THE OLDEST AND M08T POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V; AMERIKL Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage t GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOL1ETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZED I NJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 245. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. DECEMBRA — SATURDAY , DECEMBER 22, 1928. LETNIK XXXVII. NOVA VSTAJA NARODOV V TURKESTANU. — VEST, DA JE BILA VSTAJA ZATRTA, KAKOR SO POROČALI ČASOPISI V LONDONU, NI RESNIČNA. — ANGLIJA JE SKUŠALA PODJARMITI TURKESTAN. Moskva, Rusija. — Te dni, ko se je zopet upeljalo zvezo brezžičnega brzojava me«l Tashkentom, Turkestanom in Kabilom, ki je glavno mesto \ Al'ghanistanu, .se je poslalo poročilo, da vest, katero poročajo londonski časopisi, da so se uporniki v Kabulu u d a! i, ni resnična. Poročevalec za "Daily News" je bil zanesljivo informiran, da je rusko diplomatsko zastopništvo v Kabulu poslalo poročilo, da so uporniki skušali mesto napasti, da se jim pa napad ni posrečil. Ruski časopisi veliko poročajo, da vesti iz Londona niso bile resnične. Časopis "Izve-stia" v Moskvi je poročal: 'Ker je bila naša zveza med Kabu-lom prekinjena, smo bili pri-j morani sprejeti poročila londonskih časopisov, katera pa niso bila resnična in iz gotovih virov niso upoštevala moči kralja Amanullaha in njegove vlade, ki se bori proti nasilju Velike Britanije, ko ista sklica tam podjarmiti prebivalstvo. Mi št- verujemo prebivalcem v Alfghanu, katere pa Angleži dolže, da so prepojeni z ruskim in turškim duhom, ki so se pa sami razvili dovolj močno zadnjih deset let in so zmožni, da branijo svoje pravice in prostost, kadar pride zato kritičen položaj." Kot sledi iz poročil v ruskem časopisu "Izvestia", je sedanja vstaja v Turkestanu ena bolj važna afera, kakor se je to od začetka smatralo. V tem se nahaja velevažno vprašanj«} (glede progresivne muslimanske neodvisnosti med Indijo in Sovjetsko Rusijo. Afghanistan, kakor se trdi, je storil že veliko, da bi se o-prostilo to deželo nasilja Velike Britanije, ki je že dolgo gledala črno, kako bi se is+e polastila in spravila popolnoma v svoje kremplje. Ker se je pa prebivalstvo začelo zavedati, se ne bo pustilo preslepiti in izpeljati na led. -o- RAZKRITJA IZ STARE KRALJ ZOGU BO KRONAN. Kralj Zogu se pripravlja za veliko siavnost svojega kronanja. — V ta namen zbira denar in vežba svojo armado. Tirana, Albanija. — Ker je od zunanjih velesil pripoznan za pravega monarha, se albanski kral Zogu pripravlja za slovesno kronanje, katero se bo pa preložilo do prihodnje jeseni, ker želi, da bi se to vršilo kolikor mogoče sijajno. Kralj je pričel zbirati denar, da nabere sklad za o-gromne stroške, ki bodo nastali s to siavnost jo. Kraljevi generali in višji častniki tudi želijo, da se parade udeleži armada, najmanj H),000 izvež-banega vojaštva. To bo pa tu-' di še dalo precej truda, pred-no se moštvo izvežba. Kronanje se bo vršilo v Kro-yavi, mali naselbini, kjer je bilo stolno mesto kralja Shander-bega I. V onem kraju ima tudi Zogova družina večja posestva. V naselbini se nahaja' star utrjen grad, v katerem se bo kronanje vršilo. ' Naselbina Kroya leži ob j vznožju visokega pogorja. Iz Tirana do tje je izpeljana d 3-bra cesta, po kateri se more z avtomobilom pripeljati v d\;ch urah do Kroya. Ta cesta potem pelje dalje do Skutari. V Tirani Zogu namerava, zgraditi nekaj novih poslopij, in hotelov, kar naj bi služilo' za boljšo udobnost gostom, ob; priliki, ko se bodo udeležili slovesnega kraljevega kronanja. -o- SESTRA BO NAJBOLJ ZDRAVA AMERIKANKA IN AM^ERIKANEC. KRIŽEM SVETA. William Tobias iz Saginaw okraja, Michigan, in Thelma Svarstad iz Brown okraja, South Dakota, sta bila na mednarodni razstavi v Chicagi pripoznana kot najbolj zdrava Ame-rikanca. — Menda se bosta tega do smrti spominjala. PAPEŽ PIJ XI. OBHAJA MAFISTI SO VEDNO BOLJ PETDESET LETNICO, i " DRZNI. — Antibes, Francija. — Stanje bolezni ruskega kneza Nikolaja, ki leži bolan v Franciji, se slabša od dne do dne. Zdravniki so zgubili nad njim vsako upanje. Knez Nikolaj je bližnji sorodnik carske rodovi-ne, bratranec zadnjega ruskega carja. — Varšava, Poljsko. — Ko sta dva tovorna vlaka odhajala vsak od nasprotne strani blizu Vilna, so se postajni u-radniki pričkali, kateri vlak Iz neodrešenedomovins. FAŠISTI NAMERAVAJO KOLONIZIRATI KRAS Z ITALIJANI. — NAMEN FAŠIZMA JE ZATRETI SLOVENSKI ŽIVELJ ZA VSAKO CENO.— DR. ČOK STALND NADZIRAN. — DRUGE ŽALOSTNE VESTI IZ TU2-NE NEODREŠENE DOMOVINE. Fašist Gajda o Julijski krajini mogoče, ljudi iz starih pro-Kim, 2G. nov. — Virginio vine. Službeni list bi moral po-Gaida se bavi danes zopet s ročati resnico, da pada neza-| položajem v Julijski krajini, posleno.st v Italiji, v Primorju 1 Očividno z odobritvijo višjih j)a narašča vlad nih mest. označuje Gaida __,,______ smernice za ohranitev miru in Razprava proti dr. Coku pred za borbo proti delovanju "slo- prizivnim sodiščem v Trstu bili ubiti in več poškodovanh. — London. Anglija. — Ladja "Celtic" od White star linije, ki je zadela ob skalovje ob DOBE. Berlin, Nemčija. — Slavni švedski raziskovalec, Sven Ile-din ,ki je z svojo ekspedicijo v Mongoliji raziskoval predmete iz stare dobe, poroča, da je razkril družinsko tragedijo, ki se je zgodila še v stari dobi. Našel je okostje samice "dino- , , x , , Pa v mali saur in poleg n,e okostje treh' T ... , 1 j- a a - i- 1 1 Luxenburg mladičev nad dva čevlja dolge. Kaj je naenkrat pomorilo te živali, samico in mladiče, se se ni dognalo. Hedin trdi, da to razkritje bo v veliko pomoč na znanstvenim polju, "KAJZERJEVA PREDAVALA V EVROPI IN V AMERIKL \ Berlin, Nemčija. — Prince-, zinja Victoria, sestra bivšega 1 nemškega cesarja Viljema, ki je zdaj soproga Alexandra ! Zoubkova, je podpisala pogodbo, da bo v Evropi in v j Združenih državah predavala o svojem življenju na dvoru in j o življenju z sedanjim soprogom. Obljubila pa je, da v svoj govor ne bo nikoli vpletla kake politične afere. Zanika tudi vest, ko je časopisje poro-' čalo, da je razporočena. Pove- t dala je, da z soprogom v resni-! ci ne živita vedno pod eno stre-1 ho; ona v svoji vili v Bonn, on ' v mali vasi Wasserbillig, j toda da ga ona redno vsaki mesec dvakrat \ obišče. Za predavanje ima ga rancije $250,000. -o- Velike slavnosti se vršijo te dni v Rimu, ko Papež Pij XI. obhaja 50 letni jubilej svojega duhovskega stanu. —o— Rim, Italija. — V četrtek dne 20. decembra se je v Rimu pričela velika siavnost, ki se bo vršila skozi celo leto. Bilo je dne 20. decembra, leta 1879, ko je sedanji papež Pij XI. daroval prvo sv. mašo, v cerkvi San Carlo al Corso v Rimu. Njegovo ime takrat je bilo "D011 Acnille Ratti". Kot bogoslovec je študiral v Lombardo semenišču, kjer je svoje študije dovršil z prav dobrim uspehom; potem se pa z največjim zanimanjem prijel svojega poklica in se tako povzpel do najvišjega vladarja katoliške cerkve, namestnika sv. Petra. Kakor se navadno vsaki papežev jubilej obhaja skozi eno celo leto, tako se bo tudi sedanji jubilej zaključil šele prihodnje leto, dne 20. decembra. Med tem časom bodo pa seveda, prihajali do njega številni cerkveni dostojanstveniki in mu izrekali svoje častitke. Po vsej Italiji so imenovani razni odbori, ki bodo skrbeli za tujce, ki bodo prihajali v stolno mesto katoliške cerkve. Ravno tako pa so tudi po drugih državah po vsem svetu, že organizirani in so izvoljeni odbori, ki bodo skrbeli kar bo potrebno za eno-letni jubilej. Tudi še bodo po vsem svetu prirejale cerkvene slavnosti v ta namen. raziskovalcem. TAJNOSTI OGRSKEGA PARLAMENTA. Dunaj, Avstrija. — Iz Bu-dapesta se poroča, da je ogrski parlament izdal odredbo, ki prepoveduje časnikarjem vsako poročanje kaj se v par KRALJ ARETIRAN KER NI PLAČAL DAVKOV. London, Anglija. — Krali Tamasese iz samoaskih otokov ni bil dosti podučen kaj so mandati višje oblasti, katerim je bil podrejen; to pa je dobro vedel, da znesek $12.50 je že lepa svota denarja in zato ni hotel plačati davka, ki mu r— t -------- — —' ......" lamentu govori ali ukrene.' je bil nakazan. Kralja je zato Časnikarji so se za to stvar ze-, zadela kazen. Bil je poslan na lo zavzeli. Trdijo, da ogrska angleško ladjo in odpeljan v vlada je pričela pravo dikta-.Novo Zelandijo, kjer bo ostal torstvo. ■ 6 mesecev v zaporu. LASTNIKI STANOVANJ, PAZITE, DA BODO STANOVANJA ZAKURJENA. Chicago, 111. — Kadar se vreme pogosto izpreminja, je največ sitnosti z stanovanji, da se v njih ohrani pravo temperaturo. Ako so še stanovalci natančni, hišnega gospodarja morejo doleteti sitnosti. To se je pokazalo te dni pri neki obravnavi na sodniji. G. Bray je bil tožen, da poslopja svojim stanovalcem na 4500 Wood-lawn ave., ni