Stev. 344. L v rrevu, v ntouo 12, fltc»npri Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedli|£fa in praznikih, ob 5 zjutraj, Uredništvo: Ulici Sv. Frinčilka Asiikcg* it 20. L aadstr. - Vil dopisi naj se pofiljajo uredniltvu ii*U- Selrankirana plim* se a« sorejemajo in rokopiti se ne vračajo. Itdajatdj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konso:«i| Ku .Edinosf . - Tisk tiskarne Edinosti^ vp»s.uc ^druge« omejenim poroStvom v Trstu, uHca Sv. FraoCMtt A»i«eg» m. AJ. Telefon uredniitva in uprave ftev. 11^7. Naročnina inaSa: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ...»............. im tri mesece.......- .........J'ZT za nedeljsko izdajo aa celo leto....... za pol leta -............. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglati se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Otomrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mn po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta................. . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinost;*. Narobilo« ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se IzklJuČM I« upravi .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sr. Frančllkt Aailkega ŠL 20. — Požtnohranilaični račun St 841.652 Tedenski pregled. Zdi se, kakor da se je zadnje dni italijansko bojišče premeknilo iz Soške doline nekam drugam, na popolnoma drugo polje. Zadnji teden so italijanski napadi na soški fronti začeli ponehavati, pehota že sploh ni napadala skoraj nič več in ostali so samo tupatam topovski boji. Gorica je pač še enkrat okusila ljubeznivost svojih odreševalcev, v splošnem pa je bilo na naši primorski fronti zadnje dni l iccej mirno, na tirolski fronti pa tudi ni l>'n večjih akcij. Čudno se more to sko-? : i /deti po vseh onih laških naporih prodih dni. ko še ni zboroval italijanski par-1 men t in je bilo splošno mnenje, da želi Cadorna predložiti parlamentu vsaj nekaj navideznih uspehov, ki naj bi jih bil dosegel zadnje dni, če se mu niso posreči-h prej tekom šestih mesecev. Uspehov pa ni bik), parlament se je sestal in vlada je dobila zaupnico s 405 proti 48 glasovom. Ali naj pomenja ta zaupnica tudi zaupnico Cadornovim operacijam, ne moremo presojati, kajti vesti, ki prihajajo iz italijanskega parlamenta, so po italijanski svobodomiselni cenzuri cenzurirane tako previdno, da se iz njih more izvedeti pač le ono. kar se zdi italijanski vladi prav, ne pa vsem onim, ki se ne strinjajo žnjo. No, vkljub vsej tej strogosti cenzure, pa vendar izhaja iz poročil o sejah italijanskega parlamenta, da ima vlada opraviti z odločno socijalistično opozicijo in da se pripravljajo zanjo vsaj v proračunski razpravi precej neprijetni časi. Boji s fronto se preseljujejo v parlament, in finančni minister Carcano bo imel najbrž precej opraviti, preden reši onih šest milijard lir, ki jih potrebuje za prvo polovico prihodnjega leta. Ali bo vlada tudi še za svoj visoki proračun in njega pokritje dobila zaupnico s takim razmerjem glasov, kakor jo je dobila takoj po prvih vladnih poročilih, je pač nekoliko kočljivo vprašanje, prav tako, kakor je kočljivo vprašanje brezuspešnega nadaljevanja laške ofenzive na nepremakljivi naši fronti, kar se že tudi kaže v italijanskem časopisju, ki, kakor n. pr. »Giornale d'Italia«, že govori popolnoma edkrito, da je osvojitev-Gorice in Trsta le še postranska stvar in da je glavna naloga italijanskega vojsko-vodstva, da veže kolikor mogoče veliko naših sil na jugovzhodno fronto. In če vsa ona ^ilna italijanska milijonska armada ni premogla in ne premore drugega kot to, kako naj potem še računa ententa na Ia-;ko pomoč na oni strani Jadranskega morja. Kako. ko se je pokazalo prav zadnje diii. da Italija vkljub svoji veliki premogi na morju ne more niti takorekoč pred i,c om svojih mornariških oporišč obraniti transoortov pred napadi naših križark in rušilcev. Potopitve transportnih ladij v Medovi pomenjajo pač, da je Italija slabo kos ekspediciji preko Jadranskega morja. Vprašanje pa je tudi, ali se pa tudi Italija sploh misli spuščati v take vratolomne akcije z ozirom na položaj, ki je zavladal na Balkanu. Srbije ni več. Srbska armada je uničena in težko, da bi vsi nje ostanki še šteli kaj več kot 50.000 mož. Zadnji hoji se vrše na črnogorskem obmejnem ozemlju in Bolgarji so zasedli O-hrido. Strugo, Debro in Diakovo. Pred Bolgarji se umikajoči ostanki srbskih čet. pravijo, da so prekoračili Že grško mejo in se v Solunu uvrste v francosko-angle-*ke oddelke, Francozi in Angleži sami pa da se tudi umikajo na vsej črti proti grški meji. Da bi ob takih razmerah odgovarjala resnici vest, da Italijani pošiljajo svoje čete v Albaniio. bi bilo skoraj nekoliko neverjetno. Mogoče je pač, da se je morda politični položaj na Balkanu izpremenil prav zadnji čas toliko in to v prilog ententi, da bi se bila odločila Italija za dejansko sodelovanje na Balkanu. Mogoče bi bilo to tedaj, ko bi bila v polni meri zanesljiva vest, pariška vest londonskih »Times«, d » je sklenil veliki zavezniški vojni svet, da pod nobenimi okoliščinami ne opusti solunska ekspedicija, in ko bi ta sklep slonel na najnovejši izjavi grške vlade, o kateri se pa ve doslej le toliko, da je bila podana četverosporazumu v prijateljskem tonu nota. in da je ponovila potrebna zagotovila. Vest o tej izjavi grške vlade prihaja iz grških vladnih virov, a ne govori prav nič o kakovosti teh potrebnih zagotovil. Ali je morda Grška vendarle zdrknila na stran entente? Morda da, a bolj gotovo je, da ni. V prvem slučaju bi bilo potem umljivo marsikaj in tudi do-i.nevna italijanska ekspedicija preko Barija v Santi Ouaranta, v Albanijo, v drugem pa bi bila rešitev balkanskega vprašanja zopet zavlečena, če ne že »ad Kalen-das graecas . pa vendar zopet za nedo-! len čas, dokler bi se grškim političnim trgovcem ne pokazala boljša prilika za večji