K nndelivered ntiui to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE** ' «117 St CHk in. CLEVELAND, O. The hai|H. Weekly te Um United Stat« ef America. Swern Cireolatien 14jM« Subscription rde. Far meni bera yeariy ....$0.84 For nonmembers ............$1.60 Foreign Countriea____UM, Telephone: Randolph 828 fpl Op THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered «e Second.CUaa Matter December 12th, 1923 at the Poet Office at Cleveland, Ohio, Undef the Aet of Angwt 24, 1012 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTA GŽ PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER S, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 42. — No. 42. CLEVELAND, O., 15. OKTOBRA (OCTOBER), 1924. Leto X.—Vol CLEVELANDSKE NOVICE —Umrla je v Lakeaide bolnici rojakinja Marija Dolenc, (prej Muhovec), stara okoli 50 let. Stanovala je na 1585 E. 40th St. Doma je bila iz Radovljice. Za njo je skrbela Miss Jennie Dagarin. Ranjka je bila članica društva Macca-št. 283. Naj počiva ranjka v miru! —Umrl je v Clevelandu eden izmed prvih slovenskih pionirjev v naši naselbini, Anton Pi-žem, katerega je bolezen dolgo mučila, dokler ji ni podlegel. Star je bil 58 let. V Ameriki je bival 33 let. Tu zapušča ieno in eno omoženo hčer; v starem kraju pa zapušča eno sestro. Doma je bil iz Dvpra (Fužin) pri Žužemberku. Bil je član društva sv. Vida (staro) in društva Slovenec, št. 1. SDZ. ter društva Slovenija Svetila ranjkemu večna luč. —Kdor hoče prebiti prihodnjo nedeljo, 19. oktobra popoldne v pravem užitku in razvedrilu, naj ide v našo znano sosedno naselbino Weet Park, O., na igro in veselico tamkajšnjega društva Presvetega Srca Jezusovega št. 172 K. S. K. Jednote; natančen vspored je raz- pravljal neprestano že od leta 1909, keji bi mirpotkeel dne 3. vide« ii današnjega oglasa na-lmafca. 1W J' drugi strani. Težko je nakratko opisati glavno vsebino tridejanske ž&- loigre "Pri Kapelici," o nji se lahko prepriča samo oni, ki jo na odru vidi. V tej igri je mnogo do solz ganljivih prizorov, pa tudi smešnih. To igro je priredil Rev. Kazimir Zakrajšek in je bila vprizorjena z velikim uspehom že po vseh slovenskih naselbinah. Pridite torej v nedeljo v West Park; ne bo vam žal. V igri nastopijo sami člani in članice društva Št. 172, seveda najboljše moči. Po igri sledi ples in prosta zabava. Na veselo svidenje torej prihodnjo nedeljo v Jugoslovanskem Narodnem Domu v West Parka! —Rojake v Collinwoodu opozarjamo na zabavni večer 2 veliko umetniško predstavo, katero priredi znani čarovniški mojster John J. Grdina s svojo družbo prihodnjo nedeljo, dne 19. oktobra zvečer ob 8. uri v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Prireditev se vrši v korist slovenske cerkve v Collin-woodu; vstopnice so že sedaj naprodaj v župnišču. Ta večer bo sodelovalo več znanih slovenskih solistinj in solistov pri petju in sviranju. —Mr. Frank Grdina, drugi starejši sin predsednika naše K. S. K. Jednote je te dni odpotoval v St. Louis, Ma., kjer bo na tamkašnji državni univerzi študiral za zdravnika; ž njim vred je, odpotoval tudi Mr. An-thony Perko iz Newburga, slovenski medicinec, ki bo svoje študije dovršil prihodnje leto. Želimo obema največ uspeha! —Prijatelje dramatike ponovno opozarjamo na novo 4 dejansko igro "Dom," katero priredi društvo "Orel" v nedeljo zvečer 19. oktobra v Knausovi dvorani. SAMOMOR SENATORJA. SENATOR BRANDEGEE IZ CONN IZVRŠIL SAMOMOR. Washington, D. C., 14. oktobra. — Danes zjutraj so našli republikanskega senatorja, Mr. Frank Brandegee iz države Connecticut mrtvega v kopalni sobi njegovega stanovanja; zastrupil se je s plinom v samomorilnem namenu. Takoj zatem so poklicali na lice mesta bližnjega zdravnika, toda isti je dognal, da je senator že več ur mrtev. Pred smrtjo je napisal še par vrstic svojemu šoferju in po-strežnici ter je v zalepko priložil za vsakega en bankovec za |100. Vojni tajnik Weeks, osebni prijatelj pokojnika zatrjuje, da je senator Brandegee izvršil samomor vsled slabotnega zdravja in obupa, ker je nedavno zgubil večjo svoto denarja pri špekulaciji z delnicami. Pokojni senator Brandegee je bila jako uplivna oseba v republikanskih krogih. Rojen je bil leta 1864 v New Londonu, Conn. Urad senatorja je o- je bil torej star 60 let in ne-oženjen. * ■ - AMERIŠKI ZEPPEL1N. POTU PRISTOPAJTE h K. S. K. Jednoti, prvi m najstarejši ▼enaki Ameriki! Umorila mota v spanju. Springfield, 111., 10. oktobra. — 89 letna Mrs. Eunice Sypolt se bo morala zagovarjati pred sodnijo, ker Je dne 7. t. m. u-strelila svojega moža, ko je spal. v Ogromen stadij. V Chicagu, 111., so dne 9. oktobra slovesno otvorili velikanski stadij v Grant parku ob Michigan Ave., koja stavba je veljala 5 milijonov dolarjev. V tem stadiju je prostora za 40,-000 oseb. Zelenkasti lasje. Salt Lake City, Utah. — V državi Utah prihaja povsem nova barva las v modo. Mnogim rudarjem v velikem Bingham bakrenem rudniku postajajo lasje zelenkasti, kar povzroča veliko razburjenja med kemi-sti. Ne samo lasje onih rudarjev postajajo zeleni, temveč tudi brke in obrvi. Izvedenci pravijo, da je nemogoče to barvo odpraviti, ker jo je povzročil zrak v bakrenem rudniku. Ker več tukajšnjih krasotic naravno zavida rudarje vsled povsem novodobne barve las, so si jih pričele same zelenkasto barvati. Najglobokejše morje. Te dni so 145 milj južnoiztoč-no od mesta Tokio na Japonskem merili morje, ter našli dosedaj najglobokejšo točko. Morje je ondi 32,636 čevljev globoko ali nekaj nad 6 milj. Prenos trupla papeža Leo XIII. Risi, 11. oktobra. — Vsled določbe sedanjega papeža, bo truplo slovečega papeža Leo XIII. koncem oktobra t. 1. pre-nešeno v baziliko sv. Janeza La-teranskega in poloieno v stalno grobnico. Slavnost se bo vršila o priliki 16. stoletnice, odkar je bila označena cerkev zgrajena ZEPPELIN ZR-3, NA V AMERIKO. Friedrichshafen, Nemčija, 12. oktobra. — Ravno na isti dan, ko je Krištof Kolumb pred 432 leti odkril Ameriko, pluje danes nad atlantskim oceanom največji moderni zrakoplov Zep-pelin ZR-3, katerega mora dati Nemčija Združenim državam na podlagi verzaljske mirovne pogodbe. Označeni zrakoplov, ki je bil dovršen v tem mestu, oziroma rojstnem kraju pokojnega nemškega grofa Zepoelina, izumitelja modernih zrakoplovov, so danes zjutraj ob 6:30 spustili na dolgo potovanje v novo domovino — Ameriko. Slovesen odhod. Ko je bila napovedana ura odhoda orjaškega Zeppelina, se je na onem prostoru zbralo na tisoče in tisoče ljudstva. Domačini (Nemci), so bili vidno ganjeni, ker so morali dati svoj zadnji največji zrakoplov drugim v roke. Na podlagi verzaljske pogodbe je Nemcem na-daljno izdelovanje letal prepovedano. V neprešteti množici, ki se je poslavljala od Zeppelina ja bilo dosti starih rgp*. kj ao se jokali* v taanotku, ko sa je jei zrakoplov dvigati. Je vojaška godba zaigrala'nemško narodno himno "Deutschland ueber Ailes," letalci so pa pri odhodu metali rože na množico gledalcev. V zrakoplovu se nahaja 82 oseb in sicer 28 Nemcev ter 4 ameriški častniki; pri vodilnem stroju je Dr. Hugo Ecken-er, predsednik Zeppelinove tovarne. Zeppelia plove po 130 milj na uro. Cez 2 uri po odhodu iz Friedrichshafen je Zeppelin že pre-plul vosgeške alpe in dospel v Francijo; ob 12:40 je zapustil obrežno mesto Bordeaux, zjutraj ob 2. uri se je pa ustavil na azorskem otočju na atlantskem morju. Prvi čas je naredil ta orjaški zrakoplov po 180 milj na uro; povprečno pa pluje po 80 milj. Z azorskega otočja bo Zeppelin krenil preko Atlantika do Bermuda otočja in dospel ob u-godnem vremenu že v sredo dne 15. oktobra na cilj v Lake h u rs t pri New Yorku, preplovši nekaj nad 4,000 milj v treh dneh. Opis Zeppelina ZR-3. Sedaj ameriški Zeppelin ZR-3 je največji zrakoplov na svetu; v dolžini prekaša svojega sovrstnika "Shenandoah" za 23 čevljev. Zeppelin tehta 12,<950 funtov; ima močno brezžično brzojavno napravo, 4 motorje po 500 konjskih sU in toliko gasolina, da lahko brez presledka pluje 8,000 milj. Od enega konca do drugega meri 656 čevljev ali samo za 136 čevljev mani kot znan WooMorth-ov nebotičnik v New Yorku. V prorezu meri 92 čevljev; visok je pa 100 čevljev. V njem se nahaja kuhinja, spalnice, obe-dovalnice in razne druge pri-kladnosti za potovanje. Nemci so zelo veseli in ponosni, da so ta produkt svoje podjetnost izročili Združenim državam, ker s tem pričakujejo obnovitve nekdanjega medsebojnega prijateljstva. DRZEN BANlHT. UBEGLI BANDIT USTRELIL POLICAJA. ,-— New Hritain. Conn, 12. oktobra. — 34 letni Gerald Chap-man, najbolj predrzni in nevarni bandit iz New Yorka, je spravil danes tukajšnjo policijo v velike zadrege. Ko je hotel s> svojim tovarišem W. J. Sheanom oropati neko zlatarsko trgovino na Main cesti, ga je obkolilo pet policajev. Predrzni bandit jim je pa srečno ušel in pri tem še ustrelil policaja Jack Skeelija. Gerald Chapman je oblasti že večkrat potegnil za nos; pred 3 leti je opoldne na Broadway v New Yorku napadel poštni voz in odnesel za $1,000,000 gotovine. Ko je bil vsled tega aretiran, je skočil skozi okno zveznega poslopja in ušel, nakar so ga šele čez več mesecev izsledili. Vsled poštnega ropa je bil obsojen na 25 let ječe v Atlan-ta, Ga. Tudi od tukaj je ušel in kasneje enkrat v mestu Athens, Ga. Že 4 krat u^eglega kralja banditov sedaj Vsa policija na iztoku marljivo išče; kdor ga dovede oblastim živega ali mrtvega, dobi lepo dl&r&do. Mlad1 morilec; Middiebarg, Pa., 11. efcttobra. Tukajšnji sodnik Potter je danes obsodil 18 letnega Ralph H. Shadel-a na 20 let ječe, ker je nedavno ustrelil svojega gospodarja,' farmerja H. C. Willow-a Shadel se izgovarja, da je u-mor izvršil po -naročilu mlade farmarjeve žene, ki je bila vanj zaljubljena; Mrs. Ana Willow pride jutri pred poroto. VESTI E JUGOSLAVIJE. OBČINSKE VOLITVE V MARIBORU. NEMČIJA DOBI OGROMNO MEDNARODNO POSOJILO. Brutalen' umor. Columbia, S. C. —Tukaj se je te dni izvršil zelo brutalen u-mor, kojega ima na vesti komaj štirinajst let stari farmer-jev sin Asbury Wessinger. Navedeni dečko se jfe mudil na obisku pri svoji teti, da bi našel svoj, baje ondi pozabljeni in zgubljeni žepni nožič. Ker mu je teta zatrjevala da njegovega nožka ni našla, je postal mladi nečak zelo jezen in vnel ae je med obema prepir, nakar se je teta podala v hlev, da pomolze kravo. Razjarjeni deček je zatem s toporiščem nevarno pretepel dva tetina otroka, dečka 6 in 4 let stara ter komaj leto staro dete (deklico). Nato Be je s sekiro napotil v hlev in ž njo teto od zadej vsekal po glavi, ko je ravno molzla kravo. Ne-srečnica je danes v tukajšnji bolnišnici umrla; vsled hudih telesnih poškodb bosta tudi umrla njena dva starejša otroka (sinova). -o- —Poznana sirota, Mary Pečjak je odšla 8. t. m. iz Clevelanda v staro domovino. Dobra srca rojakov so ji pomagala, da je nabrala toliko denarja di si je kupila vozni listek in da ima še par dolarjev na razpolago. Navedenka se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Maribor, 21. septembra. — Današnje občinske volitve so končale s sijajno in veličastno zmago narodnega bloka. Voliv-na vdeležba je bila sorazmerno povoljna, saj je znašala 69.34 odstotkov. Od 6,622 volivnih upravičencev je glasovalo 4,592 volivcev. Za zmago so se borile štiri skupine: Narodni blok (SLS, JDS, NSS, NRS), Social-no-demokratska stranka, "Domača gospodarska stranka (Nemci), Neodvisna gospodarska stranka (vitez Zagorski) in Delavska lista skrajno levičarskih elementov. Narodni blok je dobil absolutno . večino in hkrati 32 mandatov. Od teh 32 občinskih mandatov odpade: na Slovensko ' ljudsko stranko 15, na demokrate 8, na narodne socialiste 6, in na radikale 3 mandati. Socialisti so od zadnjih občinskih volitev (1921) napredovali za 20 glasov, v celoti pa jih je ubil občinski voli vni red. S težavo so izvoje-vali 4 mandate. Isto število sedežev so dobih Nemci, ki so se, izza parlamentarnih volitev ojščIH za & feaso* Pričakovali so f«?, i so se temeljito zmotili. Komunisti so vidne nazadovali in je njihov pribor-jeni mandat še sporen. V narodnostnem oziru so pokazale današnje volitve znaten porast slovenskega življa. Pri občinskih Volitvah leta 1921 so beležile vse slovenske narodne skupaj samo 1,671 glasov. Danes šteje Maribor 2,405 zavednih slovenskih volivcev. Število mandatov znaša 41. Smrtna kosa . — Dne 18. septembra je v Novem mestu umrl 60 letni posestnik in tr* govec Mihael Mramor. — V Zrečah pri Celju je preminul tamkajšnji veleposestnik in trgovec Martin Kračun. — V Celju je umrl kapucin P. Gabriel Bajec, brat Janko Bajca, nad-učitelja v St. Vidu nad Ljubljano, — V Trbovljah je umrla posestnica Marija Kmet, rojena Ferle. — V Št. Vidu pri Planini je umrl Mihael Jazbinšek. — V Ljubljani je preminul Alojz Merlak, vpokojeni uradnik Kranjske hranilnice. — Dne 17. septembra je umrla v Kamniku gospa Eliza Kette, mati okrajnega glavarja Otona Kette in inženirjeva vdova. — Dne 21. septembra je v Zeleni Jami pri Ljubljani umrl 55 letni Ivan Gašperlin, kurjač Južne železnice v pokoju Radgonske žrtve. Maja 1918 so se pobunili vojaki 97. peš-polka v Radgoni. Bilo je ustreljenih osem vojakov za vojaško jahalnico v Radgoni. Te dni so Italijani prepeljali kosti enega ustreljenca, ki se piše Maniacco. "Očividec" popisuje v "Novicah" te dogodke. O tem piše tudi profesor Slavič v knjigi "Prekmurje," kjer pa pravi, da je bil Rudolf Ukovič iz HruŠi-ce ustreljen Že 27. maja, ne 29. maja, kakor piše to "očividec/ obenem z Antonom Melitznom