PRIMORSKI DNEVNIK aku^113 P^ana v gotovini ^o- postale I gruppo ■ Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 22 (8115) TRST, četrtek, 27. januarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni »Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. COLOMBO SE JE VČERAJ SESTAL S PRI IN PSDI REFERENDUM KLJUČNO VPRAŠANJE ZA SESTAVO NOVE VLADE Za demakristjanske partnerje nesprejemljiv predlog o umišljenem ločevanju dveh povezanih vprašanj: vlade in referenduma - Danes predviden razgovor s PSI in KD RIM, 26. — Predsednik Colombo je danes prižel posvetovanja 1 vladnimi strankami in to po spremenjenem programu. Včerajšnja s®ja vodstva KD se je namreč zavlekla, zaradi česar se je šele danes Popoldne sestal z vodstvi parlamentarnih skupin večinske stranke, ta-*° da je danes lahko govoril samo z republikanci in socialdemokrati. Na osnovi včerajšnjega sklepa ’ naj bi razgovore o vladni krizi , sestal ob 19.30 in je nato govoril ‘ožili: Colombo naj bi se ukvarjal dobri dve uri. La Malta je po 1 vladnim programom in s sestavo vlade, medtem ko pa bi ključno vprašanje referenduma obravnavali n®'drugi ravni. Morda v neposred-. stikih med strankami, ali ver-latneje in kot to izhaja iz predloga Vodstva KD, v razgovorih med par-'aitientarnimi skupinami. vendar na gre za fiktivno loče-J\PJe dveh vprašanj, ki sta med tesno povezani in levica že poveri, da gre v bistvu za demo-"^stJansko past, ali bolje rečeno a poskus ponovnega zavlačevanja ■ n®jasnim ozadjem, ko naj bi se se skupaj končalo s formalno re-tntvijo vladne krize, zelo verjetno P3 s predčasnimi volitvami . stališča so prišla danes do fraza v razgovorih zlasti z renu- razgovoru dejal, da glede njih ni težav, da bi se vršila paralelna pogajanja s strankami, ki so za razporoko in s KD o izpremembi sedanjega zakona o razporoki. Vendar pa je zastavil osnovni pogoj, da se morajo ta pogajanja končati še pred tem, ko se sklene sestaviti novo vlado. PRI ne namerava sodelovati v vladi, v kolikor pogajanja ne bi uspela in v kolikor ne bd prišlo do referenduma. Reale je to stališče še podčrtal, ko je dejal, da je za republikance odločilno, če bo rešeno vprašanje referenduma, saj je samo tako mogoče ustvariti pogoje za nor- malno sodelovanje. Nato je povedal, da so o tem obširno govorili, ...— v razgovorih zlasti z repu-[čeprav niso obravnavali podrob-bukanci, s katerimi se je Colombo I nosti. Napovedal je še nove raz- Razsodba ustavnega sodišča Referendum o razporoki je v skladu z ustavo Z razsodbo je odpadla zadnja pravna možnost preprečitve RIM, 26. — Ustavno sodišče je danes položilo razsodbo, s ka-,*r° ugotavlja, da je referendum o razporoki sprejemljiv in fbirej 1/ •Riadu z določbami ustave. Razsodbo, ki obsega dve tipkani strani in P°l. je sestavil ustavni sodnik Fragall, podpisalo pa jo je vseh itiri-nai*t sodnikov in vključno predsednik prof. Chiarelli, Zahtevo po referendumu o dki-?'»vi zakona o razporoki Fortuna -a*lini so predložili 19. junija 1971 o® osnovi člena 75 ustave na ura-u *a referendum pri kasacijikem ‘odišču. Ta urad je kasneje ugoto-'I. da je zahtevo podpisalo 642.205 °s®b. Kasneje sta bila predložena u*tavnemu sodišču dva dokumenta: Prvega je vložila italijanska zveza .a razporoko (LID) in drugega po-Udniki referenduma. V obrazložitvi azsodbe ustavnega sodišča je re-®n°, da ni mogoče sprejeti doku-"'enta italijanske zveze za razpo-°ko, ker pravi ustrezni člen zako- taki 0 referendumu, da lahko nekaj ega vlože samo pobudniki refe-enduma in vlada. Pobudniki, ker ražajo voljo onih, ki so podpisali ahtev0 po referendumu, vlada pa, ei zastopa državo kot celoto. Ustavni sodniki so nato preučili ^ edho osrednjega urada kasacije , zahtevi glede referenduma, iz skl6 izhaia’ da je zahteva v 'jdaclii z zakonom, ker je pod njo podPisano več kot 500.000 oseb. , Razsodba ustavnega sodišča najhuje, da v sedanjem razdobju JPfda v pristojnost ustavnega so-. sca samo, da ugotovi, če se zah-va o referendumu ne nanaša na •na vprašanja, ki jih ustava iz-2ecno izključuje in pri tem gre a vprašanja davčnega značaja, za Poračun, amnistijo in mednarodne c8ovore. Očitno je, da se referen-■Utn o razporoki nanaša na vpra-/nie, ki jih ustava predvideva, o njih lahko vrši referen- 2 danes vloženo razsodbo ustav e8a sodišča je končan še zadnji Pravni postopek in sedaj smo že atno še na ravni tehničnega po-j/Ppka ko predsednik republike azpiše referendum, do katerega * thoralo priti avtomatično neko J^drijo med 15. aprilom in 15. ju- . faradi tega obstajajo samo po-Pčne rešitve in te bi bile: pred-, aaen razpust parlamenta in pred-adne volitve ali ukinitev zakona °rbuna - Baslini z uvedbo nove-zakona. Govorijo pa tudi o v^žnostj o novem zakonu, ki bi baločal, da se lahko izvede refe-.vadum za «posebno resna vpra-šele v roku treh let, po-1601 ko se ga zahteva. Na sinagogi so se pojavili s črno in rdečo barvo napisi s parolami: «Naj živi enotnost katoličanov*, »Smrt verski svobodi*. »Naj umro Judi*, «Naj živi devica Marija*, »Srp in kladivo enako Davidovi zvezdi*, «Bog, domovina in kralj*. Sinagogo v Madridu so odprli v začetku 1967. leta. ko je španski parlament odobril nov zakon o verski svobodi. Že takrat je prišlo do ostrih razprav in do protestov skrajno desničarskih krogov. govore. S socialdemokrati je razgovor trajal dve uri in pol in je po njem Ferri dejal, da so ugotovili »široko konvergenco stališč o programu*. Vpr.: Ste govorili o referendumu? Odg.: Glede referenduma smo potrdili naše stališče, da smo za iskanje rešitve, s katero bi lahko preprečili to preizkušnjo na osnovi že znanih pobud, tako da se ukine zakon Fortuna in uvede nov zakon o razporoki. ki ne bo izpremi-njal načel, ki so že uveljavljena v zakonodaji. Vpr.: Glede vladne formule ste se omejili na štiristransko vlado? Ste govorili tudi o drugih možnostih? Odg.: Ne, sedaj se trudimo, da bi ustvarili vlado vseh strank levega centra in bodo prišle druge hipoteze lahko kasneje na dnevni red, vendar si nekaj takega ne želimo. Predsednik republike se bo jutri dopoldne ob 9.30 sestal s PSI in ob 12.00 s KD, popoldne pa z ostalimi delegacijami. Predvidevajo. da se bodo njegovi razgovori končali v petek. V petek v Rimu razgovori o Malti LONDON. 26. — Britanski obrambni minister Lord Carrington bo jutri zvečer odpotoval z letalom v Rim, kjer bo imel novo vrsto razgovorov s predsednikom Malte Dom Mintoffom o uporabi vojaških baz na otoku. Razgovori se bodo pričeli v petek 28. januarja. To bo zadnja vrsta razgovorov med Lordom Carringtonorr. in Min-toffom, ki so se pričeli v Rimu že pretekli teden, vendar so se končali brez zaključka in so takrat samo sklenili, da se bodo ponovno sestali. RIM, 26. — Mati časnikarja Va-leria Ochetta Vera Buzzino - Ochet-to je danes poslala češkoslovaškim oblastem pismeno prošnjo da bi lahko obiskala svojega sina v zaporu v Pragi. Mati da pravi, da se ne zanima za politiko in da bi želela samo obiskati svojega sina. Nobene druge vesti ni o usodi italijanskega časnikarja ne s stran' italijanskega veleposlaništva niti družinskega odvetnika. KO JE LETELO NAD ČEŠKOSLOVAŠKO Jugoslovansko letalo eksplodiralo v zraku V letalu je bilo 22 potnikov ilt 6 elanov posadke - Rešila se je samo neka žena BEOGRAD, 26. — Jugoslovanska agencija Tanjug objavlja vest, ki jo je prejela iz Prage, da je jugoslovansko letalo »DC-9* ob 17. uri (po italijanskem času) eksplodiralo v zraku, ko je letelo z 28 osebami na krovu preko češkoslo vaškega ozemlja. Kasneje so sporočili, da so. našli 11 trupel, 16 oseb pa niso našli, ker je do nesreče prišlo na goratem področju 10 kilometrov od meje z Vzhodno Nemčijo. Na letalu je bilo 22 potnikov in med njimi 4 otroci ter 6 članov posadke. Letalo je priletelo iz Stockholma. Rešila se je menda samo ena žena, katere zdravstveno stanje je zelo resno in ki je sedaj v bolnišnici v Dečinu. Atentat na Gromika TOKIO, 26. — Sedem članov skrajne desničarske nacionalistične japonske organizacije je danes in-sceniralo svojevrsten atentat na sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki je na uradnem obisku na Japonskem. Gromiko se je pripeljal z vlakom in je izstopil na železniški postaji v Nagoji. Takrat so atentatorji z dvema avtomobiloma nalašč zapeljali proti avtomobilu japonske policije, ki je bil ustavljen pred postajo. Gromiko se atentata sploh ni zavedel in je nadaljeval svoj ogled, ko je obiskal pristanišče v Togi, ogledal si je utsanovo za gojitev bisernih školjk in nato avtomobilsko tovarno v Tojoti. Policija je kasneje povedala, da so atentatorji hoteli na ta način protestirati proti zasedbi štirih kurdskih otočkov. Znižanje vojaškega roka v Jugoslaviji BEOGRAD, 26. — Jugoslovanski zvezni tajnik za obrambo general Nikola Ljubičič je na konferenci Zveze komunistov povedal, da je izvršni svet izdelal predlog za znižanje vojaškega roka od 18 na 15 mesecev, v mornarici pa od 24 na 18 mesecev. Ljubičič je ugotovil, da se je v zadnjem razdobju občutno izboljšala oprema Jugoslovanske ljudske armade in da zaradi tega znižanje kadrovskega roka ne bo vplivalo na obram-beno učinkovitost. DANES PROCES V LEOBNU PROTI SLOVENSKEMU KOROŠKEMU MLADINCU Protest s 30.000 podpisi proti sojenju Marjana Šturma Protest so izročili avstrijskemu konzulu v Ljubljani predstavniki skupnosti študentov iz Ljubljane in Maribora in Zveze mladine Slovenije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 26. — Danes dopoldne je delegacija skupnosti študentov iz Ljubljane in Maribora in Zveze mladine Slovenije izročila predstavniku avstrijskega generalnega konzulata v Ljubljani Oskarju Ha-metterju protestno pismo zaradi sodnega procesa proti koroškemu slovenskemu mladincu Marjanu Šturmu. Proces se bo začel jutri v Leobnu. Protestno pismo je v minulih dveh dneh podpisalo okoli 30 tisoč ljudi po raznih krajih Slovenije. Poleg članov mladinskih organizacij so tudi vidni kulturni, znanstveni in drugi predstavniki iz vse Slovenije. Samo iz Nove Gorice je prišlo nad 3000 podpisov, iz Idrije 1500, iz Maribora okoli sedem tisoč itd. Vodja študentske delegacije Janez Strgar je avstrijskemu konzulu ob izročitvi protestnega pisma s trideset tisoč podpisi izjavil, da so mladinci zbrali podpise po ulicah, ustanovah in delovnih kolektivih, s čimer so slovenski ljudje izrazili svoje ogorčenje proti sodnemu procesu v Leobnu. Pismo ocenjuje obtožnico proti Marjanu Šturmu kot neutemeljeno in krivično, saj bi morala tisto, kar je napravil Šturm, storiti av- strijska vlada že zdavnaj. Zato podpisani občani ugotavljajo v pismu, da je proces namenjen izključno ustrahovanju slovenske narodnosti na Koroškem. Avstrijski konzul je protestno pismo sprejel in obljubil, da bo poskrbel za to. da ga bo avstrijski predsednik Jonas v najkrajšem času prejel. Drugega, kot da posluje kot dober poštni urad, konzulat ne more storiti, je dejal na koncu konzul He-metter. Skupnosti študentov ljubljanske u-niverze je danes poslal posebno pismo tudi iniciativni odbor zagrebških študentov, v katerem izraža ogorčenje nad preganjanjem slovenske manjšine v Avstriji. DRAGO KOŠMRLJ Znanstveno posvetovanje o NOB v Jugoslaviji LJUBLJANA, 26. - Na ljubljanskem magistratu se je danes začelo znanstveno posvetovanje, ki se ga udeležuje okrog sto pomembnih jugoslovanskih zgodovinarjev ter tudi gostje - zgodovinarji iz iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiAHiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO TAJNIH POGAJANJIH MED IDA IN SEVERNIM VIETNAMOM Nixon obrazložil svoj načrt za dosego miru v Južnem Vietnamu V Hanoju zavračajo Nixonove predloge in ugotavljajo, da skušajo IDA z njimi podaljšati svojo navzočnost v Jui. Vietnamu - Sedem točk predloga juineviethamske osvobodilin fronte, osnova za pogajanja o miru WASHINGTON, 26. — Preteklo noi je predsednik ZDA Nixon po televiziji obrazložil načrt za mir v Vietnamu, ki določa umik vseh ameriških čet iz Vietnama v šestih mesecih, osvoboditev vseh vojnih ujetnikov in hkrati prekinitev ognja ter ostavko južnovietnamskeSa predsednika Van Thieua, en mesec pred novimi volitvami v Južnem Vietnamu. Med svojo obrazložitvijo je Ni-xon izjavil, da je bil načrt za mir v Vietnamu, ki ga je označil kot ■ radodarna ponudba«, tajno predložen predstavnikom Sev. Vietnama 11. oktobra lani in da doslej ZDA še niso dobile nobenega odgovora. Dodal je, da bo glavni a-meriški pogajalec na pariških pogovorih za mir v Vietnamu VVilliam Porter na seji, ki bo v četrtek, jav- ...m............................mi........... OB PRISOTNOSTI NAJVIDNEJŠIH PREDSTAVNIKOV V Pragi zaključeno zasedanje držav članic varšavskega pakta Sprejeli so tri resolucije: o evropski konferenci, ameriški agresiji v Vietnamu in o sodelovanju med socialističnimi državami no predložil ta načrt skupno s predlogi o njegovi izpopolnitvi. Poleg tega je Nixon povedal, da so bila v Parizu že od avgusta 1969 tajna pogajanja s Severnim Vietnamom. Za ta pogajanja je Nixonov svetovalec Henry Kis-singer dvanajstkrat odpotoval v Pariz, kjer se je sedemkrat sestal s članom političnega urada sevemovietnamske komunistične par-ije Duc Thonom in petkrat z načelnikom sevemovietnamske delegacije v Parizu Xuan Thujem. Poleg tega je Nixon po televiziji izjavil, da so ZDA pripravljene na pogajanja o tem načrtu in doseči globalen sporazum o vseh vojaških in političnih vprašanjih Vietnama. Nixonov načrt za mir v Vietnamu vsebuje med drugim sledeče točke: popoln umik ameriške vojske in ostalih zavezniških vojaških sil v Južnem Vietnamu v šestih mesecih po dosegi sporazuma. Osvoboditev vseh vojaških in civilnih ujetnikov v Indokini do katere bi moralo priti vzporedno z umikom vojaških edinic. Študentski protesti v Barceloni MADRID, 26. — Nadaljujejo se ^Udentske akcije v Barceloni, kjer " Univerza praktično zaprta zara-2 stavke, v kateri sodeluje vseh r° °00 študentov. Policija je več-srat intervenirala. V Madridu pa Položaj počasi normalizira po k frih spopadih s policijo v začetki Preteklega tedna. ...... s ,~2 neuradnih krogov se je izve-T*°> da je skupina tako imenovane španske tradicionalistične mladine* praškega zasedama za utrditev med-^Pisala preteklo nedelio sinagogo I narodnih političnih stališč socialistič-v Madridu z nacističnimi napisi, nih držav. PRAGA, 26. — Danes se je končalo zasedanje političnega odbora držav članic varšavskega pakta, ki se Je pričelo včeraj dopoldne na najvišji ravni, saj so bili prisotni vsi tajniki partij, skoraj vsi predsedniki vlad in zunanji ministri. V zaključnem poročilu je rečeno, da so razpravljali o vprašanjih miru, varnosti in sodelovanja v Evropi ter o sklicanju evropske konference, glede česar so odobrili posebno resolucijo. Nadalje Je v poročilu rečeno, da so obsodili zadnje agresivne napade ZDA v Vietnamu in tudi v tej zvezi odobrili posebno resolucijo. Končno so obravnavali mednarodna vprašanja skupnega interesa ter izrazili voljo, da nadaljujejo z napori za utrditev enotnosti in povezave socialističnih držav. V tej zvezi je rečeno v poročilu, da so sklenili, da bodo nadaljevali po poti utrjevanja miru in mednarodnega sodelovanja, da se bodo borili proti reakciji in imperialističnim agresijam, da bodo podpirali boj narodov za svobodo, za nacionalno neodvisnost in za socialni napredek. V bistvu gre torej za resolucije, od katerih se prva nanaša na evropsko konferenco o varnosti, glede katere je rečeno, da naj bi bila še letos, ne pa da bi točneje navedli datum, niti kraj konference. Naslednja resolucija obsoja politiko ZDA v Vietnamu in končno tretja, govori o sodelovanju držav varšavskega pakta ter socialističnih držav na splošno, pri čemer menda ne omenja Kitajske. Pred odhodom sta Husak, kot tajnik češkoslovaške partije, in predsednik republike Svoboda priredila članom delegacije svečano kosilo. V zdravici je Brežn.iev podčrtal pomen RIM, 26. — Danes je prispel v Rim iz New Yorka na poti v Adis Abebo generalni tajnik OZN Kurt Waldheim. Zvečer ob 22. je odpotoval v Adis Abebo, kjer bo prvič v Afriki od 28. januarja do 4. februarja zasedanje generalnega sve- ta na vabilo afriške organizacije OUA, ko bodo razpravljali o dekolonizaciji in o politiki apartheida. Waldheim se je med svojim bivanjem v Rimu razgovarjal s predsednikom republike Leonejem, predsednikom vlade Colombom in dalj časa z italijanskim zunanjim ministrom Morom. O politični bodočnosti Južnega Vietnama bo odločalo južnovietnam-sko ljudstvo brez zunanjega vmešavanja na svobodnih in demokratičnih volitvah, ki bodo najkasneje v šestih mesecih po dosegu sporazuma; mesec dni pred predsedniškimi volitvami bosta predsednik Južnega Vietnama Van Thieu in podpredsednik dala ostavko. Obe strani se morata obvezati da bosta spoštovali ženevske sporazume o Indokini iz leta 195® in sporazum o Laosu iz leta 1962. Obstoječa vprašanja med indoki-tajskimi državami bodo rešili In-dokitajci na osnovi vzajemnega spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, zemljiške celovitosti in nevmeša-vanja. Med drugim bo rešeno tudi vprašanje jamstva, da bodo zadevne oborožene sile ostale v mejah svoje države. Imenovana bo mednarodna komisija, ki bo nadzorovala spoštovanje vojaškega sporazuma zlasti še premirje in osvoboditev ujetnikov. Poleg tega bodo osnovne narodnostne pravice indoldtajskih narodov mednarodno zajamčene. Nixon nadalje predlaga, da bi se morale obe stranki obvezati, da se bosta udeležili mednarodne konference za proučitev teh predlogov in vseh vprašanj, ki so s tem povezana. Hkrati pa Nixon zagotavlja, da ZDA ne bodo podpirale v Južnem Vietnamu nobenega kandidata pri novih volitvah Nixon je zaključil svoj govor z grožnjo: «Če bo sovražnik odgovoril na našo ponudbo miru s povečanjem napadov, bom prevzel nase, kot vrhovni poveljnik oboroženih sil, vse odgovornosti za zaščito naših vojakov v Vietnamu * Na Nixonove predloge je hanoj-ski radio odgovoril, da samo predlog Južnovietnamske vlade osvobodilne fronte, ki je sestavljen iz sedmih točk, daje vsa jamstva, di se napravi konec ameriškemu napadu in vzpostavi mir v Južnem Vietnamu. Hanojski radio Je poudaril, da na osnovi tega predloga morajo Američani, ne samo umak niti vse svoje čete in dokončnp prekiniti z letalskimi napadi v Severnem in Južnem Vietnamu, te: več morajo napraviti tudi koi režimski kliki Van Thieua, da v Sajgonu postavi nova vlada, ki bo sprejela mir, neodvisnost, nevtralnost in demokracijo in ki bo pripravljena pogajati se z Osvobodilno fronto vietnamskega ljudstva za sestavo široke koalicijske vlade v Južnem Vietnamu. Hanojski radio ugotavlja, da Nixon grozi z nadaljevanjem svojim načrtom o vietnamizaciji ii s tem, da bo uporabil silo tudi bombardiranjem Severnega in Južnega Vietnama, če bo njegov načrt zavrnjen. Radio je pri tem dodal, da se severni Vietnamci ne bojijo groženj in da so pripravljeni nadaljevati boj do končne zmage. Poleg tega je hanojski ra dio sporočil, da če Nixon ne bo napravil konca vojni, tudi ameriški ujetniki se ne bodo vrnili renca Zveze komunistov Jugoslavije je nadaljevala danes z razpravo o razvoju in aktualnih nalogah ZKJ in o družbeno-gospodarskem položaju ter nalogah zveze. Zaradi številnih prijavljenih govornikov bo konferenca, ki bi se morala predvidoma končati danes, nadaljevala z delom tudi jutri. V nadaljevanju današnje seje so udeleženci v razpravi ocenili tudi osnutek akcijskega programa, ki je bil včeraj razdeljen delegatom. Ta program je v stvari sklepni dokument druge konference. Včeraj popoldne je v razpravi sodelovalo 17 delegatov, danes dopoldne jih je govorilo 23 od preostalih prijavljenih 76 delegatov in gostov. V današnji razpravi je bila poudarjena zahteva po doslednem izvajanju sklepov 9. kongresa, krepitvi samoupravljanja, iskanju novih poti v razvoju samoupravnega so-calizma, doslednega izvajanja programa stabilizacije, krepitve vloge delavskega razreda, ki ne more odločati samo o delu dohodka, s katerim razpolagajo delavne organizacije, temveč mora vplivati tudi na uporabo sredstev, ki se dajejo za splošne potrebe. Delegati, zastopniki nekaterih delovnih kolektivov, so zahtevali, da se podrobno analizirajo vzroki in posledice, ki so pripeljali do nacionalističnih in protisamoupravnih pojavov. Delegat železarne iz Siska je ugotovil, da je prišlo po prvi konferenci, namesto do stabilizacije gospodarstva, do dveh devalvacij dinarja, a namesto do večje enotnosti, do večanja nacionalizma in šovinizma. Vinko Hafner iz Slovenije se je v razpravi zavzel za temeljito spremembo strukture zveze komunistov kom v Vamesini (Telefoto ANSA). 