sglet Gorenjski časnik od leta 1947 pävi rki5t)iroi>ntk ihdnik Cokeniec ifta iooo PETEK, 04. AVGUSTA 2006 Leto LIX, §t. 62, cena 290 SIT, 19 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: Maki(a Volčjak oh torkih in ob petkih naklada: 22.000 rzvodov «^•WW.GORfNlSKrC. LAS. St Lokahe vo itve / o kto b ra Predsednik državnega zbora France Cukjati je včeraj podpisal akt o razpisu rednih volitev za župane in za člane občinskih svetov. Danica Zavrl Žlebir sednik parlamenta. Ob tein tos volili J400 občinskih je občanke in občane pova- svetnikov. Za izvedbo ne Ljubljana • Nove župane in bil, na) se v čim več)em šte- skrbijo občinske občinske svetnike bomo vo- vLlu udeležijo volitev, spod- misije v sodelovanju z izlili v nedeljo, 22. oktobra, jc bud£ pa jili je tudi, naj se ti- publiško volilno komisijo. včeraj razglasil predsednik sti, ćutijo dovolj spo- Nekatere občine v prvem državnega zbora France sobne stopiti na politično krogu še ne bodo dobile žu-Cukjati. Dan, s katerim ste- pot, opogumijo za kandida- panov, potreben bo drugi če j o roki za začetek volilniJi turo. Zlasti to povabilo velja krog, o katerem odloči re- opravil, je 21. a^ust. ko za državljanke, kajti novost publiška volilna komisija. na upravnih enotah že mo- letošnjega volilnega zakona Drugi krog je lahko najprej goče potrjevati obrazce so tako imenovane "ženske $. novembra, najkasneje pa nega kroga pa je 12. novem- podporo kandidatom. Lokal- k-vote", oziroma 2o-odstotna tri tedne po prvem, najver-ne volitve bi bile lahko naj- obvezna zastopanost obeh jetnejši datuni dmgega prej 10. septembra, vendar s so oktobrski rok določili zaradi novih občin, ki so nasta- vah bomo volili 210 župa- le letos in za izvedbo volitev nov, 193 dosedanjim obči- ne kampanje bo 22. septeni- Na letošnjih lokalnih volit- ber Uradni začetek predvolil- potrebujejo nekaj več časa, je ob razglasitvi datuma kalnih volitev potrdil pred- nam se )e družilo še 17 novih. V vseh bodo občanke in občani le- bra 2006. letošnje lokalne vohtve bodo že četrte v samostojni Sloveniji. France Cukjati razglaša datum lokalnih volitev. / ^oro.cofuzoKAvoć PBFIA Z Janezom Janšo na Kredarici vc^^v^ Ko je bil janež {ansa pogovarjali na Šman na Triglavu. su do gora. * ft mo se z njim ranjem. Zdaj, njim sreča predvse v so oživlja na vrhovih svetovne politike, se bo z njim ist Miha NagliČ. ja bo v Triglavskem domu na Kredarici , 5. avgusta, ob 19. uri. Vabljeni! <3 ljubljanska banka Nov^ l/ubfjanska Ifanka d d, l/vbf/ana Podružnica Gorenjska in Kamnik, Koronu c»ia I Kranj, celefon: (04) 4) 60, feK:(tl4) W 4161 Podpisana pogodba za gradnjo vrtca nega ponudnika iz Celja, ....................................... vendar je državna revizijska Kamnik • Gradnja težko pri- komisija zahtevek pritožni- čakovanega novega vrtca na ka zavrnila. Gradbeno obrt- Perovem, kamniškim niŠka dela izgradnje vrtca malčkom v osmih oddel- bodo po pogodbi občino sta-kih. od katerih bodo Štirje la slabih 573 za najmlajše, on o v e pa za jev, §e dodatnih dobrih 37 starejše, ponudil približno milijonov pa bodo plačali 150 mest, je še korak bližje kamniškemu podjetju Bni- k uresničitvi. V sredo ie žu- ma. d. o. o.. pan Tone Smolnikar na- za vso opremo. Vrtec mora mreč podpisal gradbeno svoja vrata odpreti do začet- pogodbo z Janezom Zor« ka prihodnjega manom, direktorjem k^m- leta. ja SGP Gra- Nov vrtec bo pomembna ditelj, ki je bilo izbrano na pridobitev za varstvo javnem razpisu, na katere- predšolskih otrok v kamniš- i občmi, čeprav z njegovo zgraditvijo vsi problemi na ga se )c sicer ponudnikov. Razpis se je nekoliko zavle- tem področju Še ne bodo kel zaradi pritožbe neizbra- rešeni. \ Vn h Gorenjska üfe^ Banka TUDI V SVlCARSKIH FRANKIH anes izi novi % i Za 150 tolarjev (0,63 Eura) drobiža na prodajnih mestih Dela prodaje in na poštah ali po naročilu v Gorenjskem glasu tel.: 04/201 42 41. ema: POHODNIŠTVO GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi^g-glds.si www.gorenjskfgias.si 62 AKTUALNO Fantje, to so vaše kosti, vaši sinovi! Said Slavec m Saia Oeržina sta zaslužna, da je postala Ruska kapelica pod Vriičem dejavnik sodelovanja med Sloenik, ki je v letih 'S Ü del ceste u s 1957 in I proti koči na Gozdu, "Pri 2 gradnji ceste so našli veliko kosti in da se niso raztresle, je oče aa lastno iniciativ«» po- Rusko kapelico so postavili leta 1916 sami ruski ujetniki v spomin sojetnikov, k! jih je iz. marca 1916 ob gradnji ceste na prelaz Vršič zasul snežni plaz. Med prvo svetovno vojno je bila namreč Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov in preko Vršiča je potekala oskrba soške fronte. Za cesto so pod nadzorom avstrijskih vojakov skrbeli ruski vojni ujet« niki, ki so tudi odmetavali ogromne količine snega. Nekega dne • po pripovedovanju je bilo to 12. marca 1916, so v Kranjski Gori zazvonili zvonovi. Ogromen snežni plaz je zasul rusko taborišče na Vršiču. Pod snegom je našlo smrt več kot tristo ujetnikov in kakih deset stražarjev. Natančnega števila ni bilo mogoče ni- s^ia^N^'kösmkoTpiiam^^^^ in v čudovito petje, inbmna pro- ugotoviti. Koliko je vršiška cesta zahtevala vseh njei so shranili najdene ko- slava. " Po dnigi svetovni voj- ^rtev • mrtvih zaradi naporov, lakote, bolezni, muče-s ti. Spominjam se Rusov, so prihajali sem. Saša Slavec ni je tovrstno srečevanje nja v leh grozljivih treh letih soške fronte, ne bo niko- inrlo, nekateri od ruskih pri- li znano, je zapisal Vid Čeme v knjigi Borovška vas • smo jih na kavo, čaj in iz tega jateljev so pomrli, drugi so monografija o Kranjski Gori. je zrasla tradicija vsakoli^tne- bili po Slavčevem pripovedo- ga srečevanja, vedno n;i za- vanju politično preganjani, dnjo nedeljo v jidiju, na dan Kasneje je organiziranje sre- Fantje, lo so vaše kosti, trgovino Sergeju Glazije- svetega Vladimirja," pripove- čanj prevzel ži- vaši sinovi, pridite sem," To vu s pobudo za srečanje in že duje sobcsednik. Prihajali so velj v Sloveniji in po Slavče- se je dogajalo leta 1092, ko je julija iggz so visoki ruski zlasti ruski emigranti, ki jih je bilo veliko v Beograda in vih besedah je dogodek postal nekakšen nadon aiistični na Bledu potekala konferen- gostje priSli na prvi obisk k ca o piivatizadji, \q so se je Ruski kapelici- Odtlej so pri- Vojvodini in po Slavčevih be- piknik pravoslavcev. "To pa je udeležili tudi ruski reformi- pravili že petnajst slovesnosti sedali je to zanje pomenilo mene zmotilo in sem ob prvi sti. še isto leto sta Saša Slavec na zadnjo nedeljo v juliju, neke vrste domovino. "Pripe- priložnosti, ko sem prišel v in Ljubo Sire pisala pismo te- običajno je bil dogodek manj-Ijali so svoje otroke, bilo je stik z mskimi reformisti, de- danjemu ministru za zuna- ši, intimnejši. Letos, ob 90- letnici kapelice, pa je bila vesnost velika, posebno težo ji jt dalo pokroviteljstvo predsednika slovenske vlade Janeza lan^e, udeležili pa so se j v •s 13 Saša Slavec in Saša Ceržina sta položila venec k Ruski kapelicL rudi visoki predstavniki ruske in slovenske polidke, cerkve in diplomatskega zbora. Eden glavnih organizatorjev Saša Geržina, predsednik društva Slovenija - Rusija, se je posebej zahvalil požrtvovalnim domačinom, ki so vsa leta skrbeli za kapelico, po-kojnemii Jožu Slavcu, ki je ob gradnji ceste leta 1938 zbral kosti in postavil piramido, njegovemu sinu Saši Slavcu, ki nadaljuje tradicijo, omenil pa je tudi kranjskogorskega župnika Marka Benedika, ki je kot katoliški duhovnik redno molil za duše pravoslavnih bratov. Vi ŠARI E Srečanje treh Slovenij Rafaelova družba, organizacija katoiüke Cerkve, ki skrbi za : Kranjska CoRA i Umetniki za Karitas ike. ki so jih umetniki naslikali na koloniji na Sinjem Slovence po svetu, in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov i vrhu nad Ajdovščino, bodo na ogled tudi v Kranjski Gori. Raz-bosta priredili v nedeljo, 6. avgusta, na Svetih ViŠarjah nad i stavo bo v nedeljo, 6. avgusta» ob 17. uri v Hotelu Kompas od- Trbižem v Kanalski dolina Srečanje treh Slovenij: vernikov iz ! pri skogofski župan jure Žerjav. Da bf omogočili ogled Slovenije in Slovencev iz zdomstva In Izseljenslva. Ob 8. uri se : čim več ljudem, so slike razstavljene po hotelih, pa tudi v Ljud- bo začel križev pot na 650 let stari romarski poti od Žabnic do ! skem domu v Kranjski Gori. Projekt (Jmetnikl za Karitas bosta i7C>o metrov visokih Vi$arij. Ob pol enajstih bo pred cerkvijo ; na odprtju predstavili Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Žajr, v na ViŠarjah ali v bližnjem domu dr Kajetan Gantar predaval o ; kulturnem programu pa bosta nastopila meSanl pevski zbor iz dr. Lambertu Ehriichu, ki se je rodil v Kanalski dolini, ob 12. uri • Kranjske Gore In zmagovalka mednarodnega tekmovanja v pa bo maša.). K. i igranju na klasično kitaro Natali Horvat. J. K. Ohranitev kulturnih spomenikov Stoian Sa}£ tor. Med štirimi gradovi ?rt3 dva ............................................................................v Preddvoru • Hrib in Dvor. Na Preddvor • Vodstvo Občine slednjem so letos s pomočjo Preddvor je ob sodelovanju dilave obnovili streho. Kot je kranjske enote Zavoda za var- predlagaj svetnik Slavko Pre-stvo kuitume dediščine RS dalj zdj, bo treba poskrbeti tudi za časa pripravljalo dokument, ki zaščito pred nedavnim odkrije namenjen trajni ohranitvi in äh fresk in že dolgo propadajo-posebnemu družbenemu var- äh grobnic. Župan Franc Ekar stvu kulturnih vrednot na ob- je ugotovil, da je to ena od bo- močju obäne. Z odlokom o dočih nalog. Ob tem bi kazalo ra^lasitvi kulturnih spomeni- uresničiti zamisli o arheolo- kov želijo tudi povečati njihovo škem parku, ki bi lahko bil del pričevaJnost in predstavljanje muzeja v gradu Dvot. Za po- kulturnih vrednot ter spodbu- memben dosežek je oaiaäl iz- diti učno-predstavitveno in ločitev dveh parcel iz komplek- znanstveno raziskovalno delo. sa Dvorski trg. Gre za nekdanji Na seznam so uvrstili 69 ^jski vrt kj^ bodo lahko za- dragocenosö, med katerimi so čeli graditi dolgo načrtovani tr- arheološki spomeniki, ^odo- govski center v Preddvoru, vinski, umetnostnozgodovin- Grad Hrib bo še naprej name- ski in arhitekturni, etnološki in njen za turistično dejavnost tehniški spomeniki. Za spo- kateri bodo po dogovoru z menike so predpisali tudi var- Upravno enoto smeli nadalje- stveni režim, ki ga bo treba vati tudi poročne obrede v graj- upoštevati pri posegih v pros- ski dvorani. V gradu Hrib, ki je dobil novega gospodarja, bodo še naprej poročni obredi. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA NAMESTNIKA ODGOVORf^E UREDNICE UREDNIŠTVO NOVINAR)|.UREON ßo§^an Bogataj, Alenka Brun, (gor Kavčič, Jože KoJnjek, Uria Petemek, Sto}in Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zap^otnik Danka Zavrl Žlet^r, Suzana P. Kovačrči Šte^n Žargi: stalni iodelavcf: jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ma^aŽ GregoriČ, Mateja Rant, Miha Nagiić, Mifeoa Miklaväd, Simon tubic. ja Bertoncelj, Igor Žeriav 08U KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, TrN^kd TtHNIČNI UREDNIK Cr«ga Flajmk FOTOG RAF1) A Tina Doki, Gorazd Kav0č, Gorazd L£mRlCA Marjeta Vozlič VOD]A OGLASNEGA TRŽENJA VODJA MARKETINGA Petra Keižar COPEN|SKl CLAS r^sistrir^ns bl^govnj m slorirvena znamka pod ix. 9771961 pr (j^ddg RS z^ lastnino Ustanovitelj in izdajatclf! Goreri|$l;i glas« d.0.0 , Kun^ Dir^prica: Mdrrja VoKjak f Naslov: Zoisova 1, aooo Krani f TH.: 04/201 42 00. 04/20^ 4Z c^^aiT; ma^ oglasi in c^mrtnicc lek: 04/20t 42 47 fspfciem na avtomaTskem odzivniku 74 ur dnevno); uradre ure: vi2k delovni ddrt od 7 do ure / Corenpsk^ {las je poltednik. ahaja ob torkih sn peilrih, v nakladi 23.000 isvodov f ftrdn^ prilog. Moja Cofenj$ka, Letopis Co/enjska (enkrat le(no)^ Na potep ir\ sedern lokalnih pri^ og / Tisk: Šn, d d., Lpubl^ana j Naro^na: tef ^ 04/201 42 41 / Cena izvoda: 2^0 SiT/1,21 EUR» eina narodnir^a* iOA&o EUR. Cene v drugi valuta to prerijur>ane po cen- (Qlnem pacrletnem tečaji/ {1 EUR ft 64 SIT) Redni plafnit;i imdjo to % popu&tft, letni S popu$U; naročnina toj^no: EUR prere^gnano v tolarje po scednjerti Ire Sloveviije; v cene je vnčunan DOV po stopnji naročnina se upoiteva od tekoče iiev^lke fasopisa do pisn»« preklica, ki veha o^ ta^eik« natkdnjeia obratun$km cbdgbra as rte siofitvef u; oeasno trženj« te to\ 4) 48^ 4 GORENJSKA GORENISKl CIAS petek, 4- avgusta 2006 KRATKE NOVICE Bled Izbrali bodo najlepše hiše in ulico "Tudi letos je glavna dejavnost Turističnega društva Bled ocenjevanje urejenosti hiŠ in njihove okolice, ki jo vsako leto pripravimo v okviru akcije TZS Moja dežela • lepa in gostoljubna. Tričfanska komisija, pod vodstvom podpredsednika Vladimira Siliča, v teh dneh, ko so balkoni in vrtovi v razcvetu, izbira najlepše med lepimi v kategorijah zasebne hile, kmetije, turistični infrastrukturni objekti in hoteli. ^Jamesto priznanj, k\ smo jih vsako leto podeljevali, nameravamo "zmagovalce" popeljati na izlet v enega od najlepše urejenih krajev v Sloveniji. Že tretje leto zapored pa bomo izbrali tudi najlepšo ulico na Bledu in jo razglasili sredi avgusta," pravi Vanja Plber iz blejskega Turističnega društva. Prav tako v teh dneh na Bledu nameravajo označiti dve novi sprehajalni poti do dveh najdebelejših dreves v blejski občini, in sicer do najdebelejše bukve in smreke. "Na začetku obeh poti in ob obeh drevesih bomo postavili table s podatki, do njiju pa bodo pot označevale posebne usmerjevalne table. Obe poti bosta vključeni tudi v karto sprehajalnih poti, ki mamo v načrtu," dodaja Piberjeva. V. S. Kranj Svetovni teden dojenja Letošnji svetovni teden dojenja od i. do 7. avgusta zaznamuje geslo 25 let podpore dojenju. Če ima mati težave z dojenjem, se lahko obrne po pomoč- V obeh gorenjskih porodnišnicah organizirajo tudi enourne tečaje o dojenju. Na |e-senicah je to vsak prvi četrtek v mesecu ob 10.30 na porodniškem oddelku tamkajšnje bolnišnice, v kranjski porodnišnici pa vsak Četrtek prav tako ob 10,30. Na Gorenjskem pa obstajajo tudi skupine za podporo dojenju: na Jesenicah se sestaja vsak prvi četrtek v mesecu ob i8. uri v prostorih vrtca na Tavčarjevi 21, v Škofji Loki deluje svetovalka La Leche League Slovenije, ki enkrat mesečno vodi skupino o dojenju, za nasvete glede dojenja pa sta 24 ur na voljo telefonski številki porodnišnic v Kranju (04/208-28-32) in na Jesenicah (04/586-83-22). D. 2. KI^njskaCORA Praznik Kranjske Gore Sedmi avgust je praznik Občine Kranjska Gora. Ob tem v občini pripravljajo vrsto dogodkov. Že sinoči so jeno poslopje Liznjekove domačije, ki je bilo poškodovano v požaru. Občina Kranjska Gora je za obnovo zagotovila devet milijonov tolarjev, je povedala direktorica Cornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič, med drugim pa 50 uredili prostor za poročne slovesnosti in kulturne orireditve I & skodlami ter zamenia streho, V prostoru je na ogled razstava lutk učencev OŠ Poldeta StražiŠarja z Jesenic Pravljična bitja izpod Triglava ter likovna dela 27. planinske slikarske kolonije Vrata 2006- V sklopu praznovanj bodo danes ob 1$. uri na gradbišču ob Čistilni napravi Tabre postavili temeljni kamen komunalne baze in reciklažnega dvorišča, pričetkom ob 8. uri Izpred TO Kranjska Gora pripravljajo An- drejčkov pohod na Vitranc in Cipernik, Osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 6. avgusta, ko se bo ob 20. uri na Trgu na Gorici pričela proslava. Na njej bodo podelili tudi letošnji ob* Činski priznanji Juretu Koširju in janežu GoriŠku. Prvi bo prejel srebrni grb občine ob zaključku uspešne smučarske poti, drugi pa zlati grb občine za življenjsko delo. V ponedeljek pa bo župan Jure Žerjav obiskal tri občanke, ki so ali Še bodo v letu 2006 dopolnile 90 let. U. P. ! I Spoštovane občanki in občani, ob prazniku naše občine vam iskreno čestitamo. i ¥ Zupan Jure Žerjav in občinski svet Graditelje bo varovala Barbara Delavci družbe SCT, ki na trasi avtoceste Podtabor • Peračica že vrtajo 260 metrov dolg predor Ljubno, so na začetku predora postavili kip svete Barbare, zavetnice rudarjev in predorskih delavcev. CvTTO Zaplotnik Ljubno • Diužba za avtoceste (Dars) je gradnjo približno pet milijard tolarjev vrednega avtoceste od Podtabora do Peračice za» upala gradbenima podjetjema ser Ljubljana in Primorje Ajdovščina. Celotni odsek je že kar nekaj časa živahno gradbišče, graditelji "spajajo" viadukt LeŠnica, viadiikt Ljubno in pripravlja' jo temelje za stebre viadukta PeraČica, sredi julija so delavci SCT-ja začeli graditi še predor Ljubno, za katerega je pogodbena približno 17 milijarde tolai-. Kot je povedal Franc 4 Kramberger, v SCT-ju direk- Kipec svete Barbare, zavetnice rudarjev in graditeljev predorov, je odkrila Metka Černelč z tor projekta Predori, gradijo ministrstva za okolje in prostor. /Foto; cora^d k.vci« Ijubenski predor s konven- cionalno predorsko opremo po novi avstri sproti zagotavlja stabilnost predora in preprečuje delovanje zemeljskih pritiskov. nega izkopa 225 ineCtov. na sevemi strani In južni strani pa sta predvidena Še pokrita vkopa skupne dolžine 35 metiov. V notranjosti bo svete Barbare kot zavetnice nelČ, generalna direktorica rudarjev in graditeljev pre- direktorata za prostor na dorov na začetku vrtanja 121 ministrstvu za okolje in pros- , blagoslovil ga je Ijubljan- prostora za dva vozna pasova, kip svoje zavetnice, ki naj bi dolžinskih metrov, v celoti pa odstavni in robni pas. dan, ko prebijejo predor. Graditelji predora Ljubno so ski pomožni škof dr. AJojz Jamnik, slovesnosti pa sta se udeležila ttidi Ivan Zidar. varovala pred pretečimi ga bodo dokončali do oktobra Pri gradnji predorov sta že nevarnostmi, postavili v sre- predsednik uprave SCT, in priliodnjc leto. Dolg bo 260 po tradiciji pomembna dva metrov, od tega in- do^odka: postavitev kipa do, odkrila ga je botra predorskih delavcev Metka Čer- Rajko Siročič. predsednik xiprave Darsa, Pred pomembnimi projekti Ob 7. avgustu, prazniku Občine Kranjska Gora, smo se pogovarjali z županom juretom Žerjavom. UrIa Pet^rnel "Čakali smo na soglasje slednjih letih pa na obnovo ministrstva za zdravje, ki bo čaka še telovadnica ob šoli," Občino v prihodnjih mese- projekt, vreden 75 milijonov cih čaka kar nekaj zelo po- tolarjev, sofinanciralo v višini Kako je z gradnio doma sta-membnih projektov, eden 20 odstotkov, Dela bodo za- rostnikov? od njih je začetek gradnje komunalne ba^e na Tab- rah. pa zapre pritličju Obenem bomo uredili do novo esem, gre ambulant v "Ta mesec imamo dogovorjen sestanek na ministrstvu za delo, družino in soci- "Morda se bo zdelo, da s stop, pridobili pa smo t\idi že alne zadeve, na katerem se bomo skušali dogovoriti za dislocirane projekti začenjamo relativno gradbeno dovoljenje za pre- pozjio, kajti za nami je že več novo ostalega dela stavbe in v naslednjih dveh letih bomo v enote odprtje Doma dr. Franceta nega naročanja in pridobiva- mansardi uredili šest nepro- fesenice. Prostor imamo za- kot pol leta. A postopki j nja soglasja ministrstev žal fitnih stanovanj." vzamejo veliko časa. Eden velildh projektov, ki sc jih lo- Čakajo vas tiidi dela na cest- tevamo, je gradnja komunal- nem področju, kajne? Takoj po poletni sezoni bomo pričeli z obnovo Do- gotovljen, s sklepom občinskega sveta pa tudi deset odstotkov sredstev za invesHci- ne baze in reciklažnega rišča na Tabrah. Komunala je deset let delovala v slabih rov^ke ceste od Irga na Gori- kot podelitev koncesije." jo. Dom bi bil tako v j mreži, zgradila bi ga država, kat se nam zdi pogoj ih. več i no stroj n ega parka so imeli kar na pros- ci do križišča z Vršiško cesto. In še beseda o Pianici... "Veseli me, da smo z ministrom dr. Milanom Zve-rom uspeli Planico uvrstiti tem. Celoten projekt je vre- tolarjev, od tega smo 80 od- zadevanja za gradnjo Slo onov Že dalj časa tečejo tudi pri- med tiste projekte, ki jih bo letih vlada v n den 500 milijonov tolarjev, poleg garaž, ser^snih delav- stotkov uspeli pridobiti na ministrstvu za lokalno samo-nie in upravnega dela pa upravo in regionalno politi-bomo uredili tudi zbirni cen- ko." ter za odpadke. Projekt je venskega planinskega mu- nancirala s pomočjo evrop- žeja v Mojstrani, ste naredi-11 kak korak naprej? II Planinsko društvo je kan- ni s 94 m skih sredstev. Projekti ure-Planice so o vrednote- i evrov. Nuj- didiralo na razpisu za sred-tako velik, da bo potekal po Zelo velika investicija je ob- stva norveškega sklada in od-fazah, fmandrali ga bomo v nova osnovne šole v Moj- govor Še čakamo. Projekt je naslednjih dveh prora6inih, strani, kako potekajo dela? vreden kar 700 milijonov to- na j ti vor dela pa bi moraJa biti zaključena prihodnje leto." II Kljub nekaterim težavam, lariev in je za občino enostav- no pa vsemi vpletenimi. V zvezi s Planico je pomembno tudi to, da je v pripravi projekt dvosedežnice. ki bo skaka l- ZaČenja se tudi težko priča kovana obnova zdravstvene s katerimi se soočajo pri ob- no prevelik zalogaj. Dobro pa ce pripeljala na vrh velikan- novi, sem prepričan, da bodo je, da je gradbeno dovoljenje ke, obenem pa povezala dela končana do konca avgu- pridobljeno, kar je osnova za Planico s smučiščem Mašta. Naložba je vredna več kot kandidiranje na različnih cesnovc. Z gradnjo bomo ga doma v Kranjski Gori... 200 milijonov tolarjev, v na- razpisih II začeh pomladi." GORENJSKI GUS petek, 4- avgusta 2006 GORENJSKA 5 Šenčur Entente Florale Šenčur s Sred mesta in vasi. Simon Šubic Šenčur • Minuli ponedeljek popoldan se je v Šenčurju in Srednji vasi mudila dva- iiajstčlanska mednarodna komisija, ki v okviru tekmovanja Entente Florale ocenjuje urejenost krajev. Tekmovanje Entente Florale promovira bolj zeleno in prijazne okolje v evropskih mestih in vaseh. V njem sodeluje 12 držav, med njimi od leta 1998 tudi Slovenija, ki vsako leto Med ogledom ^rne cerkve sv. jurija oor^rdK^.» na tekmovanje prijavi kraja, ki sta se dobro odrezala na pelico in cerkev sv. Katarine katere ima največ zaslug nacionalnem tekmovanju in Radegunde v Srednji vasi. uslužbenka občinske uprave pokopališča, javorovim drevo redo m s redi Š enču r j a, Turistične zveze Slovenije ogled pa so zaključili pri več Vesna Bolka," je pojasnil zbirnim centrom, prijetno "Moja dežela • lepa in gosto- kot 200 let stari hiši v Srednji šenčurski župan Miro Ko- pa so presenečeni tudi ljubna. II vasi, ki jo je lastnik Janez De- zelj. nad naSo športno dvorano in Šenčur je lani v tekmova- bevec povsem obnovil, ob Kakšno oceno so si prislu- nasploh nad pogoji, ki jih nju turistične zveze dosegel njej pa lepo uredil tudi sadni žili, bodo Senčurjani izvedeli nudimo šolski mladini, driigo mesto v kategoriji ma- in cvetliCni vrt. .^clc 15, septembra na za- športu m rekreaciji. Zelo ve- lih mest, v kategorijo mest pa II Že pred njenim obiskom ključni prireditvi v nemškem seli so tudi sprejema v je uvrščen tudi v Entente Flo- smo komisiji poslali predsta- Bad Säckingenu. Kot je po- zares lepi Debevčevi hiši," rak. Strokovna komisija si je vitev Šenčurja in Srednje jasniJ župan, je dvanajstčlan- povedal župan. Pri predsta- med drugim ogledala srediS- vasi v powerpointu, da se ie sko komisijo zanimal pred- vitvi Šenčurja in Srednje vasi če Šenčurja, farno cerkev, po- že predhodno lahko seznani- vsem odnos krajanov do na- sta sodelovala tudi župnik kopališče, zbirni center. Šolo, la z našim krajem, pripravili rave in ureditev okolja. "Ko- Ciril Istenič in predstavnik vrtec, športno dvorano, raz- pa smo tudi lično predstavil- misija je bila navdušena Turističnega društva Šen- bremenilnik Olševnice, ka- veno brošuro, za nastanek misija |e Dna predvsem nad urejenostjo čur. Zbrali podpise proti kamnolomu Mateja Rakt stim, ki so povezane s ponov- namreč la čas predstavlja bili ob kamnolomih na Viso- ............................................................................nim izvajanjem rudarskih grdo rano v okolju. Z njim se kem, Vrhniki in v Logatcu Žrrl - Krajani so se za podpi- del," je odločen Aleš Berlec. strinja tudi Poljanšek, ki obe- zaradi transportnih stroškov sovanje peticije odločili, ker Podpise so ta teden izročili nem pravi, da bi bilo sanaci- lahko konkurenčni." Zagoto-se bojijo, da bi se ob ponov- pristojnim na občini. Ob tem jo smiselno pokriti z denar- vil je še, da bodo ob javni raznem izkoriščanju kamnolo- je tajnik žirovske občine An- jem od izkoriščanja kamno- grnitvi lokacijskega načrta ma ponovila zgodba izpred drej Poljanšek obljubil, da loma. Tudi naš končni cilj prisluhnili krajanom in polet, ko so jim zaradi del v bodo ob javni obravnavi loka- je sanacija, a na nekoliko skušali v največji možni omenjenem kamnolomu po- cijskega načrta upoštevali daljši rok." Prepričan je, da je meri upoštevati njiliove zali- kala stekla na hišah. Zaradi tudi njihove pripombe. izpostavljenosti neprestane- "V kamnolomu Sovra občina kot lastnica rudarske teve. "Pripravljeni smo sepo-pravice najboljša možnost, sovarjaö, da bi se skupaj do- mu hrupu mnoge krajane pristali zgolj na aktivnosti z saj zagotavlja, da bodo mine- govorili za minimalen ob.seg pestijo tudi hude zdravstve- namenom sanacije, ne pa ralno surovino izkoriščali le dejavnosti, ki bi bil sprejemne težave. "Zalo vpetidjinas- ponovnega izkoriščanja," po- za lastne potrebe. Tudi ni Ijiv za vse," je končal Poljan-protujemo vsem aktivno- udarja Berlec. Kamnolom smiselno pričakovati, da bi šek. Aprila še pet metrov snega V gore okrog Jezerskega hodijo pravi hribovci, pravita oskrbnika Češke koče Sabina in Tone Karničar. Jože KoSnjek opremljeni. Čehi pa najslab- dvoru. Za Češko kočo skrbita še, zato )e pn njih možnost poldrugo leto. Jezersko • češka koča na za nesreče večja. Konec icd- Smerokazi ob koči pove- Spodnjili Ravneh nad [ezer- na je obisk boljši kot lani, ko do, da je do Grintovca, Koč- skim, na nadmorski višini je bilo slabo vreme. Letos je v ne In Skute dobre tri ure, 1545 metrov, je med bolje gorah dolgo ležal globok do Okrešlja štiri ure in do obiskanimi slovenskimi pla- sneg-Na Češki koči ga je bilo Ledin oziroma Vadin eno ninskimi postojankami, aprila še pet metrov. Na ne- uro hoda, Z razgledišča ob Upravlja jo Planinsko dru- katerili mestih, na primer V koči se ponuia Čudovit po- Štvo jezersko, Žrelu na pori med Češko gled na Kočno, Grintovec. "V naše gore hodijo pravi kočo in Ledinami ga tudi Dolgi hrbet in Skuto, na Ko-hribovci, taki, Id jih vleče v vi- tako huda vročina še ni po- roško in Kranjsko Rinko, na šine ljubezen do hoje in do brala," sta povedala oskrbni- Ledinski vrh in na Babo. Na Sabirta In Tone Karničar, oskrbnika Češke ko^ gora. Največ je Avstrijcev, Hrvatov, Čehov in Sloven- ka Tone Kamičar z lezerske- rugi strani jezerske kotli- Pristovški Storžič in za nji- ga in njegova žena Sabina, ne pa ujame pogled Goli ma Obir, Virnikov Grinto- cev. Slovenci so najbolje doma iz Olševka pri Pred- vrh, Malinšek, jezerski vrh, vec in Košuto. KRATKE NOVICE K ran) Stopnišče ie zda) varno Stopnice pod jelenovim klancem, ki vodijo na Reginčevo ulico v staro mestno jedro, so bile Še spomladi nevarne za sprehajalce, saj so se dobesedno podirale. Na Mestni občini Kranj 50 obnovo stopnic uvrstili v program investicij, z deli pa so že zaključili, "Porušeno ograjo smo sanirali z armiranim betonskim zidom, modernejša je tudi izvedba stopnic z nedrsečim kamnom, obnovili smo odvodnjavanje. Vrednost investicije je bila 9,5 mi k« a tolarjev," je povedal Marko Hočevar, vodja Oddelka za gospodarske javne službe na občini. Izgled novih stopnic so poskušali uskladiti s podobo starega mestnega jedra. Dokončne obnove pa še Čakajo stopnice na spodnjem delu jelenovega klanca, koder vodi pot na železniško postajo. "Z obnovo bomo nadaljevali, ko bodo za to na voljo proračunska sredstva, predvidoma naslednje leto. Potrebno bo izde-ati tudi dodatni priključek novih stopniščnih ram, ki bodo vodile od parkirišča do obstoječih stopnic," je še pojasni Hočevar. S. K. Baš ELI Vzeli vzorce vode Pisali smo že, da je nastala v drugi polovici julija okvara na glavnem vodovodu Bašelj • Kranj na Zgornji Beli. Ob popravilih omrežja v tej vasi so delavci javnega podjetja Komunala Kranj montirali nov zračnik pod zbiralnikom nad BaŠljem. Ker so tamkajšnji prebivalci Še naprej opažali, da je voda belkasta, so obvestili upravljavca vodovoda. V odgovoru sta Boštjan Dobrovoijc in Roman Ster sporočila, da je voda taka zaradi drobnih mehurčkov zraka v njej. Le-ti nastajajo zaradi novega ventila za regulacijo tlaka, ki so ga namestili v jašku pred odcepom za Bašelj. Ob napovedi» da se bo količina zraka v vodovodnem sistemu sama zmanjšala, so oblju odvzem vzorcev vode. Vzorce su 2e odvzeli, u rezullalifi analize pa bedo prebivalce Še obvestili. Na sliki: skleda z vodo v Bašlju 28. julija 2006 proti večeru. 5. S. Wosre Pfii Komendi Semafor tudi pri Tušu Občani Komende so letošnje poletje zares lahko zadovoljni z delom prometnega ministra janeža Božiča. Ko so sredi maja že povsem obupani nad dolgoletnimi neuspešnimi pregovarjanji z državo organizirali protestno zaporo križišča pri Kralju In od pristojnih zahtevali postavitev semaforjev In ureditev križišč, jim je minister nekaj tednov za tem na obisku pri županu obljubil boljše razmere In - obljubo tudi držal. Sredi julija je začel delovati semafor v križišču pri Kralju, pred dnevi pa so, čeprav so krajani za skrajni rok postavili pn/l september, postavili Še semafor za pešce pri trgovini Tuš. Šolska pot za približno sto otrok, ki dnevno prečka to glavno cesto od Mengša do Brnika, bo letos le bolj varna. J. P. I 6 vilma .sta novnikg-das. s i GORENJSKI GLAS petek, 4, avgusta 2006 CORENISKI SEMAFOR Ciklus $obec 2006/5, igralcev • Končni vrstni red: I. Brane Deželak 7 (ŠS Tomo Zupan Kranj); 2. Vitomir njjč 5,5 (ŠD Vele Domžale) - najiboljši veteran; 3. Franc Ravnik 5,5 {ŠD jesenice); 4. Silvo Simončič 5 (ŠK Stari Mayr Kranj); 5. Alen Hasanagič 4,5 (ŠD Jesenice) • najboljši mladinec; 6. Primož Petek 4,5 (ŠD Gorenjka Lesce); 7. Marjan Žagar 4,5 (ŠD SIMP Radovljica); 8. Anel Hasanagič 4,5 (ŠD Jesenice); 9. Janez Pavlin 4,5 (ŠD Jesenice); 10. Žiga Žvan 4,5 (ŠS Tomo Zupan Kranj); n. Miša HreniČ 4,5 (ŠD Jesenice} • najboljša mladinka KAJAK p raca Kajakaši branijo bron Včeraj je bfl prvi tekmovalni dan na svetovnem prvenstvu v slalomu s kajakom in kanujem v Pragi. Med 302 tekmovalcema iz 53 držav se borijo tudi Slovenci, med njimi letošnj e ci evropski prvaki. Trojica Peter Kauzer, Dejan m edini Gorenjec med čolnarji na divjih vodah Jurö Meglič iz Dupelj, bo v Pragi branila prvenstva. D. 2. bron z zadnjega svetovnega elektro ^ Gorenjska VsMaduz Uredbo o torijem sisteriiu za prodajo električne energije (Ur. I. RS št. 36/04) in Uredbo o noČlnu izvojanja gospodarske j ovne službe dejavnost sistemskego operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tari^im odjemolcem (Ur.). RS It. 117 /04) objoviiomo: Cen;k za zagotovucno dobavo električne energue CHlcnma energijo ($rr/kWh) t)«lovno ^ergi^ (EUR/kWh) Kotegorijo 20943 tovij«^ VT ^fT n VT MT CT dobavQ 1870 9.60 16,83 9,07903 0,04006 0,07023 dobM} toflmo rozMt'jow 10,03 0,04185 Cene v evrihso preraćunone po tećoju 2a menj a ve 1 EUR« 239,640 SIT. Cena ne vključuje omrežnine in DDV Cenik velja od 1.6.2006. VT Je večjo dnevna tarifa, ki jo dvotanfni števec beleži vsn elektnčne energije z izbranim dobaviteljem, dobavlja električno energijo po cenoh za zogotovljeno dobavo krajevno pristojni dobavitelj, ki zo to dobavo dolod finančne pogoje. Dobavo zo odjemalce iz prejšnjega stovka no srednje napetostnem nrvoju lobko pod pogoji zagotovljene dobave trojo največ tri mesece. s I 2 5 h Elektro Gorenjsko, d. d. s Tedv Peking pred Pekingom Mladi metalec kopja Tedy Draksier, član atletskega kluba Satler iz Kranja, je edini Gorenjec, ki se prihodnji teden v Pekingu udeležuje svetovnega mladinskega prvenstva v atletiki. V tednu dni je kar dvakrat potrdi) normo za to tekmovanje. Danica Zavrl Žleb i r na pomembnih mednarod-....................................... jiih tekmovanjih, je vsekakor Kranj • i9-letru Tedy Draks- tudi udeležba na olimpijskih igrah v Pekingu. V dveh letih se bo trudil doseä normo in ler, doma iz Dnilovke, dijak gostinske šole v Radovljici, je prejšnji konec tedna na dr- že drugič oditi v Peking. žavnem prvenstvu v Maribo- Tedy je za metalca kopja iz- ni postal državni prvak v jemno lahek (tehta le 78 kilo- metu kopja, 2 daljavo 69,05 gramov, njegov sotekmovalec metra pa je potrdil normo 23 v Pekingu pa iio kilogra- udeležbo na svetovnem nila- mov), odlikujeta pa ga izjem-dinskem prvenstvu v atletiki v na eksplozivnost in obvlado-Pekingu. Normo je dosegel vanje tehnike. V prihodnje bo že drugič v tednu dni, prvič 2 poleg teh dveh prednosti gra- daljavo 67,12 metra. Iz Slove- dil he na moči, pravi trener nije se mladinskega svetovne- Jože Satler, ki pohvali ^tovo ga prvenstva udeležuje 15 vztrajnost pri vsakodnevnih atletov, 10 deklet in 5 fantov, treningih. Pogojev zanje pa Tedy je eden od dveh metal- Satlerjevi atleti nimajo naj- cev kopja, sicer pa v p^eliiajste- boljšil^, o čemer smo se lahko prepričali ob obisku telovad- rici edini Gorenjec. Zanj ne bo le prvo tako pomemb- nice s precej iztrošenimi Metalec kopja Tedy Draksier» v ozadju njegov trener no tekmovanje, pač pa tudi orodji pod atletskimi tribuna- ' ^^^ prvikrat potuje z letalom. Bo mi kranjskega stadiona. Ni- pa pm testiral atletske terene, majo lastnih prostorov, orod- tudi dotacije. Tako bodo lažje kor zasluži boljše. Tedy potu- na katerih bodo Čez dve leti ja pa hranijo kar v avtomobi- prišli tudi do dragih orodij, je v Peking 11. avgusta, tekme olimpijske igre, malo za šalo srečo jim gre na roko sedaj se morajo namreč zado- bodo od 15. do 20. avgusta» malo zares pravita Tedy in osnovna iola Orehek, kjer v voljiti S skromnejšo Opremo. 