sinom učitelja z Primorskega Zal, da je odbor sa judenburške žrtve pozabil na te slovenske žrtve v Radgoni, dočim Italijani svojcev niso London, 11. oktobra. — Med Nemčijo in raznimi drugimi državami je sklenjena pogodba za 800,000,000 zlatih mark ($200,-000,000) mednarodnega posojila v svrho plačevanja povojne reparacije. V to svrho bodo v podpisovanje izdani bondi po $92 po 7 odstotkov, izplačljivi v 25 letih. Kvota tega posojila je po raznih državah razdeljena sledeče: Združene države $110,000,000. Anglija 112,000,000 funtov šterlingov. Belgija 1,500,000 funtov šterlingov. Francija 3,000,000 funtov šterlingov. Švica 3,000,000 funtov šterlingov. Holandaka 2,500,000 funtov šterlingov. Italijs 1,500,000 lir. Švedska 3,250,000 kronorjev. Izdajo bondov za Združene države bo prevzela znana new-yorške banka J. P. Morgan & Co. Pr«i v POSOJILO NEMČIJI. RAZNE VESTI. vami se ne iždajejo ivljanskl papirji. $ Naturalizacijski zakon določa, dJt ni dovoljeno podati pred sodnim pisarjem izjave o nameri na dan volitve ah tekom tri-desetdaevne dobe pred kakršnimikoli volitvami, ki se vršijo v delokrogu sodišča. Z drugimi besedami, nihče ne more dobiti takozvanega prvega državljanskega papirja med 4. oktobrom in dnevom po novemberskih volitvah. Naj si vsi interesirnaci to dobro zapomnijo,-da si v tej predvolilni dobi prištedijo nepotrebne poti k naturalizacij skemu uradu in na sodnijo. Ravno tako se v tej predvolilni dobi ne vršijo nikaka končna zaslišanja na sodiščih v svrho podelitve ameriškega državljanstva; ne izdajejo se torej nikaki "drugi papirji." Ostali opravki naturalizacijskega postopanja kot vlaganje prošenj za naturalizacijo, pa se vršijo kot po navadi. Ustanavljajte nova krajevna društva! Cttajte lepe nagrade jubilejne kampanje! | Smrtno se je ponesrečil v sredo 17. septembra na postaji Zi-danimost železničar g. Fran To-mazin. Zlomilo mu je hrbtenico Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Celje, kjer je še isti dan umri.. ; Truplo blagega pokojnika so prepeljali v Ljubljano, kjer ao ga položili k večnemu počitku. Umri je 21. septembra ob 1. Uri popoldne splošno znani bivši restavrater na južnem kolodvoru, g. Josip Schrey, veletrgo-vec z vinom in hišni posestnik. Roiehal je še dolgo Časa na vodenici in srčni napaki. Pokojni g. Schrey si je z izredno pridnostjo in vztrajnostjo pridobil lepo premoženje. Prevzed je tudi dobrosnano gostilno "Pri fajmoštru." Pokojnik je bil splošno priljubljen in spoštovan Star je bil šele 54 let. * V Slavni francoski pisatelj Ana-tole France umrl. Tours, Francija, 12. oktobra — Danes je umrl prvak francoskih pisateljev, Anatole France, v visoki starosti 80 let, ki je pol stoletja plodonosno deloval na literarnemrpolju; bolehal je vsled oslabelosti že zadnje tri mesece.? • Anatole Franca prištevajo med najboljše pisatelje tekočega stoletja; njegova krasna dela so prestavljena skoro v vse modeme jezike. O pokojniku se je bivši angleški ministrski predsednik MacDonald še letos sledeče izrazil: "Zaman iščete še živečega pisatelja, katerega tako visoko čislajo v njegovi domovini, ali da bi si pridobil med svojim ljudstvom toliko simpatije, kakor ta francoski genij." Dan pogreba za pokojnim pisateljem še ni določen; znano je le to, da se bo vršil na državne stroške. Berač morilec. St. Louis, Mo., 10. oktobra. — Policija je aretirala 68 letnega pohabljenega berača Ed. Boyda, ker je na ceati v prepiru pobil na tla John J. Bligh-a, da je umrl. Boyd ima samo eno Zaplenjen parnik tihotapcev z žganjem. New Tork. 12. oktobra. — Carinski stražniki ao danes v newyorškem zalivu zaplenili nek 964 tonski tovorni parnik iz Belgije z ogromno množino opojne pijače. Dasiravno so bili tihotapci dobro oboroženi, so jih stražniki brez težave spravili na suho, ker so bili vsi pijani. Na parniku so našli 43,000 zabojev najboljše viške in $26,000 v gotovini. Aretiran kapitan tihotapcev zatrjuje, da,bi ne bil padel pravici v roke, če bi bilo njegovo moštvo trezno. Produkcija zlata v Kanadi. Ottawa. Kanada. — Lansko leto se je v raznih provincah Kanade produciralo 1,243,341 unč zlata v skupni vrednosti $25,702,139. Največ zlata se je nakopalo v pokrajini Ontario, skoro 90 procentov ali 981,704 unč v vrednosti okrog $20,000,-000. Lepa nagrada I^atonia, Ky., 12. oktobra. — Na tu se danes vršeči mednarodni konjski dirki je zmagal frhneoski konj Epinard; njegov lastnik bo prejel razpisano nagrado v znesku $50,000. Dirko je gledalo nad 40,000 oseb. Oče aretiral sina. Carlinville, IIL, 9. oktobra. — Tukajšnji pomožni šerif Ed. Kahl je danes aretiral svojega sina Lesterja, katerega so zasledovale oblasti vsled umora njegove mlade žene. "Munšajn" povzročil steklino. Chester, IIL, 10. oktobra. — Zdravniki tukajšnje mestne bol-nišiftce imajo v oskrbi tri osebe, na katerih se kažejo znaki hi-drophobiae ali stekline. Nedavno se je nek prav notorični pijanec 'napil slabega žganja nakar je začel na cesti besneti in napadati mimoidoče. Pri tem je obgrizel James Negri-ja in Walter Harrisa, ki kažeta oba znake stekline. VAŽNO NAZNANILO. Vsem tistim članom društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kan- je dolžnost, da pride vsak član. Tudi vas prosim, da pridete na to sejo, ker imamo nekaj važ- sas City, kans., ki niso bili na- nih stvari za rešiti; na tej seji vzoči pri zadnji mesečni seji bo prečitano tudi finančno poro- dne 5. oktobra, se naznanja, da je društvo sklenilo kakor sledi: Ker je otvorjena jubilejna kampanja naše dobre mamice K. S. K, Jednote za dobo šestih mesecev, in ker se nudijo lepe nagrade kakor društvu tako tudi posameznim članom in članicam za pridobivanje novih članov, se je soglasno sklenilo, da naše društvo plača tudi nagrado $1 tistemu, ki pridobi novega uda za pristop. Torej pozor članih Tukaj se nam nudi dvojna nagrada za vsakega no- čilo za zadnje 3 mesece. K sklepu tudi prosim vse prizadete, da poravnate zaostali dolg na asesmentu, inače boste imeli neprilike. Upam, da bodo cenjeni člani to moje naznanilo vpoštevali in se po njem ravnali. S sobratskim pozdravom, Anton Kolar, tajnik. NAZNANILO društva sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. Članicam se naznanja, da je vega člana aH Članico, in še več !i društvo določilo prosto društve- Kdor pa v teku šestih mesecev pridobi deset (10) dobrih članov ali članic, mu še društvo plača za njegov trud in marljivost posebno nagrado v znesku $5. To je res nekaj izvanred-nega! Zatorej vsi, brez izjeme, na delo, ker vsakdo ima gotovo kakega dobrega znanca ali prijatelja, da mogoče še ni pri nobenem podpornem društvu. Veliko jih je pa, ki so že pri enem društvu, pa jim to ne zadostuje v slučaju bolezni in nesreče. In če bomo vsi marljivo delali za pridobitev novega članstva, bo s tem nekoliko nam samim v korist, društvu in Jednoti v napredek. Najbolj bo pa v korist vsakemu novopristoplemu članu, ko bo spadal v vseh ozi-rih dobremu društvu in najstarejši in najmočnejši katoliški Jednoti: no pristopnino, kar pride en dolar manj plačila pri pristopu; in ta prosta pristopnina velja do 1. januarja, 1925. Kakor ste gotovo že čitale v zadnjih številkah "Glasila," se je pričela s 1. oktobrom velika kampanja, ki traja do 31. mar-ea prihodnjega leta. Ta kampanja ni samo za odrastii, temveč tudi za mladinski pddelek. Kampanja pomeni agitacijo ozi roma klic na delo za pridobivanje novih članov in članic K. S. K. Jednote. Sedaj lahko pridobi vsaka članica najmanj eno novo, ker je prosta društvena pristopnina; poleg -tega dobite za vsako novo predlagano članico $1; torej čim več bo novih članic, tem več bo dolarjev; s tem tudi društvu pripomorete v tekmi do kake nagrade, katerih je več. Kaj, ali ne bi bilo lepo, Tbrej še enkrat opozarjam če bi naše društvo dobilo prvo vse člane našega društva sv. nagrado? Petra te Pavla; št. 38, da gre- Morda še ni vsem članicam ste pridno na delo za agitacijo znano, da sprejemamo tudi in pridobivanje novega član- otroke (dečke in deklice) od 1. stva. Tukaj ni sedaj nobenega do 16. leta v Mladinski oddelek. izgqvora; treba je samo dobre Asesment za nje se plačuje sa-volje! Vsakdo naj skuša vsaj, mo po 15 (petnajst) centov na nekaj dobrega za društvo stori- mesec, kar je jako malo. Najti, saj časa imamo celih šest večja posmrtnina za otrokom mesecev; potem bomo lahko po- znaša $450. Tekom kampanje nosni na krasni napredek. To- pa dobite 50 centov za vsake-rej ne pozabite lepih posebnih ga otroka, ki ga predlagate, nagrad! Važno! Sprejme se tudi otro- K sklepu pozdravljam vse ke slovenskih starišev, kojih članstvo našega društva, tako stariši, oče ali mati, niso člani tudi naše dične Jednote, želeč naše Jednote. Glede sprejema svakoga suspendiral kojega ne bum atrese imal na rojca. To neka služi svima na putni listi i u bttzmi, osobito onim, koji ne polaze sjednice. 3. Bračo i sestre! Opominjam vas tudi, da si svaki svoj certifikat pregleda, jeli su vam prav dediči v njem riaznačeni, lii su nekojim pomrli; nekoji su se poženili itd. Pak vam je treba predelati certifikat. Na zadnoj uri je prekasno; može nema poleg svijedoka ili tajnika; a naša Jednota ne može platiti drugačije nego što v certifikatu stoji; a posle je s tem neprilika. Nekoji vele, da to Jednota lahko izplati; jest plati lahko kako se certifikat glasi i postava donaša; zato se držite ovega naznanila, da ne bute posle rekli, da vam nije Brozenič sve uredil dobro. Zato vas opominjam da svakome kome kaj ni prav, nek mi se prijavi domu; od moje strane sve ispravim kaj se mene tiče, jer se bliža konec leta, da se bu biral novi odbor, da ne bi re-kal novi tajnik, da sam mu ja ostavil puno dela. Kaj bi se meen tikalo od moje strane, sve željim izpraviti i čisto drugim predati. 4. Bračo i sestre! Koji imate pri sebi tikete od prošlega "bala," molim, da mi predate nazaj, ako nis^e prodali, a za prodane oni izročite novce. 5. Opominjam otce i majke, koji nemaju upisano svoje dece pri našem ponosnem društvu i K. S. K. Jednoti, neka se po-žure dok jim se nudi ovakova lijepa priljika: prosta pristopnina a prvi mesec asesment i knjižica; tega vam ne nudi ni ena organizacija kako vam naša K. S. K. Jednota; a fcecu bOm upiseval kada god ju dopeljete k meni svako vrijeme. Primarno decu od 1. do 16. leta; o smrti se plača od $17 do $450. Asesment mesečno samo 15 centov. Primamu tudi decu, kojim nisu stariši člani Jedno- Ovaj dopis neka služi svima za dobro koji se želiju pri do-brpj organizaciji os^urati." Sobratski vam pofcdrav, Matt Brozenič, tajnik. vsem v tej kampanji obilo božjega blagoslova. Peter P. Šterk. Vabilo na igro "KRIVOPRISEŽNIK," katero priredi društvo sv. Veronike, št. 115, K. S. K. Jednote v Kansas City, Kans., v nedeljo dne 19. oktobra. Naznanjam vsem članicam tega društva, da smo pri zadnji mesečni seji sklenile, da mora vsaka članica dva tiketa vzeti; tiketi so po 50 centov; čisti dobiček te prireditve je namenjen za društveno blagajno. Torej članice društva sv. Veronike in tudi druga društva v Kansas City, Kans., so vsi u-Ijudno vabljeni na to igro. Igra bo jako zanimiva, ker v Kansas City . imamo izborne igralee. Torej vsi Kansasčani na svidenje dne 19. oktobra. Tudi vabim vse tiste žene in dekleta, ki niso še v nobenem društvu, naj pristopijo k našemu društvu sv. Veronika in K. S.. K. Jednoti, ker ne znate, kdaj vas lahko kaka nesreča zadene. "" S sosestrskim pozdravom, Marie' Milčinovič, preds. takih otrok se zglasite pri meni na domu, da vam dam pojasnila. Drage mi sosestre! Zdaj cvete pšenica! Zdaj je oni čas, da pridobimo dosti novih članic, da bomo dosegle naš cilj in ta je: Naše društvo mora biti največje pri K. S. K. Jednoti. Delajmo torej za napredek in procvit naše dične Jednote, da bo štela prihodnjo spomlad že 25,000 članstva. Še enkrat apeliram na vas, da pridobi vsaka članica vsaj eno novo kandidatinjo. Nikar se ne ustrašite agitacijskega dela, ampak nastopimo vse ko-rajžno, da bomo dosegle zaže-ljeni uspeh! S sosestrskim pozdravom, Josephine Menart, tajnica. 