'na pariški konferenci je danes ostro Iv korist neposrednih proizvajalcev. oru uj^muiu iic uc uiAtu viimi v Na sliki generalni tajnik OZN [domovino in se bo njihovo število Waldheim, ko se rokuje z Morom Sz dneva v dan večalo, med njunim dopoldanskim sestan- Tudi sevemovietnamska delegacija l___ .. fTnloPrtf/v A\TC Al I na rv a vi čiri Lrmf oronci ie» A anoc n« trn kritizirala Nixonove predloge in zlasti njegove grožnje, potem ko je u-gotovila, da je. Nixon prelomil obljubo, da ne bo govoril o tajnih pogajanjih, ki so bila svoj čas v Parizu in ki jih je vodil Nixonov svetovalec Kissinger. V Parizu pa je delegacija začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama, ki se udeležuje pogajanj za mir v Vietnamu, ostro kritizirala Nixonov načrt. Ta načrt, je rečeno v sporočilu delegacije, Je bil sestavljen zato, da bi omogočil podaljšanje ameriške navzočnosti v Južnem Vietnamu, da bi ZDA nadaljevale v vietnamizacijo in vsilile j užnov ietn amrkemu ljudstvu neokolonialistično igro. tujine. Na posvetovanju bodo govorih o osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov kot splošni ljudski vojni in socialistični revoluciji. Znanstveno posvetovanje je pripravila skupnost institucij za novejšo zgodovino narodov in narodnosti Jugoslavije. Znanstveni posvet bo trajal trt dni. Danes v Cerknem svečanost v spomin padlim partijskim tečajnikom LJUBLJANA, 26. — Jutri se bodo v Cerknem poklonili spominu 47 padlih partizanov, udeležencev tečaja partijske šole za Gorenjsko in Primorsko. Popoldne bodo najprej položili vence pred spomenik padlih partizanov. Nato pa bo v kulturnem domu spored, med katerim bodo izžrebali dobitke loterije, katere čisti dohodek je namenjen gradnji šole - spomenika NOB v Cerknem. V Idriji olimpiada mladinskih klubov Slovenije danes Idriji LJUBLJANA, 26. — Od pa do 30. januarja bo v tradicionalna olimpiada mladinskih klubov Slovenije. Organizira jo klub mladih iz Idrije. Letošnje olimpia-de se bodo udeležili tudi predstavniki zveze mladine iz pobratenega mesta Labinj, predstavniki madžarske mladine iz Karmuda, pripadniki Jugoslovanske ljudske armade iz Tolmina in nad 25 mladinskih klubov iz Slovenije. Organizatorji pričakujejo, da bo na olim-piadi tekmovalo približno 500 mladih, ki se bodo pomerili v malem nogometu, košarki, namiznem tenisu in v šahu. V okviru olim-piade bo v Idriji tudi posvet o športnih dejavnostih v klubih. RIM, 26. — Predsednik republike je danes sprejel člane izvršnega odbora vsedržavne zveze italijanskega tiska, katere sta vodila predsednik Falvo in tajnik Ceschia. Leone je podčrtal pomembnost prispevka časnikarjev in njih funkcijo v svobodni in demokratični družbi. iiiiiiiiiiiiitmiifiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimMNM NADALJEVANJE 2. KONFERENCE ZKJ Vloga zveze komunistov v samoupravni družbi Temeljito spremeniti strukture zveze v korist neposrednih proizvajalcev (Od našega dopisnika) i Ugotovil je namreč, da je udeležba BEOGRAD, 26. — Druga konfe- delavcev v članstvu zveze padla od 46 odstotkov v letu 1960, na 36 odstotkov 1970. Tajnik izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Hrvaške Josip Vrhovec pa se je prav tako zavzel, da se zveza skozi reformo spremeni, da bo izražala interese in stremljenja delovnega človeka. Po njegovem mišljenju bi morala druga konferenca ponovno potrditi sklepe in osnovno vsebino 21. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in na ta način spodbuditi delovanje komunistov. Delegat iz Bosne Hercegovine Avdo Humo sodi, da bodo nacionalizem in ostali nasprotniki socializma dokončno premagani, šele ko bo delovni razred postal stvaren nosilec oblasti. Po njegovem mišljenju mora zveza komunistov zagotoviti dominanten položaj delavskemu razredu v partiji, kajti sodobni delovni razred je sposoben, da sam ureja tudi politični sistem. Zveza komunistov, je poudaril Avdo Humo, mora postati predvsem delavska politična partija. B. B. Zappia izključen iz ZK Hrvaške REKA, 26. — člani Zveze komunistov Hrvaške so izključili iz Zveze komunistov bivšega ravnatelja italijanskega dnevnika «La Voce dol popolo* Valeria Zaipvdo. Po vesteh agencije ANSE so ga obdolžili, da .je dopustil, da je trgovinski sektor podjetja EDIT v celoti prešel v roke nekega tujega državljana. Poleg tega so ga obdolžili kršitve etničnih načel Zveze komunistov ter izkoriščanja družbenih funkcij. Valeria Zappdo so odstavili iz vodstvenega položaja EDIT novembra lanskega leta. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Z večino glasov potrjen zakon o šolskih gradnjah Zaradi nuje upoštevani popravki, ki so jih zahtevale osrednje oblasti ■ Stopper odgovoril na nekatera vprašanja svetovalcev Deželni svet je včeraj z večino ■ šele čez nekaj časa. Na koncu je glasov potrdil zakon, ki uvaja sred- odbornik odgovoril še na vprašanje njeročm načrt za gradnjo novih šol 0 napovedanih odpustih v kolegiju »S. Giusto* v okviru tržaške občinske podporne ustanove ECA, ki sta ga sprožila svetovalca Cuffaro (KPI) in Morelli (MSI) ter dejal, da bo struktura osebja sicer nekoliko spremenjena, da pa ECA ne namerava odpustiti nikogar. Se bo kaj spremenilo v zavodu S. Giusto? v Furlaniji - Julijski krajini in ki daje v ta namen na razpolago 16 milijard lir. Zakon je bil že enkrat izglasovan decemora lani, pozneje pa so ga rimske oblasti zavrnile z dvema pripombama. Tako v komisiji, kakor tudi včeraj v deželnem svetu, je večina svetovalcev pristala na to. da se vnesejo v deželno normo spremembe, ki jih zahtevajo iz Rima ter sta bila zaradi tega ( spremenjena dva člena v zakon- i skem besedilu. Zakon so potrdili I svetovalci KI), PSI, PSDI, PLI in D . . . . . . SS, proti so glasovali pripadniki • * "lso j* potrjene, KPI hi PS1UP svetovalci MSI in , kaf- da ^vodstvo otroškega za-^ voda «Sam Giusto*, oziroma občin- “v razpravo so Segli svetovalci : jj* podporne ustanove (ECA) spre-Bosari (KPI), Trauner (PLI), Di i rfeml° svoje dosedanje stalisce ter Caporiacco (MF), Rizz! (PSIUP) in j namerava ugodno sprejeti zah-MoroLli (MSI), poročevalec Martinis j teve1 ln vzgojiteljev v o- (KD) in odbornik za šolstvo Giust. , menlenem otroškem zavodu. Spre-Odbomik je obžaloval, da je država I memba naj bi nastala po vcerajš-zavmila zakon ter s tem pokazala, njem nastopu predstavnikov sindi-da vztraja pri svojem centralistič- I kalnih organizacij, časopisne vesti o razmerah v zavodu «San Giusto* niso bile všeč vodstvu ustanove ECA. O tem in o preiskavi, da bd ugotovili, kdo je dajal časnikar- nem pojmovanju upravnih pristojnosti. Dežela je z zakonom sprožila široko potezno pobudo o gradnji novih šol ter bi ji morala država zato izreči prej priznanje kot grajo, in sicer toliko bolj, ker je državni zakon štev. 641 o novih šolskih gradnjah doslej pokazal le neznatne u-spehe. Eden izmed ugovorov osrednjih oblasti je namreč v tem, da dežele niso pristojne za gradnjo šol, češ da pripada ustrezna pristojnost izključno državi. Popravke pa je treba na žalost sprejeti, je nadaljeval odbornik, ker bomo sicer zamudili najmanj eno leto, medtem ko so posegi za nove šolske gradnje predvideni že s finančnimi nakazili iz lanskega leta. Kmalu pa bo deželi dana možnost, da se ponovno loti vprašanja pristojnosti ter da objasni svoja gledišča tudi o vprašanju šolskih gradenj. V prvem delu seje je odbornik za delo Stopper odgovoril na vrsto vprašanj, ki so jih svoj čas vložili posamezni svetovalci. Na vprašanje svetovalca Bianchinija (KD) o tem, koliko denarja je dežela prejela po zakonu štev. 614 iz leta 1966, ki je določal državno pomoč za javna dela v nerazvitih območjih srednje in severne Italije, je odbornik pojasnil, da je Furlanija - Julijska krajina doslej prejela 13.486 milijonov lir. to je nekaj nad 5 od sto vseh razpoložljivih sredstev. Na ■vprašanje o preosnovi pomorskih zvez pretežnega državnega pomena, ki so ga vložili liberalci in mdsovci, je Stopper dejal, da se pravkar vodijo pogajanja med deželo in osrednjimi vladnimi organi. Ustrezni dokument Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE je naletel v Trstu na ugoden odmev, je dejal Stopper, v zadnjem času pa je bila nakazana vsota 30 milijard lir za gradnjo dveh ladij za prevažanje kontejnerjev, ki bosta pluli pod zastavo tržaškega Lloyda. Tako deželna uprava kakor tudi druge javne uprave in gospodarski krogi pa budno sledijo temu vprašanju in se bodo brez dvoma zavzeli za to, da ne bo preosnova v ničemer prizadela deželnih koristi. Glede prekinitve dela pri gradnji zidanega doka je Stopper na vprašanje svetovalcev PLI in MSI dejal, da se je delo ustavilo iz tehničnih razlogov, ker ni še prispelo mnenje višjega sveta za javna dela v zvezi z zamenjavo prejšnje pregrade okoli gradbišča z novo. Odprto je tudi finančno vprašanje (gradnja se je namreč podražila za 2 milijardi lir. to je z 10 na 12 milijard), ki pa bo verjetno rešeno jem novice, bomo podrobneje še poročali, ker je nekaj neverjetnega. II. mednarodno znanstveno srečanje Tržaška univerza je včeraj potrdila, kar smo že pred časom najavili v našem listu, da bo namreč v Trstu od 8. do 10. junija II. mednarodno znanstveno srečanje, ki ga organizirajo gospodarska fakulteta tržaškega vseučilišča, visoka ekonomsko-komercialna šola iz Maribora in Hochschule fuer SoziaJ und Wirtschaftswissenschaft iz Lienza. Strokovnjaki bodo razpravljali o temi, kako doseči najboljšo ureditev gospodarskih dejavnosti in središč na danem področju. Zasedanje bo v prostorih tukajšnje gospodarske fakultete, zadnji dan, to je 10. junija, pa predvidoma v Vidmu. Organizatorji bodo povabili na sodelovanje znanstvenike in strokovnjaki iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške ter številne gospodarstvenike in javne upravitelje. PESNIK CIRIL ZLOBEC V SKEDNJU Včeraj so se škedenjci srečali s pesnikom in pisateljem Cirilom Zlobcem: prosvetno društvo «1. Grbec» je priredilo popoldne srečanje z otroki, zvečer pa literarni večer. Skoro vsi otroci škedenjske osnovne šole so bili prisotni na srečanju z Zlobcem in verjetno je to bilo precejšnje doživetje za vse, saj se ne dogaja vsak dan, da se srečajo »z živim pisateljem, pa še s takšno brado». Videli so, da so tisti pesniki in pisatelji, o katerih se morajo učiti v šoli, prav taki, kot vsi drugi ljudje. Včasih celo prijetnejši, kot na vrimer včeraj, ko je Zlobec pogostil srnje mlade prijatelje s svojimi otroškimi pesmimi PO VČERAJŠNJEM SESTANKU NA TRŽAŠKEM URADU ZA DELO Ponudbe uprave tovarne so nesprejemljive za Vetrobel sindikate Ravnateljstvo je pripravljeno odpustiti 25 uslužbencev manj m izplačati ostalim dodatno odpravnino - Vsedržavna stavka uslužbencev «ltalsider» zaradi številnih nesreč na delu V okviru sindikalne kronike je danes spet na prvem mestu .vest, sicer neprijetna, v zvezi z uslužbenci tržaškega podjetja «Vetrobel». Precej smo že nor očali o grožnji o odpustu 170 delavcev in uradnikov in o poskusih sindikalnih zvez, da bi prisilile upravo steklarne naj umakne grožnjo. Sindikalisti so se sestali s predstavniki tržaških oblasti — občine, pokrajine in de-, žele — ki so obljubili, da Se bodo zanimali pri osrednjem vodstvu____________________________ .. .... podjetja, to je pri ravnateljstvi Ve o3fcffi5Wl*Tftrt40 uslužbencev. Poni, kar gajapja sč bodo nadaljevala v prihodnjih dneh, kot so predlagali družbe »Glaverbel* v Brusijii, kar ■ i tudi storil v&r.i .»« =1 du za delo sestali predstavniki ravnateljstva »Vetrobel*. sindikalni zastopniki uslužbencev in predstavniki deželnih oblasti — predsednik Berzanti ter odbornik za delo Stopper. Že v preteklih dneh se je odbornik Stopper sestal posebej s sindikalisti in s predstavniki ravnateljstva, med današnjim sestankom na uradu za delo pa je še enkrat ponovil zahtevo, naj bd u-prava umaknila grožnjo o odpustu. Uprava podjetja ie žal še enkrat potrdila, da ne namerava opustiti misli na odpuste. Pristala je le na to, da bi odpustila 25 uslužbencev manj, kar pomeni, da bi odpustila 145 namesto 170 delavcev in uradnikov. Poleg tega je ravnateljstvo »Vetrobel* pripravljeno izplačati odpuščenemu osebju vsoto, ki naj dopolnjuje odpravnino. Na zahteve deželnega predsednika Ber-zamtija so predstavniki uprave ponovili utemeljitve, ki jih ie že omenil delegat tovarne «Glaverbell». »Sedanji ukrepi so nujno potrebni, če hočemo rešiti proizvodnjo.* so dejali, »zanje smo se odločili samo zato. da bi lahko tržaški obrati nadaljevali z proizvodnjo, ki mora biti seveda gosDodarsko koristna, in da bi zagotovili delovno mesto ostalim 600 uslužbencem.* Predstavniki dežele so dalje zaprosili upravo podjetja, naj bi nadaljevala pogajanja s sindikalnimi predstavniki uslužbencev in naj bi upoštevala ostale plati ukrepa in zahtev ter organizacije dela v okviru podjetja. Sindikalni predstavniki so seveda za-vmili predlog uprave glede ornejit- Protest izvršnega sveta SS PSI odgovarja na očitke PSDI Na sestanku vodilnih kadrov PSI, ob navzočnosti vodje deželne svetovalske skupine Pittonija in pokrajinskega tajnika Pesanteja, je deželni tajnik Lucio Tringale, na kritike socialdemokratov glede srečanja med deželnimi predstavniki PSI in KPI, pripomnil, da namerava deželno tajništvo PSDI podpihovati izumetničeno polemiko, ki nima nobene osnove. Ravnanje socialistične stranke v Furlaniji-Julijski krajini je popolnoma v skladu s politično usmeritvijo v vsedržavnem in deželnem okviru. Dogovori med političnimi silami, ki podpirajo sedanjo deželno upravo leve sredine, je poudaril Tringale, predstavljajo pomembno obdobje posredovanja in konvergenc na politično programskem področju ter jih socialistična stranka podpira, ker jih pozitivno ocenjuje v korist delavstva in prebivalstva dežele. Ne glede na to pa ta podpis ne pomeni, da se PSI odpoveduje svoji avtonomiji pri političnih pobudah. Ker PSI zagovarja interese delavstva, zaradi svojega položaja v italijanski politični stvarnosti ter zaradi svoje tradicije, ne more zanemarjati potrebnih stikov z drugimi političnimi silami levice, ki zagovarjajo zahteve ljudstva in bra nijo iste interese; pri tem pa vsaka Izmed njih ohranja svojo avtonomijo v okviru svojih političnih usmeritev ln ideoloških prepričanj. Članski sestanek Sindikata slovenske šole Za jutri, petek 28. februarja, sklicuje Sindikat slovenske šole v Gregorčičevi dvorani ob 17. uri sestanek profesorjev, uradniškega in pomožnega osebja na slovenskih srednjih šolah, ki se zanimajo za novi zakon o habilitacijah. zaradi procesa proti Sturmu V sredo, 26. januarja 1972 se je sestal na svoji redini tedenski seji izvršni odbor Slovenske skupnosti. Po preučitvi vprašanj iz dnevne strankine dejavnosti v deželnem, občinskem in pokrajinskem okviru je izvršni odbor posvetil glavno pozornost napovedanemu procesu proti slovenskemu študentu Marjanu Šturmu. Jutri se bo moral naš koroški rojak zagovarjati pred sodniki v Loebnu v Avstriji. V glavnem ga tožijo, ker je nemške cestne table na Koroškem prekril s slovenskimi krajevnimi imeni. Izvršni odbor Slovenske skupnosti smatra tovrstno sodno preganjanje za nezaslišano, ko pripadniki manjšine le terjajo svoje naravne pravice. Dvojezične table so sploh eden od osnovnih predpogojev za začetek reševanja manjšinskih vprašanj katerekoli države. Svoje nasprotovanje je odbor sklenil sporočiti avstrijskemu konzulu v Trstu, h kateremu je šla delegacija Slovenske skupnosti. Enako je izvršni odbor Slovenske skupnosti poslal brzojavko v tem smislu predsedniku »Federalistične unije evropskih manjšin* juž-notirolskemu senatorju Volggerju, da tudi ta mednarodna organizacija posreduje pri avstrijski vladi za preklic obtožnice proti Šturmu in za demokratično ureditev vseh nerešenih manjšinskih vprašanj na Koroškem. Delegaciji SS, ki je bila še isti dan sprejeta na avstrijskem konzulatu v Trstu, je konzul Blechner zagotovil, da bo izražene proteste izrodil svoji osrednji vladi. Predsednik Slovenskega kulturnega kluba v Trstu je poslal v imenu SKK solidarnostni brzojav koroškemu dijaku Marjanu Borutu Šturmu. Dne 26. januarja sta predsednik in odbornik SKK obiskala avstrijskega konzula v Trstu in mu izročila protestno izjavo. drastične raSttve, ki bi tudi mani oškodovala tržaško gospodarstvo. Druga važna vest zadeva današnjo triurno stavko vseh uslužbencev podjetja »ItaJsider*. Stavko je napovedalo vsedržavno sindikalno vodstvo po hudih nesrečah na delu, ki so se pripetile včeraj in predvčerajšnjim v Tarantu in Novi Li-gure. Obe nesreči sta se pripetili v obratih Italsider. Gre za tako imenovane »bele umore*, ki so v Italiji vse preveč pogosti. V Tarantu je umrl delavec, na katerega so padli težki kabli. Vodstva kovinarskih sindikatov FIOM-FIM-UILM, ki so se nemudoma