delo življenje 11 glasilo tovarne alpina ziri fŠilpfet ,, » ■ „ KJE SE SKRIVA USPEH Številko znajo biti zelo neusmiljena. Vemo, da nam konec koncev prav vse povedo, nič ne olepšajo. Ko mine pcsamezno ob dobje, nas skrbi in zanima, ka ko smo uspeli. Iz nanizanih po datkov c ustvarjenem delu po -djetja ugotovimo, kako je z us pehom. Sledi nezadovoljstvo ali zadovoljstvo. Pogledamo v vsebino številk in analiziramo, zakaj taka in nepričakovana od stopanja od uotedanje prakse. Da, prav ta se začenje razkrivanje vzrokov in ugotavljanje, zakaj do kaj takega more priti. Vzroke razčlenjujemo na zunanje in notranje. Zunanji so pogojeni in r.a nje ne moremo dosti uplivati»kvečjemu, da se jim takoj kar najbolje prilagodimo. Ko govorimo o prilagajanju pa sme spet pri samem sebi, pri človeku, ki la hkc ali ne iT or", ki hoče ali neče razumeti situacijo. Dejstvo je, da kimamo časa prepri Sevati se, zakaj teko, ker je to zunanji pogoj, ki. usmerja celotno gibanje gospodarstva. Sposobno::t bomo potrdili, Se sname situacijo takoj razumeti m v lastnih razmerah prilagoditi sv•:• je resievan je . VcdEtve::! kader neoporečno pomeni osnovno silo za pravilno orientacijo p .d. je tja, Vodstveni kader jo tudi notranji pogoj. Ne bi tu obravnavali samo ozkega visokega kadra podjetja , be s c-da te Se o celotnem vodstvu podjetja. Ko analiziramo uspeh ali neuspeh, ugotovimo dalje notranje vzroke. Ko smo si na jasnem, kje so, že stojimc pred posamezniki in tu se začenja naša zgodba. Vsakdo, ki to bere, ve, da nas je toliko sku -paj, da bi Simveč in čimboljše naredili. Včasih, sedaj že kar pogosto, se sliši: "Saj vas je dosti, lahko bi kaj več naredi li." Tu je mišljeno na vodstvo in celotno režijsko delo. Prav je povedano: lahko bi več naredili. Vsak posameznik nekaj pomeni. Sposobnost človeka merimo z več merili: znanje, prizadev -nost, interes, prenašanje sposobne sti, doseženi uspehi, odnosi. Te kvalitete, ko bi jih posameznik združil, bi dobili nekaj vrednega. Veliko takih ljudi pa pomeni že gotovo uspeh. Ugotavljamo: Lepo se je zibati na starih tradicijah in praksi. Majmanj truda je potrebno, najmanj zalaganja. Čas pa je dru -gačen. Zahteva več kot tradicijo, zahteva popolno predajo samega sebe skupnim interesom in ciljem. Ko pa na to pomislimo, ali smo vsi pri tem in se podrejamo, pa ugotovimo, da ne. Številčno mislim, da nas je dovolj. Kvalitetno pa sem prepričan, da smo prešibki. No, ko bi vse prizadete mogel podrediti skupnim interesom, bi naredili velik korak naprej. Kdaj se bomo navadili na dejstvo, da smo vsi polno odgovorni za uspeh in delo? Kdaj bomo rekli: Postavljeni ■cilj je svetinja, ki jc za vsako ceno moramo doseči! Daleč smo od tega. Daleč zaradi tega, kor se sposobnosti ne ostrijo, ampak otopijo. Vsak posameznik želi videti samo samega sebe in videti svoj prispevek k uspehu. Premalo se tega zavedamo. Navajeni smo bili, da je de lo slo naprej, pa je bilo v redu. Sedaj je mnogo premalo.Kako malo premislimo, kaj ijg. kje se splača ter do kod se splača. Če bomo hoteli gospodariti, bomo gospodarili vsepovsod. Vsaka malenkost nekaj pomeni. Odnos do dela in odgovornosti ter doslednosti je slab. Mislim, da marsikdo izmed nas ve, kako nekatera podjetja uspevajo in zakaj us -pevajo. Vsi delajo za isti na -men. Posameznik se skrije, ker se tudi mora skriti. Poleg tega nismo v preteklosti čutili dovolj potrebe po izpopolnjevanju in spremljanju vsega, kar bi u-tegnilo koristiti napredku podjetja. Čas je to dovoljeval do včeraj. Sedaj pa se sprašujemo, ali ne moremo ali ne znamo, ali nočemo. Zakaj tako vprašanje9 Če hočemo dobiti odgovor, se vprašamo. Kot sem že napisal: Manjka nam strokovnjakov. Pojdimo dalje. Nekaj od teh strokcvanjkov je že tudi doma. Vem, da premalo dajo od sebe. Ni dovolj