1277 Norwood Rd. I n Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa. 1. Se naznanja članom i članicam, da se je obdržavala pro-šla sjednica 12. oktobra, i koji nisu uplatili svoga asesmenta da donesu i plati ju doma pri meni; ubirati ču uplatu do 20. u mjesecu. Koji se dotlje ne prijavi, ž njem se bu postupalo po pravilima K. S. K. Jednote i se ga bu suspendiralo. Bračo i sestre! Več se ne bu nobenemu duglje 2 nijeseca dalo kredita, jer smo se več opekli, da smo pobrali, a društvu ledja Vabilo na vinsko trgatev. katero priredi društvo sv. Ane, št. 173 K. S. K. Jednote, Mil-waukee, WiS., dne 26. oktobra v Harmonie dvorani. Začetek veselice točno ob 2. uri popoldne zato prosim vse članice, da bi se vdeležile le prireditve v polnem številu, ker bo ta veselica prirejena v korist društvene blagajne. Vabim tudi nečlane in nečla niče iz tukajšnjega mesta, in okolice, kakor tudi vsa cenjena sosedna društva iz Milwaukee in West AUis, Wis. Na veselici bo igral slovenski orkester pod vodstvom g. J Teršinerja. Za žejna grla, srbeče podplate in prazne želodce bo skrbel odbor, da bo vsak zadovoljen. Torej na svidenje dne 26. oktobra t. 1. v Harmonie dvorani! Antonija Koropec, tajnica Pozor članice društva Marije Čistega Spočetja, št. 85! Članice društva št. 85 v Lorain, O., so prošene, da se vdeležijo prihodnjo nedeljo, 19. ok tobra blagoslovljenja nove hrvaške cerkve. Zbirajo se ob 8:30 zjutraj v Virantovi dvorani. Ne pozabite vzeti regalije s sabo! NAZNANILO. , Iz urada društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn. Naznanjam članom uflenovp-nega društva in jih opominjam, j okrenuli. Stoga se držite stro-da se udeležite prihodnje seje, go pravila i društvenih sklepov, ki se vrši dne 19. oktobra, to bo 2. Opominjam svakega člana tretjo nedeljo v tekočem mesecu ob 1:30 popoldne v dvorani pevskega društva. Samo ne pozabite se vdeležiti te seje, ker bo tričetrtletna; na tako sejo i članicu kada se koji preseli (premufa), da mi javi atresu staru i novu, da mu znam ka-mo pisati u slučaju za društvene posle i opomene, jer bum in sosestre, da pazite, komu boste poverili svoje glasove. Odprite na široko svoje oči ter premislite, kopa boste volili. AU je dotičnik dober katoličan in vnet Slovenec? Ali je v resnici vreden iste službe ali ne ? Izberite si take može, ki so vneti za vero, dom in narod. Ne ozirajte se na take, ki pravijo: "Jaz sem mož za to," potem se pa na sejah izkaže, da je nesposoben za urad kakor se je to nedavno zgodilo. Ves mesec se pripravljajo na sejo, potem pa ondi govorijo, kakor bi bilo podporno društvo kak političen klub. Dalje vas prosim, dragi mi sobratje in sosestre, da ne pozabite tudi druge opominjati za pristop v naše društvo. Pojasnite vrednost društva takim neprevidnežem, ki se ga ogiba jo vsled previsokih asesmentov, ali ker so popolnoma zdravi? Ali imajo pa ti zajamčeno, da ne bodo nikdar bolni in nikdar stari? Lahko jih že danes zadene kaka nesreča ali bolezen, kajti groba vrata so noč in dan odprta. Prigovarjajte jim za pristop osobito sedaj v času jubilejne kampanje. Glejte, da bomo dobili tudi kaj mladine v društvo. Oče in mati, vpišita svojo deco pod zastavo našega društva in K. S. K. Jednote. Privadite otroke, da naj po nikljih hranijo za asesment, ki znaša zanje samo 15 centov na mesec. Odvadite jih, da ne bodo denarja po nepotrebnem zapravljali v kino glediščih, kar jim je večkrat v moralično škodo. Privadi mladino štediti, to ji bo za vedno v korist. Zdaj ' je najlepša prilika za agitacijo, ker se dobi za vsakega novega član#.. ali članico en dolar nagrade. Zdaj stopimo na plan vsi Slovenci v Bridge-portu. Tukaj imamo tri društva, a v našem jih je žal naj-bolj malo; lahko bi nas bilo nad 300. Ražložite vsakemu koristi, katere bo imel od društva. Podpora bo vsakemu dobrodošla, najsibo že poročen ali samec. Katoliški Slovenci pristopajte v katoliško društvo. Svoji k svojim! Katoliško dru štvo skrbi za telesni fH tudi duš ni blagor svojih članov, torej v življenju in tudi ob smrti in po smrti. Te vrstice sem napisal v nadi, da bodo obrodile med našimi rojaki v tukajšnji naselbini obilen sad. S sobratskim pozdravom, Član dr. sv. Jožefa, št. 148. Bridgeport, Conn. — Dragi mi sobratje in sosestre: Mislim, da mi ne boste zamerili, če prihajam s temi vrsticami naše iztočne slovenske naselbine, Bridgeport, Conn., ki širši javnosti menda ni dosti znana po redkih dopisih. Te vrstice veljajo pred vsem članstvu našega društva sv. Jožefa, št. 148, K. S.-K. Jednote. i Pomislimo torej naš položaj, ali kako stojimo. Leto se nam bliža h koncu, ko bo treba voliti nove odbornike.. Že zdaj vas opominjam, dragi mi sobratje m1klova zala V WAUKEGANU, ILL. Zopet se bo nudila prilika ljubiteljem lepe dramatike in zabave v naši naselbini dne 26. oktpbra, ko bo naš Slovenski Dramatični Klub Združenih Društev priredil in predstavil krasno ljudsko igro "Miklova Zala." iMfc je lepa in zanimiva od prftetka do zadnjega, in je povzeta iz splošno znane povesti "Miklova Zala." Lepi so vsi prizori in ganljivi. Vidi se, kako se je slovenski narod boril proti Turku in kako je Zatika dosegla svoj cilj. V resnici je igra nekaj zanimivega in krasnega. Da so pa igralci na svojem mestu, naj le omenim glavne uloge. J * r Očeta Serajnika predstavlja naš znani ighilec, Alojzij Žu-pec; njegov sin je Andro Ogrin Glavno ulogo, Zalika-Val/Umek Almira Frances Opeka; Isken-dpr, turški poveljnik, John Končan. Med igro bodo tudi nastopila dekleta s svojimi ukulele in pa ffcvartet slovenskega dramatičnega kluba. Na to veselico vabi Slovenski Dramatični Klub vse rojake in rojakinje iz Waukegana in North Chicago in okolice. Igra se prične točno ob 7. uri zvečer Vstopipa za odrastle 50 centov za otroke 15 centov. Na svidenje ! ,» Odbor. K*iwas City, Kans. - Cenjeni urednik: Prpsim, da priobčite ta dopis v predale vašega lista, da spolnim svojo obljubo, ko sem vam že zadnjič obljubil, da se oglasim, ko bo "čriček prepeval in pojdemo brat." Pa za sedaj to opisovanje opustim za drugič, ker imam vam naznaniti neko žalostno novico. Tukaj je umrla za vročinsko boleznijo dne 7. septembra rojakinja Antonija Schneller, rojena Križ, soproga našega žup-ljana, Mr. George Schnellerja, v starosti 24 let. Zapušča tukaj žalujočega soproga in dvoje otrok, deklico, staro nekaj čez dve leti in dečka v starosti štirih mesecev.-Tudi zapušča tukaj tri sestre in več drugih sorodnikov. Pogreb se je vršil dne 10, septembra iz naše farne cerkve sv. Družine v spremstvu društva sv. Veronike, št 115, K. S. K. Jednote, katerega članica je bila pokojna. Re-quiem sv. mašo so darovali naš č. g. župnik, Rev. John Perše in zemeljski ostanki so bili pokopani na katoliškem pokopališču Mount Calvary. Pokojna je bila rojena v vasi Draga na Kranjskem. Žalujočemu soprogu in prizadite družini naše sožalje in ranjki naj sveti večna luč! Nadalje imam za. poročati drugo žalostno novico, katero bodo gotovo čitatelji tega dopisa s pozornostjo čitali. Namreč 20. septembra so dobili g. župhik, Rev. John Perše brzojavko if Olpe, Kans., da je njih bratranec, Mihael Šterbenc u-mrl. Gospod župnik so povedali o pokojnemu sledeče: Pokojni Mihael Šterbenc je umrl v lepi starosti, namreč bil je atar preko 85 let. Rojen je bil v Starem trgu pri Poljanah na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1881. in se naselil v Olpe, Kans., kjer se je lotil farmarskega dela, tako da bil nad 43 let v tem mestu. Bil je premožen in zelo spoštovan po celi okolici. Bog je' obdaril pokojnega, s potomci, tako kakor je pisano v sv. pismu, da je Bog rekel Abrahamu, da bo pomnožil njegov rod, kakor zvezde na nebu in Jcakpr pesek v morju. Tako je tudi ta naš ro5 jalc dočakal, da je videl svoje štiri rodove potomcev. Nam reč njega je Bog obdaril z devetimi otroki, od katerih so štirje moški in pet žensk. Otroci še vsi žive, katerih ena je redovnica tega reda v Clevelandu, O., ki so bolniške- strežnice. Nadalje prvih vnukov je bilo 39, drugih in tretjih pa skupaj 59, tako da znaša to lepo število skupno 107 oseb "Zanimivo je tudi, da vsi ti govorijo izvrstno slovensko, tako kakor bi bili rojeni v starem kraju. Ponosni moramo biti Slovenci na te naše pionirje, ki so postavili temelj, resničnega in dobrega katoliškega življenja svojim potomcem in jih ni omajal noben še tako hud vihar brezvercev, vzgojili so svoje otroke po katoliško. To je lep vzgled vsakemu, kako velike koristi in dobrobit za vsakega, da se ravna po dobrih nasvetih in po pouku svojih starišev, kateri so vcepili v "nežni mladosti v otroška srca ljubezen do naših dveh svetinj, svete katoliške vere in našega milega slovenskega jezika. Tako je tudi ta naš rojak živel po naukih svojih starišev, katere je ljubil in lako tudi dočakal lepo starost in božji blagoslov je rosi! nad njegovo hišo. "Nadalje, Mihael Šterbenc je bil eden prvih naseljencev v Olpe, Kans., bil je jaka spoštovan in poznan po celi okolici farmarjev, kakor tudi meščanstvu. Zapušča živo.soprogo 107 potomcev. Pogrebni m sprevod se je vršil dne 22. septembra "v Olpe, Kans., iz kato-ške cerkve sv. Jožefa." Mašo zadušnico je bral č. g. župnik, Rev. Perše, pokojnega bratranec, ob asistenci dveh domačih častitih gospodov. Pokopan je bri poleg svojih starišev, katere je pred leti k sebi dobil iz starega kraja, na katoliško pokopališče. Sprevod je bil jako velik, ker cela okolica je prišla priljubljenemu možu izkazati zadnjo čast. Tako, dragi nam rojaki snivajo sanje pravičnega naši prvi pionirji, kateri so trdno stali, kakor hrast in skala proti brezver-stvu. Spavaj sladko spanje, dragi rojak v zemlji, katero si toliko ljubil, celih 43 let. Pokojni je pokazal, da z lepim vedenjem in s pravimi katoliškimi načeli se pride povsod v vsakem mestu do napredka in vspeha. Naše sožalje vdovi, Mrs. Šterbenc in celi rodbini, tako tudi č. župniku, Rev. Per-šetu na izgubi svojega bratranca! Pokojnemu pa R. I. P.! Na potu s konvencije J. S. K. Jednote je Mr. Anton Korošec iz Leadville, Colo., obiskal č. g. župnika Rev. Peršeta. Mr. Korošec je organist pri slovenski fari sv. Jožefa, pelje pa tudi obrt, gostilno mehkih pijač. Vesel je bil, da je zopet enkrat po dolgem času segel v roko svojemu prijatelju. Želimo Mr. Korošcu, kakor tudi vsem drugim rojakom v Leadville, Colo., mnogo sreče in božjega blagoslova. V zakonski stan sta stopila 22. septembra Mr. John L. Bu-kovac, sin našega uglednega farana John Bukovca, ki živi na Ohio, z Miss Frances Derčar, hči vrlega farana Louis Derčar-ja. Poroka se je vršila v naši farni cerkvi sv. Družine s sv. mašo. Mlademu paru želimo mnogo sreče v zakonskem stanu, posebno pa pevci in pevke cerkve sv. Družine žele mnogo blagoslova božjega. Miss F Derčar je bila vrla korna pevka ter tudi izvrstna igralka pri predstavah na odru. Vila rojenica se je vstavila v naši naselbini pri rojaku Peter Gergichu in soprogi Katarini, rojeni Novak ter jim pustila čvrstega sinčka, kateri je bil krščen dne 7. septembra v naši cerkvi in so mu dali ime Edvard John. Čestitamo! Nadalje se je tudi vstavila gospa Štorklja rn u » 2S OVfICI: CUV li --— girauMA ona ===== KAMPANJSKI GLASOVL PRIDOBIVAJMO MLADINO V NAŠE VRSTE! Moj prvi osebni klic povodom velike jubilejne kampanje K. S. K. Jednote naj bo namenjen našemu Mladinskemu oddelku. Ze neštetokrat se je povdarjalo o neprecenljivi vrednosti mladinskega oddelka pri bratskih podpornih organizacijah. Jasno in povsem naravno je, da je mladina pri vsaki državi, vsaki družini in vsaki Jednoti glavni temelj njene bodočnosti. Narodi brez naraščaja^ izumiraj o, družine brez otrok izginjajo in jednote brez mladih članov pešajo. Ze v uradni objavi glede otvoritve te kampanje je bilo označeno, da je rtaš namen v prihodnjih šestih mesecih doseči število 10,000 (deset tisoč!) članov v mladinskemu oddelku; do tega števila nam jih manjka še 1,900. % Vprašanje naSlane, če bomo dosegli zaželjeni uspeh? Prav lahko, če hočemo! Naša Jednota šteje sedaj 147 društev. Razdelimo torej kvoto 1,900 novih mladih članov med ta društva, nakar dobimo .po 13 članov mladinskega oddelka na vsako posamezno krajevno društvo za dobo 6 mesecev. Povprečno prideta sleherni mesec samo dva nova člana na eno društvo. Mislim, da to malo število ni pretirano, ker se v mladinski oddelek sprejema otroke v starosti od 1 do 16 let. Ker mi je znano, da je po nekaterih naselbinah zelo težko agitirati za mladinski oddelek, ker nimajo poročeni člani več otrok za pristop, naj takim društvom služi sledeče kampanjsko navodilo: V*našo Jednoto se sprejema tudi otroke, kojih stariši (oče ali mati), ne spadajo v Jednoto. Morda je ta točka še nekaterim uradnikom društev in članom — neznana. Ako imate kakega sorodnika, prijatelja, znanca ali soseda, ki še njma svojih otrok nikjer zavarovanih, priporočite mu vaše krajevno društvo ia našo Jednoto. Govorite o tem z društvenim' tajnikom, da uredi vse potrebno za pristop. V tem slučaju boste vi ali kak uradnik društva nastopili kot oskrbnik dotičnega otroka, da namesto njegovih starišev podpišete sprejemne listine in da plačujete vi zanj 15 centov na mesec, katere vam otrokovi stariši izročijo; tako prejme tudi bskrbnik posmrtnino v slučaju smrti otroka, da jo izroči starišem. To je jako važna točka , ter bd lahko mnogo pripomogla v sedanji kampanji. Ce naša Jednota do 1. aprila, 1924 pridobi še 1,900 mladih članov (otrok), jih bo štel ta oddelek 10,000 in s tem bo Jednotin obstanek za vedno zagotovljen. Torej na delo za pridobivanje članov v našem mladinskem oddelku! ANTON GRDINA, glavni predsednik K. S. K. Jednote. RAZDRAPANE DUŠE. (V resni preudarek napisal Rev. J. M. Trunk.) (Ponatis i« -Edino,ti i«. Amerikan«ktSa Slovenca" it. 1(9.) Malo predrzno je od mene, ki sem še ves "zelen," da o sledečem pišem, a srce mi ne pusti, da bi še dalje molčal. Nekako od leta 1909. sem že v zvezi z ameriškimi zadevami. Pred tremi leti sem za stalno prišel sem, bil med tujci, a opazoval. Zdaj sem prišel med lastne rojake, videl v kratkem vle več, več ko dosti lahko rečem, in zdaj moram govoriti. 