rosuuna platana v gotovim. •;>y ji; ; m m r mta r\ ilENiOR DIJAŠKI LIST 14.LETNIK LJUBLJANA v. STEV. 2 JANUAR 1927 A DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA. — Cenjeni naročnik, ali si že j poravnal naročnino, ki znaša za dijake Din 30'—, za druge Din 40’—? i i ! Otvoritev igre. Teorija za otvoritev ša-i hovske igre nas uči, na kateri najlažji način moremo najhitrejše doseči razvoj figur in I na kateri način si iste najbolje pripravimo | tako za napad, kakor tudi z?a obrambo. Ona ! nas dalje opozarja na vse možne nevarnosti, ki pretijo igralcu že v prvem stadiju partije. Pravzaprav je napačno govoriti o »teoriji« otvoritvenih iger, ker ta takozvana »teo-| rija« v resnici ni nič drugega, kakor kritična sestava vseh, v praksi šahovske igre dobljenih izkušenj. Predno preidem na posamezne otvoritve iger, za katero vsako imamo posebno ime, se mi zdi potrebno opozoriti zlasti začetnike na sledeče Važne smernice in temeljne principe pri otvarjanju Šahovsko igre sploh: 1. Igro otvori čimprcjc moreš s prednjima dvema pešcema, ker na ta način odpreš pot tekaču in kraljJci. 2. Ne delaj nepotrebnih ootez, ker vsaki pomeni izgubljeni tempo in vsak tempo1 je posebno pri otvoritvi igre velikega pomena za nadaljnji razvoj. 3. Nc hiti s kraljico, dokler je nc potrebuješ. 4. Ne podcenjuj sicer malo vrednost pešcev! V splošnem odloča pri dobrih šahistih en pešec usodo partije. 5. Preden napraviš ■ načrt za napad, zavaruj svoje lastne figure. ! 6. Skakače postavi najbolje v sredino de-! ske, ker od tam imajo največjo možnost razvoja. 7. Stolpe uporabljaj v drugi polo-: vici partije in na praznih linijah, ko se je šahovsko polje že nekoliko izpraznilo in j 8. ne zamenjaj nikdar brez vzroka figure, ako Ti zamenjava nc prinese katerekoli prednosti v igri. Razlikujemo • dve skupini otvoritvenih iger in sicer: a) odprte igre in b) zaprt«, igre. A. Odprte igre. Pod gornjim naslovom razumemo take vrste igre, pri katerih otvo-rita oba igralca partijo s kraljevimi pešci za dve polji naprej, torej beli e2—e4 in črni e7—e5. V to skupino spada 12 različnih otvoritvenih iger, ki jih bomo polagoma proučili v naslednjih številkah Mentorja. Notacija šahovskih figur ali šahovska abeceda. Jugoslovani in tudi mi Slovcnci še nimamo notacije za šahovske figure v svojem jeziku, zato se še vedno poslužujemo nemške šahovske abecede, ki je sledeča: K znači (Konig) kralji D znači (Dame) kraljica ali dama; T znači (Turm) stolp, L zrtači (Laufer) letalec, S znači (Springcr) i Tempo: pridobitev ene ali več potez (tehnični izraz pri šah. igri). skakač, X znači, da se vzame ali bije nasprotnikova figura, + znači, da je bil dan šah kralju, ^ znači mat, znači poljubna poteza. Če je pešec dosegel zadnjo vrsto in s tem napravil takozvano metamorfozo, označimo figuro, v katero »e pešec poljubno spremeni z začetno crko: n. pr. a7—a8D, kar znači, da se je pešec, ki je dosegel polje a8 spremenil v kraljico ali damo 0-0 znoči malo rokado in 0-0-0 veliko rokado, ! znači dobro potezo in ? slabo potezo. Vsa ostala znamenja in druge tehnične izraze bom pojasnil od slučaja do slučaja. Šahovske drobtinice. Dr. Lasker ima vsak torek ob 17. uri radio-predavanje na oddajni postaji »Dcutschland«, val 1300 o »moderni šahovski partiji«. Prva damski prvakinja Jugoslavenskega šahovskega saveza je Ljubljančanka, ga. Sava Šerban, katero prvenstvo si je priborila na saveznem turnirju v Ljublfani meseca avgusta tek. leta. V mali vasici Strobcck na Nemškem se otroci že od nekdaj uče šah v ljudski šoli obenem s pisanjem in branjem. Dr. Lasker je pred kratkim obiskal to šahovsko vasico in igral s 25 otroki simultansko partijo. Svetovni šahovski prvak je mladi Kubanec Capablanca. Ko so nekega dijaka učili šah in mu razlagali »pat«, je takoj vprašal, kako se pa napravi Patachon? Urednikova listnica. Vse dopise, vprašanja, rešitve itd. je nasloviti na naslov: Bogo Pleničar, bančni uradnik, Ljubljani, Miklošičeva lb. Izšla je 10. številka »Šahovskega glasnika«, ki. prinaša daljša poročila in partije s turnirja v Chicagu in Berlinu ter mnogo drugih zanimivosti. Ker je to edina šahov-sku revija, ki izhaja pri nas v Jugoslaviji, jo prav toplo priporočam. Izhaja mesečno in stane Din 100-— na leto. Naroča se lahko pri uredniku šahovske rubrike ali pa pri uredniku »Mentorja«. T. P. v Lj.: Zglasite se ob priliki osebno pri meni in Vam bom ustmeno pojasnil, kar vprašujete, ker to zanima menda samo Vas. Partija š t. 1. V naslednjem podajam sicer kratko in lahko, vendar za začetnike jako poučno partijo takozvanega damskega gambita. Beli (J. Mleses): Črni (Oehquist): 1. e2 = c 4 1. d 7 - - d 5 2. e4 X d5 2. Del 8 X d* 3 Sbi - - c 3 3. Dd5 - d 8 4. d 2 — d 4 4. Sb 8 — c 6 5. Sgl - - f 3 5. Lc8 — g4 6. d 4 — d 5 6. Sc 6 — e 5 7 sjiffiili k a r* k i nr /> r> ga nciMiuK sil iCEfe imtfi 14. letnik Januar 1927 2. Številka Scmpronij Tiro: /3 dnevnika starega profesorja. Prvo leto učiteljevanja. L .... septembra 189 . Prva ura! Pričelo se je... Danes sem torej stopil na cesto, ki jo bom hodil, ako Bog da zdravje, dolgih trideset let. Vse steze, vsa pota dosedanjega mojega življenja so hotela, hrepenela k tej cesti. Kako tesno mi je danes že ves dan pri srcu! Včeraj še dijak, danes učitelj. Ah, vzeli smo torej za zmirom slovo od mladosti, brezskrbne časih, večkrat polne bridkosti, vedno pa lepe, nepozabne. S Prešernom ti kličem: Dni mojih lepša polovica, Bog te obvari! Zdaj bom moral pokazati, kakšen sad ste mi obrodila ve, moja mlada leta! 0, mar-sikak lep cvet ste mi rodila v davnih dijaških letih, marsikak lep načrt ste mi zbudila, kako se bom učil še kot dijak tega ali onega jezika, prečital to ali ono slavno delo iz svetovnega slovstva, pa .— kako malo sem v resnici izvršil! Dozdaj sem prejemal oziroma imel priliko prejemati, od danes naprej moram dajati, neprestano dajati. Srečni dijaki, če jim učitelj pri dajanju zajema iz globočine! Vso uro in še nekaj več je vzelo čitanje »Disciplinarnega reda za Kranjsko«. Učenci so bili za čudo tihi. Prav nič si ne domišljam, ker vem, da so lani imeli izvrstnega razrednika, ki jih je mojstrsko navadil reda in rada (bi človek rekel s Hrvati). Letos ga ni več na naši gimnaziji. Odšel je na realko, da bo tam učil slovenščino in nemščino. Škoda! Tudi dijakom se pozna, da jim je hudo po njem. Saj morda je bil to vzrok velike tišine. Kakšen naslednik mu bom jaz? Ali bom mogel ohraniti njegovo disciplino? To mi je tudi gospod ravnatelj na srce položil: »Dal sem Vam izvrstno urejen razred; prosim Vas, g. kolega, ohranite ga takega!« Bom videl: če bi zaradi mene imela disciplina trpeti, rajši takoj grem. Salus iuventutis suprema lex! (Dobrobit mladine — najvišji zakon!) Mislil sem, da moram k suhoparnim šolskim paragrafom še kaj pristaviti. Ker mi je z vseučilišča najbolj v spominu grška filozofija, sem jim poudaril, kakšno geslo (i»asio?| so imeli grški stoiki. 'Anč^ov xnl dvč%ov so velevali, ali (po latinsko); abstine, sustine! (Vzdrži se in vzdrži!) Nemara da je bilo preveč lepih naukov, vsaj za prvo uro preveč. AH ,sem kaj pomislil, kaj je v njih želodcih?! Cesta se je torej pričela, v nedogled gre. Kakšen bo konec? »Zvezde prijazne, pot mi kažite!« II. .... septembra 189. »Dobro začeto, dvakrat prijeto!« No, jaz sem dobro začel. Danes smo prvič imeli slovenščino. Ker je slovnica podlaga vsakemu temeljitemu pouku, sem pričel seveda s slovnico. (Pa bržčas ni bilo prav!) V tretji šoli se mora najprej ponoviti sklanjatev s posebnim ozirom na izjeme. Obravnavali smo torej moške samostalnike na —a: vojvoda, oproda, sluga itd. ter se vadili; 1. sluga, 2. sluge, 3. k slugi, 4. slugo, 5. pri slugi itd. Bil sem uverjen, da smo stvar obdelali dobro, praktično in za zmirom. In celo nekakšno zadovoljstvo me je oblazo-valo. Prezgodaj! Ko je ob desetih minul odmor in sem že hotel zopet vstopiti v svoj razred, jo prisopiha učenec Bedič za menoj. »Ali ni že zvonilo,« sem zagodrnjal, »kje ste bili?« »Pr sluget, po pism!« Rad bi bil videl ta hip svoj obraz. Toda, človek, ne jezi se! III. .... septembra 189 . Nocoj sem pregledal »stanovske izkaze«. Petinpetdeset! Petinpetdeset nemih listov s suhoparnimi rubrikami: ime in stan dijakovega očeta, pri kom dijak stanuje, kdo so sostanovalci itd., in vendar — koliko življenja je v vsakem teh listov! Kako se oče, mati, morda starejši bratje in sestre marsikaterega izmed teh-le mojih dijakov zdaj trudijo in trapijo, da so omogočili fantu študiranje! Kolika odgovornost, ako bi po moji nerodnosti ali krivdi učenec ne napredoval ali se cel6 morda izgubil! Morda je prav od tega leta odvisna bodočnost tega ali onega v razredu? »Hu, to teži, tišči!« Da, ta kamen odgovornosti teži, tišči... In pri kom stanuje? Ko imam to mlado četo petinpetdesetih v šoli pred seboj, dan za dnevom, in jim razlagam in učenci poslušajo, mar vem, mar slutim, kak6 slabo marsikateri stanuje, ali koliko časa morda potrati, ko si mora zajtrka (če ga sploh ima?), kosila in večerje iskati na raznih krajih, pri raznih dobrih ljudčh? O vsem tem nič ne vem, »stanovski izkaz« mi o vsem tem nič ne povč, in zato sem —, o, to dobro čutim __ samo mrtev stroj, ki prihaja ob uri v razred, govori eno uro ne- kaj, tako, čez glave, ter ob uri spet odhaja! Mrtev stroj! Pa kak6 naj naredim, da ne bom samo stroj? 