Št. 12. V Gorici, v soboto dne 11. februvarja 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na tedea, in sicer v sredo in soboto ob 1!. uri predpoldue ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po posti prejemanji ali v Gorici na dom posiljana: vse leto .......13 K 20 I«, ali gld. 6-«0 pol leta........fi » fiO » » » 3-80 četrt leta.......« » 40 » •> » 1-70 PosamiCne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upraVništvo v "Gosposki ulici štev. 7. v Horici v »Goriški Tiskarni? A. (Jabršček vsak dan od 8. ur« zjutraj do (5. zvečer; ob nedeljah pa "d 8. do vi. ure. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano 1-?:raf 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-kro.t (5 kr.'vsrtffci-vr^ta. Večkrat po dogodki. Večje črk«' po prostoru. — Heklame in spisi v uredniškem «l«>lu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tac od 2. do 5. popoldno; ob nedeljah in praznikih od il. do It', dopoludne. Uprav ni št v o sp nahaja v Gosposki ulici št. 7. v L nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in nlase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije iti druge ivči, katere' m> spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniitvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od ->Soče' vsak petek in stane \se leto 3 K 20 h ali gld. I-(JO. -Soča« in »Primorec,« se prodajata ¦ G o rini v to-bakavni Sehwar/. v Šolski ulici in .lellersit/. v Nunski ulici; — v Trstu v tobakurni Lavrenei«'! na trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Odprto pismo častititn županom in podžupanom na Krasu. (Napisal deželni poslanec dr. Treo za njo in za vse tiste, ki hočejo .slišati in videti.) Na poziv z Vašo strani som stopil dne 23. januvarja t. \. pred Vas, da Vam poročam, kakor ste zahtevali, o novem občinskem redih Če je tudi novi občinski red provzročil v naših občinah in časopisih obilo razburjenja, somi stopil z mirno vestjo pred Vas; in lahko Krem še dalje ter rečem : p r a v radi tega toliko mirnejše! Moje poročilo je bilo spodol .10; povedal sem v obliki, kakor je navadna med spodobnimi ljudmi, to, kar sem imel glede1 občinskega reda v spominu in pri srcu. Na to poročilo sta odgovorila lista na- I sprotne slovenske stranke brez vsakega stvar- 1 nega vzroka v tisti osebnostni poulični maniri, ' ki je postala žalibog že navada. Na to pot političnim našim nasprotnikom ne bom sledil, ker ne ljubim blata in se ne maram kepati s takim gradivom. Le ker sta oba lista dogodke v deželnem zboru zasukala po svoje, češ, da sem Vam poročal neresnico, Vas farbal, itd. — sem bil primorau listoma poslati stvaren popravek. — Kratkemu popravim pa je obesila „Gorica" vil. št. dne 7./2. ti. neprimen.o dolg rep, kateri kaže sicer v prvi vrsti njeno očividno zadrego, vendar pa tudi očitni namen, odvzeti mojemu stvarnemu popravku kolikor mogoče utiša. - Različne trditve, katere je dodala »Gorica'1 s staro spretnostjo in staro skušnjo, ki . hi bila res vredna boljše stvari, so tako za-• vite, (vse so slišali in zvedeli naenkrat od drugih strani ali od svojega poročevalca itd.), da je na takem zavijanju vsako stvarno popravljanje nemogoče, Vsled tega se obračam javno do Vas in zajedno do slov. občinstva na Goriškem, da Vam zadevo občinskega reda v glavnih točkah še enkrat ponovim in z ozirom na zavijanje navedenih listov popolnim. Pri tem se nočem ozirati na vprašanje, uko in kateri poslanec nasprotne slov. stranke stoji brezimno za celo to jako nizko agitacijo proti naprednim poslancem, temveč ostanem le pri stvari. I. Jaz sem Vam poročal, da sem bil takoj po prvem pregledu novega občinskega reda, ko se je bil komaj odkazal pravnemu odseku v posvetovanje, proti temu, da pride zakon v minolein zasedanju v deželni zbor. Zakon je važen sam na sebi ter zadržuje precej jako tehtnih in pomisleka vrednih posebnih sprememb. ] Povdarjal sem v pravnem odseku in na drugih mestih, naj se o tem še posvetuje, povpraša skušene župane in občinske može na deželi za njihovo mnenje, in naj se občinski red še-le v prihodnjem zasedanju vsestransko premišljen in opiljen skupno z volilnim redom spravi v deželni zbor. Ta del mojega poročila sta nasprotna lista molče priznala in s tem tudi priznala, da jaz kot napreden poslanec in e d e n izmed 21 poslancev gotovo nisem kriv, ako se je zakon v zadnjem zasedanju sprejel. Popolnim pa svoje poročilo z ozirom na trditve v »Gorici", katere bode ponatisnil skoraj gotovo tudi „Primorski list", s tremi točkami. -- Prva, da je tudi napredni poslanec tovariš A. Štrekelj meni pritrjeval izven zbornice in v zbornici; druga, da je bil res tovariš dr. Turna z a svojo osebo proti odložitvi bodisi že, ker je v odseku največ delal in kot poslanec trgov imel večje občine in njih potrebe pred očmi, bodisi, ker je bil mnenja, da zakon ne dobi Najvišjega potrdili- in bi zbornica s sprejemom zakona poprej dobila v vedn« :t vladne pomisleke in zahteve. Tretja pa je, d a s o b i 1 i p o 1 e g d r. Turne tudideželni odbornik i, pred vsem p a č. g. tovariš in de ž e 1 n i o d-bornik Berbuč za takojšni sprejem zakona vneti. Deželni odbornik g. Uerbue naj mi oprosti, da ga tukaj imenujem; ali ker se je ponovno v tem smislu izjavil ne le proti meni, temveč tudi proti drugim možem, in ker sedaj ničesar ne stori, da bi preprečil nepošteno agitacijo v listih svoje stranke, bodi to pribito in pojasneno pred našim občinstvom. II. Jaz sem Vam poročal, da smo tudi napredni poslanci glasovali sporazumno z dr, Gregorčičem v deželni zbornici, naj se načrt občinskega reda odloži z dnevnega reda, izroči še v posvetovanje in pretresanje ter skupno z volilnim redom predloži v prihodnjem zasedanju zbornici. -~ »Gorica11 to zanika, češ, da so ji glede mene nasprotno pravili kot gotovo rodoljubi, navzoči pri seji itd. Vzdržujem v polni meri resničnost svojih trditev. — Tovariš dr. Turna je sicer res zavzel že prej označeno osebno stališče in priporočal v splošni razpravi, naj zbornica zakon sprejme, da bode zbornica, če ne dobi zakon Najvišje sankcije, vsaj vedela, kaj je treba popravljati - ali toliko jaz, kakor tovariš Štrekelj, torej oba nn-p r e d na p o s 1 a n c a i z k m e č k i h o b č i n, s v a glasovala, vzdignivši se s sedežev, za dr. Gregorčičev predlog, torej za odložite v z dnevnega roda. Oba sva dosti velika, da bi bil naju lahko opazil vsak, ki je hotel zasledovati način glasovanja. Ko je predlog dr. Gregorčiča, podpiran torej tudi od naprednih poslancev, padel z večino glasov, (katere slovenski poslanci sploh nimamo nikdar v. zbor-J »lici, če že eden nas več ali manj glasuje), je stavil dr. Marani predlog na prehod v p 0-drobno razpravo, to se pravi v čitanje in razpravo zakona po posameznih paragrafih. Sedaj je vstal italijanski poslanec c o n t e P a 11 i g a i ter stavil f o r m a 1 e n predlog, naj se opusti podrobna razprava in čitanje posameznih paragrafov ter naj se o zakonskem načrtu razpravlja in glasuje „e n b 1 o c", to je brez či-tanja in razprave o posameznih paragrafih -• kar na čez — kakor se godi to o stvareh, ki so že vsem znane ali brez prave važnosti ali pa katerih so že vsi do grla siti!!! Poročal sem Vam, možje, da tukaj je nastopil odločilen trenutek. Tisti, ki so bili proti novemu" obč. redu, so morali vedeti, da bo zakon vsaj z Brez dogine9 Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Daye.) To, da jo jaz bolj ljubim nego ona mene, mi je prišlo že, kakih stokrat v glavo, toda o teh odnošajih sem mislil včeraj to, danes mislim ono, pohajkujem okrog in ?,e ugonobljam/ zanikujem sam sebi ter vsako reč vidim dan za dnevom drugače. Enkrat se mi zdi, da me ima ona zelo rada ter sploh ni posebno sposobna za ljubezen — drugič si ne le mislim, marveč tudi čutim, da je to eno najglobših in nič manj ljubečih src, kakoršnih sem kedaj srečal na svetu. Imam pa tudi zmerom dokaze na obe strani. Kajti pravim si: ko bi na primer njena ljubezen do mene postala *r», štiri, desetkrat večja, bi-li mar končno ne napočil trenutek, da bi obenem postala večja od upora? Da? Torej je to zgolj vprašanje velikosti občutkov ? Ne! Zakaj, ko bi čutilo bilo v resnici majhno, ali ko ne bi fcHo nobenega, pa bi ona ne bila toliko trpela, jaz pa sem jo videl tako nesrečno, kakor sem jaz sam. Na Vse modrovanje proti njej imam le eden odgovor: Vl'del sem! ' Danes je prišla iz njenih ust beseda, katero sem J zapomnil, ker je to nekak, odgovor na moje dvome. ^e bila bi izrekla ničesar podobnega, ko bi bil govori naravnost o naju, o najini ljubezni. Toda jaz sem govoril sploSno, kakor navadno govorim sedaj. Doka- zoval sem, da v naravi čutila leži dejanje, da ona je] vodilna moč ter vstvarja brezpogojno nekako dejanje volje. Ko je to slišala, je dejala: »Ali pa tudi trpi.« I naravno je, da trpi. Toda ona mi je s temi besedicami zaprla usta in obenem mi napolnila srce s poštovanjem do sebe. V takih trenutkih sem srečen in nesrečen, ker se mi znovič dozdeva, da me ona takisto ljubi, kakor jaz njo .