biti prepričan, da si strokovnjak,pokaži Človek, saj imaš priliko. Mnogo prilike je, vedno na to opczarjam, vzpodbujam.Manjka nam večje zavzetosti in res iskrene želje, da podjetje doseže uspeh ne samo na osnovi tradicije in spominov na stare čase, ampak ' na podlagi načrtnega skupnega doslednega dela. Prišli smo do odnosov. Mar se tu ne najdemo na stranski poti? Bistvo odnosov pa je v tem: Kdor želi uspeh in napredek,se bo podredil skupnim ciljem.To je sedaj naša glavna naloga in osnovni namen vodenja. Kdor se je, ne meče na kamen, ampak v zemljo. Preveč kamenja je na njivi. Mislim, da zrno ni slabo, padajo pa ... Uspehi se skrivajo, možnosti je še dovolj, boj pa bo neiz -prosen in podrejen skupnemu ci 1 ju. Izidor Rejc RBStJLTATI POSLOVANJA OD l.l. do 3o.9. 1967 S 30.9.1967 smo zaključili devetmesečno poslovanje podjetja Kakšne rezultate smo dosegli, bo gotovo zanimalo večino članov kolektiva. Za navedeno obdobje srno izde- lali periodični obračun, ugotovili celotni dohodek in nje- govo delitev. Iz podanih podat kov vidimo, da tudi letošnje leto ne bo prineslo večjih pre mikov v količinski, niti vrednostni proizvodnji. Proizvodnjo smo v navedenem obdobju po večali v primerjavi z istim ob dobjem lanskega leta le za 5$ po količini in za 16$ po vrednosti. 12povečanja po vredno sti moramo upoštevati kot pc -večanje lastne cene v začetku letošnjega leta. Glede na to, da smo ukinili preste sobote in delali več kot običajno med kolektivnim dopustom, bi moral biti porast proizvodnje nekoliko večji. Prodaja v izvoz je v letošnjem letu ugodna, saj smo že ob koncu septembra dosegli letni plan prodaje po količini in vrednosti. S tem, da smo povečali količine za izvoz, smo prodali ne kaj manj obutve lastni prodajni mreži. Zaradi nezadostnega zalaganja prodajne mreže z lastnimi usnjenimi proizvodi, so se morale prodajalne dosortiravati z večjo količino tuje usnjene obutve. Prodajna mreža je povečala svojo realizacijo za 8$ in presegla letni plan predaje za obravnavano obdobje za 14 Zaradi boljše situacije na tržišču in ker je bilo potrebno sproščati obratna sredstva, so se zaloge materialov zmanjšale •^a 17,45^. S tem znižanjem smo sprostili več kot 100 milijonov S din. Zaloge nedovršone proizvodnje pa so.se povečale za 12/o ali za 25 milj. S din. Zalege getovih proizvodov so izkazovale 3o.9.1967 za cca 100 milijonov višje stanje kot v istem obdobju lanskega leta. To predstavlja 335° povečanje. Na povečanje zalog so vplivali zlasti uvoz obutve, prodaja moške platnene obutve pri konkurenčnih prodajalnah v letnih mesecih in deloma ostanki ne -kvalitetne obutve, ki je bila namenjena za izvoz. Prav tako prihaja do izraza vse večja konkurenca pri prodaji obutve tudi v naši prodajni mreži.Po- leg močne konkurence pa se je ob letošnji 3labi situaciji v nekaterih gospodarskih organizacijah zmanjšala kupna moč potrošnikov . Za leto 1967 je značilno, da smo izplačevali osebne dohodke po obračunskih osnovah, individualne premije, presege norm, procente na prihranke pri stre ških in razne pavšale. Zaradi povečanja obračunskih osnov in razmeroma visokega presega norm sme dosegli do 3o.9. pov- Belgijski čevljarski center Izegem ima 50 podjetij za izdelavo čevljev, ki zaposlujejo skupaj Štiritisoč delavcev.Okrog 325S v Belgiji proizvedenih čevljev je izdelanih v Izegemu, predvsem pa damski čevlji z Louis peto (od katerih je izdelanih 80io v Izegemu ). Pet tovarn izdeluje samo moške Čevlje in tri samo otroške. Belgijska čevljarska industrija ima danes zaposlenih 13 tisoč šesto delavcev proti 20 tisoč v letu 1950. Skupna proizvod -nja belgijske čevljarske industrije v preteklem letu je znašala 15,5oo.ooo parov Čevljev. prečne osebne dohodke v znesku 7oo,oo N din. Če primerjamo doseženo povprečje s