16. avgusta pa se bo moral iz- njegov trener Jože Salier. Cilj telovadnici lahko trenirajo Tedyjevo kopje, s katerim je kazati na kvalifikacijah. Cilj je mladega metalca kopja, ki je dvakrat tedensko. Po dveh le- dosegel rezuJtat kot vstopnico težko napovedati, pravi mladi samo letos osvojil že tri našlo- tih, odkar obstaja klub (Tedy na svetovno mladinsko pr- atlet, želi si čim boljši in daJj-ve državnih prvakov, bil drugi tudi na Članskem državnem pa nietkopjatrenirašeenkrat venstvo, je po trenerjevih be- §3 met na tej svoji prvi veliki dlfe), upajo, da bodo v dogo- sedah kot "fičo" med avtomo-prvenstvu in zmagoval tudi vom z občino od nje dobili bili, uspešni atlet pa si vseka- tekmi svetovnega formata. Enako mu želimo tudi mi SAH Šesti turnir v Šobcu ŠD Gorenjka Lesce vabi že na Šesti šahovski turnir ciklusa Šobec 2006, ki bo potekal 7, avgusta. Vsi avgustovski turnirji se bodo začeli ob 17. uri, s predvidertm zaključkom ob 19.30. Igralo se bo 7 krogov, s tempom io za vsakega igralca, šahovske rekvizite zagotovi organizator. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja, rezultati se bodo upoštevali tudi za slovenski rating. Zelo priljubljeni turnirji se igrajo na prostem in samo v primeru zelo slabega celodnevnega vremena odpadejo. Petega turnirja se je udeležilo 40 igralcev, dva tudi iz Nizozemske. Zmago je slavil kranjski MK Brane Deželak (ŠS Tomo Zupan Kranj), ki je v sedmih krogih premagal prav vse svoje nasprotnike. Za drugo mesto sta se udarila veterana Vitomir lanjič (ŠD Vele Domžale) in Franc Ravnik (ŠD |e- senice). Dodatni drugi ij je irnel boljši DomžalČan in os- vojil drugo mesto. Zopet so dobro nastopili mladi jeseniški Šahisti. Alen Hasanagič, je bil s petim mestom najboljši mladinec, MiŠa HreniČ (ŠD jesenlce), pa se je kot najboljša mladinka uvrstila na 11. mesto. Dodatne Informacije: |anez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali na elektronski naslov: ATLFTIKA Gore BO rc Na Švedsko številna atletska ekipa ^Ja evropsko prvenstvo v atletiki potuje številna slovenska ekipa n atletinj in 8 atletov, norme za to tekmovanje je sicer doseglo kar 29 tekmovalcev. V Goteborgu na Švedskem od tekmovalcev pričakujejo dobre rezultate, saj so po besedah predsednika Atletske zveze Slovenije dr. Petra Kukovice dobro pripravljeni in optimistično napoveduje po dve finalni in dve polfinalni uvrstitvi. Od Gorenjcev so v odpravi za Göteborg trije: skakalec višino Rožle Prezelj (Kranj), tekačica Brigita Langerhok (Triglav), ki bo nastopila v teku na 800 metrov, in Matic Osov- nikar (Mass), slovenski rekorder na 100 in 200 metrov, ki bo tekmoval v obeh disciplinah, razen tega pa še v Štafeti. Matic je tekmovalec z največ nastopi na evropskem prvenstvu. D. Ž. TENIS Dublin Zmaga Slovencev nad Irci V Dublinu se je končala tekma druge evro-afrtške skupine Davisovega pokala med domačo reprezentanco irske In Slovenijo, kjer so bili naSi igralci uspešnejSi od domačinov, jih premagali ter tako dosegli svoj cilj, obstanek v skupini. Izkazali so se prav vsi igralci, ključno vlogo pa so igrali Grega Zemlja, Marko Tkalec ter Luka Gregore pod vodstvom novega kapetana moške reprezentance, nekdanjega reprezentanta Blaža Trupeja. Po prvem dnevu so imeli naši igralci po igrah med posamezniki že prednost 2:0. Najprej je Grega Žemlja gladko slavil nad Kevtnom Sorensenom s 6:2, 7:5» 6:1, potem pa je Marko Tkalec po dramatičnem obračunu ugnal Conorja Nilanda. Med dvojicami sta odločilno točko priigrala par Luka Gregore - Grega Žemfja, ki sta premagala Kevina Sorensena in jamesa Cluskyja s 6:7 (?)• 6:3, 3:6, 613, 7:5. Dvoboj je bil izredno dramatičen. Še najbolj v zadnjem nizu, na koncu pa so si Slovenci zasluženo padli v objem in slavje se je lahko začelo. Zadnji dan ni odločal o ničemer več. Kljub temu sta prva igralca Grega Zemlja in Conor Niland pokazala zelo kvaliteten tenis, v katerem je bil Grega precej boljši ter gladko zmagal. V zadnjem dvoboju sta nastopili "menjavi" Stephen Nugent in Martin Ramuš, za katerega je bil to premieren nastop v Davisovem pokalu. Kljub dobremu nastopu našega mladega igralca, je domačinom 2 zmago uspelo osvojiti častno točko. B. M. K ran) Uspeh mladih tenisačic v Kranju V Kranju se je na mednarodnem tekmovanju mladink in mladincev do i6 let pod okriljem evropske teniške 2veze odlično izkazala Dalila Dragojevič iz Kopra, ki je v finalu z gladko zmago nad domačinko Klavdijo Rebol osvojila prvo mesto. Uspeh Triglavank je dopolnila še •14-letna Urša \er-man, ki se je poslovila v polfinalu. Zmagoslavje v Kranju je samo nadaljevanje dobrih iger v zadnjem času, za Klavdijo pa je drugo mesto prav gotovo lep uspeh in spodbuda za naprej. Pri fantih je v avstrijskem finalu Maric Traber v dveh izenačenih nizih ugnal Bastiana Trinkerja. B. M. GORENiSKl GLAS petek, 4. avgusta 2006 i>iima. s tanovnik (g) g^las.si 7 Vrhunec bo Letošnja poletna Velika nagrada v smučarskih skokih se bo jutri začela z ekipno nočno tekmo v Hinterzartnu, 2. septembra pa bodo najboljši moči prvič pomerili v Kranju. Vilma Stanov>jik Potem ko se ie po letos* Uko zelo popularne kot zimske, se pa vsako leto bolj pri Kranj • Poletne tekme smu- j^jj planiški prireditvi z mesta predsednika OK Planica poslovil Tomaž ljubljene in kot kaže se bo to Kunslelj, je izvršni odbor nadaljevalo tudi v letošnji, 13. za njegovega naslednika sezoni tako iinenovanega po- izbral Draga Bahuna. letnega Grand piixa. Prva tek- _ ma bo letos v Hinterzartnu, kjer se bodo na io8-metrski boljši formi Robert Kranjec skakalnici julri zvečer med in Jernej Damjan, s; t \ seboj pomerile ekipe, v nede Peterico naših druga preiz- Ijo pa bo Še tekmovanje posa- kušnja Čaka že v torek, 8. av-meznikov. Glavni trener naše gusta, v italijanskem Predda- reprezentance Vasja Baje je zu, 12. avgusta bo sledila tek- Čeprav ima raje zimo, se Robert Kranjec že veseli začetka ma v Einsiedelnu v Švid. 14. tekmovanj, še posebej septembrske tekme doma v Kranju. za prvo preizkušnjo izbral Roka BenkoviČa, Roberta avgus ta v Courchevelu f«lo cotafd Kranjca, Primoža Peterko, Franciji, 26. avgusta pa v Za- jemeja Damjana in Primoža kopanah na Poljskem. Vrhu- li v kvalifikacijah, naslednji Prvi dan bo obiskovaJce zaba- Pikb. Peterka je po poškodbi nec evropskega dela tekmo- dan ob 16. uri bo poskusna vaJa skupina Double Troube, v začetku julija že okreval, vanja bo 2. septembra, ko I» serija petdesetih najboljših, na sobotni večer pa Čuki. Iz Rok BeiikoviČ in Primož Piki tekma svetovnega pokala pr- ob 17. uri pa prva serija vkon- iCranja se bodo tekmovalci 5ta se izkazala na večiiii preiz- vič pri nas. na novi skakalnici kurenci. Organizacijski ko- preselili na [aponsko, kjer jih kušenj celinskega pokala, pod Šmarjetno goro. Najbolj- mile Grand Prix Kranj 2006, 9. in 10. septembra čakata kjer sta v skupnem točkova- ši smučarji skakalci bodo v ki ga vodi Franci Stmi.^, bov dve tekmi v Hakubi. Polcbia nju trenutno na 3. oziroma 4. Kranj prišli že j. septembra, času prireditve poskrbel tudi sezona se bo zaključila v mestu, prav tako sta v vedno ko se bodo ob 16. uri pomeri- za bogal zabavni program. Nemčiji v začetku oktobra. Plavaki še brez medalje ^avanka, ki trenutno študira in plava v ZDA, ki je v disciplini 200 m hrbtno osvojila 16. mesto. Nastopila je še v disd- M I . - Li-j ••i.'x'j vj- plini 800 m prosto in tudi tu Na evropskem prvenstvu v p avaniu so bili dos ei naibo iši dosežki j 1 j i -i , . r 7 I > > dosegla 10. mesto, radovljiška slovenskih plavalcev polfinalne uvrstitve. plavalka Monika Močnik pa je bila v isti disciplini mesto za Dancca Zavri ZiiBiR dovljica), ki je izenačila osebni Zvezda Tanja Šmid (njena njo. Omenimo Še 25, mesto ....................................... in državni rekord, kar je zado- udeležba je prvo tako visoko izkušene^ kranjskega plava - Budimpešta - Evropsko pla- štovalo 2a 15. mesto. Tudi nje- pn^enstvo za njen mladi klub), ca Aleša AberŠka na 200 m valno prvenstvo v Budimpe- na kiubska kolegiQ Anja Kli- uvrstila pa se je na 30, mesto, delfin in 29. mesto Radovljiča- Šti je doslej potekalo brez vid- nar je svoji dve disciplini 200 Triglavan Emil Tahirovič, ki na Luka Turka na 200 m nejših slovenskih uvrstitev. Še in 400 m mešano odplavala blesti v prsnem slogu, je na prosto. Slednji je včeraj nasto- največ zadovoljstva je po na- za polfinale, saj je bila 15. in 100 m prsno dosegel 15. mes- pil še na 1500 m prosto, njego- stopu v svoji najr^oČnejši dis- z rezultatom pa ni posebej to, nfegov klubski tovariš in va kiubska kolegica Tamara dplini 100 m prosto pokazala zadovoljna. Na 200 m meša- tekmec v isti disciplini Miha Sambrailo. prav tako kot Anja naša najboljša plavalka Sara no je plavala tudi mladinka Koren pa je bil 37. Polfinalist- Carman ameriška študentka, Isakovič (Žito Gorenika Ra- kranjskega plavalnega dništva kaje bila Še Anja Čarman, Tri- pa na 200 m prsno. BALINANJE HOKEJ esenice esenice Ljubljanski ekipi pred gorenjskimi Tomaž Vnuk bo igral za Acroni Na balinišču v Bazi so člani domačega kluba organizirali tradi- V ponedeljek, ko bodo slovenski hokejski državni prvaki Acro- donalni poletni turnir 2 udeležbo kvalitetnih ekip, ki n^^topajo ni z Jesenic prvič v novi sezoni stopili na led, se jim bo pridru- V slovenski super ligi In prvi državni ligi. Zmagala je ekipa Zar- žil tudi novi soigralec. Njihove vrste je okrepil Ljubljančan To- je pred Slogo, obe Ljubljana. Tretje mesto je zasedla Radovlji- maž Vnuk, ki velja za enega najboljših slovenskih hokejistov, z ca v postavi Robi Drstvenšek, Aleš Stroj in Dejan Tonejc. 4. j njim pa je vodstvo jeseniškega kluba za leto dni podpisalo po- bila ekipa Lesc v postavi: Darko Macuh, janež Macuh in Emil godbo, mogoče pa jo je podaljšati Še za eno leto. Dosedanj Švagelj. Ekipa gostiteljev se je uvrstila na 6. mesto. J. R. VATERPOLO nasprotnik jeseničanov, poslej pa njihov soigralec, bo nosil Številko 42, nova hokejska sezona pa bo predstavljala Še poseben izziv, saj Zelerarji v novi sezoni igrajo tudi v avstrijski ligi, :jer nastopa sedem močnih moštev. D. Ž. Novaky Vaterpolisti tekmujejo na Slovaškem Slovenska vaterpolska reprezentanca, ki jo septembra čaka Bled ODBOJKA evropsko prvenstvo v Beogradu» ta konec tedna gostuje na močnem mednarodnem turnirju v Novakvh na Slovaškem. Odbojkarji na pripravah Pofeg Slovencev in Slovakov tu sodelujejo še moštva Romu- Ta teden sta ženska in moška odbojkarska reprezentanca na nije. Nizozemske in Madžarske. Prvi dan se bodo naši merili z Romuni in Nizozemci, drugi dan pa s Slovaki in Madžari. D. Ž. Bledj začeli priprave na tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu. Nasprotniki moških bodo Belorusi. D. Ž. VABILA PRIREDFTVE Avgustovski turnirv Bohinjski Bistrici - ŠK Bohinj Bohinjska Bistrica vabi na letošnji osmi mesečni Šahovski turnir, ki bo potekal v klubskih prostorih, Triglavska 28 v Bohinjski Bistrici (v neposredni bližini vodnega parka). Turnir bo potekal jutri, v soboto, 5. avgusta, začetek ob 17. uri, predviden za-cliuČek ob 20. url, Turnirji se igrajo po Švicarskem sistemj, 9 krogov, vsak igralec bo imel na 10 minut časa za par- tijo, šahovske rekvizite zagotovi organizator. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom turnirja. Informacije: Gabrijel lurman, GSM: 031/486 633. O. O. Akrobatski jadralni padalci v Bohinju - V Bohinju bo konec tedna Še posebej turbolentno. Tam bo od 4- do 6. avgusta spektakularna prireditev, svetovni pokal v akrobatskem jadralnem padalstvu "ACROCUP". Vrhunski tekmovalci 2 vsega sveta bodo predstavili atraktivne manevre in akrobacije, za show pa bo poskrbljeno tudi med serijam tekmovanja, saj bo vzporedno potekalo tekmovanje "SPEED STAR", pri katerem padalci posamično poskačejo z letala in čim hitreje zgradijo zvezdo. Danes ob 15. uri se začenja uradni trening in kvalifikacije, zvečer ob 20.30 bo uradna otvoritev, v soboto in nedeljo se prva serija začenja ob n. uri, druga ob 15.30, "speed star" pa ob 17.30. Po celodnevnem adrenalinskem baletu na nebu bo poskrbljeno za sprostitev In zabavo, v soboto zvečer s filmskim večerom v Max Zaxtru In v nedeljo z zaključno prire- ditvijo Pod skalco s skupino DubleTruble. Nogometni spored • Minu grali prvi krog tekmovanja v prvi slovenski nogometni ligi Telekom. 5. avgusta pa bo že drugi krog. Edini gorenjski prvoligaš Domžale igra v gosteh pri CMC Publikum. Tekmovanja v drugi ligi se začenjajo 13. avgusta, prvi tekm gorenjskih drugoligašev Tinexa Šenčur in Triglava Gorenjske pa bosta s Krškim in Dravfnjo Duolom. D. Ž. www.corenj skic las občina Komenda Na podlagi 77, Člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list Republike Slovenije št. no/o, 8/03-popr. In 58/03'ZZK-i) in 31. čle» na Statuta Občine Komenda (Uradni list Republike Slovenije It 37/99> S3/99 i^ Uradne objave Glasila Občine Komenda Št. 01/01, 10/05) objavljamo lAVNO NAZNANILO S tem naznanilom vse lastnike nepremičnin na območju LN 02/1 Poslovno proizvodne cone Ozka dela -11. faza obveščamo, da bo med n. t. 2006 in 10. 9. 2006 na Občini Komenda, Zaj- čeva cesta 23,1218 Komenda, javna razgrnitev predloga Odloka o LN območja 02/1 Pos ovno proizvodne cone Ozka dela -faza. favna obravnava bo v sredo, 30. S. 2006, ob 16.00 url v Osnovni So i Moste ori Komend, Moste 40,12^8 Komenda, Župan Občine Komenda Tomaž Drolec Datum: 02.08.2006 Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora publike Slovenije it, 11 na Statuta Občine Komenda ist Re- 37/99. 83/99 i^ Uradne S/03-popr. fn 55/03-ZZK-i) m 31. list Republike Slovenije iave C asila Občine Komenda Ol/01,1 obveščamo javnost da JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA ODLOKA O LOKACl|$KEM NAČRTU OBMOČJA O2/1 • POSLOVNO PROIZVODNE CONE OZKA DELA • II. FAZA potekala med n. 8. 2006 in 10.9.2006 na Občini Komenda, Zaj-čeva cesta 23,1218 Komenda. ipombe v zvezi z javno vpisujejo v knjige pripomb na pripombe in predlogi se ahko v jejo tudi na Občino Komenda, m predlogom se lahko lokaciji razgrnitve. Pisne javne razgrnitve p os redu« javna obravnava bo v sredo, 30. 8. 2006, ob 16.00 uri v Osnovni Šoli Moste pri Komendi, Moste 40, 1218 Komenda. no vabljen ž upar^ Komenda Tomaž Drolec Datum: 02. oS. 2006 8 I I O li simon.s .Si GORENJSKI GLAS petek. 4. avgusta 2006 KRIMINAL Ljubljana Za prevoz poskrbela sama Ljubljanski policisti so v torek okoli 0.30 prijeli 25-letno Kranjčanko, ki je v ponedeljek zvečer na Železni cesti v Ljubljani jS-letnemu Kranjčanu ukradla osebno vozilo re» nauk 5. Kot poroča ljubljanska policijska uprava» je mlada Kranjčanka ob uri pristopila do soobčana, ki je sedel v poprosila za prevoz, vendar jo je Kranjčan svojem vozilu in zavrnil. Kranjčanka je nato odšla V02 la, v katerem je pustil k juč, in se oomaKn deset metrov. Kranjčanka je v tistem trenutku , Kranjčan pa je izstopil i n se odmaknil za približno 4 v govo vozno in se odpeljala. Pol cisti so jo kasneje odkr Borovnici in ji odvzeli prostost vozilo pa vrnili lastniku. pred škofja Loka Sedel v golfa v noči na torek je nekdo s parkirnega prostora stanovanjskim blokom v Frankovem naselju v Škofji Loki neznano kam odpeljal osebno vozilo Volkswagen golf 1.4, reg. Štev. MS )6-i3i, kovinsko grafitne sive barve. Lastnika je oškodoval za približno dva milijona tolarjev. Kranj Drzni tat ^Ja avtobusni postaji v u je v torek zvečer pre- drznež pristopil do občana, ki je čakal avtobus za Tržič, Nez» nanec je z grožnjami dosegel, da mu je občan izročil denar. Pri sebi je imel 54.760 tolarjev. Zoper neznanega storilca bodo policisti podali kazensko ovadbo na Okrožno državne tožilstvo v Kranju. 8L£0 Vlomil V lokal v noči na ponedeljek je nekdo skozi okno vlomil v gostinsk okal na Bledu. Odnesel je računalnik s pripadajočo opremo, i je bil za točilnim pultom, iz skladišča in garderobe pa je pobral cigarete in avtoradio kenwood mp3, Z dejanjem je povzročfl za približno 400.000 tolarjev gmotne Škode. S. S. D A T R I S OGREVANJE BREZ OLJA iN DIMNIKA PRIHRANEK T O P L'0 T N A ČRPALKA d.o.Q.. 6* Prtddvpr 04/2555 780i Predstavljamo kozmetične in frizerske salone frizerski salon Judita 'Ne gre le u Umiranje, iensk« pn-hij^jo k meni tudt zdto, ker potr^ bujejo ^roitrtcv/ pf«vi judild^ pQ sUcjnem dnevu re» ftf öoljTegd kot prepustrb^ |eobfe* menjeno poklepetati o čemerkoli, pac Krtro $tece beseda med dvema renskima* /udrU u je uredil» iafon v potfovni (tavbi na Planini ze pred 13 leti. Medtem seje nabralo veliko skutenj in Aafnih itF3i>k*Te/nJe najbo[j hvalcna> saj Je njihoso zaupanje najtrdnejši temelj njene dejavnost). Vedno je rada sprejemala tudi frizerske v^jenke in N«liko se jiTi je pri njej opopolnilo do te mere^ da so odprie lastne salone, ^ubeten do frizerrtvd pd je predla tudi hceHu, ki se trenutno opopolnjuje v tujn ni !n bo 5 se je zame izčrpal, iz- oblačilna iojltura likov v stripu je avtentična... Ol ideja je projekt obnala in kako doživlja to tii- puJilel. Zdi se mi, da se ne Meksikajnarji star jino s svojim slovenstvom, ki dogaja nič posebnega, kar bi zem in je zgodba podvrž vati po osupljivi pokrajini, doživeti 'Montezumino ma-Marijan: "Če se greš reaii« ščevanje' Če ne bi šel tja žespomnim se ga tako ali tako vedno nosi s namreč, da mi je seboj, kamorkoli že gre." ilo viedno obravnavati, pa tudi naveličal sem se ves čas verizinu, ne moreš improvizirati," dol, bi le plonkal Mehiko, ki sem jo videl v filmih, tako pa sem se vmiJ z bogato osebno Zoran o stnpovski obdelavi te mehiške pusio- lovštine slovenskih fantov v Zoran: "Zanimala fei fei Zoran: ' To je pač domača izkušnjo. In s prebavnimi arhetipska slovenska duSa, ino obsesivnih tem. ki so me naloga, ki jo je treba opravi- motnjami..." kakrSno poznamo iz narod- morile, sam tako ali lako že ti." vojski Maksimilijana iz habs* nega izročila, literature \i\ fJ- obdelal. Zdaj je cas za bušrke vladarske hiše pred mov, ki s seboj vselej nekaj novega, dnigač no Tovrstni osebni projekti po- Pred dvanajstimi leti sta v ta gosto čakajo na pravi trenu- 150 led govoril že pred kaki- neki greh, krivdo ... Najina zgodbo, dnigačen stil, dni- namen celo šla v Mehiko, tek, najprej ponavadi izpol mi desetimi leti. Sb z Marija- n a le torej povezali gačen način dela . II nekajkrat obiskala Miramar nimo naročila v poslu... nom o tem brala v knjigah in pomešati dva nasprotiijo- pri Trstu, prebrskala kupe Karla Maya ali direktno na to ča si žanra: slovensko povesi Že petnajst let nazaj sla ve- knjig ... Zoran: "ja, oba kolobariva med "šihtom" in avtorskimi temo v Ruplovem romanu in mehiški vestem. Dobila dela, da lx)sta Meksikajnarje Maks ali pa fančarjevem Prikazen iz Rovenske? sva mineštro, kjer se v istem naredila skupaj? loncu kuhajo trpeči Slovenci Marijan: "Na začetku, ob in veseli Mehičani, zraven svojem času v mladih ietih bo dobra merica drame, lju- že Oba: "|a, seveda." Marijan: "Sodelovala sva sebno in v pokliai, res pa stripu 'en. Marijan: 'Tega seveda nis- projekti. Marijan je svoje av-va počela vsa ta leta. Vmes se torske zgodbe pisal, ko je začutil potrebo in pisaJ, o čemer je pač hotel pisati, podobno da je zadeva vseskozi visela v kot sem jaz ustvarjal svoje seveda, je bil Kari May. Vendar pa, ko sva kot mulca bra- bezni, mistike, streljanja, pa- Zoran mi je ihistriral knjigo zraku. Vsake toliko časa, ko stripe. Obstajata dve vrsti slri- letikc mehiških telenovel. kratkih zgodb Zbiralci na- ia njegove knjige, zgodbe o vse skupaj zabeljeno z av- s/ Maksimil i j ano vi vojski v Me- strijskim cesarskim kičem." »k« Zoran: " at sem sva prišla skupaj, sva vrgla povskili avtorjev, prvi delajo kakšno debato na to temo. takrat, ko imajo kaj za pove-Raziskovalno pa sva se dela dati, dnigim pa je risanje stri- hiki nisva povezovala s tem. da so bili zraven tudi Sloven- la cucaracha, ci. Do meksikajnarjev svi pri- si jih večinoma objavljal v skakal v njegov medij, on v resneje lotila pred tremi, Šti-V tvojih prejšnjih stripih, ki mojega, v tej zgodbi pa sva nmi leti," kjer vsak dan osem ur rišejo se na začelku in Zoran: "Pot v Mehiko, če- tuje zgodbe ... )az tega ne bi Šla vsak po svoje. Spomnim Mladini in kasneje tudi v al- bova tudi sk-upaj peljala do prav časovno že precej odda« mogel Za denar rišem dovolj Yo no pUču6 se, da me je pred kakšnimi burnih, si nekako predelal konca. Upam pcmajstimi leti Zoran vpra- našo polpreteklo zgodovino, II jena, je bila zelo koristna za , da so strip. Kako bi sicer risal po- mi zanimivi, ko pa rišem stri- CUftimuf, šal, ali vem, da so bili Slo- v stripu 1991 priSel do začet- O.K., tokrat sta na noge po- krajino, Ij si ne pe, so to osebni projekti. venci takrat in takrat v Mehi- ka slovenske vojne, narisal slavila zgodbo, ki temelji na bi vse to v živo ogledal? Ne- zgodbe, ki mi nekaj pomeni-i OVQUß yiO ki? Odgovoril sem mu pritr- celo prihodnjo Zadnjo voj- resničnih dejstvih, veliko do- katerih stvari ti knjige Ln fo- jo. Pri Mehikajnafjih sva se tiene, porque k ti o stripu na to temo." dilno in začela sva razmišlja- no, a vendarle se mi zdi, da godkov, ki jih opisujeta, se je tografije ne morejo dati, tre- denimo veliko ukvarjala z nisi nadaljeval.,. v resnici ^aodilo, skrbno sta a je zadihati ta ziak, si nači nom, kako zgodbo sploh falta, Zoran: "Verietno sta k za- Zoran: 'Politični naboj pripravila prizorišča z znaČiJ- dati neverjetne fizLognomije, povedati, Še preden sem na- nimanju za to tematiko pri- okrog osamosvojitve, druge no arhitekturo tistega časa, pokusiti njiliovo tekilo, poto- risal prvo sličico." pomogla tudi najina značaja, Marihuana oba rada vtikava nos v take, malce neobičajne reči, razna quefiimar. bizarna zgodovinska Čuda- La kukarača štva in slepe ulice, kol so slovenski vojaki v Mehiki. Siccr pa mislim, da tema izbira av- tona in ne obratno. Ko sva naletela na ta sočni del naro- (La cucaracha) dove zgodovine. je izraz za ščurka. Ta stara naju je zgodba kar sama poklicala, naj opraviva to delo. In sva zavihala rokave." Marijan: "Prevzelo naju je predvsem dejstvo, da so Slo- "zajehantska" venci, med njimi tudi Go- renjci, res šli tja dol. Najin mehiška pesem največji vozel je bil. kako bodo zdaj Slovenci s tako za- govon O tem, dno miselnostjo, kot jo pre- j . J poznavava in doživljava vsak kako se brez dan. uspeh presveti v neki J ^ . popolnoma drugačni sceni, aZOmta ob drugačnih podnebnih .. ^ razmerah, med ljudmi, ki marirtUane se imajo povsem drugačen ho- ^ ^ , rizont razmišljanja. Kako SCUrek ne nekega zadrtega "slovenčka" iztrgati iz Slovenije in ga po- . »«•e?'*^ ••• ••• ti- r^- premaKne, staviti tja. Kako 5 svojim za- Marijan Pušavec in Zoran Smiljanič, gringa s slovenskega podeželja na poti v mehiška prostranstva /foec 4 I G0REN)SK1 GLAS petek, 4. avgusta 2006 11 POGOVOR Snovanj (n pri tem sta prišla do koncepta scenarija, ki vključuje dve zgodbi. Maksimtlijanovo In izmišljeno zgodbo Slovenca Antona Brusa. Oba glavna protagonista iz različ* nili razl(^ov popeljeta v Me-hiko. Marijan: "Šele, ko sva se zagrizla v material, sva vide-kakšne epske širine ponuja celotna zgodba. Vedela sva. da album ne bo le eden in tudi Maksimi]i)anova zgodba ne l:o edina. Nekako logično se nama je zdelo, da bo Tone, sicer izmišljen lik, najmanj enakovreden liku mehiškega cesarja." Maksimilijana si Marijan "v zakon" dobil z zgodbo samo, je potem Anton tvoj pravi U-lerami otrok? Marijan: "Maks je bil dan kot zgodovinska osebnost. Aniona pa sva si izmislila skiipaj, jaz sem ga izrisal z i, Zoran pa ga je iz- Sladke meksikajnarske: str. 32: V koprive scat v slovenskem praznoverju pomeni nekaj slabega. str. 5j: Tretji človek z leve Antonove strani je Smiljanićev avtoportret. str. 63; Teta Zinka reče: "Ne bom oprala risal s svinčnikom in s ćopi- Kaj je na seniku videl Tonetov in Žtefianov ostareli oče^ [stran 42) V značaju Slovenca je, da se ugrizne v prst in še naprej Čem. O vsem tem. kar nosi v svinjsko trpi. Nedvomno ena ključnih scen v prvem delu Meksikajnarjev, ki bodo trajali vsaj Še štiri albume. sebi, v čem je njegova travma, kakšno je njegovo živ- fikcija, ki bi jo nepoučeni na bistvo. Najprej sva se veli- preživljam, zavračal, ter se zabavava. Gre za proces, ki jg^ krVaVlH Ijenjsko gorje, pa sva dorekla lahko vzeli za vodilni moliv ko pogovarjala, nato sem iz- povsem posvetil stripu. Sam naju zadovoljuje- Imava ob- skupaj-Ne bi si mogel iz- stripa. Na primer Meksikaj- delali,i. "storyboard">ra2po- sem bil na "minimalcu", čutek, da čas, porabljen za YHadtZeV** misliti junaka, ki ga Zoran narji, aha, lo je tista zgodba o redil dogovorjene posiamez- tako da brez pomoči žene za- Meksikajnarje ni bil vržen ' ne bi mogel risali, zato sva nekem Antonu Brusu, ki je ne scene in jih poslal Marija- gotovo nebi Šlo. Pri nas strip proč." do Toneta raje prihajala počasi skozi konstruktiven dia- šel v Mehiko > Marijan: "Tega, da bi strip nu- In to je bil šele začetek," vsekakor ni posel, s katerim Marijan: "Ko je bil izdelan bi se dalo zaslužiti. Pri prvi To vajino skupno sodeiova- ife prevzel didaktično, izobraže- načrt za vsak posamezni ka- izdaji 500 izvodov bova z nje je nedvomno bonus celo- avtorja pa se s tem spominjata Zoran: "Seveda sva zanj valno vlogo, niti najmanj der, ko so bili okvirno jasni Marijanom zasluzila komaj tnega projekta. Eden brez sloVenske izdelala tudi neke vrste pred- nisva predvidevala. Mogoče vsi prizori, sva opisala, kal vse za kakšno dobro večerjo.^ drugega, vsak je strokovnjak zgodbo v obliki življenjepisa v razsvetljevanju nekaterih je treba v njih povedati. On je Marijan: "To je oseben av- na svojem področju, bi brž- l^metniŠke in psihološkega profila, ki v marj znanih poglavij iz slo- izrisal prizore, jaz pa formuli« torski projekt, za katerega kone težko opravila? stripu nastopa le posredno, venske zgodovine, kaj več pa ral izjave v oblačkih ali spodaj upam, da ga bova v petil^i, še- Zoran: "Se strinjam, tood- skuvine iZ Potrebujeva jo predvsem ne. Mislim pa, da so Meksi- in mu vse skupaj poslal na- stih letih pripeljala tudi do tehta vse najino dolgotrajno , saj morava poznati kajnarji celo na študiju zgo- zaj. Na konai sva dialoge iz- konca, vsega skupaj naj bi komuniciranje in dogovarja- OSeVndeSCtUl let ozadje in motivacijo posa- dovine bolj kot ne obrobna pilila le telefonsko. Skratka bilo pet albumov. Sicer pa tr- nje. Pri sodelovanju sva ime- meznega lika in vedeti, kako zadeva. No, če mladi v roke brez sodobnih komunikacii- dim, da je v teh časih pri vile- la princip treh nivojev so- bo v določeni situaciji reagi- dobijo kvalitetno čtivo, neko- skih sredstev ne bi šlo." ral. Tone je bil na z ičetku liko potvorieno, a nič zlaga- najin otrok, ki sva ga vodila no, potem lahko uživajo v Medlem pa se ti Zoran držiš ki bi stal nad teboj in te všeč, imam te in te pripom- za rokico po tem svetu, čez prepoznavanju stvari, ki jih tradicionalnih risarskih teh- usmerjal, dajal pogoje, čas pa je zaživel svoje življe- že poznajo, hkrati pa se lah- nik, mar ne? nje. Osamosvojil se je in šel ko nauüjo tudi marsikaj no- na svoje, midva mu lahko le vega." gij, če si laiiko vzanieš tako glasja. Prvi je bil "v redu, se ^(^tranjC svobodo, da nimaš nikogar, strinjam", drugi "ni mi čisto tjldtnicc' YUimCStO u; k; c*'>i föKni »o všeČ, imam te in te pripom- be a če želiš, n a j gre v stri p", Dalmadju piŠd zadn 1 nivo pa le 'veto" ene- ^ Zoran: "Risbe sem posku- }e s prodajo tega albuma po* ga ali drugega in ideja je šla Dala^nciia ZUtO il barvati s pomočjo raču- vezana tudi dinamika izhaja- na smetišče. Glavno vlogo ^ ^ še slediva." Marijan: "To poznam iz svoje lastne literature. Nekaj Zoran: "Lahko bi podlegla nalnika, kar pa je učinkovalo nja ostalih petih albumov? igra moč argumentov, kot v mOrate žanm vestema, ki ga imava preveč umetno, presodobno Zoran: "Cebi s pripravo in pravi demokraciji." oba rada in bi naše sloven- za take vrste zgodbo. Zato predstavitvami prvega albu- najlepšega je, če "na-itaviš " ske prostovoljce poslala v sem se odločil za klasično, ma imela manj dela, za vse Pred leti me je neki folklorist neki lik tako dobro, lia mu Mehiko, kjer bi postali revol- danes že malce arhaično teh- namreč skrbiva sama, bi bilo poduČiJ. da iz te vojaške eks-potem samo še slediš. Posta- veraši in žanrski heroji, ven- niko tuša, akvarela in vodnih lažje in bi dnigi album že pedicije v Mehiki izhaja tudi priskrbeti izvod iz prvega tiska. viš ga v določeno situacijo in dar pa sva se odločila za rea- barvic. Kai pa seveda poda- lahko bil pripravljen. Tako ime za visoke škornje v mo- vsak, ki bo prišel v stik z listični pristop. Pravzaprav je Ijšuje tudi čas risanja." pa bo pripravljen do začetka ški narodni noši» ki se jim njim, bo to storil s ločno določenim namenom " Žanr lega stripa spoj vesterna in slovenske kmečke po- Dve strani v .„ zime, ko spet začnem z obja- vami v Mladini. Pomladi cdo reče meksikajnarji Zoran: "Oziroma meksi- Zoran: "Anton je hagični vesti." Zoran: "... približno dese- upam, da bo isti založnik za- kajnarice. Te usnjene škor- junak najine zgodbe. Ni kla Marijan: "Neke vrste zgo- tih do Štirinajstih dneh. Več- sičen junak, ki se povsod dovinski pustolovski strip. II krat izgubljam precej Časa za interesiran tudi za drugi album z naslovom Laihach, ki nje, ki so segale nad kolena in so bile bogato nabrane, so znajde in vse obvlada, /anj je značilna neprisotnost m neaktivnost. Ponavadi se iialia- ja tam, kjer mu ni mt sto in počne stvari, ki jih ne bi kcija zgodbe je izdelana, smel. Ko pa bi moral biti na točno določenem prostoru godki fiksirani- brskanje po dokumentaciji, mu bodo sledili še trije Mek- ob povratku v domovino vo- ko iščem določeno obleko, sifeo/, Sierra Modre in Qwre- jaki res prinesli iz Mehike, frizuro, lokomotivo ali zgrad- taro, kjer se bo odigralo Bradati, od sonca ožgani bo. Včasih vem, da sem v sklepno dejanje te slovensko možje v visokih škomjih so neki knjigi, fotokopiji, ali kje mehiške zgodbe. Upam, da popivali po gostilnah in pro- Marijan: "In ključni do- že, prebral tisto pravo for- bova gotova tja do leta aolo, dajali svoje mehiške Storije je okvirna zgodba že v celoti napisana? Zoran: "Osnovna konstru- VS^V i IV' ^ AiC C A J V'«? kS^i \4 in opraviti točno doU>čeno stvar, potem zamoči. Pravi mož, na nepravem mestu ob nepravem času." mulacijo, ki jo rabim v stri- zon. pu, pa ie ne morem najti. Za M za glaž vina..." Kakšen je vajin sistem dela, izhajanje v Mladini je bila Vmes bo torej še eno sveto- Se je tudi Anton Brus vrnil s glede na to. da risar živi v polovica stripa narisana vna- Kranju, pisec pa v Celju? prej, v pol leta. Če je ta izha- vno ni^omeCno prvenstvo. Zoran: "Ne bi vedel. Po- takimi ^komji? Zoran: "Na to vprašanje to- Zoran: "Preseneüjivo, raz- jal vsakič na dveh straneh, membno je, da sva, kadar krat ne boš dobil odgovora." Hmmm ... Ena zgodba te- dalja niti ni problem. Ce si pa sem dokončal §e ostali delava strip, povsem v stvari. Mari lan: "Počakati boŠ melji na zgodovinsko doka- daleč, ne izgubljaš časa z ne- del. V tem času sem vsa osta- da imava ideje, ustvarjalno moral do izida petega albu- zanih dejstvih, druga je čista umnostmi, ampak greS takoj deia, s katerimi se sicer energijo in da se pri tem Se ma. II 1 t ✓ . t 12 GORENISKI GLAS petek, 4. avgusta 2006 ESEJ Snovanja Ali kaj hodite? Se sploh zavedate, kako pomembno je to primarno človeško početje? Eni sicer hodijo samo še tja, kamor gre pes sam cesar. Drugi pa še vedno hodijo še kam drugam: na rekreacijo, v planine, k maši, na romanja, pogreb, v službo, v kino, na dopust, k vojakom, po vodo in po vodi, po žerjavici, po robu, za človekom, za Kristusom ... Hoja je naše najbolj elementarno gibanje, ki ima tudi velik kulturni pomen. Cemu hoditi? Hodili smo torej že od nekdaj, brali pa najprej o tem, kako hoditi za Knstusom. Ježe tako, obojega seje treba najprej naučiti, hoditi po dveh je nujno, za Kristusom pa priporočljivo. Pozneje so prišle na vrsto še druge, bolj posvetne Miha Naguč "Po cm ie vsa stvar lioje. ic igralci premalo teče- prav še najbolj pristno tisto ila tukajšnja prafara, Po- di se, da se pome iia lioje ne zave dajo niti učeni se stavliavd endido zelo enostavna. Ljudje že od jo. igi'a ni dobra. Nam pa gre na navadnem dvokolesu, ki Ijanci in Žirovd so .«vojo do-vsega začetka poznamo v tem pisanju predvsem za ga moramo tudi sami poga- bili šele v 15. stoletju. Kar ne predvsem dve Kadar so , zato ostanimo pn • 4 * njati. Danes, ko to počnemo morem si predstavljati, kako na pol, na pedij in jeKsiKO- aruge Kraje, so nov» saj geslo hoja iiajdež ko- so naleteli na nevarnost, so maj v katerem. V Enciklopc- bežali. Hoja in tek, napad in diji Slovenije ga ni. Slovenski umik sta osnovna načina do- veliki leksikon pa jo ima za vežkega gibanja. Tako ni začetku je bila torej hoja, za rekreacijo, je prav ta način so moji žirovski predniki ki se je po potrebi sprevrgla v vožnje doživel neverjeten spravili mrliča v Loko? Požele poz- razmah. Na Kitajskem, kjer grebci so ga najbrž naložili na voz 2 voiovsko vprego in se počasi odpravili na dolgo so iziimin za ncjc. trebne naprave. Že davno so s kolesom vozijo zato, ker Še nima vsak dveh avtomobi- za ta namen usposobili ko- lov, pa to počnejo iz nuje in pot proti Loki. Poleti je še ne« pojem m )0 opredeli kot "premikanje telesa z izmeničnim gibanjem nog: eno stopalo se dotakne tal. iijc in nastala )e jcža. Ko so še bolj množično. A ostam-izumili kolo (na Bližnjem tudi lakral, kadar nista nui- vzhodu, okoli 4000 pr. n. Š.) čudno, da ju prakticiramo mo pri hoji, ki je pred voz- na. Dodamo žogo In povzdignemo v igro, ki se m z njjm voz, so van) najprei in orali, nato .