— samo da vsa zadeva tiči v tem, da hoče ostati čista pred Bogom, ljudmi in samo seboj. In jaz ji te cerkve ne razderem. V ostalem analiza njenega srca in čutil me ne privede do prave gotovosti. Neprestano stojim na razpotju. K mojim verskim, modroslovnim društvenim »ne vem« sn je pridružilo še eno osebno, ki jo zame stokrat važnejše; to namreč razumem izborno, da vsled takih »ne vem« si je mogoče zlomiti vrat. Sam sem koval to verigo, ki me veže na Ange-lico, a tudi veže brez sence podobnosti, da me kedaj zares priveze. Ljubim jo obupljivo, toda vprašanje je, če tudi ne obenem bolehavo ? Ko bi bil mlajši, zdrav na duši in telesu, manj zverižen in bolj normalen, pa bi se bil morda odtrgal; ali vspričo te gotovosti, da nikdar nedospem do ničesar — da strogo rečeno ničesar ne opravim — da se njene roke nikdar ne od-pr<5 zame, bi si prizadeval raztrgati te vezi. Toda danes tega niti ne poskušam. Ljubim jo, kakor človek, ki boleha na živcih, ki nima daleč do manije, ali kakor ljubijo starejši ljudje, kateri, kadar se oprimejo ljubezni, se je drže* z vsemi močmi. Zakaj ona postaja zame vprašanje življenja. Enako se oprijemljejo veje ljudje, viseči nad breznom. To eno je razcvetelo iz mojega življenja, torej je tudi razbrstelo nadnaravno. Tak pojav je povsem razumljiv ter se bo pojavljal tem pogosteje, čim več bo na svetu meni podobnih ljudij, to je preanalizo-vanih skeptikov in obenem histerikov, ki imajo dušo prazno, a v krvi veliko nevrozo. Tak novejši plod dobe, katera konča, ne more ljubiti, more združiti ljubezen z razbrzdanostjo, toda kadar se v občutkih osredotočijo vse njegove životne moči, kadar se postavi v nevrozo, pa ga ta povsem nadvlada in postane tako trdovraten, kakor so trdovratne zgolj bolezni. Tega morda psihologi dandanašnji še ne razumejo, a gotovo tega ne razumejo novelisti, vkvarjajoči se z analizo novodobne človeške duše. Dunaj, dne 25. velikega srpana. Danes smo dospeli na Dunaj. Potoma sem poslušal razgovor med gospo Celino in Angelico, ki ga tu zapisujem radi posebnega vtisa, ki ga je napravil na Angelico. Bili smo štirje v vagonu, in razgovarjali* smo se o> Angeličinem portretu, zlasti še o tem, da se bo treba odreči belega krila, ker bi njega naprava zahtevala premnogo časa. Kar se gospa Celina, ki se spominja vsake vrste dat ter jih zmerom našteva, obrne k Angelici ter nakrat zakliče: »Prav danes sta pretekla dva mesca, kar je tvoj mož dospel v Plošev.« »Zdi se mi,« odvrne Angelica. In v tem trenutku je zardela tako močno, da je, hote to skriti, vstala ter jela jemati popotni kovčeg s police v vagonu. Ko se je obrnila strani, ji še rdečica ni izginila povsem z lica, nasprotno pa je bilo moči ondi zapaziti izraz velike zopernosti. Starejši glasovi Italijanov proti slovenskim glasovom, to je najmanj z 11 glasovi proti 10 glasovom en bloc (brez razprave) sprejet; vedeti so pa morali tudi, da se mora zak on citati, in po posameznih paragrafih razpravljati, če se le odo a poslancev, kaj še le, če se cela stranka takemu p o v rs n e m u i n s k r a j š a n e m u post o-p a n j u u p r h. Morali so to r e j z a h t e-v a ti fi ita n j e i n po d r o h n o r a z p r a v o!! Sklicujem so tozadevno na L$ m, m M, poslovnega reda unSega deželnega zbora, ki izrecno predpisujeta: „ Ako je kak predlog sostavljeu iz več delov, prične se lahko o njeni splošna lazprava. Ako nikdo ne poprime besede, ali ko je poprijeta, po končani s p 1 o š n 1 r a z-pravi, pride se k podrobni posameznih paragrafov ali določil. Vsaka predloga zakona, rnzpravljana po odsekih, poiila g a se v zboru dvakrat ŽllailjU in dvakrat odnosnemu glaso vanju," Č i t a a j e in razprava o p o s a m e z-n i h d o 1 o č b a h sme torej odpusti 1 e, ako se nobeden poslancev temu n e u p r e, ako so torej vsi ene misli ali ako se iz gotovih razlogov upreti n e u p a j o aH ne marajo ali to zamudijo. In t n k a j tiči n a ravnost kriv d a nasprotne slov. stranke, ako se I bode z novim občinskim .redom, slovenskim občinam godila kaka krivica ali škoda. ,,Goriea" namreč mora sama priznati (vsled mojega popravka), da so bili vsi slovenski poslanci za to, da se razpravlja en bloc (pravilno bi morala priznali, da se ni nobeden sloveliskih poslancev uprl), da naj bo torej sodba o novem občinskem redu hitra, ,,Gorica" prizna, da se ni temu italijanskemu (in ne dr. Tuniovemu) predlogu ustavil nobeden slovenski poslanec, „Gorka" prizna, da ni nobeden slov. poslanec zahteval, naj se o posameznih važnih, torej o dobrih in slabih (škodljivih) določbah novega zakona razpravlja, .,(iorica" prizna, da so slovenski poslanci na ta način, ker se niso uprli tej nameravani ..hitri" sodbi, o tako važnem zakonu, zavrgli I svojo pravico, grajati škodljive določbe v novem zakonu, staviti predloge na spremembo teh škodljivih določb,in ako bi to vse ostalobrezvspešno, proti načrtu pričeti z opozicijo ali ob-s t r u k c i j o, ter v skrajnem slučaju (do katerega bi pa tukaj niti ne prišlo, ker I>i bil poročevalec radi pomanjkanja časa skoraj gotovo načrt umaknil) zapustiti tudi zbornico. Vse to prizna »Gorica" z enim edinim priznanjem, da so vsi slovenski poslanci molčali kot grob, namesto da bi se uprli, zahtevali čitanje v smislu poslovnega reda, kjer bi se potem lahko razpravljalo o vseh pomislekih, stavilo predloge itd. — Vkljub temu pa sta bila »Gorica" in »Primorski list" toliko ^•edrzna prTČefi agitacijo proti naprednim poslancem in nanje valiti krivdo in odgovornost za sprejem občinskega reda, namesto si trkati skesano na prša in prav tiho moliti: »no-stra culpa, no str a maxima culpa!" Jaz za svojo osebo pri en bloc predlogu ne pridem v poštev, ker sem bil člau pravnega odseka, ki običajno takim predlogom ne dela ovir; tudi sem vsled sporazum-lj en j a upor proti en bloc sprejemu pričakoval in moral pričakovati od nasprotne strani. Nasprotna slovenska stranka je sploh v prvi vrsti odgovorna za tok naše politike v deželni zbornici; vodstvo te stranke ima presoditi vse potrebne korake, da doseže vspehe ali zabrani nevspehe proti italijanski večini. Ako je temu vodstvu res bilo pri srcu, da se novi občinski red ne sprejme, in sicer v toliki meri pri srcu, kakor to sedaj kažetastrankina lista „Goriea" & »Primorski list", potem so se morali vodja in poslanci upreti kot en mož predlogu conte Pa-nigai-a, ki je zahteval sprejem brez razprave, kar je naravnost bagatelizovanje tako važnega zakona kot je občinski red v deželni zbornici!! Ker se to od t4 vstrani ni zgodilo, moram z. vso pravico ali dvomiti na odkritosrčnosti in iskrenosti sedanje agitacije, ki skriva le sebičen strankarski napad na napredne poslance, ali pa sklepati, da hoče vodstvo nasprotne stranke po svojih listih lastno svojo politično napako in krivdo prevaliti na napredne poslance in jim na-hujskati županstva in volilce naših kmečkih občin na glavo. Eno kot drugo se obsoja samo in se ne bode posrečilo! III. Na vsa najrazličnejša protislovja v dostavku „Gorice" k mojemu popravku ne bom odgovarjal. Dvoje pa le moram pribiti: „Gorica" pravi, da so bili res vsi slovenski poslanci (torej tudi njene stranke) za en bloc-razpravo, to je za „bitro" sodbo brez ^odrcbnega izpodbijanja posameznih tudi Škodljivih določb, da so pa poslanci nasprotne stranke glasovali takoj — za smrt. Tako glasovanje za hitro sodbo bi bilo morebiti kot delo krščanskega usmiljenja ua mestu, ker je prav, ako se obsojencem prikrajša trpljenje, — politično pa naj si vzame „Gorica" in njena stranka na tako glasovanje vsekakor patent, katerega lahko proda če že ne bivšemu ministerskemu predsedniku Korberju na Dunaju ali Štefanu Tiszi v Bu-dapešti, vsaj bodočim krmilarjem avstrijske in ogrske države; vsak od teh bode zadovoljen, če bo imel in mogel enako našemu deželnemu glavarju vitezu Pajerju pod patentom stranke okoli „G orice" najvažnejše zakonske načrte spraviti pod streho „en bloc" — to je brez razprave, brez opozi-ci j er ai t re 1 o^ o hst r u k c i je t-------Bojim se le eno, da če pojde pod tem patentom v zbornici še nekaj let dalje, nam bode s takimi »hitrimi" sodbami italijanska večina v kratkem času slekla suknjo in hlače z našega života! Ker sem z gotovostjo pričakoval zahteve na podrobno razpravo, označil sem svoje stališče glede oK~".nskega reda takoj, ko se je en bloc sprejel ogorčeno in precej drastično z besedami: „pojte se solit z Vašo politiko; tak zakou se sprejema en bloc!", katere besede mi lahko potrdi poleg sedeči tovariš in deželni odbornik g. Klančič. — Vkljub temu pa zavija »Gorica" resnico, češ, da sem, —-kakor so ji povedali drugi — glasoval z Italijani in pomagal k „en bloc" sprejemu novega občinskega reda. Na to zavijanje, katero se niti popravljati ne da, odgovarjam na kratko prav z »Gorico" z dne 12/11/U04. št. 01, ki je izšla drugi dan po seji in takrat pisala: „Na to je sledilo glasovanje in novi občinski red je bil vsprejet en bloc v vseh treh branjih z glasovi Italijanov in dveh naprednih poslancev, namreč dr. Turne in Štreklja. Ostali slovenski poslanci so glasovali proti". Torej 12/11. 04. takoj po seji je »Gorica" vedela in priobčila, da sem glasoval z ostalimi poslanci proti načrtu občinskega volilnega reda. — Seveda takrat še ni bilo agitacije proti zakonu, — sedaj pa, kohujska proti naprednim poslancem, češ, ti so krivi, pa pozabi prejšno lastno poročilo! Kritike takega postopanja se vzdržujem! — Dostavil pa, da je bil- z menoj proti zakonu tudi tovariš Št rekel j, kateremu pa ni bilo takrat, ko je bil radi občinskega reda še vesoljni mir med »klerikalci" in »liberalci",, na tem ležeče, poročilo v »Gorici" popravljati. Sicer konečno glasovanje tudi ni moglo preprečiti novega občinskega reda, ker za glas s slovenske strani več ali manj se ne gre pri teh odločitvah. S t v a r j e bi 1 a zavožena, koj kose ni nobeden sloven skih poslancev uprl predlogu na spre-, j em zakona en bi o c. S tem, častiti župani in podžupani ter ostali čitatelji, končam. — Podatke za ta pojasnila sem povzel dobremu spominu, v kateremu imam iz lahko razumljivih razlogov celo zadevo radi občinskega reda in dotično dežel-nozborsko sejo z dne 9/11/04,, potem iz de-želnozborskih zapisnikov o tej seji, iz izjav tovarišev in iz izrecnega ali molčečega priznanja posameznih dejstev v »Gorici". — Kdor od Vas hoče slišati in videti, pride z* menoj skupno do prepričanja: »Gorica" in »Primorski list", ki sta prav spretno porabila pomisleke in nevoljo naših županov in občanov proti novemu občinskemu redu, nista imela prav nobenega »povoda", to p-r-i-I-i-fce-porabiti ta hujskanje proti naprednim poslancem in vodo napeljavati na mlin svoje v deželnem zboru le premehke in neodločne stranke. Kar je tukaj zavoženega, za-vozila je nasprotna stranka! To povedati sem bil prisiljen sebi in tovarišu Štreklju v opravičenje ter v prid politični poštenosti. Z