sestala, so poslala protestno brzojavko ministru za delo Donat-Cattinu in zahtevala takojšnje spoštovanje obvez, ki so bile sprejete na srečanju 19. januarja za odpravo del v zakupu. Smrt 288. žrtve pomanjkljivih varnostnih ukrepov je hudo prizadela vso javnost in še posebej delavstvo, včerajšnja vest o smrti 51-letnega delavca v Novi Ligure, ki je zaradi trenutne slabosti padel na tekoči trak in so ga potem zajeli valji, pa .je prisilila sindikalna vodstva, da so se odločila za stavko. Medtem se v naši pokrajini nadaljujejo stavke petrolejskih delavcev in uslužbencev podjetja S točk. Petrolejski delavci so napovedali razčlenjeno dvodnevno stavko. Od jutri do nedelje bo vsaka izmena stavkala osem ur. Za torek, 1. februarja je napovedana celodnevna stavka uslužbencev podjetja Stock, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Njihovo stavkovno gibanje traja že nekaj mesecev. Pogajanja so bila že prekinjena, po večdnevnih stavkah je Federvini spet pristala na razgovore, ki do sedaj žal niso odobrili zaželienega sadu. Končno so zajeli fašističnega mazača V torek ponoči je izvidnica letečega oddelka zajela na Trgu Ospedale 20-letnega Eugenia Vetti-nija iz Korza Italia 23 v trenutku, ko je čez uradno dovoljene lepake lepil ciklostilirane trake, seve-anonimnega (vendar ne preveč) izvora s sramotilnimi besedami. Fašističnemu pobalinu namreč niso bila všeč vabila na predavanje sodnika dr. Borraccettija «o sodstvu in fašizmu danes*, niti vabila na razpravo o Valpredi. Medtem ko sta dva mazača zidov in lepakov zbežala, je Vettini padel v roke izvidnici, ki ga je prijavila v priprtem stanju sodnim organom. Kasneje so našli v Ul. Mazzini čopiče z rdečo barvo. Vse kaže, da je skupina mazačev pravočasno zavohala nevarnost in zbežala. Podžupan Lucio Lonza sprejel delegacijo uslužbencev «VetrobeI» Včeraj zjutraj je podžupan prof. Lucio Lonza sprejel namesto župana inž. Spaccinija — ki je trenutno zadržan v Rimu na seji Sveta evropskih občin — delegacijo uslužbencev podjetja »Vetrobel*, ki mu je orisala težaven položaj, ki ga je v podjetju ustvarila grožnja o odpustu dela osebja. Podžupan Lonza je delegaciji zagotovil, da bo posredoval pri ravnateljstvu podjetja in pri predsedstvu pokrajinskega združenja indu-strijcev za odpravo ukrepa. Ob zaključku sestanka je podžupan poslal ravnateljstvu tovarne »Vetrobel* brzojavko, s katero opozarja u-pravo, da ukrep ne povzroča samo sindikalnih vprašanj, temveč vprašanja javnega interesa, zaradi česar naproša ravnateljstvo, naj za nekaj dni — v pričakovanju ponovnih srečanj — odloži rok, ki ga je določilo za izvedbo napovedanih ukrepov. Podobno brzojavko je podžupan naslovil na predsednika Združenja indu-strijcev dr. Marcella Modiana. in z duhovitimi zgodbami o svoji bradi. Zvečer pa je Zlobec govoril pred «odraslim» občinstvom, med katerim sta bila tudi generalni konzul SFRJ Trampuž in kulturni ataše Gruden. Pri tem je prišel do izraza Zlobčev primorski izvor in njegovi spomini, ki so tesno vezani na našo zemljo in na njeno grenko zgodovino. Tako je na primer Zlobec prebral odlomek iz svojega romana Moška leta našega otroštva», v katerem opisuje svoj odhod skozi Trst v konfinacijo. Obudil je tudi spomine iz partizanstva, ko je s svojo četo vkorakal v Trst in s kakšno žalostjo je zapustil naše mesto. Zatem je prebral več poezij iz izbora svoje dvajsetletne pesniške dejavnosti «čudovita ptistolov-ščina»: od ljubezenskih prek strogo intimnih do socialnih in filozofskih pesmi. Ko se je zaključil uradni literarni večer je govor nanesel na dve zelo važni in občuteni vprašanji: sojenje Šturma na Koroškem in vsebina slovenstva danes. Pri prvem problemu je Zlobec dejal, da je zelo pomembno dejstvo, da smo se Slovenci m vsem ozemlju tu in onstran meje enotno uprli tej krivici: pri drugem pa, da ie treba najti čimprei novih oblik delom-nia na narodnem in kulturnem valju, kajti marodnoobrambnh moment ni več v soglasju z današnjimi novimi razmerami. Borraccettijevo predavanje o sodnikih in fašizmu* Danes, četrtek, 27. januarja bo ob 18.30 v Avditoriju v Ul. Torbandena št. 4, predaval dr. Vittorio Borrao-cetti o temi »Sodna oblast in faši-ifcm*. Borraccetti, ki je sodnik v Benetkah, bo s svojim predavanjem začel široko debato o ravnanju sodnikov v Italiji in analizo njihovega delovanja v zvezi s starim in novim fašizmom. Manifestacijo je priredilo gibanje »Magistratura democratica*, pristopili pa so še KPI, radikalna stranka, PSI, PSIUP. CCdL-UIL, CGIL, CISL, ACLI, Critica liberale, mladinski gibanj KD in PRI ter MPL. 700.000 lir škode zaradi požara v Bazovici Gasilci iz Trsta in z Opčin so morali sinoči v Ul. Gruden v Bazovico, kjer je v kleti hiše št. 45 last Gian-nija La Porte izbruhnil požar. Hiter poseg gasilcev je preprečil predvsem možnost eksplozije, plameni in predvsem dim, ki je zajel tudi stanovanjske prostore, pa so povzročili približno 700.000 lir škode. Uničili so celotno ogrevalno napravo, cevi, električno napeljavo in nekaj predmetov. La Porta je ml zavarovan. Strokovni tečaj za kmetovalce Danes se v Vidmu začne strokovni tečaj za voditelje kmetijskih posestev, ki ga organizira Združenje kmetovalcev iz Furlanije - Julijske krajine. Prvo predavanje bo imel prof. N. Lupori z rimske univerze, ki bo govoril o razvoju kmetijskih dejavnosti v EGS. Predavanje bo na sedežu kmetijskega konzorcija (Videm, Ul. Morpurgo, 34), s pričetkom ob 15.30. Na trgovinski zbornici so včeraj izvolili nekaj novih članov v odbor za kopenski in zračni promet pri pokrajinski gospodarski konzul-ti. Za predsednika je bil izvoljen V. Riva, iz vodstva znane družbe SAIMA. Prejšnji predsednik Sofia-nppulo je namreč pred kratkim odstopil. Za nova člana odbora so bili nadalje izvoljeni dr.F. Gro-paiz (tvrdka Billitz), S. Ferluga («Interland>) in prof. F. Santoro s tržaške univerze. Iz odbora pa sta stopila dr. R. Gropaiz in prof. G. Fontanella, ki je svoj čas predaval na tržaški univerzi, a je pred dvema letoma prevzel stolico za prometno gospodarstvo na drugi i-talijanski univerzi. Na seji je predsednik Konzorcija za julijsko letališče Ferrari poročal o zadnjih dogodkih v zvezi s poslovanjem letališča ter se pomudil zlasti ob ustreznih srečanjih v Zagrebu in Vidmu. Odborniki so izrazili svoje soglasje z namero, da bi Ronke dobile v bližnji prihodnosti nove redne zveze z Beogradom in Dunajem, so pa poudarili nekaj pomislekov v zvezi s stališčem, ki sta ga zavzeli ministrstvo za promet in državna letalska družba Alitalia do napovedane vzpostavitve rednega postanka v Ronkah za češkoslovaška letala, ki vzdržujejo zvezo Praga- DRUGK VESTI NA ŠESTI STRANI P. d. »France Prešeren* — Boljunec vabi na predavanje dr. Ivana Bezka «0 VZGOJI MLADINE V DANAŠNJI DINAMIČNI DRUŽBI*, ki bo jutri, 28. t. m. ob 20.30 v srenjski hiši. Vljudno vabljeni. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Tennessee Williams TRAMVAJ POŽELENJE Drama v enajstih prizorih Jutri, 28. t. m. ob 20. uri v PIRANU v soboto, 29. t. m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI MLADINSKI KROŽEK TRST vabi v soboto, 29. januarja 1972 ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano v Ul. Geppa 9 na srečanje z A. HEINGOM režiserjem predstave »Tramvaj poželenje*. Sledi ples. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka TRUE TIČKI burka v dveh dejanjih V nedeljo, 30. t. m. ob 17. v Finžgarjevem domu na OPČINAH O $ 3. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA med katerimi tudi film, ki je bil pred kratkim nagrajen. Vabljeni. Včeraj- danes iiiiiiiiiimimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuMiiHMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii DELO ODBORA ZA PROMET PRI GOSPODARSKI KONZULU Tarife ECS za tovorni promet v škodo tržaškemu pristanišču Zahodnonemške luke v neprimerno boljšem položaju - Riva novi predsednik odbora za promet Rim. Predstavnik deželne uprave dr. Capacdoli je v tej zvezi dejal, da bo na ta problem opozoril predstavnika Alitalie dr. Andoja, ko bo ta prihodnji mesec obiskal našo deželo. Odbor je nadalje vzel v pretres vprašanje novih tarif za prevoz blaga po cesti med deželami članicami Evropske gospodarske skupnosti. Tarifa, ki so jo uvedli za prevoz blaga med Italijo in Zahodno Nemčijo, utegne povzročiti Trstu veliko škodo. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je naglasil, da izhaja iz njegovih informacij, da bo po novi tarifi močno omajana konkurenčnost tržaške luke. Tona blaga iz Augsburga, to je iz mesta, ki je približno enako oddaljeno od Jadranskega in od Severnega morja, plačala prevoznino 100 mark do Trsta in samo 66,9 marke do Bremena. Še več: Nemci imajo možnost, da aplicirajo še neko posebno tarifo za prevoz blaga po cesti, tako da bi prevoznina za tono blaga na relaciji Augsburg - Bremen stala samo 52,4 marke. O tem vprašanju bo odbor obširneje razpravljal na posebni seji, nakar bo trgovinska zbornica predložila svoja dokončna gledišča pristojnemu funkcionarju pri deželni upravi. Na koncu je odbor izrazil svoje odločno nasprotovanje gledišču Evropske gospodarske skupnosti, po katerem naj bi poslej obravnavali našo deželo kot «centralno» področje v šesterici (oziroma desete rici). Danes, četrtek, 27. januarja JANEZ Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02. — Dolžina dneva 9.29. — Luna vzide ob 13.41 in zatone ob 5.26. Jutri, petek, 28. januarja PETER Vreme včeraj: naj višja temperatura 5 stopinj, najnižja 2,3, zračni pritisk 1011,1 rahlo narašča, veter 22 km na uro severovzhodni s sunki 50 km, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,9 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 26. januarja 1972 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 18 oseb. Umrli so: 64-letna Mercede Albertini vd. Piazza, 45-letni Mauro De Pase, 87-letna Gisella Delneri vd. Vi-sioli, 75-letna Erminia Martinuzzi, 73-letna Severa Calligaris vd. Riavini, KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRSI Vlale XX. TUL 00-301 Settembre 18/111 66-letni Luciano Delbello, 78-letni Vittorio Chiades, 69-letni Iginlo Derin, 76-letna Amalia Tominc vd. Cok, 84-letni Vittorio Costanzo, 59-Ietni Bruno Orsini, 78-letna Maria Canziani vd. Skergat, 68-letni Luciano Nassiguer-ra, 48-letni Ruggero Ruzzier, 86-let-na Palma Petron vd. Adum, 86-letni Sebastiano Pattvina, 61-letni Umberto Guetti, 80-letna Amalia Vrabec vd. Zuiz. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1971-72 šesti abonmajski koncert V sredo, 2. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KONCERT ZAGREBŠKEGA KVARTETA JOSIP KLIMA, violina IVAN KUZMIČ, violina ANTE ŽIVKOVIČ, viola JOSIP STOJANOVIČ, violončelo EVA NOVŠAK-HOUŠKA, mezzosopran Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom — Mali oder danes, 27. t. m. ob 20.30 Jones LeRoi ČREVA (The Dutchman) Razpored predstav pod rubriko »Gledališče*. Prepov. mladini pod 18. letom DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolim, Ul. P. Revoltella 41, Piz-zui-Cignola, Korzo Italija 14, Prendi-nl. Ul. T. Vecellio 24, Serravallo. Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlIEsculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammelio, Drev. XX. septembra 4, Alla Maddalena, Ul. Istria 35, Chiari Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. AMATERSKI ODER PROSEK -KONTOVEL Jutri, 28. 1. 1972 ob 20.45 v prosvetnem domu na Proseku Pero Budak «KL0PČiČ» Veseloigra v treh dejanjih Vabljeni. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 27. t. m. ob 20.30 LeR®> Jones «čreva». Mali oder. V petek, 28. t.m. ob 20.30 LeB» Jones »čreva*, Mali oder. V nedeljo, 30. t.m. ob 17. uri Slovenska prosveta iz Trsta vabi SPOMINSKO PROSLAVO v počastitev goriškega slavčka Simona Gregoriča. Vabila je dobiti od ponedeljka dalje na sedežu Slovenske prosveto v Trstu, Ulica Donizetti 3/1 vsak d8*1 od 16. do 19. ure — tel. 76818. V nedeljo, 30. t.m. ob 20.30 LeRoi Jones »čreva*, Mali oder. Oddano 28 Krožek absolventov slovenske trgovske akademije. Za predstave Slovenskega gledališča so vstopnice v prodaji vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno »BJ pred pričetkom predstav pri blagaJ® Kulturnega doma; ob nedeljah k1 praznikih eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na tel. 73426®-VERDI V soboto, 29. t. m. bo ob 21. uri v dvorani SPD »Igo Gruden* v Nabrežini nastopil TRŽAŠKI OKTET. Vodi Ivan Sancin. Vabljeni! Razstave V galeriji Tergeste bo razstavljal do 28. t.m. Fritz von Kirchmayr. V umetnostni galeriji Torbandena osebna razstava slikarja Klavdija Palčiča. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš razstavlja do 28. t. m. tržaški slovenski umetnik prof. Avgust Černigoj. Ljudska prosveta Vabila za Gregorčičevo proslavo, ki bo v nedeljo popoldne v Kulturnem domu, so na razpolago na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3/1 vsak dan od 16. do 19. ure in v nedeljo od 11. do 13. ure, tel. 768189. P. d. »Vesna* — Križ priredi v Ljudskem domu v soboto, 29. t. m. ob 20.30 predavanje Vida Vremca »Ob 30-letnici drugega tržaškega procesa*. Ob tej priliki bo tudi otvoritev zgodovinske razstave. Vljudno vabljeni. — Odbor. SPDT organizira v nedeljo, 30. januarja smučarski izlet in tečaj v Sv. Antonu pri Trbižu. Cena izleta 1.500, izleta in tečaja 2.500 lir. Za tekmovalce pa bo tečaj v žabnicah; cena izleta s tečajem: 2.000. To samo za smučarje, ki se obvežejo za tekmovanja. Vpisovanja do petka, v UL Geppa 9. Mali oglasi IŠČEM MALO PODSTREŠNO stanovanje (mansardo) z vre in prho tudi brez kurjave. Ponudbe pod šifro «1947» na upravo Primorskega dnevnika. SOŽALJE Ob hudi izgubi matere izrekajo dijaki 5. razreda trgovske akademije dragemu profesorju Penku iskreno sožalje. Sožaljem se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Pri blagajni gledališča (tel. se nadaljuje prodaja vstopnic za vo predstavo Thomasove opere «**~ gnon», id bo jutri ob 20.30 za re“ A v vseh prostorih. V vlogi Mignon bo debutirala m®2' zosopranistka Bianca Maria Caso®J v ostalih vlogah pa bodo nastopu* Renzo Casellato (Guglielmo), LuO* Pappellino (Filina), Antonio Zerb® (Lotario), Dario Zerial (Laert), EnZ° Viaro (Giamo), Anna Fonda (Fedp rico). Dirigent Roberto Benzi, režija B" lippo Crivelli. Koreografije Rie T* rese Legnani bo realiziral balo®" zbor gledališča Verdi s prvo ples*1' ko Mariso Barbano. Osnutke za sejne je izdelal Peter Hall. Zbor J* uvežbal Gaetano Riccitelli. POLITEAMA ROSSETTI Gledališče «L’Avogaria» iz Benet**; ki ga vodi Giovanni Poli, upr*8®^ danes ob 21. uri predstavo «Abece®* kmetov*, ki jo je zasnoval in re»' ral Poli sam, ki je v Trstu znan P° svojih režijah «Komedije Zannori-»Bertoldove zgodbe* in Goldonije^ komedije »Messere*. Predstava v abonmaju bo v alteP naciji z Ariostovo »La Lena*. LITERARNE SOBOTE Tokrat se bo na šestem sobotne111 literarnem popoldnevu letošnje sejane v Politeama Rossetti, ki se bo **°j običajno začel ob 18. uri, pred st®'1* tržaškemu občinstvu literarni krit*, Leone Piccioni, ki bo govoril o tern* »Leopardi riletto*. Sledila bo diskusija. Nazionale 15.30 «Willy Wonka e *® fabbriche di cioccolato*. Žaba''®1 film v barvah. Fenice 15.30 «L’ultima fuga*, Geod* C. Scott, Tony Musante, Trish ^ Devere. Prepovedano mladini P110 14. letom. Eden 16.00-22.00 «Oceano», barv*11 film. , Grattacielo 16.0(1 «Monsieur Hulot *• caos del traffico*. Film JacQ»eS# Tatija. Excelsior 15.30 »Rapina record * New York», Sean Connery. Ritz 15.30 »Viva la muerte... tu®* Horst Janson, Eduardo Fajar®°' Marilu Tolo, Franco Nero, M1** Redgrave. t. Alabarda 16.30 »La battaglia del* tirno panzer*, Stan Cooper, Schurer, Guy Madison. Bari*" film- Aurora 16.30 «Addio fratello cru® le*. Barvni film. Prepovedano n1 dini pod 18. letom. Impero 16.30 «La tarantela dal tre nero*. Barvni film. Prepov8® no mladini pod 14. letom. . Cristallo 16.30 «Incontro». Barvni f** Prepovedano mladini pod 14. *et® j Capitol 16.00 »Noi donne siamo ' te cosl*. ,j Moderno 16.30 »Le foto proibit® una signora per bene», Dag"’0. Lassander, Pier Paolo CapP®^ Barvni film. Prepovedano ml®®1 pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 »Giocatori da z’ardo». Don Gordon in Susy dali. Barvni film. . Ideale 16.00 «11 corsaro della m82 luna*, John Derek, Gianna M® Canale. Barvni film. ^ Astra 16.30: Danes rezervirano Cineforum. Jutri ob 16.30 »Ar® ^ sque». Sophia Loren, Gregory Barvni film. Alihazia «Non č pid tempo d’er°J Henry Fonda, Michael Caine Cliff Robertson. Barvni film- Darovi in prispevki Ob 2. obletnici smrti nonota APjL) ja Daneva darujeta Ivo in Vera ^ lir za ŠD »Polet*. m V spomin Nina Gregoriča d®*% Franc Lipovec 1000 lir za padlim v NOB iz Skednja, s S0* kovca in od Sv. Ane. yjj Namesto cvetja na grob Am8*^ Tominc vd. Čok darujeta Adrp( in Stanko Škrinjar 3000 lir za Dij®9* matico. ^ V počastitev spomina Vekosv^ špangerja darujejo Angela, Soni8^ Nadja Pahor 3000 lir za spom81 padlim na Proseku. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naš® draga AMALIJA TOMINC vd. ČOK Pogreb drage pokojnice bo danes, 27. t.m. ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v katinarsko cerkev. Žalujoči sin MARIO z ženo KLAVDIJ0 ter vnuka ADRIJANA in ALEKSANDEB, sestra MILKA in drugo sorodstvo Lonjer, 27. Januarja 1972 GORIŠKI DNEVNIK 27. januarja 1972 ?JEJE GLAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA SGZ SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Vztrajna skrb za okrepitev Podpora ustanovi za ljudske hiše gospodarske osnove manjšine Poročilo predsednika Stanka Boleta o delovanju združenja v letu 1971 - Slovenščina še vedno zapostavljena - Nove naloge pred SGZ .Ponedeljek zvečer je bila v pro-Slovanskega gospodarskega Zvlzenja druga seda glavnega in — druga seja glavnega m okornega odbora organizacije po S®1]««! občnem zboru. Sejo je vo-£ Predsednik SGZ Stanko Bole, ki Uvodoma povzel delo organizaci-]„( Y .Preteklem in v prvih tednih e£*njega leta. e je nanizal stike, ki jih je v zadnjem času vzpostavilo utrdilo s sorodnimi stanovih™?1 gospodarskimi organizaci-v naša deželi in v tujini, J/Sebn° v Sloveniji, Hrvatski in /^-avstrijskem Koroškem. Posebno J® SGZ pri tem posvetilo raz-blagovne menjave po trža-in goriškem obmejnem spora-^™U. Združenje z zadovoljstvom ^v^vl.ia, da se je ta promet lani Jj^utno povečal: po tržaškem spo-je izmenjava blaga dosegla temt t .s'cora-i ^ milijard lir, med-ko je znašala leto poprej 11,8 jarde. Po gpdškem sporazumu i1.