^e kako šlo, kaj pa pozimi, v globokem in težkem snegu? Sam sem to pot peš prehodil samo enkrat ko smo Šli h preden se drugo od njih od- igra tako z nogami kot 7(a) v tem se avo. vprcgji konja in se vozili. Dolgo je traialo. da so v njo. Praslovani, ki naj bi v kraje pod Triglavom prišli iz za- Gospe Sveti na KoroSkem; iz močvirjenih nižav onstran Žirov smo krenili ob testih Karpatov, tega niso mogli razlikuje od teka, pri katc- gledalce in je hkrali sama mestÜa motorna vozila. Vož- storiti drugače kot peš. Tovor rem sla največkrat obe nogi v i namen. In to ie to ..." po vodi, na primitivnem so peljali na vozovih, ki so er )e smo h Kajbitu v Zinincu, že skoraj Loka in kier zraku, na pa zmeraj le Tako sem skušal pred krat- drevaku, so najbrž poznali že so južinali, smo prišli malo po enajsti. Dobrih pet ur za po ena. To sc lepo Čc kim, ko se le začenjalo s obe gibanji posnamemo in si no iu potem posnetkih, po kadrih. je bolj stvar teka WSte hoje. France MIhellč, Kolona v snegu, linorez, 1944 pred vožnjo pokopnetn, lete- mu bojevniki, ki so karavano dobrih 25 kilometrov, v pov prcčju 5 km/h. Pogrtb ic bil nje po m v ves ločenih razložiti nastanek le-tega. A spet mnogo pozneje. Od spremljali in jo Ženske, starci in otroci so o roma- vožnje je pravza- hodili kar je tudi nć primerno, vožnja je samo nia Po kaj so sicer hodili Zirov-potuha, na voz sodijo bolni ci v Loko. ne vem natančno. in onemogli. Skratka: če ne Najbrž so jih grajski kdaj poz- bi hodili, nas ne bi bilo, v< tukaj ne. V teh krajih smo dolgo hodili peš vali, če so se kaj pregrešili, podobno kot naj bi se Izidor iz VisoSke kronike. Ali pa so prišli kaj kupit k loškim obrtnikom in trgovcem- A gotovo nc tako pogosto, kot hodimo Ko smo bili enkrat tukaj, danes v razne megacentre. In smo spel kar naprej hodili: ker s sabo niso jemali žensk, na delo, po opravkih, takih in kar je bilo samo po sebi drugačnih, k sosedom, v go- umevno, so zapravili še stilno, iz hribov v dolino ali v manj. sosednje kraje, k ma.^i, na pogrebe „. Dolgo je bilo dopustno hoditi samo tja, kamor se je smelo, kamor se je spxxio- klicala oblast, je bil ta, da je bilo. Iti na dopust je postalo Šel na romanje. 2a la način z. sv. vojni. potovanja je bilo mogoče do- Pred prvo so smeli na kako biti cerkveni blagoslov. dini način, da je 5 na o pot, ne da bi ga nanjo daljšo iz svojega v druge Upam si domnevati, da so kraje le, če so bili tja poklica- bili med romarji tudi mnogi, ni. K vojakom, denimo. Svo- ki niso bili prav zelo pobožni: bodnjaki so to seveda smeli, a romanje jim je bilo pač edini to so bili le plemiä. Tudi pri- naän, da so ušli od doma in padniki duhovruškega stanu izživel i svoje popotn iško nag-so potovali, a sf>et le, če so jili njenje. Zato se na romanjQi nekam napotili njihovi pred- najbrž niso dogajale samo stojnild. Svobodno so se prav- blagoslovljene reči, nemara zaprav gibali le vitezi in redki je bilo tudi kaj grešnega. Kam pa so se, denimo. 12 hodimo peš? Dvajseto stoletje, ki je bilo svoje doline na gorenjskem jugu smeli napotiti Poljanci in Žirovd? Dr. Metod Bene- s dik, ugledni cerkveni ;^odo- vratno ludi na področju giba-vinar, sicer pa kapucin e rev nja. Hkrati z družbeno, sek-i Loki, mi je pripwvedo- sualno in še kitero revolucijo val, da so smeli v prvih stolet- se je že pred informacijsko jili krščanstva svoje mrtve po- zgodila revolucija gibanja: vse manj smo liodili in se vse več vozili. Oditi oziroma od- kopavati le na pokopališču pri farni cerkvi; edina taka je bila takrat za celo loško gospostvo peljati se še kam dlje kot iz pri sv. Juriju v Stari Loki, kjer hi.^e na na ni A GORENJSKI GLAS petek, 4. avgusta 2006 13 ESEJ Snovaiy m Potem pa se je v letih ložil Adam Friderik Reich- soke gore ni silil, ni ga poteg- za hoja, zato se rad dekiari- J-{oditi VCŠ 16 rog 1990. ko se je osamo- hardt. V slovenščini je izšla nil zgled bratov Deliic, njego- ram za pešca. MogoĆc v po- r J «asni hoji skozi gozd vidim ^pgj " t^p^alrSpn hn nnnr nrnti ra^n i ' to pot ne iz nuje, ampak za topila je svoboda gibanja, ki svajala Slovenija, mnogih 1788: "Thomasha Kempen- je omejevalo le pomanjka- spon osvobodil tudi na^ delov- sarja bukve, v' katirih je sapo- prijateljev, ki so to počeli že nekakšen dh upor proti času nje potrebnih sredstev, od ni človek. Delavci Alpine so padenu tu podviizhenje, tedaj. Tem ra.jc jc hodil po in mogoče neko svojevrstno prevoznih do finančnih. množično odhajali v pokoj, kokii en sledne, bodi ka- nenevarnih, a samotnih hri- metafizi6io dejanje, uravno- Pred 2, sv, vojno je bil pre- hiše so imeli že zgrajene, kershnega stanu ozhe, ima, Ixivskih poteh in sanjaril. V vešenje neba in zemlje, vozni sen malega človeka zdravniki in mediji so jim se- inu samore po Kristusovimu njegovih spisih najdemo šte- spravljanje sebe v neko pri- kolo, v šestdesetih sla to vlo- suli mit, o katerem so sanjali navuku, inu shivlenju svoje vilna in eminentna gorska jazno razmerje s svetom, ki tdssni IH go prevzela mopwd in nČo, na v svoji mladosti; da bi se bilo shivlenje pellati, vishat:, rov- občutja. "V visokih gorah, me obkroža. / Pravzaprav se začetku tretjega tisočletja treba manj truditi in da sploh ni več vprašanje ali bilo čim več za jesti! Ko so se vi brumnosti hoditi." avto ali nc, vprašanje je, kateri in koliko. Če bo šlo še na- jlm te sanje naposled uresni- nati. inusa Kristiusam v' pra- Iqer je zrak äst in tenak (sui?- težko spomnim večjega užit- duHoVni priboljšek. tU). le lx)li ka od iižitka bit: pešec. Bib Hodili smo torej žc od nek- lahkotno, diih pa razvedren; pešec je včasih pomenilo čile, so se izkazale za škodlji- daj, brali pa najprej o tem, ugodja niso tako silovita, oprtati si nahrbtnik na rame. prejkotgrezdaj,senamobe- ve. Sedeti pred televizorjem kako hoditi za Kristusom. Je strasti so zmerne. Pre- lata dva scenarija, oba sta in vsako zimo požreti vsaj že tako. možna. Po prvem bomo šli pol sindikalnega prašiča je ega se )e najprej naučiti, hoditi po treba mišljevanja postanejo tam po gozdovih, spati ob rekah, gori velika in vzvišena, pri- se v njih umivati, spati na se- že kmalu na pot v vesolje, po lahko pogubno, redi, dviga dveh je nujno, za Kristusom mema okolju, ki nas obkro- nikih in govoriti z ljudmi, ki drugem se bomo vrnili vzeti spalno vreio m hoditi ^^^ tednom hodilo, krvni Üak in holesterol in na- rapi)a: manj seaen in več hoditi, jesti pa manj in izbrano, in tako so si Ži- dili samo še na WC, a goro, LoČanov, ki oblegajo Mencinger: Moja hoja na naenkrat postala nadvse mo- Lubnik, utrli novo rekreacij- Triglav, 1897. Anton Trste- njene neomajne čistosti." dema. Ko sem v svojih štu- sko božjo pot, ki je po na- pa priporočljivo. Pozneje so ža, umirjena je njih naslada, so bili do pešcev zaupljivi in JcaiflOV iß VOdHo prišlo na vrsto še dnige. bolj v njej m nič jedkega in čutne- odprti in so jih zjutraj radi ^ posvetne vrste hoje. Vsake ga. Ko .«^e dvignemo nad biva- povabili na trdo kuiiana do- (IqIq y ncdclio vrste pravzaprav. O tem pri- lišča ljudi, se počutimo, kot mača jajca in čaj iz zelišč, na« ' J čaj o avtorji in naslovi njiho- da bi z nas odpadla vsa nizka branih okrog hiSe, jim ob ^^ ynaSX \Yl Yia \nVi Hol MavfvHimr» camr» nö. In "»prTipUcVa rttvSiKa Rnli Irr^ rvrklAt-nili nr\nnWnpvih L kak obisk. Danes se hodi jame in okoli njih iskali čisto zadnje človeka Še umori. Te- prišlo na vrsto še dnige. bolj v njej m nič jedkega m čutne- odprti in so jih zjutraj radi vodo in kaj za pod zob. Spet sem pogledal predaleč, vprašanje jc namreč, ko- iko sploh še hodimo peš, Ko rovci po zgledu Ljubljanča- vih del. Navedimo samo ne- in zemeljska občutja. Bolj ko vročih poletnih popoldnevih je že kazalo, da bomo peš ho- nov, ki hodijo na Šmarno kaj najbolj značilnih- Janez se dvigamo v tej eterični kra- vi na m ini. se duša navzema sendviče s sirom in doma- Čmim kruliom Hoja za človekom, (Julija ali Nova Heloiza, XXi- janja kot da pripadajo neke- dentskih letili, v sedemdese- ključju ravno tista, po kateri 1968. Jože Šmih Hoja za Ka- 11, pismo, 1761) tih, kar naprej nekaj bral, sem sam hodil kot študent: tulom, 1968. Marijan Tršar: težavo predolgega sede- "'na Javorč", osrednjo točko Hoja za poiLstvarjeno lepoto, nja reševal tako, da sem hodil na Žirovski vrh. Pa me Žirovskega vrha. 1970. Tine MiheiiČ: Hoja in plezanje v gorah, 197a. Jože Pešec Uroš Zupan Da nebi nava j ali le zgledov časne hoje skozi gozd." vprašala mama, aÜ mi ni nič q h^jj j^gn nerodno. V njeni mladosö je namreč veljalo, da si lahko sredi tedna oziroma na delov- Hojo prakticiramo tako, da hodimo, teoretiziramo pa Raišp: Hoja in tek na smu- metafizične in duhovno nav-čeh, 1980. Nordijska hoja, dahnjene hoje iz 18., navedi- ka?- tako, za rekreacijo. Ja, časi se res drugemu ćasu in danes od njih ostajajo le ^e občasne, dolge, neprekinjene in po« Ta žlahtni dvojni odstavek pesnika cen, igöo. NorajjSKa no)a, aannjene no)e \z 10., naveai- |e iz Kn]ige ese)ev pesniKa m CMKpniiv? jnjni 2006. Skratka: od hoje za mo .^e primer pisanja o hoji, esejkta Uroša Zupana, ki je -l J J ' I Kristusom do nordijske hoje, ki je bil objavljen v 21, stoletju. "Tudi jaz sem svoje narav- izšla leta 2003 v sloviti zbirki Beletrina. Tako kniiea kot či- ni dan luksuz sprehajanja tako. da o njej pišemo in raz- od sakralne do profane, vmes sredi belega dne dovolijo le pravljamo. Ce v Cobiss.si, pa še cela vrsta drugili, koli- no okolje našel pod golim tirani esej imata naši obrav- nekatcri, kak ugledjii upoko- Virtualno knjižnico Sioveni- kor jih je ludi v resnid. nebom, v naravi, v gozdu. navl jenec, zdravnik, duhovnik, jc, v medbibliotečni bazi po- Sicer pa je tako, da se fizi- Nekateri ljudje se dobro po- Kar ta počne in piše, naj bi učitelj, uradnik. Le datkov Cobib.si vtipkamo čna in duhovna hoja ne iz- čutijo v množici, v gledališki nekoč, Zakaj pa ne bi ne- Ijudje. Za navadne l)udi se je ključno besedo hoja, se nam ključujeta. Zlasti za na dvorani, na parketu diplo- kaj podobnega poskusili da- kaj takega spodobilo v nede- pokaže več kot 800 zadetkov, goro je že dolgo izpričano, da mat^^kega salona, v predaval* nes? S sabo bi sicer morali Ijo ali na praznik, v navadnih In kateri je časovno prvi? se med njo pri mnogih z niči, v nakupovalnem centru, vzeti nekaj banalij (denar, za- dneh pa so lahko šli v gozd holcat ali nabirat gozi.lne 1 Hoja za Kristusom Tomaža nadmorsko višino dviga tudi na odru, v gostilni, meni pa ščito proti klopom in komar- ia- KempČana (Thomas a Kern- duhovno razpoloženje. Takš- se zdi, da najbolj spadam deže. Da bi postopali kar pis. De imilaöone Christi), ki na gorska duša je bil filozof gozd. Od vseh načinov pre- jem ...), pa bi šlo. Sredi pole-smo in še je Čas prav za to. tako, to pa ne! jo je leta 1732 v Ljubljani za- Jean-Jacques Rousseau. V vi- mikanja pa nii najbolj ustre- Poskusimo. Zdrave in škodljive pijače 44 IZ STARIH CASOV Mjha Naglič Valvasorje v svoji Slavi na- rad z njim okrasim svoje delo, lezljivo smrtno feugo iz znatne- tisnil tudi poročilo o zdrav- da hi ljudem rabilo nekoliko nitih mest in dežel." stvenih razmerah na Kranj- tudi za nego in vzdrževanje Sledi doktorjevo velezanimi- skm, ki ga je posebej lanj iz- zdravja in jim priporočalo vo mnenje o ra2lićnih pijačah. delal neki sloviti "medicus". zmernost, najboljšo strežnico "Od lege tega kraja se obrrxe "Gospod doktor Frandscus de Človeškemu telesu ..." slamo pero v prvem poglavju k Coppinis, velezasluini kranj' ski medicus, obravnava v Najprej odstavek o deželnem pijači, in sicer meri najbolj na giavnem mestu, postavljenem vino. Predoči nam, kako je pr- spodaj na tisnjenem lat i nskem ravno na stičišču t reh pokrajin. vctna Človeška h ra na in pijača po roči i u razhčne st va ri. in si- ki so tvorile deželo Kranjsko - b ila preprosta i n nepokvarjena cer med drugim v uvodu na Gorenjske. Dolenjske in No- in kako je hladil požirek kri- kratko kranjski zrak v Ljub- tranjske. "Imenitni avtor ven' stalno bistre vode žejne du$e.' Ijani in okoliei, Mto nekatere ča začetek svoje razprave z (ego nato pa da so obljudene divjine zdrave jedi in pijače, zlasti in- in hvalo Ljubljane. Čeprav leži in z ljudmi naseljene puščave dijski zeliščni čaj in kavo, fco- namreč na močvirnatem in zaradi pomanjkanja vodnja- risti in Škodo pravilne ali ne- mokrem ozemlju in čeprav celo kov in potokov vsilile žejnim pravilne rabe vina in naposled počasna reka skoznjo teče inje mleko, dokler ni Noe, fci je gro- Kozarček rdečega ne Škodi. fe rudnine m kopeli Čeprav se torej dovolj vlage za nastanek zotnemu vesoljnemu potopu vse. kar omenja zgornja vsebi- goste megie,je le-ta vendar ne- po ušel, s sajenjem nih primerih. "Nato obraima- Pr\'o poglavje zaključuje zna- t rte (tega je tud i sinove naučil) va omenjeni avtor iz redne na, pravzaprav (n izrečno ne Škodljiva i mestu i okolici, nanaša na Kranjsko, je spo- dim, ki se dviga iz bivališč ne- mkku in vodi pridružil vino." nevina, štljivo omenjeni zdravnik do- štetih prebivalcev, inplapolajo- "Naravno" zaporedje pijač je jastyujekot na • pijanstvo; vsemu svetu po- uč^n umetnik aio srca, in utrditev vimi barvami, zatrjujoč, da a vmo hrohotno sestavil to Kranjcem ä ogenj to megleno kugo raz- for^ tako: najprej bistra voda pitev življenjskih zaradi boljše nege telesa in redčuje in razkužuje. Saj je in šele za njo mleko in vino. udov. Na dan pa spravi tudi ljudi kakor mrzlo železo in da zdravja ter v ta namen znano, da so ■at i« k i Voda je dobra za užitje v vsu- nepovraino škodo, fei jo rodi pobere našemu življenju največ prepustit sestavek. Zato prav ognji pregnali in odstranili na- kcm. mleko in mo Ic v izbra- vina nezmerno uživanje ... in najbolj zdravih lä." i H GORENISKI GLAS petek, 4. avgu.sta 2006 SODE J GODOVI Snovama Ko sem šel enkrat na stranišče in nisem bil pravočasno nazaj, sem jih zato dobil okoli ušes Niso bile batine Milena Miklavčič maSi. K obhajilu je 4» vs 1 s mo rigita je edina u^i- vedeli, da tudi tega ne bi im^li v Ledinah. Mama mi zmeraj zabičala, da ne bom počel kakšne neumnosti. teljica, ki smo jo smeli. Otroci smo trepetali Toda težko je bilo držati ob-videvali pri maši. zanjo in se bali, kdaj jo bodo ljubo. Na poti do tja je bila K obhajilu je prišla skozi zaknsti)0, toda vsi smo vedeli, da tudi tega ne bi smeli. Otroci smo trepetali zanjo in se bali, kdaj prišli iskat miličniki in jo od- češnja, ki je kar vabila k ra-peljali s seboj. Moja mama butanju. Toda tri ženske, ki je zmeraj rekla, da jo obču- so jo imele v lasti, so me ne-duje. ker je tako korajž^ia," Viktor: "Med koč ujele: ena me je tepla, so dve sta me pa držali." jo bodo prišli iskat miličniki našo šolo na Vrsniku zazga- Spominov je še nič koliko. li, zato smo imeli pouk pri Za Viktorja je bila usodna piš-Birtu in Kafurju. Nekateri čalka, ki mu jo je oče prinesel in jo odpeljali s seboj Štefka: "Zelo rada bi študirala za učiteljico. Takoj po fantje so med potjo v šolo iz ujetništva. Najprej sploh ni vojni so lahko Šle naprej v pobirali mine. Italijani so sole le tiste, ki so bile "prave- ga političnega prepričanja". Pri nas smo hodili k maši in to je bil moj edini "zločin". Vseeno sem poprosila svojo nas odpeljali na zaslišanje in nas podkupovali s čokolado, da bi jih izdali. Med vojno se je, kljub vsemu, maisikaj do-. Če ne drugače pa po , da iz nje lahko izvablja glasove. Ko ]e obiskoval v Ži-reh gimnazijo, je Šel kar sam ta podedovana še iz "parti-zanščine'^..." Jože: ves prcnuažen. Malo 1 pn prvi razred sem katero je imel župnik med ; gospodu Erjavcu, ki je zastonj poučeval glasbo. "Ko sem ob šestih odSel od hodil v gasilski dom v Žireh. Za malico smo dobili "tm-manova" jajca in mleko. Torbo sem imel nareieno iz sta- . Do nas, otrok, je bil zeio grob» veliko-pa smo ga slišali, ko je vice. razredničarko, da mi napiše skiitih poteh, Tudi do žoge doma, mi je mama skuhala rega , , J ,» wo .J.. .JOjy».^-. ^V^.J, » HV4. ivu poti UO tju priporočilo. Naskrivaj sem smo se prikopali. Po , toda ko sem pri- ,to žgance, ob poldnevih mi je šelvrazred, sem opazil, daj M so mi o pismo odprla in se zgrozila, se Še spomnim, je le učitelji- mama od Staneta šolskega bil en sošolec še bolj beden pri družini 2 • VV* T* (Ja.»!*!'-' ai< SK. Vil (I Ulil, J^ IC je bua cesnja, ki ko me je, kJjub temu da sem ca imela eno» ki pa jo je skrb- so od mene, saj je zvezke prine- Ob večei bila odlična učenka, očrnila no skrivala, da je ne bi pre- pogrela mleko, ob dveh sem sel kar v roki. Do četrtega mi hamioniju in "godel". Ko ni je kar vabila k in to samo zato, ker sem bila verna. Ustrašila sem se in bodli. Ko smo bili večji, smo hodili v šolo v Žiri. V dolino že imel teorijo, ob šestih pa je še kar šlo. potem sem dva- bilo nikogar doma, so se hai- vadna "šteparca". Najbolj zabavno je bilo pozi- je I • t-f-t J ««.11 aa. ođlaa .scii> jv liJ i• r i. y rubutanju. I odu šlarajedelatvAlpInokotna- smo se spustili po Dragah. tli Ženske, ki so • . y T . gusunova. eua je aoora KOt Ke m )e sio mtreje. v žepu JO lynele v lUStl, kmh. BU sem hnbovski, zato smo imeli le kakšno jabolko vaje pri pihalni godbi. Nazaj v temi in včasih me krat padel. Učitelji so nas večkrat kaznovali. Bil sem t liso strah, .saj je bilo treba zadolžen, da učitelju odpi-Vinko: "Mene je učila Av- mi, ko smo si pripeli smuč- iti v Dragi mimo smreke in ram vrata. Ko sem šel enkrat . so gole meh, dokler ta ni po- guštinova. Bila je dobra kot ke in je šlo hitreje. V žepu križa, kjer naj bi se nekoč po- na stranišče in nisem bil od pokojnika, pre- SO me nekoč so me dolinci zviška gledali, Velikokrat sem bil in kos kruha za malico. Na- den so ga odpeljali naprej pravočasno nazaj, sem zato dobil okoli ušes. Veliko- sose zelo p restrain se kot miške zvlekli na peč koder so počakali na starše. Oče je takoj ugotovil, teže: na eni rami Žiri iia pokopališče. Ko sem krat smo se stepli z Novovaš- da je nekaj narobe. Šele pri- . • , oblečen. Spominjam se. da smučke, na drugi torba, S prvič godel budnico, sem čani. Imeli smo borbo s puš- hod učitelja je pojasnil, kaj Ujele: ena me je mi je z edine naramnice od- pomladjo smo hodili bosi. vstal že ob treh. V Moreto- čicami, ki so imele na konai se je v resnici zgodilo. Oče se učitelja j letel poslednji gumb. Pojdi z včasih smo naleteli na kakš- vem kozolcu sem svetilko šila, V nedeljo smo Šli obvez- ie postavil na sredo hiše. uči- 1 I kCl 111 ( Vp^Jl A. * wool 11 Uli^ I IVil II a JVO-Tk^' tepiCl, dve StU me menoj, je rekla in mi ga je nega gada, toda bili smo pre- prišila. Bila je edina učitelji- 1 ^ j ^ j f r W I AM j v VM4J jfal pU uVZMl. Cd, ki smo jo videvali pri več otročji, da bi se zavedali nevarnosti. Verouk smo tram. Celo pot v do- no k maši. Bil sem mini- lelj mu je podajal otroke s ino me je po nogah tolkel strani pri Starmanu. Vstajal tioben- sem že ob petih, ponavadi in vsi, brez razlike, so . v Prazniki in godovi Lovrenc varuje pred opeklinami |ožf KoSntek župnika Janeza Vianeja in ga kralj z žezlom in čmo ptico, telj reda teatincev, ki se je ro praznik zna- Za nami so resnični pasji dnevi z neznosno vročino. postavil za zavetnika dušnih verjetno vrano. Mariji Snež- dil leta 1480 v Vicenzi v ple- menitega francoskega jezui- pastiriev vsega katoliškega ni je na Slovenskem posve- miški družini Tiene, umrl pa ta Petra Fabra, ki Je deloval sveta, za njegov praznik pa je starih pratikah so se začenja- določil današnji dan, 4. avgii- i 23. malega srpana (jidija) st. Rojen je bil leta 1786 v je bila znova pos čenih več kapel. Najbolj znane so kapele na Kredarici, ki i ena leta je leta 1547. Pokopali so ga v skupaj z Ignacijem Neaplju. Leta 1524 je ustanovil družbo teatincev, v kateri in se končali 23. velikega sr- okolici francoskega mesta 1992. na Veliki planini, na so duhovniki živeli kot repa na (avgusta). Odkod to Lyon, generalni vikar škofije Krvavcu in v Gozd Martulj- dovniki. Stovilöio red ni bil ime, nihče ne ve natančno, pa ga je poslal v zakotno vas ku, Najbolj znana pa je bazi- nikdar velik. V njem so bili skim in Frančiškom Ksaveri-jem. Postal je doktor inodro-in je deloval predvsem Rimljani so ga povezovali z Ars, kjer je požrtvovalno skr- zvezdo Sirij (Sinus), ki je te za župnijo in župljane. lika Marije Snežne ali Sancta Maria ad Nives v Rima Po Dominik Guzman, roien leta 1170 v španski pokrajini čo ljudem, posevkom in živa- nje. preklinjanje in ples. in 5. avgustom sredi največje Kastiliji, je ustanovil zelo znano družbo dominikan- i vzhajala s soncem in za- Boril se je zoper štiri razva- legendi naj bi na kraju, kjer radi vročine prinašala nesre- de: nedeljsko delo, popiva- so io zgradili, v noči med 4. im. Imenovali so jo tudi Zmagal ie, zato je bil mno- vročine, padel sneg. To naj bi V četrtek» ]o. avgusta, pa večinoma starejši» zreU in bo praznik Slovencem zelo ljubega svetnika Lovrenca, njegov praznik bodo go- in ženske z imeni Lovrenc, Lovre. Lovro. Lav- iia. Laura. Lav- "pasja zvezda ". V dneh pasje gim tni v peti. Imeli so ga za se zgodilo pod papežem Li-vročine so odsvetovah pitje norega. Umrl je 4. avgustk berijem, ki je vodil Cerkev cev, KJ )e 011 uradno potrjen leta 1218. Praznik bo imel v vode, ki razgretemu Človeku leta 1S59. med letoma 352 in 366. torek, 8. avgusta. |e godovni LavraČ, Lavrenčič ra in Lorena. Iz imena Lov- priimki La vri h. renc so lahko škoduje, poročanje in celo zbliževanje zakoncev, ker bi bilo potomstvo lahko prizadeto. Leta 1925 je tedanji papež Pij XI. razglasil za svetnika )utri, 5. avgusta, do praznik Marije Snežne in angleškega kralja ter m učenca Ožbalta (ali Ozvalda). Posve- Praznik Jezusove spreme- zavemik Dominikov, Din- oviec, Lovrečič in podobno nitve na gori in mučencev kov, Dominik in Domink. Lovrenca so kot diakona pa- Pastorja in {usta španskega Dominikanci so bili odlični peža Siksta II. leta 25S muči- V nedeljo, 6. avgusta. V pridigarji in učenjaki. Naj- li in ga na ražnju živega pekJi. Čena mu je cerkev na Jezer- ponedeljek, 7. avgusta, pa bo bolj znana sta Albert Veliki Zato ga upodabljajo z rat-skem, kjer je upodobljen kot praznoval Kajetan, u.stanovi- in Tomaž Akvinski. V sredo, njem in evangelijsko knjigo. k GORENJSKI GLAS petek, 4. avgusta 2006 15 DEDIŠČINA Swvayy Vodiškarjeva hiša v Nevljah pri Kamniku je ena najstarejših ohranjenih kmečkih hiš pri nas, saj naj bi bila stara več kot štiristo let. Na tramu v hiši je sicer izklesana letnica 1724, a strokovnjaki so prepričani, da je stavba še mnogo starejša. eva hiša Jasna paiadtn malto, zmešano k žganega Katarina Predovnik, docent- ...................................... apna in rečne mivke. VeČina ka za arheologijo mlajših ozornost zavoda z etnološkega zornega kota obdobij, ki ob koncu izko- za varovanje kul- najbolj zanimivih stvari seje pavanj povedala marsikaj turne dediščine je strokovnjakom pokazala ob zanimivega. "V izkopih oko- ta kmečka his a pr- delni sanaciji stavbe pred li hiše smo našli kar precej vič pritegnila že dvema letoma, ko so po od- ostankov lončevine, ki sega sredi 8c. let prejšnjega sto- stranitvi zunanjega ometa v 12., morda celo v konec ii. letja, ko sta lastnika, Iris in naleteli na posebno kon- stoletja, pa vse do nedavne- Tomaž Golob, ki živita v strukcijo lesenih smrekovih ga, v čas, ko so hišo še upo- novo zgrajeni hiši tik ob sta- sten. zloženih iz na polovico rabljaJi. Najstarejša kerami- ri, zaprosila za dovoljenje za prežaganih brun. Takšen na- ka, ki smo jo našli ob kleti, ^ , . .. . .. adaptacijo stavbe. Zakonca čin gradnje lesenih hiš se je izvira iz istega Časa kot kam- V IZKOpih' OfCOll sla želela stavbo ne le ohra- na Gorenjskem uveljavil ko- niški Mali grad in tudi sicer . . , niti, temveč tudi obnoviti, nec 16, stoletja in prav to je smo med tamkajlnjimi in nise smo nasli hkrati pa ju je močno zani- eden od dokazov, da Vodi- tukajšnjimi najdbami našli malo vse, povezano s starost- Škarjeva hiša izvira že iz tega veliko podobnosti • lončene Kflr jo, nastankom in razvojem obdobja. posode so bile podobne obli- hiše. Za nasvet sta prosila K natančnejšim podat- ke. grobe izdelave, z debeli- Mladi arheplogi pri izkopavanjih ob Vodiškarjev« hiši v ostankov mnoge etnologe, tudi arhi- kom pa bodo morda pripo- mi stenami in s posebnim Nevljah mtup^ud.« J v • T • tekte in celo gozdarskega in- mogle tudi nedavne raziska- načinom okraševanja, pri lOYlCCVlYlCf Kl ženirja - specialista za den- ve arheologov. Strokovnjake čemer so uporabljali ne- čas se zato gibljemo na pre- 18.. ig. in 20. stoletja pozna- drokronološke raziskave, in 2 oddelka za arheologijo Fi- kakšno glavničasto orodje." cej omejenem prostoru, pri SC^Cl v 12., zadnji, ki se je Vodiškarjeve lozofske fakultete v Ljublja- je povedala vodja arheologov takšnih majhnih površinah Poleg lončevine pa so mla- , . hiše lotil temeljiteje» je bil ni je namreč pritegnila najd- v Nevljah: "Upali smo. da pa se je zelo težko orientira- di arheologi, ki so julija so- IflOrCtU CCIO v etnolog dr. Tone Cevc, ki je ba večjega števila ostankov bomo pri izkopu našli sledi ti." V štibelcu so sicer odkri- delovali pri izkopavanjih, na- svoja dognanja opisal tudi v lončevine, na katere sta last- kakšne arhitekture, s po- precej starejši tlak, vendar Šli tudi nekaj novcev, pašno KOflCC 11, Stoletja, zadnjem Kamniškem zbor- nika naletela ob urejanju močjo katerih bi laže določi- bi za natančnejše ugotovitve sponko, nekaj žebljičkov in J niku. Hišo je označil kot drenaže ob hiši. Vodiškarje- li razvoj VodiŠkarieve hiše, morali prekopati tudi tla bakrenih predmetov iz j2. pU vse Ö0 značilno stavbo vzhodnoalp- va hiša je tako postala pred- vendar nam to ni uspelo. osrednjega prostora. Arheo- stoletja ter del orodja, stare- j skega hiinega tipa s kletjo in met proučevanja ne le etno- Težava je namreč v tem, da logi priznavajo, da je tovrst- ga približno 20.000 let. Vse flCudVHCSU, V osrednjo Črno kuhinjo ter logov in arhitektov, temveč raziskujemo ob stavbi, ki se na raziskava za njih res ne- te predmete bodo na oddel- ^ . I w v ^^ desno od nje razvr- tudi arheologov in je kot bo obnovila, zato se mora- kaj posebnega, saj se doslej ku za arheologijo zdaj pote- cas, KO so niso se ščenima bivalnima prostoro- taka prvi primer arheološko mo temu prilagoditi in je s z najdbami v okolici starih rensko obdelali, nato pa pre- 11. T. „ ma. Zgrajena je iz kamna in raziskane kmečke hiše pri posegi ne smemo statično kmečkih hiš niso pogosto dali v trajno hrambo Medob- uporu u U Uli, lesa, ter povezana z apneno nas. Raziskavo je prevzela ošibiti, kaj šele podreti. Ves srečevali in zato keramiko činskemu muzeju Kamnik. Prijateljstvo nima mej Računalni k \n |Az Robert Guh^n Jmel sem dobrega prijatelja, vrst ic, mJ b i rad, da pon ovno ostaneva v stik u, dat \e prek ine- datkov, ter jih naredi dostopne Nenazadnje «a? interiiet še v osnovni šoli. Skoraj vsak najdeva medsebojni stik. Opisal va več najine vezi. ki sva jo. ne indose^jive vsem. je kot omm- iudi združuje in povezuje, o dan sva bila sk upaj in pač poče- m i je k ratek potek svojega žiiAje- da bi vedela zakaj, prekinila. na knjižnica knjig, kot več Čemer sem se prepričal tudi la stvari, kijih počnejo otroci. nja, kaj vse se mu je pripetilo. To srečanje mije dalo misliti. knjižnic, med seboj povezanih v sam. Res je internet primarno Res sva veliko Časa preživela kako živi, kaj deia i n pripisal je Kol i ko je Se tak ih izgubljenih eno. Nada Ije je internet t udi teh n ološk a in st rok ovna do- skupaj m si zaupala najine skrivnosti. Po koncu osnovne še povabilo na kavo. Bil sem prijateljstev, znanstev, koliko je medij, ki omogoča medsebojno mena. a gledano širše, nam presenečen in ganjen. Kar stis- ljudi, k-i bi si zaslužili, da osta- komunikacijo m povezovanje, prinaša tudi vrsto pozitivnih šole sva odšla vsak swjo pot in nilo me je pn srcu, še posebej Ico n^o skupaj, povezani. Vprašal saj se lahko preko njegß tudi po- stvari, tudi na socialnem in najini stiki so se počasi prekini- sem v trenutku podoživljal vse sem se, kaj naju je pripeljalo govarjamo in si pišemo, Gre za čisto človeškem področju. S li. Ob koncu srednje šole sploh najine skupne trenutke, vse vra- skupaj in odgovor je bil na dla- gigantsko omrežje medsebojno prijateljem se ne bi srečal, če nisem več slišal zanj. Tako je Šla golije, ki sva jih počela. Takoj ni - internet, vsaj posredno. Se- povezanih računalnikov, kjer ne hi bilo interneta, ne bi bi mimo Ä jnkultetü in nanj sem, sem mu odpiscü, še sam napisal veda je poleg interneta poirehno vsak računalnik poseduje k dd- nazaj itga koščka mojega živ- pnznam, povsem pozabU. nekaj malega o seb i in seveda Še txekaj, nekaj, čem u r rečemo ček vsebine. Združeni sk upaj Ije nja. Kolik o je vaših pozab - Zadnjič pa dobim elektron- spr^el povabilo na kavo. Kaj hi- želja in, recimo, ugoden splet sko pošto, tako kot vsak dan. Ve- trx) sem dobil nazuj odgovor in okc^iščin. Če prijatelj ne bi br- wi ti računalniki predstavljajo Ijen i h p rij ateljeu, k oliko je p re- liko jeje, vso preberem in nanjo bila sva domenjena za srečanje, sicol po Internetu, ne bi naletel no znanja, skupaj so celota in tvorijo vir in- trganih človeških vezi? Mor-vas prav na Internetu tudi večinoma odgovorim. V oči Tisti dan sem bil srečen, vesel v na moj elektronski naslov, če formacij. prijatelj, morda bi lahko pa mije padlo sporočilo, katere- sebi. Od najinega zadnje^ sti- jaz ne hi imel objavljenega elek- Intemet v slover^ni poime- stkali nova prijateljstva, mor- ga pošiljateljevo ime mi je bilo ka je minilo že več kot 20 let. tronskega naslova, me prijatelj nujemo "svetovni splet". Izraz da hi lahko tu napisali sporo- nekam znano, a nisem vedel. Čez dva dni svo že sedela v pri- m hi našel. A vse to je zaman, izhaja iz angleške oznake za čilo nekomu, ki čaka nanj. kam naj ga dam. Odprem ga in jetnisenä. pila, resda ne kavo. če oba ne bi imela zäje in Čhve- internet, treh w - "uww". Vsak morda bi našli kuharski re- piše mi taisti prijatelj, katerega in veselo kramljala. Toliko sva Škega čuta ter potrebe po iskre- od "m" r\em prijateljstvu in po topli besedi. imena skorajda nisem več pre- si imela za povedati. Veliko poznal. V sporočilu pravi, da je časa je preteklo, veliko stvari se moj elektronski naslov na^l ne- je zgodilo, vsakega po svoje ncju kje na Internetu, tako slučajno, je zapeljala poi življenja. Ko sva V prvi vrsti je internet medij, ki razumljiva beseda pa je inter- je na voljo in čaka na nas. pomeni "World", cept, h ga že dolgo iščete. "Wide", "Web" ali slovensko morda ... Internet je brezme-"svetovno prostrano omrežje", jen, potrebno ga jele izkoristi- Kajje pravzaprav internet? Univerzalna in v» vseh jezikih ti in uporabiti tisto, kar nam m se odločil, da mi napiše nekaj se razšla, sva si obljubila, da povezuje goro informacij in po- net. Gremo brskat, na Internet! 1 i6 GORENJSKI GLAS potek, 4. avgiista 2006 RAZSTAVA Snovanja Razstava Gorenjskega muzeja Mejnik slovenskega alpinizma, kije posvečena lanski 30-letnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočak, bo od 5. avgusta dalje na ogled v Triglavskem domu na Kredarici, v zibelki slovenskega alpinizma. em na Kredarico Ieiena Iushn se je leto toöieje 26. planinskih koč in 2 izdelavo letili je Komisija za odprave planinskih povezovalnih v poti, Id so osnova planinstva še danes. Severna triglavska stena je avgust, ko so štirje srčni možje iz biia simbol dokazovanja in 1975 ponovili. Miri odprave. Odprava na Makalii leta 1972, žal ni dosegla vrha. Žito so jo leta Bohinja, Lovrenc premagovanja, ter doseganja Prvenstveni vzpon na Ma- WilJomitzer iz Stare Fužine, višjega in težjega. Leta 1890 je kalu po južni stenj je pome- Luka Korošec s Koprivnika ter Štefan Rožič in Matija bi}a Stena prvič preplezana. nil dokončen stik slovenske- Plezalec je bil Ivan Berginc, ga alpinizma s svetovnim aJ- Kos z lereke, stali na vrhu smer pa so poimenovali Slo- pinističnim vrhom. Makalu Triglava. Njihova pot je tedaj venska. V letih, ki so sledila, so je peta najviJja gora na svetu potekala iz Srednje vasi, preko planine KonjŠica do Vele- i « svoje izstope m variante smen dodali Še Tuma, Komac in ga polja. Nato so pregledali Klement Jug (1898 • 1924). tri strani gore, se z ledenika l^hko rečemo, da je dal ravno in na njenem vrhu je leta 1975 stalo kar sedem Članov odprave: . oktober - Slane Belak • Z Makalujem prej proti vrhu. dvignili do Kredaricc ter na» )ug zagon alpinističnemu gi» Šrauf bi Marjan Manfreda banju, ki se je hitro razvijalo. Majjon, ki je vih dospel brez Organizirano planinstvo Njegovo življenje se je pre- uporabe dodatnega kisika, kar Na vrSnem grebenu Makalujevega grebena f fot® • I »1 • t v. .......M p.........«/..«. -- |N. f..V -.^V^W.-tP^ .XWM-V., fXl uli OSV(^C}'l L€ se je v slovenskih gorah za« kmalu končalo, a v zgodovino je bil edinstven uspeli v teda« vrh, pomembno je, daje bil osvoje n po prvenstveni čelo z ustanovitvijo Sloven* skega planinskega društva leta 1893, čeprav so že prej nastajala društva po različnih koncih Slovenije, Z osvajanjem Triglava in celotnega pogorja lulijskih Alp sta v nadaljnji dobi povezani dve imeni: dr. Henrik Turna so se zapisale njegove besede: "Naša in naših zanamcev naloga je, da se ne navdušujemo uspelo: 8. oktober - Janko Až- venska zastava zapIapolaJa nad lastno preteklostjo, tem- man in Nejc Zaplotnik; lo. na vseh 14 osemtjsočakih- njem alpinizmu, saj je bu prvi stvenih smereh- V nasled- vsebino dobi mesto v zibelki, alpinist na svetu, ki mu je to njih dveh desetletjih je slo- Lepoto Triglava, rojstni kraj slovenskega alpinizma, ki je to državico na soiični strani več da gledamo v prihodnost!" oktober • Viki Grošelj in Ivč Od 5. avgusta dalje bo raz- Alp popeljal med alpinisti- Slovenski alpinizem je stium- Kotnik: u. oktober • Janez stava na ogled tudi v Triglav- čne velesile, je v 5 no gledal naprej. Po koncu druge svetovne SmCn V JUZni (1858 • 1935) in njegov so- Pavla Jesih splezala osrednji no je, da je skemu domu na Kredarici, v Iz življenja gornika, lepo opi- Vendar z Makalujem ni nedrju slovenskega očaka, sal tudi dr lulius Kugy: "Pr- vojne, ko sta Joža Čop in bil osvojen le vrh, pomemb- kjer se je rojeval slovenski al- vič sem prišel k njemu skozi pinizem. To je vsekakor svo- Krmo in se vrnil po isti poti. jevrsten dogodek, saj bodo Nato sem sestopil v Bohinj osvo)en po prvenstveni smeri v , . »I »1 dobnikdr. Julius Kugy (1858 - triglavski steber, so v petde- m—v.. . j........ ............ _________v__________j... ........, Steni, kar i e bila, 1944). Da je Triglav resnično setih letih slovenski alpinisti ni, kar je biJa, do takrat tudi tuji alpinisti in gorniki, ... pozneje sem izbral pot v . , , . slovenski očak, je uspelo odhajali plezat tudi v Dolo- sploh, tretja preplezana ste- ki zahajajo v naše gore, lah- Bohinj preko Hribaric in uO talcrat Splon, tupmku lakobu Aljažu, ki je mite, v Avstrijo in v Francijo. na v Himalaji. Obenem jebi) ko videli izbor fotografij, ki skozi dolino Sedmerih jezer. Včasih sem prišel iz Trente ... ali čez Dolič. Na koncu sem si izbral za pristop dolini Kot in Vrata. Tako sem se naučil, da Triglav ni vrh, temveč prostram kral/estvo.'' kupil vrh Triglava, ter zem- Kot želja in cilj se je posle- Makalu mejnik tudi v tem so jih naši alpinisti posneli ob osvajanju prvenstvene smeri na Makalu. tretja preplezana Ijo na Kredarici in v Vratih, dično seveda pojavila Hima- pogledu, da je vrhunskim Z dr. Franom TominSkom laja, vendar pred letom 1960 slovenskim alpinistom po- Stena v sta Slovensko planinsko je bilo Še prezgodaj za taläen stregel z novim izzivom: Pot na Triglav je postala . . .. društvo popeljala v visoko- podvig. Prva odprava je bDa preplezati najvišje gore sve-MimUlajl. gorje. Začeh so z gradnjo Trisul 1960. V naslednjih 15 ta, po možnosti po prven- prava romarska pot, zato je prav, da razstava s takšno (Ne)kultumi hoj SEDM CA marjera Smolnikar b 4 ft zrasla iz trpljenja ruskih ujetnikov". in Šc, da "bo osfoio živa tako dolgo, dokler bomo grede ohranjali spomin na desettiso' U. fei so v neiHoveikih razme- OD asvcraeseiieinici postavitve Ruske kapelice se je mirt u/o nedeljo pod Vršičem zbrala druščina visokih evrop- sk ih pol i t ifco v, gospoda rsfven i- rah gradi Ii cesto na in cerkvenih dostojanstve- na misel nikomur ne pade. da nikov. Častni pokrovitelj šlo- bi it spominske H veselosti je bil predsednik slo- je te tradicionalna, in velikih venske vlade Janez jania, besed, ki ob tej priložnosti leti- med gosti pa $0 bili predsednik jo iz W5f s/avnos^nj^ govorni- Sveia federacije Sergej Miro- kov. dogodek problematiziral nuv, predsednik evropskega parlamenta Josep Borrel I Fon-in njegova visokost vladi- fcus. imenu zahuale in miru živijo v Sloveniji, kardinalu dr. Alojziju Stepi neu (mimO' 4 4 •ae. po inaten je nec inje redno dopustoval na Planini pod Golico), ki gaje papež Janez Pavel IL razgla-i/ za blaženega, odkrili spominsko ploščo. Zaradi Ččsarje v državnem zboru nastal pj» har, ki ftiu protagonisti rečejo kulturni "sporno osrbo, kije med drugo sveioi^no i^ojno aktivno sodelovala z ok upatorjem. podpirala ustaški režim in ima nad se- mo. v času informbiroja vandalsko razdejala kapelico, ki jo je na s vi/ župnik Jakob Aljaž v svoji i veliko grehov". Kateri naj viziji: "Ne bo dolgo in romalo grehi bili in koliko naj bi bo tisoče tidristov na naš pre- jih bilo, ni pojasnil. Vsekakor krasni Triglav. Ko bode ravno- je dejstvo, da je kardinal pravnost izvršena, se bodo na- Alojzij Stepinac za grehe, ki ' med seboj Ijubdi m mu jih Aleš Culič. predvide- na Triglavu obhajali praznik vam, očita, obsojen na enem sprave in neskaljene radosti." Najbolj viharna, da ne re- od številnih stalinističnih pro- Ne glede na predsodke, ki jih : delal iz njega ideološki cir- čem " " sta bila posla svetovni 4 4 nec nacionalne stranke Zrna- cesov po GuliČev boj s Cerkvijo je imam ve m ni bi/ kulturen toliko, kolikor je bila i« blodnje nekaterih, da smo ka Filarei. Janez Janša je v med narodi bo v soboto, se nekoč niti najmanj plemenit, domiselna karikatura Moha- Slovenci podalpski Hrvati. svojem govoru med drugim poudaril, daje "Ruska kapelica postala pomemben sim pravi jutri, v kapelid Marije Snežne na Kredarici maša. ki f sije v svojem pobalinskem obdobju, ki gaje živel v komu- meda z bombo na glavi, kije užalila ves muslimanski svet. "kulturnega" boja Aleša Guli- ta. v katerem Je hrvaški kardi- Jo bosta vodila celjski škof dr. nističnem režimu (menda) V bistvu gre za ideološki boj. nal le orožje, ne morem niti prijateljstva med ruskim in Anton Stres in zagrebški po- prilašCal slovensko kulturno za nostal^Jo po komunistični razumeti, kaj šele slovenskim narodom", kranj- možni Škof dr. skogorski župan Jure Žerjav Ob tej priložnosti bodo na pa. da je "Ruska kapelica budo katoliških H}vatov. h ^ v Cerkve, ter /i- diktaturi, h je prezirala vse, Tako ne morem demokrat Aleš Culič. kar je bilo zunaj njenega mi- Ta i ra za selnega koncepta. In Je. reci- spomenike padlih partizanov. i GORENISKl GLAS pelek, 4. avgusta 2006 EKONOMIJ f FIN sUfan.za rgi @ g-gla$. si 17 Konec Paradržavna sklada KAD in SOD bosta Iskraemeco dokapitalizirala z 275 milijarde tolarjev, kar naj bi kranjski družbi omogočilo normalno poslovanje. Jože Mencinger: "To je katastrofa/' StMON ŠUBIC Kranj - Potem Vo SO delničar- \i Iskraemeca junija zavrnili predlog uprave po vstopu strateškega partnerja (Engro tuša), so v torek na težko pričakovani 14. skupščini podprli predlog Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) o odprti dokapitalizaciji v vi^i« ni 2,75 milijarde tolarjev. Skladno s sporazumom, ki sta ga paradržavna sklada le dan prej sklenila 2 večinskim lastnikom • družbo pooblaš- čenko Iskraemeco DUS, naj p^jj^^j ^^ skupščino Iskraemeca (2 leve): predsednik uprave Kari Rozman» član uprave bi dokapitalizacijo izpeljala predsednik nad2orr»ega sveta DUS-a Stanislav Habjan, direktorica DUS-a le KAD jn SOD. S tem bo njun skupni Usbiiaski delež Marija $enk in odpoklicani predsednik NS Iskraemeca dr. Jaže Mencinger. /Fot^ cerazd Kavelj narasel na več kot 60 odstot- pisanega sporazuma. Podjei- ve. vendar kratkoročno umik vo zamenjal. kov, Iskraemeco DUS. v ka- je potrebuje svež denar in je iz te naložbe ni primeren za- terem je 5.000 malih delni- že skrajni Čas, da 2ačne nor- radi cene, ki bi 1. Na skupščini so odpoklica-i tudi dosedanji štiričlanski čarjev, pa bo po novem v lasti malno delati." Prizadevali si bomo najprej nadzorni svet» ki bo po no- Lmel približno tretjino dein k (sedaj 51 odstotkov). Po prvotnem predlogu naj bi KAD in SOD v Iskrkeme- Kot je p»jasnil predsednik izboljšati poslovanje podjet- vem imel devet članov. Šest uprave KAD-a Tomaž Top- ja. potem pa sprožiti postop- novih članov, ki zastopajo lak. so se zaodprtodokapita- ke prodaje." j« dejal Toplak lastnike, so že imenovali: lizadio odločili, ker je ta za- in napovedal, da bodo prvi Sašo Homan, Marto Jarc, ja- cu izpeljala zaprto dokapitali- konsko najbolj ustrezna reši- obrok plačila Iskraemecu na- neza Kolarja, Marka Pogač- zacijo, o čemer sta se sklada tev. "Mislim, da je bil dose- kazali v najkrajšem možnem nika, Ivana Rupnika in Mari- V ponedeljek dogovorila tudi žen pravi korak in je najhui- Času. Po zakonu imaio na vo- jo Senk. Odpoklicani pred- družbo pooblaŠČenko §a agonija v podjetju mimo. Ijo Štirinajstdnevni rok. sednik nadzornega sveta Po oceni predsednika fože Mencinger je bil nad paradržavna sklada za skup- ščitimo svojo naložbo," je bil uprave Iskraemeca Karla razpletom skupščine razoča- hkraemeco DUS. V torek sla To je bU edini način, da za- ščino presenetljivo pripravila nasprotni predlog za odprto zadovoljen po skupščini. Tako Toplak kot predsednik Rozmana se bo po vplačilu ran: "Vse se je sfižilo zaradi novih delnic likvidnostni po- lastnikov, ki niso korektni, dokapitalizacijo, pri kateri bi uprave SOD-a Marko P^^č- iožaj podjetja izboljšal. "To Sem pristaš notranjega last- lahko sodelovali tudi ostali lastniki, torej tudi družba po- ni k takojšnjega umika paradržavnih skladov iz iskra- pomeni, da bi lahko norma]- ništva. Tak način dokapitali-no posloval ne samo letos, zacije, ki ne pomeni odmika, oblaščenka. Njena direktori- eineca ne napovedujeta, temveč tudi v prihodnjih le- temveč primik države, je kaca Marija Šenk pa je to mož- "Naš umik je odvisen od ak- tih," je dejal Rozman, ki ne tastrofa, saj potem pride nost že zavrnila: "V korist tivnosti v naslednjih tednih namerava odstopiti, pričaku- družba v roke nekoga, Id mu podjetja se bomo držali pod- in postopka prisilne poravna- je pa, da bo nov lastnik upra- je edini cilj, da stvar proda." novimi materiali do prihranka V kranjskem Savatechu izvajajo razvojno investicijski projekt, za katerega prispeva del denarja tudi Evropski sklad za regionalni razvoj. cvfto zaplotvik Kranj • Družba za izdelrivo in funkcionalnih polimemih materialov, v katerega je vključila še podjetja Goodve- trženje gumeno tehničnih ar EPE, Gorenje Gospodinj- izdelkov in pnevmatik Sava- ski aparati in Hella Lux Slo- tech, ki je v Poslovni sfeupiiii venija ter Štiri ustanove zna- Sava največja družba v dejav- nja - kemijski inštitut ter fa- nosti gumarstvo, je na jav- kultete za strojništvo, za ke- nem razpisu za pridobitev mijo in kemijsko tehnologi- sredstev iz Evropskega skla- ter za računalništvo in in- Ui zato, da bi poiskali možne pocenitve pri konstrukciji izdelkov, izboljšali funkcionalnost izdelkov za vgradnjo v stavbno pohištvo in uvedli nove ali izboljšane materiale, pri tem pa dosegli tudi znatne prihranke. Ocenjujejo, da bodo delež stroškov znižali najmanj za dve odstotni točki, povečali obseg poslovanja in zanesljivost dobav, skrajšali čas za žav in je lani kJjub ne- nerske družbe. Projekt vojne opreme programa uvedbo novih vrst profilov ugodnim gibanjem na vključuje industrijske razis- Profili (polni in penasti pro- na tr^ in od 20 do 25 od-trgu surovin dosegel 241 ^^^^ novih polimernih ma- fili za tesnjenje oken in vrat) stoikov zmanjšali odpadke milijonov tobrjev dobička t^rialov ter naložbe v poso- in ga bodo predvidoma kon- iz proizvodnje gumenih pro- dobitev proizvodne in raz- čali do konca prihodnjega filov. da za regionalni razvoj uspe- fomiatiko. Celotni projekt je la s projektom Povečanje vreden 464,7 milijona tolar- konkurenčne sposobnosti jev, Evropski sklad za regio- izdelkov na podlagi multi- nalni razvoj ga sofinancira znesku 191,3 milijona tolar-jev, od tega bo Savatech pre- Savatech zaposluje već kot ^nili- Dr. (Ilja DImitrievski goo ljue. - Končana 4. stopnja izobrazbe - izF^ za voznika viličarja - osnovno poznavanje računalništva Zaželene sposobnosti in lastr>osti: - samostojnost, natančnost, želja po strokovmem in dodatnem usposabljanju Delovno razmene bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Nudimo možnost dodatnega izobraževanja, napredovanja in stimulativnega nag rajevanj a. KandKjati naj pisne pn^ave z opisom dosedanjih izkušenj in o izpolnjevanju pogojev pošljejo d dni po objavi na riastov. Lipbled, d. d.,Rečiškac, 61 a, 4260 Bled, s pripisom "razp Infonnacije tel. 031/631 835 Janez Koleno. II elektro Gorenjska Opravičilo odjemalcem električne energije Elektro Gorenjska^ d* 6., vzpostovHjo deiovonje kUenego centra 20 mfemoclj« o dobovi in odjsmu «lektričrM na tftieferuki lt«vllM (04) 20 111 In zo InformgcSj« o izpadih »kktribw enorgij« no t«l«fontlu Itwilki (04) 20 83 333i S Micnim e^ntrom vam žalimo 2ogotov7ti Informacij«^ ki }kK potrebujete, v nojkrajMm možnem iani, V ĆTugi poloMci |ulija In v zo^ku ovgusto 2006 je pri prikijtic^vonju rnwih op«ratdnkih mest prišlo do ebčosnih telinicnih motenj« Odjemolci električno energije^ lu ste nos (cl^co^L ste ImeH težave pri vzpestdvfjanju zveu In pfvjamu informa&J. Odjemalce prosimo za razumevanje zaradi uvajanja n ove t«hneli>9ije in se opravičujemo vMm, ki ele im^l nevšečnosti pri kVtoH preko klicnega cantn. Prizod«vam0 si, do do takih zopletov v bodoče r>e bo več pribojolo in mag6ft6 na m ustvs ritJ poMic ra rn os Cn/c« / vamo^tn /k» \ spet dostojanstvenega. vrednega vlsofre^ /n trBl{}egd j zaupanja ter spostovan/a. 4 20 RADOSTI ŽIVLJENJA i nfo k I f I I f u I TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Lubenica god, j kivije, so dag sladkoija. sok ene limone. 0,5 dl boroimi-Čevca, 1 dl mareličnega soka. Lubenico ixdolbite z žlico mi žlicami vode. Med meša- te, dodajte cimet in puslite, da se ohJadi- Dodajle kandi- boris bergant in jo narežite na kocke. Do- rano limonino lupino in nadajte oprane in na kocke na- ribano čokolado ter vlijte jcmne dekorativne izdelke rezane nektarine, jagode in maso v primerno velik mo- Sadje ali zelenjava, io je sedaj vprašanje! Strokovnjaki jo sicer uvrščajo med zelo- olupljenekivije. Iz sladkorja, del, V hladilniku naj stoji imoninega soka, borovni- najmanj štiri ure, da se čevca in mareličnega soka sem strdi. Zvrnite jo na pla-napravite marinado in j njavo ali vsaj med zelenjavne sadeže, čeprav sc ca obnaša kot sadje in jih na stojnicah obdaja sadna druž- Sorbet iz lubenice napravite marinado in )o denj, narežite na rezine, zlo- prelijte prek sadja, premešaj- žite na krožnike, okrasite s Potrebujemo: 50 dag mesa te in postrezite v izdolbeni stepeno sladko smetano in vode. 1 lubenici. Zraven dajte Še žH- postrezite. sveže stisnjenega ce m postavite na mizo ter si s prijatelji osvežite vrcč poletni dan. ba. Hruslanje hladne lubeni- ga soka. 25 dag rjoifega kristalen sodi med najslajšo po- nega sladkoija, 2 jajčna bäja-letno zadovoljstvo in naredi poletno vročino ne le znos- Meso lubenice zmeljite v stnenka iz lubenice Mozzarella z lubenico Potrebujemo: 20 dag mo- no, ampak celo prijetno. Izbira dobre lubenice pri iia- mežalniku skupaj z limoninim sokom. Vodo zavrite ce. , 50 dag inesa žl ice ekstra Za A osebe potrebujemo: 2-3 kupu ni nobena posebna skupaj s sladkorjem in ohla- kg lubenice (dobiti morate 1 znanost, saj so ponavadi vse lubenice v prodaji zrele, potrebno se je izogibati le prezrelih. Zrela lubenica daje vtis čvrstosti in je težka svojo velikost, hjpina se na pritisk ne poda in na njej ni večjih rumenih lis. Najzanesljivejše znamenje, da lu- o ca, je mehak spodnji del (nasproti peclja), na pritisk se ne sme podari. Prezrele lubenice so koša sle, vase sese- dene in precej slabSega okusa. Lubenico lahko na lilad-nem v kleti ali hladilniku hranimo teden dni aU vcč. Razrezane lubenice pa čim prej porabimo, Če pa jih že hranimo, jih obvezno pokrij-mo s plastično folijo ali vrečko in postavimo v hladilnik, ker takšna lubenica izgublja okus in sladkost. V glavnem jih uživamo presno, čeprav si lahko enostavno in hitro pripravimo marsikaj. Sorbet in sadna solata sta najpogos- r so Mozzarello narežite na dite ter primešajte lubenici soka), 25 dag sladko^a, 8 dag in zamrznile. Občasno pre- jedilnega Škroba (gustina). za mešajte, preden pa se pov- notei^ konico tnletega ämcta. tanke kolobarje, dodajte na sem zgosti, primešajte še ^ žlice kandiram limonine lu- kocke narezano lubenico, stepen sneg iz hie. J ilice grobo naribane čo- prelijte z oljčnim oljem, sveže stisnjenim limoninim so- Lubenica v solati Liter soka iz lubenice zav- in potresite s a- rite skupaj s sladkorjem in nim peteršiljem. Solato do- Potrcbujemo: pol manjše lu- ko zavre, primešajte jedilni bro pretresite in ponudile , o škrob, ki ste ga zmešali s peti- dobro ohlajeno tejša načina, tu pa so Še razni ledeni deserrt, sadne torte, liapeji in bovle. Iz lubenice pa lahko izdelamo tudi iz- ZELENO IN CVETOCE je, Če pridelke, kiomare, buč- pa je r'tajvečja skrb voda, saj ke, StroČji fižol, grah po- . ali več načinov da prepre- se na čiri izsušitev icor Pavlič Vrt in dopust da dozorijo, ko se vrnemo. Tudi pri sajenju rož lahko mislimo na vroče dni. danes Na vrtnih gredicah si pomagamo z zastirkami, ki do- brode jno učinkujejo. Zastirka imamo na razpolago cvetiič- varuje pred izsušitvijo, na korita z vodno rezervo, ali hrani organizme v zemlji in pa glinene lonce, ki za oskr- še preprečuje rast plevelov, zadostuje že, da jih za- Tla morajo biti zastrta le loii- Polctje je čas dopuslov in naše odsotnosti na vrtu. Će oziroma sajenje prilagodimo kopljemo v zemljo, saj rastli- , da rastlina lahko Uko, da ne bo najboljšega ne v njih dalj Časa ostanejo diha, torej naj zastirka pre- že spomladi vemo, ne bo doma. lahko že nas pridelka ravno takrat, ko sveže bomo na dopustu. Idealno SI pomagajo tudi z mini namakalnim sistemom. seveda pa je na idealno, da vam rože nekdo ptišča zrak. Na to moramo biti Se posel>ej pozorni, če za ta v ažna redno zaliva. Tako bodo tudi in nanesena v predebelih najlepše preživele vašo odsot- plasteh, se rada depi in prenosi. Prav poletni dnevi so več zapre prostor med rastli-dnevi najbolj bujne rasti tako okenskih rastlin kol narm. Zato je dobro pokoreno travo dobro najprej posu- enoletnic, posajenih na gre- šiti in jo nanesti v tankili pla- dicah. Neredko je komu žal, steh. Še prej pa tla zrahljamo. da ga ni doma ravno takrat, vam misli na rože korožemjlepšccvctijoinga doma preveč nc zapos o še skrbi, kakšne ga bodo počakale. Če rasllin tudi sicer uživanja dopustniških dni ob morju. Najbolj priporoč- ne razvajamo pretirano z Ijivo je, da vam kdo vrt in gnojenjem in zalivanjem. rože zaliva, v zameno pa po- imajo na zalogi dovolj organ- nudite kak okusen sadež z skih snovi in se nam ni treba vašega sadnega ali zele bali. da bodo odmrle. Seveda nega vrta. * GORENJSKI GLAS petek, 4. avgusta 2006 MALI OGLASI info® g glas.si 21 OBCINASENCUR Kranjska cesta 11| 420^ Šenčur teL 04/2519^100 hx. 2519*111 e-po$tar obcina(g>sencur^$i Šenčur^ dne o}. 2006 OBVESTILO O PROSTEM DELOVNEM MESTU Obveščamo Vas, da je bil v Ur listu RS št 80. 2 dne i. 2oo6> ob-javljen javni razpis za prosto uradniško delovno mesto''svetovalec za urejar^je okolja In prostora'' v občinski upravi Občine Šenčur Razpis je objavljen tud^ na spleinih straneh občine Šenčur swAV>sencursi> Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 2519002. (Marija Cankar)* Župan Miro Koželji 1. r NEPREMIČNINE ftEAL e&TATC SVCl Rt a E^OTA Hßi^si irllCA 1 2 4000 KniAi T<1.: 04/2111 000 hnp;//wNvw Svet nepmmii nine Si STANOVANIA prodamo Kranj • no^d ibr>oydn)a v potsovno sU* novanjikem objektu v bližini Mxiovod^ neg« stolpa, od de 90,2' m Sta^ novania bodo zerafer>3 do jijlijđ 2007* do 463.b».j4 SIT O^la^ftcsevnsSi pisarni od ponedeljka do četrtka vuk dan od do ure, ob pMkih pa od S. do ure. ^ko^ Loka* GroH^rje^n^ 1. ^966, pnjetr« in sobno, mani ardnosra^ novanje v nizkem bloku^ Ce^is 20 mie SIT (834^8 EUR). HliE pfodamo KRAN| »Zg* Sanka: x^rni, samostoj^ na, I. 1976, parcela ^ mi, ^ garaža, vrt, ^unaricai v nas^ju hiJ. HiSa ima gabarrt podstreho Cena mio SFT Ö06.962 6UR). Kran;» Sradnje Bhnje: pclovKa dvoaa-novani^kc Wie. 141 mz ne v pnflič|u, parcel >22 rriZi vzdrževan« m adaptirana 1 Cena 31 mio SIT M29360 EURL Knnf v yrsini pozidavi Pnmskovo, ob Zadojeni in JelenievI ulici so na voljo ie tri enote dv^čkov $ po 120 do 153 ni2 stanovanjske površine^ we z^jeno do tretje.po^ianefue Parce'e^ovelike ed 2SS do 257 Cene od do mio sa EUR do 180 EUR}. KupCi r>e pfcvi2])e< ZEMgiiČE pradamo Podwn « Moir^ 46s v^njna, ravna pifCe^ pravilne o^litte v obmo^u kac^skega načrta novega naselja ervo* stanovanjskih hiS Cena ZbQe 8>S m2, tnkotna, ravra, na naselja, ob gozdu, asfalt eo parcele Cena3«.t53,ooSrr (tjo £UR) /mi Mos«: 1009 m2| ravna, orki parcela 2 direktnim do^pom po as'^hirani ce* sts. PcK^eželJe, lep razgled. S km iz Kra nja prolj Smledniku. Cena 26.360.00 SIT (ito 6UR) /m2. Šenčur: 462 rri2, pravokotra ravrra parcela ob Vefesov^ cesti. Cera 31.^53,00 SIT (150 EUR)/ma. Mlinska uL 1, Maribor, PE Tržič, Ste Maric Aur Mines 9/a Telefon. $92 59 49, 030/30 20 11 BANOVANJA PRODAMO TR2)C ^ Ravne. diHKobno. m2. V4 Ii. i960. vzdriesQno, delno ukf^ vsel^^o Cena 14 irt (5S^o.96 EUR). KRAN) * Kidnčeva. Insobno. S1.3 mi, II nad., obnovljeno, opremljer^.^ Cena: )o flliO S^t LESCE • trisobno* 60 m2 v mansardf na^ nov^nfskeWe. oönovljonov celoti L 2002, terasa 1$ mi, vrt. nadsireiek za avto. Cena: 26,5 m^ sit (>10 382.54 EUR). Ht^E PRODAMO TR2ić • cenier mesta, stan hlz, 140 mz bv. fovrine. parcela 90 m2. v I 2003 ot> novica vokMi, moinaizdktava mansar* de Cena 3p mfo sH (138.541 '^EuR) TRŽIĆ^ Priscavu. d voštano vanjska hiia. 270 m2 brv. površine, parceJc^ccat.coo mz. I.r. 1979, potrebna delne prenove. Cena 49 mio sit (204473*38 EUR), PAACa^ PttOOAMO LANCOVO ^ i zazjdlffve parcele, 676 m2e 679 mi iri 1.050 rni Cena 21567,6 i\t {90 EUR/mi) wwiiirieko^hTsaiSi j t i I I FESST, d. o. o,, nepremičninska družba, Strita rjwa ulica s, ; 236 73 Pax: 236 73 70 I ntemtt www fessLsi ZA ZNANE STRANKE VZAMEMO V PRODAJO IN ZA V KA|EM NEPREMIČNI NE VSEH VR^ ' STANOVANIA PftOOAMa ^ KRANJ • Ora^ka uU trisobno slano* , vanje, 72 mz, fll. nad., balkon, obnovljeno I. 2002. cena 25,900.0< , O08.079 ELfR). KRANJ • Zlato polje Trisobn stropje, 76,00 rna, I. ^nove 199S, cena 26.300.000,00 SrT (EuR 109748,00). I BEGUNJE: i2red no lepo övompol&ofcrio starwar^e, 79,9 mi. balkon, r>je 1987. vsi priključi 25.500 000,00 S IT (EUR 106409,61). RADOV141CA • »adsiandardno triinpol sobno, pritiičje, I, izgradnje 2000,79,33 m2. atrij, garaža, cena S rr {140.000,00 EuR), iKOP}A LOKA • Groharjevo naselje: I, V. nadstropje, 55.10 012,9 iz« jöfi- cfena J0-O0O-ÖÖO-OO SIT 17 c^n? ^KOFJA LOKA; dvoinpolsobno, VIL nadstropje, y.oS mz. I. Izgradn^ 1974, cena 24.000.000,00 SIT (EUR TRŽIĆ- Ravne dvosobno, I. nadstro|> je, 48,71 m2,1. rzgradnje 1966, cena 14.000.000,00 SIT (EuR 55.421,00). TRŽlC dvosobno. II. nadstropje, 48,64 m?. I. obnove 2003. cena 13.3co.coo.oo SfT (EUR 5W99.92}. KAMNIK. DupIka: gar&onjera, IV. nad- 23.SS m?, . ^ 1990. VSI priključki, cena io,Soo.ooo,oo SIT (EUR 45.067,60). PRODAMO: KAANI • TRBOjE: lepa dvoscanovanjska hiis nazemljiSČu 621 m2, biv. povril 250 m2, dve garaii, I, izgradn;e 1993, cena vključno z vso opremo 53.000.000,00 Srr (221.165 £UR>. ODDAMO v NAJEM: KRANJ • okolica, dvosobno stanovanje, 50 m2, opremljeno 2 novo S00,00 EUR (119.820,00 Sm KRANJ • okolica, ve^obno« 100 m2, opremljena kuhinja r novo opremo, osTak) po dogovoru. 650,00 EUR (155.766,00 srn vkJjuienj siroSkj. razen nepremičninska^ družba o Z^nikov» ul Kr^nj, PE Stntdrje^ ul 8, Kr^ni, td 041/34? PI. HISE PRODAMO ŽELEZNIKI, Log. novogradnja. Ml. gr. fsza< tloris iot)2 m (P*N*M), icoo mz zemijtiča ob gozdu, na robu r>asel-Ja Cena 31 MlO sil (129.361 EUR). STANOVANJE PWDDAMO KRANJ, Stritarjeva ul., dvo&obno 63 n\2. II. nad., let 1^58, večji balkon. Cena 21 MlO sil (87.631 PARCELE PRODAMO PREDDVOR > BeU, 650 ms, možnost izdelave dvojčka, son^a In pretežno ravna lega 2 ur^enim asfaFr» nlm dostopom. Cena* iS 757,00 SFT/ma (120 EUft/m2) STANOVANJE ODDAMO Novejše dvosobno stanovanje 53 m2. Planina ti, v M, nad, bloka let 2004, opremljeno, balkon, kletni parkirni Cena: 80000.00 SiT/mes (333.S3 EUR/me9} * nroib, varšđna! e^poita: Icrnan®voha.net iNEPnEMIČNINEl A .^rfSj ♦J ^ y^WWVFA 031/605-114 PE TRŽIČ: 592 43 00, 041/515 965 STANOVANIA PRODAMO KRAN) * trisobno, P, 76,86 mz, izd. 1964 L» 20.5 m^o m (£üR novp« KRAN) • Planirra II, «nosobnc, 2. nad. I I* za m\o {EUR TS.nj). KRAN) • okoka. eno»ot>no. VP, 33,84 mi, idipXnit^o 200S ta mio$ii (EUR 70.9401*}* KRAN) • okolica, «nosobno, VP 31 jj f^lf adaptirano 19 mio $it (EUR 64 620,«). KRAN)« Planina L dvosobno, 3, nad.. ,70 mž, I izd 1973 2a aj fnio sit 95 977 •) KRAN) - Vodovodni stolpi tnsobno,4. nad., 66,5 mi, I. izd T965. obnovljeno 2» 27r5r rtiio sit, (£UR 1147SV) TRŽIĆ -enosobno, II. nad, 3S,8o mz, L iZd. 1986 2d 12,3 ^^^ (ZUR 51*3261*) brez opfcmc. oz* za 12^9 mio siJ (EUR 53830,•) z opremo» JS TRZIĆ - dvosobno, i I obnove 2000 za 10,$ mto srt (EUR 43^^ v) Ugodno- TRŽiC • dvosobno^ 77,07 mz,). izd. 19^, obnovljeno 199s za mio sit (EUR688S4.-). TRŽiC • dvosobno, L nad., $7,80 mz, L izd* >900* za mio sic 66.76S) 4 garaža 2,t mio sit TRŽIĆ • dvosobno^ 53 mz, I* izd. 1900* obnovljene 2002, oprema os« lane v stanovanju ?a mfe sit TRŽiC • Deteljica, dvosobno. IX. rtad, 60,12 ma, I, izd, 1976 za t8,6 mio sit (EUR 77^61 M* TR2iC ' ve^ dvosobnih, ie(o obnove zooSe različnih velikosti cd 55,22 mz do 74,63 mz po «ni od 15.904 mio Sit (EUR 66.3671') do 21^94 mio sh {EUR 82.4S7)* TRŽIČ • dvosobno. L nad., 48,7^ mz, * izd* 1966 za 14^2 mio sit (EUR TRŽiC • dvosobno, IL nad., 60,90 m?, I izd* za 17,• mfo sit TRŽiC - dvoinpolsobno, N* nad., $0 ma, I izd. 1950 za tj,- mio iti (EUR v) TRŽIČ • dvoinpolsobno. P, 67,5 ma, I* izd* 19351 obnovljeno za 15,5 mio sil {EUR TRŽIČ * dvoinpolsobno, L nad., 55 m2, L izd i9S0i za 1$ mio sil (EUR TRŽIČ • trisobno, mansardno^ II. nad 74,04 mz. I, ird. 2005, za 18,9 mio Sit (EUR7i869.-L TRŽIČ • Iri^bno .21 mz I izd. 2005i za t8,9 mio sit TRŽIČ ^ trisobno, v L nad. samosto^ inc hi J«, v celoti obnovljeno 2006, 74,8$ mj, cena 22,753 s" 94.947, •) novo* TRŽIČ « itifisobno, I m II* nad., 90,64 m2,1. adapt, zoos, za 26,105 mio sit (EUR 108 913,*). sk0f)a loka • mestno ledro, L nad*, dvosobno, 54, mz, popolnoma obnovljeno meščansko stanovanje, drvarnica, kleL podstrelje. I* obnov« 1992 za 19,5 mio sH (EUR 81*372,-)* hiSe prodamo kran) * okoirca, h\U v lil podaljiani gradbeni fazi. I* izd. 200€, prevzem konec septembra zoo6,170 mz slan, p., parce a cca zoo m2, za 434 mio sir (EÜR ^81.105,0 novo* kran) * okolica, I. Izd. 1994, cca 170 m2 stan. p,, parcela 6zi mz, \ x ierasa^ 1 t balkon, garaža, izredno lepo vzdrievana, izcedno lepo opremljena za 33 mio sit (EUR novo. kamnik * okolica, 1/3 ds^oj^ka. . izd. 2001, cca )8o m2 stan. p., dvoriSČa in zelenice 349 mz, u terasa, 1 x balkon, garaža, razgiban poslovno^ I stanovanjski objekt za 69.495.600,* ; iix (eur 290.000. ) novo* kran) * okolica 2x polovico dvojčka, parcela 230 In 340 ma, I izd. 20C^, JL podaljiana gr. faza.sun* p. 153 ali m?^ komunalno urejena 2^ 37.680,00 mio sil {EUR 156*700,•)* kran) 'okoka 1/2 hr!e (trisobno) v I. r>ad. dvostan. hi^e, samostojen vhod iri vse lojeno (centralna, elek* (rjka, voda), vrl cci 330 rnz, garaža in klet 44 m2 ^ nadstrešek za z avta* leto izgr 197I1 adaptirano,stan.p. 86 za J7iS mio sit (EUR 156485, , KRAN) - okdica, enostan, hiSa, I fzd. 3005, 140 m2 iUn* p., okrog hiU 5 % I C CJ terasa m ca 3800 m2 zemlji • $e ena zazidjjva parce aj, cena 120 mco sit (EUR 500.751 KRAN) * okolic«, tristan. hi§a, L izd. 1980, adapt. 2000, dvojna garaSa, Uta, prizidek cc^ 40 m2, skupaj cca 400 mz stan. p. ^ 497 m2 parcela za 65 mio sit (EUR 27K240r)» KRAN) • okolica, enostan, hiia, L izd. 1974, v pritličju delavnica cca 140 m3 . nad. 3,5 ss • 100 mz stan. p., pafcea 395 ma, za 48,* mio sit (EUR 200.500,') novo^ )£SENICE ^ 1/2 hile, garaža, 94 m2 slan. p., 136 mz vrta, 162 mz dvorišča, v kleti enosobno, v dvosobno, * ^zd* 1948, de ne adapt. za 26i5 mio sil ^EUR 110*583,-)* PREDDVOR - dvostan* hti». 2 x zss po 64 mz, terasa, posebej garaža, nad njobrunarica, I rzd. 1948, adapt 2000. parcela 598 mz za ccno miosiL (EUR250 37Si-)^ TRŽIČ - okolicSi dvostan. hisa^ L izd. t98ii cca 180 mz, parcela 726 mz, cena 59 mio sit (EUR 246 202,^ TRŽIČ 0/2 hiie. aOi ^00 mz, parcela 450 m2 za 27 mio Sit ^EUR 112 TRŽIČ * okolica, dvostan. (2x4s.s«), izd 198O1 parcela 703 rpa na ravnf sončni lokacf|i za ceno 40 mio sit (EUR 166.9 >7,0^ TRŽIČ - okolica, hiSa eno ah latiko dvostan cca 260 mz slan. povriinc, klet, pritličje in mansarda^ parcela 552 mz^ luksuzni objekt^ leto izgr, 2000, Ic4980, cca 80 m2 stan* p, garata, vinska klet, parcela 1550 mz. Hüa potrebna adaptacije, izredno lepa lokacija (na z lepim razgledom na okoliike gri^. Nekoč je bil gostinski ^ možnost ponovnega obrate-la za t4,8 mio sit (EUR 6i*7S?r)* POSLOVNE PROSTORE DAMO V NA)EM, PRODAMO NA) EM Kranj - cca 240 mz (P 125 m2,1 nad. mz veliko dv^oriS^ z več P mesti, ograjeno, cena 144O,« sit/mes.za mz ^ strolkL Kranj • okolica, cca too mz, v privat* nihlii (iisobazomz, 2. soba 70 mz, sanitarije ^ tuS kabina, cena ^440,- sh Imet. mz 4 strolki Kranj ♦ Planina, 85 mz, najem z kupom irweniarja za ceno 120.000|* sit/m«s + stroiki najem brez odkupa inventarja za «no 240i000i 5it/m«s ^ strolki oz* prodaja prostora In opreme za 30 m 10 sit PRODA) A Kr^nj ^ cca zio mz poslovnrh pros* torov z vso pisarniško opremu v pritličju in kletf poslovne stavbe, 6 parkirnih mest. nekaj zclenice za 91^ miosit (EUR37^.736.-) NOVO* ZEML|I^ČA PRODAMO ^azklljiva, kme(fjska) gozd, itd* KRAN) • okolica, CERKljE okolica. TRŽIČ-okolica, PODL)UBEL| VIKEND PRODAMO TRŽIČ • na sončnem pobočju Do* brče prodamo bivalni vikend, I* iz* gradnje i96o> parcela 230 m2^ obnove, cena 9 mio sit 37S56.-). www. mike^co.sl dcfewja}e, venum-. brrt^4|, 400c kwi| tri*/ra>:: ^^Ur NdijtAvenum^i PRODAJ Zgi Brtnje, 610 m?, zazidljiva parcela, komunalno neopremljena, na zeio lepi, mirni lokacji ob gozdu. Cena 110 EUR/m?. Blejska Dobrava^ 406 m 675 rrz, zazidljivi parceli^ priključki gb cena 90 EUfl/ma m 85 EUfi/m2. I$ČEU0 zaznane stranke Krtnj * okolica, za nakup iSčemo enosobno stanovanje v okolici Kran* a. novejše, lahico v bloku ali stan* L www*venum«s^ ZA TRG, UPRAVljANjg IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA, VPIS V Z€ML)I5K0 KNjICO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN ALPDOM, d d , Radovljica. Cankarjeva 1, 4240 Radovljica TeC.: 04 537 4S 00, fw: 04 531 42 " e-poS ta: a Ipdo m ^al pdo m.si STANOVANIA PRODAMO BLED: trisobno, 87^94 m2, dupleks (i+M)^ kuhinja, dnevna sobCi spalnica^ kabrnet. kopalnica, wCi 2 balkona, pogled na jezero. Met* parkiriiče^ I* 200^ vpisano v zk, naia r^ovogradnja. Cena: S2 0;6.8is SIT (217313 EURJ z ddv. RADOVLjICA: Proiemeva, 59,54 mz, dvosobno, prUličje^ i995i kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica ^ wc klet, VSI priključki. Cena: 25.3cc.000 SIT (98.064 EUR)* HISE PRODAMO VRHNIKA- Blatna Brcovka: 16 x 10 m, obnova^ ^975» pritličje in nadstropje, 2 balkona, klet, takoj vseljiva, partera 238 m2^ mima okolica Cena: 40.000.000 SIT 066.9VEUR),mo2en nakup posa- POSLOVNE PROSTORE nK>DAMO LESCE: Pritličje^ 177 m2, razi* dejavne^ sti, I. zc>05, pni^rnetna lokacija, takoj vse ijivo, na$a novogradnja, možen tudi .SI. na/em, wvw. 53.)00*000 srt (221*582 EUR) 4 ddv. LESCfc Trgovko poslovni center, pri m2,raz.oejavnosti, .200$, ob avtobusni In ezniikj postaji, n»ia \ novograidnjai moten tudi najem* Cena: 1 .000 SIT LESCE: MedeCažav 245,1 rnz, razi. d^avno sti, I 2005. takoj vselfvo, ruU novogradnja, možen t Jdi najem www lpc*lesc£^. Cer« ♦ dAr. r I LESCE Medetaža.7$,1m2,trgo\ina. obraieva nje* zdravstvo, storitve, L 2005, | na£a novogradnja, možen tudi r^jem. Cena: 20.727.600 S!T f (86495 EUR)4ddv. LESCE^ Mansarda* pisarne, ^04*05 rrn^ L 2005, swb. takOj v^jfvo, rraü novDgra(f; nja, možen tudi najem, vwwtpc*lesa,sr Cena: 2&717.800 SIT (119.837 EUR) f ddv. R/^OVgiCA: Kranjska, 24.79 pn* ' tli^, pisama, klet. I* 1961, takoj vseljfvo, za pisarno, agencijo, trgovino* Cena: 7^500.000 Sr {31.296,94 EUR), davek pla^a kupec HRUSiCA: Lokal 63,97 m2.L1986.pri* tli^je, razi. dejavnosti Cena: 10.S18.991 SIT (4^.146185 EUR), moSen tud^ naj* em: 1.677 SfT {7 EUR) za mz + stroJki* POSLOVNE PROSTORE ODDAMO RADOVLjtCA:2.r«d5tr.2ii.6 mt, 3. nad- Str.: 95,92 m2, prenova 1982, razL dejavnost (rven gostinske ^n bančne), vstop v prostore v dd. času banke (8o8h). Cena* ta m2 4 MOSTE* Poslovna stavba, 2i$ mz, mansaMa cca. 320 ms, ptti tori od M do 67 m2, obnova 2005. damo v ce oH a 1 posamezno, rvo, za mirne dejavnostih uena: 1.917 SIT (8 EUR) za m2 mesečno ♦ stroSki ddv garažo prodamo /ESENICE: Pn gimnaziji, inpta garaža, 11^6 mz, L 1971* Cena: 1^015333 SIT (4.229^8 EUR), možen tudi najem: 959 SFT (4 EUR) za m2. STANOVANIA KUPIMO/NAjAMEMO Zi znane stnnke kupimo in najarrwno več garsonjer, en^ in dvosobnih stanovanj na obmo^u od Radovljice do |ese* nk, Bleda In Bohinja. HIŽE KURMO I Za znane stranke kupimo vti hiS v va-i ikem okoiju, lahko starejših in potr^ nih popravil • obmo^e Bohinja, Bleda* Radovijice m tesenic z ok^ko. www.alpdom.si lićete rov dom ali kupca za sv^jö nepremičnino^ Oddajate ali najemate stanovanje, hiio ali poslovni prostor? Celovita reiiiev na enem mestu. Za vas delamo Aktivno • lasno • Preudarno AJPdo.o. Krsnj KoroSka cesta 2,4000 Krar^j gsm: 031/330.040 •4 STANOVAN) E PRODAM: Kraflj'Pia nina: dvosobno. $6.84 ms VI./7, l.i. 83, delno opr., vsi prik . vseljivo konec 06. Cena 23.005449 SIT {96.000 Kranj • ^rlijevo n.: dvosobno prede- ane v trisobno, 54,85 ma, I,/4, l.i. $9, nov. 2000, delno oprem,, ZK ure- tvo marec 07, Cena 26.000 540 srr {108.500 £UR) STANOVANJE ODDAM: Šorlijevo naselje: dvosobno. 61.20 mj. delno opremljeno, vseljivo sepl 06. Cena: 86.270,40 SIT/mesec (360 EUR) stroiki. domplan ckuzba a »AMnimg, Mfif^fr^bfirm. mWiidtfTi» »wypfthd. d.d. Mt 041/e47-4S$ tel.: 20 68 700 BANOVANJE P«»DAMa Krartji bližin;) «vtobusnc postajni enosobno v pritličju starejše stanovan* jsk« hiše, v izm»ri 45 ma, z vrtom, umosfolen vhod, garaža, klasično ogrrtranje. leto izgradnje 1958. cena 19,8 mio srT(S2 623,93 EUR)^ možnost STANOVAH ji ODDAMO V NA)EM: I z Golico, trisobno stanovanje v leto iz^dn|e20&3.1. nadstropje, v izmeri 13^ mz, popolrxy ma novo in v celoti opremljalo. CK, KTV, lelefon. poknt parkirni prortor, sprotno plačilo, ena varičina, cena 155 766 srr (650.00 EUR) ♦ H\Š£ • PRODAMO: na Kranja • Britof. Irojfek - novo- ja, na parceli ve Ikosti 175 ma, uporabne povr§rne 140 mz zgrajene bodo do podaii^ne IILgr* faze. pntli^e kuhinja, jedilr>ita, dnevna soba^ WC, shrambsi predsoba (^S mz). v nad^ u dve otrolki sobi. to^lmcA. nica možnost dodatnega prostora * 25 mz. Hfie bodo s (er&so in balkono^rr, ogrevane predvidoma na plin. Vsaka htia ima tn parkirna mesta in vrtove: 35, 4$ n mz. Predviden rok prevzema le od J47 mio do 35,9 mio Sil {od i44Soo*53 EUR do 149.808,04 v ceno: ina Cer^f] na Gorenjskem, pritiičnai tlorisa 12x11 mz, na par^i 57z mz, leto zgradnje 1992,59 mio SIT {16274411 u P anina^ dvojčak na parce i ve-177 mz, uporabne stanovanjske ne 1^3 rru» klet, garaža, CK, tcpo vzdrtevana. leto izgradnje 199z, cena 42 mio SfT {177.080.00 EUR). LahovČe, priHidna, dvostanovanjska. v V. gradbeni fazii ifohsa zzo mz, na parcdi velikosti 500 mz, voda. elektrika, telefon, greznka, ^pravjeno tudi ljuček na kana izBOfO, garaža za dva avtomobila. Leto irgradn^e 2005/06. cena 65.000000 SIT (271.240.19 EUR); več počrtnfikiK hiS^c leto izgradnje od 1975 dalje postopoma, cena 16S mio, SfT {701,051 P0SlOVN<>$TAr40VANjSKI 0B| EKT: bližina Kranja, visokoprillifna bl$a tlorisa 200 mi, na pared! v«hkosH i>oo mz^ pritličje motno za obrt, viSin» stropa m, v man&ardi tlonsa 200 mz možnost izdelave treh stanovanj, leto izgradnje 1980. cena 59 mio sr (246.202,63 eUR); PC^LC3VNI PROSTOR • PRODAMO Kranj, Planina jm, pntk v izmen ib mz za l;|;ovino, ieto izgradnje )9S6, cena 8,5 mio SIT EUft); Kranj, Straiiiče, visokoprilJl^e, v izmen 209 mz. leto izgradnje 1974, de^no ob* nevljena 2002, la^lr« parkjniće 30 mz, za trgovino ali podobno dejavnost, ccna j2 mio SIT (1)3.533,63 EUR). POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: Lota. I, nadstr., Jzrncre iz5 m2. eto izgr, 1990p za pisarne, mesečna na* jemnir« 299.550,00 SfT {1250,00 EüR) in stroiki in 38 mz v pritličju, leto lagr i990r za mimo javnost mesečna na* jemnina iig.3Sz,oo SfT {494.00 EUR) In stroSki; SKIADI^CNI PROSTORI * Pf^OIZVODNE HALE«PRODAMO • WgEM: Stegne pri Ljubljanr velikosti 600 mz, starost 30 let, leto izgradnje 1975. ccna iiz,5 mio SIT {46g4S4i^Ž EUR), možnost tudi najema ^ cena 1 mio SiT/mesec + stroiki {4172.92 EUR mesečno ^ PARC€LA • PROOAMQ f LOKe, zaz^i^va, v izmen mz, cena 28^5 mio SIT {1)8.928,30 JavemiŠb Rovt nad Jesenicami, v izmerf mz, na parceli dektnka in triefen, sončna, dostop z javne ceste, geodet* sko odmerjena, ce^a zazkll|iv9,6 kn avtoceste, cena 11 m 10 SIT .902,18 EUR). PARCELA ZA VIKEND • PRODAMO: Palovtče* Bistrica nad Trikom, v izrrwri 1.09; mz, cena 6.582000,00 SIT {274SS. GG mali oglasi 04/201 4247, e-pošta: maR09lasl@g-9Us.sl www.gorenjsklqlas.si 22 MALI OGLASI info^g-dos.sl GORENJSKI GLAS petek, A. avgiista 2006 IfeKERN NEPREMICNiNE Maistrov trgiL 4000 Kr^nj TH 04/202 202 25 66 CSNi OSV320 700» Emili infb^l3*kern.si POSLOVNI PROSTORfr Oddamo; KRAN)^ cantvr • ukni lokal 28 ms, «n veJik prostor, z vehkoiztotboi obn 199S, cen< «3 Srr/ma (15 EUR/m?