rodoljubnim pozdravom. V Gorici, dne x. svečana 11)05. • Dr. Treo, deželni poslanec. DOPISI. Z Ulfe. — Ne samo ob času volilne borbe, ampak tudi drugače se godijo reči, vredne za širšo javnost, in to posebno v onih občinah, katere so izročene na milost in nemilost politikujočim popom, med katere občine spada tudi naša, ker tu pašuje znani dr. Knavs, klerikalni junak žalostnega spomina. Čudno se bode zdelo marsikomu, kateri pozna natančneje tega »gospod nunca", kakor se najraje sam nazivlje, a ne oziraje se na brezmejno potrpežljivost in poslušnost slovenskega kmeta, je glavni vzrok ta, ker je ubral ta gospod, zapustivši samostan, čisto drugo pot, da bi podvrgel ljudi popolnoma in brezpogojno nadvladi klerikalizma; namesto vednega no-tolcevunja in hujskanja namreč zoper neljube mu osebe, skušal je ta »vaški diplomat" pridobiti na najbolj zvit in zahrbtni način posebno one, katere mu je zapustil na listu zapisane njegov prednik, t. j. napred-njake. Nimam danes namena pisati, kakšna sredstva je uporabljal in uporablja ta pristni Mis-sijev -i nikakor ne Mesijev učenec v dosego svojega namena, omejiti se hočem za sedaj samo na dva slučaja, namreč na gonjo in agitacijo, katero uprizarja proti pravkar ustanovljenemu bralnemu društvu, in pa na sezidanje nove cerkve. Po marsikaterih naporih se je ustanovilo namreč pri nas »bralno društvo" in k pristopu je bil povabljen seve tudi g. župnik. A sedaj je pokazal svojo pravo barvo, dokazal je, da .vse njegovo dosedanje dejanje iu nehanje je bilo naperjeno samo v povzdigo svojega in duhovnikov ugleda sploh v očeh priprostega ljudstva, da bi si štela uboga raja za največjo srečo na svetu, ako se mu posmehne in mu •odzdravi; pod krinko za božjo čast najbolj unetega duhovnika skrival in skriva se le oni stari fanatični politični agitator za klerikalno stranko. Odklonil je povabilo k pristopu v društvo, ker je društvo naročeu:, tudi na svobodomiselne časopise kakor »Slovenski Narod" in »Sočo", katera dva preganja v spovednici in izven nje, in prigodilo se je, da ni hotel dati nekemu ne od Boga ampak od politiku-jočega popa Knavsa zavrženemu grešniku radi čitanja omenjenih listov niti odveze. To je sicer dandanes nekaj popolnoma navadnega, posebno tam, kjer komaridira kak politikujoči far, kakor pri nas. Naše bralno društvo namreč ni politično društvo, in ne klerikalno ne liberalno, naročeno je na časopise obeh strank, ter ima edin namen izobraževati svoje člane. Izomika priprostega ljudstva pa je glavni vzrok farjeve agitacije in gonje proti društvu, kajti znano je, da ima politikujoči pop raje hudiča pred seboj, kakor pa izomikanega, razumnega, samostojnega in samozavestnega kmeta, kateri zna misliti tudi brez farjeve glave na svojem vratu; odtod torej ta strah, zato proč s časopisi in berilom, katero ne deluje za larško bisago, pač pa za kmetovo korist. Značilno je, kakSr.a umazana sredstva-uporablja ta fanatik, da bi društvo razpadlo, za kar se pa popolnoma brezuspešno trudi.* Navesti hočem le nekaj. Z največjo vnemo in z judovsko vsiljivostjo vsiljuje liste za ponemn-nevanje ljudstva, kakov »Primorski List", »Domoljub", »Bogoljub" itd. Kot naročnik »Slovenca", katerega vsiljuje, prebravši ga članom bralnega društva samo z namenom, da bi odstopili, misli naročiti celo na »svoje" stroške za vsako vas posebej in ustanoviti baje župnijsko knjižnico. Nočern naštevati, kako ljubi resnico ter kako obrekuje sploh društvo pri tej agitaciji, kako farba in litijska stariSe, če je sin ud društva, da jim ti pretijo, zlomiti nogo, ako bi vstopili še enkrat v bralno sobo, nočem omenjati, kako nagovarja mladeniče, da je bolje, da dajo denar za žganje, kakor za društvo; ni prostoru ne časa, naštevati tudi drugih stvarij, katere uganja ta »dušni pastir", ki smatra svoje ovčice za tako neumne, navesti pa hočem le še en slučaj. Nanaša se ta namreč na nekega »možaka", kojega moštvo pa obstoji v tem, da obrača suknjo tako kakor veter piše, kateri je pa podžupan in hoče imeti sploh povsod prvo besedo, a v resnici ne hodi niti s svojo, uinpak z nunčevo glavo okrog. Na farjev pritisk je ta »samostojni" starešina seve precej izstopil iz društva, a odstopno pismo, katero je pisal, je značilno. Na-farban od rimskega dohtarja Knavsa je rekel, da odstopi zato, ker liberalni listi tako nesramno pišejo črez sv. krst in sv. zakon ravno za praznike. Tako govori torej učeni rimski gospe tega cista zapazili, ker sta se jeli takoj pričkati o dnevu prihoda Kromickega, toda jaz sem to zapazil in začutil, ker mi je prišlo na misel, da je tega dne morala prenašati njegovo božkanje in poljube — da sem kar vskipel in se obenem sramoval te njene rdečice. V moji ljubezni tiči množica velikih trnov, pa ne manjka tudi malih in odurnih. Pred to opombo gospe Celine sem bil naravnost srečen; mamil sem se namreč z mislijo, da potujeva z Angelico in se obnašava tako, kakor dva novoporočenca. Sedaj je ta dobra volja nakrat izginila. Začutil sem razžaljenje do An-gelice in moje občevanje ž njo se je povsem spremenilo. Ona je to kmalu zapazila, in na Dunaju, ko sva bila na kolodvoru za trenutek sama, me je vprašala: »Ali se huduješ radi česa name?« »Ne, toda jaz te ljubim!« ji odvrnem rezko. To jo je znovič razžalostilo. Morda si je domislila, da mi je postal zopern ta ugodni odnošaj in da sem postal znovič nekdanji Leon. Jaz pa sem se dvojnotero hudoval, ker mi je prišlo na misel, da moje razdvojenje in moja samozavest mi ne služi niti za to, da bi se znal nadvladati vspričo enega zopernega vtisa. Naslednji vtisi so le zdravilo za poprejšnje, toda moja filozofija je povsem za nič. * Takoj po našem prihodu sem šel k Angeliju, toda preden sem dospel t je, je odbila ura šest, in delavnica je bila zaprta. Angeiica si do jutra poči je, zato pojdem ž njo. Premislilsem si. Sedaj je odločno nočem imeti v belem krilu. Ne bom imel na sliki njenega vratu in rok marveč imel jo bom tako, kakoršna je vsaki dan, to je tako, kakoršno najbolj ljubim. Zvečer nas je obiskal zdravnik Hvastovski. Zmerom je še krepak in zdrav. Dne 26. velikega srpana. Imel sem odurne sanje. Pričenjam ž njimi opis današnjega dneva, kajti da?i so sanje neumnost, sem vendar prepričan, da zdravi možgani ne morejo imeti podobnih sanj. Ne morem spati, to me muči že davno, včeraj zopet, komaj sem zaprl oči, sem znovič nekako otrpnil. Ob kateri uri sem sanjal ono neumnost, ne vem ; zdi se mi, da šele proti jutru, zakaj ko sem se sprebudil, je bil že dan; nisem torej mogel spati dolgo. Videl sem množico hroščev in govnarjev, ki so prilezli od strani iz špranj med žimnico in posteljo. Bili so tako veliki kakor škatljice za žveplenke. Kmalu sem jih zagledal, kako so gomazeli navzgor po steni, čudna stvar, kako so vendar podobne sanje realne, čul sem najrazločnejše šelest hroščevih nog po papirju. Dvignivši oči sem zagledal v kotli pod stropom celo kopico hroščev, samo nekoliko drugačnih, namreč še večjih in belih s črnimi madeži. Pri nekaterih sem videl trebuhe z dvema vrstama nog, ki so bile podobne rebrom. V sanjah se mi je i se to videlo naravno in obenem odurno. Bil sem poln gnusa, toda nisem se bal, niti čudil. Šele potem, ko sem se sprebudil ter začel zavestno misliti, je ta gnus postal neznosen in se je spremenil v čudovit strah, namreč v strah smrti. Prvič v svojem življenju sem začutil nekaj podobnega, in ta strah smrti se je upodobi j al tako-le: »Kdo v€, kaki ostudni mravljinci vtegnejo bivati v tej temi na drugi strani življenja ?« Pozneje sem se spomnil, da sem take velike, bele hrošče s črnimi madeži videl v nekem muzeju, toda obenem so se mi videli kot reči, katerih ni, ki spadajo med gnus za grobom. Skočim po koncu, odstranim zaveso in žarek svetlobe me je popolnoma pomiril. Na ulici je bilo že Živahno; psi so vlekli vozičke s sočivjem, dekle so Šle na trg, delavci v tovarne. Pogled na normalno življenje je naj- boljše sredstvo za te vrste fantazije. Sedaj sploh čutim veliko potrebo svetlobe in življenja. Končni zaključek iz V3ega tega je, da nisem zdrav. Moja tragedija me gloda od znotraj kakor črv. Da opažam na bradi in na glavi bele niti. to je povsem v redu, toda moje lice, zlasti zarano, ima nekako voščeno barvo in roke so nekako prozorne. Ne hujšam, rajše nasprotno — toda s tem vsem se zavedam svoje anemije, prav tako, kakor se zavedam svojega duševnega stanja ter čutim, da se moja oživljajoča moč prenapenja in da se bližam nečemu slabemu. Ne blaznim nikdar. Niti ne predstavljam si tega, da bi mogel napočiti tak čas, v katerem bi nehal sebe nadzorovati. V ostalem mi je odličen zdravnik, a kar je še več pri tem, razumen človek, dejal, da je to pri neki stopinji v razvoju zavesti nekaj nemogočega. Zdi se mi, da sem o tem že pisal. Toda tudi če ne bi zblaznel, bi vtegnil zboleti za kako hudo živčno boleznijo — in ker vem nekoliko, kaj je *o — govorim odkritosrčno da bi imel rajše v^ako drugo. Splošno žeto ne verjamem zdravnikom, zlasti ne takim, ki verujejo y medicino, toda mogoče, da se bo t^eba posvetovati, zlasti ker si tudi teta želi to. V ostalem pa mi je znano zanesljivo zdravilo *. ko bi umrl Kromicki in bi se jaz -Arml e Angelico, pa bi bil zdrav. Bolezen, ki izvidi ;«; živcev, je treba zdraviti s pomočjo živcev. Toda on noče biti moj zdravnik, ko bi tudi šlo za moje zdravje. Bil sem ž njo in s teto pri Angeli-ju. Danes se je izvršila prva seja. Kako sem vendar imel prav, ko sem trdil, da je ona ena najlepših žensk, kar sem jih srečal v življenju, a to radi tega, ker v njeni lepoti ni nič vsakdanjega. Angeli jo je ogledoval s takim dopadajfeajem, kakor bi zrl na kako visoko in odlično Priloga „soce" it. iz, i aro n. igmitvarja raua. dohtarin po njen omenjeni „inožak", od ka*. terih ne vidi ueeden ne drugi ne „Soče-w ne „S1. Naroda" niti od Zunaj, a hočeta vseeno vse vedeti in znati. Ne zdi se mi vredno omenjati, kako farba nune ljudi ravno z zakonom, kako v&tsih; grmi izpred