dovolj Zakuril. Toplota je znašala od 56 do 64 stopinj, ko bi moralo biti 68 stopinj, kakor je to predpisano. Bray je moral plačati $200 kazni in stroške. Petitti je skušal v sodni dvorani usmrtiti pričo, ki je pričala proti njemu. — Izrazil se je, da tudi to pričo mora spraviti z pota. -O—tr. Chicago, 111. — V sredo, dne 19. decembra je bila na sodniji v Chicagi nova obravnava proti mafistu Petitti ju in drugim njegovim tovarišem. Ker so nedavno skrivni zarotniki. Petittijevi pristaši spravili iz, pota glavno pričo Scullyja in še štiri druge priče, je zdaj-ostala še ena glavna priča, Mike Devito, da bi pričal na sodniji proti Petittiju in drugim mafistom. Ko se je vršlo novo zaslišu-nje, pri katerem bi moral tudi Devito pričati, je bil v sodnji dvorani nenadoma napaden.] Petitti,je postal tako razku-j čen, da je med pričanjem skočil nad Devita in ga skušal u-1 moriti. Izrazil se je, da kakor i se je zgodilo z Scullyjem, tako se mora zgoditi tudi z De-j vitom — da mora umreti. Umor Oleja Scullyja in na-1 pad na Devita v sodnji dvorani, vse to je povzročilo veliko pozornost v Cook County. Namestnik državnega pravdnika, J. Chott, je priporočal naj se preloži nadaljno obravnavo toliko časa, da se izsledi tudif nove zločince, ki so napadli in j pobili Scullyja. Zagovorniki j mafistov so pa zahtevali, da se obravnava vrši po določenih predpisih. naj bi imel pravico, da prvi vo- vanskih tolp v Julijski Kraji- se je imela vršiti 21. nov. Raz- zi po istem tiru. je to povzroči-j ni". Obrambne odredbe, pravi prava pa je bila preložena, lo veliko nesrečo. Oba vlaka ( Gaida v svojem članku, so po- češ da predsednik radi bolezni sta trčila skupaj s tako silo, trebne, da se ohrani mir in ni mogel proučiti vseh spisov, da je bilo 33 voz popolnoma ogrožena evropska civilizaci- Med tem je dr. (\.k že preklal razbitih. Štirje sprevodniki sojja. Gaida se sklicuje na pisma vso kazen in je bil tudi že po- jugoslovanskih emisarje, ki jih »varjen, da se preveč giblje dobil v roke in ki pravijo, da okoli in občuje z ljudmi, kar se je pričela borba, da od se- pomeni, da pripravlja oblaM daj naprej ne bo več miru in zanj konfinaci jo. irskem obrežju, se bo vsled da bodo sledili atentati. V ____ prizadetih poškodb težko po- lastnem interesu in v interesu • Na Vrhpolju pravila tako, da bi bila dobra , evropskega miru bo Italija pri Vipavi so otvorili za borbo za nadaljno porabo. j posegla po najostrejših od- j)rati jetiki "dispenzaiij" ki — Los Angeles, Calif. — redbah. Predvsem se bo uved- bo vodil vipavski zdravnik Trije oboroženi roparji so te la strožja obmejna varnostna dr. Delphi. Do tega človeka pa dni napadli "Los Angeles First siužba, tako da bo nemogoče Vipavci ne morejo imeti zau-National bank in so odnesli; priti preko meje brez doku-'panja, ker je že tolikokrat po- okrog $10,000. Ko so ustraho-j mentov. Dalje se bo nadziralo kaza! svoje sovraštvo do slov. delovanje slovenski govorečih ljudstva. Taka humanitarna dijakov, učiteljev in duhovni- institucija mora biti v rokah kov. Italijani slovenskega ma- zdravnika z dobro srčno kul- terinskega jezika ne bodo turo, drugače postane mučilni- smeli več posečati srednjih in ca. "Dispenzarij" j* otvoril visokih šol v Jugoslaviji in po- imenom deželnega konsorcija litično nezanesljivi učitelji in dr. Vidri (prej Vidrig. duhovni ne bodo dalje vršili mu pred kratkim službe. vali bančne uradnike, so urno pobrali denar in se potem odpeljali v odprtem avtomobilu. Policija je roparje takoj zasledovala. — Nanking, ..Kitajsko. — Uradno se poroča, da se je med Anglijo in Kitajsko podpisalo posebno tarifno pogodbo. Podpisala sta, angleški minister, Sir M. Lampson in kitajski zunanji minister, C. T. Wang. -o- ime pa so odse- POGRESANI ANGLEŠKI RAZISKOVALEC. Valparaiso, Čili. — Kap. Marden, angleški raziskovalec se je še meseca julija t. I po- kakor Juž"na"Timlsk dal na goro Aconcagua , ki „ ,_____, . • • 1 00 aaa - t^ . v posebnem položaju, . je visoka 23,000 čevljev. Ker , ,. , , . .... . , , . . , .T ,. . tudi tukaj porabiti drug dolgo časa ni bilo slisati od njega nobenega glasu, se je podala na pot rešilna ekspedi- svoje službe. Gaida napada kali), tudi goriškega nadškofa, kateremu očita, da je bil spovednik bivšega cesarja Franca Jožefa. Sploh so vsi slovenski duhovniki, pravi Gaida, "še vedno leglo avstrijakantstva." Gaida zahteva zaradi tega revizijo škofijskih mej. Ker se Julijska Krajina ravno tako a nahaja v posebnem položaju, se mora cija. Na višini 14,000 so našli sledi njegov' ra; o Mardenu pa ni bilo nika- pro- gram. Po njegovem mnenju naj se zapuščeni Kras kolonizira z bivšimi italijanskimi bo- Vzgoja "balil". Naučno ministrstvo je sporazumno z "Opera N'azionale Balila" izdalo odredbe za fizično vzgojo dečkov, uvrščenih v balilske legije. Otroci morajo biti krepki in zdravi. Ljudska šola se ne sme omejevati na samo instruiranje otroka, marveč mora prispevati k razvoju, da se izoblikuje v njem značaj in zavest. Mladina ima izvršiti misijo,, ki jo ji ... , . «evljev jevniki in naj se ustanovijo Povt-'ri usoda f,™ovine . . . Fa- so našli sledi njegovega soto- _ . „ ., ......■[ šizem hoče doseči y msti v Pri- nove sole. Za italijanizacijo te I,mt aiu«u \ 1 11 kega sledu. obmejne province so pač potrebne izredne mere. AVTOMOBILSKE NESREČE V LONDONU. London, Anglija. — V Londonu se je uradno poročalo, da so v preteklem letu avtomobilske nesreče zahtevale mnogoštevilne žrtve. Med ponesrečenimi se je nahajalo največ otrok. Ubitih je bilo 238, poškodovanih pa 10,877 otrok. Lansko leto je to število znašalo 221 ubitih in 10,000 po-(škodovanih. -o- ' — Bordighera, Italija. — 1 Maršal Cadorna se nahaja na smrtni postelji. Zdravniki se trudijo da bi mu podaljšali življenje s tem, da mu udihava-, jo oksigen, toda ^vse to ima prav malo uspeha. TUDI KONGRES BO PRAZ-; NOV AL BOŽIČNE PRAZ- i NIKE. 1 Washington, D. C. — Kakor vsakdo drugi, tako si tudi zborovalci sedanjega kongresa v Washingtonu želijo nekoliko počitka za božične praznike. Sprejelo se je resolucijo, da bo zborovanje zaključeno v soboto dne 22. decembra in se zonet otvori dne 3. januarja, 1929. Merry Christmas zborovalcem kongresa! -o- V AVSTRIJI SO V ENEM LETU SPILI ZA $114,000,000. ALKOHOLA. Predilnica v Tržiču. Od Brunnerjeve predilnice v Podgori je pričakovalo gori- morju čvrsto mladino, ki se bo borila za laško domovino v or-vih vrstah. Tomaj in okolica. Naj svet zve, kaj se pri na« godi. Da je suša in toča pobra- ško mesto veliko zaposlitev la vse jesenske pridelke, je domačega ljudstva. Upanje je stara retf Na5 za ob(,inf) vneti splavalo po vodi. Posla je ved- komisar je dobil nekaj pod-no manj in delavce odpuščajo pore za naša razdejana pota. po vrsti. Sedaj čujemo, da se UboRi bodo lahko dobm kaj otvori znova predilnica v Trži- zaslužka ču in da so dogovori med tvrd-j ' precej" boljfiih moči ie šlo v ko Brunner in italijansko tr-1 Ameriko; pa nekateri od teh govsko banko glede finančne bi lahko doma imHi Ameriko, strani podjetja že končani. — če bi bolj UI71flo in ^ohoko Tako se Brunner seli iz Pod-!zemljo obdelovali, gore v Tržič, kjer bodo vživa-j Do božiča bo farna cerkev le industrije fiskalne olajšave prCnovljena. Upamo tudi na po dekretu za industrijske co- nove orfflo in 2vonove. ne v Trstu, Tržiču, Zavljah in Nabrežini. To bo za Gorico in okolico velik udarec. Službeni turen in moralen narod, so bi-j list vladnega načelnika raz-li te dni močno razočarani, ko glaša, da je v primeri z lan-so na Dunaju čitali časopise, 'skim letom letos brezposelnih koliko alkohola so prebivalci manj za 105,000. V starih pro-cele Avstrije spili v preteklem j vincah skrbijo za zaposlenje j drobec kamna mu je zletel v letu. Uradno se je poročalo, j ljudstva, kar morejo, in v no-! oko in ga znatno poškodoval, da nič manj, kakor za $114,- ve province prihaja vedno več da je nevarno, da morda ne 000,000. Statistika je tudi po-1 delavskih moči iz Italije. Do-bo več videl z njim. Prvo pokazala, da so se v zadnjih par mači delavci trpijo in vedno moč je ponesrečencu nudil dr. letih zavodi za umobolne zelo več je nezaposlenih; na njiho-j Jug iz Borovelj, nato se je po-napolnili. ,va mesta nastavljajo, kjer le'dal v celovško bolnišnico. Dunaj, Avstrija. — Avstrijci, ki se smatrajo za zelo kul- S KOROŠKE. V Selah se je ponesrečil pri napravlja-nju apnenice posestnik Simon Pristovnik, pd. Hus. Oster strnil AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 22. decembra 1028. AMERIKANSKI SLOVENEC «f ftn najatarejil ilovtuki lUt v AnerfldL U»taacrrlj«i lata HM. mk dan rtm oaddj, po- Mikov in dnavo* po pratnikih. Ud&ja in tfcfcci DIN OST PUBLISHING CO. Naaiov aredinfttva in uprave: -49 W. 22nd St., Chicago, I1L Talaton: CANAL 00M Mi celo leto -pol leta —-Za Chiofo. celo leto — pol leta — 45.00 . uo In tvmt] __(6.01 _ 3.00 The First and the Oldest Slove ni&n Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: or one year__—__ For half a year---.. .