}» KRANJ, tik dbcvKm odkr« lokjcja tr* , gOvim 02 poslovm prostor 400 v I paü^u, rnožnofi dditcv na iti dek ob^ nova pf^d runa; lastna parlcinš^d, cena • 1.677,00 So Srr (i877Äo£UR). Skopja Loka, Blitina; stan. hil» vd. 0x11 m, (klet, pritličje m mans parcela 320 m2. letnrk 1965* ietj ICpOO (streha, fasada, okna. vrata. (laki), ccna « 49iO m^o $IT (204*166 VELfSOVO; hiia ^nik 1979, cca. 85 nu na etažo (K. P. N m podstreije), parcela 681 mz. dva ločena stanovanja, cena • )9.o mio SIT {162744 £UR)* SENCUl^$Un hiia, letnik 60, uporab^ ne povriinc zoo m2, obnova v 3004. izdelana klet pf^itift m mansar* da, parcela 900 mz, ccna » 45,0 mio SiT (187.781 EUR). PODLIUBSg* stan. h^^a. letmk 2005. klel pntlić|e in nadstropje, 24O mzstan povriine, parcela 696 mz. cena « ss.2 mio SIT (zjooeo EUR), bćena pr^a* ja: pfitiižje 33.6 mio SiT (140.000 EUR) in nadstropje 28,8 mio SIT (tžo.ooo Pt?IMSKOVO. zazidljiva parcela 400 m2 s ^spodarskim posbpjem, moina nadomestna gradnja za hii«, cena « 17,0 mio SIT {70.9140 EUR), t ZEM^IŠĆA: dodamo; 8aM) stavbna parcela $00 m2. cena « 19171,20 SiT/m2 (80 EUR/mz). suvana parcHi za poslovno dejavnost, ravna, vel 2091 m: po jo oco,co S Bofiinj {Pg^«lj«): stavbr^a parcela 809 m2. cena »84 mioSIT (3s 052 EUR). Oft* stavbna parcela 784 mz, osna = 4313^00 S!T/m2 (180 EUR/m2) Knnj, Primskovo. md cona. za posk^o dcjavnosL vel 2240 m2. c«na ^9.910.00 SIT/m2 {2$o EUR/m2). STANOVANIA: Prodamp: KRANJi ŠOH9«VO nasdje dvc^sobr>o 54 m3 v 6* nad*i letnik 70. vsi priključki, prazno, cena ■ 2O.5 mto SIT (85 544 EUR) KRANJ, Vodovodni stolp trisobno 71,73 mz v 4, nad., obnova ova 200^, cena «16 j mio SIT (69.688 EUR). KRANJ, Planina I enoiobno 46 mz v 10. nad. Io. m2,4 /4 nad, delno obnov^ Ijeno 2004, balkon, mirna lokacija. Cena^ 96*000.00 EUR (23.005 .440.00 S (T)* BECUNJE: dvosobno s shrambo, 60 m2, J./4 nad., aeb dobro vzdrževano in ohranjeno, balkon^ klet. lastmSki parkjrni nadstrešek, mirna lokacija* Cena: 96*000|C>0 EUR (23.500.000,00 PRODAMO HtŠO KRANJ * OKOLICA na relaciji Kranj I Smednik, atrijska hiSa. motno stanovanjska, 2$6 m2 stan povr na pare. 621 prenovljena ' 1994« sončna lega, lepo urejen vrt Cena: 221100 lUR {52 984.353 SIT), PODIJUBEIJ: ekskluzivno prodamo dvostanovanjsko hilo na atraktivni lo* kaciji, 11976. delno obnovljena, redno in lepo vtdrievana. 350 mz uporabne povrSine, parcela 1300 m2* Cena: 280.000,00 EUR (67.099.200,00 SIT). PRODAMO ZEMLJIŠČA ' ŠENČUR: ekskluzivno prodamo vc^ parcel. 515 • 1035 Cena: i$o EUR/m2 (35 946.00SIT/m2) PRODAMO APAffTMA komfortno dvosobno stano* v^nje, 1. 8Sr obnovljeno* 37 m2 notra^ rt;e površine ♦ terasa 16 ma ^ balkon 8 m2. Klimatska naprava, lastno po^ krrto parkirilče. Cena: 66.766,82 EUR .000.000,00 KUPIMO ZA ZNANE STRANKE kupimo parob cca. looom2 vokoficj Preddvora orTr nenika ali dvostanovanjsko hi!o www.mp^projtkt.si WWW.GORENJSKICLAS.Sf NEPREMICNINE STANOVANJA PRODAM LEPO. obnovljeno stanovante, 46 m2. v Msredi na Hrvaškem, m?, 9 031/666-374 n DVOSOBNO, stanovanje v naselju, obnovlreno 1.03, JV lega, kuc> cu poOanmo oprerno. cefui 24,5 rnto Srr. « 040/802-222 FR^Si _»kjc.SJ. M, KK^uw^a r.kr»B( Val O nepremičnino rodamo v 30. dneh UUBLJANA. 2 S, S3 m2. balkon, mir. na lokdciia, bltzu T^roiijd, parKimo sto, vQisanov ZK, cena 33 mio S!T. 8 031/641-132 OBNOVUENO. 4-sobno Kraniu. ftooe^i« ODDAM GARSONsIEHO, v . 9 041 eoocMi GARSONJ£kO, opremiieno, na Bleou in stareiäo htao za skladišče. obo)€ za OPREMUENO STANOVANJE, v Bri- lofu. dekletu, nekedilki. 8 04/234- 19-40 «DOA^ii TRISOBNO, opremljeno stanovanje, iaston vnod. mirnim ljudem, 8 041/690-259 V ŠKOPJI LOKI. pod Picvno ofloam 3-soöno stanovanje, najemn. 72 000 SmSDO EUB), • 041/034-913 untui ITD NEPREMICNINE, d.o.o. MWSTROV TRC 7, 4000 KAANJ TEL 04/23-^^120, 66«670 047/735.296, 040/204-661, 04^/900-009 Itd.neprernicnin «iww.itd'plus.si iol, net NAJAMEM DVOSOBNO, stanovanis v oMtci Kra n]a. HISE PRODAM STANOVANJSKO HIŠO DVOJČčK Brilof prt Kranju, 3. gradbena faza, 2x260 w2 stanovanjske povržme * 2x800 m2 zornije, 35,000.000 SrTza enoto. 9 040/455-255 STAREJŠO, hčšo na odlični ISkm iz Kranja, smsr Radovliioa, KUPIM STAREJ&O HIŠO, V okotrci žkofia iDko alf Krsnja, • 040/623-&e3 ObOAM AU PRODAM, c^ostanovanjsko hiio, obnovljeno v v letu 05 In 06, mf» na, • 04/59-5 7-486 «ftxoi POSESTI PRODAM RADOVLJICA ' LANCOVO, prodam več zaz^dfjfvih parcel, lopa * 6C06ia8 ZAZIDLJIVO PAflCSLO, Zalog pn Cefkl|a^,« 031/434-164 3 HA, 87 arov smrekovega ^ozda na območju Se)iK9 doline. • 04/519* KUPIM KMETtJOi lahKo samo tilov in Ivriatir sko zamljiiee v okolici Krania, s POSLOVNI PROSTORI ODDAM PROSTOR, primeren croOld all matenäia. snrambo PROSTOR, za skladišče. 70 m2. okolica iko()e UKe. 9 041/863-736 UXHS/J AVTOSALON, 120 m2. meh. delavni ca 250 m2, dvoriiče 550 mS. 8 I NAJAMEM VEČJI TRGOVSKI LOKAL, v 9 051/603^11 u, n MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS. r3bl|G-mn vozil, gotovinsko plačilo, Mo j, d.0,0,, Kranj, Savska 34. Kranj, 04/20-11-413. 041/707-145, 031/231-368 BMW 316 1.1. 93. 16S.000 km. cena DO dogovoru. 9 031/698-627 FIAT PUNTO 55SX, L 98, 78.000 km. t. iastnjK, ei oprema, rdeč. 041/826-666 PORD FiESTA 1 3 FUiP. i 96, 93,000 km, kovinsko, bordo, rdeče barve, rodno senosiran, gar&iiran in oGliono ohranjen, cena oo dogovoru. 040/899-445 a^^iov PtdpfcvM; tO, (itea NSUO ^ PAO D A JA IN MONTAlAi • pnevmaiiKe m platišča. • amorttzeoi hiiri servis vozii • dvIOOlMlkd vsa u DOtf VQ2je V02i • izpu&nr sistemi kaializaioni Http://www egganldr.ai alorji / PEUGEOT 405 - D. i. 93, v r^čun vzamem ludi kmeiiiski siroj • lanko v okvari. 9 041 /503-776 RENAULT 5 CAMPUS, 1, 93, bele t>ar-ve, dobro ohranien, opravifcn tehr^itnt RENAULT 5 CAMPUS, I 93. r^g. do 5/07, cena po dogovoru, 9 040/367-256 RENAULT CLIO 1.4 comlpn, i. 97, 1 lastnik, air bag, 5 vrat, el oprema, «0006^3 RENAULT WEGANE 80,000 km, 1. lastnik, ma, kot nov, 1 6 t6V. kiirna. . 00, opre- SEAT Ibiia 1.4, i. 03, 46.000 km, ko vinsJ« barve, • 04l/d&3-698 eoMsei' SEAT TOLEDO 1.9 TD1, 29.000 km, 110 KS, srebrT>e barve, bussmes pakel, ooliöno Ohranjen, cena, 2.790,000,00 Sa Rapaša ter razna alu platišča. • 031/542-993 I0M»M KUPIM VETROSRANSKO STEKLO, za WTouran, « 031/579-630 (dO«ci; KARAM BO LI RA NA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, ludi toial-ka - ponu)am največ, lakoišon ocfkup, prevoz, 9 031/770-633 60M&» TEHNIKA PRODAM DVA ZVOČNIKA, za slolp 35 W. •22-64. 04/204-65*61 &M6633 SATELITSKI SPREJEMNIK, { anteno m dve zemeljski anteni z ojačevalci in usn^ernikom tor masazni aparat Tnmax, L/gocfno. 9 04/23-11-144 MOMCM GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SANKINE, 12x12, 10x12, punle 6 m, «OMiT/ BREZOVE PLOHE, 2 m3, « 04/51-31-550 60MSS0 KRITINO Škhl, cca 200-300 m2,kn-lina JO ie na hiši. 9 04/231-03-26, 031/642-766 eooMft? NERABLJENE, talne plošč« za leseno teraso • douglasia 500x500 mm, za-ščrtni premaz, 50 m2, po ugodni c^i, 9 031/344-141 POCENI PRODAM, apneni premaz in Jupol - ostanek pri gradnji, 9 031/272-632 eooeeo« SUHE. borove tieske, debeline 28 In 50 mm ter riekar bukovih, hnjševih in orehovih desk. KUPIM OOKUP, lesa vseh vrst na panju, 041/63S-541 «m« M STAVBNO POHIŠTVO PRODAM NOVA, vhodna vrata s podbojem 30% ceneie, 9 04/23-10-020, 041/271-953 «OOM03 KURIVO PRODAM DRVA, 7m. po 12000 SIT, DRVA, m«irsKa ali razzsgana» rnoioosl doslave. % 041 /716-019 eooe^i Hf^ASTOVA, in bukova c#pMna drva, « 04/51-80^220, 041/639^43 HfUSTOVA ORVA. duha. možna dostava, • 041/92&-824 STANOVANJSKA OPREMA_ POHIŠTVO PRODAM HRASTOV, jediint kot. 200x160, 2 mizo In 4 stoti ♦ kotna omara, 80x190 m omara 90x200. 9 04/252-23-36 ZAKONSKO POSTEUO, nočni omarici m Komodo z ogledalom, za sln^bo-llčnDo ceno. ZARADI, prenove poccni prodan> spanico z rooifem, barva oreh. KUPIM KUPIM OHRANJENO, temno rjavo omaro, manjšega formata, 24-16 6RZOPARILNIK, dobro 150 do 200 fn, od sc06«0? PODARIM FOTELJ, enosedež, raztegljiv v zelo udobno /Qbheno. ohranieno, W 04/233-15-88 tecib'ts GOSPODINJSKI APARATI PRODAM KMCTIJSKI STROJ, v oKvah. V račun dam Peugeot 405 - dtesel., 8 041/50:^776 ««v» MOTOKULTIVATOR, s ko starejši ali v okvari. TRAKTOR, 4x4 50-70 ks, ni pa pogoj, pnn lastniK, 9 031 /-BdS-eOä »oou» HLADILNm. 24-136 _ . TROSILEC, m nakiadalec Gorenje. 801, «04/23- , 041/569-385 ftClOMT' KONOENZACIJSKI, su^lec penla Gorenje WT 941 m pralni stroj Bosch max 4. • 031/491-190 scoes» OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM CENTRALNO, peč. Z goničem In vsem. kar spada traven, dela vse, , 9 041 /603-247 eoo««3' ZAMRZOVALNO SKRtNJO, LTH 300 04/612-02-59 eeo»;o GLASBILA PRODAM PIANINO BELARUS, rjave barve. 2elo epo ohran)en. 9 031/599-311 esos^is STAREJŠO HARMONIKO, novo pozavno In nera&ljeno violino, vse ugodno, 9 04/231-21-01, 040/359-613 SPORT, REKREACIJA PRODAM KAMP PRIKOLICO, Adrija 360, l.dl, 2 novejšim baldahinom z vso opremo na zimovanju v Rovinju, «041/941-283 TURIZEM NA KRKU, Oddam opremljen apartma 041 /390-422 UMETNINE, NAKIT PRODAM ZLATO ŽEPNO URO, I, 1897 40 g in i8x 3 öakice • venga, 9 031/542- 6006 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM BERNS KI, planšarski nikom bodo na red dom v soptembnj, za 040/457-782 n^ladiči 2 ro<)ov-odhod v novi se najavite. NEMŠKEGA OVĆARJA. z rodovnikom. starega 6 mesecev. S 031/818-045 &0066J5 ISLANDSKE KONJE, po i2biri 2 nMov-nikom ah Orez, ujahane. primerne za otroke, 9 031/442-<)38 9(Miii ŽREBIĆKA, oče arabec, rrama me> šanka, 9 041/543-858 «oo^ti PALME SEAMAROX, različnih velikosti. zelo ugodno, « 04/252-27-35 VSAK DAN SVEŽE REZANO CVFTJE GLAOIOL, Smolel, Luže 22 9. 9 04/253-65^5, 041/789-608 PODARIM KUŽKA, metenčka. stara 051/248-730 «0mst9 MLADIČKA, mesanca, nizKe rasti, kratkodlak, črno-rjave barve. 04/234-10-31 DV£, (h mesece slan pnjazni mucKf. 9 041 /806-759 eooeMZ KMETIJSTVO KMETIJSKE STROJI PRODAM HLADILNIK, 100 2a mleko in 301 ler vrata in okov)e za kn^o peč, 04/26-27-850 SILOKOMBAJN, Mengele MB 300. 9 041/356-157 8C06670 PRIDELKI PRODAM JEDILNI, m krmilni krompir. Žabnica 04/23-11-812 «00668/ KRMILNI KROMPIR 731 KROMPIR, za krmo, 9 031/360-546 KUMARICE, za 860 KUMARrCE. za vlaganje, Šenčur. 041/651-970 etxM/i PRODAM JEČMEN 04/25-22- ROEČO PESO. Smolej, Luže 22a. 04/253-65-85, 041/789-808 ecoessa SENO, kvalitetno iz kozolca, 9 04/25^3-294 «OMO/? SLAMO, v balah, 9 041/760-789 SUHO SENO. zelo primemo za krmo . zvečer. • 040/22^-642 ^ooes^ KUPIM S ENO. I n koruzo 031/768-626 ža SI a20 «coeed? SILAŽNE BALE -594 VZREJNE ŽIVALI PRODAM 10 CEBELJm, Cfn^zin na A-ž satju af panji, po 20. uri. 9 04/595-73-28 N ES NICE RJAVE, GR AH ASTE, tik pred ncsnostjo. Brezplačna dostava na dom, Dobtte lahko tudi kielkoza ne-snice, 9 02/582-14-01 ecoes»« BIKA, smcntaica, •04/513-16-29 BIKCA, simenialca. 01/832-41-04 4 mese- dOMS'0 BIKCA, simentalca, tožhega 140 kg. 041 /353-708 MOUM 8IKCA, knianca, težkega 140 kg. SUÜ&UOO cca 120 ti 8IKCA^ simenialca. težkega kg, 9 040/721-506 BIKCA, simentalca in enega krizen^ m pol, • 04/20- «006644 43-128 8IKCA. simenialca, težkega od 110 do 110 kg. CB' BIKCA, starega en leden, ■XMUf CB BIKCA, zaKo 160 kg za rojo ah ćb BIKCA, težkeoa 110 kg, CDuy^bS BIKCA, starega rn tedne. 041/820-487 će TEUĆKO, slaro en tedan, 031/23S-H8 KOZICE. In k02ifčke. 9 041/968-775 KRAVO, čisto s^mentalko, brez tolc^a. težko 550 kg. z 20 I mleka, 9 04/596-16-89 MLAOEGA, kozlička, primernoga za rek> ali zakol, 8 04/51&-37-70wm72 MLADO, kravo, ugodno, 16.24 acoeasa OVCO, ovna, jagenjčka, kozo ir> kozlička - uaodno, 9 031/515-726 eccecir PLEMENSKEGA KOZLA, burske pasme, starega irl leta ter koze in mlade Kozličke za zako 040/213-745 PO izbin. RJAVE JARKICE. v začetku neanosli, Stancnik. Log 9, Šk. Loka. 9 04/51- aoOAsid TELIČKA, CB- >4 dni. SILOKOMBAJN, Peniinger OK r sbCinalsko scc tel«KO ZQ loompe; TELIČKO, simentalko, staro en me- fiCKAfi» TELIČKO, simentalko, staro 6 mesecev m teličko ČB staro 10 dni. GOREN)SK( GUS petek. 4. avgusta 2006 MALI OGLASI, ZAHVALE 23 T£LIČKO< slfneAlalk^ slard lOdni, fi 031 / 2-306 ZAJCE, stare 4 mesece za re)0 ali zakol. B 04V84&'937 ZAJCE, za hO ski^nid, nadaijnro reto in zamrzovai- 041/697-933 KUPIM 6IKCA, simenfalcd, äUrega mesM( NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlirtska uL 22, Maribor mob: 04i/»i-99i WWW.CORENSj KJGLAS.SI V 82. letu starosti nas [e zapustila Ivanka Herak Mežnarjeva 12 Bistrice pri Tržiču upokojenka BPTTrtič Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 4, avgusta 2006, ob uri na tržiSkih Ža VSI NJ EKI V SPOMIN Vedno 2?»ovo. se rodi. v dan zazremo se 5 so/^ntni; očmi, srce nam v bolečini zajedi, je res. dc Tebe. Januš. nami ni Danes, 4. avgusta 2006, minevajo rri leta, odkar nas je zapustil naS ljubljeni sin, brat. stric, nečak in bratranec Januš Smrekar Vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu poklonite lepo misel in prižigate sve^e, iskrena hvala. Žalujoči: mami, ati, brat Roman in sestra Lija z družinama ter teta Barbara lümna Gorica, Domžale. 4. avgusta 2006 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz službe obratovanja Igor Vozel Od njega smo se poslovili v soboto, 29. julija, ob 10.30 na pokopa]iSču v Kranju Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV ELEKTRA GORENJSKE V SPOMIN Danes, 4. avgusta 2006, mineva pet let, odkar nas je zapustil naS Damjan Talen Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala. VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI V 62. letu starosti nas je zaradi neozdravljive bolezni zapustila Amalija Clayer roj. ž V AN z Bleda Pogreb pokojnice bo danes, v petek, 4. avgusta v francoskem kraiu Pollestres. VSI NJENI Bled. 1. avgusta 2006 ZAHVALA Xogffr imaš rad. ne umre. Le daieč, daleč je. Ob boleči in prerani izgubi drage hčerke in sestre Nataše Bernik se iskreno zahval i« jemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poü, darovali cvetje ter nam pisno in ustno izrekli sožalje. Hvala g. župniku Francu Dularju za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, godbeniku za zaigrano Tišino in cvetličarni Tiana za pogrebne storitve. Zahvaljujemo se . dr. Jelencu in osebju oddelka B klrurö]o KC v Ljubljani. Posebej se zahvaljujemo oddelku C2 pediatrične klinike v Ljubljani, ki so jo negovali in ji laBali bolečine v zadnjih tednih ži Hvala tudi Sončku. Sožitju in Društvu distrofjkov za spremstvo, sveče in sožalia Vsem skupaj in vsakemu posebej hvi Ari lože, mami Pavla in bral Boštian 24 info @g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 4. avgusU 2006 An kefa Graditelji predora Cveto Zatlotn 1 k Delavci SCT Ljubljana od sredine julija na trasi avtoceste Podtabor • Peradica vrtajo predor Ljubno, v sredo so postavili tudi kipec svoje za- vetnice, svete Barbare, ki naj bi jih varovala. Je gradnja predora težko in nevarno delo, smo jih vprašali. foio Cerj;d Refik Hodžič: "To so nevarna rudarska dela. Najbolj nevarno je takoj po izkopu, le preden obok zavarujemo z železnimi mrežami in betonom. Tu prevladuje sivica, ki jo je možno lepo kopati." Vladimir Levačič: "Že dvajset let delam pr gradnji predorov, gradil sem tudi Karavanski predor. Delo je nevarno, do nisem imel nesreče. Verjetno nas sdti tudi naša zavet-nica. sveta Barbara." (smet Silnovič: "Gradnja predora je nevarno in naporno delo. Delamo treh izmenah, tudi ponoči, pri delu moramo paziti drug na drugega. Tu v ljubenskem predoru delo lepo napreduje, doslej ni bilo težav." M i jo Marič Vladimir MattariČ "Po poklicu sem rudar, ve- | "Veliko delam v predorih, liko sem delal v rudnikih, se- I Ijubenski je že moj peti po dem let tudi v Nemčiji. Delo • vrsti. Delo je zelo težko, še v predoru se mi v primerjavi i zlasti ponoči, a se ga s tistim v rudniku zdi veliko • navadiš in ne razmišljaš o manj nevarno, tu nam za- ; tem, da bi se vsul materia enkrat tudi voda ne nagaja." ; ali vdrla voda.*' Skavti daleč Okrog 350 slovenskih skavtskih voditeljic m voditeljev se je v Retečah pri Škofji Loki zbralo na taboru Glej daleč. Danes popoldne bodo vrata odprli širši javnosti. Maja Bertohceli ReteČe • V sredo se je v Retečah pri Škof|i Loki začel tridnevni drugi del skavtskega tabora, ki so ga poimenovali Glej daleč- Skavtske skiipno-iz vse Slovenije so se na- mreč proti Gorenjski odpravile že v nedeljo. "Vsak vodi« lelj na taboru prispeva svoj maksimum in to, kar so delali vse tri dni potovanja do Reteč, si tukaj delimo in zato se vsi počutijo kot so-rjalci tabora in ne zgolj kol udeležcnci," žil Matej Cepin, programski vodja tabora in dodal nekaj besed o samem namenu: "Namen tabora je bolj interni, krepitev naše organizaci- nizacijo. Tabor ima zato zelo |a Loka 2: "Tabor smo začeli tudi predstavniki državne in je. Glavna nit so korenine. velik pomen, kar je poudaril postavljati dober teden pred cerkvene oblasti, ter nevlad- Škofjeloški skavti Tina Starman, Barbara in Tina Volčič ter Tomaž Paulus. poganjajo skavtsko orga- vodja skavtske skupine Škof- javnost. Prihod so potrdili I^ogledali smo daleč nazaj, Cepin: Taborov s 350 da bi lahko gledali daleč na- ljudmi je kar veliko, voditelj- prihodom ostalih. Imeli smo veliko dela. Tehnično os pre] u ski tabor pa se ne zgodi tako Šteje 30 skavtov iz vse Slove- Reteče je prišlo okrog pogosto. Zadnji je bil pred niie It nih organizacij, med njimi predsednik državnega zboia dr. France Cukjati in mariborski nadškof dr. Franc 350 voditeljev iz vse Sloveni- sedmimi leti." Za tehnično Danes med peto popoldan Kramberger. Največ gostov je, kar pomeni približno po- plat tabora je bil zadolžen in deseto uro zvečer bo pričakujejo okrog sedme ure lovico vseh. Gre torej za tiste, Skofjeločan Tomaž Paulus, skavtski tabor odprt za širSo zvečer. Čestitamo mladoporočencem Jesenice, 29. julija - Andrej Čerin z Blejske Dobrave 42 in rma Petrovčič z Rakeka, Pot na Kilovec 2, Gorenjski glas obema mladoporočencema prisrčno Čestita n jima s Čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja poletno naročnino Časopisa. Kamnik Tek svetovne harmonije Skupina petnajstih tekačev Iz vseh koncev sveta se je s Plamenico teka miru, s katero so na pot krenili ie marca s Portugalskega, minuli teden ustavila tudi v Kamniku. Tekačem, so se na kamniškem koncu za kratek Čas pridružili mladi ljubitelji teka iz Kluba gorskih tekačev Papež. V Kamniški Bistri-ci jih je pozdravil tudi kamniški župan Tone Smolnikar, j. P. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v petek, bo oblačno s pogostimi plohami in nevihta- mi. Hladno bo. V gorah bo snežilo do 2400 m nad morjem. V soboto in nedeljo bo dopoldne deloma sončno, popoldne pa bodo nastale posamezne plohe ali nevihte. Agen<«i» R^icokftljr , ijnö a M«t»orlo|(i|0 PETEK 4 « 13/16°C SOBOTA i NEDELIA 4 i 11/22®C 11/2rc MunMSoMlAv O C«kMC jo/13 c o. J/: I Krani si ormee .v »/131 m'ts'c M«ft«> N 21/1$« o 2w1s'c ^ 24/17 c 20/1SX ko ^ ?e/i4 24;16*0 <0 o KM« o C NA KONCU lezeftsko Mostiček pri jezerskem lehnjaku Konec junija so na Jezerskem odprli novi opazovalni mostiček na lehnjakotvornem izviru na pobočjih nad izvirnim tokom Kokre. "Opremljen z informativno tablo bo mostiček tudi ob naraslih vodah omogočal opazovanje edinstvenega procesa nastajanja lehnjaka. Ta krhka kamenina nastaja z Iz- ločanjem kalcijevega karbonata iz vode, ki je bogata z apnencem, in se naiaga na rastline. Namen mostička je predvsem spoznavanje za ohranjanje. Strokovne podlage je prispeval Zavod RS za varstvo narave OE Kranj, urejanje izvedbe občina jezersko in CTRP Kranj, najpomembnejšia pa je bila brez dvoma odprtost lastnikov zemljišča, družine Smrtnik. Skupaj z informativno tablo Karavanke Natura 2000 ob vstopu ter info-s red iščem na ekološki kmetiji Sp. Virnik domačinom Jezerskega odpira priložnosti za tako imenovani naravovarstveni turizem," sporoča Uroš Brankovič s Centra za trajnostni razvoj v Kranju. Postavitev mostička je stala 700 tisočakov, občina Jezersko je prispevala tretjino, ostalo pa program Phare v okviru projekta Karavanke Natura 2000, je povedal župan občine Jezersko Milan Kocjan. Projektu so se pridružili skupaj z ostalimi gorenjskimi občinami na območju Karavank, sicer pa je zaradi ohranjanja narave v območje Natura 2000 na Jezerskem vključenega kar dve tretjini ozemlja. Pomemben del aktivnosti projekta Karavonkt Noiuro 2000 je celovito informiranje o pomenu ohranjanja narave v Karavankah ter razvojne priložnostih, ki jih daje v povezavi s turizmom In kmetijstvom. Z novo opremo naj b naravo približali mladim oziroma šolskim skupinam ter zunanjim obiskovalcem, ki v poletnih mesecih v velikem Številu obiščejo Karavanke. Še pred obiskom gora in naravnih znamenitosti bodo lahko zvedeli več o njih, pa tudi kako in zakaj je pomemben spoštljiv odnos do narave. Še dodaja Uroš Brankovič. O. Ž. GLASOVI Kranj Pazite na svoje glave Na sprehodu po starem mestnem jedru Kranja, v smeri proti Pungertu, je na izložbenem oknu trgovine Bala izobešen manjši listek, na katerem piše: ne parkirajte pred trgovino, ker odpada omet iz strehe. Ker območje fizično sploh n zavarovano (preverjeno v sredo popoldne), k temu dodajamo, pazite predvsem na svoje glave! S. K. RADIO KRANJ d.o.o. Stritj^rieva ul. 6. KRANJ N ItCfc^ON <04) 2812 <04> 2812 <04)2022 <051) hAX <04) 2912 <041 2ei2 rad I okr«niGr« di»-kra n j. si rifruK^ju WWVWV. rsdlo-kranj .8 i nBJßOU POSIUSRRH RHÜWSKR POStHJA OR eOR^fUSKim / Gorenjski Glas redna Odgovorna urednica: Marita Vocčjak Časopis izkaia občasno / "V Radovljici obnavljamo Linhartov trg, vendar ga doslej še nismo oživili tako, kot bi ga morda morali. Urediti bi bilo treba tudi grajski park." pravi predsednica Turističnega "V radovljiški občini se gradi, kot še nikoli doslej," ob občinskem prazniku, 5. avgustu, ugotavlja župan Janko S. Stiišek in dodaja, da je k temu s svojo prostorsko politiko in naložbami prispevala tudi občina. stran 3 Praznik radovljiške občine Osrednja proslava s podelitvijo priznanj bo jutri, na dan praznika, na Linhartovem trgu v Radovljici. Cveto Zaplotnik Radovljica • V radovljiški občini praznujejo dvatoat - prvič 5. avgusta, ob obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona na VodiŠki planini, in drugič u. decembra, ob obletnici rojstva dramatika Aniona Tomaža Linharta. Ker bo letos minilo 250 let od Linhartovega rofstva, decembrsko praznovanje še posebej slovesno, osrednji dogodek bo odprtje Linhartovega muzeja v obnov-1 jenih prostorih Graščine. In kaj se bo dogajalo ob av* gustovskem prazniku? Jutri, na dan praznika, bo ob u. uri pri Partizanskem domu na VodiŠki planini tradicionalno spominsko srečanje ob 65. obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona in zvečer ob 20. uri na Linhartovem trgu (v primeru dežja v Linhartovi dvorani) v Radovljici osrednja občinska proslava, na kateri bodo tudi podelili letošnja priznanja. Najvišje občinsko priznanje, veliko plaketo občine, bo prejelo Turistično društvo Radovljica za iio iet delovanja in razvijanja turizma, plaketo občine Ciril Ažman za živ- jenjsko delo v gasilstvu ter podjetji UKO Kropa za 50-letnico delovanja in podporo Kovaškemu šmarnu ter Alpdom inženiring Radovljica za 40 let delovanja v Linhartov trg • razpoznavni znak starega mestnega jedra Radovljice | Foto: Coaazd Kavčič stanovanjski dejavnosti v občini. Pečat občine bodo prejeli Vida Rozman, Toni Smolej ter brata Japec in (emej Jakopin, medaljo občine pa Mirko Faganel, Slavko Mali in Rok Zalokar. Župan Janko S. Stušek se bo zahvalil predsednikom vseh dvanajstih krajevnih skupnosti za delo v manda* tu 2002*2006, nagradili pa bodo tudi dijake, ki so bili štiri leta odlični. K prazničnemu vzdušju v občini prispevajo tudi nove pridobitve. V Oločah so v torek odprli mrliško vežico. Škofi eloška družba Loka invest bo danes, v petek, ob 12. uri odpria v Radovljici Cankarjev dvor z 38 novimi stanovanji in poslovnim prostorom, občina in Klub radovljiških Študentov pa na slovesnosti ob 18. uri obnov-jeno Mrakovo hišo, v kateri bodo prostori 2a mladinsko oz. študentsko dejavnost ter hjdi javna stranilČ^^. Po odprtju prostorov bo ob 20. uri na Linhartovem trgu kon- cert skupine Funtango. V nedeljo (z začetkom ob 11. uri) bo srečanje mest na Venerini poti in srednjeveška tržnica, ob osmih rvečer pa bodo na Linhartovem trgu dvignili zastavo 24. Festivala Radovljica, ki bo trajal od 12. do 26. avgusta. V Lescah bodo 18, avgusta ob 60-Iet-nici nogometnega kluba odprli novo pomožno nogometno igrišče, na desnem bregu Save pa 22. avgusta novo vodno učno pot Grab-narica. LINHARTOV TRG V Craičini bo imenitna dvorana v Graščini so ob odkritju baročnega okrasa ugotovili, da je bila v stolpu dvorana čez obe zgornji etaži. Obnovljena bo najlepSi baročni prostor na Gorenjskem, Stran 2 z NAŠIH KRAJEV Poldne zvoni ob enajstih Krajevna skupr^ost Otok je najmanjša in najmlajša v radovljiški občini, znana pa je tudi po tem, da v tamkajšnji cerkvi poldne zvoni ob enajstih. Avtoceste so se ubranili, deponije pa ne. Stran 6 ZANIMIVOSTI išče se kontrabas V priznani radovljiški gostilni Lectar bo jeseni ob lectar-skem muzeju oživilo tudi izdelovanje tovrstnih izdelkov, Gostinec Jože Andrejah vsako stvar dela \z srca. Stran 14 AVTOCESTA Ljubenski predor že vrtajo Predor Ljubno so začeli vrta-tr sredi julija, prebiif ga bodo v stotih dneh in pri tem izkopali 36 tisoč kubičnih metrov materiala. Nove trgovine v Lescah Lescah trgovski center, Engrotuš pa živilsko trgovino Cveto Zaplotnik Lesce • Trgovska ponudba na radovljiško leSkem območju se bo v enem letu bistveno izboljšala, marsikdo se že celo sprašuje, ali bodo vse trgovine lahko preživele. Medtem ko je Spar odprl trgovino v Radovljici in Hofer v Lescah, stj v gradnji dva trgovska centra v Lescah, za tretjega, ob vstopu v Radovljico, kjer namerava gradili Engrotuš, pa je občinski svet sprejel lokacijski načrt. Družba Gradiš skupina G gradi v poslovni coni Lesce • vzhod trgovski center, v katerem bosta večino prostora zasedla Merkur s ponudbo Merkur Mojster in Merkur Dom ter Mercator z živilsko trgovino, s kavarno Santana in tekstilno trgovino Modiana, poleg njiju pa bo Še Štirinajst drugih ponudnikov -banka, frizerski salon, cvetličarna, trgovine s teksdlom in obutvijo, kavarna in druga gostinska ponudba. Kot je povedal mag. Peter FnedI iz družbe Gradiš skupina G, bodo 26. septembra objekt že predali investitoijema. Podjetje Engrotuš iz Celja pa je v Lescah začelo graditi novo trgovino, odprtje načrtuje novembra. V njej bo preko tisoč kvadratnih metrov prodajne površine in v ponudbi več kot 13 tisoč izdelkov. Naložba, vredna 750 milijonov tolaqev, bo zagotovila tudi petnaj st d elovnih mest. Gradnja Mercatorjevega in Merkurfevega tmvskega centra OBČINA RADOVUiCA Stran 16 Vsem občankam, občanom in gostom naše občine čestitam za občinski praznik 5. avgust, dan ustanovitve Cankarjevega bataljona na VodiŠki planini pred 65 leti. Vabim vas, da se nam pridružite na prazničnih prireditvah. Janko S. Stušek ŽUPAN Radovljiški glas, petek, 4. avgusta 2006 Na Linhartovem trgu Mag. Nika Leben: " Ko bo dvorana obnovljena bo to najlepši baročni prostor na Gorenjskem." V občini so odkritja veseli, saj bo poročna dvorana lahko še lepša, hkrati jim je prineslo nove skrbi. Sto trideset milijonov tolarjev, kolikor so jih doslej predvidevali za obnovo (občina 78 milijonov, norveški finančni sklad 45 in ministrstvo za kulturo 7,6), ne bo dovolj. restavratorska dela pa se bodo zavlekla v leto 2007. Graščini bo imenitna dvorana V radovljiški Graščini so z odkritjem baročnega štukaturnega okrasa ugotovili, da je bila v grajskem stolpu dvorana, ki je v višino segala čez obe zgornji etaži. Cveto Zaplotnik Radovljica • Ko bodo v radov* ijiški občini u. decembra praznovali drugi letošnji občinski praznik, bodo ob 250-letnici rojstva Antona Tomaža Linharta odprli v Graščini v starem mestnem jedru tudi Linhartov muzej. Poleg prostorov za muzej bodo po besedah direktorja občinske uprave Borisa Marčedča obnovili še osrednji grajski stolp s slavnostno oz. poročno dvorano, tlake, štukature in strop v zgornji avli v prvem nadstropju ler uredili stopnišče v prvo nadstropje in nove sanitarije v pritličju. V okviru raziskovalnih del za prenovo prostorov so odkrili dragocene najdbe, ki bodo obogatiie umetnostno podo« bo Radovljice in njene baročne arhitekture. Kot ie ob od- kritju povedala mag. Nika Le^ ben iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je najdragocenejše odkritje baročnega itukatumega okrasa, ki so ga restavratorji izluščili izpod debele plasti mlajših ometov. Medtem ko je doslej veljalo, da se v severnem traktu skriva v jedru najstarejši srednjeveški stol-pasti grad, se jim je z odstranitvijo stropa med etaiama in predelnih sten iz 19. stoletja pokazala osrednja grajska dvorana. Izvirna podoba dvorane je baročna, z bogatim Štukaturnim okrasom med pilastri, ki členijo velik prostor. Baročna dekoracija je nedvomno delo celovških štukaterjev, saj je v Celovcu na Starem trgu palača s podobnim pročeljem. Ker sta v začetku 18. stoletja delali v Celovcu dve d ružini š tukater-jev. bodo s primerjalnimi analizami določili avtorje radovljiške dekoracije. Strop v dvorani se ni ohranil, nadomestili ga bodo z nevtralnim, belim, v baročno podobo dvorane pa bodo vključili Med ogledom novih odkritij v Graščini tudi fragmente renesenčnih fresk, ki so jih hkrati odkrili na zahodni steni dvorane. Urejanje Graščine bodo na- nostne dvorane, dodatnih daljevali tudi v prihodnje, v obdobju 2007-2013 načrtuje-dokončno ureditev slav- prostorov za tnuzej v drugem u, dvigala, pod-strešnili in kletnih prostorov ter pokritje vzhodnega atrija. ovljiški glas »SOAjATiU |lov tf. d. Kfirtp. DMOVCMHA QHOHiCA unDNiK Cveto fepIdinA Gorenjski Glas N OVIHAV C^t6 i, Si^^ If^ ^š^iC ürii P^it^nit, ^t^o^i Aaj 2ASHWA ^Mej St^'i^r. IffTiirl TCHKICNI ürson^K FOrOCtAFlJA VODJA OCIASNEU TJ^PilA MiCM i^ifh fr^l^Mm p Ai itVf^ilktfi f4U iM (P^M^r^^tM 9 «K^ K v Ti^l frtg^v MM e 4. ^nibp' clis it tmf^iiu rt swf^fft« poo m pt u*^ ^s a «mthfuutf^n •f^irA « ^. Ki / ^^'tM^'iQ (v sW^W^I ^H'^fx« ij oo^fir »m)^» u fpoi^ ^Fe^f^^lk mi^t m wr^m^ it 4? ^^ M^t^mukim^t^iu v jr^m fuk ütlüiii CO J ^ I) ur> ^ C^^^ki p lOfl^h m Y ruVMi U 000 ^mdov I Mofl CtfmiM (rtMJi N Utpt po y^^n^ bCJ^ü id* »f S^r^ T CM 1« DOV pc »WF ^ fš^tr^^ uMXni M erW» fm^i ć^ Šmid Nataša, s. p. Prešernova 6, 4240 Radovljica Tel.: 04/ 530 00 30 Fax; 04/ 530 00 33 E-naslov! info(S)^plja.com ADAPTACIJE KOPALNIC NA ZALOGI PREK 100 VRST PLOŠČIC • za kopalnice, tlake, terase, balkone in kuhinje CELOTNA PONUDBA KERAMIKE ZA VAŠ DOM V AVGUSTU 12% GOTOVINSia POTOSI • dodatni popusti za večje nakupe • brezplačna dostava 4* Dvakrat mlada Mrakova hiša Mrakova hiša v starem mestnem jedru je postala "mlada" po videzu in vsebini. Cveto Zaplotnik Radovljica - Občina in Klub radovljiških Studentov (KRŠ) sta predlani podpisala pismo o nameri za obnovo Mrakove hiše v starem mestnem jedru v Radovljici» aprila letos sta župan Janko S. Stušek in predsednik KRŠ-a Igor Kra- vanja s pomočjo častnega občana dr. Ceneta Avguština simbolično namestila grad-biščno tablo, danes, v petek, pa bodo obnovljeno hišo že slovesno odprli. Sicer stara je s tem postala "mlada". Mladost so ji "vdahnili" gradbeniki podjetja A-GIT 2000, ki so obno- koristno preživljali prosti , hkrati bomo na "infc" tom, kaj naj si ogledajo v mestu OZ- v občini/' je povedal janež TonkJi, predsednik KRS-a v času podpisa pisma o nameri, zdaj pa predsednik Zveze Študentskih klubov Slovenije, ki ima dober pregled nad dogajanjem v drŽavi. "V Sloveniji je le petnajst Študentskih organizacij, ki tako dobro sodelujejo z občino kot v /' pravi in se že veseli dogodka» ko se bo KRS z 28 kvadratnih metrov v Sar- čevi vili lahko preselil v 120 "kvadratov" velike prostore. lanez Tonkll | Foto; Cveto Zaplotn it< njeno notranjost m zunanjost, še bol) ji ga bodo mladi, ki bodo prostore uporab« i za mladinsko 02. štu- dentsko dejavnost- Hišo bo upravljal KRŠ, pod enakimi pogoji pa JO uoao jariKo uporabljale tudi druge mladinske organizacije v občini, kleti bo svetovalnica za dijake in Študente ter javno stranišče, ki ga obiskovalci Linhartovega trga že dolgo pogrešajo, v pridlčju računalnica in informacijska pisarna za mlade in tudi za turiste, v iBansardi pa večnamenska soba, kjer bodo lahko predavanja, tečaji in seminarji. Občina je za nakup hiše, pripravo dokumentacije in za obnovo namenila 40 milijonov tolarjev. KRŠ pa za opremo prostorov pet milijonov. "Mladi bomo s tem dobili prostore, kjer bomo lahko Obnovljena Mrakova hiša I Foro; Corazd Kavčič Radovljiški glas, petek» 4. avgusta 2006 3 Radovljica praznuje Gradimo kot nikoli doslej "V radovljiški občini se gradi, kot še nikoli doslej," ob občinskem prazniku, 5. avgustu, ugotavlja župan Janko S. Stušek in dodaja, da je k temu s prostorsko politiko in naložbami prispevala tudi občina. Lelo^nji občinski praznik je nekoliko drugačen od preteklih. v občini se hkrati spominjate tudi pomembne obletnice, 250'letnice rojstva Antona Tomaža Linharta ... "Prireditve, posvečene Linhartovemu jubileju, se vrstijo že vse leto, osrednja bo 11. decembra, na dan Linhartovega rojstva, kc bomo odprli Linhartov muzej. Obdnski praznik 5. avgust bomo proslavili z nekaterimi novimi prid o bitva m i. Občina i n klub radovljiških študentov bosta končala z obnovo Mrakove hiše. v Lescah bodo odprli pomožno nogometno igrišće in na desnem bregu Save novo učno pot Grabna- rico, v O točah so že odprli poslovilne vežice. Loka invest zaključuje v Radovljici z grad njo novih sta nova n j Cankarjev dvor." V občini se gradi, kot še nikoli doslej. Kaj je spodbudilo investicijski ciklus? Ali na to vpliva tudi občina s svojo prostorsko politiko? "Avtocesta ni občin.