dobiček. V velikanskem nasprotju s tern barantanjem vlad za vojno pomoč, za nadaljevanje krvavih, vso Evropo in ves svet, izvzemši kramarsko Ameriko, onesreču-jočih bojev, so pa od vseh strani prihajajoče izjave, ki govore o miru. Skoraj v oar'ajnentiii se »e že Govorilo o mi- rovnih pogajanjih, skoraj povsod se je že, izrekla želja, naj bi že vendar prišel konec krvavega klanja in se zopet pričelo mirno delo, ki naj bi zacelilo globoke rane, ki jih je vsem narodom zasekala ta ljuta borba. V imenu kulture, v imenu človečnosti! Toda kdo naj prične? Ali tisti, ki je doslej podlegal, ali tisti ki je zmagoval doslej? Ali tisti, ki je dokazal, da je dovolj močan, da se je obranil in da se bo tudi v bodoče znal obraniti zunanjih sovražnikov, ali tisti, ki trdi, da mu je ta svetovni boj bil vsiljen po onem, ki je prepričan, da je le fcranil sam sebe? Dokler bodo vladali taki nazori glede mirovnih pogajanj, nam pač še ni pričakovati njih pričetka, dasiravno ga gotovo ni človeka, ki bi si jih ne želel, in to ne le pogajanj, temveč tudi njih zaključenja, sklenitve miru, takega miru, ki naj ovenča velike naše žrtve z zagotovilom svoje trajnosti in krepkega kulturnega in narodnogospodarskega razvoja! Bog daj, da bi čim preje mogli govoriti o takem miru! 2 avsliilMaliMa DUNAJ, 11 .(Kor.) Uradno se objavlja: 11. decembra 1915, opoldne. Topovski boji v Judikarijah se razširjajo sedal tudi na ozemlje zapadno Chiese. V oddelku med to dolino in dolino Concei je bila naša najsprednejša postojanka na Monte Vies pred sovražno premočjo u-maknjena. Slabi napadi Italijanov v Dolomitih proti Siefskemu sedlu in na Goriškem proti severnemu pobočju Vrha sv. Mihela, so bili odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Ob goriškem pred-mostju nI bilo včeraj nobene sovražne akcije večjega pomena. Junaštvo, ki so ga izvršile patrulje SO. pešpolka, je treba poudariti z najtoplejšim priznanjem. Dve ^agfgižicj pafrnffi tC£3 JJOlk« Ste, ko Ste branitelje vrgli v najhujšem ognju In bo-iu moža proti možu, zasedli neko ob Piv-šici stoječo hišo, odkoder so Italijani neprestano obstreljevali naše Čete z minov- kami. Dogodki no morju. DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se objavlja: 11. decembra 1915, opoldne. Dne 10. decembra popoldne je brodov-je naših pomorskih letal zelo uspešno ob-metalo z bombami kolodvor, elektrarno, gazometer in vojaške objekte v Jakinu. Kljub šrapnelskemu ognju iz več topov in zelo neugodnemu vremenu so se vrnila vsa letala nepoškodovana. Brodovno poveljstvo. Srbsko bojHče. DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se objavlja: 11. decembra 1915, opoldne. V bojih z zadnjimi oddelki na črnogorskem ozemlju je bilo ujetih zopet 400 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 11. (Kor.) Veliki glavni stan, 11. decembra 1915. Nobenih bistvenih dogodkov. O bolgarskih armadah še ni novih poročil. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 9- (Kot.) Uradno poročilo o operacijah dne 8. decembra pravi: Zasledovanje Angležev in Francozov na obeh bregovih Vardarja, pri Kosturinu Grabovu se nadaljuje. Naše čete so izvoje-vale ta dan znatne uspehe. Po naznanjenem porazu nekega francoskega bataljona pri vasi Petrovo dne 6. decembra, so koncentrirali Francozi v okolici te točke del iz Demirkapa se umikajočih čet, do-čim koraka drugi del v smeri proti Gjev-gjeliji (?). Danes, ob 7 zjutraj, se |e boj na fronti Mirovce-Petrovo pričel znova. Po srditem napadu so se polastili naši oddelki dveh strmih višin in so pognali Francoze, ki so zapustili svoje postojanke in zbežali, proti Vardarju. Večina ujetnikov pripada 45., 148. in 284. francokemu polku. Le nekateri slabi oddelki so se zamogli rešiti na umikanju. Naša v vardarski soteski prodirajoča kolona je potem, ko je odbila pri vasi Klisuri francoske zadnje oddelke, sledila sovražniku za petami do vasi Davidovo, pri čemer je uplenila dve strojni puški in ujela 100 francoskih vojakov 84., 255. in 260. polka. V gorovju je razpršenih še mnogo drugih francoskih ujetnikov. Na levem bregu Vardarja pro-diraioča kolona je nepričakovano napadla postojanke ob izlivu Vode Dolne, ki so jih zgradili Francozi s številnimi zakopi in žičnimi ovirami. Omajani Francozi so se v velikem neredu umaknili proti vasi Gradec. Sledil je srdit boi po cestah te vasi. Končno so bili Francozi ob 4Vz zjutraj pregnani iz vasi in vrženi tuđi iz Hudova v velikem neredu, pri čemer je bilo mnogo ujetih. Število v teh bojih ubitih Francozov je še večje, ker je prišlo dvakrat do bajonet-nega napadPadli in ujeti pripadajo 344„ 371. in 372. polku. Naši oddelki so vrgli Angleže in Francoze južno Kosturina na črto Rabrovo-Valandovo iri so jih zasledovali. Polastili so se po hudih bojih, ki so trajali ves dan, zelo močne postojanke Angležev in Francozov na črti Memisli-Ka-jali-Terzeli. Angleži in Francozi so utrdili to postojanko že po izkrcanju čet v Solunu in jo napravili za obrambno črto prve vrste, ki je bila opremljena z močno artiljerijo. Ujeli smo tamkaj 400 Angležev in uplenili 10 angleških topov z munlclj-skimi vozovi. Ujeti Francozi imajo številke polkov 175. 