4 Razdrapane duše. Kje? Kdo? Okoli 200,000 Slovencev je v Ameriki. Vsi imajo duše, 'seve. A kakšne? Mnogi so prišli sem, ne pretiravam, z mrtvimi dušami. Duše so jim umrle že v starem kraju. Razjedel jih je liberalizem, socializem, morda nekaterim tudi paganski nacionalizem. Dvom, skepticizem o stvareh, na katerih sloni morala, jim je bil zasajen v srca, oprijeli so se dvoma, ker jim je bil prijeten, in duše so jim zamrle; postali bo mrzli, indiferentni, mrtvi. Ali naj jih Amerika oživi? Mogoče kakega posameznika, a večinoma moramo te mrtve duše smatrati za izgubljene. Ne pravim, da naj gremo preko njih na naše delo. Nikakor ne. Treba bo dobro na te mrtve duše paziti, ne ravno toliko, da bi jih morda oživljali, to b« Sisifovo delo, a v tem smislu, da svoje duševne smrti ne prenesejo še na druge duše, ki niso mrtve, pač pa — razdrapane. Mnogi so prišli v Ameriko z razdrapanimi dušami. Niso bili ravno mrtvi, kakor prvi, a duševna luč jim je ugašala že v starem k^ju. Amerika s svojo navidezno prostostjo, svobodo... slabi uzgledi, človeško, k hudemu nagnjeno srce. Prilika za uživanje, tovarišija, mrtve duše, med katerimi so so morda naselili, pomanjkanje vsakega odpora, vsake duševne pomoči radi ras- b»a po-uplivale umrl% ® V nI ravno ojo fl«še, ki mer na tujem, mogoče tudi zanikrnost od strani, klicana ... vse te okoiščine so na te oslabelo kvarno, da sp še bolj začele hirati, morda niso h so razdrapane, razkosane do skrajnosti. Na krajih, kjer ni bilo nikoli rednega dušn«ga vilo teh še v starem kraju razdrapanih duš veliko, a narastlo je in narašča, ker se jim nri< so postale in postajajo razdrapane šele tu v Ameriki- Kako to? Ne bom se motil, če trdim, da je bil* veČina slovenskih naseljencev primeroma dobra, da so imeli $ive dušo. Saj so Slovenci veren narod in naseljenci so is kjgetskih občin, kjer m vprečno vera še kaj velja. A kaj se je »godilo tu v Ameriki? Razmere so jih prisilile. so se naseljevali v krajih, kjer za njih'duše ni bilo poskrbljeno, ali prav nezadostno. Uri vda ne zadene ne naseljencev samih, ali le deloma, no morda duhovnikov. Naodljoncev krivda ne sadene, ker jih jo bito raord* pre- malo, da bi si bili duševnega pastirstva preskrbeli, morda jim j« bilo tudi žal stroškov, «aj vsak naseljenec gre sa zaslužkom; tako so Uveli in živijo, kakor pač gre. Da pa gre slabo, kažejo nam vsakdanjo skušnje. Posledica je, da na tisočero takih, prej živih duš, postane razdrapanih, da niso ne žive, ne mrtve. Da tudi duhovščine ne zadene krivda, je jasno, ker dušno pastirstvo so mora organizirati, a frake dosledne organizacije slovenska du-hovššina v Ameriki, vsaj po moji nemerodajni sodbi, ni imete. Vsak duhovnik je pač .delal tam, kamor je prišel, posamezni so storili mnogo več, kot je bila ravno njih* dolžnost, a ker delo ni bilo organizirano, se mnogo duš pred pogubno razdrapanostjo ni moglo rešiti. Pogled na mnogobrojne male naselbine potrjuje, da je tako. Vsako očitanje je izven mojega namena. Mnogi teh gvih duš so se naselili v krajih, kjer je nekako organisirano dušno pastirstvo vsaj za dotično naselbino obstajalo, di 8e i® organiziralo. Blagor jim, ker vsaj prilike, da si ohranijo svoje duše žive, jim ni manjkalo. Pa ni ostalo tako. Pridem do druge, zelo važne točke. Tam, kjer ni bilo pravega dušnega pastirstva, v malih, raztrešenih naselbinah, ni ostalo samo pri obžalovanja vrednih razmerah. Prišel je sovražnik in začel--delati. Slabih časopisov, fo na torišču časopisov se bije v modernem času boj za--duše, ne manjka nikjer, o med ameriškimi Slovenci so se pojavljali kakor gobe po hladnem jesenskem dežju. In grdi so, kakor le mola-kje, ker smo pač majhen narod, in pride vse pred Hvnost. Tudi osebna sebičnost je igrala veliko vlogo. Odveč je, da pišem o tem na obširno. Vsakdo, ki ne zatisne namenoma svojih oči, vidi, kam smo prišli. Kakšne posledice so se prikazale? Po intenzivnem, lahko rečem, organiziranem delu sovražnikov so se razdrapale duše tako v malili, zapuščenih naselbinah, kjer . sploh odpore ni bilo, ker skoroda nič dušnega pastirstva, a ra2drapale so se tudi po istem delu sovražnika v vsaj nekoliko dušnopastirsko organiziranih naselbinah. Poglejte število švigašvagarjev v slovenskih župnijah. Ali niso to razdrapane duše, ki morda podpirajo cerkev, pridejo tupatam tudi k službi božji, a doma, doma . leži na mizi in prihaja na mizo dan na dan drugi evangelij . T. Saj sami veste, kako je. Zdi se mi pa, da je še ena vrsta razdrapanih duš. Morda se motim, morda bo bolelo, a omeniti moram. Le omenjam, ker ni za javnost, temveč bolj za skriven kotiček v lastnem srcu. Ali se mi ne prepiramo, ali nismo sami razdrapani, ko mrtve duše delujejo z vso silo??? Saj vsakdo ve, kje je naša razdrapanost, kje naš prepir, v srcu ga boli, obsgja, obžaluje, rad bi odstranil, rad poživil svojo dušo, a minejo dnevi, meseci, leta . . . prepir za kozjo brado ne jenja, duše pa umirajo, ker mrtve duše delajo, delajo složno, delajo prav peklensko. 4 Ne pravim, da bi bilo naenkrat vse rešeno, ko bi jenjahnaš prepir, ozdravela naša razdrapanost, a v marsičem še je obrnilo že na bolje in se obrač^ ker razdrapanost je prišla v bolestno zavest možem, lajikom, ki imajo srce za ubogi, zapeljani narod, in začeli so klicati! Narod se je 'odzval, katoliški shodi so veselo, upapolno znamenje med ameriškimi Slovenci. Ni še vse izgubljeno-, duše še niso vse mrtve, samo razdrapane so. Vsaj jas vidim pot odprto za poživljenje razdrapanih duš našega naroda v Ameriki in stbpil bom z osebnim pozivom še pred vsakega. Sobratje, svetni in redovni, odklonite, me, ker se predrznem stopiti pred vas, ko sem šele došel, kakor vam veli *vest in srce, a če me tudi odklonite, nekaj mfne morete odreči, namreč da s tem korakom v vsakem slučaju ozdravi tudi moja strašno raz-drapana duša, kar noj borvspeh tak ali tak, moje ozdravilo bo: Dixi et salvavi animam meam. (Rekel sem in reŠH svojo dušo!) .4« Fonift Laacuag« Information S«rv|e« Juffotlav Bureau Pismenostni izpit za nove «P»t je dokaj enostavna stvar, volilce V New Yorku. 0bst°ia v tem> da novi volilec prečita na tiho kakih sto besed in potem pismeno odgovori na osem.ali deset enostavnih vprašanj, ki se naslanjajo na ravnokar prečitano čtivo. Ves izpit je v jako enostavni angleščini in odgovore vsakdo že ugane iz tega, kar je poprej prečital. Pismenostni izpiti se vršijo v ljudskih šolah. V mestu New York se bodo vršili vsaj dva dni v tednu pred registracijo in v drugih mestih v četrtek pred dnevom, označenim za registracijo; ndaalje vsaj še dva druga večera med 7. uro iri 9:30 pred zadnjim dnevom registracije. V občinah, kjer ni predpisana o-sebna registracija, se bodo izpiti vršili nekdaj tekom dveh tednov pred volilnim dnem. Kdor je prestal izpit, dobi v roke spričevalo o pismenosti oziroma mu ga pošljejo po pošti par dni kasneje. Kdor ni prvič prestal izpita, ga sme ponoviti kak drug dan. Tudi če je drugič propadel, sme ponoviti izpit prihodnje leto in vsako nadaljno leto. Cim *si je kandidat preskrbel pismenostno spričevalo, velja ta izpit za vselej v bodočnosti. £olska uprava za mesto New York je označila mnogo šol, kamor naj se novi volilci podajo v •vrho pismenostnega izpita. Najbolje je poizvedeti pri najbližji Public School, kjer se vršijo ispiti. V vseh teh šolah se bodo vršili izpiti dne 30. septembra in 1. oktobra od 7. do 10:30 ure zvečer, nadalje dne 6. 7. 8. 9. in 10. oktobra, ob istih večernih urah in dne 11. oktobra od 9. ure zjutraj do 12:30 opoldne in od 7. do 10:30 Ure zvečer. Registracija volilcev se bo vršila v mestu New York od 6. do 11. oktobra, v drugih mestih Vsi oni volilci države New York, ki bodo 4. novembra imeli prvikrat pravico oddajati svoj glas na splošnih volitvah, morajo znati, da v tej državi obstoji zakon, ki zahteva od novih volilcev, da znajo čitati in pisati, ako hočejo voliti. Za časa registracije ali, kjer ni registracije, na dan volitve morajo dokazati svojo pismenost, in sicer: 1. Potom diplome vsaj osera-razredne ljudske šole z angleškim učnim jezikom ali; 2. Potom spričevala o pismenosti (certificate of literacy), ki ga ljudske šole izdajajo volilcem na podlagi enostavnega izpita. Zakoji zahteva ta dokaz o pismenosti le od onih novih volilcev, ki so po 1. januarju, 1922 Dostali sposobni glasovati v državi New York. ifcdor je imel volilno pravico v državi New York pred 1. januarjem, 1922, ni novi volilec v smislu tega zakona, tudi Če se ni Se nikdar vdeležil volitev, in se od njega ne zahteva nikak dokaz pigmenaoti. Kdor se no more iskazati z $p|omo dovršene osmorasredne Jjudake šole « angloškiip učnim jefikom aU s spričevalom, da je dovršil -kak tečaj v angleščini, jei odgovarja vsaj šestemu Ijud-skošolskemu razredu, se mora posebnemu izpitu, ni so oni, ki ne morejo ti ali pisati radi fizične one- sposomj enosij. Velik* večina tujerodcev, ki «p novi volilci, nima »gorniki •pričeval in ^e mora zatp podvreči Upitu, »ko naj hočejo izvršiti svojo volilno pravico. Ta dne 10. It 17. in 18. oktobra in v krajih, ki imajo manj od 5,000 prebivalcev, dne 6. in 18. oktobra ob odrejenih urah. Novi zakon o pismenosti volilcev se naslanja na spremembo' (amendment) h konstituciji države New York, sprejeto leta 1921. Tudi v nekaterih drugih državah se od volilcev zahteva, da znajo čitati in pisati v angleščini. Prva država, ki je uvedla to zahtevo,*je bila Mas-sachusetts, ki je sprejela tak zakon že pred kakimi 50 leti. Odtedaj je dvajsetorica zvezi-nih držav uvedla zahtevo pismenosti za volilce. V teh drugih državah izpit obstoja navadno v tem, da mora kandidat preči-tati na glas nekoliko besed iz federalne ali državne konstitu-cije. Pismeni izpit obstoja v tem, za kandidat zapiše svoje ime ali pa da prepiše par besed ali pa da napiše, kar se mu narekuje. Nobeden izmed teh izpitov ne zahteva, da mora kandidat razumeti, kar je prečital. -o-— Francc Mikktvfii: O pomenu angleščine. V angleškem značaju je srečno pogojeno razmerje med €lo-veku naravno prirojeno konservativnostjo ter pogonom za napredkom. Ta značaj si je u-stvaril na podlagi svoje inzular-nosti, ki prvotno predstavlja pri njem konservativni element, ki ga je pa obenem pognala na morje ter tako ustvarila iz njega prvovrstnega mornarja, agil-nega in solidnega trgovca, ba-lanciranega politika ter gibčnega in oprezneg diplomata. Pri tem ipu je pomagal tudi njegov jezik, o katerem bi tudi.skoraj lahko rekli, da je refleks njegovega praktičnega značaja. Prvotni, pretežno anglo-saški in solidni element je s primesjo normanske francoščine dobil silno gibčnost, ki mu je ostala; dasi je skoraj popolnoma odpadlo oblikoslovje kot je poznano pri drugih evropskih. jezikih. S prevlado angleškega gos-podstva na svetovnih morjih je angleščina postala prvi svetovni trgovski jezik ter je vse druge potisnila v ozadje. Iz majhnih početkov novo-angleških ktflonij . na vzhodu sedanjih Združenih držav se je ta element mogočno razmahnil po celem severo-ameriškem kontinentu in danes te potomec bivših španskih kolonistov v Kaliforniji kakor tudi novejši evropski piseljenec v Združenih državah, tem "topečem loncu" najrazličnejših narodnih elementov, vprašuje: "Do you speak American?" Toda ameriški jezik mu pomeni angleščino. Ta jezik je obvladal kulturni pas- Južne Afrike in ogromni avstralski kontinent, postal je sredstvo sporazuma med mno-goborjnimi indijskimi narodi, elementi daljnega vzhoda in ti-homorskimi otočji. Ce greš od Port-Saida naprej proti vzhodu, ti več ne koristi vsa lingvistična izvežbanost, ako ne poznaš angleščine, in najmanj "pidgin (pidžin) English" razume vsak divjak ali domačin ob afriški obali, v daljni Kini, ob robu Nove Gvineje, in na kakem civiliziranem tihomorskem otoku te morda pozdravi zamorska kraljičina, izobražena poglavarjeva hčerka, celo v popolnoma pravilni angleščini. Tudi Slovenci zahajamo med svet. Tako je na primer med jugoslovanskimi izseljenci v Združenih državah preko par stotisoč samih Slovencev, s Hrvati in Srbi pa okroglo pol milijona. Imamo močne naselbine tudi v Kanadi in drugod, dalmatinske izseljence pa dobiš ob vseh morjih, Južni Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji itd. Ti naši emigranti so večinoma |lri-pjrosti, toda neustrašeni in podjetni ljudje, ki v marsikaterem oziru osramote inteligenco v svojem starem kraju. Ta inteligenca se je strašila angleščine in njenih jezikovnih težav, se limala za izseljeniške in tako se je naša emi- ja svoji domovini žalibog sveč odtujila. Edini jezik, 10 ga tu v Evropi razumeli, 11 žvenket dolarja, nihče pa lel solza, potu in trp- ja, s katerim je bil ta dragoceni dolar zaslužen. Zdaj so se vrata Združenih dr :av skoraj zaprla, treba bo gl<>dati za drugimi deželami, troba bo tudi nastopiti nova po-; ta. Zdaj bo predvsem naloga našega mladega trgovskega naraščaja, naših mladih tehnikov, da kot moderni pionirji namerijo svoje korake med svet. Kot so pokazali že dosedanji vele-sejmi in kot nanovo dokazuje tudi letošnji, imamo v Sloveniji vse prilike, da razvijemo živahno industrijo, ki bo lahko zaposlila odvišne ljudi doma. Treba je, da navežemo stike s svetovnim trgom in s svetovnim prometom sami. Toda za to potrebujemo pobude, širokih pogledov in razmaha na vse strani. Vse to bo pa mogoče doseči le, če se otresemo ozkih vezi, V katere nas vklepajo tesne meje naše sicer lepe in slikovite domovine. Za razvoj svojega gospodarstva in industrije potrebujemo tudi dotoka potrebnega kapitala in valutarnQ močnih dežel, in ravno v tem oziru nam morejo največ pomoči dežele angleškega jezika. Amerika in Velika Britanija, ki imaie na razpolago obilico denarnm sredstev, če si bomo le znali svoje domače razmere tako urediti, da se nas tuji kapital ne bo bal. Iz vseh teh vidikov je lahko razumljivo, da je ravno angleščina danes postala za nas Slovence kakor tudi za ostale Jugoslovane eden najvažnejših svetovnih jezikov, kateremu bi se morala posvečati kar največja pozornost na naših trgovskih ter po možnosti tudi, na ostalih srednjih šolah, in upajmo, da bo nova doba prinesla s seboj tudi vse potrebne preureditve v tem oziru. ' K$Ci'tr Aleiko: Pot na goro Sv. Uršule. --V V poletju 1922. Vročina, kakor bi svet gorel. Okoli ene popoldne sem V pa-lečih solnčnih žarkih prilezel domov Jc