$5.00 . 2^0 Chicago, Canada and Burope: or one year_______$6.00 or half a year______3.00 DOPISI ntfnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na ured .rvo teaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za radnjo številko v tedni cas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov idnifevo ne vrača. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači •j kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ai ucago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. j. M. Trunk: komunistični in socialistični problemi. Tudi ekonomski problemi se morejo kolikor toliko po-" oljno razrešiti in uravnati le, če slonijo na pravilnem nazi-»anju, na pravi ideologiji. Utopije gospodarskih problemo\ . ogetajo zelo prijetno ušesa, so prikladne za razne demago gične namene, a za praktično življenje ostanejo pač le utopi je, sanjarstva. S kako utopijo ni pomagano splošnosti. kveče-r.iu bo imel kak učinek zase tisti, ki s tako utopijo operira. — "Utopi i a vpeljana v praktično življenje, se zgrudi, razpade, Ker ne sloni na pravilni ideji o življenskih razmerah. Praktična opazovanja vsebujejo več, kakor se more po-edati s kako razpravo. Besede mičejo, vzgledi vlečejo, veja tudi v tem pogledu v popolnem obsegu. T)ve amerikanski entuziastinji sta zapustile Barkelev v Kaliforniji, da gresta kot pionirki v industrijsko komuno v Sibirijo, kjer je načeloval Big Bill Haywood, znane I.W.W. s.ave. Njuni doživljaji in praktične izkušnje podajajo dokaz, da je sovjetski sistem velika polomija, in dokaz je nad vse tipičen. Doživljaji so nju izučili predvsem, da kaka lepa in prijetna teorija nikakor ne more izpremeniti človeške narave, da kritiki niso nobeni umetniki, da podiralci niso zidar ji, in da se morajo bojevniki, ako nimajo več pred seboj kapitalističnega sovražnika, bojevati s kom drugim. Amerikanski pionirkinji sta Helen Calista Wilson in Elit1 Reed Mitchell. Izkušnje objavljata v Asia Magazine. V Rusi jo sta odšle 1. 1922, da se udeležite velikega ruskega eksperimenta. Ob reki Toni v Sibiriji je bil velik projekt za izkoriščanje premogarskega polja. Belgijski koncesionarji so polovico dela izvršili že pred vojno. Moskva je vse konfiscirala. Načrt je bil, da se vse ostalo delo izvrši po novih ekonomskih načelih glede dela, uprave, razpolage, pridobivljanja. izmenjave produktov, stanovanj, in bi celo podjetje z vsemi panogami tvorilo komuno, ki bi se sama vzdrževala po načelih — teorije. Na čelo so postavili pribeglega Haywooda, ker so ga poznali, da dobro zna kritizirati kapitalistični sistem. Kdor ne vidi sam razmer, si težko predstavlja, kako ie, ker iz raznih poročil, kakršna se najdejo v časopisju, si ne more narediti prave slike o dejanskem stanju. Marsikaj se bveti ko zlato, pa je pleh. Amerikanski pionirki sta šle in opazovale. Opazile sta z velikim razočaranjem, kako je ves projekt prešel iz najčistejše demokracije v ideji v goli absolutizem najhujše diktature, ki se je raztegnila celo na najintimnejše osebne zadeve posameznika. Delavec naj bi ne imel nobenega — gospoda — bossa — ad seboj, a pokazalo se je, da hoče vsak delavec biti — boss. Prepirali so se in fajtali glede delovnega časa, glede razpre-.lelbe pri zaslužku, ki je bil med $3.84 do $30.72 na mesec. Pri Haywoodu se je izkazalo, da zmožnost najti razne napake pri kapitalistih, človeka nekako ne izposobi, da bi za-mogel vladati obsežno avtomatično utopijo, kateri je načeloval. Končno ga je Moskva odstranila in — penzionirala. In ker je komuna zašla v strahovito situacijo, je Moskva ves pro- jekt prevzela v roke in postala — kapitalistična. Neki inžener iz Holandije, sposoben, delaven in v vsem spreten človek, je bil postavljen za absolutnega diktatorja. Pod njegovim vodstvom je podjetje postalo dobičkanosno, ampak na račun in izgubo vseh krasnih idealov še bolj krasne — utopije. Amerikanski pionirki sta zakrile oči in se vrnile v — Ameriko. Komunizem je uspel, pa le tedaj, ko je jenjal biti komunizem. * * * John Spargo je bil vodja socialističnega gibanja. Dne 25. novembra je imel predavanje in razvijal mnenje, da daje kapitalistični sistem v Ameriki možnost višjega življenjskega standarda, večje civilizacije, več splošne prilike, boljše raz-predelitve, kakor vse drugo, kar bi se moglo pričakovati od kakega socialističnega programa pod najbolj ugodnimi razmerami. "V Ameriki", je dejal, "nimamo proletariata, kakor je Marx to umel. Interesi podjetnika in uslužbenca so enaki — are vastly more extensive and more important than the interests which divide them and over which they war." Glede odprave osebne lastnine je menil: "Had the development of the radio industry been left to governmental agencies, the chapter of man's achievement in that sphere would not have been the source of pride it is now. And if the development of electric light and power had been left to government with its political controls, life would today be harder and less inspiring that it is . . kar se ne čudite. Kar pri nas primemo, tudi držimo. Sedaj naj sledi še vzpored za božični dan v cerkvi: Prva sv. maša ob 5. uri zj. Peta; slovenske božične pesmi. Druga sv. maša ob 8. uri zj. Peta; slov. božične pesmi. Tretja sv. maša ob 10. uri dopoldne. Slovesna peta latinska maša. Pred sv. mašo ob 5. uri, kakor tudi ob 10. uri igra na ko-ru violino in orgije par božičnih spevov. Farani, pridite v obilnem številu ta dan k svetim mašam. Pridite, poklonite se božjemu detetu v jaslicah in občutili bodete v svojem srcu pravo božično veselje. Molite božje dete v jaslicah in ga prosite, naj vam da mir, ki so ga angeli oznanjevali. Sprejmite pa tudi, če morete, to pravo Božje dete v svoje srce v sv. obhajilu in takrat bote šele ob- ke, drugi pa zopet imajo svoje veselje, da hodijo po veselicah in drugod. Tako ima vsak po svoje veselje. Vsem čitateljem in naročnikom tega lista voščim še enkrat prav vesele božične praznike in veselo novo leto. Tako je prav, le tudi pridno dopisujte v naš list, da ga bodo vsi veseli, uredniki, naročniki in čitatelji. Tudi božične številke se že veselimo, ker vemo, da bo v njej veliko zanimivega in poučnega, kar bo /sakega zanimalo. Zdaj pa kličem, da se po novem letu zopet vidimo. Poročevalec. -o- KAJ JE NOVEGA V JO-LIETU? Joliet, III. Glede delavskih razmer je pri nas jako slabo. Skoro polovica ljudi je brez dela. Kater; pa delajo, delajo komaj po tri ali štiri dni na teden. Dra- Tako bivši socialist. Nočem se nikakor identificirati po- čutili pravo božično veselje in ginja jt polnoma z njegovo idejo, ker stvar izgleda, kakor bi on zagovarjal kapitalistični sistem, a sodba kaže, da se napake kapitalističnega sistema ne odpravijo s kakim socializmom, ko-ikor je ta v bistvu enako zgrešen sistem. Komunizem in socializem sta problema, ki nista za — praktično življenje, ker slonita na napačnem pojmovanju življenja in napačni ideologiji. bo mir v vaših srcih. Vesele božične praznike pa velika. Tukaj smo v ponedeljek ipremili na pokopališče Jože- Iz brivnice. — Brivec začne gostom nekaj šaljivega pripovedovati. Pri tem nekoliko prekine britje. Tistemu, ki «_ra je bril. se je pa zelo mudilo. Zato reče: "Obrijte me hitro, meni se mudi. Nikarte norcev brili!" Brivec .se pa odreže: "Torej pa kar pojdite, če norcev ne smem briti." V gostilni. — Krčmar goslu : "Imam svežo telečjo glavo iine prešičeve vampe, izborna svinjska ušesa in krav j 1 možgane. Gost (začudi-1.) : "Se mi i>i že kar zdelo, da niste navaden človek, ker izgledate čisla telečji, samo noge imate po-J dobne predpotopnim l judem. nesporazum. — Gospa : "Jutri zvečer bomo imeli glasbeni večer. Mina. le glejte, c a boste pokazali kai razume-e.