0. saj dobro vem, kaj je moja naloga: ne samo, da se formalno izobražujejo, marveč tudi etično. Pomagati bi moral vsakemu, da se izobrazi v lep, trden značaj. Moral bi paziti na vsakega poseibej, zatirati slabe klice v vsakem posebej. .. Toda kak6 to izvesti? Natanko sem preračunil, koliko tvarine moram obdelati vsako uro. Kje naj ostane kaj časa za etos? Toliko in toliko sestavkov iz »Latinskih vadeb«, toliko in toliko nalog moraš pisati, toliko- in tolikokrat moraš vsakega učenca vprašati, da se prepričaš o njegovem sodelovanju .., Komaj smo začeli, pa že čutim, kako me vse to podi, podi .. Da, da, »sosed Vid, to teži, tišči«, pa ne samo tebe .. . IV. .... oktobra 189 . Včeraj sem dal dijakom prvo šolsko nalogo iz latinščine. Vseh prvih štirinajst dni sem porabil samo za ponavljanje slovnice iz lanskega leta, predvsem za nepravilne glagole vseh štirih konjugacij. To je bila morija za vse: za učence in zame. Toda moj mentor1 mi je rekel: »Ne pričenjajte s čtivom, dokler niste prej ponovili slovnične snovi iz preteklega leta. Repetitio mater studiorum (ponavljanje je kakor oče ali mati vsega znanja). Če kedaj, velja to ob začetku šolskega leta. Vam, ki ste šele začetnik v profesuri, se niti ne sanja, koliko dijaki čez počitnice pozabijo. Naravnost neverjetno je to! Njih možgani se niso menda prav nič gibali. (Pač pa so se jim gibale mišice! Lc poglejte jih, kako so (se v dveh mesecih potegnili!) Najmanj štirinajst dni potrebujemo, da jim možgane spet 1 Mentor v Šolskem življenju pomeni starejšega profesorja, po viSji oblasti določenega, da mlajSega uvaja in uvede v profesorsko delo. Op. uredništva. razgibljemo. V ta namen je pa najbolje, ponoviti snov iz prejšnjega leta. Le kar brez usmiljenja! Imej ga trdo, pel bo lepo, pravi naš pregovor. Dobro je rekel tudi stari Grk: '0 i/ dagelg ov naidevevai (Komur kože ne strojijo, se ne izobrazi.) Le kar začnite s polno paro!« Ponavljali smo torej, da se je vse kadilo. Ko sem pa predvčerajšnjim rekel; »Zdaj, ko smo vso tvarino ponovili, bomo pa iz nje jutri pisali,« me je petinpetdeset obrazov milo pogledalo, kakor bi hoteli reči: »Mi-loist, gospod, milost!« Včeraj smo torej pisali. Narekoval sem jim to-le slovensko besedilo: Prelepi dnevi počitnic (feriae, arum| so minuli (dep.) kakor sen. Koliko veselih ur so nam bili prinesli! (Ko) je solnce vzhajalo, smo večkrat zapustili ležišča (in) Sli iz naših bivališč, da bi lezli na kako visoko goro. Z vrha (summus 3.) gore smo zagledali kraje, katerih nismo prej poznali. Često smo se peljali z našimi očeti obiskat strice (pa-truus) in tete (matertera). Često je naša telesa objela mrzla voda s svojimi prijetnimi valovi. Često smo uživali (dep.) na naših vrtovih sladke sadove naših plodonosnih dreves. Često smo zgrabili za potno palico (baculus viaticus) |ter] potovali (dep.) k prijateljem, da bi videli druge ljudi in govorili ž njimi. Ako bi nam bili starši dali več denarja, bi bili napravili daljšo pot. Tako smo bili docela pozabili, kaj je šola. Dne 13. septembra pa so nas starši zopet poslali v mesto, da se posvetimo vedam. Naši učitelji so nas zaprli v te ozke sobe. Tak6 mine slava sveta! Preprosta naloga, bi človek mislil: nekaj perfektov nepravilnih glagolov, par absolutnih ablativov, par stavkov z ut finale ... to je v,se. In kratka je bila naloga. In vendar je bilo toliko napenjanja možganov in — oči. Silno sem se najbrž zameril, ker sem se tak6 vstopil, da ni mogel (mislim vsaj) nihče nič prepisati. »Vsak zase, Bog za vse!« sem par-krat rekel, kadar je kdo kam poškilil. Ali pa: »Uzdaj se u se i svoje kljuse!« Na koncu ure so bili obrazi razgreti, da so kar goreli. Bila je menda res ognjena k6pel, Pa saj to je pač vsaka šolska naloga. Ponosno sem ob dvanajstih nesel zvezke s seboj domov. Nosil ,sem jih kar nezavite. Kolikokrat smo kot dijaki s tiho grozo gledali za profesorjem, če je nesel pod pazduho zvezke na svoj dom, češ: »Glejte, v rokah ima našo usodo, vojsko in mir nosi pod svojo pazduho!« Zdaj sem bil pa jaz prvič v tem položaju, da sem nosil s seboj šolske zvezke. Hotel sem se postaviti, češ: Glejte me, profesorja! Občudujte me! Snoči sem popravljal. G. deželni šolski nadzornik J. Šuman mi je namreč o priliki, ko sem se mu predstavil, dal nasvet: »Začnite popravljati zvezke še tisti dan, ko ste jih dobili. Če ne, obleže, in vsak dan se boste težje pripravili k temu duhomornemu delu. Najlepše je za kaznilnico, če večkrat visi z njene strehe bela zastava; in za profesorja je tudi najboljše, če nima takih-le jetnikov po več dni zaprtih.« Sedel sem k popravljanju. Kako usoden večer! Koliko sto in sto ur bom najbrž presedel pri tem poslu v teku svojega službovanja, koliko rdečila najbrž porabil! Pričel sem ... Bil sem uver-jen, da bo mnogo nalog brez napak, torej mnogo »odličnih« in »hvalnih« itd., saj smo stvar toliko »gonili« in »mleli«. Želel sem, da bi bilo tako, nekoliko tudi iz samoljubja. Pa samoljubje me je po par zvezkih popolnoma minilo. Večkrat sem vstal in jezen hodil po sobi. »0, le čakajte, kanalje, se boste že zopet naučili, kaj je šola!« Večkrat sem hotel že kar vse pustiti. Strani zvezkov so bile res kakor rdeče morje .. . Davi sem nesel zvezke nazaj skrbno zavite: naj ne bi nihče vedel, da nesem s seboj polom in debakel. Pokazal sem zvezke — svojo žalost —, preden sem jih vrnil dijakom, svojemu g. mentorju. Prebral je slovensko besedilo. Nasmehnil se je: »Pozna se Vam, da ste začetnik. Nastavili ste toliko skritih zank in zadrg, da se je ubogi fant moral ujeti. Nikar ne zahtevajte od učenca, da bi v šoli, v tistem kratkem času, tvoril čisto nove konstrukcije. Naloga naj bo sinteza samih znanih tvorb. Le poglejte začetek dr. Požarjevih vadeb za tretji gimnazijski razred! Skoro sami glavni stavki in še ti kratki. Poraza ste v prvi vrsti krivi — Vi.« Obrazi, ki so včeraj ob koncu ure vsi kakor goreli, so bili danes, ko sem zvezke razdelil, eni dolgi, drugi zamišljeni, tretji srditi, grdogledi, četrti žalostni in objokani... Začeli smo torej s solzami. '' ... oktobra 189 . Kako sem nepremišljen! Za danes so učenci morali na pamet znati prvih 41 vrstic »Čaše nesmrtnosti«. Pred uro pride pred kateder učenec Ženič; »Oprostite, gospod, nisem vedel, da se imamo te pesmi za danes naučiti.« »Tako, niste vedeli? Ne verjamem Vam.« »Moja častna beseda, da ne.« »Pojdite se solit s svojo častno besedo!« Učencu so se zasvetile oči; »Goispod, moja častna beseda je res majhna, ampak mislim, da je prav toliko vredna, kakor kakega velikega.« V hipu se je posvetilo tudi meni: napravil sem veliko pedagoško napako. Zdaj vidim: vsak dijak, ki sedi tam v klopi, predstavlja majhen svet zase, mikrokozmos, s svojimi čustvi in mislimi, s svojimi vzori in nazori. Ne gre, v ta svet segati s krutimi rokami. (Dalje.) I. Dolenec: S popotno palico po Koroškem. (Koncc.) 4. V pokrajini mutca osojskega. Tako blizu Beljaka je »prelepi skriti biser koroške zemlje« — peš lahko prideš v eni uri do jugozapadnega konca Osojskega jezera — da bi skoro ne bilo lepo, če bi si ne bil ogledal kraja, kjer je delal pokoro nemi samotar — seveda, če jo je res tu delal. Baš o tem sem upal v Osojah kaj novega izvedeti. Na železniški postaji Tschoran sva izstopila s tovarišem in od solnca ožgana »nemška dečva« naju je prepeljala preko jezera do samostana, opuščenega že 1. 1782. Cerkev in pokopališče pričata za zgodovinsko resničnost vsebine Aškerčeve romance. V cerkvi je serija slik, ki kažejo, kako je Boleslav II. umoril škofa Stanislava pred oltarjem, kako je šel kot romar po svetu in nosil drva kot kuhinjski hlapec na Osojah, sc opatu spovedal in bil v samostanu pokopan. Na pokopališču pred cerkvijo je ob cerkvenem zidu Boleslavov grob. Nad grobom jc zopet vrsta slik z isto vsebino kakor v cerkvi; sredi med njimi je velika podoba kralja Boleslava, kakor priča napis: Boleslaus, Rcx Pol. anno MLXXXIX. (Boleslav, kralj poljski, leta 1089.) Ka-meniti grobni spomenik nam pripoveduje v heksametrih: Occidit, Romani pergit, placct Ossiach illi; ignotus servit, notus pia lumina claudit. Ossiach hinc plačat tibi, Stanislae, tyrannum, mitem quod faetum caelestibus intulit astri*. (Kriv umora je romal v Rim, si izvolil Osoje; služil kot hlapec, nikomur poznan; kot znanec umrl. Stanislav sveti, tako so Osoje te spravile s kraljem, ki so spokornika dvignile vdanega k zvezdam nebeškim.) Na spomeniku sc je podpisal tudi tisti, ki ga je dal prenoviti: Sumptibus civitatis cracoviensis cura 1’raesidis urbis Dris Weigel. (Na stroške krakovske občine po prizadevanju župana dr. Wcigela.) Toda ne slika, ne grob in ne napis mi niso izbrisali iz spomina trditve Brock-hausovega konverzacijskega leksika — ker nisem zgodovinar, naj mi bo oproščeno, da iščem podatke za srednji vek na ta način — da se ne ve, kje je umrl kralj Boleslav. Obrnem se torej na zadnjo instanco. V opuščenem samostanu prebiva sedaj župnik, ki oskrbuje majhno osojsko župnijo. Morebiti ima župni arhiv kake zgodovinske vire? Pomislekov proti skrčeni obliki objavil v dveh pesmih, natisnjenih na nekakih letakih vsaka na štirih straneh. Prva pesem: »Die Stifts-kirche zu Ossiach am See in Karnten« obravnava zgodovino samostana v splošnem: Zu Ehren unsrer lieben Frau Schur lausend Jahr’ st< ht dieser Bau itd. (Tudi Gruden pravi [I, 132], da je bil osojski samostan ustanovljen ok. 1. 