^ka naložba, vendar sem kot župan vesel, da se je gradnja vendarle začela. Mercator in Merkur gradita v Lescah skupni trgovski center. Tuš gradi trgovino v Lescah in se pripravlja na gradnjo v Radovljici, v trgovsko nakupovalnem centru Lesce "raste" igralnica, Elan bo konec poletja začel graditi novo proizvodno halo. Občina je sprejela lokacijski načrt za poslovni coni Lesce - jug in ob centralni Čistilni napravi v Radovljici, v Kravji dolini v Lescah potekajo priprave na Rtanovanjsko gradnjo, na Plani v Lescah bo zgrajena komtmalna oprema ... V občini se res gradi, kot še nikoli doslej, k temu prispeva tudi ovm TEL.: 04/530-48^ FAX: 04/530 E-NAS LOV: KAV<8J WWW.KAV.SI 6 Radovljiški gJas. petek, 4. avgusta 2006 Iz naših krajev ^ «i r / jože Beher^ predsednik krajevne skupnosti Otok Prostore za krajevno skupnost so si uredili v nekdanji zbiralnici mleka. Kratke novice RAOOvyiCA Sprejeli razvojni program občine Občinski svet je na junijski seji sprejel program razvoja občine za obdobje 2007 • 2013. Kot je razvidno iz programa, občina žefi v tem času postati še bofje urejena z boljSo cestno, komunalno rn drugo infrastruicturo ter turistično prepoznavna. Med prednostne naloge uvršča tudi spodbujanje podjetništva in izboljševanje kakovosti življenja. Število gostov In nočitev naj bi vsako leto v povprečju povečali za Šest odstotkov, zmanjšali stopnjo brezposelnosti s sedanjih 6,8 na štiri odstotke, pridobili petsto novih delovnih mest, ohranili kakovost pitne vode in zraka ter zmanjšali hrup. Če bo država sprejela skupno, gorenjsko rešitev za odlaganje odpadkov, bodo poskušali vključiti v državni načrt tudi Diro Radovljica. Pri cestah )e glavna naloga izgradnja avtoceste, čistilno napravo načrtujejo tudi v Kropi, sanirali bodo azbestno vodovodno omrežje, nadaljevali s povezavo kolesarskih stez in poti v občini, spodbujali podjetništvo s subvencioniranjem obrestnih mer pri posojilih ... C. Z. . ratting po reW Savi In TarI • najam kajakov In mini rafttv • najam prostora za piknik Poldne zvom Krajevna skupnost Otok je najmanjša in najmlajša v radovljiški občini, znana pa je tudi po tem, da v tamkajšnji cerkvi poldne zvoni ob enajstih. CV£to Zaplotnik Zgornji Otok • Vasici Spodnji in Zgornji Otok sta nekdaj spadali v krd)evno skupnost Mošnje, a ker sta se počutili zapostavljeni» so pred desetimi leti začeli s postopkom za odcepitev. Po referendumu, na katerem se je pokazala ljudska volja, so bile oktobra 1999 prve volitve v svet krajevne skupnosti. Za prvega predsednika so izvolili Mirana Pristavca. ki pa je potem odstopil in pred tremi leti krmilo najmlajše in najmanjše krajevne skupnosti (2 vsega prebivalci) v občini prepu- Iožetu BeŠtru s Spodnjega Otoka. Ko ga vprašamo. ali so stare zamere do sosednje krajevne skupnosti še "žive", pravi: "Zamer ni, odnosi se izboljšujejo, s glavni problem infrastruktura. "Ceste so v slabem stanju» telefonski in električni vodi potekajo še "po zraku", javne kanalizacije ni. po glavni cesti skozi Zgornji Otok je veliko prometa s težkimi vozili, ob cesti proti Begunjam bi bilo treba zgraditi pločnik in kolesarsko stezo," pravi lože Bešter in dodaja» da je občina z rebalansom letošnjega občinskega proračima zagotovila denar za posodobitev ceste Podvin - Zapuže. Javno naročilo za izbor izvajalca del v vrednosti 40 milijonov tolarjev je bilo že objavljeno, rok za oddajo ponudb je 14. strukture in za vlaganja dobili 2,5 milijona tolarjev. Denar poskušajo koristno porabiti, letos bodo obnovili dvesto metrov zapuščene ceste od središča Spodnjega Otoka do glavne ceste, Vsako leto pripravijo spomladi 6stilno akcijo In pred novim ga I išči komunalnih odpadkov v Logatcu in v Kopru. Usoda Dira je zdaj nekoliko negotova, a če bo občina deponijo zgradila, bodo prejemali tudi rento, ki io bodo porabili za vlaganja vkomu- in fra struk turo. od osemdeset let. O tem, kaj bodo delali prihodnje leto, bo odloČil novi svet krajevne skupnosti, saj bodo jeseni poleg lokalnih tudi krajevne volitve. imamo tudi več skupnih interesov. V Mošnjah so Šola, pokopališče, poslovilne vežice, gasilsko društvo..." Tudi v krajevni skupnosti Otok je podobno kot drugod Ni jim bilo žal Da so se odcepili od krajevne skupnosti Mošnje, jim ni bilo žal. "Z denar- jem, ki nam ga nameni občina, lahko sami gospodarimo," pravi Jože BeŠter in navede podatek, da bodo letos za delovanje krajevne skupnosti. vzdrževanje infra- Avtoceste so se ubranili, deponije pa ne In kako so na "svojem" ozemlju sprejeli načrtovano občinsko odlagališče komunalnih odpadkov - Diro Ra-jica? "Ko se je o tem odločalo, smo jasno povedali, da obojega, avtoceste in deponije, nočemo. Ceste smo se ubranili, deponijo smo sprejeli," je dejal lože BeŠter in dodal, da so si tedaj. ko se ie v občini odločalo o Prostori v nekdanji zbiralnici mleka Krajevna skupnost si je uredila prostore v nekdanji zbiralnici mleka na Zgornjem Otoku, pri tem ji je pomagala tudi občina, ki je lani od kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce kupila polovico objekta. Prostori so opremljeni, radi bi uredili še ogrevanje in vetrolov pred vhodom. Krajevni praznik praznujejo 24. junija - na dan, ko godu je zavetnik domaČe cerkve lanez Krstnik. Diru. ogledali urejeni odla- katero poudarjajo krajevne značilnosti. Številka enajst (XI) pomeni, da v spomin na Čase, ko so pregndi Turke, v vaški cerkvi poldne Še vedno zvoni ob enajstih. Veterani gradijo svoj dom janež Koselj: "Dom smo si zaslužili in prav je, da ga zgradimo sami." Cveto Z.\plotnik Radovljica - Radovljiško jeseniško območno združenje veteranov vojne za Slovenijo gradi na lokaciji bivšega občinskega štaba teritorialne obrambe na Ljubljanski cesti v Radovljici dom veteranov. Kot je povedal predsednik združenja in gradbenega odbora janež Koselj. so zemljišče odkupili od ministrstva za obramlxi in ga del zamenjali z občino. Gradbena dela so začeli aprila, zdaj je dom že pod streho» dokončali ga bodo prihodnje leto, združenje praznovalo deseto obletnico. Predračunska vrednost naložbe je 40 milijonov tolariev, vendar pričaku- jejo, da bodo z udarniškim delom in s pomočjo raznih dobrotnikov "prišli skozi" že s 25 milijoni. Okrog 35 vete- V Slavko Mali trideset kubičnih metrov lesa, občina Ra- ranov m n je do sredine julija opravilo več kot 1400 uradniških ur. Radovljiška občina je lani prispevala poidmgi miiijon tolarjev in letos še pet milijo- nov, jeseniški Acroni milijon tolarjev, radovljiški rekreacijski klub večno mladih fantov dovljica les na panju. Podjetnik z Dobrega Polja jim je pri izkopu odobril velik popust, Doka jim je dala v brezplačno uporabo opaž za betoniranje, izkazal se je Peter Zupan, številni so se odpovedali plačilu storitev, nekaj denarja so zbrali sami... "Mislim» da smo si vojni veterani zaslužili svoj dom. In Ii. ga bomo znali ceniti, pravi (anez Koselj in poudarja, da bo to dom vseh upornikov, od Maistrovih borcev do veteranov vojne za Siovenijo. V domu bodo tri pisarne in dvorana za seje, srečanja, manjše prireditve, vaje pevskega zbora iji za razne predstavitve šolskim skupinam, pripravili bodo laliko tudi stalno razstavo predmetov in gradiva 12 časov slovenskega dva milijona» vojni veteran če ga bomo tudi sami zgradi- osamosvajanja lanez Koselj Dom veteranov je že pod streho. Radovljiški glas, petek, 4. avgusta 2006 7 Kulturna dediščina yj Tolar yy Kropo V Kropi so s t. i. kulturnim tolarjem obnovili že veliko kulturne dediščine, hkrati pa so s tem spodbudili k obnovi tudi zasebne lastnike hiš. Cveto Zaplotnik Kropa - Kropa je družbene in gospodarske spremembe v devetdesetih letih dočakala v težkih razmerah. Gospodarstvo je bilo na tleh, staro vaško jedro, ki je od leta kulturni spomenik prve kategorije, je bil zanemarjeno, bajer, evropski biser z letnico 1558, je puščal vodo in "spodbujal" v kraju nore ideje, da bi ga celo zasuli in uporabili za parkirišče. "Ko je pred desetimi leti vodenje krajevne skupnosti kulturne dediščine in še za nekatere druge namene sprejela leta 1998 z zakonom o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Ker država v obdobju do leta 2005 ni zagotovila vsega za to predvidenega denarja (Kropa naj bi v tem času prejela od države 150 milijonov tolarjev), je zakon potem podaJjŠala še do leta 2008. Kot je povedala Majda Odai, vodja oddelka za družbene dejavnosti v radovljiški občini, se je na razpis ministr- Ko bo kulturni tolar čez dve leti usahnil, bodo Kroparji "pritiskali" na občino» da bo potem tudi s kroparskimi projekti kandidirala za denar na rednih razpisih ministrstva za kulturo. ri petine, v vseh ostalih letih je bilo razmerje 50 : 50. Ministrstvo za kulturo in občina sta v obdobju 1999 -2005 za vlaganja v Kropo zagotovila več kot 96 milijonov tolarjev denarja, letos in v naslednjih dveh letih pa bosla skupno nekaj več kot 52 iriilijonov tolarjev. Dejanska vlaganja v Kropo so še večja, saj so se na razpis lahko prijavljali tudi lastniki zasebnih, spomeniško zavarovanih hiš, samo letos bo ministrstvo za obnovo dveh hiš prispevalo več kot pet milijonov tolarjev. menili za obnovo javnih površin Na placu ter vodnih korit. ogra) m svetil. Letos so ]\ novili nasproti muzeja, z deli bodo nadijevali v smeri proti zgornjemu delu trškega jedra, postavili bodo tudi informacijske table. Pri obnovi sodelujejo z zavodom za varstvo kulturne dediščine, vse ograje in svetila so po načrtih Adama KržiŠnika in Marjana Ga- šperšiča izdelali v UKO. Spodbude tudi za zasebnike Obnovili bajer^ ograje, svetila... prevzela mlada ekipa, smo si zastavili nalogo, da obnovimo najpomembnejše dele kulturne dediščine." le dejal Tomaž Peternel, podpredsednik krajevne skupnosti in direktor podjetja UKO Kropa, in dodal, da jim je veliko načrtov uspelo uresničiti s pomočjo t.i. kulturnega tolarja, ki ga je država za obnovo najbolj ogroženih in na j kako vos I ne j šLh objektov stva za kulturo redno vsako leto prijavljala tudi občina oz. kraievna skupnost za ureditev trške infrastniktu- re, bajerja in rak ter za Kli- narjevo hišo, v kateri je Kovaški muzej, pri tem pa je krajevno skupnost tudi pooblastila za vodenje investicij v trško jedro. Po razpisnih pogojih za leti 2002 in 2003 je država zagotavljala petino denarja in občina šti- Uspehi krajevnega, občinskega in državnega partnerstva so v Kropi dobro vidni, marsikateri starejši Kropar prikima trditvi, da je bilo v kraju v zadnjih desetih letih toliko narejenega, kot prej že dolgo ne. V desetletnem obdobju kul-mmega tolarja, bodo samo preko krajevne skupnosti v obnovo kult\irne dediščine vložili od 120 do 130 milijonov tolarjev občinskega in državnega denarja. Največji, zalogaj je biJa obnova bajerja, večino ostalega denarja so na- ^'Vlaganja državnega in občinskega denarja v javne površine in objekte je spodbudilo k obnovi tudi zasebne lastnike hiŠ," ugotavlja Tomaž Peternel in dodaja, da so največji problem nekatere propadajoče stavbe, prave arhitekturne lepotice, za katere pa lastniki, ki živijo zunaj Krope, ne kažejo zanl- pieprosto nimajo denarja. "A samo obnova ni dovolj, obnovljeni hiši je treba dati tudi vsebino," opozarja Peternel, zadovoljen, da turisti v Kropi po ureairvi prenočišč v gostišču Kovač odslej lahko tudi prenočijo. Lepša zunanjost cerkve Na župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici bodo do jeseni prihodnjega leta obnovili fasado. CvFTO Zaplotnik Radovljica • Radovljičani so upravičeno lahko ponosni na župnijsko cerkev sv. Petra in na bližnji župnijski dvorec. Imenitna je že lokacija na skrajnem vzhodnem pomolu nekdanjega srednjeveškega mesta, še bolj ohranj<-na njena umetnostno zgodovin ska vrednost pa tudi urejenost, za kar štabi župnija. Kot je povedal tajnik gradbenega odbora in cerkveni ključar Avgust Mencinger, so v zadniih letih obnavljali notranjost cerkve in župnijski dvorec, letos so že poskrbeli za odvodnavanje in statično sanacijo cerkve, zdaj pa začenjajo Še obnovo fasade, ki naj bi jo končali do oktobra prihodnje leto. Da so sploh lahko začeli delati, so s podstrešja morali odstraniti od 50 do 60 ton odpadnega materiala, ostalega od prejšnjih obnov, pri tem pa je sodelovalo trideset mož. Ko so lani v Marijini kapeli in v prezbiteriju odkrili več plasti fresk, je odkritje pomenilo nekakšno "vstopnico' pri kandidiranju za državni denar. Ministrstvo za V zadnjih letih so obnovili župnijski dvorec (na sliki), zdaj u sade 12 milijonov tolarjev, zmanjkalo dela, radi bi ob-vendar le ob pogoju, če bodo novili še del obrambnega kulturo jim je pripravljeno v dveh letih prispevati za statično sanacijo in obnovo fa- enak znesek zagotovili Še sami. Vse to skupaj 2 lastnim prispevkom ne bo zadoščalo za dokončanje del, finančni zalogaj je veliko večji kol 24 milijonov tolarjev, Gradbenemu odboru pa tudi po obnovi fasade ne bo stolpa iz srednjega veka in bližnji bunker iz druge svetovne vojne. "Ko bo Slovenija leta 2008 prevzela predsedovanje Evropski uniji, se bo vse doga-na relaciji Brnik-Brdo-Bled in kot Slovenca in Ra- dovi j ičan a bi me bilo sram, če bi tujci videli zanemarjeno fasado cerkve," pripominja Avgust Mencinger, Ker obisk turistov narašča, sta kulturno društvo Sotočje in župnija izdala zgiban-ko o cerkvi, v župniji pa razmišljajo tudi o poletnem dežurstvu za turiste. Tomaž Peternel ob obnovljenih vodnih koritih in ograji nasproti muzeja Obnovljeni bajer, razpoznavni znak Krope GRADBENO IN STORTVENO PODJETJE d.O.O. PROM SREDNJA VAS 5, 4275 BEGUNJE Tel.: 04/53-07-790, Fax: 04/63-34' GSM: 041/639-435, 051/365-674 E-naslov; info@promas.si, v/ww.promas,si imOnierabfTsiiHKleaf oiTlt aM9irM»'»rMilbr«a|tawizAf iirti^ m mokth yiuni • ifrMbi oMlMfi projtkU tn QTMIIM i^ieairlRt ■ Uorirri i gridliBO imBanaiolo • iriDigortni slorHve ■ flHltfMifi oljfkt« • «rifi lUHnnii v znzi t iriMtoi^ lUn m storitev : 2M\ »AOOVUKIA VAŠ HRAM ZDRAVJA v Radovljici pod Iržnico Pr.iva inform^icija jo kol svptilr^ik Va naj bo ujeti) v kristalu suli aH i*a \ Cud«(Viti Irgov inici "METTA' v osrčju Racio\ Ijice * bio prehrana * perilo mo^i * aRalom&ka obutev * ekoIoSka cisfüa prehrani * ayurv€da a romaku 1 tura * zares naravna kozmetika ^ himalajska sol in solne lučke * čajni kotiček * vitaminski in drugi dodatki k * informirani izdelki * bogata ezoterična knjigama, CD-ji... Odprto »-.ak vLi n.iJ sf '•ohoT.^h di' i «n Telefon: OV^y U dlO www. me t a. in formacija .n e( UPOKOJENCI iaiale v5ak PRVI IN DRUGI DELOVNI DAN v mese Ol T0% POPUST ob nakupu z gotovino. I g i 8 Radovljiški glas, petek» 4. avgusta 2006 Turizem izvir potoka Upnica | Foro. Simon Resman Mostovi na vodni poti | Foto: Simon Resman Krjlke nö^ ite Proslava ob občinskem prazniku Osrednja proslava ob prazniku radovljiške občine bo jutri, v soboto, ob osmih zvečer na Linhartovem trgu v Radovljici. Na proslavi bodo podeli i letoinja občinska turnem programu pa bodo nastopili Simona Vodopivec s pevkami iz delavnice Musike, harmonikar Miha Sokfič in znania, v halni orkester Lesce. Program po povezoval Robert Svetina, če bo deževalo, bo proslava v Linhartovi dvorani, C. Z. Zima Anka s p ^ Posiovrri center le!.. 04 53 ia C. 37 b. Lesce gsm: Vabimo vas, da si posladkata dan z našim izvrstnim sladoledom, raznimi slaščicami in prazničnimi tortami za vse priložnosti. OUMOfA RmOlUUNICA OMtttMMoiPn T4j04/SS068TQ lin BOS npnMUsMl MBA t knMiW ^•tti vinol Delo»l ■ mi QOQOlttB (nzeo nideii«, pooedellki ia h)r1nl 9n url prtd Brakom •I »boto In nedeUo lodi dopBlflns od 9. tfo II. ure - po predhodnem dogovoru m 8SM: 031/579 905 fisftflMi ti laiffli »klskil I t r«inii Viirnik I s. p. ür.iilisk.i pol 8 (^VV lU) 1h1 ^ okenske polue ^ slopnke, lUki ^ izdelava napisov Ob Grabnarici po poti po v kosa V Upniški dolini bodo 22. avgusta odprli vodno učno pot Grabnarica. Cveto Zaplotnik Lancovo • V poletni vročini pogosto razmišljamo, kako bi se umaknili v vodo ali k vodi. Nova vodna učna pot Crabnarica ali Lipn ška vodna pot, ki dopolnjuje pred leti odprto Naravoslovno učno pot Pusti grad in bogati turistično ponudbo Upniške doline, bo to omogočila. pet kilometrov, možne so tudi krajše razli- kilometxa. 34 kilometra ali vsega 800 metrov. Obiskovalci se bodo na poti, opremljeni 2 desetimi informativnimi točkami, sez- kilometra dolgem pritoku Upnice, ki so ga zaradi potočnih rakov Imenovali tudi nanili z nastankom Kolnice, Račnica in ob katerem so ohranjenimi jezovi in raka- mi, ki so omogočali izrabljanje vode in le danes pričajo o preteklih žagah in mlinu. Spoznali bodo kra- izvir ter poleg ruSevin mlina ostanki sušilnice za sadje in lan. Starejši sc še spominjajo Grabnarjeve domačije, v je §e 1964. leta živela družina, potlej je hiša sa- Grabnarica sta skupaj s svojim izvirom naravni vrednoti lokalnega pomena, Častitljiva luknja in Jelovica vrednoti državnega pomena. pa )e seznamu najpomembnejših območij za ptice. osemnaist lastnikov gozdov in kmetijskih zem- značilne rastline in živali, še zlati ptice, izvedeli za bajko o teh krajih, se lahko ozrli na (elovico, Karavanke in Kamniško Savinjske Da bo zaščitni znak poti povodni kos> ni naključje: kjer so vode, so vodne ptice in v bližini izvira Lipnice gnezdi tudi povodni kos. . pn zadružnem domu na Lanco- vem m s a v ci, zaselku Spodnje Upnice. Od zadružnega doma potekala do Kol nice, ob potoku Lipnica do izvira in Grabnarici mimo V Kolnici so bile nekdaj tri žage in mlin, tod je bil tudi "premz", kol so imenovali dvovrvno žičnico za prevoz lesa z Jelovice, |elovica je polna vode, pod Častitljivo mevala brez gospodarja in se podrla. Radovljiška gospoda je nekdaj prihajala semkaj na ribe in se kopala aH s čolnom vozila po bajer-ki ruševin nekdanjega mlina pr' Grabnar k Udamovc, okrog Grofovega bajerja ter prek starih in novih Vošč po poljskih poteh proti Kolnici. o le izvir Lipnice, za katero velja, da je zimska vode enaka povprečni letni temperaturi kraja. Zanimiv je svet ob Grabnarici, približno dva u, KI )e DU nekdaj večji kot )ližnji Grofov bajer. Ta ba-er je bil neko^ last Pustega •radu, zdaj v njem ribiči gojijo poločno postrv, ob njem živijo žabe, krastače, urhi in pisani močeradi. Upnica in IjiŠč, po katerih poteka pot, je brez plačila odškodnine soglašalo z uporabo poti. Pot urejajo po projektni dokumentaciji blejske območne enote zavoda za gozdove (avtorice Alenke PolŠak), izvedbo so zaupali samostojnemu podjetniku Niku Škofu, občina pa bo za ureditev poti prispevala pribiižno šest milijonov tolariev. Več rastlinskih vrst kot Veliki Britaniji Ste morda vedeli, da na območju radovljiške občine uspeva več kot 1.200 rastlinskih vrst ali celo več kot v vsej Veliki Britaniji in da tu gnezdijo nekatere zelo redke ptice. CviTO Zaplotnik Radovljica - Če k naravnim znamenitostim prištejemo Se vso kulltirnozgodovinsko dediščino ter nastanitveno, kulturno, rekreacijsko in prireditveno ponudbo, potem j razumeti, Radovljica, Begunje, Brezje Lcsce, Kropa, Mošnje in drugi kraji vse bolj turistično pri- tunzem pa vse pomembnejša gospodarska dejavnost v občini. Podatki to nedvomno potrjujejo. V leni 2000 so v obäni beležili 73.473 nočitev, predlani celo 127.598. Medtem ko je v Sloveniji v obdobju 2000 - 2005 Število noči lev poraslo za odstotkov in na Gorenjskem Turisti v radovljiškem turistično informacijskem center naj* pogosteje sprašujejo o tem, kaj naj si ogledajo v mestu in drugje na Gorenjskem ter kje naj prenočijo in po kakšni ceni. Vsak kraj ima svojo značilno turistično ponudbo, Brezje z baziliko Marije Pomagaj se razvijajo kot Duhovni center Slovenije. za odstotek več, je Ijiški v radov-porast 64- odstotni. Več kot dve tretjini kamplh Sobcc, Radovljica in Letališče Lesce, ostale pa v drugih naslanitvenih objektih- Po podatkih občinske uprave je v občini (brez kampov) 642 leiišč, od tega 237 v Radovljici, 237 v Lescah, 81 v Begu- njah, $1 v Mošnjah, 21 na Brezjah in dva v Kropi. Med gosti je bilo lani več kot 93 odstotkov tujih, med njimi največ Nemcev in Nizozem- K turističnemu prometu prispevajo pomemben delež tudi dnevni obiskovalci, vendar o njihovem številu lahko nih vstopnic v muzejih, številu obhajil na Brezjah in vodenih ogledih, V muzejih so i v okviru osnovne dejavnosti beležili 31.666 obiskovalcev oz. manj kot v dveh predhodnih letih, Brezje je obiskalo okrog 300 tisoč lju» di, v turistično informacijski center v Radovljici pa je vsto- sklepajo le na podlagi proda- pQo 13.630 turistov. Radovljiški glas, petek, 4. avgusta 2006 9 Turizem Linhartov muzej bo "V Radovljici obnavljamo Linhartov trg, vendar ga doslej še nismo oživili tako, kot bi ga morda morali. Urediti bi bilo treba tud! graščinski park/' pravi Alenka Bole Vrabec» predsednica Turističnega društva Radovljica. Cveto Zaplotnik Radovljica • Ob jutrišnjem občinskem prazniku bo najvišje občinsko priznanje, ve» liko plaketo občine, piejelo Turistično društvo Radovljica, ki letos praznuje visok jubilej - iio-letnico obstoja in delovanja v turizmu. Jubi-je bil priložnost za pogovor s predsednico društva Alenko Bole Vrabec. |e Radovljka turistki mesto? "Radovljica je vsekakor turi» stični kraj, vendar Je luri« zem tu neka posebnost. Ce» prav beleži precej nočitev, prevladuje tranzitni turizem, Mesto živi od gostov, ki ga prihajajo obiskovat in . Privablja Linhartovim trgom, 2 muzeji, od decembra dalje jih bo tudi z Linhartovim muzejem in z muzejsko zbirko o Linhartu. Radovljica bo s tem dobila kultno središče. o bo mesta bo Linhartov muzej, s katerim se je Radovljica zavezala, da bo z Linhartom živela tudi naprej in da bo s svojo kulturno privlačnostjo privabljala domače in tuje obiskovalce," Kakšna je v Radovljici ponudba turističnih spominkov? Ali turist v tej ponudbi lahko najde kaj značilno radovljiškega, linbartov-skega "Za zdaj jim lahko ponudimo bolj malo avtentičnega oz. avtohtonega. Občinski svet je sprejel pobudo za razpis, s katerim bomo poskušali pridobiti takšne spominke. vendar doslej še ni bil objavljen. Ob vseh oblikovalcih in umetnik ih^ kot jih premore Radovljica, sem prepričana, da bo razpis dal rezultat, vedno pa je lažje pridobiti načrte, kot potlej narediti tako, da bo privlačno tudi za turiste." Kaj turističnega pogrešate v Radovljici? "Radovljica obnavlja Linhartov trg, ki je privlačen ob vsaki uri dneva, vendar ga doslej še nismo oživili tako. kol bi ga morda morali. Urediti bi bilo treba tudi graščinski park, turistično društvo je prvič dalo pobudo za obnovo Že njegovo 1956. Drevored, ki vodi v stari del mesta, je zelo lep, in Če bi bil Še grajski park urejen, bi bilo zelo imenitno, Prepričana sem, da bi morali imeti tudi več sejmov. ki pa jih ni laliko organizirati. Turistično društvo že prireja Matičkove in Než- kine sejme ter veliko srednjeveško tržnico ob začetku Festivala Radovljica, že vrsto let se udeležujemo tudi prangerijade. to je srečanja mest s sramotilnimi stebri prangeri j . ife Linhart je bil prvi slovenski Evropejec in najbolj žlahten meščan Radovljice in ga z vso pravico uvrščamo med največje slovenske duhove." Salzburg je dobro "izkoristU" Mozarta za turistično uveljavitev. Koliko to že uspeva Radovljici z Linhartom? "Prvi korak k umeščanju Tudi javna stranišča so del turistične infrastrukture. Radovljica jih do nedavnega ni imeJa ... "To je bil resen problem, madež, ki pa ga bomo z obnovo Mrakove hiše odpravi-hiši bodo tudi javna stranišča, kot jih evropsko, kulturno mesto zasluži in Linharta v turistično ponud- jih tudi mora imeti." Koliko turistično društvo lah* ko prispeva k turistični ponudbi in uveljavitvi mesta? "K turistični prepoznavnosti mesta prispevamo z različnimi prireditvami, od pustnega sprevoda do sejmov, srednjeveške tržnice in novoletnih prireditev. Letos, ko praznujemo a5o-letnico Linhartovega ro js tva, dopolni u jemo program Linhartovih prireditev in smo se z Radi- om Slovenija dogovorili za javno poslušanje radijske oddaje o Linhartu in radijske priredbe Linhartove tra- Love. e Miss Jenny Prvo poslušanje bo v gostilni pri Kunstlju in drugo v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici, obakrat bomo poskrbeli za presenečenje. Vsako leto organiziramo za člane društva strokovni izlet v kraj. kjer je živel in deloval kaleri od znamenitih RadovljiČanov; razmišljamo pa tudi o tem, da bi podeljevali štipendijo za življenja ra m v zadnjih sto letih. II Kako boste v društvu praznovali letošnji jubilej? "Na prireditvi, ki bo obenem tudi proslava uo-let-nice društva, bomo predstasta ro radovljiško himno in staro humoristični zapis o tem, kako so Predtržani klali bolho in naredili iz nje več prš- pesem, zapisano na enem listu, smo priredili v pohirno dramo, ki jo bomo lahko Še večkrat uprizorili na Linhartovem trgu in na prangerijadi. Turistično društvo s tem odkriva bisere iz preteklosti, kar se nam zdi pomembno za obogatitev mestne zgodovine in za privabljanje ob- v mesto." V društvih je vse manj pripravljenosti za prostovoljno delo. )e to tudi problem ra* dovljiškega društva? "Naše društvo šteje 210 članov in se po tem ne more primerjati z leškim društvom, ki deluje v drugačnem okolju. V mestih je težje, zato je bila na nedavnem o turizmu tudi tema problem turističnih društev v mestih- Naša vlo- e predvsem v promociji Alenka Bole - Vrabec Foto: Gosazd Kavčič mesta in Sami ne zmoremo velikih korakov, lahko pa prispevamo k dogajanju v mesm." Kaj novega načrtujete za prihodnje leto? "Prihodnje leto bomo izdali nov turistični prospekt, v katerega bomo dodali pomembno novost v radovljiški ponudbi - Linhartov muzej z zbirko o Linhartovem življe-in delu. Na predvečer odprtja srednjeveške tržnicc bomo na zanimiv način predstavili eno od radovljiških osebnosti, ki je pomembno zaznamovala preteklost." Meščani o mestu Rok Rozman: "Radovljica je eno najlepših mest v Sloveniji. Z veseljem živim tukaj in kam drugam bi se preselil le zaradi službe ali drugega tehtnega razloga. Pogrešam le malo več pestrosti pri kulturnem in športnem dogajanm.*" Ana Šuštar: "Po rodu sem Dolenjka, a že sedeminpetdeset let živim v Radovljici. Linhartov trg je lepo urejen in odkar je zaprt za pro* met, je tukaj vsaj mir. Na trgu imamo le gos- tilne in cerkev, nimamo pa živilske trgovine in lekarne. Nič ne pogrešam, le zdravje si želim." Barbara Boltar: "Po rodu sem Radovljicanka, zadnjih deset let tudi živim v Radovljici, prej sem bila dvajset let v Ljubljani. Mesto se mi zdi lepo urejeno in prebivalcem ponuja vse, kar potrebujejo za kakovostno življenje. Stari del mesta postaja vse boij privlačen za turiste/* 9 I ^ s Jožef Pres tri: "Radovljica se mi zdi kot biser, v njej se veliko dogaja, vse već je tudi turistov. Morda sem preskromen v svojih zahtevah, a jaz prav nič ne tlnu •esam. Mesto napreduje, Čeme je bil dober župan, enako tudi Stušek. Kar zadeva hrup zaradi leškega letališča, bi morali najti kompromis." IO Radovljiški glas, petek, 4. avgusta 2006 Turizem Kratke novice RAOOvg I CA Od prvega julija dražja pomoč na domu v radovljiški občini veljajo od 1. julija dalje višje cene socialne oskrbe na domu. Polna cena za pomoč na domu ob delavnikih znaša 2.976 tolarjev na uro, ob nedeljah 3.517 02. 3.981 tolarjev in na dan državnega praznika 3.768 oz. 4.232 tolarjev, cena, ki jo plačujejo uporabniki storitve, pa je zarad prispevka občine nižja in znaša ob delavnikih 1.256 tolarjev na uro, ob nedeljah 1,758 tolarjev in ob državnih praznikih 1.884 tolarjev. Nove cene so za uporabnike za devet odstotkov višje od prejšnjih. Občani, ki niso plačilno sposobni 02. njihova plačilna sposobnost ne dosega vrednost storitve, imajo pravico do oprostitve, pri tem pa razliko do polne cene zagotavlja občina. Kot je znano, je v radovljišk občini za pomoč na domu najprej skrbel center za socialno delo, od lanskega 1. septembra pa je ta naloga v pristojnost Doma dr. Janka 6enedika. V domu so zaposlene Štiri socialne oskrbovalke, ki pomagajo 31 občanom, med katerim prevladujejo starejši od 65 let, nekaj pa je tudi invalidov in kronično bolnih. Pomoč na domu vključuje gospodinjsko pomoč (pripravo in dostavo kosila), pomoč pri osebni higieni in pri ohranjanju socialnih stikov. Število občanov, ki potre» bujejo pomoč na domu, narašča, zato se v domu zavzemajo za to, da bi zaposlili Še eno oskrbovalko. C. Z. GG naročnine 04/201 4241,e-pošta:ndrocnine@g-glas.si www.Qorenjskiglds.si AVTOŠOLA VOZNIK, d.0.0» Radovljica Kran/sk3 cesta 19, 4240 Radov/jica Tudi v iara poćHnlc z vami In za vas! Inlc i ftiaciie: GSM: 041/639 - 209 Ko ugasne življenje v NAJTEinH TRENUTKIH VAM UREDIMO VSE POTREBNO AKRIS POGREBNO PODJETJE Tel.; 04 612 30 76 ^ Skofja Loka Tel.; 04 533 33 65 • fiadoWj/ca GSM: 04t 756 173 GSM; 041 631 107 www.akris.si v MM VMn. MÖOAJiai / L _ »rUKAlNOCtSNA \MBLIAVM srVDiO ZüftAV]E * / i A . 1 I l-itTi •i;» •wrmcSNA MASAŽA ffTOPAL •KUlStCNA IN Tin NA MASA^ CELEGA TELESA *MACNtTNO resonanCna terapiia Naioćaj)]« od^hno ^ pr«Kc telefon» CSM; 041/785 • Tlt, od 7 8 m 19 21 jie jtel OPTIKA BLED Ljubljanska mia < Dm( CUrg. d. o. o. taikiitm 76 Iza leneln^ ćrprtol 4240 Hsdovlil» TlL: 04/»d 14 378 Oilimi ČIL vstt fiin ii 12. M18. trt £s ODLIČNA KITAJSKA KUHINJA loslu • večejue • po žeui ukhrd psipunjelo hiund mam t seboj • ntttm u 2AKUUĆCVE DRKZBE (KI 30 DO 50 OSEB un mmu z VEUKO IZBIRO OTROilUH IBUČ Posttin« uBodnosll a traoiCo« • Bidatlnla ^rodila Skrbni koč Planinsko društvo Radovljica je lani obnovilo Roblekov dom na Begunjščid. Novo teraso bodo odprli 5. avgusta. Stoian Sa/e Radovljica • Korenine organiziranega planinstva v Radovljici segajo v davno le-to 1895, ko so tain ustanovili podružnico Slovenskega planinskega društva. Sedanje društvo je z več kot 1700 dani največje na Gorenjskem. V osmih odsekih razvijajo razne dejavnosti, kjer ima gospodarstvo pomembno vlogo. "Planinsko družfvo Radovljica oskrbuie tri leži Pogačnikov dom na Kri- Kara. ških podih v Julijcih, vankah je Valvasorjev dom pod Stolom. Najbližji je Roblekov dom na BegunjšČici. Zadnjih pet let smo viresniči-i vrsto pomembnih naložb v vse tri stavbe. smo tovorno žičnico iz Trente na Kriške pode. Obnovili smo jedilnico v Valvasorjevem domu in uredili moderno predavalnico v mansard i. Temeljitih obnov smo se lotili tudi v Roblekovem domu," m dokončno uredili solarne na- je tudi gos- Tone Tom Še, podar v društvu. Prvi dom na BegunjšČici so planinci odprli leta lou. uredili kuhinjo. Štiri leta zatem so zgradili nov zbiralnik za vodo, cisterne pa so dokončno uredili leta looi. med vojno pa je 011 pozgan. Leta 1946 so zgradili novega in ga tudi pozneje skrbno vzdrževali, Ob So-letnici društva, leta 1975. so zamenjali Nalo so sledile obnove ostrenja in ve oken in lesenih oblog na fasadi, ki so jo izolirali. Ob loo-letnici je dom dobil tudi "Ob 110-letnid dniStva smo zamenjali ostrešje s kritino, vgradili nova okna in povečali jedilnico, V celoti smo obnovili tudi betonske tem žišČi. ki jo drugo leto oskrbuje Stanka Koz jek, imamo letos dober obisk. Množico 'P stavbe in naredili nadstrešek na vhodu. Letos smo izdelali leseno teraso nove sanitarije. Leta 1098 je vzhodni fasadi, največja mvestici]a izgradnja ekoloških suhih stranišč, na njih pa so leta 2001 er smo namestili mize in klopi. Sedaj je zunaj okrog 80 sedežev in 50 v jedilnici. V koČi s 33 le- 5, avgu-bo pri koči peta glas- prireditev Na Roblek bom odšel s hišnim ansamblom Avsenik. Takrat bomo slovesno odprli Tiovo teraso," je povabil podpredsednik Tomše na njihovo slavje in no domu. Na Šobcu doslej odličen obisk Kot kaže, se kampu Šobec morda obeta ena najuspešnejših sezon. Do konca julija ga je obiskalo več kot IJ.500 gostov, ki so ustvariti 49.500 nočitev. Med njimi je So odstotkov Nemcev in Nizozemcev. Ana Hartman II Šobec - 2 letošnjim obiskom so v kampu Sobec zelo zadovoljni. Doslej so zabeležili približno 10 odstotkov večji obisk kot v enakem obdobju lani. Razen v tem tednu nam je vreme zelo naklonjeno. Oätno bo srzona neprimerno boljša od lanske, ko smo v avgustu zaradi slabega vremena imeli zgolj tri kopalne dni Do konca julija praktično m bilo dneva, da bajer zaradi slabega vremena ne bi bil obiskan," je povedal direktor kampa Sobec Rado Urevc in dodal, da je letošnja sezona primerljiva s predlansko, ko so beležili rekorden obisk od osamosvojitve dalje. Te- je obiskalo 22 tisoč go- Obogaten vodni program je med mladimi zelo priljubljen. stov, ki so skupaj ustvarili skoraj 92 tisoč nočitev. "Će bomo to ponovili, bo letošnja sezona ena na)uspe vil. Do konca julija so zabeležili več kot 13.500 gostov, ki so listvarili okoli 49.500 nočitev. 1 dnevih, Id skoraj po 40 odstotkov, sledijo jim Danci z osmimi odstotki, Belgijci s sedmimi, Slovenccv pa je pet odstotkov. Kol je še pojasnil Urevc, je povprečna a lani znašala 4.1 nočitve tia gosta, letos pa se je so bili izjemno sončni in topli, se je obisk gibal med 1.800 in dva tisoč gostov na dan. strukturi gostov prevladujejo Nemci in Nizozemci. na u Nemd pa le dve, kar kaže, da se slednji skoraj vedno us s io pn nas na poti ali ko se vračajo z dopustova-nja," meni Urevc. Pred glavno sezono in po njej gostijo predvsem starejše, ki se radi nauži- jejo mim, medlem ko v glavni sezoni prevladujejo mlade družine. "Slednje se rade zadržijo pri nas, ker za najmlajše lepo poskrbimo. Na voljo imajo številna igrala, večemo animacijo in dnevno varstvo," morju pravi Urevc. Poleg tega so jih razveselili tudi z obogatenim e nadomestil dotrajan tobc^an. .elos so uredili še del savske brežine in s tem pridobili 50 novih prostorov ter popolnoma prenovili centralno otroško igrišče. Kot je še napovedal Urevc. imajo v načrtu tudi novo restavracijo in ureditev deJa kampa, ki bi bil lahko odprt tudi pozimi- UUDSKA UNIVERZA RADOVUlCA KRANJSKA CESTA 4 4240 RADOVLJICA V ŠOLSKEM LETU 2006/07 VAS VABIMO V PROGRAME OSNOVNOSOLSKO IZOBRAŽEVANJE OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (7.. 