tovarna vinskega in špiritovega kisa, Ljubljana-Vič.
176. Petruševič Aleks., Dubrovnik
— »Alko«, družba z o. z., izdelovanje in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana.
177. Hanzel Srečko, Murska Sobota
— Šiftar Ludvik, tovarna perila, Murska Sobota.
178. Klemsche Adolf, Maribor —
Franz Ludvik in sinovi, eks-portni mlin in tovarna za testenine, Maribor.
179. Skačcj Friderik, Maribor —
Franz Ludvik in sinovi, eks-portni mlin in tovarna za testenine, Maribor.
180. Banfy Josip, Ljubljana — Con-
fiserie »Saloma« Salamon Edgar, slaščičarstvo, izdelovanje keksov, sladoleda, kan-ditov in bonbonov, Ljubljana.
181. Filač Anton, Ljubljana-Moste
— Lavrič Josip, trgovina z usnjem in kožami, Ljubljana.
182. Herbst Beti, Moste pri Ljub-
ljani — Vavpetič Franc, predelava zdravilnih rož, Kam-nik-Podgora.
183. Božič Anton, Maribor —J. Hut-
ter in drug, tvornica klotov, silkov in hlačevine, Maribor.
184. Geršanovič Salamon, Ptuj — | 217 W. Blanke, tiskarna, knjigoveznica, knjigarna in trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, Ptuj.
185. Cikovac Svetislav, Vukovar —
»Unio«, družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor.
186. Vogrinčič Kalman, Zagreb —
štajerska železo-industrijska družba, kovinska industrija, žreče.
187. Maloprav Viktor, Ljubljana —
Golob Karel Dental-Depot, trgovina z zobozdravniškimi in aobotehničnimi potrebščinami, Ljubljana.
188. Fischer Josip, Osijek — Vidic
Joško, tovarna pletenin, Radovljica.
189. Foršek Slavko, Kamnik —
»Eta«, družba z o. z., tovarna gorčice in konzerv, Kamnik.
190. Podhostnik Štefan, Maribor —
Foto - Kompanija, družba z o. z., tovarna fotografičnih kartonov in drugih karto-naž, Maribor.
191. Legenstein Geza, Čakovec —
Clotar Bouvier, tvornica sekta in šampanjske kleti, Gornja Radgona.
192. Kocbek Anton, Maribor — Vor-
šič Fran, trgovina s »Pho-xal« hranilom, Maribor.
193. Goriup Ciril, Maribor — »Ju-
goekta« škof Romana, tovarna pletenin k. d., tovarna pletenin, Maribor.
194. Vojnovič Danilo, Zenica —
»Unio«, družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor.
195. Balaž Edvin, Beograd — La-
zar M., mehanično izdelovanje pletenin, Ljubljana.
196. Kolenc Albin, Zreče pri Slov.
Konjicah — štajerska železo-industrijska družba, kovinska industrija, Zreče.
197. Uršič Anton, Maribor — Ber-
nik Ivan, izdelovanje žaluzij in okenskih rolet, Ljubljana.
198. Vrabec Rudolf, Struževo —
»Triglav«, tovarna hranil d. d., tovarna hranil, testenin, kavinih nadomestkov, kavi-nih in sadnih konzerv, šmar-ca-Kamnik.
199. Korošec Anton, Ljubljana —
Jos, Vodnika dediči, tovarna kisa, Ljubljana.
200. Bogovski Janko, Zagreb — Vid-
mar Josip, Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana.
201. Montan Grga, Zagreb — Vid-
mar Josip, Krva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana.
202. Gross Adolf, Novi Sad —
Loeffler Friderik, veletrgovina z bižuterijo, Celje.
203. Pitamic Stanko, Moste pri
Ljubljani — Voršič Fran, trgovina s »Phoxal« hranilom, Maribor.
204. Krušič Andrej, Vevče
Stojan Franc, Celje — Lukas F. S., izdelovanje likerjev in trgovina z mešanim blagom, Celje.
218. Kuhn Peter, Maribor — »Unio«
družba z o. z., tovarna kemično tehničnih izdelkov, Maribor.
219. Špoljarič Anton, Maribor —
The Rex Co., specialna trgovina pisarniških potrebščin, Ljubljana.
220. Lenassi Julij, Ljubljana — Kr-
melj Pepi, trgovina dvokoles, Zg. šiška.
221. Ferleš Matija, Maribor — Vor-
šič Fran, trgovina s »Pho-xal« hranilom, Maribor.
222. Videnič Franc, Ljubljana —
Eifler F., tekstilna tovarna za pliše, Ljubljana.