1000.) Pozdravljam te, oj temni, stoletni samostan I vstopu v župnišče nisem imel. Prepričan sem bil, da mi bo župnik drage volje dal zaželene informacije, čeprav naju ločita jezik in državna pripadnost. In nisem se motil. Podatkov sem dobil toliko, da so presegali moje najdrznejše pričakovanje. V sivolasem župniku, ki pase osojske duše menda žc blizu četrt stoletja, sem spoznal moža, ki skrbno zbira gradivo, nanašajoče sc na zgodovino osojskega samostana, in pri tem posveča posebno pozornost vprašanju o zgodovinskem ozadju legende o mutcu osojskem. Uspehe svojega raziskavanja je celo v prav Za nas je zanimivejša druga pesem: Der Monch von Ossiach. Legende. Uvod v prozi nam pripoveduje, da so samostan opetovano zažgali Madžari in zlasti Turki in da so pri tem zgoreli vsi arhivi. Radi tega se iz listin v samostanu ne da dokazati, ali krije tako zvani Boleslavov grob res kosti nesrečnega poljskega kralja. Grob kralja Boleslava kažejo v Osojah žc približno od 14. stoletja. Ker pa je Boleslav umrl koncem 11. stoletja, nam manjka podatkov za dobrih 200 let. Uvod nas tudi kratko seznanja z zgodovino Boleslava II. Vladal je 1059—1079. Ker ga je radi njegove razuzdanosti izobčil škof Stanislav (proglašen za svetnika 1253) iz cerkvene občine, je razjarjeni kralj umoril škofa v cerkvi Sv. Mihama na Wawelu. Papež Gregor VII. je nato kralja izobčil. Proti Boleslavu se je dvignil upor in kralj je moral bežati k ogrskemu vladarju Ladislavu, kjer se pa tudi še ni čutil varnega. Bežal je dalje preko Štajerskega in Koroškega ter hotel iti v Rim, a je med potjo opustil svoj načrt in vstopil v osojski samostan, kjer je umrl 1, 1089. Prijazni gospod mi je pokazal tudi drugo literaturo o Boleslavu II., ki jo je nakupil večinoma antikvarično za drag denar. Iz te literature naj omenim samo dve večji deli. Prvo je obširna pesem o osojskem spokorniku v latinskih heksametrih; zložil jo je Gleissenberger, ki je bil osojski opat 1725—1737. Knjiga ima naslov: Virgilii Gleisscnbergerii Ex Ord. S. Benedicti Abbatis Ossiacensis in Ca-rinthia de Boleslao II. Rege Poloniae Ossiaci paenitente libri VI. Poema. Drugo delo je pa zgodovinska razprava vseuč. prof. Pichlerja z naslovom: Boleslaus II. von Polen. Von Dr. Fritz Pichler. Budapest. Friedrich Kilian, k. ungarische Universitatsbuchhandlung, 1892. Knjiga navaja obširno literaturo o Boleslavu II. in dokazuje, da kralj n i umrl v osojskem samostanu. Če bi bil hotel dobiti majhen pregled o razlogih, ki jih navajajo za svojo trditev pristaši mutca osojskega in njega nasprotniki, bi bil moral sam postati za nekaj tednov osojski samotar in končni uspeh bi bil bržkone isti, do katerega je prišel marljivi župnik: da vprašanje, kje je Boleslav II. umrl, še ni končno rešeno. Izpisal sem si samo še par podatkov o opatu Tcuchu: opat je bil že 1. 1072.j v listinah se imenuje tudi še 1. 1096.; umrl je 14. julija anni incogniti (neznanega leta). Zagorela Korošica naju je zopet prepeljala v Tšchoran. Med vožnjo je pri* povedovala, da je ob Osojskem jezeru le malo Slovencev, da pa ni daleč — komaj dobro uro — do prve slovenske župnije Kostanje. Da prebiva in je prebival slovenski živelj v okolici Osoj, nam pričajo grobni napisi. Prav blizu Bole-slava je pokopan Martin Krall; tudi Kappitsch, Klabatsch (Glavač?) in Lau-ritsch so svoj čas govorili slovenski. Med mrtvimi je bil eden brezdvomno nemškega pokolcnja: pisal se je — Niemitz. Za slovo še kopel v Osojskem jezeru! O, kako jc voda prijetno topla kljub deževnemu poletju! Kar sam od sebe ti zašumi po glavi Aškerc: »Kak to truplo boža! Sladko slast občuti grešna moja koža!« Ni čudno, da mrgoli po Koroškem letoviščarjev z Dunaja in iz Nemčije. Dežela, ki ima toliko jezer, lepih planin, gora in dolin, mora privabiti tujca. Če hočeš brati lepo označbo krasote Koroške, beri slavospev nanjo v Kugyju na str. 328!l Hodimo na Koroško še mi, da ne bomo lam — tujci! 1 O du licbes Karntnerland! Ncnnt man dich, so steigen harzdultend deine Fichtcn- ‘ waldcr auf, und (Jo Ide n lcuchtcn dic Arnika-vviesen deiner Hohcn. Dcinc blauen Scen wicgen sich in schimmernden Beckcn, dcinc hcllcn Fliisse eilen und wandern. Hoch ragen Burgen und Schlosser. Vom Eise der Taucrn zur Maucr der Karavvanken stehen dcinc Berge in funkelnden Reihcn. Dcinc Almen klingen und jauchzcn, hcimatsiiB cr-tiinen dcine Licdcr. Ein frohes Wchen zicht durch dic Liifte und in mir liiutcn alle Glok-ken! (Poskusimo prevesti v prozi! »O ti ljuba koroška deželal Če sliSim tvoje ime, mi zadiše po smoli tvoji jelovi gozdovi in se zlato zasvetijo travniki z arniko na tvojih višavah. Tvoja sinja jezera se zibljejo v blestečih sc kotlinah, tvoje svetle reke hite in romajo. Visoko se dvigajo dvorci in gradovi. Od ledu Tur do zidu Karavank stoje tvoie gore v žarečih vrstah. Tvoje planine zvoniio in vriskajo, sludko domače done tvo)e pesmi. Vesela sapica veje po zraku in v meni zv^ni z vsemi zvonovi!«) Joža Pogačnik: Pri bratil ]/čeraj sem do dragih bratov stopil, da svetlejša luč bi bila z nami; ali sence njih so name pate, solne pa nisem videl za glavčmi. Moj obraz v temi je: glej, skušnjaval Ali moder sem in v Njem močan: kaj se jezero razburja tiho, kadar senco vrže jelša vanj? Bom v pokoju dušo svojo brzdal, prosil bom Boga za luč oči, da ob srečanju bom drugem gorel, da bom za glavami videl sij. ---------------------------------------------------------- S. Kranjec: :Pred petsto leti v turškem in tatarskem ujetništvu. Vojno ujetništvo nam danes ni tako neznano, kot je bilo še našim očetom in dedom; kajti vojne prejšnjega stoletja so bile po večini zelo kratkotrajne in če je bil že kdo ujet, ga navadno ni zaneslo bogvekam v svet in tudi na vrnitev mu ni bilo treba dolgo čakati. Danes pa srečamo pogosto človeka, ki je preživel med svetovno vojno po cela leta v ujetništvu kje na Siciliji, zlasti pa v daljni Sibiriji, odkoder je zašel marsikdo še globlje v Azijo in se morda vrnil v domovino celo okoli sveta preko Amerike. Videli smo pri nas, da se je vojnim ujetnikom večinoma slabo godilo; tudi v slučaju, da so imeli zadostno prehrano, obleko in stanovanje, jih je hudo težila že sama omejitev osebne prostosti in negotovost njihove bodočnosti, pogosto pa še skrb o usodi njihovih domačih v daljni domovini. Zanimiv popis vseh težav in trpljenja vojnega ujetništva v najnovejši dobi beremo v Grdinovi knjigi »Štiri leta v ruskem ujetništvu« in gotovo se je marsikdo čudil, da so se mogle v prosvetljenem 20. stoletju dogajati take krutosti, ko imajo vendar kulturne države medsebojne dogovore o ravnanju z ujetniki in ko je toliko vsakovrstnih .mednarodnih ustanov skušalo čimbolj olajšati usodo vojnih ujetnikov. Toda kaj naj si šele mislimo o usodi vojnega ujetnika v preteklih stoletjih, ko še ni bilo nikakega Rdečega križa, ko ni dobil nikoli z doma težko pričakovane dopisnice ali celo zavoja z božičnimi darili, ko ga niso varovale nobene konvencije in mednarodni odbori; bil je takrat res na milost in nemilost izročen sovražniku, njegov suženj, s katerim je ravnal po mili volji, zlasti če je bil sovražnik še izven krščanstva, ki je vsaj s svojim moralnim vplivom blažilo načine tedanjega vojskovanja. In takega nekrščanskega sovražnika smo imeli prav mi Jugoslovani skozi ce- lih 500 let na svoji meji; vso to dobo smo imeli boje s Turki in na stotisoče naših ljudi je bilo odvedenih tačas v turško ujetništvo, nele bojevnikov, zajetih na bojišču, ampak tudi drugih, starčkov, žensk in otrok, ki so jih Turki na svojih pohodih daleč gor v Slovenijo uro-pali in jih vlačili seboj v »globoko Turčijo«. 2e kot otroci smo čitali s strahom in sočutjem zgodbe o »Miklovi Zali« in »Juriju Kozjaku, slovenskem janičarju«, brali smo o Aškerčevem »Janičarju«, ki ga privede čudna usoda kot sovražnika pred rojstno vas. Zgodovina nam tudi poroča o mnogih rojakih, ki so pozabili na svojo vero in svoj rod ter dosegli v turški službi visoke časti in dostojanstva. Zgodovinski viri nam pa le malo poročajo o možeh, ki so ostali zvesti svoji domovini, prestali v turškem ujetništvu mnogo trpljenja in se le redko vrnili domov živi in zdravi. Nobeden r.aših rojakov nam ni popisal svojih doživljajev v turškem ujetništvu, zato nas morajo tembolj zanimati spomini nekega Bavarca, ki je pred pet sto leti preživel celih dvaintrideset let kot ujetnik med Turki in Mongoli in prišel daleč v Azijo. Ta mož je bil Hans Schiltberger iz Monakovega, rojen 1. 1380. blizu Frei-singa ali Brižinja, po katerem so dobili ime naši »brižinski spomeniki« in čigar škofje so dolgo vladali velikemu delu Gorenjske ter dali ime »Škofji« Loki. Sel je 1. 1394. kot oproda nekega viteza z vojsko ogrsko-hrvatskega kralja Sigmunda proti Turkom. Komaj šestnajstletnega so v nesrečni bitki pri Niko-polju ob Donavi, 25. sept. 1396, Turki ujeli in odpeljali s seboj. Ko je pa 1. 1402. premagal Timurlenk Turke pri Angori, je zašel Schiltberger v mongolsko ujetništvo, iz katerega se je z velikimi nevarnostmi rešil šele 1. 1427. ter se vrnil na Bavarsko. Schiltberger je popisal svoje doživljaje v preprostem spisu, v katerega je vpletel tudi popise azijskih dežel iz drugih tedaj znanih potopisov, zlasti iz knjige slovitega Marka Pola. Njegov spis se je zelo priljubil in pridno so ga prepisovali ter širili med ljudi. Iz druge polovice 15. stoletja se nam je ohranilo četvero rokopisov; najboljši in najpopolnejši od njih se nahaja danes v mestni knjižnici v Nurnbergu. Ko so iznašli tisk, je bil Schiltbergerjev rokopis kmalu natisnjen in že iz 15. stoletja je znanih šest tiskanih izdaj, torej »zibelnih tiskov« ali inkunabel, vse enako okrašene s 15 lesorezi, kot jih par prinaša za primer tudi Mentor. V naslednjih stoletjih je bila knjiga še večkrat natisnjena, nazadnje tudi v znan-stveno-kritičnih izdajah in prevedena je celo v ruščino in angleščino. Prve izdaje nimajo niti nadpisa in šele pri izdajah iz 16. stol. čitamo sledeči, po tedanji navadi precej dolgovezni naslov: »Čudovita in kratkočasna historija, kako je bil Schiltberger iz mesta Monakovega na Bavarskem, od Turkov ujet, med pogane odpeljan in kako se je domov vrnil. Potem, kakšne vojne in čudovite dogodbe so se tačas, ko je bil med pogani, vršile, kar se prav kratkočasno bere.