povprečjem v istem obdobju preteklega leta, ugotovimo 12$ povečanje OD. Če pa izvršimo primerjavo letošnjega povprečja s povprečjem, doseženim z izplačili po ZR , V obravnavanem obdobju bi lahko prikazali in dosegli večjo realizacijo, to je celotni dohodek in dohodek, če bi uspeli izterjati pri naših kupcih - izvoz -nikih zapadle fakture. V avgu -sta in septembra smo imeli zelo močan izvoz, vendar kljub vsem prizadevanjem nismo uspeli, da bi nam posebno K0T3KS TCBUS hitreje plačeval naše račune. Do take situacije je prišlo zaradi močne zadolženosti podjetij, ki jih KCT3KS TOBUS oskrbuje s surovinami . ugotovimo 51° povečanje osebnih dohodkov. V prodajni mreži smo dosegli v letošnjem letu pev -prečne neto OD v znesku 93k,oo N din, to je 2oc/> več kot lansko leto ob istem času. Ha povečanje osebnih dohodkov v prodajni mreži je deloma vplival spre menjen sistem nagrajevanja, deloma pa tudi drugi pogoji. Podjetje je do 3o.9. povečalo celotni dohodek za v primerjavi na lansko leto (devet mesecev), stroški so se znižali za 2'/c, tako da so se dohodki, in osebni dohodki povečali za cca lo'/o. Razlika dohodka (dobiček) pa-se je povečal za 22,9$. S kritjem vseh izplačil osebnih dohodkov smo dosegli delitvene razmerje 82,5 ustvarjenega dohodka za CD in 17,5$ za sklade. Prodajna mreža je povečala celotni dohodek za 8$, prav tako tudi stroške poslovanja, dohodek pa se je povečal za 6$. 0-stanek dohodka je nekoliko nižji kot lansko leto, ker so bila izplačana za 297° višja sredstva za CD. Zaradi dosežene razlike dohodka s21 o povečali obratna sredstva. 3 tem smo omogočili zmanj -šanje oziroma vračilo kratkoroč nih kreditov pa.i Jugobanki in hitrejše plačevanje faktur dobaviteljem. S takim poslovanjem bomo imeli manjše stroške pri obrestih na kredite in pri zamudnih obrestih, ki nam jih zaračunavajo naši dobavitelji,če fakturo niso plačane v določenem reku. Ko zaključujemo devetmesečno dobo poslovanja podjetja ugotav -ljamc, da smo še se vse leto borili z večjimi ali manjšimi težavami pri nabavi ustreznih materialov. Posledice so se pokazale tudi v organizaciji proizvodnje. Na večji uspeh v proizvodnji so vplivale tudi razne tehnološke pomanjkljivosti in slaba kvaliteta materiala, deloma pa tudi nepravilen odnos neka terih posameznikov do dola in kvalitete proizvodov. V članku ne navajamo podrobnejših podatkov o stanju sredstev, o doseženem dohodku in ostale podatke, ker je natančen prikaz delitve že objavljen na oglasnih deskah. Albinca Možina Izokrata so vprašali, kake da se je pri njem šolalo toliko odličnih govornikov, sam pa ni nikdar javno govoril.Izckrat je odgovoril" "To ni nič čudnega.Brus,ki ostri nože, tudi ri oster.11 KAKC STIC PROIZVAJALI V OKTOBRU Zaradi velikih otvez za izvoz v tretjem tromesečju se je pro izvodnja za domači trg pomaknila v četrto tromesdčje. Ker smo z dobavnimi roki zakasnili, smo se odločili, da bomo v oktobru izdelovali čimveč je količine obutve za domače trži šče. Da bi dosegli ta oil j,smo preštudirali vse možnosti in na pcdlagi izračunov napravili proizvodni plan za vsako delovno enoto posebej. Pri izraču -t nih kapacitet smo upoštevali obstoječe stanje delavcev,pri čemer 3mo predvidevali normalne izpade zaradi bolezni in mi nimalne izpade zaradi drugih razlogov. Pri planiranju sto -rilnosti smo predvidevali gibanje rasti proizvodnje v oddelku 52-8, kjer se je izdelava lepljene obutve s koritastirni podplati šele uvajala in po stopno povečanje proizvodnje na traku 7, kjer oo v tem mesecu prešli iz izdelave salonk na izdelavo skozi šivane zimske obutve. Ocenjevali smo, da bodo v izdelovalnici zgornjih delov na traku 6 in v montaži 6 obdržali dober tempo iz prej -šnjega meseca z upoštevanjem spremembe števila artiklov. V izdelovalnicah je naš plan