altarja, da> nameravajo1 liberatei upeljati novo postavo o zakonu, po kateri bi bilo dovoljeno nekako mnogoženr stvo in mnogomoštvo, ter pri tem tako otročje in enostransko pripoveduje svojim.ovčkam in; jih že sedaj navdušuje za« izvolitev klerikalnih poslancev. Dovolj o braluem društvu 1 Noben društvenik ne bi imel nič proti temu, če je duhovnik zraven, kar je Se njegova moralična dolžnost* ker društvo je odprto liberalcu Kot. klerikalcu, nastopiti pa se mora proti-njegovi neosnovani, vsakega le nekoliko izomikanega človeka nevredni agitaciji, a popolnoma vredni politikujočega popa Kuavsovega kalibra. Nikar si domišljevati, gospod doktore, da društvo ugonobite, a tudi nikar si domišljevati, da so pri nas kmetje tako zabiti kotn. pr. pri Vas doma; imeti hočete le nerazsodne in nerazumne podložuike, imeti hočete vse starešine z županom vred na vrvici, kar se Vam je kolikor toliko posrečilo, in domišljujete si, da ste že župan-župnik v eni osebi, o katerem predmetu ir posebno o sezidanju nove cerkve ter o premoženjskih zadevah sploh hočem še govoriti, a bodite uverjen, da si mnogo preveč domišljujete. (Dalje prihodnjič.) IZ Št, Andraža. — Odbor „ Pevskega in bralnega društva v Št. Andrežu, sklican dne 9, februarja ob 8. zvečer y izvanredno odborovo sejo glede zadnjega dopisa v listu „Gorica", je sklenil sledeče: Izjavo dopisnika iz Št. Andreža, da bi bila dopisa v „Soči" polna nesramnih obrekovanj na osebo našega župana, zavračamo kot neutemeljeno, ker so nekateri društveniki vsak čas pripravljeni dokazati do pičice vse, kar je „S6ča" poročala v dopisih iz Št. Andreža, ne samo v javnem časopisu, ampak kjerkoli treba! Poživljamo pa tudi tem potom dopisnika, naj dokaže, da res ne uživajo ljudje, ki imajo pri društvu glavno besedo, prav nobe* nega spoštovanja v občini. Kar se pa tiče branega govora g. Josipa Lutmana h. št. 174., ogorčeno in odločno zavračamo, da bi bili. vsi „izbruhi" proti našemu županu laž in obrekovanje, da bi naše društvo edino le radi tega nastopalo proti našemu županu, ki je v vasi prvak, ker nam ni dovolil javnega plesa. Vzroki so drugi, poznamo jih vsi, iu ako jih ne pozna g. Josip Lutman h Št. 174,. naj se potrudi v društveno sobo, kjer izve lahko vse. Najodločneje pa protestujemo proti temu, da se nas imenuje mlekozobne brbljače. Naj prešteje najprej g. Josip Lutman h. št. 174. svoja leta, in zagotovimo mu, da je več kot polovica naših društvenikov starejših od njega. Ako se potegujemo za resnico, smo brbljači! To besedico.naj utaknejo sami nekateri starešini v žep, ki niso brali »Soče", ki sploh pojma niso imeli,- toda so vendar podkrižaii resolucijo. Ukloniti se pa hoče naše društvo pozornosti, katero hočejo obrniti starešini nanaše društvo, ker> vemo> da nam ne more nobeden nič slabega očitati, zagotavljamo obenem, da bomo tudi mi pozorni. To je sklenil odbor, ki obro ve, kaj dela, in ki ve tudi, kaj lastnoročno podpiše (ne s križi!!), in ki je v tem ozira složen. . . . — , ~4?* Št^Juadjffža^, iPjjJL februarja 1905- Odbor .»bralnega in pevskega društva Št. Andrež". ' IZ prlške Okolice. — (O pevskih in bralnih društvih.) Skoraj v vsaki letos-. ¦¦njLJLtev. „Soče" se čita: Pevsko draštvo v..., bralno društvo v..., Čitalnica v..., priredi, v nedeljo svoj občni zbor itd. To pač dokazuje, da je v naši okolici mnogo društev, katerih naloga je izobraževati priprosto ljudstvo s pomočjo čitanja in pevskih šol Ali pa tudi izpolnujejo vsa ta društva svojo nalogo? Žalibog moram reči, da je skoro % naših društev, katera spijo „spanje pravičnega"! In zakaj V Tukaj so krivi odbori, ker se ne brigajo, da bi povzdignili svoje društvo na višjo stopinjo, tam se stavijo društvom zapreke od strani, od koder bi morala prihajati podpora, na drugih krajih spet je krivo pomanjkanje pevovodje itd. Znano nam je, da nekatera bralna dr.tštva nimajo nikakega časopisa na razpolago, še manj pa knjižnice; so spet pevska društva, ki nimajo pevskega zbora, Koliko društev pa pokaže javno svoje delovanje? Žalibože, malo! Zato pa je potrebno, da začnemo delati na izobraževalnem, društvenem polju 7. združenimi močmi, da ne pade mrtvaška roka tudi na ona društva, ki še živijo, ampak da obudimo k življenju ona, ki spijo. Kdor se čuti sposobnega za tako delo, ne sme rok križem držati, ampak mora pomagati. Pri delu naj nas ne ločijo nazori posameznikov — ker le skupno delo nas privede do zaželjenega cilja do napredka. Moja misel je namreč ta: Ako je bilo mogoče misliti na „Zvezo" vseh društev, bi se pač dalo doseči tudi na Goriškem ožjo zvezo naših društev po deželi V! In o tem vprašanju je vredno, je potrebno razmišljati in upam, da se kmalu oglasijo oni, katerim je mar za. obstoj iu povzdigo okoličanskih društev, ter da bodo obširneje razpravljali o tem važnem vprašanju. Domače in razne nouice. Maturo sta napravila na tukajšnjem gim-naziju v sredo Čerraelj Josip iz/Vrtovina in Naglig A. iz Gorice. Delala sta jo vsak iz enega predmeta. Pri plesnem mM kolesarskega društva .Gorica- je več gg. preplačalo vstopnino. (Imen radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti.) Društvo bo obhajalo svojo desetletnico letos poleti z veliko ljudsko veselico in dirko. Dobiček, plesnega venfika je bil namenjen za desetletnico. Odbor društva nam. je poslal izjavo, v kateri obžaljuje znani škandal z vabili in plesnim redo-n ter zagotalja, da se bo odslej strogo pazilo na to, da se kaj takega več ne pripeti. Vse je zakrivil le en odbornik, kateremu je odbor po ve ril naročilo. — No, sedaj ve odbor, komu ima kaj poveriti!! Človek, ki povzroči tak škandal, pa.ae.tiče-.ve&.l v odbor slovenskega društva! Dr. Otirst, oni nemški suplent, radi kater rega je bil nastal štrajk v sedmem in osmem razredu tukajšnjega gimnazija, je odšel,iz Gorice že nekaj dnij pred zaključkom prvega poluletja. Premeščen je v PuJj. Sijajni ples slov, bralnega in podpornega društva Y Gorici se bo vršil, kakor že znano, v »Trgovskem Domu" v nedeljo dne 19. t. m. Opozarjamo zopet na ta ples, nadejajo se kar najštevilnejše udeležbe. Veliki zakljUČfll ples s kotiljoni, goriške slovenske mladine, se bode vršil, kakor že po*-ročnno, 4. marca v veliki dvorani ,,'frgovskega Doma". Kakor kažejo vse priprave za ta ples, in zanimanje, ki je ne le v goriškem mestu; ampak tudi zunaj istega jako živo, nudil bo ta večer udeležencem največjo zabavo. Za to nam jamči tudi prav pridno in vstrajno delo različnih damskih in moških odsekov. Presenečenja, koja se pripravljajo, bodo morala občinstvo očarati. Kazen tega bo nudil' krasen češki salonski ples nlteseda", kateri se bo.prvič plesal v Gorici, ne le plesalcem, ampak vsled svojih mičuo-divnih figur, ki so vse polne najživahnejšega oduševljenja, tudi gledalcem estetičen vžitek. Občni Zbor »Sokola" se bo vršil danes dne 11. t. m. v hotelu „Pri zlatem jelenu" v prostorih poleg kegljišča ob S, uri zvečer. Ako bi ta ne bil sklepčen, se vrši drugi uro pozneje brez ozira na število navzočih članov. Dnevni red: Pozdrav staroste, poročilo tajnikovo, blagajnikovo iu načelnikovo, volitev staroste, podstaroste in f> odbornikov, načelnika, preglednikov računov in t\ razsodnikov. Bnznoterosti. Deželne doklade na Goriško - Gradiščanskem. —' Vsled Najvišje sankcije sklepov deželnega zbora goriškega pobirajo, oziroma se bodo pobirale tele deželne doklade: Za 1. 1904: a) k zemljiškemu davku doklada 20%; b) h hišno razrednemu in hišnonajemninskemu davku doklada 20%; c) k splošni pridobnini 'podjetij obvezanih dajati javen račun, k rentnemu davku in k davku od plač doklada 30%; d) k državni užitniiii vina, mošta in mesa doklada 120 $ ; konečno e) naklada na povžitek piva kron 1-70 od hektolitra. — Za L 1905.: a) k zemljiškemu davku doklada 20% ; b) h luš-norazrednemu in hišnonajemninskemu davku doklada 20%; c) k splošni pridobnini, k pridobnini podjetij, obvezanih dajati javen račun, k rentnemu davku in k davku od plač doklada 30%; d) k. državni., užitninj, vina, mQ&ta.,in, mesa doklada! 100%; konečno- e) naklada n povžitek piva kron 1-70 od hektolitra. Err bataljen lOVCei; in sicer sedmi"bataljon^ pride v Kanal. Nastanjeni bodo vojaki v gradit. — Lovci so namenjeni v glavnem-,za Tolmin in sicer 3 bataljoni, pa ni primernih/ prosto-' rov. Zato pride za sedaj menda le kaj malega v Tolmin. IZ Št. Antfreža/ — Pišejo1 nam: Pa sprejetju resolucije v starašinstveni-seji v sbbotoj kjer se je( obsodilo naše „pevsko' in bralno društvo"j da širi po- okolici strup upornosti; so. zbrali starašine pri Lutmanu 1 K za zastavo „pevskega in bralnega društva". Hvala jim! — Zapuščina nemškega profesorja. — Kakor poročamo na drugem mestu, je odšel dr. Durst iz Gorice. Zapustil pa je krasne spomine — ker vsi dijaki iz sedme in osme so dobili v nravstvu red flentsprechend", nekateri-„minder entapreenend*. Vsi bodo morali plačati šolnino. Lepo zapuščino za stariBe dijakov je zapustil naduti nemški suplontek, ki je bil edini krivec, da so začeli dijaki Straj-kati. Tačas ko so so vrnili v Šolo, se jim.je obljubilo, da ne bo nikakih posledic, fcetlfrj pa tak občutni udarec. Kako,naj imenujemo tako ravnanje V -¦¦ Taki so darovi Slovencem i\\ fiahom od strani Nemcev! Zato proč ž njimi — domače profesorje hočemo imeti in gimnazij z domačim učnim jezikom, za Slovence s slovenskim, za Lahe z laškim I # Vole, »Ode! — Vsled stalnega lepftgn- vremena primanjkuje v mestu vode, Pri vodnjakih čakajo ženske nestrpno, kdaj da pridejo na vrsto, da dobijo vode, in včasih mora po* seči vmes še celo redar,. ker bi se drugačo steple. - - Vodovoda manjka; da bi prišli do njega, za to ni volje na magistratu, tepriiv ju prava malenkost, pridobiti mestu vodovod, „KrŠieno" mlekO; Danes zjutraj' jo tržni komisar zaplenil za kakih (100 1 mleka, bilo je baje pomešano z neko škodljivo zmesjo. To se je zgodilo pri mitnici blizu kolodvora, Mlekarico so bile same Lnhinje. Društvo za podporo odpuščenih kaznencev In njihovih nedolžnih rodbin bo imelo svoj občni zbor dne 10. februarja 1905. ob 10»'4 pred]), v dvorani št. 11. v drugem nadstropju tukajšuegn c. kr. okrožnega sodišča. ...... Dnevni red. 1. Poročilo tajnika in denaruičarja. 