® lanski promet narastel na Mizno 6 milijard, kar pomeni, s_ 'e celokupni promet po obeh t« I^zl?rrub zabeležil pomembno vsesaj ,"'22 milijard lir. Mnenje trzaji™ gospodarstvenikov je, da bi iztn ° • s*5Upni dobri volji obseg Priwave P0 °bmejnih računih v ^.uiodnje še znatno povečal. V zve- daril Oškodovanci po toči in neurja še vedno čakajo na odškodnino Mleko v hlevu naj bo po 100 liar Koristno delo kmetijskega patronata V dvorani ENAL v Turjaku je bil pred dnevi pokrajinski občni zbor goriških kmetovalcev, ki so združeni v organizaciji »Alleanza*. Ob tej priliki so pregledali delovanje te ustanove v korist in podporo članov. Ugotovili so, da so najemniki zemljišč v predpisanem roku plačali po zakonu določeno najemnino za zemljišča (45-krat kmetijski dohodek kot je vpisan v katastru), po drugi strani pa še vedno niso prejeli podpore za škodo, ki so jo med letom utrpeli zaradi toče, suše in zaradi zračnega vrtinca. Zato so poverili pokrajinskemu tajništvu Zveze nalogo, naj bi se sporazumela z drugimi sorodnimi organizacijami za skupno posredovanje pri deželnih in pokrajinskih organih, da bi čim-prei izplačali odškodnine. Na občnem zboru so tudi odobrili zahtevo živinorejcev, da je treba odkupno ceno za mleko zvišati na 100 lir za liter franko hl*v živinorejca. Svoje poročilo je podala tudi predsednica kmetijskega patronata (INAC) Bruna Bastiani, in poudarila važnost te ustanove za zaščito koristi kmetov, zlasti kar se tiče socialnega skrbstva in socialne pomoči: ustanova nudi svojo pomoč brezplačno. Zborovanje je zaključil pokrajinski tajnik »Alleanze* Bruno Ma-rizza, ki je med drugim poudaril, da obstaja tudi na Goriškem močna težnja po združevanju sorod- nih kmetijskih sindikalnih organizacij: če bo do tega prišlo na osnovi konkretnih problemov, bo to vsekakor pozitiven doprinos za izboljšanje splošnega položaja in bo omogočilo reorganizacijo in obnovo struktur med neposrednimi obdelovalci. Ufanci iz Gradišča na smučanju na Lokvah Italijanska nižja srednja šola v Gradišča je dobila pred časom od šolskega ministrstva v Rimu dovoljenje za organizacijo smučarskih tednov za svoje dijake. Do sedaj so organizirali dva taka tedna na Lokvah in dosegli pri tem velik uspeh. Vodstvu šole se je z nabirko in raznimi prispevki posrečilo pridobiti opremo in sredstva. s katerimi omogoča udeležbo pri tem smučanju tud mani premožnim otrokom, katerim po možnosti izposojajo tudi obleko in smučarsko opremo. Tako jim omogočajo prebiti teden v beli opojnosti Trnovskega gozda na zdravem zimskem športu. Zadeva je vsekakor zanimiva in posnemanja vredna. umu.. Gradnja deželne palače v Gorici • A; v I Predstavniki deželne uprave in uprave goriške občine so včeraj izročili predstavnikom gradbenega podjetja Zarattini iz Vidma gradnjo deželne palače v Ul. Roma. Pričakovati je, da so s tem opravljene vse formalnosti in da bodo čimprej pričeli z deli. Izgradnja tega objekta bo predstavljala pomembno obogatitev za naše mesto, hkrati pa bo še bolj zaostrila vprašanje parkirnega prostora, zakaj na prostoru, kjer bodo zgradili deželno palačo, je moč parkirati veliko število vozil, ki bodo poslej povečala dren na cestah. Na sliki so deželni odbornik za finance Tripani, odbornik za javna dela občine Gorica Agati, deželni ravnatelj odbomištva za javna dela inž. Cola, načelnik goriškega tehničnega urada inž. Pontello, tehnični direktor gradbenega pod- jetja Zarattini inž. Mazzattini ter projektanta arhitekta Picotti in Grusovin - Picotti. Strokovni tečaji za delavce šola za strokovno usposabljanje delavcev (CIFAP) v Gorici, Ul. Cappuccini 19 bo začela te dni s tečajem za električarje, že pred dnevi pa so začeli s tečajem za fotografe. Že delujejo, ali pa ao v pripravi tudi tečaji dnevni in večerni, za tajnike - strojepisce, za strojepisje, za popravljanje avtomobilov in drugi. Za podrobnejša pojasnila se lahko prizadeti, v poštev pridejo predvsem brezposelni delavci ali tisti, ki iščejo prvo zaposlitev, obrnejo na vodstvo šole v Ul. Cappuccini 19, tel. 31-48: ali pri podružnici imiiniiiriiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiinmiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiMiiiiiiuiiumiiiiuniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiB Komplementarni davek v goriški občini Nadaljujemo z objavo seznama goriških davkoplačevalcev, ki jim Je davčni urad ugotovil, na podlagi prijave Vanoni v letu 1971, davčno osnovo med tremi in petimi milijoni lir. Poleg imem prizadetih občanov objavljamo še obdavčljivi dohodek in v oklepaju davek, ki ga bodo morali prizadeti plačati. Uradnik Ermes Pelicon, 3.600.000 (203.000) ; gradbenik Bruno Perco, 3.150.000 (217.000); upokojenec Gio-vanni Percovich, 4.800.000 (165.000); uradnik Renato PereUi, 3.300.000 (231.000) ; uradnik Tarcdsiio Picci-nini, 3.800.000 (172.000); profesor Giovanni Piemontl, 3.750.000 (221 tisoč); zdravnik dr. Antonio Pirella, 3.850.000 (193.000); tehnik Mario Piro, 3.500.000 (135.000); trgovec Gilberto Plahuta, 3.700.000 (272 tisoč); uradnik Paolo Palese, 3 milijone 200.000 (160.000); špediter Gi-no Pozzatti, 3.600.000 (262.000); inženir Sergio Predelim, 3.900.000 (203.000) ; zdravnik dr. Renato Principe, 3.850.000 (221.000); Zdravnik dr. Italo Querini, 4 milijone 100.000 (262.000); tehnik ErmenegHdo Rešem, 3.400.000 (165 tisoč); trgovec Bmilio Riavez, 3.550.000 (257.000); industrialec inž. Carlo Ribi, 4.100.000 (151.000); odvetnik Evelino Rodeniigo, 4.750.000 (342.000) ; Gilio Romeo, 3.000.000 (147.000) ; zdravnik dr. Giuseppe RomiteUi, 3.850.000 (147.000); okulist Silvio Rossi, 4.150.000 (266.000); trgovec Renato de Šavor gnani, 3.150.000 (175.000); Mario Scandro-glio, 3.600.000 (169.000); uradnik Antonio Soarano, 3.250.000 (163.000); uardnik dr. Giulio Senmi, 3.000.000 (122.000) ; oficir Luigi Sessanta, 3.450.000 (182.000); odvetnik Avgust Sfiligoj, 4.500.000 (311.000); pre- fekt dr. Samtino Sganga, 3.250.000 (152.000) ; gradbenik Ldvio Sgubin, 3.150.000 (217.000); trgovec Antonio Silil, 3.200.000 (209.000); uradnik Rinaldo Silli, 3.500.000 (182.000); pomorski kapitan Silvio Silvestri, 3.750.000 (195.000); šolski provedi-tor Giovanni Simoncini, 3.300.000 (213.000) ; uradnik Albino Strzek, 4.050.000 (205.000); uradnik Giuseppe Smet, 3.550.000 (187.000); industrialec Pietno Solza, 3.700.000 (272 tisoč); uradnik Oscar Sossou, 3 milijone 700.000 (210.000); Nerina Spagndo, 3.100.000 (147.000); Mario Spanghero, 4.400.000 (258.000); uradnik Francesco Stocco, 3.3000.000 (165.000) ; sodnik dr. Carlo Storto, 3.850.000 (206.000); inž. Luigi Sus-si, 4.900.000 (251.000); uradnik Giampaolo Camdotti, 3 milijone 350.000 (165.000); uradnik Guglielmo Canova, 3.500.000 (146 tisoč); avtoprevoznik Giancarlo Ca-prara, 4.050.000 (310.000); sodnik Pacifico Caputi, 3.850.000 (205.000); dr. Giorgio Carella, 4.550.000 (278 tisoč); zdravnik dr. Domenico Ca-sagrande, 4.400.000 (263.000); uradnik Emilio Cecconi, 3.400.000 (149 tisoč); sodnik Raoul Cenisd, 3.550.000 (182.000) ; uradnik Mariano Černigoj, 3.800.000 (192.000); uradnik Fulvio Chianese, 4.550.000 (181.900); uradnik Francesco Cianetti, 3 milijone 150.000 (152.000); zdravnik dr. Mario Cifelli, 3.500.000 (164 sco Codeili, 3.000.000 (150.000); u-radnik Giovanni Coilodo, 3.600.000 (176.000) ; general vojske Mario Oo-lombo, 3.100.000 (142.000), zdravnik dr. Italo Comin, 4.650.000 (263 000); trgovec Aldo Comolli, 3.750.000 (278.000) ; uradnik Emilio Comolli, 3.600.000 (262.000); posestnica Nico-letta Ooronimi, 4.850.000 (219.000); zdravnik dr. Giovanni Cossar, 3 milijone 800.000 (201.0001; zdravnik dr. Mario Cossi, 3.200.000 (141.000); zdravnik dr. Santa Costa, 3.550.000 (158.000) ; inž. Leonardo Cristiani, 4.750.000 (319.000); uradnik Virgilio Cristiani, 4.800.000 (23A000); zdravnik dr. Giuseppe Cubesi, 3.250.000 (141.000) ; uradnik Paolo Cudinl, 3.250.000 (151.000); zdravnik dr. Salvatore Cutrofello, 3.450.000 (179 tisoč); zdravnik dr. Francesco Da-nelon, 4.850.000 (350.000); uradnik Giovanni Danelon, 4.050.000 (205 tisoč); Paolo Debeus, 3.300.000 (144 tisoč); zdravnik dr. Giovanni De Castro, 4.400.000 (277.000); industrialec Roberto Degemhart, 4.350.000 (237.000) ; zdravnik dr. Giuseppe Del Franco, 4.250.000 (208.000); zdravnik dr. Onorato Del Piero, 4.300.000 (270.000); uradnik Lucio De Rocco, 3.350.000 (174.000); trgovec Vittorio De Rocco, 4.150.000 (320.000) ; uradnik Pasquale De Simone, 4.950.000 (317.000); Giovanni Dibarbara, 3.200 000 (154.000); zdravnik dr. Antonio Di Maria, 3.500.000 (157.000) ; profesor Iivto Di Tozzl, 3.100.000 (162.000); uradnik Rinaldo Domini, 4.950.000 (203.000); U-radnica Antonietta Duca, 3.900.000 v Tržiču, Ul. Giacich 38, tel. 72-288 ob delavnikih med uradnimi urami. tisoč); uradnik Giovanni Cipriani, I (192.000); dr. Angelo d’Ureo 4.060.000 3.800.000 (203.000); uradnik France-1 (169.000). Eksplozija v Vidmu prod hišo voditelja MSI Okoli štiri milijone lir je povzročila eksplozija plastičnega razstreliva pred hišo misovskega voditelja grofa Ferruccia De Miche-lija Vitturija, Ulica Monte San Marco 11, v Vidmu. Njegovi družini in svojcem, ki so bili v zgradbi, se ni pripetilo nič hudega. To je v razdobju dobrega meseca že drugi atentat na misovskega voditelja, ki je bil svoj čas poslanec, sedaj pa opravlja funkcijo deželnega koordinatorja MSI. Po dosedanjim podatkih so neznanci podtaknili k vhodnim vratom pol drugi kilogram plastika. Njegov vžig s pomočjo detonatorja je povsem razbil zapirala v visokem pritličju. Zračni pritisk je razbil tudi okna in vrata spalnice, kjer je spala tašča, vendar -če izvzamemo strah, ki je zajel tudi Vitturija In njegovo ženo v prvem nadstropju — prebivalci niso utrpeli poškodb. Napad so Izvršili ob 2.10 v noči od torka na sredo. Avto v avtobus pri Gradežu Prejšnji večer ob 18. url je 20-letni Dario Rusconi iz Trsta z avtom fiat 1100 hotel pri Fossalonu pri Gradežu prehiteti kmečki traktor s prikolico. Prav v tistem trenutku je prihajal nasproti avtobus proge Gradež - Gorica in avto se je zaletel vanj. Pri tem se je tržaški avto razbil, Ruscomiju pa so zdravniki v gradeški bolnišnici ugotovili prebitje lobanje ter druge poškodbe, zato so ga poslali v Videm na posebno zdravljenje, kjer mu skušajo rešiti življenje. Avtobus je bil na srečo prazen in šofer, 30-letni Giacomo Orlandini Iz Gradeža, je ostal nepoškodovan. Ljubljanski avto pod cesto v Dolu Prejšnji večer ob 20.30 so sprejeli v tržiško bolnišnico za 20 dni na zdravljenje 25-letno Slavo šiškovič por. Presitzky iz Ljubljane, Proletarska cesta 2. Ugotovili so ji poškodbe na lobanji, po obrazu in številne odrgnine po telesu. Ponesrečenka se je peljala malo prej po cesti skozi Dol z avtom mini, ko je izgubila nadzorstvo nad ŠPORTNO ZDRUŽENJE «DOM» priredi v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 v soboto, 29. januarja PREDPUSTNI PLES Igra orkester »Briški slavček* Vabila je moč dobiti na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95. KLUB (SIMON GREGORČIČ* GORICA vabi na zanimivo predavanje o naši polpretekli zgodovini. O temi ZAČETKI ILEGALE bo predaval prof. Samo Pahor iz Trsta. Predavanje bo v dvorani na Korzu Verdi 13, jutri v petek, 28. januarja ob 20.30. Gorica VERDI 17.15-22.00: dl territorio degli altri*. Dokumentarni film v barvah o življenju živali. CORSO 16.30—22.00: (L’istruttoria e chiusa;... dimentichi*. Franco Nero in R. Cucciola. Barvni film. MODERNISSIMO 17.-22.: (L’uomo dagli occhi di ghiaccio*, A. Sabato in B. Bouchet; italijanski kinema-skopski film v barvah. CENTRALE 17.00-21.30: d tre Mo-schettieri*. L. Turner in G. Kelly: barvni kinemaskopski film. VITTORIA 17.15-21.30: »Dropont*. F. Nero in V. Redgrave; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. / rži C AZZURRO ob 17.30: «H barone ros-so», G. J. Law in D. Starud. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: (II Decamero-ne», Pier Paolo Pasolini. Kinema-skop v barvah. PRINCIPE: ob 17.30: «Straziami, ma di baci saziami*, Ugo Tognazzi in Nino Manfredi. V barvah. \ovu (.urica SOČA (N. Gorica): «Cervantes», francosko-španski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter); (Astragal*. italijanski barvni film — ob 18. in 20.30. PRVAČINA: prosto. RENČE: «Billy Kid», ameriški barvni film — ob 19. ŠEMPAS: prosto. KANAL: prosto. DESKLE: (Tam Lynne — Zakleti grad*, angleški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči Je v Gorici odprta lekarna PONTONI-BASSI, Raštel 26, tel. 3349. V TRŽIČU ' Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odrpta lekarna (Al Red en tore* dr. De Nordis. Ul. Rosselli 23, tel. 72340. I* goriškega matičnega uradi Dne 25. t.m. so na goriškem matičnem uradu prijavili 6 rojstev in eno smrt. ROJSTVA: Davide Anut. Barbara Michelutti, Susanna Miotti, Maurl-zio Maria Russo. Marco Della Mea, Edi Pelican. UMRL: 69-letni upokojenec Antonio Corbatto Mali oglasi Uprava Primorskega dnevnika V volanom na poledici in zavozila s I Gorici išče osebo, ki bi ob nedeljah ceste po nasipu kakih 10 metrov : raznašala list v mestu. Informacija pod cesto, I na upravi v Gorici, Ul. 24. maja 1. OB 28-LETNICI CERKLJANSKIH ŽRTEV «0(1 včeraj le9 se zdi nam, ni vas več» Osemindvajset let... Kako naglo bežijo leta. In vendar se nam zdi, da še slišimo zlokobne odmeve rafalov, ki so tistega dne — pred 28 leti — odmevali po Cerkljanski dolini v mrzlo januarsko jutro. Osemindvajset let... Takrat sem kot ranjene? ležal v leseni baraki bolnišnice Pranje v soteski Pasic pri Novakih. Nepo-kreten, kot smo takrat govorili. Vse okrog barak je bil svet mrzel in leden. Ko so v sotesko butnili prvi odmevi rafalov, smo se ranjenci nemo spogledali. Skrb in tesnoba sta legli na naše obraze. Oči vseh so se vprašujoče ozrle proti zdramici Franji, ki je sta pila v barako. Tudi na njenem obrazu smo opazili ostre poteze zaskrbljenosti, čeprav jih je z lahnim nasmehom skušala ublažiti. Poleg svoje poklicne, je začutila te drugo dolžnost. — Tisto, da ranjencem olajša morečo skrb in vprašanje: Kaj bo z nami, če vde-rejo Nemci v soteske? Z mirnim glascm je povedala, da so Nemci v dolini. Poslala je kurirja, da poizve, kakšen je položaj. Naj bo- OSNOVNA ŠOLA CEMNO SPOMENIK NOB Nabiralna akcija za izgradnjo šole - spomenika v Cerknem je dala v našem zamejstvu doslej že toliko, da bo v kratkem dosežen cilj — pet milijonov lir. Do te zares lepe vsote manjka le okrog 200 tisoč lir. Prepričani smo, da ta vrzel ne bo ostala prazna. Zato... BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Monteccbi 6/IL, na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 In na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. mo brez skrbi, ko se bo kurir vrnil, bo takoj prišla povedat, kaj je. Skušala je pomiriti in sprostiti našo zaskrbljenost z besedami: nimamo tudi dobro zavarovanje, saj nas varujejo stražarji v bunkerjih, skritih v votlinah nad barakami.* Tisti, ki smo imeli pištole in samokrese, smo jih skrbno pregledali, če delujejo. V skrajnem primeru bi se z njimi branili do predzadnjega naboja... Zadnji pa... Po dveh urah moreče negotovosti sta v barako prišla zdravnica Franja in politkomisar Ante in nam sporočila, da so se Nemci morali umakniti iz doline. Kakšno olajšanje in sprostitev! Kot bi iz nas samih posijalo toplo pomladno sonce. Začutili smo, da znova živimo. Živimo tisto nestrpno pričakovano ozdravljenje, ko se bomo lahko vrnili med tovariše na borbene položaje. Osemindvajset let.... Še po tolikšni časovni oddaljenosti trznejo vsi živci, ko se spomnim na usodno vest, katero so drugi dan prenesli kurirji: tVčeraj je padlo 47 naših tovarišev.* Sedeminštirideset... Saj ni mogoče! To ne more biti res! In da so potem Nemci nekaznovano ušli iz doline. Ta vprašanja so kljuvala v možganih. Ta vprašanja so boleče kljuvala tudi v naših, še nezaceljenih ranah. Polglasno smo se pogovarjali in se zaklinjali: Maščevali bomo te žrtve, ko bomo znova na položajih. Politkomisar Vojkove brigade Vinko Šumrada-Rados je takrat vso tesnobo in grenkobo partizanov in prebivalcev ujel v verze: «Sedeminštirideset novih krst, sedeminšturideset svežih grobov, sedeminštirideset trupel zakrila je prst, da zrasel iz nje bo dom lepši in nov.» In v oddaljenosti osemindvajsetih let še odmevajo v moji notranjosti besede: «da zrasel iz nje bo dom lepši in nov.» In ta — *...dom lepši in nov...* je res zrasel. Povsod ga vidimo in občutimo. Vendar se v spominu na takratnih sedeminštirideset žrtev večkrat sprašujemo: Ali smo res — vsi! — vredni njihove velike žrtve? Ali gradimo v sebi -— in to vsi! — tistega novega človeka, ki je vreden, da živi in uživa svobodo v tistem, s tolikimi žrtvami priborjenem — novem in lepšem domu? Ali ne ostajajo včasih naše besede in obljube le pleve, ki jih odpihne prvi veter? Ali nismo včasih malo preveč tokrož-ničarji* in sestankarji? Ali skušamo pomagati sočloveku, ki mu v novem domu ni tako lepo kot nam? Naj nam bo — vsem! — ob spominu na cerkljanske žrtve — tuja in nepoznana žgoča in očitajoča misel pesnika Mirana Jarca: «Svet je leden. Saj zrak že ledeni. Od tu je danes daleč do ljudi.» Te besede dobro premislimo in držimo se daleč od njih. Skušajmo biti predvsem — ljudje... A. PAGON — OGAREV Priština, središče avtonomne pokrajine Kosovo, se naglo razvija DROBEC IZ DOBE PRED 27 LETI «Harašo, pop. Pojdi!» Dogodek, ki ga povzemamo iz glasila gradiščanskih Hrvatov «Hr-vatske novine* iz /eljezna v Avstriji, sega v leto 1945 in sicer v tiste dni tedanje pomladi, ko so enote rdeče armade preganjale naciste že skozi Avstrijo in se bližale prestolnici nacizma Berlinu. Priča in eden izmed akterjev tega dogodka se v listu podpisuje z enostavnim psevdonimom todoljub, iz vsebine pa vidimo, da gre za gradiščanskega duhovnika, ki se zaveda svojega hrvaškega porekla in ki je prav s to svojo zavestjo rešil življenje sebi in še komu drugemu. Prepustimo besedo njemu: Med borbo nas je bilo v župnijski pevski dvorani 62. Povečini so to bile ženske in otroci, pa tudi nekaj moških je bilo. Ko so prispeli prvi ruski vojaki, smo jim rekli, da mi nismo Nemci — hitlerjanci, pač pa Slovani — Hrvatje. Nasproti nam so se lepo obnašali. Kmalu zatem je prišel v dvorano neki častnik, kapetan. Vprašal me je (bil sem namreč v talarju in štolo sem imel za vratom, ker sem do zadnjega trenutka spovedoval in obhajal): «Kako to, da tod živijo Slovani Hrvati?