« Seveda njegovo pripovedovanje ni povsod enako »kratkočasno« ali vsaj za nas danes zanimivo, ne glede na to, da se je v opisovanju političnih dogodkov, ki jih je gledal le od daleč kot ubog ujetnik, marsikdaj tudi zmotil. Nekatere odlomke hočemo pa že radi njegovega zanimivega pripovedovanja dobesedno prevesti. Za nas je zlasti važno njegovo poročilo o nikopoljski bitki in o prvem turškem vpadu na Slovensko, kajti pri Nikopolju so se Slovenci pod vodstvom celjskega grofa Hermana II., kranjskega deželnega glavarja, prvič borili s Turki in Schiltbergerjev popis je edini vir, iz katerega izvemo, da so 1396 prodrli Turki na Slovensko Štajersko, požgali Ptuj in odvedli s seboj 16.000 ljudi. Čujmo torej, kaj pripoveduje o tem Schiltbergerl »Leta Gospodovega 1394. je prosil ogrski kralj Sigmund krščanski svet za pomoč, ker da mu delajo pogani veliko škodo v ogrski deželi. In prišlo mu je na pomoč veliko ljudi iz vseh dežel. In jih je vzel s seboj in šel z njimi k Železnim vratom, ki ločijo Ogrsko od Bolgarije in Vlaške. Šel je čez Donavo v Bolgarijo in prišel pred mesto, Vidin po imenu, ki je glavno mesto v Bolgariji. In prišel je gospodar dežele in mesta in se izročil kraljevi milosti (vidinski cai Ivan Sracimir. Prevaj. op.), in kralj je zasedel mesto s 300 dobrimi vojaki, vitezi in hlapci. In nato je šel pred drugo mesto (Rahovo, prev. op.), kjer je bila dosti Turkov in ga je oblegal pet dni In Turki, ki so bili v mestu, ga niso hoteli izročiti, tedaj so meščani s silo izgnali Turke iz mesta in se udali kralju in veliko Turkov je bilo ubitih, drugi pa ujeti. To mesto je kralj zasedel z dvesto možmi. Potem je šel pred drugo mesto, ki se imenuje Šiltau, kar imenujejo v poganskem jeziku Nikopolis; to je oblegal šestnajst dni na vodi in na suhem. Tedaj je prišel turški kralj Bajazit z 200.000 možmi mestu na pomoč. Ko je to slišal kralj Sigmund, mu je šel eno miljo od mesta nasproti s svojo vojsko, ki so jo cenili na 60.000 mož. In prišel je vlaški vojvoda Mirča in prosil kralja, naj mu dovoli pregledati sovražnike, in bilo mu je dovoljeno. Vzel je 1000 svojih ljudi in pregledal sovražne čete. Nato je prišel h kralju in mu rekel, da si je sovražnike ogledal in da imajo 20 zastav in pod vsako zastavo da je 10.000 mož in vsaka zastava stoji posebej s svojimi ljudmi. Ko je kralj to slišal, je hotel določiti, kako se bodo bojevali. Tedaj je prosil vlaški vojvoda, naj mu dovoli prvi naskok s konjeniki in kralj mu je dovolil. Ko je to zvedel vojvoda burgundski (grof Ivan Nevers-ski, sin Filipa Burgundskega, nazvan »Jean sans peur«. Prev. op.), mu ni hotel privoščiti te časti, pa tudi nobenemu drugemu ne, zato, ker je bil on prišel od daleč z veliko četo, ki so jo cenili na 6000 mož, in imel veliko stroškov. Zato je hotel on prvi udariti na Turke, čeprav ga je Sigmund prosil, naj prepusti prvi naskok Ogrom, ki da so se že dostikrat s Turki borili in poznajo njihove bojne navade. Ni se dal pregovoriti in je s svojimi Francozi naskočil sovražnika, prodrl prvi dve četi, ko je pa zadel na tretjo, se je obrnil in hotel nazaj. Toda tedaj so ga sovražniki obkolili in mu postrelili konje, tako da so morali vojaki razjahati in bili so vsi ujeti. Ko je kralj to zvedel, je napadel z 12.000 konjeniki pešce, ki so jih Turki pred seboj gonili v boj, ter jih pomandral. »In v tem boju je bil moj gospod Linhart Reichartinger zadet, in je padel s konja. To sem opazil jaz, Hans Schiltberger, njegov oproda, šel sem k njemu in ga spravil na svojega konja, sam pa sem zasedel drugega, ki je bil prej nosil nekega Turka in odjahal nazaj k drugim konjenikom. In ko so bili pešci pobiti, je kralj naskočil drugo četo, ki je bila na konjih; ko ie videl turški kralj, da gre kralj nadenj, se je hotel umakniti. To je zaslišal srbski vojvoda, ki so ga imenovali despota (Štefan Lazarevič. Prev. op.), prišel je turškemu kralju na pomoč s 15.000 možmi dobre vojske in tako tudi drugi poveljniki. In despot je šel s svojo četo proti kraljevi zastavi in jo podrl. Ko je kralj videl, da je njegova zastava padla in da se ne bo mogel držati, se je obrnil v beg. Tedaj sta pa prišla Celjan (Herman II.) in Hans, grajski grof niirnberški, vzela kralja in ga odvedla iz meteža ter ga spravila na galero in nato se je odpeljal proti Carigradu.« Ko so vitezi in hlapci videli, da je kralj zbežal, so bežali še sami. Drli so 'k Donavi in na ladje, toda mnogi niso dobili prostora, kajti bile so prenapolnjene, tako da niso nikogar več pustili nanje; vojakom, ki so s silo hoteli priti na krove, so posekali roke, tako da so popadali v morje in potonili. Schiltber-gerjev gospod s tremi drugimi bavarskimi vitezi je bil ubit v boju, enako je padlo veliko drugih, večina je pa bila ujeta, med njimi tudi naš Schiltberger. Tako je postal naš mladi junak ujetnik Turkov in obetala se mu je žalostna usoda. Kajti — pripoveduje on dalje — Bajazit se je, videč, koliko Turkov je padlo v bitki, od žalosti razjokal in prisegel maščevanje. Na njegov ukaz jc naslednji dan vsak Turek pripeljal predenj svoje ujetnike in tudi Schiltbergerja je tisti, ki ga je ujel, prignal na vrvi privezanega s še dvema sotrpinoma pred sultana. Ta je poklical k sebi vojvodo burgundskega, da bo videl, kako se zna Bajazit maščevati, a vojvoda si je izprosil življenje tistih, ki jih bo on izbral. Sultan je nato ukazal, naj vsak usmrti svoje ujetnike, če jih kdo ni hotel sam, jih je pa dal on po svojih ljudeh. (Glej lesorez!) Ko je prišla vrsta na Schiltbcrgerja, ga je zagledal sultanov sin in mu izposloval milost, ker je imel komaj šestnajst let in niso marali nobenega usmrtiti, ki ni bil še dvajset let star. To žalostno krvoprelitje je trajalo ves dan od jutra do večera, da so nazadnje že sultanovi svetovalci kleče prosili svojega gospoda, naj odneha, da ne bo tudi njega zadela kazen božja radi te krutosti. In Bajazit se je dal preprositi in je pustil preostale ujetnike svojim vojakom, sam si jih je pa vzel velik del, in med temi je bil tudi Schiltberger. Cenili so, da je bilo tisti dan usmrčenih do 10.000 mož, druge so nato poslali na Grško v mesto Adrianopel, odtam pa k morju v Galipoli. Tu je bil Schiltbergcr s 300 tovariši dva meseca zaprt v nekem stolpu, kjer se je nahajal tudi burgundski vojvoda. Tačas se je peljal po morju mimo kralj Sigmund in Turki so privedli takrat vse ujetnike na obalo in zasmehovali kralja, češ, naj stopi iz galere in odreši svoje ljudi! Tretji dan po oni grozni moritvi na nikopoljskem bojišču se je vzdignil sultan s svojo vojsko, šel na Ogrsko in šc dalje do Ptuja na Štajersko ter odvedel s seboj iz te dežele 16.000 mož z ženami in otroki in vsem imetjem. In je zavzel to mesto, ga požgal in prebivalce odpeljal s seboj (glej lesorez!). En del teh ljudi je pustil na Grškem, druge pa je vzel s seboj v Turčijo. Brž ko je prišel nazaj, je ukazal v Galipoliju, naj pošljejo ujetnike čez morje v njegovo prestolnico Bruso. Od tam jih je razposlal nekaj v dar sosednim vladarjem v Egipet, Babilon (Bagdad), Perzijo itd. K egiptovskemu sultanu bi imel iti tudi Schiltbergcr, ker je bil pa od svojih treh ran še tako slab, da so sc bali, da jim med potjo . umrje, je ostal na sultanovem dvoru. Skozi par let je nato peš tekal pred sultanom, kadar jc ta kam šel, kot je to navada pri odličnih Turkih, dokler ^i ni zaslužil konja in odslej je v sultanovem spremstvu jezdil. Dasi se našemu ujetniku za njegovega službovanja pri Bajazitu ni preveč slabo godilo, se naravno le ni mogel sprijazniti s svojo usodo ter pozabiti na domovino. Ko se je šestdeset kristjanov skrivaj domenilo za beg, je bil tudi Schillberger med njimi, toda poizkus se je žalostno ponesrečil, kar nam pisatelj zelo zanimivo popisuje. Vsi ti tovariši-ujetniki so si prisegli, da bodo ostali složni in skupno umrli ali se rešili. Izvolili so si tudi dva voditelja, ki ju bodo brezpogojno ubogali in potem so neko noč o polnoči odjezdili iz Bruse in prišli ob zori do gorovja. Bajazit je poslal hitro za njimi 500 konjenikov, ki so begunce v neki soteski došli in sc z njimi bojevali. Poveljnik sultanovih vojakov je nato sklenil z njimi enourno premirje in jim prigovarjal, naj bi se udali ter vrnili; za ta slučaj jim je s prisego zajamčil življenje in celo obljubil, da sc bo dal sam najprej usmrtiti, čc bi jih sultan v svoji jezi ne maral pomilostiti. Begunci so se nato udali in se vrnili. Turški poveljnik je bil v resnici mož-beseda. Ko jih je sultan v prvi jezi ukazal na mestu pomoriti, je on pokleknil predenj in prosil, naj jih pusti pri življenju, češ da jim je prisegel, da bodo ostali živi. Sultan je nato vprašal, ali so napravili kaj škode v deželi in ko je zvedel, da ne, jih je dal vreči v ječo, kjer so ostali 9 mesecev in dvanajst jih je tačas pomrlo. Na turško veliko noč (bajram) je pa sultanov drugi sin Mir - Musulman prosil zanje in res: bili so osvobojeni! Obljubiti so morali sultanu, da ne bodo več zbežali, nakar jim je dal zopet konje in jim celo povišal plačo. V sultanovi službi je nato Schiltber-ger videl še mnogo zanimivega. Bil je navzoč pri zavzetju mesta Sivas, potem je bil v vojski, ki jo je poslal Bajazit egiptovskemu sultanu Faradžu na pomoč proti njegovim upornikom in udeležil se je tudi obleganja Carigrada po Bajazitu. Kmalu pa je doživel s svojim gospodarjem vred veliko izpremembo. Ko je Bajazit vzel Mongolom Armenijo, je šel mongolski vladar Timurlenk z 1,600.000 možmi nadenj, a turška vojska je štela le 1,400.000 mož. Pri mestu Angori v Mali Aziji je prišlo 1. 