2. Volitev društvenega podpredsednika, tajnika, denorni-čarja in enega pregledovalca računov. 3. Morebitni predlogi. Poaošna SllLbg h^CeriOb - Farmacevti v, Gorici so se obrnili pred kakima 2 meseceniaaia svoje gospodarje, da bi jih oprostili ponočne službe, češ. da imajo po dnevi dosti posla, ponočna služba je mučna, iu pa jako poredki so slučaji, da se oglasi kdo ponoči v lekanuh. V Trstu so tako vprašanje rešili ugodno, za farmacevte. Te iui so zborovali radi te zahteve zdravniki., ki so -e po večini izrekli proti zahtevi farmacevtov. Značilna je ob. tej priliki umetniško delo. Polastila, se ga je dobra volja, risal je z vnemo in nikakor ni skrival razlogov svoje za-dovoljnosti. »V mojem zavodu,« je dejal, »je podoben model nekaj: redkega. Kadar ima človek tak vzor, takrat pač lahko dela... Kako lice! Kak izrazi AH izraz je bil manj očarujoč, nego navadno, ker ta bojazljiva stvarica se je čutila zbegano, osramočeno, in kaj težavno ji je bilo ohraniti naravno lice in postavo. Toda Angeli je to razumel. »Na naslednjih sejah bode bolje,« je dejal, temu, kakor vsemu drugemu, se je treba privaditi;« In; vsaki, hip je zaklical: »Ej, to vam bo porteet!« Z veseljem pa se jo oziral tudi po teti, katera ima plemenite črte, polne značaja, eneržije in obenem Čudna jedrnatosti. Njeno občevanje z Angelijem je bilo brez prispodobe* Bila je v njem nekaka naivna prostodu&nosfe velike gospe, nahajajoče se zmerom v slogi z dobrim okusom, ki' s© pri tom ne ozira na* nikogar. Angeli, kot človek, privajen na poklone^ toda obenem jako. bistroumen, je spoznal to, in videl sam, da ga. je veselilo. Končno smo se odločili za črno svilnato krilo, bi naJ bi bilo v ostalem zelo odičeno. Zlasti Angelicaje v njem: jako krasna, Razločno j&iuoči opaziti v njem njeno gibčno, in obenem polno postavo. Ne morem o tem. niti misliti, niti mirno piaati. Ar *6li, govore* z AngeJico,ji je dejal:, »mlademoiselle^. Jonska narava je zelo čudna«, ko. bi bila celo angeijska. Videl sem, da 1> to mojemu, ljubljenemu bitju napravilo prijetr ^t, a Se večjo zadovoljnost sem bral z njenega zalega; lica, ko« je Angeli, opozorjen po meni, odgovorili »Toda jaz se bom neprestano motil. Človek, zroi n* g'iapo, ne more, da se ne bi motil.« V resnici, s to rdečico, ki ji je silila na lice, je bila tako čarobna, dami je siiila v spomin — in sicer temeljitejše nego poprej— ona pesem, ki sem jo pisal nekoč in katere vsak stih je končava! z besedami: »In čudim se samo, da cvetke ne rasto pod tvojimi nogami, ti zlati moj krilati ptiček, ' ti maj, ti raj, ti pomlad!« Pri odhodu, ko sva se nekoliko oddaljila od teto ji pošepetam na uho: »Angelica, ti ne veš, ti se niti ne zavedaš tega, kako si lepa.« Ni odgovorila ničesar, marveč je samo povesila trepalnice, kakor je sploh navajena delati. Vendar ves tisti dan sem videl v njenem občevanju z menoj neradovoljno, lahno senco koketstva. Angelijeve in moje besede so» jo pripravile do tega. čutila je, da jo občudujem iz vse duše, in bila mi je za to hvaležna. Ali jaz je nisem le občudoval, marveč sam govoril, ali raj&e kričal v duši: »Naj vrag pobere vse.dogovore! Ljubim jo,brez meje in izjeme!...« Zvečer smo bili navzoči na koncertu »Fltegende Hollander« od Wagnerja. Komaj nekoliko sem ga stf> i§al| ali z drugimi besedami, slišal' sera zgolj z občutki, zgolj s svojo ljubeznijo. Stavil sem vprašanje VVagnerju: kak vtis delaš ti na njo ? Ali tvoja godba prodira vanjo, ali jo dela prikladno za ljubezen, ali jo prenaša v svetove, kjer je; ljubezen največje pr&vo.« Samo to mi je bilo mar ? Ženske'br$kdne> ne znajo, tako, izjemno, ljubiti.. One puščajo zmerom nekak košček duše zase,, za svet in ajagove vtise.. Dno 27. velikega srpana. Teta. je naznanila svoj namen, da hoče oditi; Mudi se ji že v Plošev ter pravi, da je njena navzočnost tu nepotrebna, in da bo celo bolje, ako odide, ker se ne bomo ozirali na njo, in ostanerio tako dolgo, kakor bo to zahtevala naprava slikei Tef nameri smo se vsi' nekoliko vpirali, z ozirom. na to, da, oseba, tako priletna« ne sme sama potovati* čutil sem* svojo dolžnost — dasi mi to ni lahko prišlo — povedati teti, da. hočem iti ž njo, ako hoče že n«u vsak nar Čin oditi. Priznavam, da sem z nekakim strahom pričakoval njenega odgovora*. Na srečo- mi je teta. odgo,-vorila z veliko dobrohotnosjo: »Niti ne misli na to. Ako, bo Celina slaba* ali vtrujena, kdo pospremi Angelico v delavnico? Sama vendar ne more iti tjekaj.« Tu je jela. groziti Angelici in ssmehoBi ma< ustnicah ter z gubami na čelu je dodala: »Zlasti, ker jo ta slifcar- bolj ogleduje, nego. te zahteva slika — ona pa to> vidi kaj rad«. Oho ! treb* jo je poznaj!« »Saj on že ni več mlad,« odvrne- Angejipa,. sns#S se in poljubijuje" teti roko. Teta je začela mrmljati : »Ti.prilepka ti! Ni mlad, toda dvorjani^ zna.. Leon, pazi na nju oba-« Jaz sem odstopil z veseljem od potovanja, y Ptor. šev vspričo razlogov, ki jih je navedla teta. Gospa; Celina, ji je jela prigovarjati,, naj vzame s, seboj, vga$ deklo, ki je bila z nami v Gfcasteiau, Teta se je. t&m iz početka. upiraK končno, pa,- v tp vendar privolila, ko. ji je Angelica, rekla, d.a jim sedaj dekla ni več potrebna. (Oalje pride,) okornost, da je nekdo iskal pred dnevi v Go- I rici ponoči zdravniške pomoči, trkal pri tem zdravniku^ pri onem, menda jih je obšel lepo število, pa nikdo ni hotel iti k revnemu bolniku l NOfa Železniška zveza. — V seji parlamentarnega železniškega odseka na Dunaju, v katerem so izvolili odsek, ki ima pregledati načrte glede na zahtevani pcvišek troškov za železnico, jepovdarjal posl. Kaftan, da se smatra novo železniško zvezo za železnico svetovnega pomena. Povdarjal je, da potreba izkoristiti j slapove Soče pri obratu, kar zmanjša troške za vzdrževanje zveze. Za gradnjo bohinjske železnice bo treba nekaj milijonov več nego se je prvotno mislilo. Baje je prekoračen kredit že zdaj za 80 milijonov l Radi laških Mam — Lani po leti je bilo prišlo v Štanjelu na Krasu do sovraštva do laških delavcev, ker so te protežirali, pa naj-brže so ti tudi kaj izzivali. Prišlo je do napada, in Izidor Pegan, 26 let star, z Vipavskega, je j stal pred sodiujo v Trstu, obtožen težke te- j lesne poškodbe, storjene M. Gambjju iz Ravene. Sodnlja mu je prisodila 6 mesecev trde ječe s postom vsak mesec. j Poiari. — Dne 6. t. m. je gorelo v Jo-anizu v Furlaniji, in sicer je nastal ogenj v seniku nekega kolona na posestvu gospe Laz-zarijeve. Zgorelo je mnogo sena, gospodar- j skega orodja in poškodovanih je mnogo mo- J billj. Škode je okoli 2000 K, pa je krita z j zavarovalnino. Isti dan je gorelo tudi v Ogl"ju, in sicer so zgoreli trije hlevi s krmo, raznim gospodarskim orodjem, perilom, mobilijami itd. Škode je nad 20.000 K. Poškodovanci so za- | varovani. Baje so zažgali otroci. j Izprftd SOtoiJe. — Eliza Delmestri je bila j obtožena krivega izpovedovanja pred preiskovalnim sodnikom v neki tožbi radi žaljenja časti potom tiska. Pompeju Zuminu je pri- j znala, da je pisal dopis, žaleč Zuminovo dru- j žino, neki Fallig ter ga nesel v uredništvo lista „Nuova Ideaa J. Blažon. Odvetniku dr. Gambiniju, ki je zastopal žalj eno stranko, je | priznala v joku, da je izpovedala napačno j pred preiskovalnim sodnikom, in ker jo je i pekla vest, je povedala pred poroto, da je bil Fallig oni dopisnik. Po zaslišanju nekaterih prič je bila obtožbe oproščena. 9 mladeničev iz Št. Petra je sedelo na zatožni klopi, obdolženih, da so ukradli s po- j sestva grofa E, Coroninija v noči na 29. jun. lani 43 drevesc. 5 njih je pokrilo škodo, preden je nrišlo do ovadbe, 4 pa so dobili po 14 dnij zapora vsak. . 49 letni Fr. Koglot iz Bilj ne zna ne . pisati, ne brati, pa je vendar s ponarejenimi pismi izvabil razne svote iz ljudij. Sodnijamu I je prisodila 5 mesecev ječe s postom vsak | mesec. PostOJeski Salonski orkester in njega mešani j pevski zbor vabi na predpustno veselico, katero priredi v nedeljo 12. t. m. v veliki dvo- { „rani »Narodnega hotela". Začetek ob 8. uri zvečer. Radi afere z bombami se je vsmrtil v la- j škem Vidmu Ant. Bonnicioli, doma iz Zadra, J uslužben v Trstu. Laški listi v kraljestvu so ga dolžili ovaduštva v aferi z bombami. Oddolžil je baje nekega Petronija, ki pa je nedolžen. V Videm je bil zbežal iz Trsta. V pismih, katera je zapustil, zatrjuje, da so ga j dolžili ovaduštva po krivem. Društvo »Naprej" v Dornbergu vabi na ples, kateri priredi dne 19. febr. v prostorih g. K. Kerševana. Ples se vrši v venčkih po 5 kom. ter stane 1 krono in je dovoljen le udom in vabljenim gostom. Začetek točno ob 3. po- I poldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Zaprli »I nekega 40 letnega Pikuša s | Kranjskega, ker so našli pri njem velik zavoj j cvetk in drugih rečij ; rekel je, da mu jih je | dal neki cerkovnik v Ljubljani. — Pikuša I pozna policija kot nevarnega tatu pa tudi kot človeka, ki greši proti naravi. Tatica. — Neka 20 letna Frančiška Po-lentič iz Kojskega je služila v Gorici v gostilni »Friuli" pri stari pošti. Gospodinja Fon-tanin ji je dala 190 K, da naj jih nese mesarju Fantuzziju za meso. Ko se je vrnila, je rekla, da je pustila knjižico pri mesarju ter da isto prinese on sam nazaj. Ker ji na to gospodinja ni dovolila, oditi iz hiše, jo je pobrisala skrivaj k prijateljici, ki služi v Gledališki ulici št. 20., ter jo naprosila, naj ji posodi čevlje, jopo in krilo, češ, da se gre fotografirat. Ko je imela Polentič vse to skupaj, jo je popihala s svojim ljubčkom nekim Gleščičem iz Podturna v Trst. Mesar F. je povedal oško- | dovani krčmarici, da ne le da ni ničesar plačala dekla, marveč si je izposodila še 40 K na ime gospodinje. Poslali so v Trst dva redarja v civilni obleki, katera sta kmalu