Sv. Roku. Kakor žgoče sulice* so se upirali žarki v mene in v hrib, ko sem lezel po njem navzgor. Zemlja na poti in na ozarah ob njivah je bila razpokana in je zijala, kakor široko hlasta po vodi riba, če jo vržeš na kopno. Pa me je čakalo doma nekaj gospodov. "Na goro Sv. Uršule pojdemo," so mi dejali, "z nami pojdi!" Pogledal sem na goro. "Štiri ure! Pa že vse dopoldne hodim!" "Za dež gremo prosit. Saj vidiš, vse bo zgorelo!" "Vem, sem čutil med potjo. Malo da se nisem raztopil v tem plavžu." "Dobro, da nisi iz voska!" Poprosil sem gospode, naj počakajo, da se malo ohladim in odahnem. "Med tem tudi izgori najhujša opoldanska žrjavi-ca." Privolil so. Šele nekako sredi popoldneva smo se napravili na pot. Že ko smo počasj korakali od cerkve Sv. Roka navkreber, smo opazili, da se dviga izza sprednega stranskega sklada Uršulske gore teman dim. Cim dalje smo stopali navzgor, v tem mogočnejših plasteh se je valil iznad Vrhov. Ob poti je v senci smrek napol sedel stari berač Lukač, tisti, ki vedno trdi, da ni berač, ampak prevžitkar. Akd pa ga kdo natančneje izprašuje, kje je njegov dom, kje njegovi otroci in kdo gospodari zdaj na /posestvu, se naposlde pokaže, da ni imel nikoli ne grunta ne otrok. "Kako pa ste potem prevžitkar?" "Pač prevžitkar ljubega Boga," se prekanjeno nasmeji Lukač in mežika s precej okrvavljenimi očmi; okrvavljenimi, sodim, od tega, ker je velik ljubitelj jabolčnika in hruševca. Tudi žganja ne sovraži; še celo vina se ne brani, ako mu ga kdaj slučajno kdo v gostilni ponudi. Ta Lukač, prevžitkar ljubega Boga in berač, je torej počival v senci ob poti. Pa smo se ga kar lotili. "Starček, kaj mislite, kaj le gor itam za gore?" Mežikal je tja gori v goro in se smehljajal. "Sem gledal že sam. Zdi se mi, da mora biti to v grofovem. (Grof % Thurn ima tam svoje gozdove.) Najbrž gori grofov les." J "Bo kaj takega. A kako pač to?" "Morda je nastal ogenj po nesreči. Mogoče so tudi grofo-vi sami zažgali in bodo na fra-tah sejali. Nemogoče tudi ni, da je začelo saipo od sebe goreti. Le pomislite, gospodje, v taki pesjanski vročini! Se meni bi se skoro možgani vneli! Zato sem se položil malo sem v aenco. Ti preteta vročina, ti." Z umazano capo, ki bi. naj bila menda robec, si je brisal rdečkasto plešo. "Piti pa nič nimate s seboj?" je vprašal prijazno in lokavo meril z očmi drugega za drugim. "Kje? Saj vidite, da razen palic nimamo nič s seboj. Ce hočete palico, striček?" "He-he," je meketal kakor mlad kozliček, "dobre volje so gospodje! Ce bi imeli mord^ v žepih kaj, sem mislil." "Ko pa so iz platna, naši žepi! Ne držijo tekočine!" "Bog se me usmili!" je vzdihoval dedec. "Že vidim, da nič ne dobim. A tudi gospodje bodo žejni, preden pridejo na goro! Le meni verjemite!" "Saj vam, striček. Le ohladite si svojo glavico tu v senci! Z Bogom!" Počasi smo šli dalje, zdaj po kamenitih izpranih kolovozih, zdaj po senčnih gozdnih potih, zdaj po ozki pešpoti med travo in vresjem na samotnih planinskih pašnikih. Zdaj, zdaj smo se malo ustavili, razgledali se po dolini pod seboj, po nasprotnem gorovju pohorskem, po daljnih gorah za Dravogradom. Kakor prozorna pepelnasta tančica se je razgrinjalo nad svetom po solncuarazbeljeno ozračje. Najbolj pa so se naše misli bavile z ognjem za goro. Videli ga še nismo, a zrak je bil poln duha po dimu in smoli. Delal se je že mrak, ko smo zavili okoli gore, da bi zmagali še zadnji strmi del poti. Kar smo obstali, vsi umolknili. Veličasten prizor! Vsa plat gore iz doline skoro do vrha gore na desni pod nami goreče morje! Kakor ogromne plam-teče sveče štrle iznad valoveče-ganja posamezne smreke, visoko gori proti sinjemu nočnemu nebu sikajo plameni. Zdaj zdaj se zruši kako deblo, do neba gori zaprše iskre. Enakomerno šumenje, poltiho prasketanje slišimo skozi pokojno večerno tišino. "Veličastno! Ti, daj ,opiši to!" "Je že Peter Rosegger v Črtici 'A Is die hellen Naechte waren' (Ko so bile svetle noči), lepše, nego bi jaz." "Nič zato! Roseggerja ne bero vsi naši ljudje!" Bomo videli. Morda pa kdaj bom." Počasi smo šli dalje, venomer se ozirajoč v ogromno ognjišče pod seboj. Bili smo že utrujeni, lačni in žejni _ resnico nam je prerokoval berač Lukač — a na vse smo pozabljali ob občudovanju divje veli-častnostnega prizora v tako ne-dolžno-pokojnem večeru Drugo jutro krasen' dan Solnce je v daljavi izhajalo krvavo in ogromno. Dalje na sedmi strani. zvon prevelik in o, d« bo stal kmalu nov zvonik in nov hram božji." 8 tem govorom pa vprašanje, kam z zvonom sedaj, ni bilo rešeno. Ono se je ____ pojavljale nla^oln^ v Ustanovljena v Jolietu, 111 driavi ~ GLAVNI URAD. ™ Solventaeet aktivnega oddelka znala 1*0.18% delka srni« 121.43% »s 1004 tt, CHICAGO ST, JOURT, D v Jolieta, _____ILL solventaeet mladinskega r, Od ustanovitve do 1. oktobra. 1924 znaša skupna Izplačana podpora $2,402^12.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predaednik: Anton Grdina. 1053 Eaat 62nd St, Osvabtad, Okla. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., PaeMe, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Qillingham Ave., Sheboygan, Wis. GUvni tajnik: Joaip Zalar, 1004 N. Cbicago St, Joliet, IIL Pomotni tajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, m. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vOTja: Rav. Loka Gladek, 305 So. Second S t, Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. Stat« Bank Bldg 000 Grant St at Sizth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR} Frank Opeka, 26—lOth St., North Chicago, m. John Jerich, 1849 W. 22nd St.,Chicago, IIL John Germ, 817 Eaat St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, IU. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBORI pred vsakim in mu gledalo" v oči. Kmet Slanjač pa, ko se ga ni mogel otresti, je rekel naposled: "'Začasno streho mu postavimo v mojem sadovnjaku, ki sega prav do cerkve, kakor veste. Tam ga obesimo, da bo zvonil." Vsi jjo pohvalili kmeta Sla-njača, samo darovatelj, kmet Čemerjak, je bil mrk. Ponosa in radosti mu je poskakovalo srce, ko se je peljal zvon in so leteli farani skupaj. Sedaj pa sprejemajo njegov dar, kot da je na njem težka skrb. In je rekel hladno: ( Nisem mislil, da vam bo de- John Dechman, Boz 529 Forest City, Pa. John Murn. 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo. Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. k. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa' pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote saj se poftiljajo na . .. --------- -— -- -"sago St, Joliet HU^dopi^. glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino K. S. K. JEDNOTE", 6117 St Cl " Joliet, IU pa sir Ave., Cleveland, Ohio. IVAN VUK: NOVI ZVbN. E UfeADA GUVNBGA TAJNIKA K. S. L JEDNOTE. PROŠNJA NOVIH DRUŠTEV ZA SPREJEMv^ JEDNOTO. Novo društvo v Springfield, 111., prosi za sprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev in prosilk so: Rev. Frank S. Mažir, Frank Zupane, George Dolak, Ana Dolak, Mike Laskodi, Emma Laskodi, Arthur Hershey, Mary Hershey, Charles Cornwell, Elizabeth Cornwell, Simon Hreho-ryšak, Frank Hrehoryšak. n. Novoustanovljeno žensko društvo v Denver, Colo., želi pristopiti v K. S. K. Jednoto. Imena prosilk so: Rose Mežnar, Mary Mežnar, Agnes Tanko, Mary Champaf Amalija Zalar, Mary Pužel, Mary Perme, Angelina Andolšek, Agnes Krašovic, Louise Berlin, Frances Miklich, Mary Chames. Joliet, 111., 13. oktobra, 1924. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. -o- Zvit si," je odgovoril novo-došlec. "Zelo zvit, česar bi ne mislil. Ali zaman . . . Tisti, ki me je ustvaril, me je določihna tvoje mesto." Zakaj take besede," je rekel Veliki.' "Nisi še na mojem me-s tu* pa si že ošaben. 'At kdo je, ki te je ustvaril?" Poznaš ga," je rekel novo-došlec nekoliko vljudneje. "Njegovo sliko nosim na sebi. "Poglej." Veliki se je stegnil, da bi videl: Gal Čemerjak? . . . Kmet trioglovski." 'Tako je," potrdi novodoš-lec. 'Koliko centov pa imaš?" je vprašal Srednji, ki je ves. čas molčal. Osemintrideset," se je po-bahal novodošlec. "To je nekaj. Daleč na okrog mi ni ndbeden enak." Res je," pritrdi Veliki. "Orjak si. Ali to je nesreča tvoja, prijatelj. Zakaj s to težo v ta stari zvonik ne moreš ..." ^ Prve dni sedanjega stoletja se je v fari sv. Martina, v katero spada tudi občina Trioglo-va, zgodilo nekaj posebnega. Pripeljal se je namreč peti zvon. Štirje so že bili v zvoniku, a peti se je pripeljal nepričakovano. Samozavestno je sedel na vozu, s smrečjem in bršljanom ozaljšan in ves v papirnatih zastavicah. Okrog njega pa so stale svatevce (Belo oblečena dekleta z venci v laseh se v Prlekiji imenujejo svatevce.) in farani. Pripeljavši se zvon je pogledal v line in rekel brez pozdrava: ""Hej, tisti, ki si za velikega, umakni se ali zlezi dol. Zakaj odsihmal bom jaz za velikega in potrebujem prostora." Zvonovi v zvoniku so se spogledali. "Kaj pravi?" je vprašal Mali in se trudil, da bi iz svojega kota videl skozi lino. "Umaknem naj se," je pojasnil Veliki in pogledal skozi lino na zvon, ki je sedel tam doli ovenčan na ovenčanem vozu. ^ "Kdo pa si?" je vzkliknil Mali z ženskim glasom, "da govoriš tako, kot da si bog ve kaj?!" "Babam »ne odgovarjam," je odgovoril moško tisti na vozu. Nato pa je hudomušno pristavil: "Kaj si ti morda za Velikega?" "Jezikav je," je rekel Mali užaljeno. "Komaj se je prite-pel, pa že misli, da je domač." Stari zvon je pomirjeval. "Nikar, nikar . . . Videli bomo, kaj in kako. Samo m^so-vraštva! Ne spodobi se!" Veliki zvon pa, ko si je ogledal novodošlsca, je vprašal; "Na moje mesto hočeš?" "Seveda," se je odzval novodošlec. "Zato sem se pripeljal" "Prevelik si," mu je odvrnil Veliki. "Prevelik in preteiak. slavo in v slavo fare, neprili-ke." Mačkovčan Branovlek, ki ni mogel Jcmeta Čemerjaka radi viničarije, iz katere ga je spodil, in ki ni imel privezanega jezika, se je obregnil: 'Hotel si se pobahati v božjo slavo, pa glej, tista tvoja ba-harija je tolika, -da vsa fara šentmartinska ne ve kam z njo." Zasmejali so se farani, bolj škodoželjno nego veselo, zakaj takšna je grešna nrav ljudska. Gospod župnik pa je dejal: "Nikar, farani šentmartinski. Vsa čast in hvala faranu Galu Cemerjaku. Bog je vesel njegovega daru in blagega namena. Mi pa dokažimo svoje veselje in zahvalo s tem, da bo zvon kmalu visel v novem zvpniku nove cerkve. Do tedaj pa nam bo oznanjal božjo slavo v zato pripravljenem prostoru na vrtu kmeta Slanjače . . . Mir z vami, farani šentmartinski." * Gospod župnik je odšel, farani so se jeli razhajati. Poglej, zvonik je starinski in sa bogat dar Velika je bila uganka, ki je stala pred gospodom župnikom in farani šentmartinskimi, ko so gledali in pretipavali zvon, ki se je pripeljal tako nepričakovano. Ogledovali so po vrsti v zvon vlito sliko darovalca, kmeta Gala Čemerjaka. "Dobro je pogojena," je omenil nekdo in vsi so pritrjevali "Glasen spomenik si je pre-skrbel," je pripomnil drugi in potrkal s prstom po bronu. "Tak, ki bo vedno zvonil njegovemu imenu." "Oženjen ni — kam bi z denarjem," je rekel tretji. "Cerkvi pa je naredil dobro delo." "Ko bi še imeli novo," se je oglasila ionska. "V stari stolp p§ ga ne moremo obesiti." In vsi so .pritrjevali in ugibali, kam z gvonom, dokler ne se-»idajo nove cerkve, za katero denar že nabirajo. Gospod župnik se je zahvalil etu Cemerjaku okoren. Se jaz se' s trudom zibljem v tesnem prostoru in ko se zganem, se trese zvonik. Nas in sede spraviš v nesrečo, če prilezeš sem." in ga postavil za zgled ostalim, govoteč: "Kdor ima veliko, naj da veliko, kdor ima malo, naj da od tega, kar ima; tako je pisano. Ker [sem se moj porod, 5tov imam — mi je ^ , ki me je naložil na voz: 'Ve-i zvon boš v zvoniku farne da cerkve sv. Martina, ki je v Pr-ekiji, zakaj sedanji je preslab t takšno faro. Največji in najtežji si na devet far okoli in niti pri Sv. Treh kraljih, M je božja pot vsem, posebno pa za dekleta, ki se hočejo možiti, in za mlade vdovte, ni takega. Lepe denarce sem štel zate v zlatih in srebrnih kronah, pa tudi v tistih papirjih, ki nosijo sliko mladega dekleta, sem odštel. Zato pa ti nosiš mojo sliko. Ko zapoješ, te bodo slišali daleč čez meje fare sv. Martina. In ko te zaslišijo, poreko: To je zvon Gala Čemerjaka. Jaz bom pa takrat molil in Bog, ki bo poslušal tvoj glas, mi bo brisal grehe, ki so se mimogrede pripeli na mojo dušo. Moji sofa- lal moj dar, podarjen v božjo' rani me bodo zavidali in se mi Ko so prižgale zvezde svoje svetilke, 3e je zganilo kolesje ure v zvoniku. Kladivo se je povzpelo, kakor da hoče pogledati skozi lino, in padlo na zvon. Glas je planil po vasi in klical nočno uro. Tedaj se je zdramil novodošlec rta vozu iz globokih premišljevanj in se ozrl v lino. "Tovariši," je dejal. "Ne zamerite! Drugače je na svetu, nego so mi pripovedovali." Stari zvon se je oglasil: ''Vprašanje je, kako so ti pripovedovali. Meni šo govorili resnico. Ko me je vlil zvonar in me naložil na voz, je povedal: 'V zvoniku boš visel in zvonil boš za velikega, dokler ne pride drug. Glej, da mi ne narediš sramote. Zakaj ljudje"*T5 bocfo poslušali in šli za tvojim glasom.' •> In zgodilo se je tako, kakor je rekef." Oglasil se je Mali in hitel: "Mene pa, ko sem bil vlit, so potrkali po rebri in rekli: 'Za verne duše nam boš pel, ker imaš glas kakor ženska.' Nato so me ovenčali kakor tebe in svatevce so bile okrog mene, ko sem se peljal. In tako do da našnjega dne pojem za verne duše." Jaz pa zvonim zadnjo popotnico," je rekel Srednji resno. 