'm 176. Nekateri so pripadali polku Zuavov. Angleži in Francozi se z največjo naglico umikajo južno črte Grabovo-Valandov o preko reke Kozlu Dere. V tem oddelku imajo Francozi in Angleži izredno velike izgube na mrtvih in ranjenih, ki jih sicer niso mogli vzeti s seboj. Boji se nadaljujejo. SOFIJA, 10. (Ag. Tel. Bulg.) Uradno poročilo o operacijah 9. decembra pravi: Naše zasledovanje na obeh straneh Vardarja in južno Kosturina se nadaljuje. Angleži in Francozi, ojačeni po močni artiljeriji in velikem števil ustrolnlh pušek, se obupno upirajo na vsaki postojanki. Ker pa ne morejo vzdržati močnega pritiska naših čet, hitro zapuščajo svoje postojanke in se umikajo. Naše na obeh straneh Var-Jarja zasledujoče kolone so že zapustile mžni izhod r^eseke pri Demir Kapu in so dospele že jtiKtto žeternJike postoje MI-rovce. Na desnem bregu Vardarja smo ujeli vojake francoskih polkov št. 421, 148, 48 in 84. Naše južno Kosturina prodirajoče čete so dosegle Kozlu Dere in zasedle vasi Talkali, Tatarli, Rabrovo, Valandcvo in Hudovo, kjer je bil glavni stan generala Sarralla. Francozi so zažgali kolodvora v Hudovem in Mirovcah. Zajeli smo na kolodvoru v Hudovem Francozom 500 zabojev patron, veliko živil, sanitetnega materijala in veliko drugega materijala, na kolodvoru v Mirovcah pa 30.000 kg pšenice, sodove s kokosovim maslom, vino in veliko drugih stvari. Angležem smo vzeli pet strojnih pušek in veliko pušek. Po francoskih postojankah je raztresenih veliko pušek, brzojavnega materijala po angleških postojankah pa veliko posteljnih odej. Naše izgube so neznatne, nasprotnikove pa ogromne. Bojišče je posejano z angleškimi in francoskimi mrtveci in zapuščenimi ranjenci, med katerimi jih je veliko, ki niso bili obvezani že tri ali štiri dni. Ti pripovedujejo, da so njihovi zdravniki pobegnili ob začetku bojev. Ko so se umikali, so Francozi in Angleži vzeli s seboj vse prebivalstvo. — Na srbski fronti prodirajo naše čete po zavzetju Ohride ob severnem bregu Ohridskega jezera proti Strugi. Gornja polovica mesta na desnem bregu Drina je že v naših rokah. Sovražnik je most čez Drin v mestu razdejal in se upira na levem bregu reke. LONDON, 10. (Kor.) Atenski koi*es-pondent lista »Times« poroča, da so Francozi razstrelili most pri Hudovu. Glasom uradne brzojavke so bolnišnice zaveznikov v Gjevgljeliji izpraznjene. LONDON, 10. (Kor.) Vojni urad je sporočil včeraj: Bolgari so 6. decembra po silovitem obstreljevanju napadli naše čete zapadno D^jranskega jezera. V naše najsprednejše zakope vrdle male bolgarske oddelke srno takoj pregnali nazaj z bajonetom. 7. decembra zjutraj so Bolgari napadli iznova in so s premočjo pognali naše čete iz njihovih postojank. V varstvu teme so se umeknile čete na novo postojanko. O naših izgubah še ni nič znanega. 8. decembra se je posrečilo angleškim četam, da so odbile vse napade. Zvečer so se, da dobe stik s splošno fronto, u-meknile v nove postojanke. Ptujnli fflrt ctJverosporflzunioBi li Griko. ATENE, 9. (Kor.) Agence The Singer Seving Machine Company ! Amerika pač ni Evropa. Na to pot niso prišli, da bi k obveznemu turškemu napisu v velikih Črkah dovolili še kak drug mal napis, morda v francoskem jeziku, ki je še vedno in ostane občevalni jezik v Orijentu. Uveljaviti hočejo turščino nasproti vsemu evropej-stvu. Izdali pa so tudi zakon, po katerem se mora tudi kupčiiska korespondenca pri vseh tvrdkah vršiti v turškem jeziku. Stareji gospodje bodo kot ravnatelji težko občutili, ker svoje kupčijske korespondence ne bodo mogli kontrolirati. Marsikdo, ki je bil že leta v Turčiji, se bo moral iz tega vzroka umakniti drugemu, ki se je zadostno bavil s turško pisavo, ki se da silno težko priučiti. Turški nacijonalisti pa še nimajo dovolj na turškem narodu. Konstruirali so marveč »turanizem« (to so rodi skupnega pokoljenja iz Turana, ki poleg Turkov in Madjarov obsega tudi — Bolgare)! Da-li se ti poslednji izpovedo k novi zastavi tu-ranizma in se odrečejo svojemu slovanskemu značaju — to bomo Šele videli. Tnrtkl nodjonallzem. »Kolnische Zeitung« opisuje na znamenit način, kako se je med Turki začelo vzbujati novo narodno življenje. Kdor je prišel v Carigrad, mu pada najprej v oči dejstvo, na katero je doma težko mislil in veroval in ki si ga poprej tudi ni bilo možno misliti: da si v Turčiji, ali recimo bolje, v tem tako neskončno mednarodnem Carigradu, in celo na glavnem sedežu vseh tujcev, kjer turški element toli zaostaja, turški jezik izvaja z največjo energijo kot oficijelni deželni jezik v skupnem prometu javnega življenja. Turčija, ali vsaj nje glavno mesto, je istotako večjezično, kakor morda Avstrija. Evropejci, Armenci, Grki itd. so elementi prebivalstva, ki že sami tvorijo v glavnem mestu več stotisočev. Če pa gremo danes po »Grande Rue de Pera«, kjer klobuk skoro prevladuje fes in so nosilci fesa več nego po polovici turški podaniki neosmanskega plemena, ne vidimo na tablah prodajalen — s prav malimi izjemami — težko drugih napisov nego turške! Kažejo se prav fletne, kajti večina lastnikov teh trgovin so modro združili prijetno s potrebnim s tem, da so na steklenih plaketah in šipah svojih izložb umetno nakitili firmo z zlatimi Črkami, tako nekako kakor reke iz korana ali napise na lesenih prodajalnah bazarjev, »Inšalah« ali »Bismalah«! Ali čitati jih ne zna Evropejec nikoli, Armenec — Prav imaš... hitro... hitro... škarje ... nož... sploh kaj takega, da reže ... in pusti me samega žnjo. Maurice je naslonil bledo glavico ubogega dekleta na blazino, je razrezal z nožem, ki mu ga je dal Josip, zaponke pri haljincu in vrvice pri stezniku ter razkril lepe rame in deviško nedrje Leon-tinino. Maurice je bil star komaj osemindvajset let... Leontina pa v svojih telesnih dražestih naravnost nebeški lepa... in bi bila morala, kakor bi človek mogel misliti, očarati žareče poglede mladega umetnika. Vendar pa je bila plemenitost naravi velikodušnega in viteškega umetnika tako vzvišena, da se je prisili), da nI uprl svojih oči na te razkrite dražesti, da ni hotel gledati in da tudi ni videl niti teh čistih. blestečih ram. niti božanskih obrisov tega deviškega nedrja. Opravil je svoje delo ljubezni do bližnjega in požrtvovalnosti z nežnostjo mlade matere, ki neguje svoje dete. Kar je storil, bi bil storil ^udi, če bi bi- la ženska, ki jo je skušal zopet oživiti, namesto lepa in zapeljiva, grda in pokve-čena. Gotovo ne bi bil brat ravnal z večjo, popolnejšo sramežljivostjo, in če bi se bila Leontina osvestila v tem trenutku, bi ne bila imela povoda, da bi zardevala zaradi svoje razkritosti, tako