zasačila zaljubljeni par v družbi brata Gleščitevega. Mlada pretepača. — Sinoči sta se vračala z dela 14-letna zidarska učenca Padovan in Reščič iz Šempetra, s seboj sta imela pa tudi voziček, katerega bi imela peljati v Podturen. Ko dospeta na lice mesta, se začneta prepirati, kdo naj pa sedaj zapre vežine duri. Od besed sta prešla k dejanju in šibkeji Padovan zabode Reščiča v vrat. Reščiča so pripeljali v bolnišnico. Kam l TOjaM? — Goriški magistrat išče prostora za husarje, ki imajo priti v Gorico meseca aprila, ali ne more dobiti nič primernega. V zadnjem času so se pogajali za neko zemljišče Podturnom, ali pokazalo se je, da bi isto ne zadostovalo za vse husarske eska-drou'->. Sedaj ne vedo, kam jih djati. Nameravajo jih utakniti začasno, kjer bo baš prilika. Mati bOŽJa Se prikaze]« župniku Janezu Dominiku v Studeuem pri Postojni!! Po noči hodi v cerkev molit in prepevat psalme, in luč gori v cerkvi. Pravijo, da se mu prikazuje Mat; božja! Sveti mož je začel radi tegapro: dajati listke s svojim imenom, v katerih obljublja 50 dnij odpustka vsakomur, kdo jih kupi. — Kje smo še! S Ponarejeni bankovci po 20 K krožijo po Kranjski in Štirski ter ob hrvatskih mejah. Barva je bolj rmenkasto-rdeča, glavi, ki predstavljata Avstrijo in Ogrsko, sta premaknjeni, kakor tudi mali okraski v angeljčkih. Serije so navedene napačno in številka, v besedi „Szam" je akcent na a narobe a. Tukajšnje klaniCO je pregledoval E. Zut-tioni, namestništveni nadzornik. Našel je to klavnico v takem stanju, da se je moral zgražati nad nemarnostjo v njej, in sicer nemarnostjo, ki je lahko škodljiva občinstvu prav j hudo. Prostore konjederčeve je našel v redu. Vojaški novinci. -~ Za leto 1905. zahteva vojna uprava 103.100 vojaških novincev, in sicer 59.024 za avstrijske dežele, poleg teh še 14.500 novincev za deželno brauibo. Zgubljeno — najdeno. — Na plesu 1. fe- bruvarja t. 1. v „Trg. domu" se je našla bela svilena pletena ruta. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta od- | prti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. ' 8 jajec Ukradenih. — Neka mlekarica iz Št. Ferjana je nesla v ulici sv. Antona v neko hišo mleko, druge svoje reči pa pustila pred hišo. Ko se je vrnila, je videla, da ji je | zmanjkalo 6 jajec. j 4 nove Žagance so bile*zmanjkale vojakom na Rojicah. Župan v Št. AndreŽu je hitro | preiskal po bližnjem delu vasi več hiš. N.nšlo | se menda ni nič. V Št, Ferjanu je bila ukradena iz zaprtega hleva nekega posestnika krava. Tatu iščejo. Ustnica. — G. dop. v Št. Andrežu: Na dopise brez podpisa se ne oziramo. Važno za potnike, ki žele potovati v Ameriko. '— Prav dobri časi še niso nastopili v Ameriki, j še je obilo delavcev brez posla, a vendar I možno je le še delo dobiti, posebno, ako ima kdo znance tu. Zelo važno je pa za potnike: Vsaki potnik mora biti popolnoma zdrav, ne nad 45 let star, pohabljen mu ne sme biti nobeden ud. Zelo strogo se gleda na oči in ako so le kaj rudečkaste, že vračajo potnika, j Zaradi kožnih bolezni vračajo tudi ljudi v Ev- \ ropo. Ako je ženska v Evropi ostavila svojega 1 moža, in prišla semkaj, a oblast to ve, jo pošilja nazaj. Ženske v drugem stanu, ako ne po- ' tujejo k možu (in to morajo dokazati z zapri- j seženim pismom od moža) vračajo domov. Za vsakega potnika je dobro, ako ima naslove prijateljev, znancev in sorodnikov. Nihče ne sme reči, da ima delo zagotovljeno, tak je kratkim potom vrnjen nazaj kakor pogodbenik, j Vsaki potnik mora imeti poleg voznega listka, to je parobrodnega in železniškega še dolarjev I 10; (kron 50), ako potuje do Chicage, dalje v Michigan, Kansas, Wisconsin dol. 15, v Mon-tano, Colorado, Californijo, Utak, Idaho, Mi- I nessoto, Washington itd. pa dol. 20 do 25, to je za potne stroške. To naj vsakdo vpošteva. Agentom, ki pišejo, da spravijo v Ameriko Jjudi s slabimi očmi ali drugimi telesnimi napakami, ni verjeti; to posebno radi delajo neki možakarji j sedaj v Baselnu in so i preje Slovence slepa- ' rili v Vidmu. Uredništva slovenskih listov, čast. gg. duhovnike, učitelje in rodoljube sploh prosim, da one, ki se pripravljajo v Ameriko, opozarjajo na te vrstice, ker kdor lahkomiselno postopa, bo občutno Škodovan, ako ga naselniška oblast vrne iz New Yorka ali kake druge luke zopet nazaj. Ne\v York, dne 27. januvarija 1905. Fran Sakser. Grof JUiersperg in na tisoče drugih se iskreno zahvaljuje za čudoviti učinek po vsem svetu slavnega Zoltanovega mazila, ki po večkratnem vdrgnjenju ne olajša samo protina in trganja po kosteh, ampak ga tudi odstrani. Zato se lako razvidi, da je to čudovito delujoče mazilo tako zelo razširjeio, da ga je dobiti dandanes že po vseh večjih lekarnah, kjer bi se pa ne dobil, tja ga pošlje lekarna Zol-tan v Budapešti, steklenico po 2 K. Fniilarrlnvn cuifn od ,J0- kr-,ly »1(L ?ylQ ¦II"!*1 ¦¦*¦.. 5«»tt meter za bluze in obleke. Frauko in carine prosto na dom. Bogata vzorca zbirka z obratno pošto. Tovarna svila Hanaabarg v Carina. <2) Tajna ud Rusi in Japonci. Razne. Poročila H. t. m. naznanjajo obstreljevanje raznih del japonske črte od strani Rusov; mali oddelki ruske pehote so napadli Japonce na več krajih. Rusi se utrjujejo v smeri Li-tajenttui ter v soteski Hajkontaj. — Japonci so zaplenili angleški pamik „Eastro', ki je vozil premog v Vladivostok. — General Grip-penberg se vršiča v domovino. Na njegovo mesto bo poklican najbrže general Zerpicki. — Pogostoma se čujejo v zadnjem času vesti, da hoče Rusija skleniti mirj ali od ruske strani se dosledno trdi, da Rusija hoče na vsak način nadaljevati vojno. - Vladivostok so zapustili profesorji in dijaki tamkajšnjega gimnazija in orijeutalskega zavoda. - -Kuropatkin poroča T. t. m., da m ruski dobrovoljci napadli japonske predstraže pri Vaitosanu, dne 7. t. m., so začeli Japonci ofenzivo v centrumu, toda po poldrugournern boju so se umaknili. Izgube v zadnjih bojih. Japonci trdijo, da so „izgubili" Rusi v zadnjih bojih 25.000 mož, namreč toliko je mrtvecev, ranjenih hi ujetih. Sanitetni načelnik mandžurske armade je brzojavil 3. t. m. „Rusk. Invalidu'-, da je dospelo v Mukden: 231 ranjenih in 80 bolnih častnikov, 8409 ranjenih vojakov, bolnih pa 2350. Kitajci, ki so prišli k Liaojaiiga v Mukden, pripovedujejo,, da so izgubiii Japonci v zadnjih bojilt m-! 20.000 mož. Japonci se trudijo prepričati svet, da so končali zadnji boji z zmago japonske armade, toda istina je, da m> si osvojili Rusi celo vrsto vasij, ki so bile sprednje utrdbe japonskih posicij, katere so obdržali ter jih tudi obdržijo. Sfeselj o generalu Ko^Mu. „Priamursklja Vjedimosti" priobčujejo besedilo brzojavke, ki jo je poslal general Sčo seij povodom tragične smrti generala Kosdra-tenka 16. decembra m. 1. poveljniku priamur-skega vojaškega okrožja. Brzojr.vka >.e glasi: „Prosim Vas, gospe Kondratenko sporočiti, da je bil včeraj zvečer ob 9. uri ubit junak Roman Izidorovič Kondratenko, naš ponos, skupaj z osmimi častniki. Žalost in tuga ste zavladali pri nas. O nesreči sem poročal carju. Razen Vas in nas Portarturcev ne čuti nikdo, kaj je ž njim izgubila Rusija. On je bil 711 trdnjavo najvažnejši. Rog ga je doslej ščitil in evo sedaj: slučajna bomba je napravila konec življenju junaka, ki je bil najhrabrejši med hrabrimi. Prosim Vas, da nam verjamete, da bo spomin na našega junaka Romana Izkioro-viča živel večno v srcih vseh brauiteljev Port Arturja. Mi smo osiroteli. General Steselj." V čast generalu Stesiju. V Parizu se je nabralo doslej 70.000 frankov za zlato častno sabjo generalu Stesiju. Posebno odposlanstvo pride v Petrograd izročit mu sabljo. Kuropatkin odstopi? Vedno bolj se čujejo vesti, da odstopi general Kuropatkin ter naredi prostor velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, ki postane tako vrhovni zapovednik ruske armade v Madžuriji. Veliki knez je generalni inšpektor ruske ka-valerije ter šteje 49 let Udeležil se je kot mlad častnik rusko-turške vojne, v kateri je bil njegov oče zapovednik* Razgled po svetu. Zadnje vesti, — Fran Košut je poklican na Dunaj k cesarju v avdijenco. — Zborovanje deželnih odborov na Dunaju prične 16. t. m. Udeležijo se vsi dež. odbori. — V Petrogradu štrajka baje še 10.000 delavcev. Bati se je baje ponovitve štrajka. — Francoska vlada je doživela lepo zmago. Za ločitev cerkve od države je glasovalo 378 poslancev, proti 115. Dogodki na Ruskem. »Dnevnik* v Varšavi poroča, da v malih delavnicah so delavci zopet začeli z rednim delom, le v okrožju Sosnovic traja štrajk dalje. V radpmski guberniji je bilo prišlo na neki postaji do spopada med 15.00* K delavci in vo-štvom. 24 delavcev je bilo ubitih\ 40 ranjenih. V guberniji varšavski gredo delavci polagoma zopet na delo. ,, Iz Lodza poročajo, da od 350 tovarn, v katerih je bil štrajk, delajo delavci le v 20. Več indnatrijcev je sklenilo, da zapro tovarne, j vlada pa je baje rekla, da bo v takem slučaj.)