1402. do bitke, toda 30.000 Tatarov v Bajazitovi vojski je prestopilo k Timurlenku, ki je imel s seboj tudi dva in trideset za vojno izučenih slonov. Tako so bili Turki premagani in sultan sam ujet. Timurlenk je zasedel njegovo prestolnico in uplenil zlata in srebra, da ga je tisoč kamel komaj neslo; Bajazita je hotel odvesti s seboj v Mongolijo, toda umrl mu je že med potom. Tudi Schiltberger je postal Timurlenkov ujetnik in moral odslej hoditi z njim. (Koncc prihodnjič.) Prof. M. Prezelj: 'Rastlina — RemifsRa tvornica. Nekam čudno se glasi naslov razprave o rastlini kot kemijski tvornici. Vse, kar vemo o rastlini, njenem razvoju, sestavu in življenju, se pač bore malo strinja z našimi predstavami kemijske tvornice in njenem delovanju. V čem neki naj bi zvonček, vijolica, smreka ali kaka druga rastlina sličila tvornici, iz katere se noč in dan kade oblaki umazanega dima in v katerih se neprestano kuha in topi, preliva in preceja? Poglejmo! Kemijsko tvornico imenujemo napravo, ki iz ene ali več snovi izdeluje na bolj ali manj zamotan način druge snovi. Primer za kaj enostavno kemijsko tvornico je splošno znana apnenica. Napolnijo jo z apnencem, torej z mineralom, iz katerega so zgrajeni naši hribi in gore, ter ga v njej več dni močno segrevajo. Snov, ki pri tem nastaja, je žgano apno, na katerem na prvi pogled spoznamo, da se v vseh svojstvih razlikuje od snovi, iz katere je nastalo. Znana vrsta kemijskih tvornic so dalje plavži. V plavžu se pretvarja železna ruda — limonit, hematit, siderit v železo, snov vsestranske praktične uporabljivosti. In komu niso znane plinarne, v katerih se iz premoga proizvajajo najrazličnejše druge snovi, med njimi zlasti amonijak, katran in svetilni plin'* Presnavljanje, proces, pri katerem se ena snov pretvarja v drugo, je bistvo kemijske tvornice, ves njen zunanji in notranji ustroj pa služi v to, da poteka presnavljanje čim bolj ekonomično. Oglejmo si sedaj veličastno zgradbo rastlinskega organizma, prodrimo v njene skrivnosti, proučimo razmerje: med rastlino in okolico, da vsaj v glavnem spoznamo dalekosežne procese, ki sc vrše dan na dan v tej nadvse smiselno in dovršeno zgrajeni kemijski tvornici! Vsako živo bitje, torej tudi rastlina, majcena, prostemu očesu nevidna bakterija prav tako, ko orjaški hrast, je sestavljeno iz s t a n i c. Naravnaj mikroskop na katerikoli neznaten rastlinski organ, pa se boš čudom čudil majhnim predalčkom in mehurčkom: stanicam, ki sestavljajo ves organ. Majhne in neznatne so te tvorbe, prosto oko jih jedva zaznava, po važnosti pa nadkriljujejo vse drugo. V stanicah se vrše najbolj zamotani procesi, od katerih poteka in zavisi rastlinsko življenje. Prvi, ki je odkril stanice in s tem koristil znanosti in človeštvu vsaj toliko ko Krištof Kolumb z odkritjem Amerike, je bil angleški učenjak Hoolte, natančneje pa sta jih raziskala in proučila dvesto let za njim Nemca Schlei-den in Schvvafin. S študijem stanic se bavijo obširne razprave slavnih fizio-logov, anatomov, biologov, brez poznavanja stanic ne moremo prav razumeli neštetih življenjskih pojavov. Po velikosti in obliki so si stanice organizma kaj različne, jako slične pa so si po sestavu. Tri bistvene sestavine opazujemo na rastlinski stanici, namreč membrano, tanko kožico, ki obdaja stanico okoli in okoli, plazmo ali pratvorivo, zdrisasto, prozorno ali vsaj prosojno tekočino, ki napolnjuje stanico, ter n u k 1 c u s ali stanično jedro, ki plava sredi plazme. Duša stanice je plazma, od njenega snovnega sestava zavisi življenje in značaj stanice, življenje organizma. Kljub neumornemu raziskovanju plazme nam je njen sestav domala še nepojasnjen, gotovo je le, da plazma ni enojna snov, ampak zmes List detelje v povprečnem prerezu. List je obdan zgoraj in spodaj z enoplastno epidermo (E). Listnih rež (R) je v spodnji epidermi več ko v zgornji. Pod zgornjo epi-dermo sledi plast palisadnih stanic (P), pod temi pa so v nepravilnem redu razvrščene okroglastc stanice. (Ž = listna žila, povprek presekana, K = kristali kalcijevega oksolata.) najraznovrstnejših beljakovin. Plazma jc zmes, a še več, plazma jc zmes v določenem sistemu organiziranih spojin Vse dosedanje kemijske metode za raziskovanje spojin so neuporabljive za raziskovanje plazme, ž njimi pač moremo plazmo razkrojiti v spojine in v teh ugotoviti kemijske elemente, toda s tem plazmo tudi že uničimo. Če hočem poznati ustroj žepne ure, še ne zadostuje, da vem, iz katere kovine je napravljeno kolesje, iz koliko in kakšnih kolesec ura sestoji, poznati moram njen mehanizem. Mehanizem plazme pa nam je popolnoma nepoznan in malo malo je verjetno, da bi mogli kdaj prodreti v njegove tajne. Najočitnejši znak živih bitij je rast, ta pa je posledica delitve stanic. Prva stanica se razdvoji, iz dveh nastanejo štiri, iz štirih osem ... Delitev stanic se vrši v organizmu dan na dan in ko začne pojenjavati hitrost razmnoževanja, je organizem že prekoračil višek svojega razvoja. Kdaj bi mogli prešteti neštete bilijone stanic, iz katerih je zgrajena recimo košata platana, in kdaj preiskati vse njih mnogobrojne oblike?! Po obliki in velikosti so stanice zelo raznovrstne, različne pa so tudi naloge, ki jih opravljajo kot deli enotnega organizma. Razdelitev dela je v organizmu višje razvitih rastlin izvedena do skrajne popolnosti: istovrstne stanice so za vršitev skupnih nalog združene v večje skupine, v s t a n i č j a. Vsak del rastline, korenina, steblo, list, je obdan z eno- ali večplastno epidermo, ki varuje notranje staničje pred vsakovrstnimi poškodbami. Staničje, ki iz polnjuje notranjost stebla, korenine, lista je osnovno staničje, v katerem so cevi dvojnega sistema, in sicer cevi, po katerih se pretakajo iz korenin v vodi raztopljene anorganske snovi, ter cevi, ki oskrbujejo prevajanje hrane iz listov k vsem stanicam. S ponosom se človek imenuje gospodar sveta. Sestavil je stroje, s katerimi je premagal zemeljske razdalje, sijajno je rešil problem prenašanja glasu in zvoka iz enega konca sveta na drugega, izumil je sredstva proti bolečinam bolnega telesa, skratka, z bistrostjo svojega duha se je povzpel do skoroda popolne oblasti nad živo in neživo prirodo. Poglejmo katerokoli panogo znanstvenega delovanja, povsod se moramo čuditi ogromnemu človeškemu napredku. Domalega vsak dan čujemo, da so ugodno rešili problem, ki se je še pred kratkim zdel nerešljiv. Enega problema pa, najbolj perečega in socialno najbolj važnega človek ne more rešiti; od nje- gove rešitve je danes še prav tako oddaljen, ko takrat, ko si (Ja je prvič zastavil. Neštete tovarne izdelujejo naj-raznovrstnejše stvari, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju, tega pa, kar najbolj potrebujemo, brez česar sploh ne bi mogli živeti, namreč kruha, oziroma moke, iz katere pečemo kruh, nam ne proizvaja nobena tovarna. Izdelovanje moke je še neomejen privilegij prirode, moko za naš vsakdanji kruh nam proizvajajo izključno rastline. Rastlinski list! Neznaten je in malo pomemben pc obliki in velikosti, umotvor pa po svoji zgradbi, čudodelec po svojem delu. Od pri si z mikroskopom pogled v njegovo notranjost in divil se boš tehnični dovršenosti njegove zgradbe in brezhibnosti v njem se vršečega obratovanja, enoplastna epiderina pokriva list na zgornji in spodnji strani. V njej se vrsti stanica za stanico kakor se vrsti kamen za kamenom v cestnem tlaku. Le med nekaterimi stanicami listne epiderme, zlasti spodnje, so širši in ožji presledki, listne reže, ki so ob ugodnem vremenu na široko odprte, ob slabem vremenu 'n ponoči pa zaprte. Tik pod zgornjo epi-dermo visi vrsta podolgovatih stanic, tako zvanih palisadnih stanic, pod temi pa se v nepravilnem redu vrste tja do spodnje epiderme v okrog-laste stanice, med katerimi so večji in manjši medstanični prostori. Na prvi pogled na to ali ono palisadno stanico opazimo v protoplazmi razen staničnega jedra vse polno zelenih zrnec. To so klorofilna zrnca, v katerih sc nahaja neko zeleno barvilo, imenovano listno zelenilo ali klorofil. Od klorofila izhaja zelena barva listov, o katerih vsakdo ve, da oblede, ako dalje časa stojijo v temi. Za nastanek klorofila je namreč potrebna med drugim tudi solnč-na svetloba. Oglejmo si rastlino s ptičje perspektive! Vsi listi na njej so tako razvrščeni, da drug drugega ne obsen-čujejo. Pod vplivom solnčne svetlobe se v listih tvori listno zelenilo, brez katerega bi prenehala njih glavna funkcija. Rastlinski list — tvornica škroba. Komaj posije jutranje solnce, že začno milijoni in milijoni listnih stanic s svojim delom in ustavijo obrat šele, ko se od njih poslovi zadnji solnčni žarek. Osemurnega delovnega časa ne poznajo, \rhovno načelo njih dela je: Izrabi do skrajnosti razpoložljivo energijo. V apnenicah žgemo apno, v plavžih pridobivamo železo, v rastlinskem listu se pa poleg mnogih drugih snovi proizvaja poglavitni sestavni del moke, škrob, in sicer iz vode in nekega plina, imenovanega ogljikov dioksid; oboje dobiva rastlina iz zraka. Obe snovi, ogljikov dioksid in voda, pronicata v liste skozi listne reže in se v slanicah palisadnega staničevja pod vplivom listnega zelenila in solnčne energije na doslej še nepojasnjen način spajata v škrob. Kani na moko nekaj kapljic alkoholne raztopine joda (jodove tinkture) in moka dobi takoj krasno vijoličasto barvo. Odtrgaj z rastline list zvečer, ko je dovršil svojo dnevno nalogo, in ga polij z isto tekočino ko moko! List postane temnovijoličast, dokaz, da je njegovo staničevje polno škroba. Pokrij zjutraj list na rastlini s pločevino, v kateri je izrezan napis, n. pr. škrob ter ga postavi proti solnčr.i svetlobi. Zvečer odstrani pločevino, polij list s prej omenjeno tekočino in bral boš ne črno na belem, ampak vijoličasto na zelenem, da se škrob res tvori sumo v onem delu lista, v katerega je pronicala solnčna svetloba. Jod je najboljše in najzanesljivejše sredstvo za določevanje škroba; njegovo učinkovanje na škrob je tako močno, da moremo ž njim napraviti na listu pozitiv, torej fotografsko sliko, ako je na list dalje časa učinkovala solnčna svetloba skozi fotografski negativ. Škrob se ob ugodnem vremenu tvori jako hitro in v velikih množinah, stanice osnovnega sta-ničevja v listu so zvečer ž njim prenapolnjene, dočim ga zjutraj še niso vsebovale. Majhna