jasno je kazal ves izraz v umetnikovem licu, da v njegovem materinskem negovanju ni bilo niti sledu kake pohotne misli. Toda Leontina ni kazala niti najmanjšega znamenja, da bi se jej skoraj vrnila zavest. Nezavest se ji je izpremenila v neko mrtvilo. Maurice jej je dajal najmočnejša oživ-ljevalna sredstva, a ni dosegel nikakršnega uspeha. Končno, po preteku četrt ure, je odprla napol oči in se nekoliko zgenila. Njene ustnice so jecljale nerazumljive besede, ki niso imele nikakršnega smisla. Maurice jej je z eterjeni namočen robec podržal pod nos. Razglas. Vsi vojni invalidi, ki so bili na podlagi sklepa superarbitracijske komisije odpuščeni iz vojaške službe in potrebujejo še zdravljenja, kakor tudi vsi vojni invalidi, ki so bili težko ranjeni in najbrž zaradi pomanjkljive zabeležbe še niso bili odlikovani, se pozivljejo, da se javijo v vojaškem oddelku mestnega magistrata od 13. do 18. decembra t. 1. in prineso s seboj svoje vojaške listine. Trst, 10. decembra 1915. MESTNI MAGISTRAT. Aprovizaciiske stvari. Kaj dobimo ta teden? Ta teden, to je od jutri, 13. do 19. decembra, se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije, in sicer na 1 odrezek izkaznice za živila: V2 kg testenine po K 1'32 kilogram V-i kg kave po K 3'80 kilogram in bela moka, ki se dobiva na krušne izkaznice. Obilje rib. Aprovizacijska komisija nam javlja, da je dobila iz ribarne v Taru znatno množino rib, ki se bodo od danes daljo prodajale pod njeno kontrolo po zelo zmernih cenah. Goveje meso. Od torka, 14. t. m. dalje se bo po tukajšnjih mesnicah prodajalo vsak dan goveje meso, ki ga je dobavila občina, in sicer po naslednjih cenah: K 4'56 kg za sprednje dele s priklado in K 5'20 kg za zadnje dele's priklado. — Mesarji se morajo, pričenši z jutrišnjim dnem, dnevno priglašati od 10. dop. do 12. op. v ulici Zaccaria št. 3. Razdeljevanje olja. Razdeljevanje olja 11a podlagi izkaznic, ki se izdajo tekom tedna od 13. do 19. t. m., se prične v sredo, 15. t. m., ter bo trajalo do inkluzivno 24. t. m. Prodajalo se bo navadno olje po K 4 liter in najfinejše olje po K 5 liter, in sicer izključno samo v prodajalnici Cap-pellani, uiica Torrente št. 31. — Razdeljena racija mora zadostovati za dva tedna. DomaČe mil Nedvignjene železniške pošiljatve beguncev jugozapadnega vojnega ozemlja. C. kr. namestnišiveni svetnik nam je do-paslal sledeči prepis: Po naročilu c. kr. žel. ministrstva so bile v področju avstriis- Bilo je vse zastonj. Oči so se jej zaprle zopet... za trenutek dvignjena glava se jej ie zopet povesila. Leontina je zopet ležala v mrtvilu, nepomično, kakor da je v resnici mrtva. XXIV. Strup. — Gospod, zvoni! — je zaklical ob vratih Josip, ki je bil ves zmešan zaradi dogodkov tega večera, — ali naj odprem? — Takoj! Gotovo ie Karel z zdravnikom, — je odgovoril Maurice. Maurice se ni motil. Karel je stopil v sobo in dejal: — Zdravnik ie tu. Za njim jc prišel mož kakih petinštiridesetih do štiridesetih let, lepe, plemenite postave, videti duhovit in dobrohoten. Maurice mu je podal roko. — Kdo pa jc bolan pri vas, dragi prijatelj? — je vpraša! doktor Lionet. — To mlado dekle, —• jc odgovoril Maurice in povedeL zdravnika k postelji, la kateri je ležala Leontina, V Trstu, dne 12. decembra 1915. »EDINOST« ši. U4. Stran III, V !i in ogrskih državnih in privatnih že-kziiic ^e nahajajoče, še nedvignjene premičnine beguncev z jugozapadnega vojnega ozemlja centralizirane v področju ravnateljstva c. kr. državnih železnic ter se je le-temu poverilo tudi reševanje vseh tozadevnih reklamacij. Na izsleditev takih efektov se nanašajoče vloge je ob navedbi časa odpošifjatve. vnanjih znakov in vsebine pošiljatve vlagati na sledeči naslov: K. k. Staatsbahn - Direktion \Vien, Ber-gungskommission. \Vien XV., Westbahn-| hof, Kopfgebaude. Za hrabre branitelje našega ljubega Primorja ic izročila ženska podružnica CMl) vojno-oskrbovafneinu damskemu fnlhoru 1100 kron kot dohodek slavnostne prireditve slovenskih šolskih otrok dne 1. decembra t. 1. v našem Narodnem domu v Trstu. Na Korist ženske podružnice CML) se p7 letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. Z ozirom na krasni uspeh in dobri namen prireditve ic pričakovati največje udeležbe. Prizadevanja za zedinjenie med Poljaki. Dne 6. t, m. se ic vritla na Dunaju konferenca načelnika poljskega kluba, viteza Bilinskcga s predsednikom vrhov- j nega poljskega narodnega odbora, vite-: zom Javorskim. državnim ooslancem Da-j szvnskim (socijalnim demokratom) in ne-, kiui odposlancem nekdanje provizorič-1 ne komisije, kot zastopniki komisije, ki j jo ie imenoval vrhovni narodni odbor v i rho določitve razmerja napram poljske- j mu klubu. Na tej konferenci so zastopniki \rhovnega narodnega odbora stavili predloge glede i>oenostaviijenja poljske politike. Kakor poročajo poljskim listom >J vodilne strani, je imel razgovor povsem zadovoljiv rezultat in je v bodoče pričakovati uresničenja posameznih podrobnosti iz kompleksa vprašanja, ki pričajo v pošiev. Z druge strani javljajo celo. da že v seji politične komisije poljskega kluba dne 17. t. m. začno z uresničevanjem posameznih za rešitev dozorelih vprašani. Tudi Poljaki se pripravljajo za bodoče čase! A Slovenci?! Miklavžev večer na italijanskem bojišču. Tržaškim Slovencem dobro znani Sokol, gosp. Anton Tiebec nam je poslal 35 K. katere je nabral kot Miklavžev dar ženski podružnici CMD s sledečim dopisom: Ožja družba se nas je zbrala, da praznujemo običajni Miklavžev večer. * -o piskale piščalke in rdeči petelinčki z Lsenim repom, pač pa so puškine kroglje skrbele za zabavo. Tudi Mefisto in vragi so ropotali v podobi italijanskih granat, a brez uspeha. Angeljčki se prikazujejo v podobi belega šrapnelskega dima in njihova darila lete daltv naokoli. Toda vsi napori našega ljutega nasprotnika so zaman. Nas ni zmogel, nas ne zmore in nas ne bo! — Spominjamo se naše miijene in ii pošiljamo kot malo darilce znesek 35 kron. v upanju, da najdemo mnogo posnemovalcev. Na veselo svidenje! — Trebeč, Balista. Žagar, Žgajnar, Poženel. Ukalovič, Sirca, Race, Svagelj, Avsec, Trčon, Novak, Smrdel, Dujmović, Ivan-Čić, Friedrich, Stepančič, Malan, Budin in T\vinšek-. — živeli naši narodni vojaki! Zabavne epizode v italijanski komori radi cenzure. V govoru, ki ga je imel socijalist Mazzoni v italijanski komori, je rekel med drugim: »Vlada nam pravi, da smo zavezniki Angliie. Zakaj pa ne gre na Angleško v šolo v stvareh svobode? In potem tisti strah pred časopisjem! Mada pravi vedno, da je narod močan, da je edin in svoje stvari gotov. Čemu sc torej boji vlada, da bi moglo časopisje provzročiti nesrečo?