** vsem naročnikom in čitateljem , fa Trdič, kateri je dočakal h Amer. želi Slovenca v So. Chicagi Poročevalec. -o- ZAHVALA IN VOŠČILO. So. Chicago, lil. Najlepša hvala in Bog plačaj vsem onim, ki so kaj darovali, žrtvovali ali kakorkoli pripomogli, do tako srečno u-.pelega bazarja. Bog plačaj! Prav vesele, srečne in od Boga blagoslovljene božične praznike želi vsem faranom u So. Chicagi. Vaš župnik Rev. p. Leo. -o- NOVICE OD SV. JURJA V SO. CHICAGO. So. Chicago, 111. Vse hiti in se pripravlja za božične praznike. Ženske prav pridno kupujejo orehe, nji bazar prinesel. Celih 2483 cvebe in drugo tako robo, da dolarjev in 43 centov. Kdo je bo za praznike kaj boljšega kaj takega pričakoval? Prav na mizi. Mlajši svet je že od- gotovo pri nas nihče. Res je. tukaj tako pozno nosi. Sedaj se mi več ne, ker stari kraj je daleč. Prej ko pride iz Evrope v Ameriko, preteče dobrih 14 dni. — Saj je pa tudi sv. Jurij n? Kranjskem en dan pozneje kakor na Hrvaškem. Zakaj? — Ker so mu Hrvatje konja u-kradli in je moral peš na Kranjsko. Bali smo se že, da za božične praznike ne bomo imeli pravega snega. Pa kakor kaže, bo, bo. To je dobro! Ker Božič pa brez snega, brrr — to ne gre. Zadnjo nedeljo smo slisali v cerkvi, koliko nam je letoš- dal vsa pisma na "Santa Clausa" in mu na dolgo in široko napisal kaj in kakšne prezente hoče imeti. Le še tu pa tam je kateri zakasnel, ker revež ne ve, kako bi začel, da hi bolj gotovo kaj dobil. Starejši pridno nosijo razno-barveno pisane in z zlatimi in srebrnimi trakovi povezane škatlje domov, da bo imel "Santa" kaj deliti. Seveda v starem kraju je delil svoje darove že 5. decembra. V Ameriki pa šele za Xmas okoli hodi. Dolgo časa da kar se v So. Chicagi polotimo, tudi naredimo. Pa četudi bi bile ne vem kakšne ovire. Vendar, da bo bazar, ki je bil samo štiri večere, toliko prinesel? Nak; tega ni nikdo mislil. Hvala in priznanje vsem, ki so kaj darovali in se trudili in žrtvovali. Bog bo plačnik. Zato pa, sosedje, ki nas zavidate, nikar se preveč ne čudite, če bomo drugo leto ob začetku šolskega leta že imeli svojo šolo. In sicer boljšo, bolj moderno in večjo, kakor v Chicagi. Zraven šole pa še dom za se mi je čudno zdelo, kako da;čč. sestre. Torej še enkrat, ni- NOV1CE IZ CLEVELAND A. Cleveland, O. Predno se bomo veselili letošnjih božičnih praznikov,naj se tudi iz Clevelanda še enkrat oglasimo. — Najprej voščim vsem čitateljem tega lista prav vesele in zadovoljne božične praznike! V Cleveland u se imamo bolj po navadi. Dasiravno se tu nahajamo v največji slovenski župniji v Ameriki, pri sv. Vidu, se pa mora reči, da pri nas se občinstvo premalo zanima kadar se jrre za dobro st\ar. Kot n. pr. bazar bi se pa že moral nekoliko bolje obne-sti kakor se je. Vzemimo primero s sosedno župnijo v Ne\v-burgu: to je manjša naselbina kakor naša, pa so pri bazarju napravili $3000.00 dohodkov. Pa pustimo to stvar za enkrat v miru in upajmo, da bo prihodnjič bolje. Zdaj imamo pa v prvi vrsti na programu "lov na zajce". Tako poka, da se vse kadi. — Zajci pa beže zdravi in veseli svojo pot. Seveda, včasi pa tudi katerega izpodbijemo in ta. komur se posreči, je "junak". Naši slovenski trgovci z obleko, čevlji in drugo robo so precej prizadeti, ker ljudje vedno silijo v mesto, da tam kupujejo, ali pa v bližini tudi rajši pri Židih, kakor pa pri domačih ljudeh. V tem oziru se narod premalo zaveda. Iz starega kraja se je vrnil bivši potovalni zastopnik. Mr. Anton Jaksetich. Kakor se je izrazil, je v domovini zelo slabo in vedno slabše. Z našim narodom tudi tam mešetarijc prav po mešetarsko. Nekateri se prav pridno pripravljamo za božične prazni- po starost 72 let, ali bil je >e i 32 v državni bolnišnici. Njegov brat Anton je pa za njega društvo plačeval. Tako. da ga je društvo sv. Jožefa št. 2 KS. K J. spravilo kakor svojega brata. Naznanjam vsem. kateri imajo gramofone, da imam vse najnovejše plošče v zalogi. Pa ker mi jih ne bo mojro-če vsem raznesti. zato vas prosim, da bi jih prišli sami iskat in poizkusit in sem prepričan, da se bodo vam dopadle. Voščim vsem vesele božiču praznike in srečno novo leio! J. Kramarich, 1611 Cora Si. -o-- ČARODEJNA BRIVNICA IN JUNAKI V LA SALLE. La Salle, II!. Tudi v na j. Lizika, man 'kalo'!" 1 .izika (<;•-• mež ee." LVitelj ( nižjem Bog ustvaril roke, noge • še ni mog. kaj mu j? oc^l asi.) kai mu je še liho) : "Hia- Vestnost. — Kuharica je r ila nerodna in velik kos mesa ;i je padci pod mizo. Gospa ie bila seveda nevaljna. ter dejala : "Tako. sedaj smo pa ob kesilo." Mislila j<- namreč, da bo meso popadla mačka. "Nič se ne bojte gospa," je dejala kuharica prostodušno, "saj stojim na njem." V k upeju. _)n : "Vi potu- jete radi sani i Ona: "Odvisno je seveda od tega. kdo je poleg mene. . Upravičen protest. — Zup-nik (pri poroki): "Žena naj zvesto spre trii.i a na vseh potih svojega moža 1" Nevesta: "Toda, gospod župnik, moj mož je pisniono-ša!" Sor-eda. — Prvi: "Ti. kovač Lužan je dobil premijo!" —-Drugi: "Ni mogoče, saj je tako trapast!" — Prvi: "Praviš, da bi bil njegov bik modrejši, ki je na razstavi premijo potegnil !" -e- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ^ -*lLilliIliAllLllillliliLL: LLlJ^ i r : i i i i; lll!i!!l!lllililllHIII!ill!lllllHlin Drobtine s potovanja v domovino in nazaj. Bratje Cehi in del hrvatskih Orlov zavzame mesta po sedežih nasproti glavnega vhoda; pri tej priliki pride do ponovnih lepih prizorov navdušenja in do izra-ea rc;; iskrene bratske ljubezni, ki naj med vsemi Slovani, med Orli pa še posebej vlada. Telovadni nastop. Ob pol štirih so prikorakale v Stadion Orlice ter so izvajale proste vaje. Nismo videli dosti pogreškov. proste vaje so izzvenele v lepo harmonično celoto. Misel je bila v njih. Orlic je bilo 700. Sledile sQ simultanske vaje na šestih bradljah, tek štafet itd. Ni dosti manjkalo do popolnosti. Prav ljubko je bilo pa sledeče: prikorakale so v Stadion skupine OrliČev, dečkov in deklic, ter vse polno drugega drobiža (okoli 200). Nekaj popolnoma novega nam je bilo to. Vsaka skupina je igrala zase in se je zabavala zase. Naraščajniki, v Skavtom podobnih oblekah, so nam pokazali, kakšno je življenje v naravi, kako živimo v nji; drugi so tekali in skakali okoli ter nam nudili naj-bujnejšo sliko nedolžnega in neskaljenega otroškega veselja. Zelo so se nam dopadli tudi skakalci čez kozle. Ko je hotel drobiž zopet ven iz Stadiona, je morala največja fkupina zlesti skoz presledke v lestvi, na tla položeni, kar je povzročilo hrupno vesel ost. Prišel je višek: drog in krogi. Izvajanje brezhibno; za živce včasih prehudo, ker so bile nekatere vaje na videz kar vratolomne. Eleganca izvajanja je vratolom-nost omilila. Imena pisati bi bilo odveč, vsi so se potrudili do skrajnosti. Lahka atletika žalibog ni imela dosti časa na razpolago. Videli bi bili marsikaj, pa se je mudilo in je bila ta točka skrajšana. Imponiral nam je tekač na daljše razdalje; trenira naj naprej ;naravne pogoje ima vse. Prišli so prapori, mogočen val. Še mogočnejši je bil val za prapori prihajajočih Orlov. Nastopili so k prostim vajam, velika armada 1100 mož. Vaje so prav dobro izvajali, sam0 kritje je bilo nekoliko pomanjkljivo. Manjkalo jim je skupnih nastopov. Zapeli so orlovsko himno, in odkorakali so, ob naj burne jšem odobrava- nju. Ves nastop nam ostane v najlepšem spominu, učinkovitejši ni mogel biti. Po splošni sodbi je telovadnemu nastopu prisostvovalo okoli 15,000 ljudi. V častni tribuni, ki je bila zelo okusno okrašena z zelenimi venci in zastavami, in do katere je vodila na novo napravljena, lepo urejena in posuta cesta, okrašena z rožnimi grmi, so bili med drugimi navzoči: zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Nedič, škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, zastopnik vlade minister dr. Anton Korošec, zastopnik vojnega ministra gen. Popovič, veliki župan ljubljanske oblasti dr. V. Vodopivec s soprogo, veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach, predsednik oblastne skupščine ljublj. dr. M. Natlačen, in predsednik mar. obl. skupščine dr. Leskovar, prosvetni šef ljubljanski dr. Capuder, prosvetni šef mariborski dr. Kotnik, zastopnik univerze dr. Lukman, zastopnik ljubljanske občine podžupan -Tare. Od konzulov so bili navzoči: avstrijski generalni konzul Pleinert, francoski konzul Neuville, ter zastopnik češkega konzula, ker je konzul sam na dopustu. Nadalje so bili navzoči za predsedstvo Češkega Orlovskeho Svaza br. Večera, Mar-zy, Dolansky, in s. Jelinkova zh češko Or-liško Zvezo. HOS je zastopal predsednik dr. Protulipac in načelnik br. Zanko. SLS je zastopal podpredsednik Jugosl. kluba poslanec Sušnik, HPS pa poslanec dr. Ba-rič in dr. Šimrak: narodni poslanci Vese-njak, dr. Kulovec, Kremžar, dr. Gosar. Žebot, Sernec, Smodej. Večina udeležencev je takoj po prireditvi odšla z večernimi vlaki na svoje domove, precejšen del pa jih je včeraj pohitelo na Brezje in Bled. Na samem Stadionu je po prireditvi do večera igrala vojaška godba ter je vladalo na prireditvenem prostoru živahno vrvenje do poznega večera. Vendar je tudi ostala Ljubljana še cel večer živela v znamenju gostov in živahnega pouličnega prometa. Zlasti na vrtu Uniona je bilo zbrano obilo sveta, kjer je marljivo svirala godba z Vrhnike pod vodstvom g. Dolinarja. Ta godba je igrala istotam tudi opoldne po kosilu v splošno zadovoljnost. Tako je Ljubljana slovesno proslavila praznik slovenske orlovske mladine ter prav gotovo tudi na svoj način dokazala, da se za to našo podeželsko mladino zanima, ž njo živi, se ž njo veseli in raduje. pa