* Govoril je pravilno hrvatski. Prikazal sem mu našo niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii KAJ JE POVEDALA ANALIZA ODKOPANE LOBANJE AMERIKO JE PRVA NASELILA SKUPINA SIBIRSKIH LOVCEV Torej ne Feničani ne Egipčani ali Izraelci, pač pa Sibirci, ki so v štirih ledenih dobah mogli dvakrat po kopnem čez Beringovo ožino Leta 1933 sta dva mlada arheologa — amaterja, 17-letni H. Wil-son in njegov prijatelj — kopala na kraju, kje- se danes razteza Laguna Beach v Kaliforniji. Pri tem sta naletela najprej na človeške kosti, nato sta odkrila tudi človeško lobanjo. Mladi Wilson je svoje odkritje zaupal materi, ki mu je zagrozila, naj s tem preneha in naj lobanjo vrže v smetišče. Mladi navdušeni arheolog pa matere ni ubogal, pač pa je skril lobanjo v škatlo za čevlje. Dve leti pozneje se je ponovno spomnil svojega odkritja in pisal vodstvu bližnjega muzeja. Točno je poročal o svojem odkritju in hkrati narisal tudi črtež, na katerem je zabeležil kraj, kje je odkril kosti in kje lobanjo. Kmalu je prišel na njegovo pismo tudi odgovor in tu je bilo rečeno, da gre za gotovo za predzgodovinsko najdišče. Ko je dobil to zagotovilo, se je mladi Wilson obrnil na dr. Rogersa, načelnika prirodoslovnega muzeja v Sancti Barbari. Ta je vzel izkopanine v analizo in ugotovil, da je lobanja pripadala enemu najstarejših prebivalcev Kalifornije. Podobnega mnenja so bili tudi Rogersovi sodelavci. In tako je lobanja iz škatle za čevlje prispela celo v neki pariški muzej, ki je posvečen izključno človeku, to se pravi človekovemu razvoju na Zemlji. V tem muzeju se je je lotil njegov šef, neki znani francoski strokovnjak, ki je na osnovi določenih okame-nin, ki jih je našel v lobanji, prišel do sklepa, da bi morala biti lobanja stara tudi 100.000 let. Do MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiuiiHiiuiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Čas Je primeren za bolj živo družabno življenje. Uredite vsakodnevne malenkosti. BIK (od 21.4. do 20. 5.) Trenutno se boste morali ravnati tako, da vas bo to stalo kako odpoved. Ne sprejmite prenaglili odločitev. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pazite se pred spletkami in nasprotniki. Ne bahajte se preveč z nekim uspehom. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Do prijateljev bodite pozorni in skušajte odpraviti nesporazume. Pazite, da ne zapadete v finančne težave. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Videli HOROSKOP boste osebe, s katerimi se že dolgo niste srečali. Zadoščenje v zvezi s poslovnim delom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Spor z osebami, zaradi katerih boste zgubili mnogo časa. Položaj v družini bo ugoden. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V jutranjih urah zmeda, popoldne pa se bo vse uredilo. Vaši želji ne bo mogoče ugoditi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Proučite predlog, ki bo kolikor toliko resen. Izberite prijateljstvo, pa čeprav bo z njim manj zaslužka. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Pazite, da se vaši problemi ne vrinejo v čustveno življenje. Na delu si boste nabrali koristne izkušnje. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Zanimajte se za vprašanja osebe, ki vas ima rada. S prijatelji bodite velikodušni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Namesto da bi se zapirali vase, sprejmite predloge, ki vam Jih dajejo prijatelji. Potrebni ste dobre družbe in razvedrila. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Navezali boste stike z osebami, ki vam bodo koristile. V družini bodite bolj strpni. tega sklepa je prišel na osnovi školjk, ki so izumrle pred približno tolikimi leti. Seveda je bilo to posredno dokazovanje starosti znanstveno šibko in ga niso hoteli sprejeta. Zato se je lobanja vrnila v Kalifornijo. Iz Kalifornije pa se je ponovno vrnila v Evropo, vendar tokrat ne v Pariz, pač pa najprej v Rim, iz Rima v Madrid, od tod v Bruselj in končno v London. Toda tedaj še niso poznali metode za odkrivanje starosti kosti s pomočjo radioaktivnega ogljika. Zato še niso mogli razumeti znanstvenega pomena odkritja mladega arheologa — amaterja. Osem let pozneje so lobanjo, ki je prepotovala celo vrsto prestolnic in prišla v roke celi vrsti strokovnjakov, spet vrnili prvotnemu lastniku. Toda trmasti Wil-son ne odneha in vztraja na tem, da je njegovo odkritje izrednega pomena za arheologijo in še posebej za orheologijo Kalifornije. V začetku leta 1967 je v Kalifornijo prispel neki znani arheolog, ki je v vzhodni Afriki odkril ostanke najstarejšega človeka na Zemlji. Preko svojih znancev se je Wilson obrnil na slovitega strokovnjaka, ki je končno pristal na sestanek z arheologom — amaterjem. Dovolil mu je 10 minut. Ko pa je videi človeško lobanjo, ki mu jo je pokazal VVilson, je pozabil na svojo mejo desetih minut. Po tem srečanju je sloviti znanstvenik zaprosil rektorja kalifornijske univerze Nobelovega nagrajenca Bergerja, naj s pomočjo radioaktivnega ogljika ugotovi starost lobanje. In rezultati so naslednji : lobanja je stara od 15.500 do 18.500 let, to se pravi, da gre za lobanjo, ki je najstarejša od vseh, kar so jih doslej odkrili v Amerika. Odkritje Wlisona, ki danes ni več tako mlad in niti ne več arheolog - amater, Je sprožilo verižno reakcijo med arheologi. Pozornost znanstvenikov se Je usmerila proti Beringovi ožini, kjer Je morje globoko največ 45 metrov in kjer temperatura v poprečju le redko kdaj doseže raven, da bi morje zmrznilo. Sicer se tu ne more nikoli ustvariti ledena skorja, ki bi povezovala azijsko celino z ameriško, kajti tu so zelo močni tokovi, posebno ker tople pacifiške vode dotekajo z Juga proti severu. Tako je danes, pred deset tisoč leti pa so mogli ljudje iz Sibirije potovati na Aljasko po — kopnini, ker sta se tedaj celini še «držali». Kot zatrjujejo ameriški strokovnjaki, Sibirci tedaj niso vedeli, da prihajajo na izredno bogata lovišča, koder je veliko mamutov, bizonov in drugih živali. Niti slutili niso, da so postali prvi — Američani. Tako pravijo strokovnjaki z hanvard-ske univerze. In vendar ponovno postavljamo vprašanje, ali je res možno, da so Sibirci zapustili azijsko in prešli na ameriško celino po kopnem? Strokovnjaki pravijo, da Je tudi Severna Amerika, podobno kot Evropa in Azija doživela več ledenih dob. Najmanj štiri. Več kot polovica severnoameriške celine Je bila prekrita z debelimi sloji ledu in kar 4 krat zapored se Je tedanji prebivalec Evrope in Azije srečaval v svojem težkem življenju z ledom, kajti imeli smo štiri zaporedne ledene dobe. Danes so biologi ugotovili, da so ledeniki v tej daljni dobi «vezali» ogromne količine vode. Zaradi tega so bila posamezna morja veliko bolj plitva, posebno plitva so bila polarna morja in zato tudi morje v Beringovi ožini. Pravzaprav se Je najožji del Beringove ožine osušil. Sibirskim lovcem se Je tako dvakrat nudila priložnost, da zapustijo svojo domovino Sibirijo in preidejo na tuja lovišča na ameriški celina po kopnem. Bilo Je to v dobi od leta 40.000 do 20.000 ter v dobi od 13.000 do 12.000 let pred našim štetjem. Hkrati pa se postavlja še drugo vprašanje, kako Je namreč možno, da Je peščca ljudi v razmeroma kratkem času naselila in zasedla obe ameriški celini od severne Aljaske do Ognjene zemlje na jugu. Nekateri menijo, da je človek vedno težil, celo hlepel po soncu. To ga je sililo od severa proti ugu. To je ena izmed trditev, 'erular še ni dokaz, kajti v tem primeru bi bil mogel Sibirec iskati več sonca tudi v južni Aziji. Ker pa je vendarle možno, da je skupina lovcev iz Sibirije prešla Beringovo ožino in naletela na bogata lovišča, hkrati pa težila po soncu, je verjetno, da je rinila proti jugu. Iz tega izhaja, da je imel mladi arheolog pred 40 leti prav, ko je odkril lobanjo in zatrdil, da Je to zgodovinsko pomembno odkritje. Tako pravi znanstveni urednik lista «The Listener*, ki tako vsaj posredno demantira trditev, da bi bili prvi odrili Ameriko in se v njej naselili Feničani, Egipčani, celo Izraelci, kot zatrjujejo drugi znanstveniki. zgodovino, kako smo se sem doselili iz naše stare hrvaške domovine. Pozorno je poslušal. Vtem je prišel v pevsko dvorano tudi neki preprost ruski vojak. Zahteval je 6 mož za streljanje, kajti pred vasjo sta baje padla na bojišču dva ruska vojaka. Seveda je zahteval predvsem mene, duhovnika. Kapetan mu je rekel, naj odneha s svojo zahtevo, kajti tu da niso Nemci, hitlerjevci, pač pa naši bratje Slovani — Hrvati. Ko vojak ni hotel popustiti, je častnik potegnil samokres in ga uperil proti njemu rekoč: iSram naj te bo, da se nočeš pokoravati, da nočeš ubogati in vendar si bil že tolikokrat odlikovan. Pojdi od tod!* Tedaj je vojak odšel, častnik pa nam je pred pevsko dvorano po stavil ruske vojake, da bi nas va rovali in ščitili. In vendar so okoli polnoči prišli po mene, da bi me odpeljali na zasliševanje. Moji verniki v pevski dvorani so začeli na glas jokati, ker so mislili, da to pomeni mojo smrt. Pokleknil sem, se prekrižal in rekel: «Ne bojim se smrti, ker sem se preteklo nedeljo spovedal, se obhajal in se pripravil na smrt.* Ko sem prišel na kraj zasliševanja, so me vprašali- «Si ti komunist, ali si v partiji?* Moj odgovor je bil: «Nisem politik, pač pa duhovnik, svečenik:» Drugo vprašanje je bilo: «Kdo v vasi je bil hit-lerjanec, kdo je bil v nacistični stranki?* Moj odgovor je bil: «Ni-sem bil z njimi v zvezi in oni ne z mano. Zato ne vem, kdo so bili iz nacistične stranke pravi Hitlerjevi pristaši.* Tretje in zadnje vprašanje se je glasilo: «Kako so gospodarji ravnali z ruskimi ujetniki, koder so ti bili zaposleni?* Odgovoril sem jim sledeče: «Svojim vernikom sem govoril in jih prosil, naj z ujetniki ravnajo tako, kot bi želeli, da bi drugi ljudje drugje ravnali z njihovimi sinovi in možmi. Vprašajte moje vernike in oni vam bodo to mogli potrditi.* In tedaj mi je položil roko na ramo in mi rekel: «Harašo, pop! Pojdi!* Jaz pa sem jih tudi prosil, naj me spremijo spet v pevsko dvorano k mojim ovčicam. Po poti do dvorane sem slišal streljanje in videl Pandrof v plamenih. Samo vo sebi se razume, da so bili moji verniki veseli in vsi smo se zahvalili Bogu, da smo rešeni. Ko sem naslednjega dne slišal neke žalostne vesti, sem se odpravil na poveljstvo. Ko sem prispel tja, sem navzoče pozdravil po rusko in jih vprašal, če je med njimi kdo, ki razume nemški ali madžarski, ker da slabo govorim po rusko. Med njimi je bil nekdo, ki je dobro govoril po nemško in je služil za tolmača. Obrazložil sem jim naš položaj v vasi. Po udaril sem, da mi, Hrvati, nismo bili pristaši Hitlerja. Prosil sem jih, naj se ms usmilijo. Menim, da so dobrovoljno sprejeli moje besede in uslišali moje prošnje. V vasi namreč niso usmrtili nikogar, kot se je zgodilo v sosednih vaseh, kot n.pr. v Raušeru, Zirndorfu ali Nickelsdorfu, kjer so ustrelili tudi katoliškega duhovnika. In tako nam je pomagalo znanje hrvaškega in nekaj ruskega jezika — je zaključil svojo zgodbo gra-diščanski Hrvat, ki se je podpisal — rodoljub. miiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii Kadilci in nekadilci, pozor! Doslej so zdravniki opozarjali o nevarnosti kajenja samo kadilce. V nekaterih državah mora biti to opozorilo celo natisnjeno na cigaretne zavojčke, kljub temu pa se poraba tobaka ni nič zmanjšala. Sprva se je res pokazalo rahlo zmanjšanje porabe cigaret, Doslej so zdravniki in znanstveniki opozarjali predvsem na nikotin kot na glavnega škodljivca v tobaku, že nad dve desetletji se strokovnjaki ukvarjajo z usedlino, ki ostane od cigaretnega dima, ko se iz njega izparijo vodni hlapi. Vzporedno s temi raziskavami pa so potekale še drage analize, ki so «tipale» še v druge smeri. Ena najbolj obetajočih je bila zasledovanje ogljikovega monoksida, plina, ki se razvija pri izgorevanju tobaka. Ta plin, pomešan v cigaretnem dimu, pride v pljuča in tu izpodriva kisik. Hemoglobin — rdeča krvna telesca, ki imajo kot nalogo prevzemanje kisika v pljučih in njegovo porazdelitev po telesu — lahko zato prevzame manj dragocenega kisika in k temu se vsili še tovor ogljikovega monoksida, ki Je telesu vse prej kot koristen. Ogljikov monoksid se nabere v precejšnjih količinah v prostorih, v katerih se kadi. Kadilec ga vsrka nekaj več le, ko vdahne dim, sicer pa so skoro v isti meri prizadeti vsi prisotni. Tak zrak je posebno škodljiv osebam, ki so bolne na srou in na dihalih. Ko so nastopili kemiki in analizirali zrak v zakajenih prostorih, so ugotovili, da je gostota škodljivega plina visoka. Količina, ki jo telo lahko prenese brez nevarnosti Je 50 delov ogljikovega monoksida na milijon delov /raka. V zakajenih prostorih pa znaša nasičenost tega plina tudi do t;0 delov. P. S. Majhen človek je v ZDA zapostavljen Američan je povprečno visok 1.72 m. Kdor je nižji, in to ne gl*' de na raso in gmotni položaj (P3 tudi ne na politično opredeli*' I nost), postaja vse bolj žrtev n*' nehnih diskriminacij. To je ug*" j tovil sociolog Saul Feldman, K* J nariean iz Clevelanda, ki naglas** j da je med Američani predsodek I glede telesne višine tako razširjen kot npr. rasizem, le da se javn* j nikoli ne omenja, Bolje rečeno, I razširjen Je do takšne mere, 33 tega ne opazi nihče razen prizadetega, to je »nesrečneža*, ki t*' lesno ni dovolj visok... Celo vsak' I danja govorica je polna zbadljivk in puščic na račun niizkiih ljudi' «Kako si postal velik!* namesto pra-vilnejšega «Kako si visok.* (kdor je visok, je za Američan3 1 namreč tudi velik, kar pa je sil- no dvomljiva ugotovitev...), a drugorazredne tatvine opravijo vseleJ le «tatiči», nikdar tatje, itd. _ V ljubezenskih pustolovščina*1 pa «mali» sploh ne pridejo v poštev, če smemo verjeti Američa’ nu. Idealen ameriški ljubimec m nikoli nizek in lep, v mešane!3 paru pa je ženska vselej za P*" nižja od moškega. Visok moški lahko izbira na široko, nizek Pa se mora zadovoljiti s »pritlikavko*! če je igralka pri snemanju film3 j j višja od kolege, ji izkopljejo P0* nogami luknjo, filmajo pa Jo ‘e [ od pasu navzgor. V športu se v ZDA «mali» zelo težko uveljavijo-Industrijci gledajo nanje le ko> na morebitne odjemalce ortopedskih čevljev. Poizvedovanje to*3 diplomiranci univerze v Pittsburghu, ki so se prvič zaposlila, J* pokazalo, da imajo tisti, ki 80 višji od 190 cm, za 12,4 odst višjo plačo kakor tisti, ki dosežejo le 180 cm. Drugo poizvedovanje: 140 nameščencev uradov 23 najemanje osebja v raznih p«3 jetjih je bilo naprošenih, naJ 113 novo delovno mesto izberejo eneg3 od dveh hipotetičnih kandidatov, ki sta imela povsem enake možnosti: tri četrt jih je izbralo prv*' j ga, ki je bil visok 185 am, le * odstotek pa drugega, ki je t>9 I visok komaj 165 cm, medtem W j se preostali niso ozirali na kandidatovo višino. Slučaj nanese, d3 se «mali» tu ali tam močno uveljavi: višji kolegi mu takoj zri' čejo «mali Napoleon*. To je morda tudi razlog, d3 imajo Američani radi visokeg3 j predsednika: od 1. 1900, zatrjUJe Feldman, je na predsedniških v*' ; litvaih zmagal (med glavnima kaj1' j didatoma) vselej višji, čeprav Jc I bila ustrezna razlika često n* znatna (Nixon je npr. le 3 ^ višji od Humphrya). Feldman vs*' kakor meni, da tokrat Nixon nC : bo izvoljen. Ako izvzamemo HuU1' phryja, so Nixonovi tekmeci vtiUJ’ i E. Muskie 1,90 m, E. Kenne« i 1,90 m (nedavno je sicer sporoča* da ne bo kandidiral) in G. Govern 1,85 m. Med dosedanji3!1 ameriškimi predsedniki je bil naj! | nižji Madison (1809 - 1813) z F cm, najvišji pa Lincoln (1861-1865)' j 193 cm. Telesna višina ostalih: Van B3' ren in B. Harrison 1,67, J. AdaU15 in J. A. Adams 1,69, W. H. Haj' rison, Polk, Taylor in Grant IJ" Hayes 1,73, Truman in Fillm<>re I. 74, McKinley, Pierce, A. Job3’ son, T. Roosevelt in Coolidge lJ” Eisenhovver 1,78, Cleveland, Wils°*1 in Hoover 1,79, Monroe, Tyl*v Buchman, Garfield, Taft, Hardinjr J. F. Kennedy in Nixon 1,83, Ja*3 son 1,85, Washington, Arthur, % D. Roosevelt in L. B. Johnson in Jefferson 1,89 metra. Kaj naj tedaj stori nizek Am* ričan? Upre naj se, jasno, sV, tuje Feldman. Kako? Če govor* višjim človekom, naj ne gl*3 navzgor, ampak naj prisili ^ govornika, da se nagne proti mu, kar Je pač neprijetno. sicer naj se šali spričo tele®n višine drugih, katerim je viših često v nadlego. Končno svetu* Feldman še, naj ameriško ljudst3 izvoli na prihodnjih volitvah nj* kega predsednika. Feldman (*“ m) Je vsekakor razpoložljiv... —st TONE SVETINA mu n i m mn h iMimii iiiiiiini Milini m tretm knjiga Močno ga je spominjala na Melito. Z njo sta se v zadnjem času pogosto videvala in tudi pismo mu je napisala za Ano. Ana se je res popravila. Spet so ji veselo sijale oči in rdela lica. Primož je čutil v njenih rokah novo moč. Oklenile so se ga tako, kot hi ga hotela za večno obdržati pri sebi. Travnikar je bil talko vesel obiska svojega sina in njegovih prijateljev, da jim je za večerjo namenil ovco. Z Vojkom sta jo za hlevom zaklala in razkosala. V peči je zaplapolal ogenj, mati, Tinka in Ana so se lotile pripravljanja jedi. Po večerji, ki je bila prava pojedina, so se nalokail sadjevca, saj so to leto Travnikarju tepke pošteno obrodile. Toliko jih Je bilo, da jih je nekaj sodov namočil za žganje, precej stisnil za mošt in še nasušil dovolj. Stari Travnikar je imel glavno besedo. Obiral Je ovčjo lopatico, trgal z belimi zobmi meso in jim razlagal, da je že čas, da dobe v roke oblast ljudje žuljavih rok. «2e po prvi svetovni vojni je ležala gajžla na tleh, pa je nismo znali pobrati. Drugi so jo vzeli v roke in z njo tudi vajeti — in švrk po nas in po konju. Zdaj jo bomo zgrabili mi ln nihče več nam Je ne bo strgal iz rok.» «Ne napenjaj se no,» ga Je mirila Travnlkarlca, «ko še nič ne veš, kaj še bo, preden bo konec vojne, in kaj bo po djej!» «Ali jo slišite? To so ženske... Preden bo skopnel sneg, bomo v dolini. Blisk, ti nam povej, ki marsikaj slišiš od višjih!« ((Travnikar ima prav, spomladi bo konec.« Potem so zapeli. Travnikar je iz kamre prinesel staro harmoniko, ki jo je bil privlekel s seboj ob koncu prve svetovne vojne. Kupil jo je bil od nekega konjskega mešetarja, da mu je lajšala dušo v samotnih dneh. Fantje so odišli spat, le Blisk, Primož, Vojko ln stari TravnikaT so ostali in napravili načrt. _ Sonce je že drselo z neba, ko sta se Vojko ln Primož bližala ruševinam Primoževega doma. Bolj vlekla sta se kot hodila skozi sadovnjak, kjer je po tleh ležalo gnilo, odpadlo sadje. Oba sta bila obvezana. Vojko je imel povito čelo, Primož pa roko. Obveze so bile prekrvavljene. Preden sta odšla od Travnikar j evih, ju je Ana obvezala in obvezo namočila z ovčjo krvjo. Tudi Travnikar Je šel z njima. Niso ga mogli zadržati. Na pragu se je križala mati: «Bog se ga usmili, tako star, pa tako neumen! Ostani doma in ne nosi naprodaj svojih razrahljanih kosti!