8., in 9. razred) Ljudska Radovljica vabi k vpisu Ljudska univerza Radovljica je javni za- soko usposobljenim kadrom, razvk vod, ki deluje že 46 let. Danes poslu- to dejavnostjo sledeč ciljem in raz- jemo v prostorih poslovne stavbe v Ra- vojnim smernicam vseživljenjskega dovljici na Kranjski cesti 4 in Imamo izobraževanja tako na lokalnem, poleg poslovnih prostorov v stavbi tudi nacionalnem kot tudi na medna- učilnice, tako da se z udeleženci stal- rodnem nivoju, no srečujemo in lahko ustvarjamo po- Od lanskega leta smo aktivno vpeti zltiven odnos. Poudarfti moramo, da v tudi v projekt Ponudimo odraslim ka- naso stavbo lahko pridejo tako mami- kovostno izobraževanje, ki je sofinan- cezvozickikottudiinvalidi.sajjevnjej ciran s strani Evropske unije. S po- dvlgalo. Želeli bi še opozoriti, daje močjo tega projekta presojamo kako- PUM (Projektno učenje za mlajše vost našega dela ter postavljamo odrasle) dobil nove prostore na Ljub- standarde kakovosti. V letu 2006 Ijanski 19 (Predtrg Radovljice). sodelujemo tudi v projektu Sveto- Vključeni smo vTeden vseživljenskega valeč za kakovost, ki je ravno tako fi- učenja (brezplačna predavanja in nanciran s strani Evropske unije, delavnice), izvajamo pa tudi študijske Ljudska univerza Radovljica je s kan- krožke. Naša poglavitna dejavnost je didaturo razpisa Ministrstvaza šolstvo posredovanje znanja vsem, ki bi se fn šport pridobila finančna sredstva radi izobraževali. V naše poslanstvo za 22 naših udeležencev, ki delno smo zapisali, da nudimo izobraževanje pokrivajo stroške njihovih šolnin. Tudi vsem generacijam in sledimo smemi- letos vam bomo ponudili možnost cam vseživljenjskega učenja. Nasa vi- obročnega plačevanja. S programi zija je: želimo postati vodilni center pričnemo v mesecu oktobru, vpisi pa vseživljenjskega učenja v regiji z v^ že potekajo. SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE TRGOVEC (V, 2. in 3. letnik) PREKVAUFIKACIJA ZA POKUC TRGOVEC administrator (t, 2. in 3, letnik) :K0N0MSKI tehnik (1., 2.. 3., in 4. lemih ekonomski tehnik - pti (1. in 2. letnik) TURISTIČNI TEHNIK (1.. 2.. 3. in 4. letnik) RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE OSNOVNI IN NADAUEVALNI TEČAJI WORDA, EXCELA, POWER POII^A ECDL - RAČUNALNIŠKO EVROPSKO SPRIČEVALO JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE - od osnov do aktivnega znanja ANGLEŠČINA NEMŠČINA ITAUJANŠČINA FRANCOŠČINA ŠPANŠČINA PUM Projektno učenje za mlajše odrasle za vse. ki niste vključeni v redno izobraževanje In ste stari od 15 do 25 let. INFO: 537 24 30. VPiS ŽE POTEKA. INFORMACUE IN VPIS: Ljudska univerza Radovljica, Kranjska cesta 4 (poleg hotela Grajski dvor). Telefon: 04/537 24 00: info@lu-r.si, www.lu-r.si o Gorenjski glas je regi-onalni časopis, ki ga redno bere vsak tretji Gorenjec. o Na vprašanje, ali bi pogrešali Gorenjski glas, če bi prenehal izhajati, večina bral- niski akciji - knjigo, avtokarto, kupon za nakup konfekcije... o Naročilo prinaša 20 odstotkov popusta na maloprodajno ceno, pri letnem predplačilu pa celo 25 odstotkov. cev odgovarja pritr^ ^ vsi naročniki so pri zavarovalnici Adria- o Časopis izhaja dva- tic zavarovani za pri- krat tedensko, ob tor- mer najhujšega in kih in petkih. Malo- imajo številne ugod- prodajna cena je 290 nosti pri izletih, naku- tolarjev oz. 1,21 evra, pu knjig idr. večina bralcev pa je . varočniki lahko en- na časopis naročena, ker jim to prinaša številne ugodnosti*. Novi naročniki, ki se naročijo za vsaj 1 leto, prejmejo prve 3 mesece časopis brez* krat mesečno objavijo brezplačni mali oglas in imajo popust pri dodatnih malih oglasih, pri vseh edicijah, darilih in izletih Gorenjskega glasa. plačno in darilo, ki o Vabimo vas, da se je trenntno v naroč jim pridružite še vi. 1 > GofenibkiCIas, d o.ü Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj, telefon: 04 201 42 41, e-pošta: narocnine@g-glas.si, www.gorenjskiglas.si dia idn- iska inka .Tibe. pte. jeroo jvaniu . otne-tad «-a komis- ritcto. S e Boštjan iradbosta zavn^ uptave. 'nehala Jun^ ptedstoinikom S» u. v icani BERETE SVOJ REGIONALNI ČASOPIS. »A « ^ \ J v» o O Gorenjski Glas Za naročnine pokličite 04 2014241 ali pišite na narocnine@g-glas.si 12 Radovljiški glas, petek, 4. avgusta 2006 Radolško poletje Festival komorne glasbe v Radovljici bo od 12. do 26. avgusta tradicionalni mednarodni festival komorne glasbe • Festival Radovljica. Cveto Zaplotnik Radovljica - Društvo ljubite-ev stare glasbe Radovljica bo ob podpori radovljiške občine in ministrstva za kulturo tudi letos pripravilo tradicionalni, že Štiriindvajseti mednarodni festival komorne glasbe • Festival Radovljica. Ker radovljiško Graščino obnavljajo, bodo letos koncerti v župnijski cerkvi sv. Petra in v Linhartovi dvorani v Radovljici, v dvorani gradu Katzenstein v Begunjah in v cerkvi sv. Kancijana v Kra- Kot je v festivalsko knjižico zapisala umetniška vodja in producentka TjaŠa Krajne, večplastno tematiko festiva- a povzema naslov Glasbe* ne podobe in fantazija v glasbi. Osrednja tema bo Stylus Phantasticus s predstavitvijo skladb od visokega srednjega veka do klasi« cizma, zgodnje romantike pa tudi sodobnosti, del sporeda pa bodo posvetili 250- letnici rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ugledni slovenski operni solisti bodo na uvodnem koncertu v soboto, 12. avgusta, ob 20. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici skupaj s Salzbur-ško dvorno godbo kot specializiranim orkestrom glasbo druge polovice 18. stoletja izvedli vokal no-instrumentalno delo Figaro, scensko glasbo k Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi skladatelja Janeza Krstnika Novaka. Letošnji festival bo tudi deseti, na katerem bodo poleg glasbe preteklih obdobij vključili nove skladbe na izvirnih zgodovinskih glasbilih. Slovenski glasbeniki mezzo sopran is tka Barbara Jernejčič Fürst, gambistka Irena Pahor in čembalist Tomaž Sevšek ter trio Mušica Cubicularis bodo ob delih starih mojstrov izvedli več skladb sodobnih avtorjev in naročena nova dela slovenskih skladate* Ijev, Ob letalih tudi hrošči V radovljiški občini so tudi letos poletne prireditve združili pod skupni naslov Radolško poletje. CviTO Zaplotnik Radovljica • Začetne avgustovske dni (4., 5., n. in 12. avgusta) bo zaznamovala 3 šola keramike v Magušarjevi hiŠi. Danes, v petek, ob 20. uri bo na Linhartovem trgu koncert kvinteta Funtango. Jutri, v 11. uri bo na Vodiški planini spominsko srečanje ob 65-Ietnici ustanovitve Cankarjevega bataljona, ob 20. uri pa na Linhartovem trgu v Radovljici proslava ob občinskem prazniku. V nedeljo, 6. avgusta, z začetkom ob to. uri bo na Linhartovem trgu Srečanje mest na Venerini poti, od 10. do 20. ure bo odprta tržnica s ponudbo starih slovenskih obrti, s slavnost-nim dvigom zastave ob 20. uri pa bodo začeli 24, Festival Radovljica. Isti dan bo ob 19.45 v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah orgelski koncert. Od ij. do 15. avgusta bo v Alpskem letalskem centru Lesce razstava modelov letal, v torek, 15. avgusta, pa še 18. alpski pokal letečih modelov letal. V petek. iS. avgusta, ob 21. uri bo v MagušarjeNd hiši v Radovljici koncert etno-jazz glasbe Fake family. V nedeljo, 20. avgusta, z začetkom ob 8.30 bo v športnem parku v Radovljici 42, mednarodni balinarski pokal Gorenjske. Zadnji a\^ustovski "vikend" (25., 26. in 27. avgust) bo na leškem letališču medna rod» no srečanje las mikov "hroš- II petek, 25. avgusta, bodo po občini različne športne prireditve, ob osmih zvečer se bo v šotoru pred hotelom Grajski dvor začel glasbeno zabavni večer Vikend mladih. Isti dan bodo ob devetih zvečer odprli v Magušarjevi hiši razstavo keramike Tanje Smole Cvelbar, Ivane Petan in Urbana Magušarja. V soboto. 26- avgusta, bo ob 30-letnici rekreacijskega V radovljiški občini vsako leto pripravijo veliko prireditev, ki so privlačne za domačine, okoličane in turiste. kluba večno mladih fantov cert orkestrov, tradicionalni pohod na Stol, po vrnitvi pohodnikov v dolino pa bo povorka po ulicah Radovljice in nato pred Grajskim dvorom kon- Vojina Peroviča. pihalnih veselica in ognjemet. nedeljo. 27. avgusta, bo ob 10. uri v šotoru mednarodni šahovski turnir za Memorial Radovljiški komunalni utrinki Komunala skozi študentska očala govorno upravljanje zgrajenega sistema in dog- ObČina Radovljica ima za tu §e veliko dela. Gre za od-opravljanje po zakonu obveznih gospodarskih javnih služb ustanovljeno podjet- rajevanje predvsem ločene-je; to je Komunala Radovlji- ga kanalskega sistema fe-ca, d. o. o. Korenine segajo kalnih odpadnih vod. Veli-že 100 let v preteklost, ko je ko kanalizacij, zgrajenih v bil leta 1906 v mestu Ra- preteklosti, je mešanega tipa; to pomeni, da sprejemajo tudi meteorne vode. Te motijo proces čiščenja, zato jih bo treba postopoma izločati. Treba ie omeniti, ica zgrajen prvi mestni vodovod. Morda bi se malo pomudili pri tem. Načrti za omenjeni vodovod so bili izdelani v Češki firmi Ani- Kunz iz Hranic, da od zagona Čistilne na- naročil pa jih je tedanji žu- prave dalje na območjih z pan Roblek. Vodovod je bü zgrajeno kanalizacijo grez- namenu predan leta 1906 nice niso več potrebne. Tre-in je pokrival sedanje ob* ba jih bo odstraniti oziroma močjc Linhartovega trga in napraviti obvod, tako da bo objekt priključen neposredno na kanalski sistem. Čis- Predtrg. Temu bi lahko rekli skromen začetek, kajti po sto letih je zgrajeno tudi Že lllna naprava namreč potre-kanalizacijsko omrežje in buje sveže blato, v greznici čevinaste embalaže se zbere prav letos je pričela obratovati centralna čistilna naprava Radovljica. pregnito pa je manj zažele- vedno več. Odgovorno ravno. nanje z odpadki je veliki več- Seveda je še precej območij, ird že prišlo v zavest, kar ka-S tem je zaključen ciklus ki nimajo zgrajenega kanali- žejo vsako leto večje zbrane od pridobivanja vode, njene zacijskesa sistema, in kot količine ločenih fhkcij, kise distribucije ter po uporabi Črne lise bodo terjale veliko odvajanja in končno do čiš- aktivnosti, da se to spreme- Čenja, tako da naravi vme- ni, mo čim bolj očiščeno vodo. Za razliko od teh dveh dejav-Danes podjetje upravlja 170 nosti, kjer velja - ko občani km javnega vodovodnega ne kličejo, je vse v redu, pa omrežja, ki ne nazadnje s naša služba za ravnanje z požarnimi hidranti žago- odpadki obišče vsako gospo- gnojilo. Utna akcija odvoza lavlja tudi segment požar- dinjstvo enkrat tedensko. Lo- kosovnih odpadkov pa je pone varnosti, in 85 km kana- čeno zbiranje odpadkov na kazala, da marsikdo že med jih da kasneje konstno uporabiti. V veliki meri se uveljavljajo tudi kompostniki na domačem vrtu, kar razbremenjuje odlagališče odpadkov. pa še posameznik pridobi koristno in kvalitetno Veliko ljudi je miÜjenja, da ko- munaino podjetje dpravlja samo osnovno dejavnost, kot je pobiranje smeti, vodovod itd., ampak to je samo kapljica v moije. s tero si prizadeva preiiveti. Čeprav komunatf^a podjetja nima-konkurenu na trgu. saj delu-jejo za jfcrfe občanov, si morajo lizaciiskega omrežja. izvoru zagotavljamo s sto Oba sistema sta bila graje- zbiralnicami, kjer je tieba še letom odda tovrstne odpadke na zbirnem centru ob na postopoma, veliko delov posebej pohvaliti občane pri novi čistilni napravi, kjer je že obnovljenih ali zgraje- ravnanju s papirjem in stek- pridno zbiramo tudi nevarnih na novo. Pa vendar je lom, pa tudi plastenk in pio- ^^ odpadke. KOMUNALA RADOVLflCA d.o.o. Ljubljanska 27, 424Q Radovljka Tel.: 04/537 0111 Fax.: 04/ 537 OJ 12 http://www.komunab'radovljica.si zelo prizadevati, da ugodijo občanom. ker ljudje kot porabniki postajamo vedno bolj zahtevni. Komunala Radovljica, d. 0. o., si prizadeva, da bi bilo lo podjet-inovativno, tako i/^aico leto dejavnosti dodajo kaj novega. Da uvedejo novo stvar, pa mora biti v podjetju učeči se kader. ki je pripravljen delovati z namenom, da bi zadovoljil tako sebe kot tudi druge v svoji širši okolici. Ker vsaka nova investicija prinaša s seboj veliko stroškov, jo je treba temeljito proučitu Za takšne izračune in preračune pa mora delovati podjetje kot celota. Celoten kader mora delati timsko, da bi lahko iz tega po-tegnili pozitivni rezultat, kije posledica zadovoljstva nas, občanov. ki živimo v občini Ra- dovljica, Zadovoljstvo uporabnikov storitev ter s tem tudi notranja »^irtfeovitost in uspcirjost podjetja se izražata tudi s urti-fikatom ISO ^001-20OO. Standardi ISO so dokaz, da podjetje posluje v skladu s predpisi, ki veljajo tako na naäonalni kot tudi mednarodni ravni. Celotno pozornost pa bodo namenili prav nam, uporabnikom storitev, saj je ^vni namen standarda ravno ta, da je na prvem tnestu v podjelu kupec. Tu se kaže še dodatna prednost Komunale Radovljica. saj bo lahko nastopala na javnih razpisih, kar lahko posledično privede do priliva denarja v podjetje. Čeprav si Komunala Radovljica prizadeva, da bi poslovala na način, ki bi bil najbolj koristen tudi za okolje, menim, da občani še dandanes nimamo vega odnosa do okolja, ljudje vedno odlagajo odpadke tam. r se jim zdi. ne pa tja. kamor bi jih morali odložiti. S tem ko odlagajo odpadke na neprimerne kraje, posledično onesnažuje- Itno vodo. Le pcitsfimo. vodo pijejo drugod po Sloveniji, kaj šele po svetu. Poseben problem pa je nasa mladina. kiji ni popolnoma nič mar, kam bo odvrgla smet. Če bo to sredi ceste, bo pa ležalo tam. Seveda so to le malenkosti, saj smet se pobere in vrže v smeti. Hujše je. ko odlagajo tekoče, kot tudi trde odpadke v vodo. To je problem, ki prinaša dolgoročne posledice, ki se kažejo povsod po svetu. Ljudje okolje onesnažujemo in s tem tudi uničijemo. Menim, da gospodinjstva Še ved-no ločevanju odpadkov. Dejansko to ni tako ^/codijivo, vendar bi takšno zbiranje odpadkov prineslo koristi, tako posameznemu gospodinjstvu kot tudi podjetju samemu. Na primer: biološki odpadki bi se odlagali nn kompostu, s tem bi pridobili prst, kije raj za vrtičkarje. Po drugi strani pa bi komunala imela manj stroškov s prevozom smeti, saj veČ ko je smeti v tovornjaku, večkrat ga mora izprazniti in odpeljati na deponijo. Menim, da si Komunala Radovljica prizadeva, da bi svoje občane in/ormiraia o pravilnem ravnanju z odpadki, vodo itd. To Je namreč edini naČin, da nas. občane, pripravi do tega, da resnično začnemo razmišljati, kaj v današnjem Času pomeni živeti v sožitju z naravo. Menim, ie na splošno, ne samo v naii i- . ne znamo uniti tistega, kar imamo. Zato: spoštujmo naravo, saj ni lepšega od čistega okolja in svežega zraka. UHa Radovljiški glas, petek, 4. avgusta 2006 13 Zanimivosti Zlata Duša bo zdravnica Duša Boškovič Markež iz Radovljice je na jeseniški gimnaziji dosegla vseh 34 točk. Urša Peternel Radovljica • Duša Boškovič Markež iz Radovljice je ena treh gorenjskih maturantk, S.O na maturi dosegle vseh 34 točk. Duša je končala Gimnazijo [esenice in patiČno, moderno mlado dekle, ki ni dejavna le v šoli, ampak tudi na drugih področjih. Tako le šest let igrala flavto, sedom let že trenira karate in ima rjavi pas. Kot je povedala, se je v štirih letih obiskovanja gimnazije imela zelo lepo, jeseniška gimnazija s^e ji je zdela zelo prijetna prav tako tudi profesorji. Duša je vsa štiri leta imela vse predmete ocenjene s petico, tako da bi težko izpostavila najljubši predmet. "Vse mi gre. matematika, fizika, jeziki..." je dejala. O tem, koliko truda je morala vložiti v učenje, pa je povedala: "Učila se nisem veliko, res pa je, da sem vse delala sproti. Ko sem prišla iz Šole. sem šla Še enkrat skozi snov in to je to ..." Odločitev za nadaljevanje študija je bila težka, na koncu se je odločila za študij medicine. Takoj po podelitvi spričevala je Duša s starši odšla na Štirinajstdnevne počitnice v Črno goro, septembra se bo na Še eno potovanje, morda v Turčijo, podala s prijateljico. Vmes pa bo tudi delala kot natakarica v enem od radovljiških lokalov. je še povedala najuspešnejša jeseniška maturantka. RADOvgrCA Poletno branje pod brezo v Knjižnici Antona Tomaža Linharta so v (etu, ko praznujejo loo-letnico prve javne knjižnice v Radovljici, uvedli zanimivo novost. Od konca maja do konca avgusta je časopise in knjige možno brati tudi zunaj, na ležalnikih in stolih pod brezo. Najpogostejši bralci na prostem so otroci, pravijo v knjižnici in dodajajo, da je 5 to novostjo kot z vsako drugo: treba se je bo še navaditi. C. Z. nj N < O a s Mladi pianisti tekmuj e j o Prihodnje leto ne bo tekmovanja za Chopinov zlati prstan, ampak seminar in dva koncerta. Cveto Zaplotnik Radovljica - Kulturnica Blaž Kumerdej je v sodelovanju z radovljiško občino in glasbeno šolo pripravila letos drugo mednarodno tekmovanje mladih pianistov za Chopinov zlati prstan. Tekmovanje je potekalo v glasbeni šoli in v Linhartovi dvorani v Radovljici ter hotelu Toplice na Bledu. Nastopilo je trinajst mladih (do šestnajst let starih) pianistov iz Slove- Slovaške, Bosne e, MovasKe, isosne m Hercegovine ter Srbije in Crne gore. Strokovna žirij je podelila tri glavne in tri posebne nagrade za najbolje izvedene skladbe. Zmagala je 15-letna Dženana Šohano-vič iz Bosne in Hercegovine, druga je bila Ana Semič Bursač iz Slovenije in tretja Milena Maleš iz Srbije in Črne gore, Slovenijo so zastopali Se Davorin Mori, Meta Fajdiga, Marša Kozlev-Čar, Ana Hubscner. Sara Praper, Janja Panzi, Hana JuriČ in Tina Krajne. Za uvod v tekmovanje je bil koncert članov žirije, za konec pa koncert nagrajencev. Prihodnje leto tekmovanja mladih pianistov za Chopinov zlati prstan ne bo. ampak bo Kulturnica Blaž Kumerdej pripravila štiridnevni program, ki bo vključeval seminar o izvajanju Chopino-vih dej in dva koncerta. Na koncertu bosta nastopili zmagovalki prvih dveh tekmovanj, Anna Nekrassova iz Rusije in Sehana Dženano-vič iz Bosne in Hercegovine, pridružil pa se jima bo tudi prof. Kaiol Radziwonowicz, sicer koncertni pianist s Poljske. ki bo tudi vodii seminar Radovljica Razstava o knjižničarski dejavnosti v knjižnici Antona Tomaža nharta bosta ob loo. ob- letnici javne knjižnice v Ra* dovljici še do konca avgusta na ogled zgodovinsko dokumentarna razstava mag. Jureta Srnobada o razvoju knjižničarske dejavnosti v mestu in okolici in pregledna razstava o prireditvah knjfžnfce v obdobju 1989 -2006, Obiskovalci knjižnice si ob jubileju lahko ogledajo tudi ponatis treh številk Časopisa Gorenjec iz leta 1906. C. Z. GG narocnme 04/20142 e*poStd: Dirocn www.g0fenjski9las.si IvetovAje, PfiOJEKnRAUi iNŽENIRIHC. «OHTm . Najboljši mladi pianisti z letošnjega tekmovanja. 50 let tradicije v pečarstvu PEČARSTVO HROVAT Hrovci Jure, s. p. Grobeljska2J234Meng$i {nosproh gasilskega domo} 01/729 II96.foks: 01/7291! 97 m. 031/625^85 www.peto nlv^rovoLS) IZDIiUiiMO: ^ bniene pe^i in komine peci di toptozroćne peči in kamine 'flf p«zzei pec OIOS15PCHA NOMIA .1 Samotnega MATci^iAu (M o^Aii fiet£M£ ZA PEČAftJf^ H Radovljiški glas. petek, 4- avgusta 2006 Zanimivosti T v v Isce se kontrabas V radovljiški gostilni Lectar bo jeseni ob lectarskem muzeju oživelo tudi izdelovanje tovrstnih Izdelkov Gostinec jože Andrejaš vsako stvar dela iz srca, gostinstvo, zbiranje starin ali pa igranje na orglice. Igor Kavčič Ni ravno običai imeti gostil* no v Častitljivo stari hiši. kot je vaša. ki pa je, v&aj, če sklepam po imenu Lectar. v preteklost i služila dnigemu na* menu? "Hiša ie menda stara že kakih 500 let, gostilna pa je v njej od leta 1822. Preden je Anton Ra- pred 184 leti odprl gostiJ« noje bila v hiSi lectarija, pekli so izdelke iz leda, še prej pa naj bi v liiši, ki je sodila k sosednji graščini, prebivala i žinčad. Irrie Lectar i lo Številne rodove in ostalo vse do danes. Pred časom sva z ženo prišla na idejo, da di na nek način spet obudila stare ćase in v Lectarjevi kleti, kier sva pn preiirejaniu v bila "nov" Drostor. uredila lec- imava i» izdelovali in ga prodajali. II Torej ne gre zgoli za pogled v hišno zgodovino in razsta* vi^če najlepših lectarskih iz* del kov ^ "Šlo bo za kombinacijo med klasično razstavo in živo predstavitvijo. Poleg najbolj ivih izdelkov bodo razstavljene diplome starih lectarjev, medičarjev, skri« nje za spravilo in prodajo iecta na semnjih, v muzeju pa bosta seveda tudi lectar-ski pult in peč ter nekdo, ki bo obiskovalcem v živo pri* kazoval izdelavo lectovih src in drugih okraskov," Tudi ko( gostinec spoštujete ljudsko izročilo, našo zgodovino in narodovo dediščino, kar dokazujete z jedrni, ki iih ponujate, prav tako pa nas v preteklost popelje že sam ambient v gostiini... "Pravzaprav za vsem tem ni filozofije. Doma sem iz Hrastja, male vasi pri Cerkliah na Dolenjskem in kar se tiče gostinske ponudbe, je ta v mnogo Čem vezana za kuhinio na- ših mam in starih mam. Ko sva pred sedemnajstimi leti z Uli prevzela gostilno, sva namreč začela s tistim, kar sva vedela in znala. Imela sva srečo« da se je ta domača kuhinja tako dobro prijela. Še posebej tujci prav zato aio k nam." Očarajo tudi številni stari predmeti in orodja, s katerimi ste opremili notranjost gostilne. Ste zbiratelj? mi je tovrstna naša zgodovinska dediščina zelo pri srcu. Prve predmete sem prinesel od doma in od naših sosedov. Kasneje so me starine začele zanimati. po njih sem začel spraševati tudi po Gorenjskem, najbolj pa me je podžgalo navduše- gostov. Potem so jih domačini sami začeli prinašati k nam. Prvi je bil sosed, pokojni ata Korošec, "joža imaš ribežen za zelje, meni se valja na podstrešju, kjer ga vidim na vsakih pet let. ko čistim. Obesi ga ti kam, pri tebi ga bom večkrat videl. "Potem je Šuštarjev loža podaril veliko staro harmoniko, prihajali so tudi drugi, prava zakladnica pa je bila krojaška delavnica dam- ie Eme Horvat iz nasprou, ki so jo podarili njeni nasledniki." Posebno mesto imajo v am-bientu gostilne tudi bolj ali manj stari inštrumenti, omenili ste že harmoniko ... "Nekai let na začetku smo imeli celo Lectar Country band, s katerim smo poleti vsak četrtek igrali na naši terasi, a ko sta se nama z ženo drugič rodila dvojčka, je enostavno začelo zmanjkovati časa za take stvari. V zadnjih letih sem se vrnil k moji stari ljubezni orglicam. Pogosto igram za goste. Ne» . da bom igral vsakemu, ki pri nas praznuje, ne glede na to, ali gre zgolj za nekaj ali sto Linhartov trg in bluesovski zvoki iz Jožetovih orglic liudi. Gostje so zelo navdušeni, marsikdaj pa tudi pri njih vzbudim interes, da kakšno skupaj za igramo. Doslej se je tako zvrstilo že nič koliko nepozabnih glas-beruh večerov in bandov za dve pesmi. Tako so začeli judje prinašati tudi inštrumente. Gospod z Dunaja je prinesel še eno harmoniko, neka gospa, prav tako z Avstrije, je prinesla saksofon, nekdanji župan Krškega fraitonarico, ko sta pred ča- som pn nas Vodopivec in Jure Franko, sta se odločila, da k nam v varstvo prineseta star ameri-i planino ... Tako inštrumentov res ne manjka, če so le gostje, ki znajo na njih igral. Pred časom je ena od gostij spraševala, če imamo za se nima- mo. Ko vas poslušam, se mi zdi, da vam je Radovljica prirasla k srcu. Čeprav sta oba z ženo tujca, vi z Dolenjskega, žena z Vrhnike ... Kako se počutite tu sredi Gorenjske? "Naša družina se tu počuti lo a)mo osnovno nace» lahko stmil v star pregovor. kar daš to dobiš. Ra-dovljičani so naju lepo sprejeli. še posebej to velja za Lec ta rja prejšnja Slavka in Angelo Mencinger. ki sta nama pred se- stimi leti dala živ- jenjsko priložnosL In to sva skupaj z odlično ekipo sodelavcev uspela izpolnili." I I avto moti A M vtohiša i ^OOiLAi- no in se z njim varno in za- lasćenih servisov za vozila bla- n esij Ivo vozi. Poleg klasičnih avlomehani- ških storitev servis ponuja in Suzuki razpolaga tudi s splošnimi servisi za vse vrste i (o brezhibno delovalo še vr- najsodobnejše vzdrževanje in vozil, ne gtede na njihovo blagovno znamko. V ta splošni servisni del spadajo zlasti avlo- sto let od njegovega nakupa. Dostop do našega centra je preprost tako iz Radovljice in , Bleda in Bohinja kot popravila klimatskih naprav, izpušnih sistemov, zavornih sistemov. avtoelektrikarskih in vulKanizerskih storitev. Zlaeti b radi opozorili, da je naš servis specializiran tudi za avtoklepar-ska popravila, saj razpolaga z Ijenih dovolj parkirišč. najsodobnejšo tehnično opre- Naš novi prodajno-servisni mo za izvajanje teh storitev. Kranjske Gore in Jesenic, Begunj ler Tržiča. Kupci in obiskovalci servisa imajo zagotov-1 dovolj parkirišč. optimalne center vam ne zagotavlja samo cenovno konkurenčnega nakupa novega avta blagovnih znamk Opel, Chevrolet ali Suzuki, pač pa vam nudimo tudi nančne pogoje ter odkup rabljenega vozila. Skratka, nismo usmerjeni le v prodajo, pač pa tudi v finančno podporo kupcu, tako da je nakup čim bolj ugoden zanj, glede na njegove želje in finančne Posebnost našega prodajno- servisnega centra so vulkani- zerske storitve. V ta sklop spada res bogata ter izjemno Konkurenčna ponudba gum in ALU-platišč najbolj priznanih blagovnih znamk ter seveda kvalitetne in celovite vulkanizer- ske storitve. Naše stranke imajo zagotovljeno finančno podporo tudi pri nakupu gum, dodatne opreme in servisnih slortlev. kleparstvo. vulkanizerstvo, vzdrževanje m nega klimatskih naprav, vzdrževanje in popravi-a izpušnih sistemov, zavornih mehanizmov, akumulatorjev, svetil in amortizerjev ler menjava olj in vseh tekočin v vašem vozilu. Kot rečeno je center zasnovan tako, da kupcu in uporabniku katerega koli vozila NA ENEM MESTU ponudi celovito storitev. Trdno smo odločeni, da bomo s svojim delom dokazali, da smo si zaslužili vaše zaupanje. S spoštovanjem! Kolektiv Avtohiše Odar. Lesce Radovljiški glas, petek, 4. avgusta 2006 15 Zanimivosti Začasno Šestčlanska družina Cashi, ki ii je januarja zgorel dom v Ljubnem, se je preselila v Mošnje. Simon Subic Mošnje • Pol leta je minilo, odkar je v Ljubnem do tal pogorela lesena baraka Cestnega podjetja Kranj, v kateri je šestčlanska družina Gashi s Kosova skromno prebivala od leta 1999. Starca Asian in Nađie ter niuni otroci Valjon» VaJmire, Ma-rigone in Valdon, stari od 9 do 18 let, so s pomočjo krajanov» ki so za nesrečno družino hitro zbrali tudi precej pomoči v denarju, oblekah in hrani, tedaj našli novo zatočišče v stanovanjski hiši v Ljubnem. V njej so prebivali vse do včeraj, ko so se preselih v Mošnje, kjer ima občina Radovljica t, i. bivalno enoto. "Lepo nam je bilo v Ljubnem, a tam ne moremo več živeti, ker je najemnina za hišo previsoka. Dokler smo io lahko plačevali od zbrane pomoči, je še Šlo, sedaj pa je denar pošel. Živimo namreč samo od slabih 120 tiioč tolarjev moževe pokojnine. Še Nadle Cash) je pospravljala novo zatočišč« v Mošnjah, dobro, da so mu na Cest- mož potil na enem od grad-bišč, najmlajši trije otroci pa so uživali v Pineti na hrvaški obali v okviru kolonije. Začasno preselitev v bivalno enoto jim je omogočila Občina Radovljica, Ker je eno- sobno stanovanje neopremljeno (v njem so le scefrana kavča, skoraj odsluženo pomivalno korito in štedilnik), bodo morali vso opremo nakupiti sami. "Nekaj omar smo že kupili, nujno pa potrebujemo še posodo, pralni stroj in hladilnik, pa kakšno omarico za Čevlje. Vsakršna pomoč bi nam zato prišla prav," je dejala Nadie. ki tako kot drugi družinski Člani komaj Čaka, da Cestno podjetje Kranj V Ljubnem na pogorišču barake zgradi novo hišo. Direktor podjetja Branko Žibema ni znal povedati, kdaj se bodo Gashi- jevi lahko vrnili v Ljubno: "Zemljišče je v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. ki mora lastništvo prenesti na DSU, da ga bo naše podjetje lahko odkupilo, Šele nato bomo lahko zapro- nem podjetju Kranj omogočili, da lahko Še vediio po- drugače ne bi mogli shaja- šnji teden, ko je v Mošnjah sili za gradbeno dovoljenje. ti/* nam je razložila mati pospravljala njihovo novo Na žalost pa birokracija ved- godbeno dela pri njih, saj Nadie. Zmotili smo jo prej- zatočišče, medtem ko se je no poteka zelo počasi." Bea Auguštin je letos februarja dopolnila osemnajst let. Ribica, ki jo veseli sodelovanje v dramski skupini, ima rada dobro glasbo in obiskuj« jeseniško gimnazijo. Čeprav jo vleče bolj v igralske vode, ji tudi Šport rri neznan, saj je osem let trenirala plavanje. V prihodnosti pa bi rada potovala. I Foto: Ianez Pelko Nagradna križanka Gorenjski Glas 62 sten.0 Ž&UnNA iZ&Lfi znak ZATON toCm i6iui£c 4 KISTHO Kcrw ySMA 00 dveh SKUMH OSI K»USH htžavmk wot (DMCÜ nZSMMA OSEBA saib0t2a gauj SeSTAVC F.MIAN RAZKOiNO CTANO- VANJE vrtuCast pojav VVOOI Hmu c&ta2a wotoftka VQ2h> hat1lda OCE) {DOMA 5 vzkukha 6]K0fi0R6l ous&emk Sre^NS stavim CiBi. atwut &port>NK, kigckji ATirmo bikov glas 11 SUraVKA za kavčuk 2 BANKOVEC ZAsro enct 15 seoeM ONI HOKL voaiA KYLMHU PESEM KVALMCA 3 Ć0K2A umjt dav hUMO FLftHER OĆKA orlavav AFRIKI STAR SLOVAN z74ak2a £nakost SREDOZEMSKA OMUSNA RASTIHA vwta VSEF stranic UKA TOPtO ZAIAKE akafft, hedu, mto- gboja tesama fl&5tr0> kovhiak aALl< janska tGRAUtX isonA) poopmjE vrudnnu svftuo n SLAVA, SlOttUA AHPLOš* CMSKA USA LOVSKI PRECOM Quvm TWBT 6ft0a»eCA STARO* altska RM 1 2 kauko nastankij BOiran 12 3 4 9 S POKOJM TMH VOUTSJ 12 13 10 14 15 Gorenjski glds, d. 0.0., Kranj, tUiu 1,400C Kranj Telefon: 04/2014210« tele^b: 04/201 42 (jor^njski glas 2d vas beleži čas. V tfobitm ia slabem. V veseljM m žalosti. Oofenjski 9tas]e o^lfdalo, vUterem tf rati Gcwn^ 2 njo Skiveniia m svf^ 2d vas spra&ujetno, ka) je navega. Zaradi vas eas(avliaino tudi npprijMna vpraUnja. In poskrbimo za spro&iitev in zabave. Vai Gorenjski ^las. Nagrad«; 1. NAGRADA bftß v vrednoni B.OOO SIT Koctfrtidje Tnjlfv 2. NAGRADA bon vmtfnosti 3.0CO STT Koofrtcij« Tri^Uv 3. NAGRADA bon v vrednosli iJM Sn Kenffifcd^ Tfi9üv 4.6 NAGRADA: knjiga iz kn|l}ne zalog« ^otmiske^a 9bsa Revive krüanke (nagradno geslo. sAtavljeno h iiki oitevrlunlh ^«Ij in vpisano v kupon iz kffianVe, ler VA^ DAVČNO $TiVllK01 poiljite na doph-nicah do sred«, 16. avgusta 2006, tu Goreniski glas. 2M0va 1,4C01 Kranj« p. p. 124. Dopisnkfi lahko oddaAe tudi v nablia^Hi Gorenjskega gtasa na Zobo- vi 1. kagraiefld bodo ^javljen» v Gorem^m glasu v pHti, 10. avgeu 2006. iG Radovljiški glas. petek, r vrta] o Predor Ljubno so začeli vrtati sredi julija, prebili ga bodo v stotih dneh in pri tem izkopali 36 tisoč kubičnih metrov materiala. Temelj za najvišji steber viadukta Peračica bo globok enaindvajset in širok deset metrov. Cveto Zaplotnik Ljubno - Torek, 25. julija. Na gradbišču avtocestnega odseka od Vrbe do Peradice ie okrog dvesto delavcev. Navzven jih ni videti toliko, "skriti" 50 na strojih, v viaduktih, v predoru. Temperatura je opoldne visoka, okrog trideset stopinj, na betonu je vročina Se nosna. Aljoša, naS spremljevalec na gradbišču, le zamahne z roko, češ gradbinci smo tega vajeni, zdaj je sezona. Sprehodimo se po že zgrajenih delih viaduktov LeŠnica in Ljubno, bolj od daleč pokukamo v predor Ljubno, ki so ga že začeli vrtati. se povzpnemo se nad predor, odkoder je lep razgled na gradbišče pa tudi na Bojan Cerkovnik Milan Ferjan morjem, Cestnim podjet- prej jem Ljubljana in avstrijskim Strabagom v vrednosti 18 milijard tolarjev. Odsek Podtabor-Peračica so ga po narivanja z obeh strani. Na- i de- gost proinet, ki se vije po gorenjski hitri cesti, in pokukamo z vrha he v globel Peračica, kjer te betonirajo temelje za stebre... Na hladnem, za mizo, nam na bo dolg 2,44 kilometra, južna polovica bo potekala po obnovljeni obstoječi hitri cesti, severni del so začeli gra- lani in bo končan do je- la jo še spoj med obema deloma. Viadukt podpirata dva stebra, najvišji je visok 39 metrov in ima dvanaist met- seni prihodnjega leta. Ko bodo promet že lahko pre- avtocestnega projekta 3: Gorenjska Bojan Cerkovnik in njegov namestnik Milan Ferjan iz družbe DDC JI trežeta" z informacijami o stanju na gradbišču in nam zagotovita, da .se bomo jeseni prihodnje leto že lahko peljali po novem avtocestnem odseku od Podtabora do Peračice in leto kasneje še po odseku od Peračice do Vrbe. Prvi odsek bo stal 6,35 milijarde tolarjev, zgradila ga bosta SCT in Primorje, za drugega sta sklenjeni izva- na novozgrajeni del, bodo začeli obnavljati odsek stare ceste, za kar že izbirajo projektanta. Na tem odseku so trije viadukti: Leš- niča, Ljubno in Peračica ter predor Ljubno, a gradnja je zahtevna tudi zato, ker poteka ob eni najbolj prometnih v Sloveniji, "Temu se moramo vseskozi prilagajati,' pravi Bojan Cerkovnik, ki ob ugotovitvi, da se doslej ni zgodilo nič takega, kar ogrožalo varnost, potrka po mizi- Viadukt LeŠnica, dolg je 186 rov globoke temelje, pri gradnji so morali paziti, da niso poškodovali temeljev obstoječega, starega viadukta. Drugi viadukt na trasi, viadukt Ljubno bo dolg 316 metrov in bo dokaj nizek, najvišji steber bo visok 25 metrov. Tudi ta viadukt gradijo z na-rivanjem, vendar ga zaradi prostorske omejitve lahko narivajo le 2 ene strani. Do 25. julija so narinili šest od i h (taktov), predvidoma bodo i novembra, potlej bodo prišla na vrsto še preostala dela. Viadukt Peračica ie na tem jalski pogodbi z SCT, Pri- metrov, so začeli graditi naj- odseku "kapitalni" objekt, dolg bo 367 metrov, podpirali ga bodo trije stebri, ji bo meril 56 metrov, "Med najzahtevnejše sodi temeljenje stebrov," pravi Bojan Cerkovnik in to dokazuje s podatki: temelji za ra deset metrov in globoki 21 metrov. Medtem ko viadukta LeŠnica in Ljubno o z narivanjem, so se pri viaduktu Peračica odločili za prostokonzolno gradnjo, pri kateri bodo po izgradnji stebrov gradiii ravni del {cestišče} 2 vseh stebrov na levo in desno stran in jih potlej medsebojno spojili. Tak način gradnje so pri avtocestah prvič uporabili pri viaduktu Moste na odseku Vrba-Hrušica, tako pa so gradili tudi znani viadukt Črni kal- Pri vrtanju ne pričakujejo težav Sredi julija so 48 metrov proč od sedanjega predora Ljubno začeli vrtati nov. 260 metrov dolgi predor, do torka, 25.julija, so ga izvrtali šestnajst dolžinskih metrov. Za graditelje predorov sta pomembna dva dogodka: postavitev kipca za-vetnice sv. Barbare na začetku vrtanja in dan, ko prebijejo predor. Pri Ijubenskem je zgodi- predoru se bo s lo v stotih dneh, predvidoma na koncu oktobra ali na začetku novembra. "Doslej ni bilo težav in tudi v prihodnje jih ne pričakujemo, saj so vrtine pokazale, da je tu dokaj trdna sivica," pravi Bojan Cerkovnik ni dodaja, da bodo izkopali okrog 36 metrov mate- riala. Začetek gradnje odseka Peračica-Vrba Za 9,78 kilometra dolgi odsek avtoceste od Vrbe do Peračice pridobivajo upravna dovoljenja in zadnja zem- jišča (tudi na območju načrtovanega obojestranskega na Predtrškem polju), gradnjo bodo začeli ta mesec. Na tem odseku bodo prikljiički za Lesce, Radovljico in Brezje. viadukta ZgoŠa in Dobru-ša, devet podvozov in dva nadvoza. stranski bencinski servis pri Radovljici in cestninska postaja Brezje s 85 metrov široko ploščadjo in štirinajstimi stezami. Zaradi delne poglobitve mimo Lesc in Radovljice bodo izkopali približno 1,9 milijona kubičnih metrov materiala, od tega ga bodo 400 tisoč " Cradnja 316 metrov dolgega viadukta Ljubno Viadukt LeŠnica so rtarivali z obeh strani, potlej ga je bilo treba na sredini še spojiti. V viaduktih je na tone železja. Predor Ljubno bodo izvrtali v stotih dneh II za nas me. Pogled na temelje novega viadukta Peračica ^ 9W9 9 9 9 9W9 • ^^ Š A ^ J« •V'iV'ii ; GLASBA ::..........i KAMPIRAfilE JO .. :;::!::::: i navdušuje .......: Alenk« Codec] : ime^a. tokratni «f : zanjo Üsti pravL «^•^«j^t J : rtovanje v iampu rfUiJ^ v ## ^^ - 02 PETEK 4.8.2006 GLASB 1 TELEVIZIJ NOVIČKE Mancin Marinero v uredniltvo Razvedrila je prispelo pismo naročnikov Gorenjskega glasa z Bohinjske Bele, pod katerim najdemo 32 podpisov. Pismo pravr, da pogrešajo kakšno vrstico o njthovi sovašćanki, že znani in priljubljeni Manci Špik, je pa zanimiv tudi podatek, da je v otroškem delu festivala (Fens) zmagal Blejec David Dekič. Del pisma prav»: "Moncfl z Bohinjske Bele je na MMS osvojila odlično drugo mesto. Strokovno žirija festivala jo je nagradila 2 nagrado zo najhoijlo skladbo v uloti, poleg tega pa je prejela tudi nagrado za najboljšo celostno podobo izvaja Icq in nagrado za najboljši 9til. N ekateri smo Manco spodbujali že na festivalu in sm o bili njenega uspeha veseli, hkrati po malo razočarani, kajti Monco je bila za nas s skladbo Marinero najboljša. Najboljšo je bila tudi za radijske postaje, ko so ji dodelili največje Število točk. Prav gotovo pa bi bila najboljša tudi zo poslušalce, če bi jo Gorenjci (in nekateri gorenjski mediji) znali podpreti tako, kot so imogovalco podprii Štajerci." Na letošnjem MMS-u v Portorožu je namreč ponovno zmagal Domen Kumer, Man-ca pa si zagotovo zasluži medijsko pozornost, vendar je morda glavni krivec za manjši odziv gorenjskih medijev na njeno drugo mesto v tem. da je izbor prenašala Štajerska Net Tv, ki jo nekateri na Gorenjskem niti ne vidij zmaga Domna Kumra pa je medijem takoi ponudila ogromno materiala za Špekulacije, saj mu je to uspelo na MMS že drugič zapored. 