je listna stanica, majhna ko prašek, ki ga komaj še opazimo, v njej ne brenče strojna kolesa, ne prepletajo je električne žice, brez retort in epruvet, brez asistentov in kemijskih formul ustvarja iz vode in ogljikovega dioksida škrob, snov, ki je življenskega pomena ne le zanjo samo, ampak tudi za živali in človeka. Škrob je glavni proizvod rastlinskega lista, a zdaleka ne edini. Obe snovi, iz katerih se tvori škrob, sta kisikovi spojini, ena je spojina ogljika s kisikom, druga pa spojina vodika s kisikom. V obeh se nahaja za nastanek škroba ravno pravilna množina ogljika, oziroma vodika, dočim je kisika nekoliko preveč. Sestav škroba je razviden Rastlinski list — fotografski papir. Sl{ka, napravljena z jodom na listu, na katerega je dalj časa učinkovala solnčna svetloba skozi fotografski negativ. (Posneto iz knjige Molisch, Pflanzenphisiologie als Theorie iler Gartnerei.) iz kemijske formule: C„H,o05, sestav ogljikovega dioksida in vode pa nam predočujeta formuli COa in H30. S spojitvijo šestih molekulov ogljikovega dioksida in petih molekulov vode nastane en molekul škroba, šest molekulov kisika pa postane pri tem prostih. Sintezo škroba si moremo potem takem ponazoriti s kemijsko enačbo: 6 C0V -j- 5 HjO=CbH,0O6 1 6 Oj. Iz vsakdanje izkušnje nam je znano, da rastline osvežujejo zrak; kisik, ki prihaja iz listov, povzroča ta čudni pojav. Evo doka/.a! Na dno steklenega valja, ki je napolnjen z vodo, položimo snopič vejic kake vodne rastline, n. pr. tako zvane vodne kuge, nad njim pa poveznemo z vodo napolnjeno epruveto. Izpostavi tako pripravo na svetlo in kaj kmalu boš opazil, da začne iz rastline iznicati v mehurčkih nekak plin, ki se nabira v nastavljeni epruveti. Vtakni v epruveto tlečo trščico in trščica bo začela živahno goreti. V epruveti se je nabral čisti kisik. Zdaj vemo, kak pomen imajo vodne rastline za ribe in druge vodne živali, vemo pa tudi, s čim osvežujejo rastline zrak. Podnevi tvori rastlina v listih škrob, ponoči pa prenaša te velevažne hranilne snovi na vse stanice. Škrob se v vodi ne topi in zato ne more pronicati skozi stanične kožice iz stanice v stanico. Rastlina ga zaradi tega pretvarja v neko sorodno snov, v topljivi grozdni sladkor, čigar molekuli so manjši od molekulov škroba ter zlahka prodirajo v notranjost stanic. Izredno mnogo grozdnega sladkorja pošilja rastlina iz listov v koreniko, čebulo, gomolje in v semena, kjer ga pa stanice ne uporabijo, temveč pretvorijo zopet v škrob in ga hranijo za rastlino, ki bo naslednje leto pognala iz njih. Iz semena raznih rastlin, zlasti žitnih vrst dobiva tudi človek za svojo prehrano prepotrebni škrob, za prehrano nam služijo tudi škroba polni gomolji nekaterih rastlin, predvsem krompirja. Rastlina kot edina tvornica škroba je prepotrebna za obstanek živali in človeka, brez nje bi bila naša zemlja kamenita puščava. Mimogrede bodi omenjeno, da se brez škroba tudi ne bi mogla razviti marsikatera industrijska panoga do te višine, na kateri stoji danes. Iz škroba izdelujejo med drugim etilni alkohol in dekstrin; da se iz grozdnega sladkorja proizvaja vino, oziroma žganje, je le predobro znano! Rastlini sladkorna pesa in sladkorni trst nas zalagata s trstnim sladkorjem, ki jc soroden škrobu in grozdnemu sladkorju in kojega redilna vrednost prekaša redilnost marsikatere druge snovi. Škrob, grozdni sladkor, trstni sladkor — proizvodi rastlinske kemijske tvornice — so po svojem kemijskem sestavu snovi, ki jih kemik uvršča med ogljikove hidrate. Med te pa šteje dalje še celuloza ali staničnina, tako imenovana, ker je iz nje membrana sleherue rastlinske stanice. Način, kako nastane celuloza je domala nepoznan, vemo le toliko, da ga stanica ustvarja iz škroba, oziroma drugih nižjih ogljikovih hidratov. V kaj vse predeluje človek celulozo, jc v okviru tega kratkega sestavka nemogoče izčrpno podati. Industrija za predelavo celuloze zavzema eno najvažnejših mest v industriji sploh. Celulozo rabijo tovarne za izdelovanje umetne svile, kolodija, kolodijskega bombaža, strelnega bombaža, celuloida, strelne želatine, brezdimnega smodnika. Iz celuloze je dalje bombaž in pergamentni papir, pa tudi navadni papir jc skoraj čista celuloza. Dovolj! Spoznali smo bistvo kemijske tvornice in spoznali rastlino kot tvornico premnogih za človeka vele-važnih snovi. Človek, ki se je iz prirode in od nje že toliko naučil, stremi tudi za tem, da bi ji odvzel monopol izdelovanja ogljikovih hidratov. Ce bi se mu to posrečilo, bi nastopila za človeštvo nova doba, doba brez skrbi za vsakdanji kruh, za katerega se danes borimo v potu svojega obraza. -----------------»vyv»------------------------------------------ Je velik častioec Homerja, primerjajoč izvirnik s prevodi, f)nsf .. Prepričanja, da Homerja treba čiiali samo v izvirniku. Zalo je osobito priporočal učenje grškega jezika v srednjih šolah, ker „brez grščine ni izobrazbe". (Prof. V. Kralj, Zagreb, v članku «Tolitoj kao odgojitelj i cstetlCar." Z jeleni po ledu in snegu. Dr. V. Šarabon; Zimski šport. Šele štirideset let poznamo sneg; poznali smo ga na zunaj že prej, a bil nam je mrtvaški prt, zapreka za pota, nismo ga radi imeli. Pa sta prišli dve podolgovati deščici in sta nam napravili iz snega vir neizčrpnega veselja, čisto novo doživetje. Smuči smo si privezali na noge, in snežni prt se nam je spremenil v zabavišče in zdravilišče. Beg iz mesta v nebeško samoto veličastne gorske narave nas vodi proč iz puščobe navadnega življenja, nam daja zdravje in veselje; sneg ustvarja nove oblike, solnce jim daja svetlobo, popolna je doslej nam neznana lepota. Smuči nam odkrivajo vsa ta čuda, o katerih prejšnji rodovi niti sanjali niso; smuči so nam obenem hitrost brez stroja, hitrost lastne moči. Zalibog je zimski šport omejen pri nas na kratek čas. Drugače je to na severu; kraljica zima vlada tam pol leta in več. Smučanje tam gori ni več šport, smučanje je življenska potreba. Eskimo ga goji prav tako kakor Laponec, Norvežan in Šved tako kot Finec in Rus severa. V šolo hitijo otroci na smučeh, poštni sel raznaša pisma, drseč z brzino vlaka po prostranih sneženih poljanah, v cerkev vodijo tam smuči, v trgovino, na lov in vsepovsod. Pa vse to ni prav nič prozaično, poezija je v smučanju, ritem in glasba. Poglej sliko in boš videl, kako razširjeno je smučanje na primer na Norveškem. Množice čakajo na vlak, da jih hitreje pripelje ven v krasoto snega in v območje ultravioletnih žarkov. Norvežane in Fince imenujemo v prvi vrsti lahko narod smučarjev. Kakšne razdalje prevozijo! Lani so bile na Finskem smuške tekme. Tekma na 50 km je vodila gori in doli, višine so se menjavale med 40 in 105 metri, krasen smuški svet. Zmagovalec Raivio je prišel prvi na cilj v 4 urah in 18 minutah; in še štirje drugi so porabili manj ko štiri ure in pol. Lanske smuške tekme v Lahti na Finskem so pokazale, da je smučanje tam gori res ljudski šport; vse ga goji, staro in mlado, moški in ženske. Tekme na 10 km se je udeležilo 152 tekmecev. tekme na 8 km 150 itd. Tekmo žensk na 5 km je dobila kmečka deklica Slevo-nen v 24 minutah in 10 sekundah. Na Norveškem je pri neki tekmi 44 smučarjev skakačev skočilo čez 50 m daleč; svetovni rekord ima Thams, 70 metrov. Najznamenitejše smuške tekme sveta se vršijo vsako leto pri Holmenkollcnu na Norveškem, blizu glavnega mesta. Na dan skokov je lani gledalo tekme 50.000 .gledavcev, pa so se vršile v najhujšem mrazu. Najdaljša smuška tekmovalna proga na svetu je pa na Švedskem, 90 km. Imenuje se tek Wasa, po kralju Gustavu I. iz rodovine Wasa (1521 do 1560). V spomin na osvoboditev od danskega gospostva so začeli to tekmo prirejati, vrši se vsako leto, tekmovati pa smejo samo Švedi. Leta 1925. je zmagal Uetterstroem, v 6 urah 3 min. in 55 sekundah, leta 1926. pa Hedlund, v 5 urah 38 minutah in 51 sekundah. Smuški šport imenujejo narodi severa »kraljevi šport«. Seveda ni zmeraj prilike, da bi ga gojili. Zato pa imamo zanj izborna nadomestila, sankanje, drsanje, hockey itd. Naravno je, da so tudi v teh panogah Skandinavci in drugi severnjaki prvi. Imenujmo Norvežane Mathiesena, Larsena, Ballangruda in Thunberga, Ruse Ipolitova, Melnikova, Kušina in Strunikova, Finca Skuttnabba in Wallenija. Kakor povsod so si tudi v zimskem športu izmislili premožnejši sloji posebne zabave. V sani vpreženi jeleni nam samo povedo, da je to na Norveškem običajni promet. A videl boš tudi smučarja, ki ga vleče konj; videl boš jahto, ki drsi po ledu, jo žene veter, videl boš to in ono. Naj bo, kar hoče, vse je lepo, vse je zdravo, vse nas vabi ven v naravo, v veselje in novo plemenito doživetje. * * • Zimski šport je tudi predmet vsakokratne olimpijade. Ker se pa tekme nc morejo vršiti takrat ko druge prireditve, jih priredijo že v zadnji zimi pred olimpijado. L. 1924. so se vršile v Cha- Norveški smučarji čakajo na vlak. monix pod Mont Blanoom na Francoskem, prihodnja zimska olimpijada, 1927-1928, bo pa v St. Moritzu v Švici. Načrt je že določen in se narodi že prav pridno pripravljajo. Italijani na primer trenirajo že od poletja naprej po snežiščih severnoitalijanskih gora. Tekme bodo sledeče: 1. Hockey na ledu. Olimpijsko prvenstvo bo hkrati svetovno prvenstvo. V tej krasni igri se odlikujejo v Evropi zlasti Švicarji, Cehi in Švedi, a napram Kanadcem so vsi skupaj prave ničle; zaključki 20 : 0 ali 30 : 0 v bojih Kanad-cev proti Evropcem niso nič nenavadnega. 2. Smučanje. Vršilo se bo smučanje na razdaljo, dalje skoki, in kot tretja tekma zveza razdalje in skoka. 