..: I postopala ž njimi kakor s Štrajkujočimi. / V Radomu so bili dne 5. t. m. krvavi boji. Vojaštvo je ubilo 14 osob, ranilo 28. Drugi dan je bilo zopet ustreljenih 19, ranjenih 40. V Szerzvsku so ubili vojaki 30 oseb, ranili 60. Razglašena je nagla sodba. V Irkutsku je bila splošna stavka, katere so se deležili tudi železničarji. Tudi pošta je j bila ustavljena. Maksira Gorki je po poročilih iz Ber- I lina še vedno v ječi. Gorki je bil baje predsednik kluba, ki je pripravljal vse potrebno, da se spremeni Rusija v republiko. Policija je I dobila baje v roke vse take zapisnike. V Tiflisu so bili veliki, izgredi. Okoli 300 delavcev je demonstriralo z razvito rdečo zastavo. V boju z redarji so umorili delavci J dva, 2 pa ranili. Gar namerava baje sklicati v kratkem v posvetovanje okrožne svete, kako izvesti pz-e-osnovo, da se združi samodržtvo z ijudskim zastopstvom. Ustavo pa da car bržčas šele koncem vojne. Tajni svetnik Kobek je določen za predsednika konference, ki ima namen spremeniti zakonske določbe o cenzuri in tiskovnih predpisih. Časopisje se oprosti cenzure in administrativnega postopanja proti listom. Gorki je v zaporu, pa baje ne bo še izpuščen, ker je imel revolucijske govore na delavce. Bati se je za njegovo zdravje, ker ima bolna pljuča, in radi tega biva pozimi vedno v gorki Jalti. V Jurjevem so začasno zatvorili vseuei- I lišče, ker vlada med dijaki veliko razburjenje. i Raznašale so se vesti, da ae v Petro- gradu razširja štrajk, ali vse take vesti so neosnovane. Le v dveh tovarnah so delavci še v štrajku. Svečenik Gapon je odslovljen od službe v deportacijski ječi. Kje je, o tem se čujejo I razne vesti. Pravijo tudi, da je ušel čez mejo j ter da se nahaja v Parizu. Državni zbor. — V ponedeljski seji državnega zboru je gališki posl. Daszvnski inter-peliral vlado, zakaj da v Galiciji zabrahjuje shode, na katerih se hoče protestovati radi I dogodkov v Rusiji. Za Daszvnskim je govoril j češki poslanec Fresi, ki je naglašal, da feti I odnošaji, ki vladajo v Galiciji, vladajo tudi na Češkem, kjer da se Čehom dela radi shodov razne težav«-. Toda on se ne čudi postopanju Avstrije nasproti izjavam simpatij za Ruse. Ako ni ruski car vsprejel deputacije delavčev, ni tudi avstrijski cesar vspiojol odposlanstva vsega dalmatinskega deželnega zbora povodom gibanja v Hrvatski leta 1903., odposlanstvu, ki je prosilo, da se neha s prelivanjem krvi. Govornik je nadalje rekel, da se povsod pri nas postopa proti Slovanom; a mesto du so Poljaki sežgali sliko carja Nikolaja, bi treba 1 o s e ž g a t i p o v s o d sliko c e s arj a Viljema, po čegar zapovedi se z nami tako postopa. Poslanska zbornica je nadaljevala 8. t. ! m. razpravo o ,rekruthem kontingentu. Obširno je govoril posl, Biankini ter rekel mej j drugim, da je nezmisel, ako zbornica v oči-gled dogodkov na Ogrskem kaj votira za I skupno arniado. Govornik je za personalno unijo in za popolno politično in gospodarsko I ločitev Avstrije od Ogrske ob istočasni j rešitvi hrvatskega vprašanja. Govornik je j pozval merodajne faktorje, naj spoštujejo 1 pravice Hrvatske in njeno neodvisnost nasproti Ogrski tudi v vojaških zadevah, kakorkoli se razvijejo dogodki na Ogrskem. Hrvatsko vprašanje je ob enem vprašanje, od katerega je odvisno stališče monarhije kakor velevlasti. Pri prvenj čitanju državnega proračuna v zvezi s provizorijem za prvo polletje 1905. je govoril Soinmer o položaju na Ogr., on je za gospod arsko ločitev obeh državnih polovic; govornik je za z\rezo z Nemčijo. Govornik je izrazil bojazen, da navidezen konec slovanske obstrukcije bo na škodo Nemcev. Nadalje je govoril proti temu, da bi se zopet postavile v Inomostu italijanske vseučiliščne stolice, ter da bi se v Trstu ustanovilo italijansko vseučilišče. Konečno se je izjavil za nemški kakor državni jezik. Dr. Loekner je svaril vlado pred uporabo § 14. in naj ne Hovoli Ogrski nadaljnih koncesij v stvari vojske. Posl. Ofner je rekel, naj se 30 milijonov črta od vojnega proračun«, da se država obvaruje deficita in da ista izvrši važne, socijalno politične, kulturelne in gospodarske naloge. Scheicher je v seji včeraj opozarjal, da ne gre, da Avstrija plačuje troške za Ogre, obračal se je proti prepotenci judev na vseh poljih političnega in socrjalnega i^vljenja. Iindner je zahteval ločitev od Ogrske, zvezo z Nemčijo ter nemški državni jezik. Ploj in Tavčar sta govorila o razmerah Jugoslovanov ter zahtevala slov. vseučilišče v Ljuoljani. Sprejet je bil nujnostni predlog, naj vlada predloži zakon o regulaciji kongrue. Ljubljanski grad, — Vlada je poslanski zbornici predložila načrt zakona, s katerim zahteva pooblastilo, da sme prodati ljubljanski grad, ki je državna last. Ker je v Ljubljani zgrajena justična palača s kaznilnico, je stari grad brez uporabe. Zemljišče obseza 565 arov in 49 kvadr. m. Ker je 'vrednost grada in zemljišča cenjena nad 50.000 kron, mora drž. zbor dovoliti prodajo. Grad kupi ljubljanska odčina. Del skupila za smodnišnico dobi vojna uprava, ostala svota se všteje med izredne državne dohodke. ' Erar ponuja grad ljubljanskemu mostu j za 60.000 K in mesto mora napraviti nove bai00 živih mačk ter da plača vsako dobro. Kakor je izšla ta anonca, so se otroci spravili na lov mačk. Kmalu, potem je dobil nekega dopoludne zaželjenih 500 mačk, prinositelje pa je plačal, kakor obljubljeno. Tu je bilo mačk vseh vrst od revne, umazane, ki nima domovja, do lepe angora, katero je kak mali nepridiprav ukradel kaki milijonarki. Ravnatelj je dal vsem tem mačkam lep vjš-njev trak obesiti okoli vratu, na njem pa je bila reklama za novo gledališko predstavo „Mačja tačica", potem jih je izpustil. Mačke so tekle na vse strani ene proti domu, druge pa okoli, kamor jo baš kazalo, vse pa so nesle po mestu reklamo za novo gledališko delo. Mlada Stara mali. — Neka W letna stara mati ima pri dež. Sodniji v 1'otsdamu pravdo; ta je namreč kot 15-letna deklica povila dete, punčiko, ki je naredila prav tako, kakor mati, ko je dosegla starost 15 let. »Stara mati" je bila dala svojo hčerko v vzgojo drugam, sedaj pa teče pravda radi tega, ker hoče imeti svojo hčer, ki je pa tudi že mati, pri sebi, da jo bo ona vzgojevala. Ruske VOjaŠke begunce pošilja krakovski pomožni odbor v Kanado. Doslej jih je poslal nad 400. Novo francosko ministersivo gre po poti Com- besovi ter hoče s podporo vseli republikancev izvesti spremembe, katere sta začeli prejšnji vladi. Dne 7. t. m. je začel ministerski svet s posvetovanjem o zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države. Načrt je bil predložen zbornici takoj po posvetovanju. Grofica MontignOSO, — Iz Draždan poročajo : Justični svetnik Korner je po kraljevem naročilu odpotoval v Florenco. Namen temu je, da se kraljevi ženi, grofici Montignoso, odvzame vzgoja njenega najmlajšega otroka, princezinje Ane Monike, in to zategadelj, ker je grofica Montignoso, komaj da je prišla iz Draždan v Florenco, začela novo ljubavno razmerje. 2200 Izseljencev, — Z Reke je odpotovalo dne 10. t. m. s parnikom -„Carpathia" v New-jork 2200 izseljencev. Med njimi je baje več stotin ruskih reservistov iz varšavske guber-nije. Pravijo, da med potniki prvega razreda sta tudi dva ruska častnika in 3 radi politike preganjami. Za zvezo jugoslovanskih časnikarjev. — Bolgarski časnikarji so sklenili predložiti vsem jugoslovanskim časnikarjem načrt za splošno jugoslovansko časnikarsko zvezo v kulturnem oziru. Člani te zveze naj si izmenjujejo svoja izdanja, naj imajo svoj upravni svet itd. Mednarodni časnikarski shod. — Osrednji odbor za mednarodni časnikarski kongres je sklenil, da se bo letošnji shod vršil v Lut-tichu in sicer se prične 29. julija. Trajal bo en teden.. Poleg drugih vprašanj se bo razpravljalo tudi o pričevanju časnikarjev pred sodnijo. Dežela brez JeČ je Grenlandija. Pa ne le, da uhna ječ, tudi ključavnice in zapahi so skoraj popolnoma neznane naprave. Za celili generacij sta se v deželi zgodili le dve tatvini. Radi moževe bolezni v grlu, ki je bila neozdravljiva, ter je šel v bolnišnico radi tega, se jezastrupiiila vRojanus karbolno kislino njegova žena. Piše se Terezija Lah. Zapustilaje dva fontiča H in 9 let stara. Mož.leži v bolnišnici. Civilno listo italijanskega kralja je sprejel senat v tajni seji. Kralj sam je predlagal, naj se mu civilna lista zniža. Defravdant Bertoll trdi, da je odnesel reški komercialni banki le 10.000 K. Angležka oblast je sklenila, da ga ne izroči Ogrski, temuč njegovi pristojni občini v Trstu. Indijanske pravljice je država New York strogo prepovedala, češ, da tako čtivo škodljivo vpliva na otroško fantazijo. Ranjen ruski general v Opatiji. — v Opatijo je došel zdravit se za nekaj časa ruski general ^^laBel^gkiT*^ jeHjiHiet poveJjiak koza-kov ranjen v bitki ob reki Jalu. - Sprememba obtrnega reda. — viada je predložila državnemu zboru zakonski načrt o spremembi in spopolnitvi obrtnega zakona. Učna doba za rokodelce se določa od 2 do 4 let; predno kdo postane mojster, mora biti dve leti pomočnik. Namesto učnega pisma in učnega izpričevala bo veljavno izpričevalo o z uspehom obiskani obrtni šoli. Pri javnih trgovskih dmžbab, ki naznanijo izvršitev kake rokodelsko obrti, mora imeti vsaj en družabnik izpričevalo usposobljenosti. Pri podelitvi koncesioniranih o.brti, kjer' pridejo v poštev krajevue razmere, morajo oblasti zaslišali tudi mnenje občine. Lastniki trgovin ne bodo smeli izdelovati aH prenarejati obrtnih izdelkov. Upravičeni so pa pri naročilih blaga vzeti mero izvzemši obleke in črevlje. Naročeno b'ago pa morajo izdelati upravičeni izdelova-telji. Popolnoma na novo bo urejeno vprašanje o vajencih. Prepovedalo se bo imeti vajence mojstrom zaradi surovega zanemarjanja dolžnosti, in če se pri izkušnji vajencev pokaže, da je mojster vzrok neuspeha ter pri l prestopkih zakonitih določil o delavsko šolskem obisku. Učno pogodbo se bo moralo skleniti tekom štirih tednov po vajenčevem vstopu v učno razmerje. Izpremeni se tudi določilo o izkušnjah vajencev. Malone popolnoma so iz-premenjena določila o obrtnih zadrugah. Kazni pri pristopkih obrtnega reda bodo znatno poostrene. Denarne kazni pri prestopkih obrtnega reda se bodo zvišale od 8UO na 2000 kron ali zapor od treh na šest mescev. Krščanstvo In ravnopravnost, v dunajskem občinskem svetu je predlagal Silberer v imenu svojih tovarišev, naj občinski svet sprejme dodatek k občinskemu poslovniku, da je v dunajski občinski hiši in v občinskem svetu poslovni jezik le nemški. To je potrebno, ker bi radi Čehi na Dunaju in na Spodnjem Avstrijskem sploh priborili svojemu jeziku enakopravnost z nemškim. Župan dr. Lueger je izjavil, dokler bo on župan, se kaj takega Čehom ne posreči. Samomor na morju. — v sredo je pnpiui v Trst parnik Jlabsburg". Kapitan je naznanil pristojni oblasti, da se je vstrelil na parnlku po odhodu iz Aleksandrije 29 let stari zdravnik dr. E. Friedmann z Dunaja. Truplo so izkrcali v Brindisi. Ponesrečen poskus z letalnim strojem. - Mladi elektrotehnik v Lijonu, Gardet, je napravil poskus z letalnim strojem, ki ga je sam izumil. Nekaj časa je stroj deloval dobro. V višini 5)0 m pa Gardet izpusti vodilno vrv ter pade s strojem v globočino. Zlomil si je le nogo, ker je stroj deloval kot padalnica. Književnost Praktlsches Lehrbuch der slovenischen Sprache tir den SelbStunterrlcM. - To knjigo je spisal dr. Karol PeČnik. Sedaj je izšla že v tretji izdaji v Hartlebnovi založbi na Dunaju, kar pač kaže, da je knjiga dobra in namenu primerna. Stane 2 K 20 v. holerijske šleuilke. 