« Na to je poslanec Mazzoni govoril o cenzuri, ki pleni celo članke o položaju ruskih 2idov. *■ Najbolj neumna je cenzura v Benetkah«. Olas: Ne. v Rimu! Tretji glas: Ne, v Milanu! Mejklici: Povsod ie enako neumna! Ime Cadorna v zgodovini bojev med Avstrijo in Italijo. Po bitki pri Novari je pijemontežki kralj Kari Aibert poslal diplomata grofa Karla Cadorna k poveljstvu avstrijske vojske kot posebnega odposlanca, ki naj prosi za premirje. Kot namestnik Radeckega jc podal F. Z. M. Hess grofu Cadorna tak-le odgovor:»Z Italijo moremo skleniti mir le tedaj, ko bo z o-bema ramauia pritisnjena ob tla. Le popolna zmaga nam da nasproti Italiji polno garancijo za mir«. A v bitki pri Novari se je boril proti Avstriji kot major grof Rafael Cadorna. Odgovor F. Z. M. Hessa je prisilil kralja Kari Alberta, da se je odpovedal prestolu. Nesrečna zvezda spremlja njih, ki nosijo ime Cadorna. Sedaj poveljuje tretji Cadorna proti Avstriji z izrecno smolo« in moglo bi se zgoditi, da tudi kralju Viktorju Emanuelu z«,pet kak Cadorna ponese kako žalostno sporočilo. Zgodvina izgubljenih bitk se rada ponavlja. Za istrske evakuirance. Vojno pomožni odbor v Puli ;>e je že od začetka vojne toplo zavzemal za puljske cvakuirance. Sedaj je odbor zaprosil gg. Stihovića in dra. Kirca, da obiščeta barako v Gmiindenu. a dra. Benussija in \Yassermanna. one v Upnici. V pomirjenje javlja puljski »Hrvatski list da se je položaj evakuircev v zadnjem ča^u zboljšal in da so pritožbe postale redkeje. Vendar je dolžnost vseh, da nudijo potno*: odboru v Puli. Smrt zadnćeua Ilirca. V Zagrebu je umrl te dni v 94. letu svojega življenja Franjo Šolar, eden naju^lednejih zagrebških meščanov. Po poklicu trgovec je bil Šolar edi:i gojencev slavnih Ilircev« in ic svoje hrvatsko narodno in demokratično stališCc \ sil:dar držal nad vse visoko. Pri znani katastrofi, ko je poginulo toliko Ilircev j »o strelih vojakov, je bil ranjej? tudi Soiar. Bil ie to zadngi še živeči llirec. V Zagrebu ni nobenega več, ki bi se spominjal onih velikih časov. V značaju, delavnosti in poštenju pokojnikovem se najbolje spoznavajo cilji, ki so vodili Ilirce: da se narod osvesti in navduši za narodne ideja le in da se poleg tega gospodarsko okrepi. Franjo Šolar je ohranil to svoje politično uverjenje vse do zadnjega svojega dne. V mnogih denarnih zavodih je to neodvisnost ohranjal tudi tedai. ko so se oblastneži posluževali raznih sredstev, da bi zagospodarili tudi v zadnjih trdnjavah hrvatske opozicije. Časten mu spomin! Iz Kolonje. Opozarjamo še enkrat na b o ž i č n i c o CM otroškega vrtca v Kolonii, ki bo danes, v nedeljo, ob treh popoldne v prostorih gostilne >pri starem Matevžu . Po sporedu bo štrukljev iti čajev večer. Mestna zastavljalnica. Jutri, 11. t. m., od 9. d op. do 3. pop. sc bodo prodajale na dražbi dragocenosti seriic 135., zastavljene meseca junija 1914. na zelene listke, m sicer od štev. ,36.100 do štev. 38.2500. » _ Nagla smrt. Včeraj zjutraj še pred poli-osmo ie bil zdravnik z zdravniške postaje nujno pozvan na pomoč v VI. nadstropje hiše št. 16 v ulici del Solitario, češ, da je tam neka stara ženska, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je nemudoma odpravil na rečeno mesto, a ko ie prišel tja, je tam našel letno Antonijo Steinerjevo, ki je pa bila že mrtva. Konstatiral je. da je starka umrla vsled srčne paralize: srce ji je namreč nehalo biti. Umrli so: Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem fizikatu: Mihovilovič Ecargina. 2*» mesecev, ul. deli a Insti-toto št 33; Curiel Samuel, 79 let, ul. Q. Petrarco št. 5; Dornia Karolina, 79 let, ul. della Valle 10; Kastelic Caspar. 78 let, ul. sv. Zenona Štev. 6; Rešić Marija, 75 let. vi. sv. Anastazija št. 10. Y mestni bolnišnici dne 10. t. m.: Rogulić Elizabeta, 15 le* : Župan Terezija, 30 let; Pavan Ar-tur, M) let; Šrel« Marija, 54 let; Peric Elizabeta, 37 let; Sauli Anton, 72 let; Vrečko Josij.in», 77 let; Arijo Ana, 89 let. f|V bolnišnici pri SMar. Magdaleni doe 10. t. m.: odesebini Viljem, 5 let. Izpred sodlfto. Trije nzmoviči v kratkih hlačah. Ko je vojna za nekaj časa izpraznila Trst učiteljev in starejših učencev tatinskega vseučilišča, je bil človek brez skrbi. da bi mu prišel »nepoklican gost« v hišo. Toda eden vrrc, drugi pa pride. Tako je tudi v Trstu. Anton Svajgar, 11 let in pol star deček, iz Ogrskega doma, je šel 5. t. ni. z rokami v žepu po ulici Tesa. Na vogalu hiše št. 5 sta stala 12 in pol letni Ivan Vascot-to iz Buj in 13 letni Ivan Bulic iz Splita ter sta prodajala zrak. Pozdravili so se po fantovsko« in začeli tuhtati, kako bi prišli v boljši položaj. Ti mednarodni po-štenjakoviči so sklenili na Švajgarjev svet, da tedai, ko se malo zmrači, vlomijo v zaprto stanovanje nekega renjikola Humberta Ouerinuzzi, ki ima stanovanje v H. nadstropju hiše št. 5 v isti ulici. Po tem dogovoru so se razšli. Ko se je zmračilo, so se vrnili, šli za hišo in hoteli vdreti skozi okno v omenjeno stanovanje. A glej smolo, pregnala iiii je neka žena, ki stanuje v oni hiši. Ti junaki pa niso izgubili poguma, kakor mogoče Ouerinazzi na soški