7agotftvo pa «e ho o MancI Še veliko slišalo, ker je dekle na glasbenem področju zelo aktivna, znana pa je tudi po nastopanju na dobrodelnih prireditvah oziroma prireditvah. kjer je dobrodelen namen v prvem planu. A. B. Pustolovski kviz Tudi letošnje poletje so si poslušalci 2. programa Radia Slovenija, Vala 202, s sodelovanjem v kvizu LOV NA POČITNICE, ki je na sporedu že sedmo leto, lahko prikolesarili brezplačne počitnice v AfrikL Deset tekmovalnih parov šest zaporednih sobot, od 1. julija do 5. avgusta, ko bo na sporedu Še finalna tekma, ob slovenskih rekah poganja pedala in s pomočjo zavitih namigov išče tri iskane orientacijske točke, s tem pa uresničuje svo) počitniški sen s sloganom "Zdravo za človeka je zdravo za okolje • in obratnoi". Petim dvobojem v soboto, 3. avgusta, ob ic. uri sledi veliki finale, v katerega sta se uvrstila dva najuspešnejša para, in sicer, slovenjegraški par Maja štalekar in Rok Bricman, zmagovalca ob reki Muri, ter Brigita in Marko Carman z GodeŠiČa, ki sta zmagala ob Savi Dolinki. A. B. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski pnintclj DiOSOKA Radio Sora d. 0.0., Kapucinski trg 4.4220 Škofja Loki, 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: inf«T'iiidio-sora.8i V Rad^O CERKNO. O* O. O* PLADŠZVA UUCA 39 5282 CERKNO RADI C EV FAX: 05/37 34 771 E^O&TA^ 1NF0ÄRAD100DMEV MffT 90. 8, 103.7 MKC ÜKV, STÖEO. R09 Alenka Godec je konec julija odlla r^a štirinajstdnevni oddih. Kampira v Dalmaciji. Ji Maja Bertonceli lenka je sicer prve proste že imela, ko je njen sin Luka končal leto» vendar se je takrat zara-i nastopov vračala domov. Tokratni dopust pa bo zanjo tisti pravi, kar pomeiii do- e v Zelo radi kampirale? "Za kampiranje me je da sem bila zelo taka " mot" in sem najraje v apartmaje, potem pa je on počasi začel kupovati opremo in me ie enkrat za dni peljal na poskusno kampiranje in takoj sem se Alenka Godec r K910 Cca^O Torej ste na dopustu ne-naličeni, brez visokih pet? "Nekaj Časa sem na morje e s polno peto» če bomo slučajno zvečer kam šli. sedaj pa več od natikačev in športne obutve niti slučajno ne vzamem. " Takšni ste torej na dopustu. Kakšni pa so vaši glasbeni načrti? "Lanskega novembra je izSia moja nova zgoščenka. Festivalov se letos ne bom udeleževala» bom pa konec avgusta kot gostja nastopila na ij In katera je vaša najljubša pesem? 'Težko lečem, ker bi büo ni dvakrat reči, da bo spal v šo- ^ali toru. fei Kaj vam je tako všeč pri kampiranju? si samo zu» pri eneri, drugič pri naj, sli^iA čričke in to je drugem. Je pa res, da ko me nekai posebnega. Na do- , če bi mi bi samo ena. Veliko mi jih je liubih. Prve nikdar ne poza« it. prelomnica je bila na Emi leta aooo b pesmijo ne, in Še bi jih pust gromo 2 oseDmmi prijatelji in cn večer posedamo , , . . laliko naštevala. Okrog deset e pogledalo, s. venetno . ^ mislijo: Alenka v šotoru pa ^ ^^ ^ je zelo radi slišijo. II Rok'n'Band in Atomiki v Cerkljah V okviru poletne prireditve Poletje pod Jenkovo lipo (21. junij • 16. september), ki jo po nekajletnem zatišju znova pripravljajo v Cerkljah, bo jutri, 5. avgusta, pri piceriji Pod Jenkovo iipo od 21, ure naprej pod pokrovitelj stvo m občine Cerklje v organizaciji društva Igrišče potekala Cerkljanska noč z ansamblom Rok'n'Band. Že danes bodo tam za javljenim! |e več moških kot iensk, starost kandidatov se v veČini giblje med 18 in 30 lel. Prihajajo iz vse Slovenije in tako predstavljajo odlično bazo za kvaliteten nabor finaUS' tov za oddajo. Iz odgovorov je razvidno« da so si podrobno prebrali pravila in pogoje za prijavo in da po nizu naiih resničnostnih oddaj vedo, kaj lahko pričakujejo: zabavo^ medijsko prepoznavnost in velik izziv tudi z glavno nagrado v viSini dvanajst milijonov tolarjev," je povedala Nika Deu, direktorica marketinga In odnosov z javnostmi Pro plus. Pod njenim vodstvom bodo potekali t. i. kastingi. Po ožjem izboru na POP TV bodo sredi avgusta začeli z razgovori, ki bodo določili novo bar generacijo: §est fantov in Sest deklet ter za potrebe šova tudi rezervne tekmovalce. A. H. Vroča Kuba pod Corjanct osem dni postAviÜ tudi luna Od množica ku Športnih In zabavnih prireditev, ki to poletje potekajo v Cerkljah, napovejmo vsaj le dva blilnja glasbena dogodka. petek, 11. avgusta, od 19. ure da je bo Pod jenkovo lipo grala skupina Mambo Kings, v soboto. M. avgusta, pa bo na istem prizorišču od 21. ure dalje prisotne razgreval Alo* mik Harmonik s trenutno zelo vročo Spelo Grošelj (na fotografiji). Več o oriredltvi lahko izveste na spletni strani www.poletjepodjenkovolipo.si. S. Š. Bar 2 že podira rekorde vlinuli ponedeljek ob polnoči so zaključili zbiranje prij«v za interaktivni resničnosti šov Bar 2, ki bo na male ek'ane prišel jeseni. Že lanska verzija šova je podirala rekorde Skupina Septeto Santiaguero bo nastopila S. avgusta v Novem mestu v KC Janeza Trdine ob 20. uri (število vstop- glede prijav kandidatov in gledanosti, letošnji šov pa bo nie je omejeno, rezervacije in informacije na tel. it. 07/33 očitno prav tako razred zase. V času med 23. junijem n 31. 22 000), 10. avgusta pa v Metliki na grajskem dvorišču ob julijem se je za sodelovanje v šovu prijavilo 1370 kandida* 21. uri. Glasbena skupina je predstavnica vesele glasbe tov, kar je trikrat več kot za istoimenski lanski šov {425). kubanskega vzhoda, izhajajoče iz spletene dediščine različnih glasbenih tradicij. Temu primerni so tudi raznoliki ntmi, k( lih ustvariajo fzkliučno na akustična glasbila. A. B. Hkrati je to tudi -ekordna prijava za resničnostne love pri nas. "Z odhčn^m odzivom smo zelo zadovoljni. Med pn^ PFTEK 4.8.2006 03 KULTURy Ta okrogle in ta kosmate, ki jih je v začetku poletja na cedejki ponudil legenda Velike planine in krajev pod njo vse do Ljubljane, Janez Vrenjak - Stegn, so v primerjavi z danes prevladujočo "plastično gas M prava pos astlca. Igor Kavčič az glasbenike delim na iri vnte. Eni smo godci, drvgi $0 muzikontatji, tre^i pa so muzikusi. Ti so res mojstri, drugi so dobri glasbeniki, godci pa smo taki, ki iste pest7U dvakrat enako ne zašpilamo, " piavi Janez Vrenjak ■ Stt^. legendami ^asbenik s kamniško-domtal- skesß konca in duhovito nada- we: "Če se dekUta zasmaejo, pol je komad daljši, Če pa se bolj znak, daje prekratek." Skromm. du- hoi'it, vedno za lalo. Taka je tudi plok^a, ki siier ni neki vrhunski produkcijski dosežek je ^ "najeto delovno silo" za studio Iz skupine Kontrabant i Pot® Afv«5»kf, Krđi|S:omi pa glasbeno äivo, ki ne bi smeh manjkati na pdiä pravih ljubi- pr vezano. Drugače sem po prijelo ime, glej ga Stegna s dajo na vas, ko imate "zujiaj" itvgiüsbcr. Menda jih \mu Čez scdeindeset. Ne bi rekd. poklicu avtomehanik in sem sledom. Naiprej mi tiadimek ploščo? "^ravfeJ" tovornjake. Pred pet» ni biJ preveč v^eč, a se je tako "Zdaj 2 strani čutim indvaisetijru leti sem lako tudi prijel, da nisem imel kai, kot pa eno lako spoštovanje. V §a)i Prav simpatično vas je na cede^ ju slišati, kako se v studiu pri* naredil naš prvi bivalni kombi, s katerim smo se veliko vozili se s tem sprijazniti." pravijo, zdaj si pa sbven, ker Vam je bil kakšen slog glasbe imaš ploščo. Pravijo, da ima pravljate k igranju. Sle na za- naokrc^ in vse to popt«iovali v posebej vSeč, na plošči lahko aovek v živi jen ju svojih petmi-četku svoje muzikanteke poti dnevnike. In sla mi sinova re- slišimo od valčkov, do hitrej- nut slave. Zase mislim, da sem C ^ «A « « « * k * * mm đ đ ^ » kdaj razmišljali o svoji iJošti? kla, celo življenje si govoril, da Ših, bolj rokenrol skladbic, rudi jo doslej imel že vsaj za eno II Kje pa. Za snemanje sta boš napisal knjigo o tem. zdaj, mduške ne manjkajo uro. Predvsem sem zadovo- me prepričala sinova in dmgi ^^ i« I» P^- V druščinah so povsod Ijen, ker mi je muzika dala ve- fantje iz skupine Kontrabant snemi. In sem se branil, bra- v^ale pesmice, ki jih ne poje liko dobro volje, poleta, hno nil, na koncu pa le popustil." N eka j s tud i jskih i2 kušen j sem dobil, ko smo z narodno- zabavnim kvintetom li xiili na ^^ muzikant, če ne bi postali avtomehanik? ptujski festival, pa sm-) poTia- vadi pred tem posneli hkladbo ravno vsak. Kakšno znano me- družbo, iskrenüi ljudi." ijo ali besedilo malo predelaš, ka) dodaš in nastane prav če bi posedali nazaj, bi se naj- zanimiva pesem. Pomembno brž kar zahvalili tistemu, ki II Verietno da ne. A veš, zakaj ie, da so v Šaljivem tonu in da vam je dal mozdje? v studiu ljubljanskeg;i radia, sem spbhzačel špibt? II kaj povedo." II sicer pa sem pr«e) zadevi." v tej Kako ste snemali, najprej sami H a ha, zagotovo. To je bil tisti "šas", ki me je spravil vmu- Sami niste nič pisali? ziko. jaz pa sem potem bolj ali "Si nisem upal saj veš, do manj v glasbo potegnil tudi po "ksiht", pa sem razmišljal, sebe ječlovekradmaio boli kri- oba sinova. Oba sta fajn "mu- Verjetno zaradi punc! "Kje pa. Mozolje sem imel da bi se 2 muziko malo naprej tičen" a"." "Tako je. Najprej sem sam PO"^^^- ^ ^^ se k2Ü2« •i iestaa p KAUM ahu> aiurul vem QO(tl pesuk GajDErt suu TBftV* sfnq klavcc VOCBU BUCU oooattk JEKU ZA moKus 21 39 bOtDHA Pfltl^V TAMU i • n MAKOM 29 KfTK KUINIK mjava Ji Glas ehl UTOMK letovoscfi mkopru 2LAKtNI ^NMI 2D fiÜUV FUKUI MtMmt vzdenix «ULCA tOŽUAMA JAKU iMtk UUE^ cclmltka KfkMUVA < . luka PtSATtU IAAY ICSKA jüiu roirta 7M osfra Svet&Ki »ISAIEU IUMS«M lü2a. HLAU eOLMKM IMT. iMSKA BOOtCA kiiuac fieatty m m «RAU^S slack O&KAR ned&u tipCek RAJXQ Lonič OWOR 11 IZDEUMA' lic k DKVJR IFIE&OU 13 e )a vu peshk MLCP ATKP amahovt Mroh IS sn 4Uft roooounM KA2CNU PftEKBŽ£K GLASdGNI ZKW ANGLEM miok 14 1? pfiljv K JEOI >/EOSKI cumatir MKS) 17 SNBOCZA HOuaO£N •CRAigC CRUISf slava. OLOfHlA pripadnki E3CJUTV stafr siovan 33 tM «a£t HONGOISKI VLA^R erNE$Hp KOTALUC fAŽtiO-M vrvica MtKOUU fiEŽE« 10 27 sunA RMS»! KW8A. »OV* alumimtt! PISAHU eAUKAFi nan ifvar đravima ustlfta afihflttt wcvc smec Q& obuza 24 7 vNfrje KOS JUMV S« KMEČKO VQZtLO ROBEfiT t1 13 21 15 6 1B 25 ? 10 17 19 31 32 33 34 35 37 40 U. avgust. KTS VODNE NORČIJE Vabljeni na prireditve v avgustu in septembru 12. avgust KTŠ VODNE NORČIJE Klub ifžISkih Studentov v sodelovanju s pizzerijo Bazenček pripravlja celodnevno zabavno prireditev gorenjskih Studentov in StudenCk. Program prireditve: tekmovanja v plavanju • podvodni hokej vodna kolarka • vodna aerobika ... Za dobro vzdušje bo poskrbel D] s popularno glasbo. Vsi zabave željni, vabljeni na noro doživetje s pestrim programom. 19. avgust MEDNARODNE IGRE VESELjA IN SMEHA "Nastopajo ekipe iz Hrvaške, Italije, Avstrije in 3. ekipe fz Tržiča. Na S. tradicionalnih igrah se bodo ekipe pomerile v spretnost-nih igrah na kopnem In v vodi. Gledalci se bodo zabavali ob vodnih vragolljah v bazenu In na kopnem. Za smeh in zabavo ter dobro vzdušje gledalcev bodo poskrbeli prireditelji z izvirnimi in zabavnimi igrami. Prireditev Iz leta v leto privablja vse ve^ gledalcev iz celotne Gorenjske. z. september. ZABAVA Z 2lV0 GLASBO Prireditelji pripravljajo zanimiv zabaven program za vse generacije. Ansambel, ki bo skrbel za zabavo - POSEBNO PRESENEČE-NJE» ki ga ne smete zamuditi. Prireditev bo potekala od 20- ure - 01. ure 3. september; KARAOKE in ANSAMBEL KM^VANKE Nepozabna zabava v šotoru za vse generacije. Priredrtev pote ka od 10. ure - 20. ure. Za smeh in zabavo poskrbljenol Nagrade za križanko: 1. nagrada: 2x celodnevna karta za obisk bazena 2. nagrada: ix celodnevna karta za obisk bazena 3. nagrada: pizza Bazenček -f brezalkoholna pijača 4., 3. in 6, nagrado podarja Gorenjski glas. fieSitve križanke (nagradno geslo. »Stavljeno Iz £rhzo$r«vi1čenihpol;in vpisano v kupon iz khž^nke) poijite na dopisnicah do srede. 16. avgusta 2006, na Gorer^jskl glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p, p. 124. Ooptsnice i v nabiralnik Gorenjskega glasa na Zoisovi 1. Rešitve križanke Gorenjskega glasa, objavljene v Blejskem glasu: imeANATREVEN, Pod Gozdom 1. 1. nagrado: sit ije Triglav STANE POCACNIK, Šaicarjeva 11, Radovljica. Tri nagrade: knjigo Iz knjižne zaloge Gorenjskega glasa pa prejmejo METKA BIZJAK, Loka 17, Tržič; OLGA BOLČINA, Za potokom 3, Bled In Zg. Besnica; t. nagrado: bon v vrednosti 3.000 sit Konfekcije Triglav prejme MILENA RAKO- MARIJA JAKOPIČ, Sp. Gorje 130 a, Zg. Gorje. VEC, Na Vidmu 19, Zg. Besnica; 3. nagrado; bon v vrednosti 3.000 sit e Triglav prejme Nagrajencem Čestitamo PETEK 4.8.2006 NOMINATOR 209 05 GorazdŠin k Pred časom mi je vino- Sat linger je m s kontraba- atraktiven "komad" z našlo- freek" Gašper, ob premier- som. Prima! Preigraii so ne- vom Prodiranje vanjo je za- nem okuSanju prestižnega kaj jazz standardov. Maja je nio. Će bodo simpatične in šampanjca Delamottc ' blanc nekaj "štiklov" opremila z čedne punce plesno predsia- de blancs", kakopak fianco-skega, povsem navdušen melodiko, po "didžejevsko", vo iz Izbruhovega kiiitumega z gramofonskimi miksi, na- prijavil dovtip: "Ej, Gorazd, stalo je nekaj glasbeno do- bazena ponovile, je nc zamu-ditt' Maja Osojnik življenje res ni Disne)land!" miselne improvizacije. Prav Tomaž Št u I ar Petar, Filip, jan in Matej Kot se minuli petek, ko je spremljal tudi Majo Osojnik. Črno be3o v barvali. Predsta- !je ter Kranjčan, kJaviatiirist ja, )C pa ni, kakor kdaj, nič težavnega za v uho. Z an- gori v mestu že dogajal "dis- Pred časom mlado Kranjčanko, zalo in producent Matej Wolf, Ja- kakor komu. Nekaj minulih «šamblom in sestro Vilo Osoj- neyland", ni splačalo zamu- predstavil 2 odlično in kon- Kajo Draksler, študentko nov stalni glasbeni sprem-dni smo svojevrsten "disney- nik, diplomantko SEAD • diti koncerta Kranjske rock cepmalno domiselno foto- jazz klavirja, končala je prvi Ijevalec. Matej je pomagal land" imeli v Kranju. Včasih, Salzburg Experimental Aca- skupine The Tide. Sicer jim grafsko razstavo z naslovom ko smo bili še čisto ta pravi demy of Dance, pa je pred do- besedila dogajajo le v angle- Eno jutro. V galeriji Pungart letnik v Groningenu na Nizozemskem. Ob Škofijski opremiti muziko popularne Neishe • Neže Buh, vidimo otroci, se je temu reklo brim mesecem nastopila v škem jeziku, izrazoslovje je že dolgo ni viselo, seveda fo- klasični gimnaziji je obisko- inslišimogavHri-bar-u, so- Mozartovem Salzburgu na pač umemiška svoboda, am- tografsko, kaj tako zelo idej- vala še srednjo glasbeno šolo deloval je z Guštijem & Pol-"Sommer Szcene" s celove- pak zveneli so zanimivo in no dodelanega in telinično in zdaj ob študiji: preigrava s ono, odličnimi Plajiet Groo- Kranjska rioč> in bila je ena sama. zdaj, nek<(j zadnjih let se temu "ciikusu" reče "Kranj fest". In. če greš temu dogajanju naproti, se ti morning, who are You." 70 mora prav počasi v spomin minut precej zanimive glas- spremljajo .^ei Martin Pogač- čemo glasbeno ples no koreo-grafsko predstavo "Good prav nič rockersko težavno. perfektnega. Bravol kar nekaj mednarodnimi za- ve. Ja. in kar naenkrat je bilo Frontmana" skupine in pis- mnenje, jasno. V zanimive sedbami, tudi s sošolcem a besedil Tomaža štularja formate in okolja je "spravil" Kristijanom Krajnčanom. si- zapisovati vonj po pleskavi- be, medtem ko je Vita s p>art-cah, čevapčičih, ob tem ti go- nerjem zaplesala salso. Mor- nik na bobnih, Drcjc Pc^č-nik prqx>znavne, recimo manekena na Mobitelovem "big klaviaturah, Dejan bordu" Janeza in simpatično s skoraj jutro. "Lahko mene?" Seveda. In Tržičan-nom glasbenikov Romane in ki Damjani Škerjanec, prejš-Lojzeta Krajnčana. S "Stulä- nji najemnici Terase, takrat jem" sta sedla na oblak in se je vrtelo več hrvaške Ln precej romantično je nekaj minut pred ploho izzvenel jazz&rock standard Siting on a cloude. Ko bo imela Kaja svoj glasbeni prvenec na ploščku, bo naslovnica zagotovo kar sijala. Čedna punca, ni kaj. So pa večer kasneje punce sijale na Slovenskem trgu, ko sta dva "latino" glasbenika oživljala sobotno noč. Vita Osojnik The Tide Ana Šuštaršič Še kiatek ognjemet je izgledal lepše. V prvem delu, motila sta le veter in rahel dež, je navduši] Splitčan Petar Gra-šo, do raja je spravljal Jan Petar CraSo, Damjana dejo tamburice, trubači,... da je na Terasi manjkala le Ostermanzbaskitaroterki- plesalko Ano Sušlariič. Štu-OkejI Naj bo. O kakovosti kakšna dobra luč, da bi ljubi- tarist Janez Šler. Skupina se dentke fakultete za šport in PlestenjaJc s ponovno odlič- no sprem Se je pa zgodil, nenapoveda- podobne pop glasbe, so se zaiskrile očke, ko jo je zvezd- prireditve vedno sodi le šte- tdjem fotografije bilo omc^o-vilo obiskovalcev, sponzorji, čeno še slikovno izražanje. je s svojim spotorn že predstavila na nacionalni TV in plesalko skupine Mana. "Daj no, zanimiv "after party . nik Petar GraŠo objel pod slino. saj veš, da ni fajn pozi- Zgodnje jutranje ure smo ko Keitha Harringa. Kam, s krajani. Nekaj podobnega, Maja je s svojim kvartetom MTV Adria in tudi tokrat so rat,... haha " sva se mučila s skupaj dočakali z obema kom in kdaj je kdo odšel, nil) kot gre v pesmid Mala tera- nastopila še na Pungartu, nastop pospremili s po- portretiranjem v ozadju do- zvezdnikoma in precejšnjo ni važno, haha. In, če ste kje sa, tisti nepozabni od benda pred dnevi pa na festivalu v srečeno video produkcijo, ki Bele vrane, se je zgodilo na koroškem Beljaku "Jazz over sta jo v enem delu zakrivila gajanja. Le redki vedo, kje je tako barvno čeden mozaik. Mohorjevem klancu v Kra- Viilach". Plesalka Vlö Osoj- Kranjčana, režiser MIha nju, včasih pravem obrtniškem središču mesta, pod Plečnikovim stopniščem. Bar, gostinski lokal, k: sla se ga pred dobrimi 10 leti spomnili družini Pivk in De-lalut, in ga zadnje tri leta vodi glasbeno nadobudni Filip Koletnik, je spet zasijal, se ozvočil, da je bila Terasa cafe bar lounch" premajhna. V dnevili 4. Festivala Camio-la je malo teraso sredi klanca pod obzidjem gradu Khisl- stein napolnila Kranjčanka Maja Osojnik, flavtistka. Študentka jazz petja, s svojima spremljevalcema, Avstrijce- . ma Philippom Jagschitzem ob klavirju in Bernardom Alios a Korene an Knific Ln fotograf Aljoša Ko- Presenečenje večera pa pripravil Tomaž Štuiar, pred nik. tudi sestra Mojca je akademsko izobražena umetnica, ima 5 svojo plesno gibalno pinam The Tide in Mana rzijo, projekt Žetev !>e5tih, skupino Mana precej plesno (ljubezen), v Salzburgu pa je so ga združili pod naslov koncert na Terasi za prijate- vrsto oboževalk, na prav tisti daleč v Istri ali v Dalmaciji in mali terasi. Skupaj so se po- berete Gorenjski glas: v Kra- stavili Petar GraŠo, Šef in nju, niti na Gorenjskem niČ didžej noči Filip Koletnik, ne zamujate. Niti ne novih renčan, ki je zelo blizu sku- dvema letoma je uredil po- Jan Plestenjak, ki že nekaj županskih kandidatov. Boj- Časa obljublja "unplaged" da "prave" še skrivajo. Uživajte! co < Q POVPRAiAJTi in REZERVIRAJTE cuUk« voi^vriic«»hoteli »vvlopme«' poilevnd p&^ovdnja 69.900 mmik 69.9(1 o <0 14 8./ (k-fi,. 7ma, fällig RODOS 2 7 NL (elii 16.6. > '^IZJetuU niNlUJA ^J > 7RaLfe(iz d U.2D« ANttm g 19 7POLOlIOldQI?W tfr^} ' PO. 10 u do UIK ^ « ^svir imum IS. 10.S60 PARIZZinUOM «<59.900 i; 1&D D/2 NMei Iz lju iifftirtdoi» |i h Kaja Draksler gorenjskd^kompds.si Rt)siPjuKBih] CRiiiuiH, 2(1 «mili h'.ratuiflff({rer nateg prinese uspeh", v katerem se združujejo skupi» ne nategnjenih obćanov iz cele države, želel predvsem iz-vedeti, v kakšnem odstotku porastejo gradbene aktivnosti v posaineznili občinah v Irtu, ko v Sloveniji potekajo lokalne volitve. Raziskava je pokazala, da je l)üo v primeijavi z vof narti posijiie ao torka v prihodnjem tednu na SMS pod §jfro uganka, pripišite rešitev + ime in priimek na Številko 031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski gfas, Zokso- va t, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". Tudi če ni živa, nosi nas» poveže, nikdar nima mira, muham mnogim streže? cvetličniii korit na trgu ali pa njo. Poskrbeti morate le, da nove neprekinjene črte po boste pripravili svečano od- grodbenJi del, sofinandrajiih glavni ulid tega in tega mesta. prtje, kakšen kojikreten pri- 2005 v nein letu kar za osemkrat več s strani občbi. Pri tem prcd- njačijo predvsem gradnje na javnih površinah, torej prenove lokalnih cest, ureditve tr- Ker smo ljudje že po nara- grizek in 6mveČ predstavni- VI ijev. Tik pred za- zultati raziskave kaj liitro na- ključkom redakcije smo iz peljejo k sklepu, da so aktual- zaupnih virov dobili fbtogra- Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo prejel po poŠti). Podarili bomo gov in ulic v mestnih sredš- ni župani v predvolilnem projekta novega cestnega cHh, gradnje Äporbith dvoran ureditve novih uličnih raz času izredno ustrežljivi. Tako kriiižča nekje na Gorenj- rekoč "jedli vam bodo iz skem. Menda gre za projekt Fvetljav m podobno. Odprtja roke", zato dragi Gorenjci in '^Zadnji aduti" tnega od aktu- novc^adenj se te dni kar vr- Gorenjke le naročite si svoj alnih gorenjskih županov, ki šest metrov as- kos ceste, rapan vam bo za- se zä stolček poteguje tudi na falü v tej vasi do obnovljenüi gotovo odobril denar za grad- teh volitvah. Mali Brat po ave vstopnici za zen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasil kozolec. Tokrat smo izžrebali Veroniko Kapler in Majo Udovič. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ ^'Sanje" Prebiram uoio rubriko in horoskop ir moram priznati, do sem iudt sama postala rado- tata iraini zvezi, v katerih senečenie dobro, kakšno bosta srečni in našli svoj vedno, K^j mi nost? Za vat pogled se vorv lepo zahvaljujem. To, da veliko ljudi spremlja se tega ntti ne mojo rubriko in horoskop, Dokler gre, gre, potem pa je pozitivna potrditev za se sprašujete, odkod slabo mif. \oi pravite, se vam obeta pokoj in res je ta Zdravstveno vam kakšnih posebnih težav ne vidim, a izogibajte se fizičnemu delu, saj radi pretiravate in pa naj bo še skrivnost, Lepo se imejte! "Robidovje" Sofodn'tco mi že dolga leta nekoj obljublja. Ali bo to res? Bo prišlo do sprememb ^ m o- ? Kaj po srečo v in lep po- v negotovosti. Še pred kon- lahko cem tega leta, jo lanKo orez slabe vesti sami spomnite. Kot vidim, l^nančno niste preveč trdni in bi vam vsak denar oriše! prav. Spremembe, za katere sprašujete, se vam bodo zgodile rav- no na moje delo, ki ga opravljan. Za to hvala vsem. Težko ie počutje. Ne vem. kaj vas za- , a obeta- jem zmjenju ljubezni"^ zdro v. u. 4 se spominov, ki so vas podzavestno obremenjevali in vam najti čioveka, ki ni radoveden, pa čeprav samo za trenutek. Obe hčeri se bosta n ma v zvezi s jo se vam dobre spremembe. Zakon ... No [a, privadili ste se. Kako se le ne Ponavadi se take obljube niso dovolifi Živeti, kot bi si vlečejo dolga leta in tudi vašem primeru ni niČ dru-po gače. Upam le. da vas zara- želeli. Pred vami je lepo ob- poročili in si ustvarili druži- toliko letih. Naj vam pa poni. Ena bo imela dva otroka, vem, da boste v naslednjem druga pa tri. To pomeni za vas pet vnukov, ki si jih gotovo že že ite in se veselile. Prav kmalu se obema obe- malo sapo. Seveda bo pre- i tega sorodnica ni privezala nase ali vas obremenl-etu na čustvenem področju la. Kot vidim, bo obljubo iz- nekoliko presenečeni. Če re- polnila, ne smete pa preveč Čem po domače, vam bo je- pričakovati. Namen ima. a kar od aša n ^as s tem drh , na katerega se treba navaditi- SreČa, ne samo da se vam bo nasmehnila, ampak se bo kar nekaj časa smehljala. Odprite pa tudi okno, da lahko Dosije sonce, ki čaka na vas. Lep pozdrav. HOROSKOP TANJA in MARICA m 4»- a Oven (213» • 21.4.) Pred vami je fear naporen teden, a z dobro bo uspelo rešiti marsikatero težavo. Izkoristili ugodno priložnost na finančnem področju, in več kot zadovoljni. Sporočilo vas bo presenetilo vam boste Bik (224. - 20*5«) Spoznali boste, kakšne por^ltfLiice zavist in ljubosumje. Še v pravem do pametne odločitve- Postavi nikomur ne boste dovolili, da vam ahko prlneseta o boste za sebs in usmeria živ je nie. Dvojčka (21.5. - 21 «60 Znašli se boste v navzkrižnem cgnju in v takih trenut-je najbolje nič storiti, saj se s tem naredi najmanjša Škoda. Miruite in zadeva se bo s Časom reš a. Raz- vese ievala vas bo misel o skora šnjem dopustu. Rak (22.6. • 22.7.) Tudi v tem tednu boste poč vas bodo seveda pričakovali delovno vnemo, a vi Še fo razpoloženi. Od niste pripravljeni. Povabljeni boste v večjo v družbo in ne bo vam žal, zato nikar ne iščite izgovo- rov. Lev (23.7. - 23.8.) Vse bo tako, kot bi si želeli, a Še vedno ne boste zado- voljni. V iskanju odgovorov se boste Se bolj zmedli in zapletli v dvone- Nihče ne ve vsega in pozabite na to, da morate biti popolni. (24.8. - 23.0 e vcera) vam )e popolno, da nekaj časa ne boste dejstva, da je dopust končan. A mi lahko Še nadaljuje, vas bo potolažila. tako lepo n vzdušje neskončno I sprejet se vse to Tehtnica (24.9« - 23.10.) Občutek nelagodja, nezaupljivosti in netrdnosti vas ne bo tako kma^u minil. Zavihali boste rokave in se maksimalno borili proti temu, in na koncu tedna vam tudi uspe. Resda ste tehtnica, a zato ste še raje v ravnovesju. Škorpijon (24.10. -22.11.) v dolžinskem krogu vas čaka praznovanje. Vse bo Šlo tako, kot mo'a, a ne boste se znebili občutka, da ste nekaj pozabili. Še ob pravem trenutku boste opozorjeni, tako da ne bo neprijetnosti. Sobota bo vaš dober dan. Strelec (23.11. • 21.12.) čeprav vas na poslovnem področju Čakajo neprijetno sti, vas to ne bo spravilo v s abo vo date samo naprej. Odhod v tujino vam bo razreši marsikatero d lemo, ki vas duši. Kozorog (22.12. - 20.1.) krogu vaših najbližnjih se pnpravlj membe, ki bodo ugodno vplivale na vas. Zave veter in kar naenkrat bo vse postalo čudovito. bo nov Prijate vas bodo opozorili, da imate za njih premalo časa Vodnar (2i,i. -19.2.) Zaradi nesoglasij z ljubljeno osebo boste postali nemirni, saj le s težavo priznate svoje napake. A drugače ne bo Šlo- Edini izhod, da obdržite to, ka te, je, da postanete iskreni in odgovorni. r i-na- Ribi (20.2. - 20.3.) Nelagodna situacija, ki vas že kar dolgo spremlja in vam povzroča same skrbi, se bo končno zakljuiila. Poravnali boste vse stare račune m boste presenečeni nad svojo iznajdljivostjo, ki ji ni konca. PETEK 4.8.2006 07 NAGRADNA KRIŽANK; d.o.o Letos so se v papirnici KARUN v Kranju še posebej dobro oskrbeli za letošnjo iolsko sezono. Police se kar Šibijo od pestre ponudbe vseh vrst zvezkov, svinčnikov, barvic, flomastrov, šolskih torb in nahrbtnikov. Seveda so v te) ponudbi tudi delovni zvezki in učbeniki. Vsi artikli v ponudbi so izjemno kvalitetni in po zares ugodnih cenah. V papirnici Karun vas vabijo, da jih obiščete in se sami prepričate o njihovi ponudbi. Koroška cesta 35, 4000 Kranj Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure Tel.: 04/ 2360 750, 2021 164 Papirnica KARUN, d. o. o., namenja izžrebanim reSevalcem križanke naslednje tri nagrade: i. nagrada • bon v vrednosti 10.000 sit 2. nagrada • bon v vrednosti 7.000 sit 3. nagrada • bon v vrednosti 5.000 sit "r'\ nagrade prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke {nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke ter SVOJO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, i6. avgusta 2006, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. 1 2 3 j 10 15 16 22 23 24 29 dO 31 U Nagrajenci na^ne križanke ZAVODA ZA TURIZEM KRAN), ki je bila objavljena iS. juli)a> so: 1. nagrada: MIŠKO LX5, brezžično optično miško prejme NACE KUHAR, Zadraga 22, Duplje; 2. nagrada: Logitech usnjeno žogo in majico prejme KLARA SEDEJ, Mlaška c. 86, Kranj; 3. nagrada: Logitech usnjeno togo in majico prejme DIANA RUGALE, Deteljica 5, Tržič; 4. in 5. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT^ ki ga podarja Ljudska univerza Kranj prejmeta jOŽE FRELIH, Log 10. Železniki in DRAGICA VIDRIH, Gradnikova c 95, Radovljica; 6. in 7. nagrada: promocijski pulover iz flisa, ki ga podarja Spar Slovenija prejmeta MARIJA BOBNAR, Trnovlje 4, Cerklje ter MARjAN POR, Krnica 59, Zgornje Gorje. 08 PETEK 4.8,2006 DRUZ BNA KRONIKy V Logatcu sta se pomerila ko esar in tekač, razp et je bil povsem nepričakovan. Priljubljeno postaja gorsko kolesarjenje, ljudje pa vse bolj rekreacijo združujejo s po-rekreativnim druženjsm, hrano in pijačo. ifl Alenka Brun liva, ponoči je pihal še moč- kačem na sto metrov. Večer- zlahka premagal kolesarja, a nejši veter. Kijub večkratne- ni spektakel ekshibicijskega mu preoblačenju je DuSan Ker je rekreacija v današ- po osmih urah prenehal z dvoboja pa je rnalce presenetil Na štartni črti sta se le la dosegel vi^jo končno hi-a-ost. Po Tiliiovih .>esedah bi njih dneh postala s vožnjo, saj ga je na kolesu del življenja, zadnje čase red- dobesedno treslo in so ga za-r^o ob četrtkih zvečer v kranj- čele boleti Icdvicc. Ugotovil skem Irish Pubu naletite na je, da raje neha, kot da huje ob bok pos?lavila tekač Sprinter TUcn Suhadolnik (ŽAK MASS) in kolesar Zoran Kle- . Večina a vse drugače, če Tie bi imel štartne rampe, oba pa sta imela tudi v hrbet, zaradi o MTB-jevsko druSčino. Gre pjno prijateljev in kolegov, ki lembn». imaio radi eorsko kolesane- Inoa zboli in s tem ogrozi izvedbo projektov v avgustu in sep- menčič (Adria! gledalcev, ki jeob misli, da bi "moŠČanski blisk" na kolesu preliilel Tilna v sprintericali, Logatcc pa je doživel tek- samo odmahnila z roko, pa nje, se družijo vsak četrtek mo kolesarja In tekača šprin- je bila precej presenečena, popoldne, po turah pa naj- terja. Osnova je bil organizi- ko ga je kolesar dohitel žc po večkrat zaključijo s prijetnim druženjem v omenjenem kalu. rani J2-umi Štafetiii tek (po- 80 metrih. Zoran je zabeležil meiiJo se je sedem eldp), ki 10,28 sekunde, (malenkost je potekal po dirkališču v Lo« počasneje od svetovnega te- iesar je bilo pospeševanje kolesarja, ki je ključno, bistveno olajŠano-Pred časom se je na Gode- §ič\j predstavilo Drxjšlvo za priznanje piaženega krompirja kot samostojne jedi. Septembra čaka Člane društva v Mediki tudi festival. Z več mesa pa se je dogajalo na Dušanu Vodlanu na žalost gatcu, ideja za tek pa je zras- kaškega rekorda na 100 me- vrtu Rdeče ostrige v škofji la pri GRC Zapolje. Kot soo- trov, ki znaša 9,77 (Gadin in Loki, ko so mladi zabeležili m uspeia 24-urna vožnja na Cerkljah. Po začetku Mobikrsgu spodbudnem rganizator se )im je lo še Športno druitvo Sokol, Powell), Tilen oa 11,u sekunde. Gledalci so bili namreč desetletnico obstoja in jo dodatno polepšali • poleg bc^a- kmalu po startu začelo dcže- ki je organiziralo zanimiv prepričani, da bo telcač zara- tega mesečnega programa vati, sledila sla močnejša na- dvoboj meč kolesarjeni in te- di hitrejšega pospeševanja le z nostalgičnim piknikom. ^printerja Tilen in Zorar sta poskrbela za zanimiv razplet Ob pivu MTB-jevci v Irishu pozabijo na težavnost ture tekme. ''F«te:4Thiy«(gani}at»