tudi ž njo — napreduje in tako naj bo!" Poročilo je točno in k njemu ni kaj dodati. Za mene je bil 1. julij en najlepših dni in mi bo ostal v neizbrisnem spominu. Dokler bo imela domovina tak naraščaj, tako nadebudno mladino, prežeto s krščanskimi načeli, kakor so slovenski Orli in Orlice, tako dolgo bo vzdržala vse navale svojih sovražnikov. Bog živi slovenske Orle in Orlice! Zapiski s pota po Gorenjskem. Kilo je dne :'». julija 1928. Preserski č.g. župnik, č. g. pater Kazimir in moja malenkost smo sklenili, da priredimo na ta dan obisk po lepi Gorenjs.v;. Prvotno smo nameravali to storiti z vlakom. Pozneje pa smo sprevideli, da bi na ta način zgubili skoro cela dva dni. Ako pa vzamemo auto, bi z njim obiskali najprvo v jutru slovečo božjo pot Brezje, potem bi zdrčali na Bled in potem zopet sko>:i lepe gorenjske vasi in mesta nazaj v belo Ljubljano. Vse to se da z avtomobilom napraviti v dobrih osmih urah. Sprejeti smo v tem slučaju zadnji načrt, ki je bil v tem slučaju, ko je bilo treba štediti tudi s časom, mnogo bolj praktičen. Tega izleta se nas je udeležilo šest. Gori imenovani trije, moja žena, njena mati in sestra. S Preserja smo se odpeljali z vlakom ob 6:45 zjutraj in v Ljubljano sme dospeli ob 7:20 zjutraj. Tam nas je čakal, kakor že prejšnji dan dogovorjeno, avtomobil, s katerim smo oddrčali s Kolodvorske ulice v Ljubljani ob pol 8. uri zjutraj. Sobota, 22. decembra 1928. AMERIKANSKI SLQ VENEC Stran 4* 4* * 4* 4* 4* (d«. ŽENSKI SVET m »1» w a^r a^* VESELI BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO vsem glavnim uradnicam, odbornicam krajevnih podružnic in vsem članicam Slov. Ženske Zveze! Marie Prisland, glavna predsednica, Julia Gottlieb, glavna tajnica, Matilda Duller, glavna blagajničarka. IZ KROGOV NAŠIH PODRUŽNIC. PODRUŽNICA ŠT. 2 S.Ž.Z. Chicago, 111. Ker ne moremo dobiti dvorane za to nedeljo in pa radi chugih neprilik, se bo seja nase podružnice SŽZ. vršila v četrtek. 27. decembra, v cer- svoje in njihovo delo. Le s tem načinom si moremo gladiti pot v njihovo sredo. Naj bo dovolj za danes. Voščim vsem rojakom v Kanadi, Združenih državah in starem kraju vesele praznike in srečno novo leto! Lojze iz sredine. -o- IZ URADA TAJNIKA DRUŽBE SV. MOHORJA. Chicago, 111. Te dni sem razposlal vsem članom in članicam pisma, v katerih so priložene vstopnice na našo veselico, ki se bo vršila na Silvestrov večer, 31. decembra letos. Ako kateri ni prejel pisma, naj se takoj pri meni javi, kajti pozneje se na pritožbe ne bo oziralo. Kdor ni bil na letni seji, se mu naznanja, da je bil izvoljen za prihodnje leto sledeči odbor: Predsednik Leo Mla-dich, podpredsednik Andrew peljite nove članice. Sesterski pozdrav. Odbor. IZ SLOV NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) Kdinost ob pol 8. uri zvečer v prostorih Slov. Nar. doma dve igri: "Carodejna brivnica" in 'Junaki". Uloge iger so v rokah izkušenih igralcev. Po i'-fi ' K> pa ples in druga zabava. Zatorej vsi na plan, ci;t so bomo >■«• enkrat prav pošteno t ismejali in zabavali ter malo pozabili težkoče življenja. Veselo praznike in srečno novo leto vsem Slovencem v l.a Siille in po Ameriki! Malh Urbanija, stavkal*. -o-- PISMO IZ KANADE. Jahk, B. C. Namenil sem se napisati en - • »nien dopis za A. S. Obeli i V.:.s prosim, tf. urednik, da tudi nam kanadskim Slo-' ■ ;:<■ dovolite nekoliko pro-Mora v Vašem listu. (Prav radi. samo pišite!—Op. ur.), \ lisi vedno z veseljem či-tam. ŽaJihog, da se kanadski Slovenci tako malo oglašamo \ nje ne moremo nikomur ničesar o-eitati. K tznu're v starem kraju sr d'Aolj slabe. Vrata Združenih držav so bila tudi za nas za-pra, zato smo se morali zadovoljiti s Kanado. Sem nas je že prišlo precej veliko število Slovene'v. Ali v tako široki in veliki deželi kot je Kanada, ki zavzema tako obširen zemeljski teritorij, smo pa tako raztreseni, da eden za drugega ne vemo. kveni dvorani. Začetek ob po! 8. uri zvečer. Članice, vpošte-yajte to in udeležite se polno- j Glavach, tajnik Victor Mla-številno. Potrudite se in pri- diC'» 1914 w- 22nd Place; bla- gojnik John Gottlieb, zapisnikar Joe Oblak mlajši. Nadzorniki: Silvester Hrastar, Theresa Chernich in Steve Zabcich. Porotniki: John Jerich, John Falle in Steve Foys. Vratar Anton Zidarich. Končno prosim vse člane in članice, da pridno agitirate za veliko udeležbo na naši veselici. Ob polnoči bomo imeli program z živo sliko: staro in novo leto. in še marsikaj zanimivega. Več o tem prihodnjič. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem John Gottlieb, tajnik. -o- TO IN ONO. Veliko naših rojakov je tukaj. ki sploh ne vedo za lisi Amer. Slovenec. Tukaj sicer niso preveč daleč od naših bratov in sorodnikov. kateri bivajo v Združenih državah : vendar pa je velika razlika vsaj v dušnem življenju med nami. Priložnosti, katere imate vi tam doli v Zdr. državah, mi nimamo in smo prepuščeni samim sebi. Zelo smo zapuščeni v tem oziru. Ravno zaradi tega se čutim nekako osamo lega in zapuščenega. Ali bo m o tudi mi kedaj imeli raznovrstne organizacije, kakor vi tam doli v Zdr. državah? To je vprašanje, in sicer veliko vprašanje. Za nas kanadske Slovence i . je zelo važno, da bi se večkrat j-le oglašali v časopisu A. S. in se i d ran a tako medsebojno spoznavali.« List nas doseže lahko povsod j "truirali in vlili so ga \ najin tako njegova tiskana bese-jve^ji tajnosti in pra\ tako so da. Izmenjavajmo svoje ideje NAJVEČJI TOP — ŽRTEV SLABEGA VREMENA. Iz Londona javljajo, da so zahtevali siloviti viharji, ki so zadnje dni razsajali nad za-padno Evropo, tudi dragoceno žrtev iz brona. V noči od pro-šlega petka na soboto, 27. nov. bila ob ustju Temze zasi-ladja z angleškim to-]j j pom najnovejšega tipa. Slcor- UKR ADEN I CEK ZA $5,000, je vrnjen. Dunaj, Avstrija. — Mrs. May F. Welse, hči nekega bankirj a iz Chicage, je bila te dni na Dunaju okradena. Ko je v gledališču med odmorom stala in jedla mali prigrizek, so ji mojsterski lopovi prerezali njeno suknjo in vzeli iz torbice ček za $5,000. in $640. gotovine. Ko so pa lopovi videli, da čeka ne morejo menjati, so istega njej po pošti poslali nazaj. POVODENJ V NIZOZEMSKI. i Haag, Niz. — Iz M-enada se poroča, da je blizu otdka Celebes te dni divjala hutia nevihta. Utrgal se je oblak' in to je j povzročilo grozno liovodenj. Dve vasi ste bili p polnoma porušeni. Zemlja se e razpu-ščala, da so se vdira i veliki plazovi. Pri tem je bi o tudi u-bitih 5 oseb. -o ZADNJI SIGNAL. Ko je pred nekaj dnevi veliki brzovlak London-jManche-ster hotel kreniti na postajo Duffield, je strojevodja opazil, da je signal postjjvljen za nevarnost. Ustavil jtj vlak in čakal; toda nikjer se ni nič ganilo in nikjer ni bilo videti ni-kake ovire. Slednjič je skočil kurjač s stroja in šel na bližnjo čuvajnico vprašati kaj po-menja signal. Tam »je našel kretničarja mrtvega na tleh— zadela ga je kap sredi službe. Mož je očividno porabil svoje zadnje moči, da je postavil •signal na nevarnost in tako preprečil nesrečo. ŽELEZNIŠKA VOŽNJA V AVSTRIJI SE PODRAŽI. Na Dunaju pretresa prometno ministrstvo že delj časa' načrt o povišanju železniških' tarifov, s katerim bodo najte-' ž je prizadeti ljudje, ki potuje-j jo v tretjem razredu. V oseb-: nem prometu se bo vožnja po-! dražila do 31 odst. dosedanjih' cen, pri brzovlakih pa celo do" 36 odstotkov. Poleg osebnih tarifov se po-draži tudi voznina za prtljago. Železniško ravnateljstvo je razdelilo prtljago pasažirjev na dve kategoriji, na prtljago do 80 kg in na prtljago nad 80 kg. Tudi prtljažni tarifi se povišajo za 25 odstotkov. --o--- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!" Velik vlom v Šmarjeti. Vlomi in tatvine so v zadnjem času v novomeškem o-kraju kaj pogosti. V noči 28. nov, je bilo vlomljeno v bližnji Šmarjeti v trgovino posestnika in gostilničarja g. Janka Moleta. Vlomilci so odnesli 25.000 Din gotovine ter mnogo manuf aktivnega blaga. Skupna škoda se ceni na 60.