fronti, ampak so sklenili da drugi dan zvečer, 6. t. m. ponovno poizkusijo svojo srečo. In res, neopaženi v megli, so splezali do okna. je po tatinsko odprli in zlezli v stanovanje. Da bo »colpetto« bolj gotov, se je spravil Vascotto nazaj na ulico stražit, da ne pride kakšen »ne-bodigatreba-<. Ostala dva sta, kakor sc je potem pokazalo, razmetala vse stanovanje, napolnila vrečo z raznimi stvarmi in odnesla tudi bakrena kotla. Spravila sta se potem na cesto in vsi trije so izginili z ukradenimi stvarmi v megli. Niso se pa mogli zediniti radi razdelitve plena, kajti pozneje so se tam gori na trati proti Katinari preglasno prepirali, tako da je vso zadevo slišal stražar Franc Jelen. Ulovil je vse tri tičke in jih odpeljal na policijo z »robo« vred. Policijski komisar se jih je skoraj u-strašil, ko je zagledal te možake, ki skoraj še prodajajo platno«, ker opraviti je imel že žnjimi velikokrat radi njih predolgih prstov. Napravil je ovadbo, inulariio poslal v zapore, ovadbo pa sodišču. Ta ovadba pa ni vsebovala samo popisa dejanja, ampak zapisano je bilo tudi, da jc bif Švajgar že policijsko kaznovan radi tatvine, da Bulic ne živi od drugega kot od tatvine in Vascotto da je prišel šele v soboto, 4. t. ni. iz hotela Coroneo, kjer je delal druge načrte 14 dni tudi radi tatvine. Ti tatinski rokodelci so včeraj na razpravi v zaporih pred okrajnim sodnikom de Pratijem priznali in se ponašali, kakor da bi bili napravili dobro delo. — Ker nimajo še 14 let, so bili obsojeni Ie radi prestopka tatvine in sicer Svajgar na pet, Vascotto na 7 in Bulic na 4 dni zapora. f>n bi le i ai pomagalo! Opozarjamo slavno občinstvo na današnji oglas veliki slovenski skladni stenski koledar, ki ga izda knjigarna J. Stoka, Trst ulica Molino piccolo 19 (tik kavarne Nuova York) ter ga posebno •priporočamo, ker bo to edini slovenski koledar te vrste, posebno pa glede njegove praktične vrednosti ker bo ob enem tudi be-ležni koledar. Poziv za novoletna voščila! Prosimo vse naše cenj. inserente, naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo u-vrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naroč-be. ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni oddelek »Edinosti«. ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. aa ■ ■ HALI OGLASI:: □□ □a □□ sc raftin^jo po 4 rtot. besedo, rirn Mutno tUk*ne besede se raftu- MfcJ najo enkrat Teč. — Najmanjia Jstr. : pristojbina aaaša 40 stotink. : ' " ' Tobakornn Fe odda v naj cm pod ngodaimi' Naslov pove ing. otaja. Pri nas razdeljuje županstvo koruzno moko. seveda tako. kakor jo dobiva iz Sežane — morda od aproviza-ciiskega odbora za sežanski okraj. Nekaj časa je bila moka dobra, da smo bili popolnoma zadovoljni. In tedaj jo je mogla vsaka rodbina dobiti od vsake partije do 20 kg. Sedaj pa je moka tako slaba, da so vsi izdelki iz nje naravnost nevžitni. Polenta n. pr. Je črna in kakor blato, težka kakor da »e narejena iz ilovice. Naj jo kui-amo tudi ves dan. vedno ostaja blatna. L ži van je lake hrane je naravnost nevarno za zdravje. Ker pa je koruzna moka pri nas skoro za vse prebivalce glavno, a za mnoge celo edino živilo, vsled česar so prisiljeni uživati tako slabo in zdravju škodljivo hrano, in če uvažujete dalje, da moramo to blatno blago plačevati prilično drago — po 64 vin. kil. — potem bo \ sakdo razumel našo nevoljo in bo priznaval opravičenost našega ogorčenja. Županstvu ne očitamo ničesar, ker ono ni krivo, kajti oddajati mora tako moko, kake »ršn jo dobiva. Pač pa se obračamo do aprovizacljskega odbora v Sežani, naj poskrbi. da bo to malo hrane, ki jo dobivamo za pošten denar, vsaj — zdravju neškodljivo. (Prip. ured. Ta dopis nam je bil izročen osebno v uredništvu s košček o m — inkriminirane polente. Potrjamo, da je taka jed res nevžitna. Res mora le skrajna potreba prisiliti ljudi, da kupujejo tako moko.) Iz Sežane. Za božićnico vojakom na južni tronti so darovali sledeči po kron: G*. Scaramanga 50, Scaramanga, oskrbnica 1, Kranjc I. 2, N. N. 4. N. N. 2, Pirje-vec M. 4, Adamič K. 1, Znidaršič M. 3, Žridaršič M. I, Mahorčič M. 5, Oblak M. 1. C/ Ijevšček K. 1, Novič T. 2, Rumer J. li> Macarol A. 2, Gulič F. 5, Rodica J. 2, Ma tinčič M. 40 vin., Hikel A. 1, Merlak U. 2, Bezek K. 3, Pregelj Z. 60 vin., Va-tovec J. 60 vin., Stok F. 1'40, Seražin J. 1, Ocvirk P. 1, Štolta F. 1, Tavčar Z. 60 vin., Husu Ana 60 vin., Renčelj L 1, Ren-čelj M. 60 vin., Renčelj M. 1, Neimenovana 6*» vin.. Ceh A. 2, Ceh K. 1, Meržek P. 2, Perovec H. 2, Snet J. 1, Renčelj T. 1, Flere M. 1, Kante R. 2, Gizela Dolenc 2, Milan Dolenc 1, Boris Dolenc 1, Svoboda 1, Kontelj J. 1, Štolfa K. 4, Štolta V. 1, Perhavec Z. 1, Paximadi E. Š. 20, Živec T. i, Kocjan L. 1, Renčelj Z. 2, Macarol J. 1. Urbančič K. 1, Merlank F. 1, Tavčar J. 20 vin., Bekar F. 4, Detoni J. 3, Gorup J. 1, Rcbec T. 2 K, Šurbek F. 2, Štolfa Franc 5, Šuc 1. 1, Škrinjar A. 4, Hrobat V. 2. Vesel A. 3, Ferfila H. 2, Šmuc U. 1, Neimenovan 1, £pacapan J. 1. Stolfa J. 1. Pirjevec M. 2, Mislej M. 4, Rožič I. 4, Feldpos 1, Dr. Dolenc 10, Bandel F. 2, Kontelj J. 2. PemI J. 1, Neimenovan 1, Neimenovan 20 vin., Štrekelj A. 1, Subic 2, Anif M. 2, Bronnzin 2, Neimenovan 1*20, Neimenovan 1*22. Neimenovan 1, Stare B. M. 5, Haussen N. 5, Kante Ant. 5, Dr. Vel-ček 10, Kazafura M. 1, Zupančič I. 2, Ma-nidus F. 1, Cemeoca B. 1, Berlot K 1, \Vesner F. 1 Lasič Fr. 10. Sanor J. 2. Pirjevec P. 5, bkrinjar I. 1, ^krinjar M. 1, lireščak N. I, Kocjan M. 1, Kariž J. 80 vin., Cebulec Al. 1, Mevla F. 20 vin., Stojkovič F. 2, Bekar M. 50 vin., Renčelj A. 1, Cebulec A. 60 vin.. Krt A. 3, Metljak J. 1, Živec M. 1, Grgič M. 1, Grgič J. 40 vin., Kocjan K. 60 vin., Šuc M. 1, Gerbec A. 1, Macarol A. 2, Pirjevec A. 40 vin., Keber U. SO vin., Ženko M. 1, Rebec A. 50 vin., Fakin N. 2, Razgel A. 1, Mahnič F. 1, Kovačič J. 2. Pisot M. 50 vin.. Zlobec M. 