4. februvarja 1905. Trst.............15 78 7 82 14 Line.............32 35 19 23 87 Tržne cene. za tOO kilogr. Kava: Santos......K lioo^do 230'— Sandomingo ...» 210-— „ 220- Java......„ 210- „ 220-- Portorico .... „ 240— „ 260' Ceylon...... „ 260"— „ 290'— Sladkor........„ 85«— „ m-~ Špeh..........„ t30-- „ 150-- Petrolej v sodu .... „ 42-50 „ 43 — „ v zaboju ...» !"• - „ — •— Maslo surovo........ 180'— „ 200-- „ kuhano.....„ 230--- ,, 240 — Moka: Ogrska. št. O K 33-40, št. 1 K 32-60, št. 3 K 31-60, „ 3 „ 30-8', „ 4 ,, 30.—, „ 5 „ 29—, Št. tt K 28- . Otrobi debele.......K 12-— do 14-- drobne.......„ 11.50 „ 12-20 TurSica......... » 16-— „ 17-— „ za hrano......„ 15*50 „ —-— Oves............» IS'50 „ 18-— Anton Krušič krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št 33 izdeluje vsakovrstne obleke = ======== nTvHk stan; kakor tudi ca civilna, vojaška In držav, uradnika. Posebno priporoča fino črno blago za salone, frack, smo-king, Jakete in sako, katere obleke se rabijo posebno na plesih v predpusinerii času. Cene zmerne. Josip Miani sin Gorica — na Travniku Štev. 23, ZMog*: vsakovrstnega stekla, steklene in porcelanaste posode, nožev, vilic, steklenic itd. Izdela katerokoli steklarsko delo. Izbira svetilk, električnih, na plin ali petrolej. Električne žepne svetilke. Posebnost: i/dolkl Is aluminija za domačo rabo. Službe išče inteligentna in pridna dama, popolnoma zanesljiva in zmerna, bodisi kot družabnica, čita-teljica ali oskrbnica v kaki družini; tudi kot kasirka ali uradnica v pisarni, trgovini, društvu ali podjetju ker zmožna stenografije in pisalnega stroja. Nastop takoj oziroma 1. aprila. Natančneje se izve* pod E. R, pri upravništvu tega lista. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ' — ulica Vetlurlnl it. 3. *~~ ZaSčitott znamka: „Sidro" Linimeni Capsicl comp. Nadomestek u P«ln-Expali«r je splošno priznano kot iavratno bol blajtojofte mašilo; cena 80 vin., K140 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj ae jemlje le originalne steklenice v Skatljah z naSo zaščitno znamko fSidro* iz Blchterjevo lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. IRICHTERJBVA LEKARNA, k ..zlitem leva" v Progi ElisabothfjcftsHO ftt. T> nov Dnevno raispoliljinjo. Lekarna Cristofoletti v Gorici na travniku. Jirskno ietrno olje se železnim jodecem. S ton oljem s vso kostno bolezni, žlezni otoki, { 'Jrskluo (itokflievo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolet nfm in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po S HO, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporoB-Ijiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave, ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo malokrvnost itd. itd. : : _-r~^ i Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ^..-=^=== Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem keni. laboratoriju predno ss napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. *K Cristofolettijeva pijača iz kine in železa H»* nujboljši pripomoček pri zdravljenju s trsknim oljem. --------.------E||a staki8nica stane 1 krono GO vinarjev. ... .............- j\nton 3vanov pečenko - Gorica TEKAL1SČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in ernih vin iz tasinih in drugih priznanih vinogradov* Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-vuren Zalee-Laški Jrg m plzenjskega pitfs .prazdro,*" iz sloveče Ceske „Mo-Mmske pivovarne"* Zaloga ledu, karerega se oddaja '¦¦ na debele od 100 kg naprej. Gana šmarna. Poslušna po&teiia In tačna. m ZLATAR B DRAGOTiN VEKJET fC. VBCCHIET) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalnlco zlatanlne, srebrnine ter žepnih, zlatih In srebrnih ur. Sprejema narodbe ter poprave zlatih in srebrnih prrdmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. zrrrzr Cene zmerne. . Prva koncesJjonirana delavnica z motornim obratom za firo mehaniko, fiziko, ma, tematiko, optiko, fino''liruSenje in poliranje itd Vpeljav* strelovodov, elektrike, brzojavpv, hišnik telefonov, plina in vode. Poprave se lavrSnjejo hitro in po eenl. MFoloHtt&lIge! Gorica, za vojažnico. Pitcizijska delavnica preiueisv 13 merjenje. Bogata, zaloga raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo in električno Inc. Oprave za kopelji, sesalke vseh sMemov. — Popravljalnica au omobilov, motociklovin dvr-koleri. — Delavnica za pobakrenje in poniklaiije — Putnpe, železne in kovinske cevi. Zaloga mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih britev, Skanj itd. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmauce, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja soliduo postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Potatzky v Gorici Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najcanejo kupovaliče nlrnherškeoa la drabnega blaia ter tkanis. prejo in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarja. [i Svetinjlce. — Rožni renči. — Masne knjižice. ¦ lišna obuvala m vse leine čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 Božjast, Kdor trpi na ho^asti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiži o. o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko vprlv. fednuuueii-Apcrteke, Fraakrnrt s. H. Namizno orodje in nosodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, daj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-===== dinjstvo itd. ===== C. kr. dvorni založniki Cliristofle & C.ie - Dunaj I. Opernring 5 (Hehiriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki {•ornjo tovarniško znamko in irae Christofle Ure na nihalo z godbo so zadnja novost. To francosko liiini.itunic tiru na nihalo so dolge 70 ciii, škatlja je iz orehovega Icmi, fino jpolitiiana, z umetno izrezljanimi ohklndki ter igra VSakO uro najlepše koračnice in plese. Oia z zabojem in oil-poMljanjem le 8 gld. U* ura l)i-ez godite, a Itijt: pol in cele ure. /. zaltojcm in odpošiljanjein samo 6 gld. Da bije kakor ura zvonika gld. 6'50. Te ure niso samo zanesljivo toGno iduče, ampak tudi lep okras \sake sohe, Uudilka z zvoncem in po noči .se svetlečo tablico s številkami gld. 1*70. IJudilka z godlo. igra mesto zvoni gld. G*— Razpošilja po povzetju. Kar no ugaja vrne denar. Cenik ur, verižic, prstanov itd. zastonj m franko. Josip Spiering, Dunaj I. Postgasse št. 2-93 -v^ • "m iz Segedina | Qj kf JL X JVCA; sladka, garan-1 X. tirano pristna, •A- priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K fl. Razpošilja po povzetju od 4\/2 kg dalje franko. Kar ne ugaja se sprejme nazaj. Uzorci na zahtevo zastonj in franko. Poslovnica za razpošiljanje deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta, VII. Ovo-dag-. 22. G Z I. Fine dunajske salame razpošilja v zavojih po 5 kg proti povzetju za K 6-20, fine klobase iz šunke 1 kg K i-SO, fino posušeno meso 1 kg K 1-50. J. «OUWW<. touarna klobas, Dunaj XDl. tftaliasfrasse 111 Mm & Čt : v Gorici Stolni trg sf. 9 (Piazza Duomo > priporočata'svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št 4 sprejema vsako i (-popravo šivalnih strojev, dvo- w koles, pušk in samokresov. ;* Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z 'omejenim jamstvom. Hafielstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hraalln« vloga se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo t leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 5»;,%. na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5V»y. Stanja 81. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z de1ažiK = 123.644 — Hranilne vloge 1,416.57366. — Posojila 1.471.650*43 — Vrednost hiš tR2.1f2*9i (v resnici so vredne v&B). — Re ser v ni zalog 70.125-85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, Ttlfon j=t 79. «•"" Mizarska zadruga *¦« v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojem f m obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogov ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecriila 1. Zastopstvo v Spljetu tor Orljentu. Cene zmerne, delo lično In solidno. Zdravje je največje bogastvo' , Kapljice sv. Marka Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, boleCine in krče, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrinavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici m madronu ter ne bi smele raditeja manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : ITlestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96,;poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame."Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) U K, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) ll-JL Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili, kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Hija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šiv?lja; Josip Seljanič, seljak itd. ustanovljena 1.1360. mestna lekarna, Zagreb, IKlarkoo trg šteu. 96, poleg cerkue sv. ularka. ¦«¦ Zdravje je največje bogastvo! «¦¦¦¦ Mihael Ussai «¦ kovaška in ključavničarska delavnica ¦> ===== Židovska ulica št. 7. ====== Zaloga štedilnikov, sesalk in cevij «a vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov. -^•-»¦¦'^ DIJAMANTI za rezanje stekla od K 1*80, 2*40, 3--, 4'-, 5*—, 6-—, 8--, 10--, 12'-, 15.-, 20'-, 30«~ —- nad 10,000 komadov ima v zalogi — ANGELO CASAGRANDE v Trstu Portici di Chioza l. RazpoSiljatcv tudi posameznih komadov po povzetju. Telefon 994