223. Bukovec Josip, Maribor —
Voršič Fran, trg. s »Phoxal« hranilom, Maribor.
224. Alkalay S. M., Sarajevo —
»Totra« tovarna trakov d. z o. z., tovarna trakov, Ljubljana.
225. Hodbot Josip, Maribor — Zlah-
tič Avg., razpečavanje ameri-kanskih mineral-oljnih produktov in kemikalij, Maribor.
226. Bihorac Ibrahim, Zenica —
Tovarna motvoza in vrvarna d, d„ tovarna motvoza in vrvarna, Grosuplje.
227. Najkus Valentin, Šoštanj —
Jax Ivan & sin, trgovina s šivalnimi, pisalnimi, pletilnimi stroji in kolesi, Ljubljana.
228. Petkovič Vasa B., Beograd —
Tovarne klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurztha-ler, Oberwalder družba z o. z., tovarne klobukov in slamnikov, Domžale.
229. Herc Aleksander, Senta —
Blau i Bartoš, trgovina z mešanim blagom, Dolnja Lendava.
230. Požar Marija, Maribor — Lo-
zej Edmund, strojno pletenje, Maribor.
231. Hirsch Štefan, Zagreb — Ja-
dransko-posavska čevljarna, družba z o. z., izdelovanje čevljev, Kranj.
232. Korče Ludvik, Ljubljana —
Gospodarska zveza, reg. z. z o. z., trgovina s špecerijskim in kolonij alnim blagom ter deželnimi pridelki in žitom, Ljubljana.
233. Benčina Ivan, Ljubljana —
»Malina« družba z o. z., izdelovanje sadnih sokov in alkoholnih pijač, Ljubljana VII.
234. Gostiša Ferdo, Ljubljana —
A. Cilenšek, strojno pletenje, Ljubljana.
235. Brezovnik Simon, Šmartno —
G. Gradt, ključavničarstvo in instalacija vodovodov in centralnih kurjav, Celje.
236. Skorbil Franc, Podgorje —
G. Gradt, ključavničarstvo in instalacija vodovodov in centralnih kurjav, Celje.
237. Ritošek Viktor, Lava — Cotič
Rudolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana VII.
238. Cmor Anton, Stari trg — G.
Gradt, ključavničarstvo in instalacija vodovodov in centralnih kurjav, Celje.
239. Rojec Maks, Ljubljana — Ko-
linska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
240. Schroll Jurij, Ptuj — Schwab F. C., veletrgovina s špecerijskim, kolonij alnim blagom in kemikalijami, Ptuj.
V Ljubljani, dne 20. julija 1936.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Komisar: dr. Fran Logar s. r.
Tajnik:
Ivan Mohorič s. r.
ko so prišli amnestirani narodni socialisti iz zaporov. Ves Linz je bil v narodno-soclalističnih zastavah in videlo se je, da je vse mesto narodno-socialistič.no. Policija je bila proti tem demonstracijam čisto brez moči. Dunajski vladni listi že opominjajo narodne socialiste, da naj nikar ne pozabijo, da je amnestija samo pogojna in da bodo takoj prišli nazaj v zapore, če bi še nadalje razvijali narodno-socialistično agitacijo in propagirali priključitev Avstrije k Nemčiji.
»Polk strahote« so ustanovili levičarji v Malagi. Vsa javna poslopja, cerkve in hoteli so v plamenih, velik del zasebnih stanovanj pa je bil oropan.
Moskovska radijska postaja je pozivala prebivalstvo Španije, da vztraja v borbi in da proglasi sovjetsko republiko.
V glavnem pristanišču Eritreje, v Massavi, je bila velika eksplozija v skladišču vojnega materiala.
V Nemčiji je zavozil v prepad avtobus, v katerem se je vozilo 36 mož nac. socialističnega napadalnega oddelka. 18 mož se je ubilo, 2 osebi pa sta umrli v bolnišnici.
Pri zadnjem silnem tajfunu na Japonskem je izgubilo življenje 44 oseb, poleg njih pa pogrešajo še 25 oseb.
Pri letalski nesreči na letališču v Bresoni v Italiji sta se ubila oba pilota.
V Budapešti se je v bližini vzhodnega kolodvora porušila fronta neke štirinadstropne hiše, ki so jo ravnokar popravljali. 12 trupel so že potegnili izpod razvalin hiše.
Blizu estonske obale se je potopil neki nemški parnik z vso posadko.
Doma in po svetu
V nedeljo je bil v navzočnosti predsednika vlade dr. Stojadino-viča in petih ministrov slovesno blagoslovljen temeljni kamen za novo rafinerijo bakra, ki jo bo začel graditi borski rudnik na zahtevo vlade. V novi rafineriji bo zaposlenih 3000 delavcev.