1. Brcar Fr. 3, Cebulec H. I, Furlan A. 1, Menček N. 40 vin.. Kocjan F. 1, Mahorčič M. 2, Trebeč F. 1'20, Kocjan M. 1, Ozbič Druž. Neimenovan 4<> vin., IJkmar F. 1. Kocjan K, 1. Klančar N. 20 vin.. Grilc T. 1. Neimenovan 1*30, Paučić Iv. 1. Bekar A. 2, Cevnja F. SO sin., Cev-nia J. 1. Koron L. 1. Skrlj Al. 2. Hrlfu H. 2, Boh m R. 1, Stolfa U. 2, Jank J. 2, Zolner N. 2, Malek N. 2, Rohic K 1*50. Stolfa P. 1. — Nabrano v Sežani skupaj: 358 K 32 vin., nabrale gospodične: Mici Žnidar-§ič. Mici Merlak, Mirrica Seražin in Stana Bekar. (Konec sledi.) Nadškof Kolut Dne 3. t. in. je na svojem gradu pri Mariboru utiirl Jjivši olomuški nadškof dr. Teodor Kohn. Za nadškofa ie bil izvoljen 8. novembra 1892. Ko je takratni ministrski predsednik dovtipni «*rof Taaffe dobil v parlament brzojavko, da je dr. Teodor Kohn izvoljen za nadškofa, je vzkliknil: »Kohn? Lepa reč! No, upam, da je mož vsaj krščeni« Židovsko pokoljenje je bilo za nadškofa velika ovira. Ko je bil Kohn še kanonik* je pokazal, da je v denarnih stvareh jako izveden, in ker ie nadškof grof Fiirstenberg zapravil ogromno mnogo premoženja olomuškega kapi-telja. je bilo treba po njegovi smrti postaviti na njegovo mesto moža, ki se razume na denarne stvari. Tako je postal Kohn nadškof. Zavzemal je to mesto 12 let. V teh letih je imel neprestane pravde posebno z različnimi kmeti. Zlasti mnogo prahu je vzbudila nadškotova pravda proti kmetu Dabjaku, ki je bil obdolžen, da je posekal dve smreki, ki sta bili baje last nad-škofiie. Kmet se ni dal ugnati in je po o-sem let trajajočem boju zmagal. S tem je bilo nadškofovo stališče omajano. A šele dve leti pozneje je Kohn odstopil. Dne 12. marca 1912. se je odpovedal in že dva dni pozneje je papež njegovo odpoved sprejel. Sodi se. da je olomuški kapitelj sam zahteval, naj se Kohn umakne. Kohn se je preselil na svoj grad nad Mariborom. A s tem še ni bilo vse končano. Njegov naslednik, nadškof dr. Bauer. je zahteval. naj dr. Kohn vrne olomuški nadškofi ji dva milijona kron, češ, da je za toliko oškodoval nadškofijsko premoženje. Pogajanja so trajala nekaj let. Končno je dr. Bauer znižal svoje zahteve in dr. Kohn jc olačal. Maščeval se je za to s posebno, štiri dele obsezajočo knjigo, ki je izšla 1. 1J13. v Gradcu. Nadškof dr. Bauer je urnrl pred nekaj dnevi; sedaj mu je sledil v večnost tudi dr. Kohn. ranjem glasbene literature, o čemer priča njogova teoretično - praktična šola za pouk na glasovirju in vijolini. Najvažneje delo njegovo je zbirka čeških narodnih pesmi, s katero si je postavil neminljiv spomenik v zgodovini novodobnih Čeških umetniških in kulturelnih stremljenj. MHNMCUira TVRDKE 1 JOSIP strucTeHI Trat™ I i™ aub'™ TRST, Via Torrente itv. 14, TRST večletni vodja trgovine Kat-ud. Mulqj naznanja cen j. občinstvu. da je odprl svojo lastno trgovino jestvin m kolonij alnega b Ivan Bldovcc to Pos plo priporoča za jstrežba točna. > obi a v ul. Campanile 13 ter se ilen obisk. Cene zmerne. — 2206 ADtOAOP Trst. vi a Torrente 30. I. n. Damska • RIKjCr krojačnica. —Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem iu francoskem kroja, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 odlikovana z zlato Stara Slika žsanjarna kolajno v Trstu, Cavana 5. Begat izber likerjev ; grški iu franci konjak, kranjski briojevec, kraški slivovec Via coski in briski troDinoveč iu rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Sija. — Filijalka na vogalu ul. del Teatro in ulice deli" Orologio. — Se pr'poroča Andrej Antonopalo. -*C3 Trst. vogal Via Horia Teresa-S. Caterfne Nov prihod volnenega blaga 7.a moške, in ženske, zefir, batist in perljlva svila za jopice. — Svilenina In okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge za-■ ve se, trlif po izjemno nizkih cenah. I I i Zaloga ustrojenih koi Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijalitet3 potreščin za sedlarje. Ceno lil redilnn hrano (v Mjoh.) Kuhana danska govedina ('/< kg) ... K 2.30 fini goveji gulaš C , kg.......K 2.30 opražene ribe (1 kg in več).....K 2.80 kondenslrano mleko ('/, kg) .... K 1 40 pašteta i/, otrob (7, kg)......K 1 40 rižot, riž v svinski masti ...... K 1 70 '/4 norveških sardin........K t.25 if i/i_ 5 M » ..............> • Na debelo nižje cene. PoSilja po poSinom povzetju ADOLF W. KRANSZ - Stari uvažač skandinavskih proizvoda - Osijek I. -(Hrvatska'. Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti« — feHlill i Ogrska tovarna topov. Ogrska vlada zahteva od državnega zbora, naj ji dovoli U milijonov kron za daljnjo izpopolnitev tovarne topov, ki se nahaja v Ojuru. Svetovna vojna je. kakor pač naravno, izrabila tudi mnogo topov in bo v prihodnjih letih treba skrbeti za nadomestilo. Vrhu tega je vojna tudi pokazala, da igrajo poleg osebnih sposobnosti vojaštva prav topovi največjo vlogo. Kaliber in dalekosežnost topov sta posebne važno- i ♦ sti. To so spoznale vse države in ker se bodo gotovo potrudile, da v tem oziru izboljšajo svoje topništvo, bo seveda tudi Avstro - Ogrska storila, kar je treba. Z ozirom na potrebno dalekosežnost topov, se napravi na Ogrskem tudi primerno strelišče. Vsega skupaj bo potrebno 40 milijonov kron, a za sedaj bo dala država le 13 milijonov, ostalih 27 milijonov pa se bo dobilo s povišanjem delniške glavnice. Pri nemško - nacijonalnl banki »Deut-scbalpenkindische Volksbank« s sedežem v Inomostu je prišlo do poloma, ker so prišli na sled raznim sleparskim mahina-cijam. Banka je bil^ ustanovljena z namenom, »da bo nemško - narodnim sople-meniakom preskrbljala poceni kredit . U-stanova te banke pa je imela očividno političen namen. Kako so pa gospodje pre-skrbljali soplemenjakom cenen kredit, priča dejstvo, da so dovoljevali posojila — sebi. Ravnatelj baron Kuhn je celo obtožen. da je poneverii banki 67.669 kron. Zato preganja sodna oblast trojico teh človekoljubov: Morica barona Kuhna, Alire-da