7 Sama sreča?
(Kajtimar.) I.
f|||oleti je bilo. Solnce je že teden dnij pripekalo. da ^p je biio vse razbeljeno. Krojaška jc kopala krompir. Ker njen mož Tomaž ni utegnil varovati doma .sinčka — dveletnega Janezka. vzela ga je s seboj na polje. Posadila ga je v razor, dala mu v roke nekaj igrač in kopala dafeč od njega krompir.
Janezek se je igral s kamenčki, plazil se semtertje, kakor znate pač otroci, ki niste mirni drugafie kakor tedaj. kadar spite. Nekaj Liasa je bil tiho. Kav začne jo!(ati in kričati na vse grlo.
Krojaska urno priteče gledat, kaj mu je. Ali kako se prestraši, ko zagleda prav pri Janezkovi nogi — gada! Vsa trda strahii brž popade otroka, zbeži ž njim daleč strani. potem se vrne z matiko in ubije gada.
Sedaj pa se v vroči molitvi zahvali Janezkovemu angelju varihu, ki je tako skrbno varoval njenega sinčka. Naj bi se bil Janezek le nekoliko dalje pomaknil in razdražil gada — in skoro čudež je, da se mu nemirni otrok ni še bolj približal — pa bi ga bil pičil. In v tisti vročini, ko je gadov strup šc nevarncjši — kdo ve, čc bi ne bil Janezek \ nekaj urah mrliSek?
0, priporočajte se vsak dan angeljfku varihu!
II.
Krojaška je bila bolna in sama doma z dvelelnim Janezkom. Le-ta je hodil po veži semtertam, prenaSal burkljc, metlo in kar je dobil.
Kar nekaj zaropota v veži — Janezek se zvali po J zeld strmih stopnicah pred klet.                                      I
».lezus, Marija, pomagajta!«   zakliče Krojaška vsa.' preatrašena; precej se ji je namrefi zdelo, da je nepre-vidni otrok padel  po stopnioah, ker ograja  nad  njimi ni bila zaprta.
Vse tiho.
»Moj Bog, gotovo se je ubil!« zdihovala je Kro-jaška ter izkušala zlesti s postelje, •drugače bi vsaj jokal.«
8
»Micka, Micka, mati!« vpije skozi okno proti so-sedovim, da bi priklicala kakega človeka, ker le ni mogla s postelje.
Kar pripleza Janezek počasi po stopnicah, drži se za glavo, s katero je butal ob stopnice, ter pridc zdrav k materi, satno majhno se je opraskal. In vendar je zdrfial po desetih stopnicah, ki 80 zelo zelo strme in nerodne.
Krojaška si ni mogla drugače razlagati tega, kakor da je sam angeljček varih pod^tavljal svojo roko, da se njen Janezek ni ubil.
Glejte, otroci, take varihe imate; pa kako stejim hvaležni?                                                       iDalje prili.)