'Vlit sem za to in zadovoljen sem. Ničesar drugega mi niso obljubljali." Veliki pa se je odkašljal, kakor v zadregi in rekel: "Zares, ko sem se peljal sem, so me slavili kot Velikega. Jaz pa sem se bal .in mislil: ne si drinem li koga, ki je do s&Jaj uiival to čast? No, zgodilo se je, hvala Bogu, da se je moj tovariš od napora in bolehavosti še prej umaknil. In tako o-pravljam do danes to službo. Novodošlec je vzdihnil da so zašumele zastavice na njem in na vozu: "Vidijn, da so z vami ravnali pravično. Kar so vam obljubljali, to so vam dali." "A kaj so obljubljali tebi?" Naj vam povem. ... Ko težak je bil vam pov rodil — ki si mi spre j nji kot grehe. ker je dobro-od spoved- m Ja odkrivali, zakaj drag si in božja slava je velika. Ti boš pa kraljeval v zvoniku nad tovariši/ Poslušal sem ga in vesel sem bil svoje naloge. Vendar sem vprašal: 'Pa se ne zamerim?' 'Komu?' se je začudil. "Tovarišem v zvoniku. Zakaj tesno jim bo in tisti, ki je sedaj za velikega, bo jezen." Oni, ki me je poklical v življenje, pa se je nasmejal. "Vidi se, da si še .mlad in čeprav velik, življenja ne poznaš. Ti si močnejši in to je pravica. Zamera ali ne, tisti velja, ki je večji. Vse in vsak se izmika večjemu in močnejšemu, dasi v srcu drugače misli. Ali kaj tisto, kar kdo, ki je slabejši in manjši od tebe, misli! Tisto velja, kar misliš ti!" "Ako je tako," sem dejal, "potem je stvar v redu. V Ti, ki e ustvaril, si star in izkušen, az pa šele grem v življenje." "Vidite, tovariši, tako se je zgodilo, da vas nisem niti pozdravil. Kakor so me učili, tako sem se vedel." "Težko je spoznanje," je rekel Stari, "posebno če ga je treba najti sredi laži." Ko se je novi( Oči nagovorjenega so se u-prle v obraz Gala Čemerjaka. Raztrgan, star klobuk mu je sedel na glavi. "Počivam," je rekel Merca. Noge me bole in nimam prostora, kamor bi položil svojo glavo." ' Cemerjaku je šinila v glavo sumnja in ga prijela za srce. "Pa si hotel leči pod zvon? ... Pod moj zvon? . . ." Hudo je gledal Čemerjak berača. Ne zamerite ... Ne pod zvon. Zakaj zelo sem slab in noč je. Nisem pa še zajutrko-val." Gal Čemerjak pa je govoril z grozo: Mjpftžeš, brezbožneš! . . . Pod zvonom si hotel prenočiti, pod blagoslovljenim zvonom. Sam škof ga je blagoslovil . . Ti pa hočeš oskruniti njega svetost svojo grešnostjo." "Verjemite ... Ne pod zvonom," se je branil berač in glas mu je tepetal. "V cerkev bi šel, pa je zaprta. Bog bi me. ne odgnal, zakaj resnično sem brez strehe!" Potegnil je z raztrganim rokavom čez oči in govoril pretrgano: Verjemite! Nisem kriv, da nimam strehe. Rodil sem se takt1 Mati se*'je trudila za druge, očeta ni bilo, d«""W ga poznal. Saj veste . . . Kje bom na starost, ko me vsi odganjajo od vrat in praga. Dokler sem mogel, sem delal. Nato pa so mi rekli, da sem oslabel in da več pojem nego zaslužim in da naj grem ... Pa sem moral iti. Saj sami veste . . . Nisem kriv, ne zamerite." Gal Čemerjak je segel v žep, in ko je pomolil roko beraču, je bil v njej krajcar. Vzemi ... in naj ti odpusti Bog tvoj grešni namen. Sedaj pa stopaj!" Berač Tone Merca ni stegnil roke po krajcarju. Gal Čemerjak se je razjezil: "Glej, ošabnost beraško. Noče ga, ko ni stotak. Marš odtod ... pa takoj!" Berač se je s trudom prestopil in odhajal v noč, vlekoč za seboj trudne, razbolele noge. Gal Čemerjak pa je poln svete jeze gledal za njim, prestopaje se z noge na nogo, Pozabljen je bil že dan, ko je šemerjak zazvonil prvič in vse je šlo svojo staro pot. Zbirka za novo cerkev in zvonik je šla počasi. \ Čemerjak je še vedno visel na podstavku v sadovnjaku Slanjače in zvonil samo o velikih praznikih. Farani šentmartinski, zaslišavši njegov don zvečer pred praznikom, so govorili: "Čemerjak zvoni. Velik prazniki e jutri!" Če pa se je oglasil nenadno, v delavnik, so postajali ljudje iir poslušali.. Čemerjak zvoni," je rekel Velike jubilejne kampanje K. S. K. J. „. / - . i KAMPANJA OTVORJENA 1. OfcT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925. STARE veljavne nagrade aa POSAMEZNE ČLANE (ICE) t A. Za vsakega novega člana (ico) odraatlega (aktiv- nega) oddelka prejme član(ica),, ki prosilca predlaga $1.00. B. Za vaakega novega člana (ico) mladinskega od- delka prejme član(ica), ld ga predlaga 50c. C. Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRU- ŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinski: I. nagrada $25.00 za ono društvo, ld bo od 1. jul. do 31. dec. L I. pridobilo največ članov ali članic. II. nagrada $15.00. IIL nagrada $10.00. NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje članstva za aktivni in mladinaki ' oddelek: D. PRVA akupina društev, broječa do 100 članov: I. nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00. E. DRUGA akupina društev, broječa od 100—200 članov I. nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. F. TRETJA akupina društev, broječa nad 200 čla- nov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JEDNOTI! — Roparski umor v Spod. Pirničah. vsakdo in snel klobuk. "Bogatin umira." Samo eden je bil, ki se ni od-kri), ko je zaslišal nenadoma njegov glas, in se ni pokrižal: bil je to berač Tone Merca. Ljubljana, 18. septembra. — Včeraj in danes se je vršila druga senzacij onalna obravnava in sicer proti Janezu Kristanu, po domače Tomažinu, rojn 16. maja, 1891 v Selcah-Vodice, delavec v Spodnjih Pirničah, št. 32. Obtožen je goljufije in pa roparskega umora. Obtožnica ga dolži, da je tekom meseca februarja, 1924 v Spodnjih Pirničah z zvitim prigovarjanjem, da ji bo nabavil potrebne listine za potovanje v Ameriko, izvabil od Marije Zev-nikove 36 tisoč kron in jo s tem pripravil v zmoto in odškodo-val. Da je v noči med 13. in 14. majem, 1924 na Skaručni in sicer v gozdu "Na senožetih" v namenu, da se polasti njenega denarja (35,000 kron), zlate za-pestne ure in njene ročne torbice, izvabil svojo žrtev zvijačno v gozd, kjer je hotel nad njo izvršiti posilstvo, nato pa jo je ustrelil dvakrat v glavo. Obe krogi j i sta predrli nosne kosti, delnico in prodrli v možgane, tako, da je žena umrla v par trenotkih vsled otrpnjenja možganov. Obtožnica je jako obširna in obsega nad 60 strani. Zasliševanje prič danes je bilo mestoma jako živahno in zanimivo. Razkrinkale so se razne slike vaškega življenja v pestrih barvah, kar se mestjanom redko nudi. \ I Obtoženec je postajal vedno bolj pobit. Poizkušal je ugovarjati raznim pričam, toda vedno je klonil pod teio doka-zov. Vobče je bilo pričevanje za obtoženca selo obtežilno. V označbo njegovega značaja in v je Kristan naročil, naj pride rajši malo kasneje zvečer, da ju ne bodo videli domačini. Priznala je tudi, da mu je dala svojo sliko, toda le za legitimacijo. Usodni večer je spremila priča pokojnico nekaj časa na usode-polni poti in je ugotovila, da je imela Zevnikova seboj ročno torbico, v kateri je imela robec in dva ključa od potne košare. Na roki je imela zlato uro z zapestnico in je bila pokrita s šerpo. Pokojnica ji je večkrat rekla, da bi šla rada malo v gostilno, pa je mož preveč ljubosumen. Da bi pa pokojnica pohajkovala z drugimi fanti, tega ona ne ve. Jako važna je bila izpoved priče Marije Konj ar je ve, pri kateri je imela pokojna shranjen denar. Povedala je žena, da je imela Zevnikova pri njej shranjenih še 57,000 K. Ko je prišla k njej po denar, ji je povedala, da gre s Kristanom v Zagreb po pravice za v Ameriko. Poslovila se je od nje usodni dan z besedami: "Servus! Pa tiho bodi, samo denar daj! Nobenemu ne smeš ničesar povedati, ker sicer ostaneva oba doma in bo denar izgubljen." Povedala ji je tudi, da za Kristana ne mara, plačala mu bo, samo da jo spravi. (Klic iz dvorane: "In res jo je dobro spravil!") Njen moi France Konjar, čevljar, je povedal, da je naročila pokojnica pri njemu nove čevlje. Dala mu je tudi v shrambo zlato uro zapestnico z naročilom, da jo lahko tudi proda. Zbrati mora namreč večjo vsoto denarja. Cez nekaj dni pa mu je zopet rekla, da če ure še ni prodal, je ni treba prodati, ker je denar že dobila. Glede pojasnilo slučaja samega navedemo najvažnejše izjave doma-i razmerja med pokojnico in nje-čih prič, katerim so bile vse nim možem je izjavil Konjar, razrftere dobro znane kakor je j da sta se pač večkrat sporekla. to običajno, po vaseh. vendar le takrat, če je prišel Priča Smoletova je povedala,i mož pijan domov. Pristavil pe da ji je pravila pokojnica, da ji j je: "Ce je bil toliko pijan, da jo je zmerjal, je bil tudi toliko pijan, da je okrog padel in jo tepsti sploh ni mogel. Drugi dan pa sta bita dobra." Tudi Ani Konjarjevi je povedala Zevnikova, da je dala Kristanu 25,000 in da se je on peljal v Zagreb k nekemu agentu za karto v Ameriko. * Važna je bila izpoved Julija-ne Konjarjeve, ki obtoženca sploh ne pozna in ga je že le včeraj prvič videla. Njej je po-kojnica pravila, da gre v Ameriko in da ima že enega, ki* jo bo tja spravil. Povedala je tudi ime "Kristan," pri čemur se je priča celo izrazila« da bi ga rada poznala. Rekla je pokojna: "On mi bo vse skomandi-ral, dala sem mu že 30,000 K." Povedala ji je tudi, da hodi ta Kristan tudi za njo in da je včasih zelo nadleguje. Rekla pa je, da mu raje pusti vseh 30,000 kron, kakor pa da bi se mu udala. Na vprašanje, kje ima svoj samokres, je rekla pokojna, da ga je dala Kristanu takrat, ko denar, češ, da so mu v Zagrebu kaj ne pripeti, ker ima s sabo denar. Kristan ji je rekel, da naj prinese usodni večer seboj ves denar, kar ga ima. Ce ji bo zmanjkalo, ji bo pa še on posodil. V pondeljek ali torek giesta z vozom v Zalog in od tam v Zagreb. Potovka Ivana Knificova, Francetova Johanca, je bila s Kristanom in pokojno v Ljubljani. Na kolodvoru v Medvodah je Zevnikova dobila Kristana in mu je nekaj izročila. — Takrat mu je izročila 25,000 kron. — Vrlo zanimiva je izpoved glede njenega razgovora v sredo zjutraj, ko je bila Zevnikova že umorjena in oropana. Kristan je vprašal pričo: "Kje pa je Frančulova (Zevnikova) ?" Ko mu je priča odvrnila, da ne ve, ji je rekel Kristan: "Ona pravi, da bo šla v Ameriko, pa ne bo šla, ker se bo prej tako . . ." (pri teh besedah je pokazal na vrat, kako se obesi.) Priča mu je pa odvrnila: "O pa ne ona je preveč rada na svetu." Mati umorjenke je povedala, da hčerke ni posebno rada videla, ker je bila zapravljiva. Povedala ji je pa tudi; da gre v Ameriko in da ji bo preskrbel Kristan "fouš pravico." Mati pa jo je resno posvarila pred Kristanom in ji je rekla: "Ali ai res tako neumna, ko te bo tako opeharil!" Marija Jelenčeva — pozna Kristana — pravi: Bilo je en torek zvečer. Čakali smo sestro in prišla okoli 9:30 domov. Ravno, ko so se spravljali spat, je slišala govorjenje na cesti. Rekla je sestri, zdaj gre oče domov. Oče je bil namreč tisti večer pri županu v gostilni. Toda ker je šlo govorjenje naprej mimo liiše, je stopila na cesto, da vidi, kdo je šel tako pozno mimo. Videla je moškega in žensko; "prišla sta od Smledni ka, spoznala jih pa nisem. Govorila sta na glas in zdelo se mi je tudi kot bi se prepirala. Nato sem šla spat." Dalje pravi: "Ko je prišel kmalo nato oče, sem ga vprašala, kdo sta bila onadva, ki jih je srečal na cesti. Toda v moje začudenje mi je oče odgovoril, da ni nikogar srečal." Iz tega je jasno razvid no, da sta krenila Kristan in Zevnikova pod klancem iz ceste r v gozd, ker bi jih sicer oče Jelene moral srečati. Dalje pravi priča: "Šla sem nato spat. Ležim pri odprtem oknu. Ko sem se vlegla, sem začula tri strele. Ko je padel prvi, je bilo malo odmora, nato pa sta padla še dva strela hitro drug za drugim. Ven nisem šla, čakala pa sem, kdo bo prišel po cesti, pa ni bilo nikogar, takoj nato pa je ura v Pirničah bila pol dvanajstih." Strele je čul tudi Lojze Tro-janšek, ki pravi: "Slišal sem strel — pa eno štimo, kot bi biv kdo eno žvav ustrelil" Nato sta padla še dva strela, drug za drugim, nakar je vse utihnilo. .