3. Drsanje. To bo dvojno: umetelno in hitrostno. Prvo bo za gospode in gospe posebej in še za pare, drugo samo za gospode; razdalje bodo iste kot običajne: 500 m, 1500 m, 5000 m, 10.000 m. 4. Ni še gotovo, če bodo tudi sankali. Švicarski olimpijski odbor je imel sankanje v načrtu, glavni olimpijski odbor pa noče nič slišati o tem. Če se bo vršilo, bodo sankali na saneh bobsleigh. To so sani, ki jih vodijo kot avto. Na kratko rečeno bob. »Mentor« bo o takih in podobnih prireditvah po možnosti poročal. Na počivališču. S. K., tretješolka na I. drž. gimn. v Lj.: Prvič ob morju. Govorna vaja. Součenci in součenke! Mnogo sem že bila slišala o morju, v šoli in doma. Vedela sem, kje leži Jadransko, kje Sredozemsko in še veliko drugih morij, vendar ga pa do lanskega leta še nisem imela prilike videti. Kadar preplavi reka polja in travnike, da se daleč naokrog vidi sama voda — ali je to morje? V svoji fantaziji sem si predstavljala morje v najživejših barvah. Vedno sem si ga želela videti. Zelja se mi je izpolnila. Lansko leto sem ga prvič videla na Sušaku. Lepega poletnega večera sem se odpeljala z domačimi z osebnim vlakom proti Novemu mestu. Odtod naprej pa smo se vozili z brzovlakom do Sušaka. Malo pred pristaniščem Bakrom sem zagledala megleno planoto, ki se je širila globoko v daljavo. Na tej planoti se je komaj tu pa tam razpoznavalo nekaj belega. To so bila menda ribiška jadra. To je morje? Bila sem razočarana. Ko smo se pripeljali na Sušak, smo šli najprej v pristanišče. Megla se je začela vzdigovati in izginjati in prikazala se je sinja plan Jadranskega morja. Morje, morje! Kako ležiš mirno in veličastno pred menoj, sem vzkliknila in gledala na morsko gladino, po kateri so se bleščali žarki jutranjega solnca. To je morje, pravo živo morje, ne pa tisto, ki je na zemljevidih in v šolskih knjigah. V pristanišču je bilo vse živo. Tu je čakal parnik pripravljen za odhod, tam zopet so se zibali ribiški čolni in se bližali pristanišču. Popoldne smo se sprehajali na obali morja. Kamor ti zre oko, sama nepregledna vodna ravnina, kjer se tu pa tam vzdigujejo hribi in otoki. Spustila sem se na bližnjo skalo in opazovala morje, ki je bilo skoro popolnoma mirno. A ko je zapihljal lahen veter, se je slišalo šepetanje valov, ki so butali ob obrežje in brizgali svoje bele pene ob pečevje. Kako lepo je gledati morje, ko ga obsevajo zadnji žarki zahajajočega solnca! Ko sem tako počivala in gledala v morske valove, sem si mislila: Oj, kaka radost bi bila, ko bi n a š i parniki mogli pluti po vsem Jadranskem morju! Takrat bi lahko veselo vzkliknili; Buči morje Adrijansko, bilo nekdaj si, a zduj si spet slovansko. j NAŠI POMENKI Kako naj čitam Ivana Cankarja? Ivana Cankarja Zbrani spisi (Nova založba v Ljubljani, urednik dr. Izidor Cankar) so pravkar dospeli do IV. knjige. Zdaj je slovenskemu dijaku dana prilika, da se s tem največjim umetnikom slovenske proze temeljito seznani. V ta namen pa — po našem mnenju — ni zadosti, da dijak knjigo za knjigo prečita, marveč je potrebno, če naj ima trajno korist od njegovih spisov, da jih s premislekom in pozornostjo študira in primerja. Primerja jih lahko pač na razne načine. Nam so tu zlasti trije pred očmi. Naj jih razložimo in predložimo; morda bo ta ali oni komu ugajal in nekoliko koristil. Prvi način bi bil ta, da spise pr merjamo drug z drugim po njih snovi, vsebini. Saj to ve že iz šole vsak dijak, še preden vzame Zbrane spise v roko, da se po vsebini Cankarjevi spisi ločijo. Tako ima n. pr. spis »V samoti« (Čitanka za IV. razred srednjih šol) za snov idejo, ki bi jo na kratko lahko izrazili: Mati in sin. »Hlapec Jernej in njegova pravica«, ki je tako splošno znan, rešuje __ po svoje — pereče socialno vpraša- nje. »Hlapci«, drama, ki je bila že večkrat uprizorjena in je torej tudi zelo znana, proslavlja značajnost, zvestobo napram poštenemu prepričanju. Črtica »Spomladi« (I. Grafenauerja Čitanka za V. razred) izraža vsa silno hrepenenje po domu in domovini. »Lepa Vida« je visoka pesem na Lepoto, Umetnost. Itd. Zagrabili smo le nekaj najbolj znanih zgledov, da podpremo svojo trditev o mnogovrstnosti motivov, ki jih Cankar obdeluje. Nobenega tu imenovanih zgledov pa še ni v dosedaj izdanih Zbranih spisih. Imamo pa v teh štirih knjigah 80 kraj-šh črtic in povesti, eno daljšo povest (roman) »Tujci« ter dve drami. (Pesmi I. zvezka za naš smoter ne pridejo v poštev.) Nastane vprašanje: katere motive lahko zasledujemo v teh spisih? Po mojih mislih te-le: 1. hrepenenje po Lepoti, Umetnosti; 2. proslava značajnosti ozir. obsodba neznačajnosti; 3. nietzschejanstvo (v IV. zv.); 4. mati in sin; 5. socialno vprašanje; 6. hrepenenje po domovini, ljubezen do domovine; 7. avtobiografski spomini. Brez tendence bi utegnilo biti komaj par črtic (n. pr. »Jadac« v I. zv.). Pod eno ali drugo teh kategorij, menim, bi mogli uvrstiti veliko večino doslej zbranih spisov. Katere bi mi prištevali v to ali ono vrsto, pa ne povemo; to prepuščamo samostojnemu razmišljanju in iskanju. »Mentor« bo pa rad objavil razpravico iz krogov naročnikov, ki bi to vprašanje obdelala. Na drugi način tega študija me opozarjajo te-le Cankarjeve besede, izgovorjene sicer sarkastično, toda izražajoče globoko resnico: »Ogibajte se finih metafor, srebrnih besed in iz solnčnih žarkov spletenega sloga...« (V kritiki »Popevčic milemu narodu«, II. zv,, str. 346.) Noben naš pisatelj nima toliko izvirnih, blestečih metafor kakor Ivan Cankar. Kdor bi jih hotel zbrati in po kakem sestavu razvrstiti, bi izvršil sijajno in velezanimivo delo. Obenem z Ivanom Cankarjem je nastopil v našem slovstvu Oton Župančič. Cankarjevi spisi knjig I.—IV. pa pesmi Župančičeve v »Čaši opojnosti« ter v zbirki »Čez plan« so v istih letih nastajali. Oba sta bila tedaj novoromantika ali simbolista ali kakor že hočete reči. Marsikaj pove Cankar v prozi, kar Župančič v pesmi. Ali ne bi bilo tudi to primerjanje zanimivo? J. D. Nekaj pojasnila. Slišali smo, v osebnem razgovoru in pismeno, da »Mentor« nekaterim povsem ne ugaja; prelahek da jim je za list, ki hoče dijaku pomagati pri izobrazbi duha in srca. Drugi so našli v njem sploh komaj malce dobrega, nekateri pa nam ga kar brez pridržka hvalijo, želeč mu, da bi se kar najbolj razširil med slovenskim dija-štvom, moškim in ženskim. Odkod ta razlika v presoji? Prepričani smo, da hvalijo naročniki »Mentorja« zato, ker pravilno umevajo njegov namen, in da ga grajajo, ker pričakujejo od njega nekaj drugega, kakor pa to, kar hoče list sploh nuditi. Morda najbolj točno opredelimo namen, ki ga obnovljeni »Mentor« ima, ako pravimo: Biti hoče za srednješolsko mladino to, kar »Mladika« za široke ljudske sloje; le leposlovje bo zavzemalo v njem mnogo manjši obseg. Med srednješolsko mladino pa štejemo dijake in dijakinje gimnazij, realk, učiteljišč, meščanskih in raznih strokovnih šol. Pisana družba! In vendar hoče »Mentor« nuditi vsem dobrega pouka in zdrave zabave. Zato bo prinašal sestavke, ki bi utegnili zanimati tako višje- kakor nižješolca, tako realčana ozir. realčanko kakor učenca meščanske ali kake strokovne šole. Seveda bodo nekateri doneski taki, ki bodo koristili v vsem in popolnoma le starejšim dijakom, in drugi, ki bodo namenjeni v prvi vrsti dijaku ali dijakinji nižjih šol, vendar oboji podani tako, da jih bo gotovo vsak dijak z zanimanjem prebral. Zato upata urednik in upravnik, da se bodo dijaki in dijakinje z ljubeznijo oklenili svojega lista in krepko agitirali zanj. In urednik posebej goji nado, da bodo ob koncu leta, ko bomo delali b lanco, zadovoljni z listom tudi naročniki, ki jim prva številka ni povsem ugajala. 1. S. in tov. v Št. V. V marsičem se z vami strinjamo. M. bo pisal o leposlovju, o MALI OBZORNIK domači in tuji zgodovini, o velikih možeh, o filozofskih strujah, o umetnosti itd., le da ni mogoče vsega prinesti takoj, tudi če bi bilo gradivo že pripravljeno. Prosimo torej malo potrpljenja. Glede smeri v splošnem opozarjamo na »Nekaj pojasnila«. Pripominjamo pa še enkrat, da se moramo pri izberi doneskov ozirati na želje dijakov in dijakinj vseh mogočih šol. Upamo pa, da bomo prinesli za vsakega po nekaj, tako da naročnina ne bo izdana zaman. E. V. v Št. V. Hvala za skico. Morda se bo dalo izpeljati že letos. Vendar bo o tem končno veljavno odločal naš finančni minister. Oglasite se še! D. Lj. Izražate se malo nejasno. Besede zvenijo, pa ničesar ne povedo. Pesem mora podati eno misel, tako da ni nobene besede preveč, nobene premalo. Molislav Mannhardt. Domoljuben motiv, slabo podan. Ali se ne bi ogledali nekoliko v Gradniku in I. Grudnu? Boste videli, kako njune pesmi pojo! Iz vaših verzov kuka Gregorčič, kar je slabo priporočilo za izvirnost. Apostrof že davno počiva v grobu in ga ne smete več klicati v življenje. Vadite se pridno! Ali ne bi morda poskusili s prozo? M:haelu Mihajloviču. V »Zimskih sanjah« tiči — po našem mnenju — velika neverjetnost: Dijak piše pred božičem domov, da pride na počitnice; slika si v duhu. kako bo stopil med svojce na sveti večer; ko tako premišlja, dobi pismo od doma s prisrčnim vabilom, naj le pride, »bo že kak6, ga bodo že kako preredili, čeprav jim gre težko in trdo«. In ko dobi to pismo,, je v srcu sklep dozorel: »Ne grem za božič domov.« Ta vsebina ima — kakor rečeno — mnogo neverjetnosti: Kje je mati, ki bi sinu dijaku tako grenila prihod? In dijak: čemu pa je pisal, da pride, ko je vendar tudi on vedel, da revščina vlada doma? — V uvodu nam pripovedujete, kaj in kako čitate: kakor metulj ste, ki hitro leta od cveta do cveta; vse križem čitate. Prevc čl Rajši eno knjigo do konca, pa tisto dobro premisliti! M. St., K. Zakaj tako povdarjaš belo, belo roko materino? Iz pesmice ni razvidno. »Popotnik si,« praviš, pa »sam na peščenem morju?« Saj ni res: na milijone jih potuje s teboj. »Z glavo v dlaneh do polnoči, do ene, do dveh... In študent misli... Kaj?« Iako vprašuješ. Če praviš nato: »Kaj naj misli cvet, s strastjo prežet, ko klije v svet?