-000 Din. POPRAVEK. V božični številki v ogiasu Satvbinskega posojilnega društva "Slovenski Dom" je bilo pomotoma izpuščeno, da društvo izdaja nove delnice tudi meseca julija. Glasiti bi se moralo ta k o-l e : Društvo "Slovenski Dom" izdaja nove serije delnic vsake tri mesece. To je JANUARJA, APRILA. JULIJA in OKTOBRA meseca. NAROČNIKOM V CLEVE-LANDU! Naznanjamo, da je dospel te dni iz starega kraja naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetič, kateri se je ustavil v Clevelandu in bo te dni obiskal vse naše rojake po Clevelandu in okolici. Pooblaščen je pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige, plošče in vse: kar je v zvezi z ^ašim podjetjem. On bo tudi razdal naročnikom v Clevelandu naš letošnji stenski koledar, ki bo izšel v par dneh. Vse naročnike prosimo, da gredo Mr. Jakse-tiču pri razširjanju našega lista na roko in mu pomagajo, da se list še bolj razširi med naš narod. Uprava Amer. Slovenca. • in pri tem bomo znali doseči m. Vendar pa zaradi tejja kaj dobrega za našo skupnost. Delavske razmere pri nas v Kanadi ne morem nič kaj pohvaliti. Posebno za nas naseljence ni nič kaj prida. Angleško ne moremo še dosti govoriti in logično vsled tega mora- ga hoteli na skrivnem preizkusiti. Vreme pa je vojaškim po Kvaril o ra- krogom docela čune. Ladja, ki je vozila top v London, se je ponesrečila ir. potopila. Izginuli top je bil baje iznajdba lake vrste, da bi bil povzročil popoln prevrat v mo- mo prijemati za najslabša de- derni artileriji. Bil je na poti la. Ljudje, s katerimi delamo, so različne narodnosti. Tudi so nekateri precej dobri do nas. Seveda moramo pa paziti, da jim ugajamo pri delu. U-gajamo seveda največkrat s tem, da dostikrat opravljamo v Woolwich, kjer ga je hotela preizkusiti vojaška komisija. Angleško vojno ministrstvo je seveda dalo povelje, da se mora top poiskati in dvigniti. Poiskali so ga, dvignili pa ne, ker se je pokazalo, da ga ni mogoče naložiti na ladjo in ga popraviti, da bi lahko delali z njim poskuse. -o-- SiRITE AMER. SLOVENCA i KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK Naznanilo in zahvala. Dolžnost nas veže. da se iz srca zahvalimo vsem prijateljem in tovarišem za ljubezen in dobrotljivost ob priliki težkega udarca, ki je zadel družino rašo. Umrl nam je preljubt oče in nas pustil same. Dne 20. novembra je šel v večnost, previden s sv. zakramenti: Frank Balantich K H P je bil v Preddvoru pi Kranjski Beli in je bival v Amerik« skozi dolgih 21 let. Ves čas je bival v New Yorku, kjer je svoje življenje zastavil zgolj samo družini. Zavratna jetika nam je nrezgodaj vzela. Pokopali smo ga iz nemške cerkve v ''Ori£ Island. Najlepša hvala vsem tovarišem in rojakom, ki so našemu očetu bili med boleznijo v tolažbo, pomoč in tovarištvo; najlepša hvala duhovnikom, ki so mu podelili zakramente in ga pripravili za radnjo težko uro, ki jo je rajni tako lepo prebil, udan v voljo božjo. Hvala vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku, pred vsem članom društva sv. Jožefa K.S.K.J., ki so nosili krsto pokojnega, kakor tudi vsem. ki so darovali tako lepe vence. Priporočamo ga v molitev in tih spomin. Pokojni zapušči dve sestri v starem kraju, brata in sestro v Ameriki ter nad vse žalujočo ŽENO z otroci: MARY, ANNA, FRANK, CHARLES, MILDRED, DOROTHY ir. ALFRED. New York. 15. decembra 1928. zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. Božične plošče. 59036—Na sveto noč, 1. in 2. del........................................$1.25 / To je najnovejša božična plošča, ki je ravnokar prispela v razprodajo. Izdelali so jo znani pevci Adrije. 88924—Romanje k Materi božji, 1. in Z. del........................$1.25 Po svoji nabožni vsebini je ta plošča zelo primerna za božični Čas. 21216—Ave Maria, The Rosary, orgle solo ..............................................75c 78913—Ave Maria, O salutaris, — Tantum ergo, tenor z orglami........75c 80158—Tiha noč, O preblažena, vijolina z orkestrom ........................75c 30269—Christmas Night, Christmas Bells, orkester ... 31757—Merry Christmas, Lonely Flowers, orkester .... .......75c 75c ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: FARIS, 25. jan. (ob 10. uri z več.) 15. febr. (o poln.-ILE DE FRANCE, 11. jam, 1. febr. (o polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali sfreneh. J&ie 213 N. Michigan Avenue, Chicago, lil. DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO PRIPOROČAMO. 58923 Ženitovanje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom........................$1.25 68924 Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in orglami.................. 1.25 73406 Vojaški nabor, polka — Poročni valček, harmonika...................... .75 79483 Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester_________________ .75 79484 Vesela Gorenjka, polka — Korajža velja, polka, orkester............... .75 \ 80183 O j, ta zakonski stan — Nova, star* pesem, smešna slika s petjem .75 ' 80184 Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem.........75 30331 Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesfem, polka, drkester..„ .15 80332 Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem........... .75 80333 V krčmi, 1. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem.........................75 S0334 France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester_________________..;____ .75 £0481 Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester_________________________ .75 >?0482 Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom............................75 80526 Ribniška Naš maček, petje z orkestrom.......................................... .75 80527 Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester..- .75 81250 MlatiČi — Še ena, poje kvartet Adrije .................................................75 51413 Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije .75 81414 Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare .75 81454 Ob trgatvi. 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo.....................................75 81455 Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio. citre.................75 81204 Carlotta. šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko..................75 81519 Kranjski spomini. Icndlcr. — Emilka, polka . .........................................75c 81520 Na pustni torek Vojaški nabor, vesela slika s harmoniko............75c Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V Vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St. Clair avenue in 10S3 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLU2CA DAN IN NOCl Randolph 1881 a!i Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterlo« Road — Phone Eddy 5849 "V fronti smo..." Tako je govoril "župan Žagar" svoji družini, ob začetku krvave vojne med Avstrijo in Italijo. Govoril je: "Vsi smo še zbrani nocoj. Jutri ne bomo več. Na bojišče bodo klicali tudi vas, Bog ve, na katero. Zlo je prišlo nad ljudi in oni si ga še sami večajo. Vi pa ne počenjajte zla. Vest vam bodi vodnica. To sem vam govoril doslej in to vam ponavljam za bodočnost, ko bo težje in težje slušati svojo vest. Jože ti si prvi. Ce te bodo klicali misli na dom, ki smo ga vkup gradili, misli na ženo in otroka in nekoliko tudi na nas vse. Ne ubijaj brez potrebe. — In ti Ivan. drugi brst naše grude, tebe ne moreni učiti. Ti prevračaš kupe knjig in v njih je zapisana pravica, skušaj spraviti pravico in vest, drugega ti ne morem reči. — In ti Boštjan, včeraj pastir, jutri že morda vojak, tebe bom silno pogrešal, zate moram najbolj moliti, naj se Bog ozre na Lvojo mladost. Tudi ti poznaš moje nauke. Kroti mladost in varuj se krivice. Pa saj ne morem na deleže razrezati med vas svojih prošnja. Vsi ste moji otroci, moja kri, kar sem povedal enemu, velja tudi za oba druga. . A' takem duhu in stilu je pisana povest. Zupan Žagar ki jo začne objavljati "Amerikanski Slovenec" s 1. januarjem 1929 .to je z novim letom. Povest je vseskozi nadvse zanimiva. Kdor jo ne bo bral, bo zamudil nekaj nadvse zanimivega. Povest začne izhajati v našem podlistku, kakor smo že omenili s 1. januarjem. ZATO JE ZDAJ LEPA PRILIKA da si ljubitelji zanimivega berila takoj naroče na list. "Amerikanski Slovenec", ki stane za celo leto $5.00, za pol leta ?2.r>o. Za v Chicagi, Kanadi in inozemstvu pa letno $6.00, za P<>1 leta S'i.OO. JE PA TUDI LEPO BOŽIČNO DARILO. za vašega prijatelja (co). Z nikomur mu (ji) ne bote bolj ustregli, kakor če jim naročite "Amerikanskega Slovenca" za eno leto ali pa pt>l leta. Za lepo povest "ŽUPAN ŽAGAR", ki jo bo čital, bodo vam nadvse hvaležni. Ob enem bo dobil vsak novi naročnik tudi naš krasni stenski koledar za leto 1929. ki je ravno te dni v tisku in ga borno začeli prihodnji teden že razpošiljati. List in lepi koledar bo krasno božično darilo za vaše prijatelje(ce), ki jih bo spominjal na vas celo leto. POSLUŽITE SE TEGA KUPONA: Cenjena uprava A. S.:— S tem naročam list "Amerikanski Slovenec" za .....................leto (a) in prilagam naročnino v znasku 5 kot božično darilo za mo- jega (jo) prijatelja (co). Pošljite mu tudi stenski koledar vašega lista. Naslov novega naročnika jc: Ime .......................................................................... ........ Naslov ............................... ..................... ....... Mesto in država ............................ .......................... Začnite mu list pošiljati takoj. Ime pošiljatelja^ i i m £ t\: t r % $ || K ^ * V M m & F m ii i £ fl M & K m m i im M i m m M l: h k M Čl i t m f: I m m m l i M m t # m p i. i & M SLOVENEC Sobota, 22. decembra 1928. Zadržite me pri tem, ako morete!" je nadaljeval, vzdignil roko ter pretil z njo skoro ravno pred kapitanovim obrazom. Rdečica je oblila Kajna. V trenutku se je visoko vzravnal, zagrabil kol ki je ležal blizu, in podrl Hawkhrusta na tla. "To imaš za tvojo upornost!" je zaklical Kajn ter stopil Hawkhurstu na vrat. "Možje, do vas se obračam! Ali je ta človek vreden, da ostane še nadalje krmar? Ali zasluži, da ostane živ?" "Ne, nikdar!" so vpili razbojniki. 'Smrt!" Francisco je stopil prednje: "Možje! Kapitanu ste storili uslugo; storite še meni eno: Pustite temu človeku življenje! Spominjajte se, kolikokrat vas je vodil v boj, kako hraber in zvest je bil dosedaj. Pomnite, da še vedno boleha na rani, ki ga dela še bolj raz-dražljivega. Zapovedati seveda ne more več dalje, ker nikdar več ne dobi kapitanovega zaupanja, toda pustite ga, da živi in zapusti to ladjo." "Ako se vsi strinjate s tem, naj bo!" je odgovoril Kajn in se ozrl po možeh. "Jaz nečem njegovega življenja!" Razbojniki so mu pritrdili. Hawkh.urst je počasi vstal, nato so ga spremili v njegovo kabino. Drugi krmar je bil nato imenovan za prvega, drugega pa naj bi si izvolili možje sami. Po tem prizoru je cele tri dni vladal mir in red na razbojniški ladji. Kajn se je v tem času trdno odločil, kaj ukrene, ter je razodel svoje načrte Franciscu. Ta mu je veroval, ker je videl v tem. da je kapitan svoj delež podaril moštvu, njegovo resno voljo. Nastalo je med njima tako presrčno razmerje, kakršnega ni bilo prej nikdar med njima. Toda o Franciscovi materi in svojem prejšnjem življenju ni kapitan nikdar govoril. Francisco ga je večkrat povpraševal po tem, a vedno mu je odgovarjal: "V kratkem zveš vse, Francisco, toda sedaj še ne; preveč bi me sovražil." "Avenger" je mimo Antilskih otokov plul naravnost proti otoku Porto Rico. Na večer onega dne, k0 ?o prišli že blizu obrežja, od katerega so bili komaj tri milje, je nastala popolna tišina. Novi prvi krmar je nasveto-val, naj porabijo to priliko in se preskrbe z vodo pri nekem slapu, ki ga je našel z pomočjo daljnogleda. Ker je bilo zelo potrebno, je Kajn privolil. Od ladje je kmalu odrinil čoln, naložen s sodi za vodo. Zgodilo se pa je, da je moral "Avenger" obstati ravno pred posestvom dona d'Alva-reza, ki je bil guverner tega otoka. Klara je ladjo kmalu opazila. Ker pa ni bilo niti zvedenemu mornarju mogoče razločevati v taki dalji "Enterprise" od "Avengerja", je kakor po navadi izobesila belo zaveso v znamenje, da je ladjo spoznala. Odhitela je k obrežju ter krenila v podzemeljsko jamo, da počaka Edvarda Templemore. Čoln razbojniške ladje je pristal ravno na kraj njiju sestankov in krmar je skočil iz čolna. Klara je pohitela, da sprejme Edvarda, krmar pa jo je zagrabil, še preden je spoznala svojo zmoto. "Sveta devica! Kdo in kaj ste vi?" je vzkliknila ter se mu poizkušala izviti iz rok. "Človek sem, ki ima zelo rad lepe deklice," je odgovoril razbojnik ter jo še vedno krepko držal. Ko se je krmar vrnil in izporočil o svojem plenu, so bili razbojniki zelo veseli, ker so se nadejali nove nagrade. Kajn jim seveda ni mogel ugovarjati. Njegovo ravnanje bi bilo tako različno od dosedanjega, da bi na novo zbudil sumnje, kakor jih je bil zbudil Hawkhurstu. To pa je hotel Kajn na vsak način preprečiti. Ukazal je odgnati dekle v kabino, vzdigniti čoln in razviti jadra, ker je začel zopet pihati veter. V tem času pa je Francisco tolažil nesrečno Klaro ter ji zagotavljal, da se ji ni treba bati ničesar. Obetal ji je varstvo kapitanovo in svoje. Ubogo dekle se je bridko jokalo in šele, ko je Kajn prišel v kabino in ponovil Francisco-ve obljube se je nekoliko potolažila. Francisco ji je povedal, da je na razbojniški ladji, in na veliko tolažbo ji je bilo, da je našla prijateljev, ko je pričakovala sama zasramova-nja in zasmehovanja. Prijaznost in postrež-ljivost Franciscova jo je zopet nekoliko umirila. Prihodnjega dne mu je povedala vzrok, zakaj je prišla na obrežje, in svojo zmoto z ozirom na obe ladji. Francisco in Kajn sta ji obljubila, da plačata odkupnino zanjo ter ne bosta čakala odgovora njenega očeta. Da o-brne njene misli drugam, je Francisco mnogo govoril o Edvardu Templemoru in o tej stvari je mogla Klara vedno govoriti. Tako je Francisco kmalu zvedel vse, kar je bilo v zvezi s to'ljubeznijo. Toda "Avenger" ni mogel tako hitro dospeti do svojega skrivališča, kakor se je splošno mislilo. Ko je plul severno od Porto Rica, je srečal angleško fregato, pred katero je moral bežati. Ker pa ladja pod vetrom plove slabše, je trajal lov dolge tri dni, dokler niso prišli do Bahamskih otokov. Razbojniki so mnogo trpeli in ker so imeli premalo vode, so morali dnevno merico zmanjšati še bolj. Fregato je bilo še vedno videti, dasi je bil "Avenger" že daleč pred njo, ko je zopet ponehal veter in je nastala popolna tišina, ki je trajala dva dni. Na večer drugega dne je spustila fregata čolne v morje, da napadejo razbojniško ladjo, ki je bila kakih pet milj daleč. Zdaj pa je zopet potegnil veter od severa. Ker je bila sedaj razbojniška ladja pred vetrom, je kmalu pustila svojega nasprotnika tako daleč za seboj, da ni bilo več videti ladjinega telesa. Šele prihodnjega dne je upal Kajn kreniti zopet proti jugu, da se preskrbi z vodo na e-nem izmed malih otokov. Naposled so našli vodo. toda le bolj malo in izgubili so mnogo časa, ker je bil studenec le majhen. Nato so se pa zopet obrnili proti otokom Kaikos. Nasprotni vetrovi in nasprotni morski toki so jih pa tako zelo ovirali, da so dospeli v navadno skrivališče šele tri tedne potem, ko so jih bili zasledovali ob otoku Porto Rico. Vrnimo se sedaj k Edvardu Templemoru in njegovi "Enterprisi", na kateri smo ga pustili ob južnoameriškem obrežju, zasledujo-čega "Avengerja", ki je ušel tako čudno. Edvard je preiskal vse obrežje, plul skozi preliv in okoli otoka Trinidad ter se nato napotil proti Antilskim otokom. Nagovoril je vsako ladjo, ki je srečal pa ni dobil nobenega poročila. Naposled je dospel do Porto Rica. Sedaj ni bilo časa misliti na Klaro. Toda ker sedaj otok ni bil izvun njegove poti in ker je bilo ravno pred večerom, ko je prišel do onega dela obrežja, kjer je prebival guverner, se je za nekoliko časa ustavil ter opazoval okna. Nobenega znamenja ni bilo videti in potem, ko je čakal do noči, je dal malo nejevoljen zopet razviti jadra. Eal se je namreč, da se je vse zvedelo. BOJUJTE SE PROTI "FLU Vsakdo ve, koliko življenj je ugrabila "flu" tekom prejšnjih let. 2daj se ta nalezljiva bolezen zopet razširja od Tihega oceana proti vzhodu in jugu V mnogih slučajih so gotove bolezni v črevesju naznanjevalci flu,, in mnogokrat večina nje slučajev obstoji v bolezni v drobovju. Jemljite TRINERJEEVO GRENKO VINO, ki bo v redu držalo vaše drobovje 111 zvišalo odpornost Vašega telesa. T.ah-ko se je ubraniti flu. ako uporabljate potrebna obrambna sredstva in ako čistite svoje drobovje s pomočjo Tri-nerjevega grenkega vina. Vaš lekarnar ga prodaja. Vrednosten kupon je v vsakem zavoju. Brezplačni vzorec (samo eden za družino) dobite od J os. Triner Co.. 1333 So. Ashland Ave. Chicago. 111. Dobite Trinerjev krasni stenski koledar brezplačno od svojega lekarnarja, ali pa pošlite 10c na Jos. Triner Co. — Vesel Božič. "/Širite amer. slovencai POOBLAŠČEN SEM od sosedov, da prodam farme po 40, 80 in 160 akrov, z vso opravo in živino, nekatere brez oprave, v državi Wisconsin. Zemlja prvovrstna. Farma 160 akrov se lahko zamenja za hišo ali loto v Chicagi. Tomaž Slaviček, naslov do Božiča 2437 California Blvd., Chicago, 111., po Božiču Box 105, Loretta, Wis. LETOVIŠČE NA PRODAJ. 7 akrov, 3i/> akre ob jezeru in 3 mala poslopja za izletnike z vso opravo. Tomaž Slaviček, naslov do Božiča 2437 California Blvd., Chicago, 111., po Božiču Box 105, Loretta, Wis. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drra in previjanje pohiStva ob času lelitv«. Pokličite Telefon: Rooeevelt S221. LOUIS STRITAR 201S W. 21 »t Piece, Chicago, OL Ne gre na to kopito. Gre za potrebo javnega zaupanja, kakršno je potrebno pri vsakem javnem delu, toraj v prvi vrsti naproti odbornikom kake jed note. V tem ni izjeme nikjer. (i. Molek je potožil, da se je pri njegovi jed not i zagrizlo med člane neko nezaupanje, ki smatra že naprej vsakega glavnega odbornika, in celo vsakega, ki se poteguje za kako tako mesto, že naprej za kruka. To gotovo ni prav. Ne-kje mora pa tičali razlog za tako naziranje. Namignil srni. da utegne razlog tičali pač v Ali je to namen? Poudarja se, da so se izdatki za javne amer. šole silno pomnožili. Baje se izda zdaj do dveh milijard za javni pouk. Nekdo komentira važnost takih izdatkov tako, da pripisuje tem izdatkom tudi naraščaj našega javnega blagostanja. Vso prav. Neko blagostanje je potrebno tudi za idealno stremljenje, ker nihče se ne more navduševati za kake ideale, ako se bori za vsakdanji kruh. Ampak, kako je to blagostanja porazdeljeno? Ali ^e res more govorili o kakem splošnem blagostanju? Šole so materialističnem naziranju do- j potrebne in O. K. Blagostanje jtičnega, ki je v službi, ali seK)a u\ noben dokaz, da so sole poteguje za kako mesto. j tudi povsem na mestu, poseb- Matere in očetje! Glejte, da bodo Vaši otroci prav pričeli novo leto. Kakor ste jih dali v Solo, tako tudi hranite in vlagajte za nje in učite jih, da bodo tudi oni sami to delali, kajti šola in Štedenje gredo vzporedno in enako so važni in potrebni. Denar ima čarobno moč in kdor ga nima, zaostaja v materi jalnem napredku. Vsi znaki kažejo, da bo prihodnje leto dobro. Izkoristite to in prihranite, kar največ morete, kajti čas hitro preteče in z zadovoljstvom se boste spomnili na dobo, kdaj ste pričeli. Varčevanje je lahko, treba je samo začeti, pozneje navado. Vam preide to v Pričnite tudi Vi, — pričnite zdaj — pri največji slovanski banlu v Ameriki, ki že nad 45 let služi našim ljudem. mm AMERICAN STATE BARK I960 BLUE ISLAND AVENUE, ^ CHICAGO, ILLINOIS Dobro meso - Dobra postrežba se dobi 1« ▼ dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi preksjeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost! MATH KREMESEC SLOVENSKI MESAR I»12 West 22nd St Phone: Canal 6319. Chicago, 111. NASVETI ZA božična darila Predno se odločite za nakup božičnega darila za svbje drage, preglejte spodnji seznam. V njem bo gotovo kaj, kar bo tudi Vam ugajalo. A) MOLITVEN IKI 1) Slava Mariji. Usnje, zlata obreza, veliki tisk. Ako želite napraviti svoji materi aH svojemu očetu posebno veselje, podarite mu ta molitvenik. Stane ...................................................$1-50 2) Molitvenik za ameriške Slovence, usnje, zlata obreza ................................ 1.25 bele platnice, zlata obreza........ 1.25 platno, zlata obreza .................. 1.00 3) Zdrava Marija; molitvenik za žene in dekleta, v treh vezavah. zlate platnice, zlata obreza........ 1.50 mehko usnje, zlata obreza ........ 1.50 ^ , koščene platn., zl. obr............... 1.00 4) Key of Heaven, mala priročna oblika, usnje, zlata obreza ........................................1.00 s križem v platnicah, boljša vezava v usnje, zl. obr..............................1.50 bele platn., zl. obr. z zaponko, križ v platn..........................................................1.50 * 5) Child's Prayerbook, molit v. za otroke, usnje, zl. obreza ...........................75 B) ROŽNI VENCI, v raznih barvah, cena ......................50c, $1.00, $1.50 in več. C) KNJIGE . 1) Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, 2 zvezka skupno, elegantna vezava ..................................$15.00 2) Življenje svetnikov, 1. in 2. del, trdo vezano —*...................................... 5.00 3) Kristusovo življenje in smrt, 1. in 2. del, trdo vez..................................... 3.50 4) Slovenska kuharica. Poučna knjiga za naše gospodinje .......................... 5.00 5) Knjiga, v kateri so zemljevidi celega sveta in vsake države posebej, zraven pa tudi mnogo poučnih podatkov, kakor glede poštnih določb, razdalj, prebivalstva itd................. 2.50 D) ORTOFONIČNA ROČNA VIKTROLA Pač ne boste nikomur bolje ustregli, kakor, če mu pošljete dober instrument, pri katerem se bo lahko kratkočasil in zabaval ter pri tem mislil na Vas, ki ste mu ga podarili. Naša nova ortofonična ročna viktrola bo zadovoljila tudi najbolj izbirčne ljudi. Cena ji je ........................$25.00 Naročilu priložite potrebni znesek in ga pošljite naravnost na fCftjigarna Amerikanski Slovenec m m Tudi jaz sem nepoboljšljiv, no m. dasi sem baje grešnik, ker sem : stanja po nedolžnem obdolžil pohlevni inaterializein. In da je obdolžitev kriva, hoče g. Molek dokazati s tem. da s prstom pokaže na našo katoliško K.S.K.J., ki ne pozna kakega materialističnega nazira-nja. a glavni odborniki tudi ne uživajo vsaj ne posebnega zaupanja. kakor jasno spričujt nastop Rev. J. (Vrneta its njegovega "Slovenskega Gladiatorja". "Ako je g. Trunk v piavem." meni g. Molek, "je njegov bratec v Kristu, Jak? Črne. večji materialist kol sem j a z kdaj sanjal o sebi." Hardinonamol . . .. ako izvt 0 ti robi Rev. Črne. me utegne pošteno ost e ti. da sem ga naredi! za hudega materialista. če sem v pravem. V pravem je pa vsakdo rad. in pri meni ni 1 v tem nobene izjeme. Mit Verlaub, g. Molek. dva j različna čevlja ne gresta na eno kopito. Neko nezaupanje-j je morda pri obeh jednotah. a i niti to ni drug drugemu povsem podobno. Pii SNPJ. se vsaj meni zdi. da mora mnenje o krukariji prihajati i:: naziranja. kakršno je tam domače; morila j< res le "tradicija", ima se kak«, druge vire. ali izhaja, kakor g. Molek prav posebno emfa tično poudarja, "iz premalega m a t e r i a 1 is t i č n e g a naziranja.... premalega prepričanja o pravem nazoru." (J drugih vzrokih ni bilo govora. Nezaupanje pri KSK.J. pa se ni porodilo nekako že napi ej radi kakega naziranja. ker pri katoliškem naziranju. ki se vsaj suponira, ni povoda in razloga, da se koga smatra že naprej za kruka, pač pa se je pojavilo radi drugih okoliščin, ki z naziranjem niso v neposredni zvezi. En čevelj bi bil toraj ta-le: Materialist ni sam na sebi kruk, a vsaj jaz nimam do njega prav nobenega zaupanja. ker ne vidim nobenega jamstva za poštenost. Drugi čevelj pa je te-le sorte: Pri katoliškem naziranju je jamstvo do zaupanja v naziranju (morali) sami, a ker moralna pravila nobenega ne prisilijo, da bi vsepovsod pošteno ravnal, se upravičeno porodi in pojavi nezaupanje. taka razdelitev blago-kakršna je v Ameriki. To gotovo ni namen šol. Kako je pa pri ogromnih izdatkih za sole glede javne morale? Komu smeš zaupati nekaj blagostanja, ako si ga res postal deležen? Kdo te ne bo ociganii ? Popravlja in naj popravim. Izvajanja profesorja VV. !f. Bragga na zborovanju brivskih znanstvenikov v Glasgo-'.vu .-nO se vsepovsod komentirala. Izkazalo se je, da je bilo citiranje napačno. Profesor pri tej priliki ni govoril o človeški rhiši. temveč o duši naroda, kar je povsem različno. Mr. Uragg je poslal listu "America" pismo, v katerem izjavlja :'Pri nobeni javni razpravi se nisem dotaknil vprašanja, ali ima človek dušo ali je nima." Naj bo 1o poprava tudi iz moje strani. Človek — homo sapiens. Človek je razumen, a ne ravna triko razumno. Štefan Pintarič iz Murske Sobote je l il 1. 1915 vjet in se je zdaj \r--il iz IUisije. Mož ni politi-1 ar. a je dobro opazoval. 1>h 1. 1917 je bilo v Sibiriji žita \ izobilju. Ko je razpadla fronts in sii se vrnili vojaki, so vse razbili, dvorce veleposestev, stroje, mlatilnice — iz samega navdušenja ilo nove — svobode. Pozneje je postala svoboda tudi pri — kruhu, ni ga bilo več. Ni treba hoditi v Sibirijo. Po polomu so razbili doma vse šipe na železnicah in se potem leta vozili v — prepihu. Pri meni so razbili ogledala, steklenice. vrata omar, dasi je bilo vse odprto in so kradli, kakor se ji m je zljubilo. Pintarič omenja tudi, da imajo "Židje v Rusiji velik vpliv. Za žaljivko 'prokleti Jud' dobiš mesec dni zapora." So pač — gospodarji Rusije. Vobče je slika podobna oni, kakršno podaja Josip Johovič iz Pittsburgha. Vrlo žalostno vse. Moderni Herostrati. Combesu, ki je izgnal francoske kongregacije iz Francije .so postavili spomenik.. To je najmanj zelo neporedno, ker krivica, ki se je prizadeja- ako se kljub moralne podlage ,a girokim si0jem francoskega prikaže kako krukarstvo. [ Paroda, se s kakim spomeni-Čevlja sta toraj povsem raz-j kom ne p0pravi, pač pa pove- lična in ne gre tlačiti oba n , eno kopito. ! Glede materialističnega pre-, pričanja in premalega prepri- ča, ko se jo hoče ovekovečiti. To ie vsaj neka oblika Hero-stratovega čina. Pravo Herostratovo delo pa čanja o nazorih, naj pa g. Mo-| so izvr.šili člani Action Fran-jlek skuša prepričati za zau-jcaise, ki je hudo zdrsnila iz 1649 WES1 :et, chicago, ill. - r- panje svoje "tradicionaliste", ako jih bo, vsaj pri meni pade zaupanje do takega prepri-čanca čisto pod — ničlo. Sicer naj pa gre kdo z lan-terno iskat kakega materiali-| sta, ki je o materialističnem j naziranju popolnoma in evi-, dentno prepričan, stavim glavo, da ga ne bo našel, razen kakega praznega gobcaca, ker takega prepričanca ni. katoliškega stališča, ko so kipu Combesa odbili nos. Več pameti bi bilo treba na obeh straneh, ako gre za interese domovine, ne pa morda samo za kake — strasti. Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-roče!