« Pred vrati požganega doma sta Primož in Vojko postala in se menila. Potem sta sedla na prag. Primož je stežka prikrival nemir. V dušo se mu je vrnila sončna mladost, polna brezskrbnih dni. in ljubezni. NI jim šlo najbolje, a so bili z malim zadovoljni. In potem votla praznina... Rana, zasekana v dušo, se je odprla. Neznanska napetost mu je stiskala sroe, težko breme ga je tiščalo k tlom... Da bi že obračunal s povzročiteljem vsega zla... «Ne verujem v boga, Primož, ln ne v božjo pravico, ki naj nagrajuje dobro in kaznuje zlo,« je dejal Vojko. «Kljub temu pa sem prepričan, da na tem svetu le vlada nekaj, čemur ne vem imena, ki slej ali prej izravna stvari in kaznuje zlo. Slutim, da ta naša pot ne bo zaman.« «0, Vojko, da le ne bi bila... Mnogo laže bi umrl, ako bi bilo treba... Ce ga tokrat ne dobimo in če se mi kaj zgodi, potem ga poišči ti. In če ga tudi ne boš, naj ga poišče Blisk ali Travndkarjev. Ali moj otrok, če ga bo Ana rodila... Sam sebe se bojim. Nič ni v meni krščanskega. Nič, kar bi vodilo k odpuščtinju. Samo kruti naravni zakon: zob za zob.« Vojko je kimal in opazoval prijatelja. Obraz mu je temnel. Skušal je razumeti, kaj doživlja, ko so se njegove globoke, žalostne oči sprehajale po zidovju, kjer Je osat preraščal kamenje in je rja žrla kroparske križe na oknih. Zavel je krivec z zasneženih gora in rjavelo listje je začelo šušte padati na sprano kamenje. Bila je prava umirajoča jesen, ko je v Primoža legla melanholija in se je zapiral vase. Zato je Vojko preusmeril pogovor, ker se Je bal, da soj njegovih nevarnih oči ne bi oplašil tistih, ka sta jih prišla preizkusit. Obhodila sta ruševine, tako da sta bila prepričana, da so ju sosedi opazili. Tudi otroci, ki so se podili po vrtu, so izginili. Ko sta slutila, so se odprla vrata najprej pri sosedu, ki je bil terenec, njihov človek. S palico v roki se je napotil naravnost k njima. ((Primož! Kaj je s teboj?!« se je čudil in pasel svoje be-gotne oči po prekrvavljenih obvezah. Ustnice so se mu sočutno zaokrožile. «Nič hudega ni, sosed. Razbili so nas in tudi naju malo okrcali. V bolnišnico na Jelovici poj deva, pa sva mimogrede prišla pogledat to našo grobljo.« Sosed jima je povedal, da je on pospravil pridelke na Primoževih njivah in obral sadje. Povabil ju Je v hišo. Povedal jima Je, da Nemcev, odkar je prišla divizija, ni bilo na spregled in da sta v vtisi popolnoma vama. Postregel jima je z ztiseko, klobaso in tepkovcem. Ko sta jedla, jima je zaupal, da Je sosed, ki se Je z boleznijo ogibal partizanski in nemški mobilizaciji, nevaren ptič. Nekajkrat so se pri njem oglasili Nemci, pa v dolino hodi po kdo ve kakšnih opravkih. On pa je v strahu, ker so Nemci že dvakrat zaplenili hrano, ki naj bd jo bil odpremil za bolnišnico in brigado. Tudi o drugih vaščanih je imel precej povedati. Dva je tako očrnil, da bi Ju morali takoj prijeti in ustreliti... Potem ju je povabil, naj prenočita na skednju, saj sta utrujena. Ker pa ne zaupa sosedom, bi bilo bolje, če napravita kratek ovinek in se vrneta neopazno. Storila sta, kot Jima je svetoval. Ko sta v grmovju ča- kala, da se je zmračilo, je vprašal Vojko: «Kdo neki je od teh treh sosedov, kaj meniš?« «Vsak bi bil lahko. Dobro sl je zamislil Blisk to zah*3 i in prav zanima me, če se bo kdo ujel vanjo.« «Ne zavidam mu.» Vrnila sta se. Na skednju ju je sosed že čakal z odejah**! : Posvetil jima je, da sta zlezla na seno. Preden jima je vo&‘ lahko noč, ju je prosil, naj ne kadita. Ponudil jima je stfl- i klenko z žganjem, da bi jima noč minila hitreje. Zagrnila ju je tema, prepojena z duhom po svežem seh3. Poslušala sta težki korak meža in skozi lehe sledila luči, ^ je izginjala. Hvalila sta moževo gostoljubnost in njegovo sKr za brigado, čudila sta se, da vosovci mimo gledajo tako varne sosede. Potem je Vojko predlagal, da bd zaspala, K*, mu je žganje že zlezlo v glavo..., popila pa ga nista h’ kapljice. Pogreznila sta se v molk. če ju kdo posluša, je lahko P** pričan, da sta zaspala... j Zunaj je zavel veter. Mrzlo je pihalo skozi reže in žal°s no cvililo v ostrešju. Napetost je naraščala in zdelo se Jllfl je, da se je čas, nabit s pričakovanjem, ustavil . j Primož je mislil na Ano. Prejšnjo noč je prenočil pri hF v kamri, kjer je pred letom bledla v vročici in klicala ne^ škega oficirja. Ta oficir je zdrsnil iz njene zavesti kot h**3 sanje. Ni maral misliti nanj, čeprav je tudi senca očet°'/ smrti ležala v njegovih zlohotnih tipalkah. Z njim bo oPr> vil Blisk. „ minilo, kmalu bo rojen. Začutil ga je, kako se premik9 .( njenem trebuhu. Bila je čudovita, tako mehka kot še nlk°j in tako močna in trdna hkrati... Vodila mu je roko ih L položila na mesto, kjer ga je lahko zEtfiutil, ko se je prefl*9* nil. Potem je položil glavo tja in zazdelo se mu je, da 53 skrivnostni utrip življenja. «Sin bo, Primož, sin,« je za^ vala. Bil je ganjen in srečen, nenadoma je ostal brez be®30 Toliko ji je nameraval povedati, pa ni ničesar spravil iz seb«ji Samo objemal jo je in jo božal po vsem životu, po nabrelt ^•Morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 27. januarja 1972 NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGLED V drugem kolu neuspeh Krasa ženska liga 5:0 4:1 4:1 Kras (*rugeTn kolu ženske lige je bil , g0sitoval v Bocnu, kjer je zgu-vodečo ekipo Reeoaro. IZIDI 2. KOLA: ^coaro - Kras LESTVICA: fe"" « \ ima tekmo manj. prihodnje kolo (30. jan.): Pecoaro - FARI 35» ~ ARAC Ju^a ~ ARAC tržaški pokal se ie izločilni del tek-so nj za tržaški pokal. V finale CanH Uvrstile te ekipe: Sokol, La pa f*a in ARAC. četrti finalist Hm00 jf®el iz turnirja, ki ga bodo li Tur i odigrale ekipe CSI Friu-A in S . Michele. t^ončna lestvica skupine B, v ka-Je nastopal Sokol, je sledeča: S°koi PR|JATELJSKA srečanja to J^riru priprav na kvalifikacije Natw7)p.v A Ugo Je bilo v petek v Sokol m’- Prijateljsko srečanje med tie vorn in ekipo Kajuh iz Ljublja-' 4njagal je Sokol s 6:3. S. J. tana se je pred 18 meseci sprl s I predsednikom španske teniške zveze in je tedaj izjavil, da ne bo več nastopal za špansko reprezentanco. Zdaj se je očividno premislil. 4 3 4 2 4 1 0 1 26 66 0 2 12 24 4 0 3 10 18 2 bo Panski igralec Manuel Santana ^ erjetno zopet nastopal v tek-anju za Davisov pokal. San- ----------------------------- dolgoletnemu blagajniku ŠD . Da Lucijanu Križmančiču je Zar- Svetka povila sina. ŠD J"!« čestita srečnima starše-JJr.’ Prvorojenčku pa želi vse boljše v njegovem življenju. da rt ....... VO** Italijan Puddu bo v petek v Milanu branil svoj naslov evropskega prvaka lahke kategorije. Njegov nasprotnik bo Francoz Le Jaouen. SMUČANJE Na mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju za pokal Foe-mina v Abetonu, na katerem bo nastopilo 61 tekmovalk iz devetih držav, bodo jugoslovanske barve branile N. Pirnar, S. Gazvoda, J. Jež in M. Bajželj. OBVESTILO SPDT naproša mladince letnikov 1953, 54, 55, 56 in 57, ki se želijo udeležiti conskih tekem v veleslalomu (potrebna je izkaznica FISI) in sicer: 27. februarja v Forni di Sopra in 5. marca (trofeja Tommasini) ter mladince letnikov 1958, 59, 60 in 61 za veleslalom, 20. februarja v Ravasclet-tu, 5. marca trofeja Tommasini, 12. marca v Trbižu naj se javijo v Trstu Ul. R. Manna, 29 (vsako sredo od 20. ure dalje) na sedežu društva. Tekme so primerne in priporočljive. PREGLED PRVENSTVENIH ODBOJKARSKIH DOGODKOV V PRETEKLEM TEDNU Moški ekipi Bora in Krasa končno zmagali MOŠKA B LIGA Po šestih zaporednih spodrsljajih je Bor končno le prišel do zmage (upajmo, da bo kljub prizivu Čelane zaradi napake pri zapisndkar-ski mizi tekmovalna komisija tekmo potrdila). Tržačani pa s prikazano igro niso navdušili in še manj lahko rečemo, da so preboleli nekoliko že predolgo krizo. Po nesrečnem porazu s SPEM v tret jem kolu se je lotilo naših odboj kar jev malodušje. Naslednji uda rec so Tržačani dobili v Alessan drii potem, pa jih je Gritti v Bergamu dokončno spravil na kolena, in »plava* barka je drsela vse bolj zaskrbijujoče proti dnu. katerega se je dotaknila v Forliju Upajmo, da je borovce zadnji uspeh le o pogumil. Upi za napredovanje v iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiimiinuiiiiiMiiiiiiiiiiiim TEDENSKI KOŠARKARSKI KOMENTAR Zakaj toliko porazov naših ekip? Zadnje čase se je v košarki nekaj zataknilo. Naše ekipe doživljajo poraze kot na tekočem traku. Kako to? Ali lahko govorimo o trenutni krizi?. D LIGA «Trener Mari, mislite, da je Borova kriza le trenutna ali pa je upravičeno mnenje nekaterih, ki pravijo, da je moštvo že dalo svoje in ne more tekmovati z ostalimi ekipami D lige?» »Nedeljski poraz je bil hud. Nasprotniki so nas gladko odpravili. Kljub temu pa mislim, da še ne smemo govoriti o krizi naše ekipe. Ne smemo namreč pozabiti, da smo letos zgubili svojega najboljšega centra Sirka in se njegova odsotnost pozna predvsem pri prestrezanju odbitih žog. Poleg tega smo imeli le malokrat možnost treninga za vseh deset igralcev. Zgodilo se je vedno, da je ta zbolel, oni je bil zaposlen z delom, s študijem itd.* »Nedeljska tekma je pokazala, da so «plavi» telesno slabo pripravljeni. V drugem polčasu so neverjetno popustili. Kako to?» »To je res. Žal, imamo možnost treniranja le dvakrat tedensko in ekipa le malo napreduje ter se ne more meriti z ostalimi moštvi, ki trenirajo trikrat, štirikrat tedensko.* 'UiiiiiiiiiiHMumuHHMdHHinimimiuniuiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii NA rallyju moniecarlo lv»W DO 1 Ul V | Po posebnih vožnjah Sandro Munari tretji »Za nedeljski poraz ni opraviči- la. Ali vas je kaj naučil?* »Nedeljska tekma je zopet pokazala, da je brez meta od daleč le težko premagati obrambo v coni. V nedeljo je točno metal od daleč le Boris Fabjan, ostali so bili poprečni.* IZIDI Bor - Hanibal 50:70 Tiger GO - CUS PD 82:42 Pro Pace PD - Friulana 51:62 Virtus PD - Šanson VE 56:51 Castelfranco - Treviso 78:56 Počitek: Cianocolori. LESTVICA Castelfranco Tiger GO in Hannibal Friulana UD Šanson VE in Virtus PD Cianocolori Bor, Pro Pace PD. Treviso CUS Padova 14 12 10 8 6 4 0 al^NTECARLO, 26. — V zelo 10. Simo Lampiemen (Fin.) Lancia k. n VTf-mc * i Vi rwov\iiih cn Hn-» — 4.00*44** — 16 mmut 11. Domenico Paganelli (It.) FIAT vremenskih pogojih so da v j. Ipdeženci rallyja Montecarlo Sek0vcn1ih urah prevozili osem od-teh 1534 km dolge obvezne skup-ka]aPr°Se. Težka proga Je zdeset-Je A te vilo udeležencev, saj jih do r?..204, ki so startali, prispelo Pej A"? le 77. Odstopilo jih je toni . , ■ Skoraj noben tekmovalec p wl brez kazenskih točk. $ltUtVn.0&tnih obveznih vožnjah na j 1 P^ogi je lestvica taka: jY®, Andersson (Šve.) Alpine 2 k 52” — i kazenska minuta ' °et*nard Damiche (Fr.) Alpi- 3 ne — 3.32*54” ' ^ndro Munari (It.) Lancia — A. 5-33*34” 2 minuti ®an-Claude Andruet (Fr.) Al-5 £1I)e - 3.37*20” - 4 minute arard Larrousse (Fr.) Por- 6. Tctle - 3.46*27” - 10 minut ean-Pierre Nicolas (Fr.) Alpi- 7. 2,e ~ 3.47*22” - 14 minut auno Aaltonen (Fin.) Datsun 8. 3.50*02” — 9 minut ‘‘no-Makinen (Fin.) Ford - 9 3y3218” _ 13 minut van Francois Piot (Fr.) — Ford ~~ 3.56*47” — 10 minut 4.02*13” — 13 minut OBVESTILA SPDT organizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski trening v slalomu (z učiteljem) v Žabnicah, v okviru priprav za ZŠI 1972. Cene: izlet in tečaj Za tekmovalce, ki se obvežejo za nastop na tekmovanjih conskega koledarja 2.000 lir, za ostale 2.500 lir. Tečaj je za letnike 1951 in s‘a-rejše, za letnik 1952/5 in 1956/57. V Žabnicah bo trenirala tudi celotna tekmovalna skupina SPDT. * • * Odbor ŠD Sokol iz Nabrežine sporoča, da bo redni društveni občni zbor v sredo, 2. februarja ob 20. uri v društvenih prostorih. • * * Odbor ŠD «Polet» obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor v soboto, 29. januarja 1972 ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu so poročila, razprava in izvolitev novega odbora. PRIHODNJE KOLO (30. 1.) Cianocolori — Tiger GO; Friulana UD — Bor (11.00); Šanson Ve — Castelfranco; CUS Padova — Treviso; Virtus PD — Pro Pace PD; počitek Hannibal. MLADINCI Borovi mladinci niso igrali proti Servolani. Sodnik je namreč zaradi «burje» srečanje odgoddl. Burje pa v nedeljo v Skednju res ni bilo. Povejmo nekaj besed o tej peterki, ki je bila do sedaj poprečna. Naši fantje so nekolike! razočarali. Res je, ostale ekipe so dokaj močne, vseeno bi lahko od borovcev več pričakovali. Mladinsko ekipo trenira Mari. Njega smo vprašali za vzroke. »Z mladinskim moštvom so bile že od vsega začetka velike težave. Bistveno vprašanje je bilo pomanjkanje telovadnice. Šele po več mesecih iskanja smo jo dobili in smo začeli redno trenirati. Ekipa je v zadnjem času napredovala, a še vedno ne tako, kot želim*. «Mislite, da imajo ti fantje bodočnost?* »Mislim, da imajo, ker so večinoma še vsi mladi in bodo lahko še precej napredovali, preden bodo prestopili v prvo ekipo.* IZIDI Italsider — Ferroviario 63:52 Servolana — BOR n.o. POM — Lloyd 46:85 LESTVICA Lloyd in Italsider 16 POM 10 Ferroviario 6 Bor 4 Servolana 0 PRIHODNJE KOLO (30. 1.) Ferroviario — Lloyd, Servolana — Italsider, BOR - POM (15.30). NARAŠČAJNIKI »Plavi* so proti ekipi Initer 1904 po predvidevanju zgubili. Sicer pa so se še kar dobro odrezali, čeprav sta manjkala Bertok in Edi Košuta. Tudi Borovi naraščajniki bi lahko več dosegli v tem prvenstvu. Startali so dobro, nato pa so sredi prvenstva popustili in so tako zgubili nekaj dragocenih točk, s čimer so si praktično že sedaj zapravili kvalifikacije. IZIDI Lloyd - SABA 56:54 Italsider — Cianocolori 73:36 Servolana — Juventus n.o. Bor — Inter 1904 36:54 LESTVICA Inter 1904 22 Servolana 16 Italsider 14 Bor 12 SABA in Doyd 8 Juventus 4 Cianocolori 0 PRIHODNJE KOLO (30. 1.) Juventus — Lloyd, Inter 1904 — Ardita, Italsider — Servolana, SABA - Bor (15.00, dne 22. 1.). PRVENSTVO POMLAD Trener openskega Poleta Tavčar je v torek po treningu svojim fantom dokaj Jasno povedal naslednje: »V ekipi ne bo mesta za tiste igralce, ki se ne bodo potrudili med tekmo in na treningih*. Tavčarjeve besede so bile seveda povsem utemeljene, saj je moštvo v Tržiču igralo brezvoljno in je tako doživelo povsem nepričakovan, visok poraz. IZIDI Ardita — Splilgen 37:106 POM — Polet 103:25 Lloyd — Italsider 88:57 Ricreatori — Arte 48:58 LESTVICA Splilgen in Lloyd 20 Arte 18 POM 14 Italsider 8 Ricreatori 4 Ardita 2 Polet 0 PRIHODNJE KOLO (30. 1.) Ardita - Rricreatori, Lloyd - Splilgen, Polet - Italsider (11.00), POM -Arte. MLADINKE Zaradi mraza so odgodili tekmo Polet - Interclub. Prav tako niso odigrali srečanja SABA - Calza Bloch. Italcantieri pa je s kar 108:27 premagal Julio. IZIDI Polet — Interclub n.o. SABA — Calza Bloch n.o. Italcantieri — Julia 108:27 LESTVICA Italcantieri 12 Calza Bloch 8 Interclub 6 SABA 4 Julia 2 Polet 0 PRIHODNJE KOLO (30. 1.) Calza Bloch - Polet (9.00), Julia -SABA, Interclub - Italcantieri. b. I prvo ligo, za katero se Bor poteguje že desetič, so že zdavnai mimo. Četrto mesto pa je še vedno dosegljivo. REZULTATI 12. KOLA Bor — Čelana 3:1 Unipol — Intrepida 3:1 Gritti — Ferroni 3:1 Olimpda — SPEM 0:3 La Torre — Alessandrir 3:2 CUS Turin ie v tem kolu počival LESTVICA CUS Turin 22 SPEM 20 Alessandria 18 Gritti 12 Bor. Unipol in La Torre 10 Ferroni in Olimpia 8 Intrepida 6 Čelana 4 PRIHODNJE 13. KOLO Intrepida — Olimpia, SPEM — Bor, Alessandria — Gritti, CUS Turin — La Torre,’ Čelana — Unipol ŽENSKA B LIGA Prav tako kot fantje, so tudi dekleta spravila pod streho polovico prvenstva. Prav konec pa je v Padovi^ prinesel višek nešportnega obnašanja in klicanja parol, ki ne žalijo samo slovenske eldpe, ampak našo manjšino nasploh. Tudi ob priliki gotovanj naših drugih dveh šesteric (Brega in Bora) so nekateri domači navijači pokazali nestrpnost do naših ekip. Igrati v takih okoliščinah ie bilo za mlade sokolice izredno težko, saj je bil pritisk kar dvojen: nešportno občinstvo in težak položaj na lestvici. Kljub vsem nevšečnostim pa so Nabrežinke zaigrale dobro in sta prva dva niza pripadala prav njim. S tem porazom so. žal splavale po vodi še zadnje možnosti za obstanek v B ligi. Četrti letošnji poraz je v nedeljo utrpel Breg. Niti v tem važnem nastopu Brežanke niso nasto pile popolne. Zbolela je Pavletiče-va, Habjanova je igrala z vročino in Sedmakovi se ie poznala dolga odsotnost Glede na vse to je bil poraz Brega po 5 setih igre več kot časten in z nekoliko večjo prisebnostjo v odločilnih razpletih petega niza bi se dalo Vignoniju le odvzeti dve dragoceni točki Po dokaj medli in nezanesljivi igri proti Bregu se je Bor v Miljah proti OMA predstavil v občutno boljši luči. Sam prvi set pa ni kazal na ta preporod, v nadaljevanju pa se OMA ni zmogla dostojno zoperstaviti razigranim Tržačankam, ki so se po tem uspehu prebile na 3. mesto lestvice. Na lestvici še naprej vodi (in sedaj kar sama) Primavera Marzotto, ki je v nedeljo premagala v odločilni tekmi Libertas iz Brescie. ‘Njej sledijo tri šesterice (Vignoni, Bor in Libertas Brescia) z enakim številom točk, ki so obenem še vedno v borbi za končno zmago Breg je še vedno obdržal 5. mesto, kot tudi OMA 4. Na dnu pa Je prišlo do rokade med CUS Padova in Sokolom, ki je po sobotnem porazu zadnji. V m SE t J DNI DO m 999 tmm Odbojkarsko prvenstvo mladink: Breg A — Sloga REZULTATI 7. KOLA Lih. Brescia — P. Marzotto 2:3 CUS Padova — Sokol 3:2 Breg — Vignoni Gottolengo 2:3 OMA — Bor 1:3 LESTVICA Prim. Marzotto 7 6 1 19— 8 12 Vignoni Gottol. 7 5 2 19—10 10 Bor 7 5 2 16-11 10 Lib. Brescia 7 5 2 17-12 10 Breg 7 3 4 15-14 6 OMA 7 2 5 10-17 4 CUS Padova 7 1 6 9-19 2 Sokol 7 1 6 8-20 2 LESTVICA Libertas Trst in Mestre 1, Libertas Padova 10. Gasilci Dali’Accjua 8, Kras 6, Caldini in UG Gorizia-na 4, Merano 0. Prihodnje (8. kolo) bo na sporedu 5., oziroma 6. februarja. Kras — Merano, Caldini — Dal-l’Acqua, Mestre UG — Goriziana, Libertas Padova — Libertas Trst. MOŠKA A LIGA 13. kolo ni prineslo bistvenih sprememb na vrbu prve članske li ge in toliko manj na dnu. Medtem ko je pri šestericah pri vrhu ostal tudi po tem kolu isti vrstni red in enaka razlika v točkah je na dnu še večja izenačenost in | gneča. V tej gneči je še naprej 1 i Prihodnje 8. kolo bo odigrano 5., oziroma 6. februarja. Libertas Brescia — Bor. Breg — CUS Padova, Primavera Marzotto — Sokol, OMA — Vignoni Pni d,rs« C ST« «, n,- “»gjSSh1TiioK*”’ 1 tudi ARC Linea, ki se ie vrnila iz mi in s tem. upamo, tudi števi na razočaranja za zveste navijače Krasa. Zgoničani so v tem delu prvenstva samo enkrat zaigrali tako, kot je bilo od njih pričakovati, in sicer v 2. kolu proti bivšemu drugo-ligašu in trenutno vodeči šesterici na lestvici, proti Libertasu iz našega mesta. V vseh preostalih tekmah pa jih skoraj nismo prepoznali. Nič bolje jim ni šlo od rok niti preteklo soboto na stadionu «1. maj*. Še dobro, da so to pot imeli na drugi strani mreže šibko šesterico UG Goriziana, ker je bil to njihov letošnji najslabši nastop. Vsekakor je pričakovati, da bo drugi del prvenstva, ki je obenem tudi bolj ugoden, uspešnejši. Šest doslej osvojenih točk pač ni kaj prida izkupiček. Na vrhu lestvice sta' še vedno Libertas iz Trsta in presenetljivo dobra šesterica iz Mester. S 6 osvojenimi točkami ie Kras trenutno na 5. mestu. ....