« — je to samo cingljanje, ne pa odgovor. Muropoljski. »Moj varih« je prozaično pripovedovanje brez pesniškega občutja in vzleta. Fr. R., Lj. I voje pesmi so čudna zmeda. Tudi v poeziji mora biti logika. Nikola Pašič. V petek, 9. dec. 1926, ob 8. uri 17 min. je umrl v Belgradu ta največji državnik nove Srbije in obenem naše mlade kraljevine. Prejšnji večer je dobil zopet enkrat, kakor že tolikokrat v svojem vedno delavnem življenju, važno nalogo, sestaviti novo vlado. In tedaj ga je sredi dela in misli zadela kap: smrt mu je iztrgala iz rok vajeti, ki jih je bil zopet sprejel v svoje roke. Osemkrat je v naši novi državi Pašič sestavljal vlado in bil bi jo še devetič. Pa tudi v predvojni Srbiji je bil Pašič tista oseba, brez katere niso mogli izhajati. V inozemstvu so mu rekli: neizogibni Pašič. Rojen 19. dec. 1845 v Zaječaru, mestecu ob Timoku, kjer ta nastaja iz dveh enako imenovanih rek (Črni in Veliki Timok), iz malomeščanske rodbine — oče mu je bil trgovec — je Pašič obiskoval osnovno šolo v Zaječaru, gimnazijo v Kragujevcu, kjer je 1. 1866. maturiral, visoko šolo pa dve leti v Belgradu. Z državno podporo je šel na znamenito politehniko v Curihu, nato v Ženevo, kjer je tedaj bilo mnogo ruskih revo-lucionarcev (Bakunin). L. 1873. se je Pašič po dovršenih študijah vrnil v Srbijo, kjer se pa ni udejstvoval v svojem poklicu kot inženir, temveč se je posvetil politiki. Ta srbska politika je stala v znamenju boja proti tedanjemu vladarju Milanu Obreno-viču. Temu boju in pa boju za ustavne pravice ljudstva, za samoupravo je Pašič posvetil vse svoje sile. V tem boju je bil Pašič ob priliki neke vstaje (zaječarska buna leta 1883.) obsojen v odsotnosti na smrt, toda pobegnil je v Bolgarijo in bil pozneje po-miloščen. Ko pa je bil 1891 izvršen na raz-kralja Milana (razkralj je bil Milan, ker se je 1889 odpovedal vladi na korist svojemu sinu Aleksandru) atentat, je bil tudi Pašič obsojen na petletno ječo, pa zopet pomiloščen ter leto na to izvoljen za predsednika skupščine in imenovan prvič za predsednika vlade. Poslanec je bil že od leta 1878. Eno leto je bil tudi poslanik na Ruskem ter je ostal z ruskimi državniki caristične dobe vedno v najboljših odnošajih, zlasti z ruskim poslanikom v Belgradu Hartvvigom. Tretjič je bil Pašič obsojen, in sicer na 20-letno ječo v okovih ob priliki drugega atentata na razkralja Milana (1899), pa tudi to pot so ga pomilostili. Ko se je pripravila zarota zoper zadnjega Obrenoviča Alcksnn* dra 1. 1903., je bil Pašič tudi o pripravah poučen, pa je pred atentatom zaradi bolezni odšel na zdravljenje v Opatijo. Pod Karadžoržcviči je bil Pašič najprej zunanji minister, 1. 1906. pa prvič ministrski predsednik. Ves napredek Srbije pod kraljem Petrom I. je zvezan s Pašičevim imenom. Pašičeva vztrajnost pa se je najodličnejše izkazala v balkanskih vojnah 1912-1913 in v svetovni vojni 1914—1918. Dr. K. C. Spremenljivost kemijskih elementov. Tekom dolgih stoletij so si prizadevali alkimisti, kako bi napravili iz manjvrednih snovi — zlato. Marsikaj novega so odkrili, toda njihove sanje se niso uresničile. Vsi raznovrstni in dolgotrajni poizkusi so pravili znanstvenikom, da so prvine, katerih pozna današnja kemija 95, nespremenljive. Pred dvema letoma se je pa nenadoma začula vest, da se je posrečilo nekemu kemiku spremeniti živo srebro v zlato — da so se torej stoletne sanje alkimistov uresničile. Ko se je pa kmalu na to izkazalo, da temelji to mnenje na zmoti, je znanstveni svet zopet zadvomil nad spremenljivostjo prvin. Tem bolj je presenetila letos kemike nova vest, da se je posrečilo dvema priznanima znanstvenikoma spremeniti vodik v helij, in da je to dejstvo nepobitno dokazano. Vodik je gorljiv plin, katerega najlaže pridobivamo iz vode potem elektrolize. Ker je vodik najlažja prvina, kar jih poznamo (at. t. = 1), ga uporabljajo za polnjenje zrakoplovov. Tudi helij je plin, ki je v majhnih količinah zastopan v zraku. Ker se z drugimi prvinami ne spaja, ga prištevamo plemenitim plinom. Čeprav je nekoliko težji kakor vodik (at. t. = 4), je vendar bolj pripraven za polnjenje zrakoplovov, ker ni gorljiv. Eksperiment, ki je potreben za spremembo vodika v helij, je v bistvu čisto enostaven: Vodik sc prevaja preko dobro razdeljenega paladija (paladij je platini podobna kovina, ki nastopa v naravi vedno v njeni družbi). Pri tem prevajanju sc spremeni vodik v helij. Paladij postane s časom inaktiven, pridobi pa spet to lastnost, če se počasi segreva. Sicer se pa pri tem procesu paladij nič ne spremeni, vrši torej nalogo pozitivnega katalizatorja. Tudi platina ima to lastnost, vendar v mnogo manjši meri. Za sedaj je to novo odkritje samo znanstvene vrednosti, za bodočnost bo pa morda velike važnosti. Pri spreminjanju vodika v helij se namreč oprostijo velike količine energije, ki so seveda pri prvih poizkusih — absolutno vzeto — majhne, da se niti ne dajo meriti. Če se pa posreči izvesti to novo pridobitev v večjem obsegu, kar moremo vsekakor pričakovati, ne bo strojev bodočnosti nič več gonila vodna sila, premog, elektrika itd., ampak ona energija, ki jo bomo pridobivali pri katalitičnem spremi- njanju elementov — to bo resnični perpe-tuum mobile. Ne bo šlo za to, da bi bodoči kemik pridobival dragocene prvine iz manjvrednih, ampak za to, da se bodo na ta način pridobivale velikanske količine enerr gije, ki bodo tudi za splošnost velike gospodarske važnosti. C. B. Krezova ustanova. Ameriški bogataš Rockefeller je daroval 800.000 dolarjev (okroglo 240,000.000 dinarjev) za izkopavanja in raziskavanja na stari atenski Akropoli. Dela mora voditi ameriška arheološka šola v Atenah. Znamenit uspeh. Španski major Franco, je pred nedavnim preletel z letalom Atlantsko morje. Odplul je iz pristanišča Palosa, odkoder je nekdaj tudi Krištof Kolumb odjadral proti Novemu svetu, počival nekoli-kokrat med potom in pristal po dvajsetih dneh v Buenos Airesu. Važen je polet posebno radi tega, ker je Franco na vsem potu uporabljal samo e n aparat, kar kaže na skoro dovršeno popolnost modernega letala. Južni Amerikanci so pogumnega letalca sprejeli nadvse slovesno in Španci so nanj po pravici zelo ponosni. »Don Quichote« v esperantu. 1500 španskih peset (okroglo 13.000 dinarjev) bo dobil za nagrado, kdor bo najboljše prevedel Cervantesovega »Don Quichota« v esperanto. Tako se glasi sklep zadnjega esperantskega kongresa v Madridu. Tekmuje lahko vsakdo in vseeno je, ali prevede roman iz španskega originala ali iz kakšnega drugega jezika. VAŽNE KNJIGE Grivec Fr., Slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Z 42 slikami 8", 180 str. Ljubljana 1§27. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Cena kart. Din 20'—. V prvem delu knjige nam pisatelj pripoveduje o življenju in delu slovanskih apostolov, nato govori o češčenju sv. Cirila in Metoda, nakar sledi »Dodatek« s članki, ki se nanašajo na obravnavano vprašanje in končno n'am »Opazke »navajajo vire in literaturo, ki jo je uporabljal g. pisatelj za svoje delo. Oprema in papir sta dobra, slike prav razločne in lepe. Knjiga je strogo znanstvena, upošteva najnovejša raziskovanja o tem vprašanju, pisana je pa tako lepo in nazorno, da jo bo bral vsakdo z velikim pridom. Dijaki naj bi knjigo čitali in zopet čitali. Razgrnila bo pred njimi ves problem in jih uvedla vanj. Kdor količkaj more, naj si knjigo kupi:, ima trajno vrednost. B. P. 2. številka •4& .14. letnik Pisatelj in župnik Fr. S. Finžgar na lovu. Iz agentovega pisma. Zavarovalni agent je poslal svoji družbi pismo: »V prilogi pošiljam kmeta Hr.barja. Je spredaj kamenit, zadaj lesen, pokrit je s slamo. Prosim, da ga sprejmete, ker ga bo sicer požrl »Du-nav«, ki že dolgo preži nanj. Ne rastejo. Star mlekar, ki je prihajal redno v mesto, je videl vsak dan odhajati otroke iz ubožnice na izprehod. »Od vraga,« je dejal nekoč svojemu spremljevalcu, »tile paglavci pa tudi nič ne rastejo. Že dvajset let jih vidim vsak dan, pa so vedno enako veliki!« Takšni so! »Torej to je slavni Triglav?« je dejal tujec svojemu spremljevalcu, dijaku, ko sta se vzpenjala po strmini navzgor. — »Da, slavna in čudna gora.« — »Ali bi mi mogli povedati kakšno zgodbo, ki se nanaša nanj?« — »O dovolj! Sele pred kratkim sta n. pr. plezala po tejle strani dva študenta na vrh in nista se več vrnila!« — »Za Boga! Kaj se jima je pripetilo?« — »Odšla sta doli po drugi strani!« Čarobni lik. (Miroljub, Vižmarje.) b""| Podnebno telo, vodna naprava, “1 orodje, svetopisemska oseba. Zlogovnica. (Miroliub, Vižmarje.) Ca, ka, kol, kro, ni, n k, nje, pe, res — bo, j*-, ko, lo. pri, ra, ta, va, vec — gu, kro, la, la, na, na, nje, ša, ve, — ta, die, ga, ga, lo. na, nad, po, ža — da, da, ja, jv, jo, ma, pro, rat, u — dre, i, muk. mo, nec, pe, pri, šče, tu. Iz vsake skupine 9 zlogov sestavi po tri trozložne besede. Če vzameš nato iz vsake besede po en zlog dobiš hp izrek. (Rešitev ugank in imena rešilcev v prih. številki. Rešitve morajo dospeti najkasneje do 25. jan. t. 1. na uredništvo.) REŠITEV ugank iz 1. številke. Zlogovnica. Slavec, bahač, nada, vaba, davek, selo, odbor, pramen, vihar, nega, rama, dača: Slaba navada se odpravi nerada. Križanka. Vodoravno: 1. ski, 4. piskač, 10. liga, 12. groza, 13. osoje, 15. dvor, 16. vir, 17. li, 19. ar, 20. rak, 21. birič, 24. mezeg, 25. pav, 26. ko, 27. mir, 28. pest, 30. At la, 32. altar, 34. Izak, 35. Stetin, 36. atu. Navpično: 1. Slovan, 2. kisik, 3. Igor, 5. žig, 6. srd, 7. kovač, 8. Azor, 9. čar, 11. aj, 14. Eliza, 18. Irena, 21. be, 22. Ig, 23. baraka, 24. Moste, 25. Pilat, 26. Kelt, 27. miza, 28. pas, 29. tat, 31. ti, 33. ris. Križanko je prav rešila Kraigher Nada, četrtošolka v Ljubljani. ! NABIRALEC -.g..*. -c .w- „.^_i»»_. ^i«uTtn»..^Atliiimiii