||ln drugo jutro so našli v gozdu žensko. Prvi je prišel to pravit k o-rožnikom, in sicer že okrog šeste ure zjutraj neki fant, ki je povedal, da leži v gozdu mrtva ustreljena ženska. Orožniški stražmojster Lavrenčič je šel takoj na mesto umora. Vzel je seboj tudi fanta, ki mu je zatrdil, da leži truplo umorjenke še ravno tako, kot je on našel. Zastražil je truplo Lavrenčič, dokler ne pride sodni ogled. Med tem je prišel na mesto u-mora in sicer okoli 11. dopoldne njen oče, ki je ugotovil, da je umorjenka njegova hči. Vpo-štev kot morilec sta prišla samo dva, in sicer njen mož Jn pa današnji obtoženec. Orožnik pa že od početka moža ni osumil, ker ga je smatral za nezmožnega za tako dejanje in tudi ni imel za tako dejanje nobenega direktnega povoda. Ta sumnja se je tudi upravičila. Dokazalo se je namreč popolnoma jasno in po več zanesljivih pričah, da je bil njen mož usodni večer, in sicer od osmih zvečer v Toni-jevi gostilni v Mavčičah, kjer je ostal še čez enajsto uro. Torej je bilo povsem izključeno, da bi mogel biti za časa umora na licu mesta, ker bi potreboval do tja dobro poldrugo uro hoda. Ko je oče povedal Lav renčiču, da je občevala pokojna v zadnjem času precej s Kristanom in je izvedel, da mu je tudi izročila 35,000 kron, ga je aretiral in uvedli so pri njem hišno preiskavo, ki je imela nepričakovan uspeh. Našli so namreč pod velikim kamnom pred hišo, za ped globoko v zemljo zakopano njeno ročno torbico. Pri preiskavi omare za obleko pa je bila najdena zavita v cunje zlata za-pestna ura pokojne* Zevnikove. Dalje so našli pri hišni preiskavi v malem predalčku, ki je bil pribit na tramu pod streho, skrit usodni revolver, v katerem so manjkali v naboju trije patroni. Enega so našli v cevi samokresa, dva pa je obtoženec izstrelil. Kje je obtoženec vse te predmete dobil, ne more povedati; zagovarja se, ali da ne ve, kako so prišli v njegovo hišo, ali pa sploh kratko zanika, da je to res, kar vzbuja med vsemi v sodni dvorani neprijeten in za obtoženca zelo neugoden vtis. Mož umorjenke, Matevž Zev-nik, katerega so prvotno osumili umora, je nastopil povsem mirno in je povedal v kratkem sledeče: "Z mojo pokojno ženo se v zadnjem času res nisva posebno dobro razumela. Krivda pa je bila njena, ker ona ni hotela tako gospodinjiti kot sem jaz kot gospodar hotel in kot pravo uvi-del. In res je, da sem ravno radi tega tudi večkrat delj časa izostajal. Ce sva se sprla, česar ne zanikam, sva bila takoj dobra in jaz ji nisem dosti zameril. Za dobro besedo sem bil dober in res je, kot je rekel eden kot priča, da sva se zvečer sprla, drugo jutro pa sva se skupaj ven peljala. "Trgoval sem in <*res je, da sem imel v zadnjem času precej izgub, toda ne vsled svoje krivde. Trgovska smola je to zakrivila. Razmerje med nama pa se je res precej poostrilo v zadnjem času, nisem pa nikdar ugotovil, da me namerava žena zapustiti in tudi nisem ugotovil, da me goljufa. Posestvo sem končno prodal za približno pol milijona kron in tudi premičnine. Za samokres, katerega so našli v škatljici na gredi pod streho skritega v dozdevnem la-stavičjem gnezdu, je bil moj, za katerega sem bil plačal 2,400 kron." Kdaj mu ga je pokojna žena izmaknila, tega on ne ve. V četrtek po umoru so ga aretirali kot osumljenca in je bil pet dni v preiskovalnem zaporu. Ugotovili pa so, da je bil v usodnem času v Tonijevi gostilni.v Mavčičah in sicer od Marijinega zvonenja do preko enajste ure ponoči. Pokojnica je možu tudi večkrat sama rekla, da bo šla v Ameriko, ni mu pa povedala, kdo jo tja spravlja. Obtoženca mož dobro pozna, ker je za njega večkrat tudi kupoval les. Notar Hafner v Ljubljani je povedal, da je bil obtoženec nekoč pri njem zaradi notarskih poslov in se je predstavil pri njem v pisarni za Matijo, za brata Franceta Kristana, kar je tudi precej značilno za značaj obtoženca. Fotograf Rovšek je dokazoval s knjigami, da je bila pokojnica pri njemu dne 31. marca. Naročila je tri slike in pa 12 razglednic in je plačala 850 Din. Prosila ga je, da naj ji slike hitro napravi, ker jih potrebuje za potovanje v Ameriko. Gostilničar Toni, po domače Leben v Mavčičah, je potrdil z vso gotovostjo, da je bil mož pokojne usodni večer, v torek, od 8. zvečer v njegovi gostilni, kjer je ostal čez 11. uro, tako dolgo, da ne bi mogel na noben način priti v tem času do mesta umora. V njegovi družbi je bil tudi trgovec Perčič do pozne ure in se natanko spominja na tisti večer, ker sta glihala za hraste. Marija Cesnova, stara ženica, se je obnašala jako sumlji-Bila je tudi že zaprta, pa vo. so jo kljub temu, da ni izklju čeno, da je vedela, kaj je Kristan počel, izpustili. Ona je po večkratni izpremembi svoje izpovedi končno povedala, da je našla uro res pod kapom skrito in to le slučajno. Zavila jo je, skrila v omaro, kjer so jo pri hišni preiskavi tudi res našli. Prikriti jo je hotela radi tega, ker je bila uverjena, da mu jo je dala kakšna ženska, ki ga ima rada. Zasebna uradnica Sava Stare-tova je povedala, da je Kristan njo, kot bolj učeno gospodično iz Za vrha vprašal, kakšne dokumente da rabi zase in svojo sestro za potovanje v Ameriko. Ono mu je odgovorila pismeno in mu je nasvetovala, da naj se obrne na tvrdko Zidarjevo na Dunajski cesti. Pofceijski ^retfmPJ"i^lfcttiik Jože ^Gruden od ljubljanskega policijskega ravnateljstva je u-gotovil kot soudeleženec pri u-radni komisijonalni preiskavi trupla umorjene Zevnikove na licu mesta, da je bila spodnja obleka umorjene visoko zavihana, ni pa bila ne pomazana ne zmečkana, kar bi morala biti, ako bi se umorjenka valjala ali premetavala po tleh. Umorjenka je držala roki upognjeni v komolcih in je imela krčevito stisnjene pesti. Iz pote* obraza pravi, da je sklepal, da se je žena v zadnjih trenutkih pred smrtjo do skrajnosti branila pred nasilnežem, ki jo je hotel, kar kažejo vsi znaki, najpreje onečastiti, nakar jo je ustrelil. Zena je imela na bradi znake udarca s topim predmetom, na vratu pa višnjeve potplube davljenja. Cela lega trupla in poškodbe kažejo," da se je žena silno branila. Ustreliti je je moral tako, da je klečal deloma na njej, tiščal ji njene roke pod svojimi koleni, kar kažejo znaki v mahu. Branila pa se žena v skrajnem obupu tudi s celim životoim In v tej borbi je dobila žrtev oba smrtna strela v glavo. Glavo je imela nagnjeno tako globoko v znak, da ji je tekla kri, ki ji je pritekla iz* nosa mesto po bradi po licu tik pod očmi. Vsi znaki torej kažejo na poskušeno onečašče-nje, ki pa ni uspelo in jo je nasilnež, tako iz jeze kakor iz pohlepnosti po denarju po hudem boju ustrelil. Da je imel napadalec revolver bržkone že pri prvem poskusu v roki, kaže rana na bradi, ki kaže, -da je bila udarjena pokojnica s topim trdim orodjem po bradi. Ivana Kopačeva, ki je kupila Zevnikovo posestvo, je dala pokojni Ževnikovi povrh kupnine še 100,0d0 kron in sicer pod pogojem, da dobi Kopačeva celokupno posestvo. Namenila se je že takrat Zevnikova — bila sta z možem ločena — da gre s tem denarjem v Ameriko. Kopačeva je povedala, da je bila otožna kot bi slutila kaj hudega. ItCd ji je pripovedovala pokojna, da namerava iti v Ameriko in da ji bo Kristan pripravil vozne liste in potrebne pravice, ji je rekla Kopačeva, ki je že okrog 80 let stara: "Glih tolk te bo spravu v Ameriko kot mene." Priča Torkar pripoveduje, kako je našel umorjeno Zevnikovo v gozdu, ni je pa poznal. On je povedal: "Tam v gozdu leži ženska, vsa je krvava, mrtva in na pol gosposko je oblečena." France Lavtižar, brat žene, ki je bil v ujetništvu, pove, da je pobegnil iz ujetništva največ radi tega, ker je zvedel, da obtoženec popolnoma samovoljno gospodari na njegovem posestvu, Posekal mu je 20 smrek in jih pod ceno prodal. Prodal mu je kolo, vzel je obleko in parilo iz njegovega kovčka, urd in zlato verižico. Kar se tiče značaja pokojni-ce, o kateri je trdil obtoženec, da mu je rekel neki prijatelj, da jo lahko vsak dobi, pove priča odločno, da to ni res. Sestra pokojne je izjavila, da je Zevnikova tudi njej, kakor mnogim drugim pričam prav zaupno — bala se je namreč obtoženca, ki ji je vedno grozil — povedala, da ji bo preskrbel obtoženec "fouš pravico" za v Ameriko in da mu je dala na to že 30,000 kron. Na opozorilo, da naj $azi, ker bi jo lahko ogoljufal, je odgovorila žena, da mu zaupa, ker ima denar in zida hišo. Zanimiva za cel slučaj je bi la tudi izpoved Kristanove gospodinje stare Cesnovke. Vprašala ga je namreč žena drugi dan, ko je našla pri njem zlato uro zapestnico, če je res uro kupil. Obtoženec ji je na to naivno vprašanje odgovoril jezno: "Zakaj pa me skušate?" Ko so mu povedali, da so našli v gozdu na Senožetih umorjeno in oropano ženfko, je odvrnil obtoženec: "Jaz bi kaj takega ne mogel storiti." Ta žena je večkrat svojo izpoved spremenila. Končno pa je le povedala resnico, da se je Kristana bala in je zato drugače govorila. Povedala je tudi, da je hodil obtoženec zadnje dni pred umorom spat na pod in je tudi u-gotovila, da je puščal vrata odprta, da je lahko brez šuma In ropota odhajal in prihajal. H Kristanu pa sor hodeli na pod tudi druge ženske. V sredo zjutraj po izvršenem roparskem umoru je Kristan vrata na pod za seboj popolnoma zaprl, kar se je še ženi, ki ni še ničesar vedela o umoru, zdelo čudno. S tem je bilo pričevanje zaključeno in senat je sestavil porotnikom sledeča vprašanja: 2) Ali je obtoženi J. Kristan kriv, da je v Času od konca februarja do aprila izvabil od Zevnikove vsoto 35,000 kron z izgovorom, da ji preskrbi potne liste in jo tako v zmoto spravil in jo oškodoval na njenem premoženju za znesek nad 4,000 kron, to je za 35,000 kron (goljufija) ; • 2) Ali je obtoženi J. Kristan kriv, da je v noči na 14. maja v namenu se polastil denarja in dragocenosti pokojne Zevnikove z njo tako ravnal, da jo je u-strelil dvakrat v glavo, vsled česar je nastopila smrt, in se polastil njenih predmetov. Državni pravdnik je pred vsem povdarjal, da je ta slučaj v tem porotnem zasedanju že četrti slučaj umora. Tako ne more iti dalje in tako divjaštvo se mora temeljito in brezobzirno zatreti. Zatrli smo že in tu di s pomočjo porotnikov razno zlo in zatreti moramo tudi to. Izmed vseh slučajev pa je ravno današnji najstrašnejši. Pri navadhfem umoru je težak slučaj in težko stališče. Tu pa ss gre za nasilstvo proti božjemu in svetnemu zakonu in proti zakonu narave: Ne ubijaj! Umor ni opravičen in naj ga postavljajo razne olajševalne okoliščine v še tako milo luč. Morilec se postavi sam izven .jih narava sama kaznuje. Vo-zakona, on ruši interes svojega bližnjega, ker mu vzame življenje, ruši pa tudi interes velike človeške skupine, interes vseh bližnjih ljudi. Prizadeto je pri umoru mnogo ljudi. Vse to je že pri navadnem umoru. Današnji slučaj pa je najgrši, kar jih imamo, ker gre za roparski umor. To je najtežji greh — umor in rop — to je umor zaradi umazane dobičkarije. Imamo tudi druge umore — umor iz afekta, sovraštva, ljubezni, jeze. Tu pa še je izvršil umor za pest denarja, zlato uro in umazano listnico. Kdor ubije tujo osebo, oškoduje poleg tega tadi njegove svojce. Tak človek dokazuje, da ne spada v urejeno človeško družbo. In tak človek je današnji obtoženec Ivan Kristan. Poglejmo ga, kakšen je ta človek. Njegov kazenski list nam izkazuje celo vrsto kazni in sicer vse radi nasilnosti in goljufije. Bil je že mo£ na obtožni klopi tudi radi umora v družbi z drugimi. Vrgel je s tovariši tihotapci obmejnega stražnika v prepad in ker se ni moglo ugptoviti, kdo ga je vrgel, je \>ila obsojena cele čedna družba. Ima pa tudi drugače slaba, jako slaba spričevala. Občina pravi, da je obtoženec len, delomržen in nemaren človek, pretepač, katerega se je bala cela soseščina radi njegove nasilnosti. (Obtoženec je tudi res velik, močan in energičen človek, poleg tega pa surov in nasilen, zraven pa neuk in neizobra'žen, ter se ni naučil niti brati in pisati.) Bil je predrzen tihotapec in je upravljal na tuje stroške v svojo korist premoženje drugih, ki so bili vsled nesrečne usode V tujini. In temu človeku je padla v roke nesamostojna, sebi prepuščena, neskušena žen ska Marija Zevnikova, ki je imela denar. To žensko je preganjala zla usoda, dokler ni postala žrtev tega nasilneža. Prvi mož je padel v vojni. Vzame drugega in mu da posestvo. Ta mož pa ji zapravi domačijo, poleg tega pa je silno ljubosumen. Ponavljajo se razprtije v družini in končno pride ločitev. Usodna pa je bila za njo skrivna ljubezen z domačim fantom. Pri njej je povzročila ljubezen nasilno smrt Radi slabih domačih in družinskih razmer je prišla žena na usodno misel, da se izseli v' Ameriko in vzame seboj čk>ve» ka, ki ga je preje ljubila in ki je bil takrat pri vojakih. In vsled tega je prišla v dotiko z današnjim obtožencem I. Kristanom. On jej je bil preje tujec. Zvedela je, da je mož zvit tihotapec, znan po svetu in da je zaprt v Trstu. Počakala je nanj in ko se je vrnil, se je takoj obrnila nanj, da ji preskrbi potrebne listine in vozni list za Ameriko. Mož je to priliko izrabil, obljubil ji je pomoč in s tem se je polastil ženske kot se polasti hudič grešne duše. Zahteval je za prvo pot 25,-000 kron, da gre v Zagreb. In ona mu jih je dala. Videč, da gre lahko, je zahteval še 10,000 katere mu je tudi dala, dasi je vedela, da je slepar. Bila pa je že tako zamrežena, da se ni mogla rešiti. Končno pa, kar je še najbolj tragično, . je izvabil svoji preslepljeni žrtvi še brovming pištolo." Vlekel jo je od dne do dne in dasi so jo sosedje in znanci svarili, ni mogla več nazaj. Končno jo je počakal njen vodnik v usodepolnem gozdu. Prijel jo je za roko in odpeljal jo je v gozd, kjer jo ie po grdem poizkusu onečaščenja kot zverino ustrelil dvakrat zaporedoma v glavo. Pomeril je dobro, obas strela sta obsedela pod očesmi, vsaka rana zase je bila smrtna. Vse to je ugotovila preiskava in po mogočih dokazih je vse to dokazano. To je tako nasilje, da ga narava sama ne prenese. Manjši de-likti se pozabljajo. Krvavi de-likti pa se maščujejo vsi, ker da in zemlja izvržeta truplo in ga dasta ljudem v obsodbo. In če hudodelec svojo žrtev šep tako skrije, pride na dan in zgodilo se je že, da so se odkril^ in kaznovali zločini po letu, dveh, desetih in dvajsetih letih. Narava sama pomaga pri kaznovanju takih hudodelcev. Tudi tu imamo podoben slučaj. Glava je tu, na mizi pred vami leži lobanja pokojne Zevnikove, lobanja prestreljena pod očmi. Med 58mi pričami, ki smo jih čuli tu v dvorani, pa je prišla pričan onstran groba in je povedala'vse. Govorila je namreč pokojnica skozi usta prijateljic in prijateljev, ki so povedali vse do najmanjše podrobnosti. Z njimi je povedala ona sama vse. Tudi v tem slučaju je narava vidno posredovala, kar znači,* da se mora kaznovati to hudodelstvo. Poleg nje same pa imamo tudi dosti živih prič. Dajte zadoščenje pokojni, rehabilitirajte njeno čast, maščujte njeno smrt in potrdite stavljena vam vprašanja!" Govor državnega pravnika je napravil na porotnike in na celo dvorano jako globok vtis in