Schalascheka (Kako nemški zveni te ime!) in dr.a Martina Klingerja. Poslednji je bil celo do leta 1913. občinski svetnik v Inomostu. Glavni obtoženec je Kuhn druga dva pa sta obtožena, da sta s ponarejenimi listinami omogočala zločin. Ćeški komponist Ivan Malat je umrl v Pragi v visoki starosti 72 let. Pokojni u-! metnik je bil udan glasbi z vso dušo. Največje zasluge si je pridobil s popularizi- rlllHHIBBBmiBHBIMnn , PELERINE i kapuco ! j (loden) ZIMSKE SUKNJE OBLEKE Friftroa prdciGlnica ___ Bohinec i Coj S= Trst, ulica Ponterosso štev. 8 = h s sv Trst, Plizia SiovanrJ 1 ihiojfHh in kietankih potreb-in od lesa in pletenin, škafov vreat, 4ebrov in kad. ^odčekov, lopa^ re^ei, sit in beaknrvnteih koftev, lerb^s^v in metel treko ter m=iopr. L_______________________________________________________, sirstsft rfrtiASS. I usti Vin Ma Teran a. 13. j pipe, krogce, ses Jje in steUeao poaedo za viuo, : ■ --9 Umetni zobje z In brez Marti, zlate urone ia obrobkl VILJEM TUSCHER konces. zobotetinlk TRST, bL Caserna it 13, ll. n. Ordinira od 9 tjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ .t = FINE OBLEKE PO MERI Izdelujejo noj- = IboUii Hrojttii. — Postrežba točna. | ■■iimBBlimiBBSIiEM Dnevnik »Edinost" u Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. --Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOL- STEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKl«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena l K. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. »BESEDA O SLOVANSKEA\ OBRE-DNEiM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na sko-ia Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-ievskij. Poslovenil tf. K. — Cena K 1.60. »JURKICA AGlCEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - (ijalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Toinič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop ChocholouŠek. Poslovenil H. V. Cena K 3. »V4TEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. o. 6. 8. i 10 11. ZM dalmatinskega »Ina lastnega pridelka iz Jesenic pri Ornišu Filip Ivanišević ulica Tom blaata II. Telefon 14-35 Prodaja na drobno in na debelo. Gostllna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. >lfli NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST CORSO 47 {pri trgu delia Legna} Telefon 10-02). Prevoz mrliče v v tu- In Inozemstvo. VrSl vsakovrstne pogrebe z najnovejSo moderno upravo. Zeloga vseh mrtvaSklh predmetov. - Nočna Inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica 7esa 2tev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaSklh predmetov : Na Opčinsh, v Nabrežini pri Orehu (Noghere.) - Tofna poslrelha. Cane zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STiBlEL. i i H ZOBOZDRAVNIC j Dr.J.Čermak 12 je pre-cUi ia srdinira S2doj . Trstu, ul. Poste vecchie 12. vogal ulice delle Poste. UMETNI ZOBJE. K3NAZIO POTOČNIK TRST i ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Becchene Velika izbera motkih in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglaii, Ul-ster v sivih In rujavih barvah. Suknje s kožuhovlne. Velika izbera moških pletenlc (maj). Rumene in medre obleke za delavce. Izbora blaga za moške obleke. Sprejemajo ss naročila po meri 1 I J Vif!ice skiadšic® klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robee, moških nosovi« itd. K* €wefikel Trst Corso iRiergie« — Msroc'na trgovina« ^ Nsrodna trgovina. w ! Hranilno vloge sprejema od vsakega tudi će ni ud z-druge, J i O in j>h obte- A 1j 0| večje zneske pc do- li štuje po "V |2 (O govom. Trgove— otvarja i ekovne rucuue z duevnini obresto- vanjera. ^ J 3tentni davek plačuje zadruga sama. % + Vlaga se lahko po eno krono. ^ t PKtBij-limfiioi racat 75.471. mmifi-14. registrovsna zadruga z neomejenim jamstvom : ulica S. FrasKesc^ štev. 2, 3. nad&S ♦ ¥ PcsojISa | e na osebni kredit in na zastave ♦ proti plačilu po dogovoru. X ♦ Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 a X dopoldne in od 3 do 5 popoldne. 4 e Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ ♦ so posebno primerne za družine, o i KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pi&.na, prijoritete, delnice, srećke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOS1TS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ MENJALNICA mm Trst, Via Cassa dl Risparmio štev. 5 (Lastno VLOGE NA KNJIŽICE 0 od dneva vloee do dneva vzdiga. Renta i davek plačuje banka iz svoj^fir«. * OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogu« oru. FILIJALlvE: DUBROVNIK KOTOR LJ' BLJANA METKOVIĆ OPATFJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI. ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- TN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zvejta z AMERIKO. REMBOUR3NI K REDIT L PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERME. URADNE URE: od 9 do 127s pop. in od 21/, do 5 pop poslopje) ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurznl izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 V/, na menice po 6 •/'« na zastave in amortizacijo za dalfAo dobo po dogovoam HRANILNE VLOGE «m«ba od Teikeai, 6e tudi ni ud In jih obrestuje po Večjf stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. KMtel davek plasije «nd mu - Via« iaktio m iu Ur&n*. - ODDAJA >M4CenAMRAL.Naar (HUANII hA itCEt- registruvana zadruga z omejenim poroštvom TRST . Plazma della Caserma itv. 2f I. nad. - TRST (v lastni palail) vhod po glavnih stopnjirah. Poitno branilniftni račun 16 004. TEG E TON *fc. 96*2 Ima varnostno celico (sofe depoBits) za sbraribe vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, j»apelROma varno proti nlomn in požara, urejeno po najnovejšem naćinu ter jo oddaja strankam v najem po najniijlh cenah. STANJE VLOa WU» 10 MILIJONOV KRON. bttm vt-.iii k 12 M. tB al 3 it 5 po^tz^ji » vai sb vitel ank