* REZULTATI ?. KOLA Merano — Libertas Trst 0:3 Kras — UG Goriziana 3:1 Mestre — DalTAcsua 3:2 Caldini — Libertas Padova 1:3 PLAVANJE Španski športni časnikarji so proglasili za najboljšo športnico sveta v preteklem letu avstralsko plavalko Shane Gould. * # * 29. januarja bo v Rimu plavalno tekmovanje v spomin na italijanske plavalce, ki so izgubili življenje v letalski nesreči 28. januarja 1966 v Bremnu. Ekipa Krasa med zmagovito tekmo proti UGG na stadionu «1. maj» Rudni — Casadio 3:0 CUS Milano — Petrarca 3:0 Minelli — Gargano 3:2 Baby Brummel — Panini 1:3 CUS Catania — CUS Parma 0:3 Lubiam Virtus — Are Linea 3:1 LESTVICA Ruini 26, Panini 24, CUS Parma 20, Lubiam Virtus 18, Casadio 12, Minelli Baby Brummel in CUS Catania 10, Arr Linea 8, CUS Milano, Gargano in Petrarca 6. V prihodnjem 14. zavrtljaju prihaja v goste k Tržačanom nič manj kot državni prvak in vodeči Ruini. ŽENSKA A LIGA Goriški AGI bi preteklo soboto skoraj poskrbel za pravo senzacijo. Proti drugi šesterici z lestvice Bartoli La Torre — so Goričanke odlično pričele in osvojile prva dva ;eta. V nadaljevanju pa jtth je zmanjkalo moči, pa čeprav je v njihovih vtstahJ ponovno zzdgrdHi' izkušena Mikulus. Ni to prvi primer, da Goričanke proti močnejšim nasprotnicam zaigrajo odlično, toda svoje velike želje po zmagi se le ne morejo uresničiti. Proti slabšim ali enakovrednim nasprotnicam, ko bi lahko zmagale, pa igralo daleč izpod realnih možnosti. Temu primeren je tudi njihov položaj na lestvici. Casagrande in Sacileja Jr- doma gladko odpravil Cogne iz Aoste. REZULTATI 10 KOLA AGI Gorica — Bartoli I-a Torre 2:3, Casagrande — Cogne 3:0, Fini - CS Firenze 3:1, CUS Parm- -Presolana 3:0, Confit — Coma Mo-bili Cabassi 3:1. LESTVICA Fini 20, Bartoli La Torre 18. CUS Parma 16. Cogne in Casagrande 12, Confit 10, Presolana 6. AGI Gorica, Coma Mobili Cabassi in CS Firenze 2. Prihodnjo soboto bo Casagrande igrala v Nembru proti Presolani. Odbojkarice iz Sacileia se bodo verjetno vrnile z 2 točkama. Precej boli težavna naloga pa čaka Goričanke v Aosti proti dobri šester-ki Cogne. Po vsej verietnosti bo AGI tudi v tem kolu potegnil krajši konec. F. G. Jugoslovanska olimpijska odprava je odpotovala včeraj preko Moskve proti Japonski. V sovjetski prestolnici se bodo Jugoslovani mudili dva dni nato pa bodo preko Sibirije odleteli v Habairovsk in Tokio. Postanek v Moskvi bodo posebno dobro izkoristili skakalci Drago in Danilo Pudgar, Mesec, Stefančič ter Zajc, ki bodo dva dni lehko trenirali na 75-metrski skakalnici pod Leninovimi griči, v soboto pa bodo verjetno nastopili na tekmovanju. Preko Pariza in polarne proge so včeraj odšli tudi zadnji člani italijanske ekipe in sicer alpski smučarji. Trener Jean Vuamet se je skupini pridružil v Parizu. <89 Schranz, Prali, Mačehi! V napetem ozračju, ki obstaja nad smučarskim »cirkusom* so predvidevanja o podelitvi kolajn v Sapporu zelo tvegana. Vseeno smo se obrnili do Otona Berceta, profesorja na slovenskem učiteljišču in nekdaj vnetega smučarja. «Kaj mislite, profesor, kdo bo zmagal na letošnjih igrah v smučanju?» «To je težko reči! Mislim, da se bo uveljavil še vedno Schranz.» «V spustu že, kaj pa u slalomu in veleslalomu, kjer predvidoma ne bo nastopal?» «Za slalom bi dal prednost Au-. gertu pa tudi Thoni prihaja P foir-mo. Nevaren bo tudi Poljak Bo-chleda.» «Kaj pa dekleta?> »Boj za kolajne bi moral biti o-mejen na Avstrijko Proll in Pran-, cozinjo Mačehi.» «Se vam zdijo pravične obtožbe profesionalizma na račun smučarjev?» «Profesionalizem je rešitev za kakovostni šport. Če morajo smučarji po cele dneve trenirati in tekmovati, morajo biti tudi plačani. Sicer prejemajo gotovo manj kot nogometaši, ki tudi manj pokažejo. Na olimpijski ravni pa mislim, da so vsi športniki profesionalci, le rešitve so za nekatere manj izstopajoče.* <89 Predsednik mednarodne smučarske zveze Švicar Maric Hodler je odpotoval v Sapporo. Na tiskovni konferenci ob odhodu je izjavil, da Je položaj -alpskih - smučarjev''šef vedno kritičen. Ni seveda omenil kakih tajnih sporazumov z Brun-dagom (iz logičnih in taktičnih razlogov). Brundage saim, ki je prispel v Tokio, je ponovno zaostril svoje stališče: «Za profesionalce ni prostora na olimpijskih igrah!* Smučarski »cirkus* se bo takoj po igrah preselil v Ameriko za naslednja tekmovanja svetovnega pokala. V Ameriki bodo smučarji in smučarke tekmovali od 18. do 20. februarja v Banffu (Kanada), od 26. do 27. v Crystal Mountain (ZDA) in od 3. do 5. marca v Vailu (ZDA). NOGOMET Italijanska nogometna reprezentanca B lige je v trening tekmi v Firencah premagala enajsterico Aglianese s 7:0. <89 29-letni japonski hitrostni drsalec Suzuki bo v imenu vseh udeležencev iger podal olimpijsko urisego med otvoritveno svečanostjo, ki bo 3. februarja. Uradni govor bo v japonščini podal mednarodni sodnik za skoke Fumio Asai. Prirediteljski odbor je medtem potrdil, da bo igre odprl sam japonski cesar Hirohito. Od cesarske družine. ki se po japonski navadi le redkokdaj prikaže o javnosti, bosta igre obiskala še naimlajša predstavnika, cesarjeva vnuka Hiro (11 let) in Ayanomiya (6 leV Sapporo bosta v spremstvu dvorskih dostojanstvenikov obiskala 10 in 11. februarja. Ogledala si bosta eno tekmo hokeja na ledu. skoke na 90-metrski skakalnici in nekaj voženj bobov. Glede na starost *cesarčkom bo prav bob verjetno najbolj zanimiv trenutek njihove radovednosti. lej _bo trebuhu in nogah, jo poljubljal po vratu In po laseh, ji f° Se ji razlezli po blazini. «Vse si, kar imam na svetu,« rek©i. «Bojim se za vaju.« Z roko mu je zaprla usta. ŠUj ^ož* ne govori in ne misli na to. Samo upanje nas reta , ^utim, da se bo dobro izteklo z menoj in s tabo. Morda j/ Opisano v zvezdah, da sva dovolj trpela.« bjeti ^ sblcike sanje so se mu znova in znova vračale v zavest w|®besede. «Primož, ob tebi sem se znova rodila. Vedi, da v$g °Lnost pripada tistemu, ki veruje v ljubezen. Ti si moje Ujj'. i si kamen, katerega sem se oprijela, ko sem tonila ..» Je Preplavljen z njo, z vsem, kar je in česar ni izrekla. ža,v Vs® namreč ni besed, samo zvoki so, pesem v prepadih kojj kjer ni samote. Samo spev in solze, slane solze na • • • Ugašajoči nagibi... Slutnje nepoštenosti... Duh klijo-breves in prah svetov... jjj ^a veke mu je legel svinec. V teh sladko grenkih prividih iaJj^Pai in zasanjal... Toda spomnil se je, zakaj so prav-prišli. Pogledal je k Vojku. Le-ta je sedel na senu in {0-Uth aI puško. V njegovih očeh je zaznal nevaren lesk. Za-je. da se njegove misli sučejo okrog smrti. V6Č T^Siedala sta se. Oči tudi v temi povedo med prijatelji *ot besede. Grude spominov so se razdrobile v svetal tfeor- in vstajala je sedanjost, negotova in ostra kot ledena ^Lreva?» je šepnil Vojko. **bhož je prikimal. ti) s*-a se splazila iz skednja, se zadaj zmuznila na trato 8^ v gozdu. V seniku na senožeti, pol ure nad vasjo, ^la in čakala. Tra,/0 dveh UI*ah se je Iz teme utrgala kolona. Blisk in stari V^ar sta vlekla zvezanega človeka *£U ga imaš!« je dejal Blisk in ga porinil predenj. *^a, da ga boš videl,« je zakrehal Travndikar in prižgal zeleni svetlobi je zatrepetal spačeni obraz soseda, me-^ so oči, podobne očem utapljajoče se podgane. "Zasačik smo ga, ko se je vračal iz nemške postojanke, kamor vaju je šel ovadit,« je povedal Blisk. Primož je prebledel. Oči so zarezale v soseda kakor diva noža. «Ti si torej!? In celo terenec!« Je rekel Primož jedko, s praznim razočaranjem v glasu. «Pomota, Primož! Ni res! Sel sem v dolino po zdravnika. Zena je bolna in tudi vama bi lahko pomagal. Pojdite se prepričat.« «Tiho, dedec,« ga je sunil Travnikar s čevljem v zadnjico, da ga je kar zaneslo. «In ne laži! že ko sem te prvič videl, mi nisi bil všeč. Ne boš nas premamil. Posebno mene ne, starega boljše vika.« ((Prisežem! Tudi član partije sem! Izpustite me! Obrnite se na komite. Imam dobro karakteristiko.« «Nas ne briga ne tvoja prisega ne tvoja karakteristika!« mu je zabrusil Blisk. «Samo to povej: sl bdi pri Nemcih ali ne?!» «Ne, nisem bil.« Komaj je Izgovoril, že mu je laž na ustih zamrznila. Spodaj na poti v zaselek, prav tam, koder so prihajale nemške patrulje, so zalajali mitraljezi in zagrmele bombe. Vedeli so, da tam kosita Travnikar jev France s Primoževim Šarcem in Slave z zbrojevko. «Kaj pa to?! Kam pa so šli Nemci?!« Mož se je samo sključil, kot bi mu obesili za vrat mlinski kamen, in iz prsi se mu je izvil težak vzdih. Pokanje je kmalu ponehalo. čez dobro uro se je prismejal Travnikarjev France z vsemi borci voda. Težko so bili sključeni pod nahrbtniki. Potem ko so nažgali žandarje, so se mimogrede oglasili pri terencu in mu temeljito izpraznili kaščo. Dobili so precej živeža, ki so ga ljudje darovali za bolnišnico in za brigado, in drugih stvari, ki so na njegovem domu čakale na mirnejše dni. «Sila sd, Blisk! Zvit si kot ovnov rog, da še mene posekaš, čeprav sem star boljševdk In divji lovec,« je dejal v imenu vseh stari Travnikar in ga potrepljal po ramenu. «Tebd 80 moja vrata vedno na stežaj odprta!« 26 Umikali so se v Jelovico. Zato, da jim Nemci, če bi šli za njimi, ne bi prerezali poti. Na samotni planini so se ustavili, da bi se najedli in zaslišali terenca. Zdaj so bila že daleč in se jim ni bilo treba bati presenečenja. V zapuščenem stanu so zakurili ogenj, Blisk pa se je lotil ujetnika. Niso imeli časa, da bi se dolgo ukvarjali z njim. Zato ga je Blisk takoj trdo prijel. Ko pa mu je stari Travnikar nastavil lovski nož na vrat, je zajecljal, da bo vse povedal. 2e med potjo je napravil obračun. Blisk je zapisoval. Mož je bil že tri leta izvidnik majorja Wolfa, povezan z žandarme-rijsko postojanko v dolini. Sprva je moral sporočati, kje se zadržujejo voditelji odpora in vosovoi. Kasneje je imel «na skrb!« odred in brigado. Plačevali so ga z okupacijskimi markami, tobakom in živilskimi nakaznicami. Partizani so mu zaupali, ker jim je vedno dobro postregel in se pri njem ni nikomur zgodilo nič hudega, tudi če je bil v hiši cel mesec ali vso zimo. Dolgo je sedel na dveh stolih in vsakemu je dajal nekaj, največ pa Je jemal zase. Blisk mu je očital, da je zavoljo njega padlo nekaj kurirjev in se razbilo več transportov s hrano. Da bi odvrnil od sebe sum, je spravil v grodljo krojača, ki se je zanimal samo za svojo šivanko. Nekajkrat je poslal v mraku žandarje k njemu, zaradi česar je moral pasti kot ovaduh.. Primož je sedel ob ognju in opazoval izdajalca, kako se bled in spačen od strahu izpoveduje kot pri spovedniku. Spomnil se Je, kako je oče rekel materi, da je to slab človek in da partizanom ne želi dobrega. Primož se ga je izogibal že kot deček Nekoč so se otroci igrali in pričkali med seboj za njegovim hlevom. Pridrvel je nadnje in jih zmerjal, njega pa je švrknil z bičem po bosih nogah, da mu je do krvi presekal kožo in so se mu modrice poznale nekaj mesecev. Nikoli mu tega ni pozabil. Blisk je kmalu končal, zaprl torbico in poklical Primoža. «Zdaj je tvoj, lahko obračunaš z njim. Napravil ti je dovolj gorja, da imaš pravico... Primož je samo pokimal. Blisk je dodal: ((Poročali bomo, da je bal ubit na begu. Ni mi do tega, da bd ga vlačili na korpusno Ozno, od koder bi in.him še pobegnil.« Odpeljali so ga nekaj minut daleč za planino, v globačo, poraslo z visokim drevjem. Gazili so svežo snežno odejo, ki se je udirala do kolen. Travnikarjev in Vojko sta ga privezala z vrvjo k drevesu. Primož je postavil Šarca na tla in jima rekel: «Sedaj pa naju pustita sama.« Njuni koraki so kmalu zamrli v zasneženem smrečju. Nenadoma je zavladala tako grozljiva tišina, da je Primožu postalo tesno. Sosed je sunkovito dihal in na obraz mu je legla smrtna zona. Blisk se je pogovarjal z njim v imenu vseh, Primož pa ga bo zaslišal v svojem imenu... Mož sd ni nikoli mislil, da mu bo sodil deček, ki je lovil metulje po livadah za njegovo hišo in se igral z njegovimi otroki. Sam ni imel sdna, imel je samo hčere. Zato je zalega fanta, sina ženske, ki je bila njegova prva in zadnja ljubezen, toliko bolj sovražil in ga zavidal očetu. Zaklel se je, da se bo le-tamu maščeval, saj mu je prevzel dekle in tudi grunt, ki ga je nameraval dobiti z njo vred. Primoževe oči so ga prebadale. Mož bi bil rad povesil pogled, pa ga ni mogel. «Sosed,» se je trpko oglasil Primož, «zdaj ste se spajda-šili z Nemci, ko vemo, da niste marali zanje?« Mož je hripavo zakašljal. Tresel se je po vsem telesu. »Fant, oprosti mi, če ml moreš. Ljubezen do tvoje matere me je pogubila. Bila sva se dogovorila, da se vzameva. 2e od otroških let sva se rada videla. Pa Je prišel tvoj oče vmes in nd več marala zame... Celo stepla sva se zaradi nje, v gostilni me je pred vso sosesko spravil pod mizo. Vsi so se mi smejali. Moral sem oditi, bil sem osramočen. Zavoljo tega sem ga naznanil Nemcem, ko je sprejemal pod streho partizane. Nisem mislil, da bo tako hudo. (Nadaljevanje sleči) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. 7 SFRJ posa- mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK la SFRJ Tekoč račun pri l«arodrn banki * L|ubl|em 601-3 270/J «ADIT• • DZS, Ljubliana Gradišče 10/II nad. telefon 22 20 Oglasi Za vsak mm * višini enega stolpca trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400 osmrtr ice in sožalja 200 tir «Mali ogl*!l' 50 lir beseda Oglasi ra tržaško in goriško pokrajino se naročaio F1 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri .Societš Pubblicitš Italian*1, Stran 6 27. januarja 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia ‘n tisks Z Tl • ^ VIHARJI OD JUGOSLAVIJE ČEZ ITALIJO DO VZHODNE OBALE ZDA V reški luki se je potopila 4000-tonska ladja «Majsan» Zaradi močne burje je voda vdrla skozi odprtina v ladjo - Srednja Italija pod snegom, potres v Anconi - Vihar v New Vorku NA PROCESU PROTI NACISTIČNIMA ARHITEKTOMA Tragični spomini Elle Lingensove Krutost zloglasnega zdravnika Mengeleja REKA. 26. — V reškem pri sta nišču se je danes zjutraj potopila 3.944-tonska ladja »Majsan* last Mediteranske plovbe iz Korčule, ki je bila na popravilu v ladjedelnici »Viktor Le-nac*. Ladja je bila zasidrana na notranji strani pristaniškega valobrana. Z ladie so zaradi popravila sneli večji oblok, en meter nad morsko površino. Zdi se, da je pri močni burji, ki je ponoči razsajala na tem področju, skozi to odprtino vdrla v ladjo voda in da Je vzrok potopitve. Ladja se je pričela potapljati okrog 6. zjutraj, ko so vsi člani posadke fn njihove družine trdno spali. Na srečo so se vsi rešili, ker jih je dežurni častnik pravočasno opozoril na nevarnost. Zaradi močne burje, ki je dosegla hitrost 105 km na uro, je bila prekinjena danes trajektna zveza Reke z otoki in zaprto pristanišče na otoku Krk V planinskem zaledju rešk°aa zaliva na področju Gorskega Kotorja močna burja ovira promet. Na cesti Reka - Zagreb so na nekaterih dleih zameti visoki do 1,5 metra. Na tej cesti je prepovedana vož nja tovornjakov s prikolicami in vlačilci. Na drugih cestah, med njimi na cesti Reka - Trst in Reka - Ljubljana je obvezna zimska oprema. BOLOGNA, 26. — Vso srednjo Italijo, zlasti apeninska področja, so zajele snežne nevihte. V Bologni Je snežna odeja dosegla v kratkem času debelost dvajsetih centimetrov. Močno Je snežilo tudi v drugih mestih Emilije, kot na primer v Modeni in Reggiu Bmilii, le v Ferrari je deževalo. Deževalo je tudi v raznih krajih Romagne, ki ležijo ob morju. Najtežje Je seveda stanje na a-peninskem odseku «sončne avto-ceste» in na drugih cestah, ki gredo iz Emilije v Toskano. Na — Nesreče na delu v podjetjih I-tal sider so na dnevnem redu. Ni se še polegel protest, ki ga je izzvala včerajšnja smrtna nesreča na delu v tarantski livarni Ital-sider, ko se Je v drugi livarni istega državnega podjetja pripetila ponovna smrtna nesreča. Tokrat se je nesreča pripetila v mestu Novi Ligure, kjer ima Italsi-der tudi svojo tovarno. 51-letni delavec Giorgio Cipollima je nadzoroval tekoči trak, kjer proizvajajo Jeklene plošče, ko je iz še nepojasnjenih razlogov padel na tekoči trak, ki ga Je zvlekel pod valje, ki so mu polomili vse kosti. Cipollino so takoj odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, vendar prizadevanje zdravnikov, da bi mu rešili življenje je bilo zaman, ker Je delavec umrl nekaj ur po nesreči zaradi hudih notranjih poškodb. Nesreči ni prisostvoval nihče, baje pa se je pripetila zaradi nenadne delavčeve slabosti. Nadzor-ništvo za delo in sodna eblasl sta uvedla preiskavo, da bi ugotovila vzroke nesreče in morebitne odgovornosti. V podjetjih državne družbe Ital-sider se Je v zadnjih časih pripetila cela vrsta smrtnih nesreč. Kot smo že omenili je včeraj v Ta-rantu en delavec izgubil življenje, drugi trije pa so bili hudo ranjeni, ker so nanje padli kabli visoke napetosti. V »najmodernejši evropski livarni, ki Je tudi opremljena z najsodobnejšimi varnostnimi napravami*, vsaj tako pravi direk tor, Je v slabem mesecu izgubil živ-ljene že tretji delavec. 