Ljuba Davidovič je v izjavi uredniku »Glasa Semberije« v teh glavnih mislih označil svoje stališče za občinske volitve. Občina je temelj državne organizacije in zato treba gledati na to, da pridejo v občine najboljši ljudje. Strankarski oziri ne smejo biti pri izberi kandidatov odločilni. Svoje prijatelje poziva, da izbirajo za kandidate z ozirom na lokalne potrebe, da ne pozabijo, da pritiska muslimane, pravoslavne in katolike isto zlo, da pa naj na: stopijo tudi enotno, da bi se moč Vor- združene opozicije pokazala v vsej
šič Fran, trgovina s »Pho- sili. še vedno veruje v zmago demokracije, ki je tudi v Srbiji dala pod kraljem Petrom naj lepše rezultate. S svojimi prijatelji pripravlja obširno podlago demokratskega programa, da mu nihče ne bo mogel ugovarjati. Nato je govoril o mladini ter dejal, da gre ta vedno malo preveč na levo. Toda raje vidi, da gre malo bolj na levo, kakor pa da bi šla na desno, kaj ta mladina mora biti propagator napredka.	„
Mesto umrlega poslanca Uroša Stajica pride v skupščino Vasilij Kostič, ki je bil za časa Stambolij-skega poslanec v bolgarskem sobranju. Po smrti Stambolijskega pa se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je bil rojen v nekdaj bolgarskem stru-miškem okraju. Bil je vedno pristaš zemljoradnikov;
xal« hranilom, Maribor.
205. Učak Ivan, Škofja Loka —
»šešir« d. d„ tovarna klobukov, Škofja Loka.
206. Grenko Matevž, Orla vas —
Ježek K. & R., tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor.
207. Savski Edmund, Ljubljana —
Golob Karel Dental - Depot, trgovina z zobozdravniškimi in zobotehničnimi potrebščinami, Ljubljana.
208. Preuz Anton, Maribor —Foto-
Kompanija, družba z o. z., tovarna fotografičnih kartonov in drugih kartonaž, Maribor.
209. Simonič Franc, Maribor —
Gusel Adalbert, veležganjar-na, izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor.
210. Zafuta Janko, Gaberje —Bauman Josip, veležganjarna, izdelovalnica likerjev, ruma, konjaka in sadnih sokov, št. Ilj pri Mariboru.
211. Watzek Aleksander, Maribor — Richter Josip Skladišče Berndorf, trgovina s kovinskimi in steklenimi izdelki ter gospodarskimi potrebščinami, Maribor.
212. Plavčak Anton, Maribor —
Kristal d. d„ tovarna ogledal in brušenega stekla, Maribor.
213. Cuka Una V., Skoplje — Jo-
sip Kunc & Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana.
214. Mihelak Štefan, Ljubljana —
Cilenšek Apolonija, strojno pletenje, Ljubljana.
215. Volčanšek Viktor, Ljubljana —
Prelog Karl, trgovina z volnenim blagom in galanterijo, Ljubljana.
216. Dunat Jakov, Zagreb — »Na-
ša Sloga«, družba z o. z., trgovina s cerkvenimi potrebščinami, Ljubljana
znovall v Kamnici pri Mariboru fantje god in posledica je bila, da je bil eden mrtev, dva ranjena, krivec pa je zaprt. Ali res ni mogoče tej žalostni nedeljski kroniki krvavih pobojev in ubojev napraviti konec!
V nedeljo je prvi jugoslovanski tekač sprejel od bolgarskega tekača olimpijsko baklo, ki so jo naši tekači prenesli na Oplenac, nato pa v Beograd in dalje proti madjarski meji. V vseh večjih mestih so priredili ob prenosu bakle krajše slovesnosti in proslavljali olimpijsko misel.
Prometni minister dr. Spaho je
izdal odlok, s katerim prepoveduje, da bi železničarske nabavljalne zadruge prodajale blago tudi neza-družnikom. Bomo videli, kako se bo ta odlok izvajal.
Železniška proga med Sušakom in škrljevem bo elektrificirana.
2501ctnico prihoda Bunjevcev v Bačko bodo slovesno proslavili v Subotici v dneh od 14. do 16. avgusta. Na proslavo sta povabljena tudi dr. Maček in nadškof dr. Bauer.
Veliko protestno skupščino
Že v 24
barva, plesira in kemifno sotii obleke, klobuke itd. Škrob! in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere snši. mungu (n lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ni. 8 Telefon št. 22-72.