je privabil marsikako solzo oko. , Zagovornik je'povdarjal uvodoma, da ne govori, da obtožen ca reši, ako je nakopičena proti njemu cela gora dokazov. Njegov namen in njegova naloga pa je, da mu kolikor možno o-lajša njegovo težko stališče. Ce se zavaruje obtoženec pod veli kansko težo dokazov samo za zid zanikanja, potem tudi zagovornik več ne more. Prosim vas, da zberete iz celega gradiva tudi svetlejše momente in uvideli boste, da se morda ven dar le ni vse tako zgodilo, morda je bilo le vse vsaj nekoliko milejše. Državni pravdnik pravi, da kaže obtoženec strašen cinizem Jaz pa trdim, da se je postavil obtoženec pač le na stališče: Dokazi te mi, Česar me dolžite. Dosedaj pa smo čuli samo gole posredne, dokaze, nimamo pa nobenega naravnostnega dokaza. V tej usodni noči, ko se je izvršil ta Strašen zločin, pridemo v «tem do temnega kroga in ne vemo kdo je bil notri razun Zevnikove, ki je ostala tam kot žrtev. Kdo pa je bil še z njo v tem temnem usodnem krogu, kjer se je vršilo dejanje, pa nimamo nobenih naravnostnih dokazov. Slo je za denar. Za 10,000 kron je. Zevnikova vedela, da jo je ogoljufal, vse drugo pa mu je pustila. Hotel je izvršiti nasilje, znaki na njenem vratu. In razgret od strasti, omoten, jezen jo je hotel ostrašiti in je streljal. Ce pa se mu je ona branila in Če se je pri tem premikala sem in tja, sta jo zadela strela, izmed katerih je bil vsak smrten le po naključju. Presojati pa moramo vse mrz-ke okolnosti tako, kakor je za obtoženca milejše. Ce bi si bil obtoženec svest svojega dejanja, bi bil tudi lahko drugače postopal in popolnoma zabrisal vse sledove svojega dejanja. On pa je napravil vse res tako nerodno, kot bi res ne vedel, kaj se mu je pripetilo. Ce ne, potrdite stavljenega vprašanja na umor, ne pomagate toliko njemu, marveč njegovima nedoletnima otrokoma. Državni pravdnik poudarja na to, da je bil še vsak, ki tu sedi, tako neumen, da je prišel sem na to klop. In najhujši so oni, ki napravijo sta prebrisanosti, eno pa zagreše. Tudi obtoženec se je dobro pripravil na zločin in težko bi mu bili dokazali, če bi ga ne bila njegova žrtev sama obsodila po svojih prijateljih in znancih. Po temeljitem resumeju so odšli porotniki v posvetovalnico. Po primerno kratkem posveto-vaju so se vrnili v porotno dvorano in je razglasil prvomest-nik sledeči pravdorek: "Prvo vprašanje in sicer glede goljufije so potrdili porotniki in sicer glede goljufije so 3h* potrdili porotniki z enajstimi glasovi, drugo vprašanje glede roparskega umora pa so potrdili porotniki soglasno z vsemi dvanajstimi glasovi." % ' Ko so pripeljali obtoženca v dvorano je nastala grobna tiši-Predsednik je prebral ob- na. tožencu pravdorek, pri Čemur je ostal Kristan popolnoma miren. Po razglasitvi pravdoreka porotnikov je predlagal državni pravdnik, da naj ae kaznuje obtoženi J. Kristan na podlagi tega pravoreka porotnikov prvič radi hudodelstva goljufije po 197-200 in 203 in dq|gi radi hudodelstva roparskega umora po §§134 in 135-2 in naj se izreče kazen po § 136 in sicer smrt na vešalih. Zagovornik je prosil, da naj se vporabi določba glede predloga za pomiloščenje. Senat se je umaknil v svojo posvetovalnico in po primeroma kratkem posvetovanju je razglasil predsednik sledečo obsodbo: Obtoženi Janez Kristan je zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ 197-200 in 203 in hudodelstva roparskega umora po §§ 134 in 136 ter se kaznu/e po § 136 na edino možno kazen na smrt z obešen jem. Obtoženec je sprejel smrtno obsodbo popolnoma mirno in ni pokazal nobenega razburjenja. Ko ga je vprašal predsednik, če sprejme kazen, je mirno pokazal na svojega zagovornika in je odvrnil, da si bo premislil. Po dvorani je nastal pri razglasitvi sodbe velik šum. Culo se je pritrjevanje in ploskanje, vmes pa vzdihi in plač. Obsojenca so pazniki vklenili. Mož se je poslovil od svojcev, na kar so ga odpeljali pri zadnjih vratih iz porotne dvorane. Med vrati je zamahnil z vklenjenimi rokami še enkrat svojecm v slovo. Največji reklamni napis na svetu. V mestu Los Angeles, Cal., so započeli medsebojno konkurenco tamkajšnji prodajalci z zemljišči; vsakdo ima bolj prikladne k>te in lepše hiše. V svrho reklame se poslužujejo tudi električnih napisov. Nedavno je neka taka družba dala postaviti na bližnji hrib mesta Los Angeles velikansko reklamno tablo, kojo je mogoče iz daljave čitati samo ponoči. Na tabli je označena samo ena beseda, ki znači novo naselbino, kjer so še lote naprodaj. Vsaka izmed teh električnih črk je 45 čevljev visoka in pritrjena na posebno leseno, stojalo s primernim okvirjem; za ves napis se rabi štiritisoč električnih svetilk ali žarnic, dolžina tega ogromnega napisa pa meri približno četrt milje. Ameriški dečki zmagovalci. Sredi avgusta tekočega leta se je vršil v Kodanju na Danskem sestanek takozvanih "skautov" (Boy scouts), kojega so se vdeležili oddelki iz celega sveta. Naravno, da so bile na istem zastopane tudi naše Združene države; ameriške skaute je vodil Mr. Macbeth, njih predsednik. V raznih tekmah in igrah za svetovno prvenstvo so zmagali naši ameriški dečki, ker so dosegli 181 točk, angleški pa samo 172. Dne 17. avgusta so imeli v Kodanju vsi skauti veliko parado ob navzočnosti danskega kralja Kristijana, ki jo zmagovalcem osebno izročil veliko srebrno kupo kot prvo darilo. Zanamiv je bil pri tej priliki prizor, ko so cele vrste skautov defilirale pred kraljem in nosile na čelu svoje narodne zastave. Ko je spredaj korakal oddelek ameriških dečkov zmagovalcev, so ti ponosno in pokon-cu držali našo zvezdnato zastavo, vsi ostali so pa svojo zastavo v poklon kralju nekoliko ponižali. Ta incident je naredil na gledalce precej čuden vtis; toda Amerikanci so bili na svojo zastavo .tako ponosni, da iste niso hoteli ponižati, ker niso vajeni živih kraljev. GLASILO K. S. K, JEDNOTE,'- 15. OKTOBRA, 1924, Vaši prihranki - LIFE AND LABORS Rt. Rev. FREDERIC BARAGA, First Bishop of Marquette, Mieh. TO WH1CH ARE ADDBD 8H0RT SKET-CHES OF THE LIVES AND LABORS OP OTHER INDIAN MISSIONAR1ES OF THE NORTHWEST. BY P. CHRYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M., OF LOS ANGELE8. C AL. • We must then conclude that the Indians of former times, before the advent of the whites, were polytheists and idolators, like the ancient Babylonians, Egyptians, Greeks and Romans, and that one of their principal gods was the sun. As among the Greeks and Romans were to be found a few more enlight-ened men, who believed in the one, true, living God, for instance, Socrates, Plato, Cicero, so also we find such men amongst the ancient Indians; the masses, however, were poly-theists. But now the reverse is true. The pagan Indians of our day are monotheists; they be-lieve and invoke the~ Great Špirit. But we strongly believe that this is due to their inter-course during the last two cen-turies with the French-Canad-ians, who have c-vrne tiskovina v svrho, da more inozemec podati zaželjeno izjavo o namer? (prvi papir)." V svojem pismu na Foreign Language Information Service prosi ravnatelj naturalizacij ske-ga urada objavo te naredbf >otom tujejezičnih čssopisov, ter se s tem utegne prištedift mnogo nepotrebnih stroškov, sitnosti in razočaranja onim inozemcem, ki so prišli v Združene države po 3. juniju, 1921. in ki želijo dobiti "prvi papir." Iz gornjega je razvidno, da mora prosilec za prvi papir, ako je prišel v Združene države po 3. juniju, 1921., čakati nekoliko časa, predno se mu izroči zaprošeni "prvi papir." Obenem je razvidno da, kdor je po 3. juniju, 1921. prišel v Združene države nepostavnim potom — to je brez dovoljenja priseljeniških oblasti — ne more dobiti prvega papirja." S tem v zvezi naj omenjamo, da oni, ki so nezakonitim potom prišli v. Združene države pred 1. julijem, 1924. morejo radi tega vzroka biti deportira ni do preteka petih let po svojem prihodu, dezertirani mornarji pa le do preteka treh let; oni pa, ki so prišli v Združene države na nezakoniti način po 1. juliju, 1924., morejo biti deportirani vsak čas,'naj bodo še tako dolgo v Združenih državah. -o- Samo teden dni trajajoča preskušnja bede in revščine bo marsikogar izučila za celo njegovo življenj^. Koliko ljudi poznaš, ki bi živeli vsi tako, kakor si sami želijo? » Najbolj zvesti služabnik satana so taki ljudje ki ljubijo denar, soVražijo pa delo. • Že prileten samec zatrjuje, da ljubezen ni samo slepa, temveč da je tudi gluha. JOS. KLPPEC I0«" N* Chicago' 57?T - JOLIET, ILL. Edino slovensko podjetje te vrste. Zavaruje hite in pohiitva. Prodaje hiie in lote. Pošilja in posojuje denar, lavni notar za Ameriko in stari kraj. Se priporoča Slovencem in Hrvatom. Prostor za prodajalno V najem se odda prostor za prodajalno v "Slovenia" poslopju na 805 N. Chicago Street, Joliet, DI. Več pove "Cerkveni odbor," 810 N. Chicago Str., Joliet, 111. DUM ? ZALOGI U NAD II LET PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in itiri-vrstne, dva, tri in Štirikrat, nemiko in kranlako uglašene kakor tndi krtnnatične in pa kovčeke. Harmoniko 00 najboljšega dela in opremljene • zaporo ta »preti. Imam v zalogi tndi ie rabljene harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah. ALOJS SKULJ, m Epailoa PL. Braoklja. N. T. IC0TI OTROŠKO ZDRAVJE OSKRBA MATERINSTVA OTROŠKEGA ZDRAVJA SVOJI K SVOJIMI PodpUsni toplo priporočsm rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, i sprejmem tudi naročila sa nove moške obleke po mni JOHN GERM, Vrl in agilen Jednotar deluje SloVenaki trgovec, za Jednoto! , 817 £nat C. St. Pueblo, Colo. vloženi ori nas, so vedno varni. Vi živite lahko v Katerikoli izmed naiih drtav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam ze pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 odbto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Naš kapital in rezervni -sklad v vsoti več kot $740,000 je mak varnosti za vai denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo Naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. 11 JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preda. Chaa. G. Pearea, kaait. Joseph Danda, pomol, kasir. ČLANEK 8« Pazite na cli, ušesa, nos in usta svojega ctroka, Vedno je veiike važUosti za skrbeti, da ima otrok čiste oči, ušesa, nos in grla. Posebno važnosti je pa treba 3G3večati tej čistoči tekom gorkega poletnega vremena. To to točke, kjer 3e začne največ bolezni. Poletni meseci ;o ponavadi ze!o krtiičnj za otroke. Storiti morate vse, kaf jc v važi moči, da preprečite bolecdn. Star pregovor pravi: "Ena unča preprečenja jc vredna cel funt zdravljenja". Ta pregovor je posebno resničen v slučaju otrok. Nikdar ne morete preveč paziti, kajti pomisliti morate, da njihova mala fclesca niso tako utrjena za boj proti bolezni kot je naprimer vaše. Vsako najmanjše unetje oči aH ušes. o katerem domf.ievafc, da je brez vsake nevarnosti, bi bilo treba poveriti zdravljenja va:.ega zdravnika. Hitro delovanje v teh slučajih Uhko prepreči gluhonemost oziroma slepoto. Brez dvoma jc otrok upravičen, da v tem oziru skrbite zanj. Otrok naj ima vpdno ušeta čista in suha. Uho se lahko inficira, in ušesne bolezni so jako hud.c. Če se otroku uho uname stopite takoj, v stik s svojim zdravnikom. če hočete, da bo otrok zdrav, glejte, da bo imel čista ušesa, nos In grlo. — Vra skrb pri pripravljanju hrane je zastonj, če steklcnica in cuzeij nista čjr,ta. Na vsaki steklcnjci naj bo označena, mera, in cuzeljni morajo biti či Stf. Zaloga mleka naj bb pod skrbnim nadzorstvom. Otroku dajajte le čisto, sveže mleko. Vprašanje mleka je velike važnosti tskom polprnih mesecev.— V- vročem vremenu mora bfti mleko na čisjem hladnem prostoru, da sc ne ski-sa. Tiso£p matere se poslužujejo kondenr.iranega inleka, ker se bolj dr ii ter se da hitrcjSc Ip ugodnejše pripraviti. Na tuoče in tisoče otrok sc jc razvilo v krepke dočke in deklice o pomočjo kombinacije materne pozornosti iij hranjenja z Bordenavim Eagle Mlekom. V namenu, zvedo slovenske matere, kako uporabljati Eagle ft^leko, je Bor-denova družba natisnila v slovenskem jeziku Dopolna navodili glede hranjeni«, kako pripravljati Bordenovo Eagle Mleko za otroke različnih starosti. Ce hočete iztis navodil, izpolnite kupen, ki ga boste opazili v onem izmed oglasov ter aa pošljite družbi, ki vam bo z veseljem postala zahtevno brezplačno zaeno s krasno Knjigo za otro- p. " * - C V ' "V čitaj;« te tlanke pazno vsak tet?en ter Jih spravit« za bodeča pojasnila. 33 daril zastonj l Pozlačena ura na 21 kamnov samo $13.89 Velika ponudil«. — D> se prepričate o util iijemni ra »prodaji, »am dopniljeno po potU ali ekspresu na oftlM nato novo 14 karatno poxla«eno uro na 21 kamao*. lepo rravirano * mo*no Hvojnato ikatljo. garantirano ta 16 let. Ceno t« »*l>«»« ure Fiio sdaj saHaS no $13.00; polo* tep« vam dopoiijomo alcdetfh dani 4premij) popolnoma sastenj: Verir.ica a pri ve« kom. kitajski pint&n »reee. »epni eenemato-Brftpki n 50 sHkitml. trpno ockV.alo, glavnik, fino britev. Ir tačico xa britje, .mita-eiicko bra».!<-! uro. 62 igralnih kart. aro bu«Mlko s gl««nim svonee«r.; ta ur« .«■ «•-m« vredna Ji.00. kon-.Mnacii»ki ttpn! poi a dvema klin,ama. odpira? aa M»nca*k» in p-ipravo »a »teklo rer.nti. noalačen mcd.-ljon. kritee. gumbe ui ovratnik oper« delj-no-kd s dvi-ma lc*am«, lcvallr, privesek xa ključe, gumbe aa mantetne. brotko. fountair. pero. uh«ti<. egipčanskega rapove v^lio l.upi»i; ostanek bo»te plačali ko p- ejmeU blago. Jcmčiir.o vam.