5. Januarja letos sta namreč umrla dva delavca v greznicah neke visoke peči. Komaj se je izvedelo za novico o delavčevi smrti, so vsi delavci prekinili delo. Na kraj nesreče so prihiteli tudi sindikalisti, ki so skupaj s tovarniškim svetom proglasili dveurno protestno stavko. Vso odgovornost za smrtne nesreče, ki so se pripetile v livarni, ima uprava podjetja Italsider, ki je uvedla nevzdržne ritme dela, kar Je seveda povečalo proizvodnjo, vendar je povečalo tudi število smrtnih nesreč, ker uprava ni poskrbela za nove bolj primerne varnostne naprave. To dejstvo Je poudaril tudi sindikalist Piero Can-nata, ki Je med drugim dejal: «Sedanji položaj Je nevzdržen. Delavci ne morejo umirati, ne da bi uprava sprejela kakega korenitega ukrepa, ki bi končno odpravil \. >-ke za smrtne nesreče. Treba Je dokončno odpraviti vse tajne preiskave, ki Jih razne ustanove uvedejo po vsaki smrtni nesreči in k' ne privedejo do nobn-ga t Ib'; č ka. Vlada mora urediti \s. p t. cb prelazu Abetone je snežna plast dosegla 1 m debelosti. Prelaz Del le Radiči pa so morali začasno za preti. Slabo vreme ni prizaneslo seveda tudi drugim krajem v Italiji. Vezuv je pobeljen, zasneženi pa so tudi številni vrhovi v Irpi-niji. Slabo vreme je zajelo tudi Sicilijo. Vrh Etne in pobočja vulkana, kjer še vedno iščejo ponesrečeno ameriško letalo, so pod debelo plastjo snega. Snežne nevihte so danes divjale tudi nad Sardinijo. ANCONA, 26. — Skoraj vse področje dežele Marche je prizadel sinoči močan potres, ki se je ponovil po nekaj urah in potem še dvakrat v današnjih jutranjih u-rah. Sinočnji potres je bil zeio močan, saj je presegel 7. stopnjo V kalnih izgubilo BOGOTA (Kolumbija), 26. - Blizu mesta Toleda, kakih trideset kilometrov od venecuelske meje, se je deloma porušil velik jez na reki Chitaga ter preplavil kakih 12 km površine. Vsaj 60 ljudi je zgubilo življenje, mnogo pa je pogrešanih. Toledski guverner je že ukazal, naj se evakuira celotno področje. Reševalci se morajo bojevati pri svojem delu z ogromnimi težavami zaradi no za varnost na delu in prekiniti svoje stike z morilci. Smrtne nesreče so naravna posledica načina kako je organizirano delo v livarnah Italsider. Dokončno moramo odpraviti tajne preiskave: mesto in njena uprava morata prevzeti kontrolo nad delovnimi pogoji v tarantski livarni. Tarantski župan in občinski odbor imata tudi velik del krivde za ponovno nesrečo. Pred 15 dnevi Jima je občinski svet naročil, naj takoj sprejmeta nujne kontrolne u-krepe, vendar nista mignila niti z mezincem, da bi dokončno preprečila nečloveške delovne pogoje. Zato pozivamo vse delavce, naj se ne lotijo nobenega dela, preden ni delavska tovarniška komisija pregledala naprav in preverila vseh varnostnih sistemov. To so besede, ki jih je izrekel sindikalist ob včerajšnji nesreči v tarantski livarni, vendar bi brez dvoma isto ponovil tudi ob današnji nesreči. Dejstvo je, da so pod-Jejta in tovarne, ki jih upravlja državna družba IRI, delovna mesta, kjer so smrtne nesreče najbolj pogoste. Zaradi ponovne smrtne nesreče v podjetju Italsider, so sindikalne organizacije kovinarjev proglasile za Jutri triurno vsedržavno stavko, katere se bodo udeležili tudi delavci nekaterih zasebnih podjetij, za boljše delovne pogoje in bolj u-činkovite varnostne naprave. Ponovno odlokna izstrelitev apolla 16 KENNEDYJEV RT, 26. - Ameriški znanstveniki bodo morali zelo verjetno ponovno odložiti izstrelitev vesoljske ladje apollo 16 zaradi okvare v rezervoarjih lunarnega modula. Ameriški znanstveniki so že emu at predložili polet, ker so mo>alj delno spremeniti sistem odklopil',e lunarnega modula. Spopadi med policijo in študenti v Milanu MILAN, 26. - V Milanu je prišlo danes do incidentov med policijo in študenti, ko so se univerzitetni študentje skušali združiti z dijaki liepja »Leonardo da Vinci*, ki so protestirali, ker je profesorski zbor pred nekaj dnevi izključil 4.1 dijakov tega zavoda. Policija je ustavila študentovski shod, ker kvestura ni dala dovoljenja zanj. Agenti so napadli študon-I,, j ,ri ■iir.nrij bombami, ti pa so _ j•"*i i met.njem karmnja. Ko Mercallijeve lestvice. Drugi je dosegel 6. stopnjo. Davišnja potresna sunka sta se gibala okoli 5. stopnje. Potres je prizadejal največ škode v Falconari (kjer je bil v bližini epicenter), toda ni prizanesel niti Anconi. NEW YORK, 26. — Silovit vihar je divjal nad pokrajinami vzhodnih držav ZDA na obali Atlantskega oceana. Računajo, da je izgubilo življenje vsaj 14 ljudi. V New Yorku je veter divjal s hitrostjo 104 km na uro. Njegova moč je bila tolikšna, da so se majali nebotičniki. od katerih so morali nekatere izprazniti. Po dolgem času se je nevv.vorškim občanom izpolnila dolgoletna želja, da bi videli čisto in jasno nebo nad seboj in ne svinčene gmote zastrupljenega zraka. posebnih zemljepisnih razmer na področju. Jez na reki Chitaga je zadrževal 6 milijonov kubičnih metrov vode, od katerih sta odtekla že dva milijona. Obstaja nevarnost, da se bo jez dokončno popolnoma porušil. Omenili smo že, da obstajajo velike težave za reševanje spričo težkih zemljepisnih razmer. Najbližje mesto kraju nesreče je Toledo, ki so policisti končno razpršili študente, so aretirali pet njihovih predstavnikov in so jih prijavili sodni oblasti, študentje pa so se vrnili na univerzo, kjer so imeli protestno zborovanje. RIM, 26. — Italijanski podtajnik Angelo Salizzoni in albanski veleposlanik v Rimu Ksenofon Mushi sta danes podpisala novo trgovsko pogodbo med Italijo in Albanijo. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve Novega sv. Antona; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Gor in dol po sred vasi; 18.45 Glasbena beležnica; 19.10 Zgodovina ital. političnih strank; 19.30 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Enodejanka: Gospa spre- meni kožo; 21.25 Zabavni orkester RAI; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 Menot-ti: Najpomembnejši človek. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Vaši pevci; 8.45 Barok v glasbi; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Beneške narečne pesmi; 17.30 Operni odlomki; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Četrtek; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.10 Oporečna premiera; 19.30 Francoske DUNAJ, 26. — Na procesu proti avstrijskima arhitektoma, ki sta zgradila plinske celice iin krematorije v koncentracijskem taborišču v Ausehwitzu, je danes pričala 64-letna zdravnica jugoslovanskega porekla Ella Lingens. katero so deportiran v zloglasno taborišče 20. februarja 1943, Zdravnica Je pred dunajskim sodiščem obudila spomine na tragične dni, ki jih je preživela v taborišču smrti. Povedala je, da se ji je nekega dne približal neki eseso-vec jugoslovanskega porekla, ki je zahteval njeno zapestno uro. Lin-gensova je odklonila in ga je vprašala, če je to obvezno. Nacist je odvrnil: »Tii se ne boš rešila, ker te bodo likvidirali, če ne boš umrla naravne smrti. Zato kar daj uro meni, ki sem tvoj rojak.* Priča se je tudi spomnila, da je neko noč slišala močno kričanje. I leži v odročni dolini na pobočjih vi-| šoke gorske planote. Kraj, ki je najbližji porušenemu jezu, je Pam-plona ter leži v višini 3.950 m nad morjem. Že sama ta višina jasno pove s kakšnimi težavami imajo reševalci opravka. Ti morajo hoditi po visokogorskem svetu, kjer je dihanje otežkočeno zaradi pomanjkanja kisika. Poti so seveda zelo dolge, kar zahteva mnogo časa za premike iz enega kraja v drugi. Preplavljeni del pokrajine leži pod globoko plastjo blata. Oblasti skušajo sedaj le storiti vse kar je mogoče, da bi pravočasno evakuirale prebivalstvo, to je preden bodo preostali milijoni kubičnih metrov vode zdivjali v dolino. Nove obtožbe proti Pentagonu za pokol v Mi Laju NEW YORK, 26. — Ameriški časnikar Seymour Herssh, ki je pred kratkim objavil v politični reviji «New Vorker* članek, v katerem je obbžil Pentagon in skupino visokih ameriških častnikov, da so prikrili točne podatke o pokolu v Mi Laju in Mi Kej’.i, je danes ponovno napadel ameriško poveljstvo časnikar namreč trdi, da so generali Pentagona prikrili veliko pomembnih dokumentov, ki bi privedli skupino ameriških častnikov, ki so se borili v Vietnamu pred vojaško ČETRTEK, 27. JANUARJA 1972 popevke; 20.20 Spored z Marcel-lom Marehesdjem; 21.15 Politična tribuna; 22.15 Glasba 7; 23.25 Koncert čelista Hansa Pischnerja. II. PRoGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15 30 19.30, 22.30 ,24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Sergiio Centi in Astirud Gi-berto; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.00 Oddaja o olimpijskih igrah; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 »Supercam-pionissimo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.20 Dirigent Herbert von Karajan; 13.00 Medigra; 14.00 Mezosopranistki Gabriella Desanzon in Grace Bumbry; 14 30 Plašče; 15.30 Glasba XX. stoletja; 18.45 Paul Valčry; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 21.30 Wagnerjeva opera: »Leteči Holandec*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Schubertove simfonije; 9.45 Ital. sodobna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Dvorakove komorne skladbe; 13.20 Opera: «Haith»; 14.30 Skladbe za klavir. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00, 12.00, 13.00, 14.00 15.00. 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Oper na matineja; 9.05 Za šolarje; 9,35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Blodek: odlomki iz opere «V vodnjaku*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; '13.15 Zabavna glasba; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14 30 Z ansamblom Ko Je pogledala skozi okno, je videla kakih deset tovorniafcov nabito polnih ljudi, ki so vozili proti krematoriju. Četrt ure pozneje pa se je iz krematorijevega dimnika začel dvigati gost dim. Ldngensova je priznala, da so nekateri esesovci in nekateri zdravniki skušali kdaj rešiti iz krematorija kako lepo judovsko dekle, tako da so jo zamenjali s kakšno osebo, zdravstveno stanje katere je bilo že brezupno. Zloglasni zdravniški poveljnik dr. Men,gele pa je preprečil ta način reševanja, tako da je ukazal vsem zdravnikom naj pripravijo zdravstveno kartele vseh bolnih jetnikov. Če se je bolnik moral zdraviti več kot tri tedne, so ga takoj odpeljali v plinsko celico, če pa so predvidevali krajšo dobo zdravljenja, je bolnika izgnal iz ambulante po treh tednih, kar je pomenilo skoraj gotovo smrt. sodišče zaradi grozodejstev, ki so iih zagrešili nad vietnamskim civilnim prebivalstvom. Nepozaben rojstni dan LONDON, 26. — 26-letna angleška gospa Smith se bo verjetno še precej časa spominjala svojega rojstnega dne, ki ga je praznovala danes, ker se ji je pripetila neverjetna nezgoda. Njen mladi soprog ji je za rojstni dan kupil nenavadno darilo: pri starinarju je namreč kupil pravi srednjeveški »deviški pas* in ga je ponosno nesel ženi. Ta je bila tako navdušena nad nenavadnim darilom, da ga je hotela za šalo takoj poskusiti. šala pa se je kmalu spremenila v tragedijo, ko se je gospe Smith približal njen triletni sin, ji vzel ključ »deviškega pasu* in ga vrgel skozi okno. Ključ je izginil kot kafra in gospa Smith je morala poklicati na pomoč gasilce, da so jo z velikanskimi kleščami rešili nezaželenega «devištva». Ko je bia «operacija» končno zaključena, je gospa Smith priznala, da ne bo kar tako pozabila tega rojstnega dne. »Gasilci so se smejali kot nori, meni pa ni bilo prav prijetno* je zaključila gospa Smith. Jožeta Kampiča; 14.45 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Modema orgelska glasba; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Vieroslav Matušik; 17.10 Koncert poslušalcev; 18.15 Godala v ritmu; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč. o-trocil; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Frank Martin in Aleksander Skrjabin; 23.05 Literarni nokturno; 21.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Popevke na tekočem traku. ital. televizija 10.30 TV v šoli; tečaj angleščine; 11.30 Srednja šola; 12.00 Višja srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja: Življenje v Jugoslaviji; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli, ponovitev; 17.00 TV za najmlajše, Zgodbe v slikah; 17.15 Spoznavajmo živalski svet; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Rodila sem se svobodna; 18.45 Anketa o poklicih; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šoort in kromke; 20.30 Dnevnik. 21.00 Politična tribuna 2130 TV priredba: «Mirna vest*; 22.15 Poje Gabriella Ferri; 23.00 Dnevnik II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.30 «Rischia tutto*; 22.30 Svet pri obedu. JUG TELbVGf I JA 17.50 Tiktak: Deček Jarbol; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Boj za obstanek — film; 19.00 L. Bernstein predstavlja: Anatomija orkestra; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Četrtkovi razgledi; 21.20 G. Boc-caccio: O dobrodušnem menihu (Dekameron); 22.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Celovečerni film: »Di-nosaver se prebuja*. liiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiimniiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V LIVARNI ITALSIDER V MESTU NOV! LIGURE Tragična smrt delavca med valji tekočega traka Danes triurna vsedržavna stavka kovinarjev - Odgovornost uprave Italsider za stalne nesreče na delu NOVI LIGURE (Alessandria), 26. STRAŠNA KATASTROFA V VISOKOGORSKEM SVETU KOLUMBIJO vodah porušenega jeza življenje vsaj 60 ljudi Porušeni jez leži v bližini venezuelske meje TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI PO PETIH URAH ZASEDANJA VISOKE DENARNE KAZNI SKUPINI 15 TIHOTAPCEV Obsodili so jih no skupno skoraj milijardo lir denarne kazni Po petih urah zasedanja je sinoči 'tržaško kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Ligabue (tož. Ta-vella, zapis. Federici) obsodilo skupino 15 pomorščakov, ki so jih dolžili tihotapstva cigaret ter kršitve nekaterih členov pomorskega zakonika, na več milijonov lir denarne kazni ter na manjše zaporne kazni. Kot znano je proces, ki se je pričel že pred enim tednom, nadaljeval pa prejšnjo soboto, zadeval tihotapsko dejavnost grške ladje «Kit-hira*. Med svojim zadnjim pristankom v Trstu so financarji zasledili na ladji skrbno skrite zaboje, v katerih je bilo 30 kg cigaret vrste Astor in Manlboro. Preiskovalci so ugotovili, da so bile najdene cigarete le neznaten del večjega tovora 7.700 cigaret. Te so pomorščaki nakupili v Dubrovniku in jih nato prepuščali tihotapcem ob italijanski obali med Ravenno in Benetkami. Včerajšnja razprava se je pričela ob 9. uri zjutraj. Najprej j,e spregovoril javni tožilec, ki je predlagal za obtožence skupno 12 let in 4 mesece zapora ter pet milijard lir denarne kazni. Za njim je spregovorilo osem branilcev, državno finančno upravo, ki se je predstavila kot prizadeta stranka, pa je predstavljal odv. Scotti. Po govoru zadnjega branilca, odv. Kostorisa, so se sodniki ob 17.30 umaknili v posvetovalnico, iz katere so prišli pet ur kasneje, ob 22.30. Kazen so tako porazdelili: 34-letnemu Luciu Pozzettiju iz Trsta 7 mesecev zapora ter 106.500.000 lir denarne kazni, 50-letnemu Mariu Pensu iz Cervie 10 mesecev zapora in 106.500.000 lir denarne kazni, 28-letnemu Robertu Tamagniniju iz Missano Adriatico ter 26-letnemu Corradu Russignanu iz Trsta 4 mesece in 20 dni zapora ter 72.500.000 den. kazni, 29-letnemu Francu Car-liju iz Trsta 2 meseca in 15 dni zapora ter 72.500.000 lir den. kazni, 36-letnemu Giacomu Besednjaku iz Trsta 20 dni zapora ter 13.000.000 den. kazni ter 50-letnemu Ferdinandu Damianiju iz Forlija 1 leto in 1 mesec zapora ter 108.500.000 lir denarne kazni. Skupini osmih grških pomorščakov-obtožencev (vsi odsotni) pa so sodniki prisodili skupno 3 leta, 1 mesec in 15 dni zapora ter 2.017.500.000 lir denarne kazni. Vrh tega so sodniki sprejeli še naslednje ukrepe: za Damianija in 27-letnega poveljnika ladje »Kithira* Georgesa Ha-diannisa so sodniki sklenili, da morata biti po prestani kazni leto dmi pod nadzorstvom policijskih organov, Maria Pensa so proglasili za nevarnega zlikovca ter odredili, da mora po prestani kazni preživeti najmanj dve leti v delovni koloniji. Za Lucia Pozzettija so pre- klicali zaporni nalog in odredili njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora. Sodni zbor je nadalje izrekel še nekaj oprostilnih razsodb za manjše prekrške, obsodil vse obtožence na denarno odškodnino finančni u-pravi ter sklenil zapleniti grško ladjo, dva motorna čolna, štiri avtomobile ter ves tovor pretihotapljenih cigaret. Tri javne skupščine rajonske konzulte za Barkovljc-Rojan-Greto Rajonska konzulta za Rajon, Greto in Barkovlje prireja tri javne skupščine s prebivalci omenjenih če-< trti za razpravo o temi »Vprašanja in zahteve naše četrti, ki jih bomo predložili občinski upravi, na osnovi katerih bomo terjali potrebne posege v okviru netletnega načrta za dobo 1972- 1977*. Skupščine bodo za Barkovlje jutri, v petek, 28. januarja ob 20.15 v barkovljanskem občinskem rekreacijskem centru «Stuparich* (Mira-marski drevored 131); za Greto v torek, 1. februarja ob 20.15 v žud-nijski dvorani (Ul. Carmelitani 10); za Rojan v petek, 4. februarja ob 20.15 v mladinskem oratoriju (Ul. Moreri 24). Sporočilo upokojencem z jugoslovansko pokojnino Opozarjamo upokojence, ki živijo v Italiji in dobivajo jugoslovansko pokojnino, da 1. februarja letos zapade rok za predložitev «potrdila o življenju*. To se pravi tistega potrdila, da «je upokojenec še živ in da ni v nobenem delovnem razmerju*. Ta potrdila morajo upokojenci (mislimo za tiste, ki dobivajo jugoslovansko pokojnino) predložiti dvakrat letno: 1. februarja in 1. avgusta. V primeru, da bi ne pravočasno predložili teh potrdil, bi seveda prišlo do nevšečnih zavlačevanj pri izplačevanju pokojnin. Za vse potrebne informacije se lahko obrnete na patronat INAC, Ulica Geppa 9. telefon 35-458, ki bo poskrbel tudi za predložitev teh potrdil. Uradi so odprti vsak dan od 8. do 14. ure, v četrtek pa od 8. do 12. ure in od 15. do 18, ure. Sestanek odbora Sindikata slovenske šole Jutri, v petek, 38. februarja, bo sestane’- odbora ob 16. uri v Ul. Geppa 9. Sindikat slovenske šole Ruzzier podlegel hudim poškodbam Prejšnjo noč je 48-letni RuggcL Ruzzier iz UL Molin a Ven to,'P se je predvčerajšnjim zrušil s komandno kabino žerjpr ki ga je upravljal, podlegel. F škodbam. Na sliki pok. RuzZlCf ki je med delom na gradbišču L Sv. M. M. sp. verjetno napr® usodno napako in je pritisnil L gumb, ki je žerjav pognal nap1* namesto nazaj. Kabina je tako šla s tira iri potegnila za, 25 m' visoki žerjav, izpod katej" so potegnili hudo ranjenega ™ zierja. Aretirani ropar 52-letnega težaka Predvčerajšnjim zvečer je pina štirih dolgolascev zvabila ' letnega težaka Carla Bertanija Industrijske ulice v fiat 500, s J* terim so ga odpeljali na trbiš* cesto. Pri vojnem muzeju na PL stom so moža oropali in ga PU*L li na cedilu, tako da je moral r v Trebče. Policija je takoj dila enega od roparjev in Sto 22-letnega Jessyja Jamesa Gr<^ »Ul. ■ del Bosco 1. Policijski agenti, gasilci in osi^ Rdečega križa je moralo včeraj v » R. Manna 22, kjer Olga Lavren-por. Martellanf ni hotela odpreti sV, hčeri. Gasilci so morali skozi okn°,.,j stanovanje, kjer so žensko izr°j. bolničarjem. Ti so jo odpeljali v j, mšnico, od tu pa v svetoivanS* umobolnico. Včeraj se je pri Grandi Motor! Pj petila nesreča, katere žrtev je bil letni uslužbenec podjetja CianocW". Virgilio Pagliani. Ponesrečenca sjL, rešilnim avtom GM pripeljali v nišnico, kjer so ga s prognozo vanja v 10 dneh sprejeli na nevN rurškem oddelku. ENOBARVNI JAOUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ: SILAN TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV OO TRST Viale XX Settembre, 16 - Tel. 73.02.98