temeljil v glavnem na dosegu storilnosti, dočim smo ostale oddelke vezali na količinsko proizvodnjo . V prvi polovici meseca oktobra se je proizvcdnja odvijala v mejah pričakovanja, čeprav je bilo zaradi večjega izpada delavcev zaradi bolezni in državljanskih obveznosti na delu manj kot smo jih planirali.Naša predvidevanja pa so se po -rušila v drugi polovici meseca, v glavnem zaradi zunanjih vplivov, tako, da prevzete obveze niso bile v celoti izpolnjene. Poglejmo, kaj menijo c poslovanju v preteklem mesecu in o vzrokih nedosežene predvidene pro izvcdnje vodje delovnih enot,ki so v začetku meseca prevzeli oV^ veze in o njih razpravljali z ostalimi vodilnimi sodelavci in kolektivi. Izdelovalnica zgornjih delov težka V mesecu oktobru je bila proizvodnja v težki šivalnici bolj umerjena kot prejšnje mesece.Izdelovali smo bolj enostavne artikle za domače prodajo. Namesto težkih smučarjev sme prešli na šivano obutev in škornje za trak 7. S tako zamenjavo pa smo pevz-ročili v prikrojevalnici in šivalnici veliko sprememb in premikov aeltvne sile. Ker smo izdelovali v večji ko -ličini mc^ke in ženske škornjeT se je poraba govejega in juneč-jega boksa zelo povečala.In ker tega ni bilo stalno v zadostnih količinah na zalogi, ga je od aa-sa dc časa primanjkovalo. Vsi taki momenti, razne premstitve delavcev in strojev, pa so precej vplivale na doseg plana, ki nam je postavljen. DE Gorenja vas V naši delovni enoti smo imeli velike težave predvsem pri krojenju škornjev art. 6lo41 in 61o48. Kože so bile ne'nake bar ve in zelo majhne, tako, da smo iz velike kože lahko odrezali le po 1 par škornjev, majhne pa smo morali vrniti. Ostanke veli kih kož smo morali dajati na stran, ker nismo imeli soreznih artiklov in tako je po dveh ipe-secih rezanja ostalo približno 60.000 dm2 materiala. Mesečni obračun je skoraj nemogoč. Tudi v šivalnici je bilo pre -cej težav. Menjavali so se ar -tikli, norme so bile pri neka -terih modelih neenako razdeljene . Zaradi trdega anilin boksa nobena delavka ni dosegla norme pri fazah: obračanje škor -njev, všivanje zadrg in jezi -kov. Pri artiklu 61o48 je bilo predvideno naravno krzno. Bordure smo rezali iz umetne -ga krzna, ki pa je tanjše in tako so nastale vse bordure prekrbatke, zato smo jih mora -li popravljati. Izdelovalni ca zgornjih delov -lahka Zaradi pogostnih prekinitev pri nabavi materiala smo imeli v mesecu oktobru velike težavo pri izdelavi zgornjih delov. Se koncem septembra smo pričeli na traku 7 z izdelavo exportnih ženskih škornjev.Odsekali pa smo samo tri redne dnevne plane in že je zmanjka lo usnja. To se je ponavljalo tudi v mesecu oktobru. Tako sme morali izdelovati modele, ki: niso bili nujni. Zaradi tega je prišlo večkrat do večjih premestitev dt vcev, kar je precej vplivalo na storilnost. D§lati smo morali v podaljšanem delovnem Času (tudi dve ne delji) in še vedno nismo uspeli do časa izdelati zadosti gornjih delov montaži.Ako bi bili materiali do časa dobavljeni, bi bilo lahko precej manj nadur, manj bi bilo premestitev, slabe volje med delavci, delavci bi bolje zaslužili in tako bi bila tudi storilnost večja. Na Žalost pa je pri nas skoraj vedno tako, da pri večjih serijah zmanjka materiala in to ravno takrat, ko je storilnost največja, ko se proizvodnja umiri in začne teči brez večjih zastojev. Želja našega oddelka bi bila, da se podobne stvari skušajo čimprej odpra -viti. Pri izdelavi zahtevnejših modelov bo treba misliti tudi na to, da bi bili sorezni raod&li že pripravljeni in tak< j dani v rezanje oziroma sekam je. Če odpadki ostajajo, jih le s težavo izkoristimo in je treba dajati delavcem doplačilo tudi do 25$, kar vpliva na rezultat D3 in slabšo izkoriščanje materiala. Montaža 5 2-5 Pri izvrševanju planskih nalog smo imeli v