Radikalen predlog proti ciganom
je objavil »Privr. Pregled«. Objavljamo njegov predlog dobesedno, saj je tudi pri nas ponekod ciganska nadloga že neznosna.
Cigani-šotorniki so prava nadloga za vse države, pa tudi za našo. Od njih nima država nobene koristi, zato pa tem večjo škodo. Tatovi in zločinci so. Kradejo otroke in jih pohabijo, da potem vse življenje beračijo in jih s tem preživljajo. To cigansko vprašanje treba že čim prej rešiti. Treba bo gledati, kako so to vprašanje v najnovejšem času rešili na Češko-
slovaškem in v Nemčiji in	na ta
so	način ga je treba rešiti tudi pri
priredili rudarji	v	Zenici	proti	ta-	nas. Vse potujoče cigane	treba
mošnjim	razmeram.	Poleg	tega	so	p0[0V^j jn jj|( naseliti na	enem
zahtevali sklenitev kolektivne po-;	J	T
(od nenaseljenih otokov v Jadran-
Beograd je bil 24 ur brez vode, I s^em ™T}U- Tu }l“ treba se-ker je počila neka vodovodna cev. | zidati hišice, dati jim kmetijsko V tem času se je Beograd oskrbo- j orodje in seme, da začno obdeloval z vodo iz 1400 vodnjakov, od ' vati zemljo. Nobena ladja ne bi
SS».pzUe £85, STK prt*™,"? «7 nastati epidemija tifusa.	,stro/.e pa je treba kaznovati vsa-
kega cigana, ki bi pobegnil z otoka. Oblasti na otoku bi moral bili znan vsak cigan!
Li
Pri poskusu, da preplezata severno steno Triglava, sta se smrtno ponesrečila Mariborčana visokošol-ca Savo Bomicelj in Egon Lettner, sin ravnatelja znane tvornice mila »Zlatorog«. V planinah se je letos ponesrečilo že 7 mladih ljudi.
Na velikem mednarodnem šahov-Pri nedeliskih občinskih volitvah skem turnirju v Podjebradeh je v šmarieti (pri Novem mestu) je 1 dosegel Slovenec Pirc za Flohrom, od 629 vpisanih volilcev volilo 344. ki je bil prvi, Aljehinom m Fol- 12.45: Poročila, vreme Listo JRZ ie dobila 334 glasov, j tysom 4. in 5. mesto, ki ga je delil	_	isir.
opozicionalna lista pa samo 10 gla- J s Stahlbergom. Vseh tekmovalcev sov. V Beli Cerkvi pa je volilo odi je bilo 13.
302 volilcev 235 in je dobila lista j Spomenik padlim Kanadčanom v .TRZ 130 clasov, opozicionalna pa Vignyju v Franciji je odkril an-96 glasov	I gi-eški kralj. K odkritju spomenika
V Rakitni pod Krimom je bil v je prišlo tudi 6000 bivših bojevni-nedeljo blagoslovljen novi Počitni- (kov iz; Kanade.	.	„
ški dom kraljeviča Andreja. Dom; K 45. rojstnemu dnevu je cesti-ie blagoslovil škof dr. Rožman, dom tal etiopskemu cesarju med mno-pa je proglasil za otvorjen ban dr. gimi drugimi odličniki tudi angle-Natlačen	i ®ki kralj Edvard VIII.
Naša žalostna nedeljska kronika V Linzu so nastale velike nakar ne preneha. V nedeljo so pra- rodno-socialistične demonstracije,
(Srnst (Shrlich
industrijdlec
iTCilda roj. 9t>onač
poročena Bled, dne 25. julija 1936
Sreda, dne 29. julija. 12.00: Pesmi donskih kozakov (plošče) —
13.00:
Cas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura: Naša narodna posest pred svetovno vojno (Davorin Ravljen) — 19.50: Priprave za olimpijado pred 2500 leti (Viktor Pirnat) — 20.10: Na šmarjetno goro! (prof. France Planina) — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne. Dirigent: Josip Raha — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Fantje na vasi.
Četrtek, dne 30. julija. 12.00: Drobne stvari za -razne ljudi (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Ruski sekstet — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura: Z »Vilo Ve-lebito« po Jadranu 1. 1936 — 19.50: Reproducirani koncert na wurli-ških orglah — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 20.30: Prenos koncertnega večera iz Beograda. Simfonični koncert orkestra kraljeve garde. Dirigent: Dra-gutin Pokorni — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Prenos plesne glasbe iz Park-hotela na Bledu.
Uda la teli .Konzorcij Trgovskem Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. (L. njen predstavnik O Mihalek, vsi
v Ljubljani.