mesecu oktobru nekatere težave. V začetku meseca je bila v proizvodnji še rečno šivana obutev za izvoz, za katero je bil dobavni rok lo.lo. 1967. Te obveze smo sicer izpolnili, toda v podaljšanem delov -nem času. Nismo pa do roka izdelali specialnih smučarskih čevljev z zaponkami za Švico, ker je zmanjkalo zaponk. Proizvodnjo smo morali prekiniti in preiti na domače gojzer šivane čevlje, toda s rac za toliko časa, dokler ni bilo zaponk. Že okrog lo/lo 1967 smo specialne smučarske čevlje začeli po novno izdelovati in smo z izdelavo istih zaključili 16/lc 1367 Po tem datumu smo imeli večje premestitve v druge delovne eno te. V drugi polovici meseca smo si prizadevali nadoknaditi izpad, kar pa nam kljub raznim ukrepom ni v celoti uspelo. Postavljeni plan smo izvršili le 96,51°. Montaža 52-6-7 V preteklem mesecu smo se srečevali z različnimi težavami in problemi, ki so negativno vplivali na produktivnost posameznih trakov v montaži 52-6 -7. Postavljenega plana nismo dc -segli zaradi sledečih razlo -gov: V začetku oktobra je bilo občutno pomanjkanje delovne sile zaradi bolniških izpadov, orcž nih vaj in izrednih dopustov. Nastopila so ozka grla na nekaterih delovnih mestih. Take zastoje smo delno odpravili s pomočjo drugih oddelkov ali pa z nadurami. Posledica ta -kih zasilnih ukrepov pa je bil padec produktivnosti, slabša kvaliteta izdelkcv, povečani stroški priučevanja in preme -stitve. Na traku 6 je v prvi polovici okxobra proizvodnja potekala kar zadovoljivo brez večjih motenj. Pri artiklu 66l6o pa je prišli do zastcja, ki je bistveno vplival na uspeh tega traku. Slabo preštudirani ok -rasni našitki, so to izmeno na traku 6 popolnoma iztirili.Poleg tega so v istem času prišle v proizvodnjo salcnke z usnjenimi podplati, kasneje pa še škcrnji, ki so na nekaterih fazah precej zadrževali enakomeren takt proizvodnje, n.pr, strojno cvikanje zgiba, pritrjevanje peta strojno, ker so bili vijaki prektaki, izkopite-nje .... V zadnji tretjini oktobra pa je bilo precejšnje pcmanjakanje zgornjih delov, kar je povzročilo zastoj v cvikariji. Zame -njava trdih kapic na traku 6 je tudi povzročila grlo v cvi -kari ji in slabšo kvaliteto pri cvikanju konic na obeh izmenah. Tako je proizvodnja na traku 6 v drugi polovici oktobra padla za cca l/5, posebno na B izmeni. Na traku 52-7 pa je glavni vz -rek nedoseganja dnevnega plana izdelava expoertnih škornjev art. 41o53 in 41o54, kateri so precej zahtevni, posebno v cvikariji. Poleg tega je primanj -kovalo zgornjih delov, tako, da smo morali začeti z mešano proizvodnje, ki je zlasti v prvih dneh vplivala na storilnost. Na izmeni 7 B pa so izdelovali samo težko obutev, ki terja precej več napora. Zelo slaba kvaliteta trdih kapic nas je ovirala pri namestitvi in cvikanju. Bilo je še več drugih vzrokov, ki so delne vplivali na zmanjšanje sterilno - na zmanjšanje storilnosti, prevelika podlega v peti, striže -nje krzna, triurni izpad elek -tričnega toka in drugo. Montaža 52-6 v Ce se ozremo nazaj in ugotavlja mo uspehe in doseg plana v me -secu oktobru, je pravilno, da obrazložim stanje v katerem se nahaja delovna enota 52-8,ko je sprejela svoj plan za mesec oktober . Montažni oddelek 52-6 je v sredini meseca septembra začel delati v dve izmeni. Izmena, ki je pritla na novo in je bila sestavljena iz delavcev, ki so predhodno delali na traku 52-5,se je zelo hitro uvedla v novo okolje in nov način dela. Konec meseca septembra je bila že enakovredna drugi izmeni. Plan smo do 2o. v mesecu dosegali in celo presegli za 15$.Do takrat smo izdelovali ženske nizke Čevlje, zelo enostavne iz -vedbe. Od dvajsetega dalje pa smo pričeli z izdelovanjem visokih ženskih škornjev in sme do -segli plan le 95$. Gornji deli ženskih škornjev so zelo slabo pristojali na k