POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto IV. — Štev. / CENA 8 DIN Urefa uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva In uprave: »Posavski tednik«, Krške 56 — Teleton 33 — Čekovni taćoc pri NB FRLJ Krško štev 615-T-145 — Tiske Mariborska tiskarna — Celoletna naročnine 350 polletna 160, četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko KRŠKO, dne 1953 Is pozabi opravili svoje dolžnosti Danes in jutri proizvajalci krškega okraja izbirajo svoje zastopnike v okrajni zbor proizvajalcev Danes bedo neposredni pro- da to z glasovanjem v teh dne- j posveti potrebno pažnjo in da izvajalci krškega okraja, delavci: vih tudi storijo, in uslužbenci, zaposleni v in- > Prav gotovo predstavlja večji dustriji, trgovini, obrti, trans- j problem kakor sama izbira kan-portu itd. volili svoje delavske j tšidatov pri sedanjih volitvah predstavnike v okrajni zbor , vprašanje volilne udeležbe, zla-proizvajalcev. Isto nalogo pa ■ sti za kmetijsko skupino. So bodo naši kmetje, člani KZ in j kraji, kjer ljudje o dosedanjih, KDZ, deiavei in uslužbenci ! zlasti pa o jutrišnjih volitvah kmetijskih zadrug opravili ju- kaj malo vedo. Kaže, da so vo- tri. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so si na zborih volivcev-proizvajalcev postavili svoje kandidate, iz vrst katerih bodo najboljše izvolili v okrajni zbor proizvajalcev. Mnogokje ta naloga ne bo težka, ker so že pri kandidiranju izbrali dobre ljudi. So pa tudi izjemni primeri, kjer zaradi slabih priprav in premajhne udeležbe na zborih volivcev niso dovolj kritično pre- Iitve, ki bodo 22. novembra, Predvolilni sestanki V sredo zvečer se je vršil v I Dobro je potekal predvovilni Rigoncah (občina Dobova) predvolilni sestanek, katerega se ]e udeležilo 44 volivcev. Sestanku je prisostvoval tudi njihov kandidat za republiško skupščino, sekretar OK ZK Krško tov. Lojze Mlakar, ki je navzočim govoril o volitvah, o no- stori vse, kar se še storiti da, da bodo tudi te volitve kar najbolje izvršene, tako po volilni udeležbi kakor po izbiri kandidatov. V Kmetijski zadrugi Sevnica ; vem volilnem zakonu ter o dolžin drugod so vsem članom KZ. nostih in pravicah ljudskih po-poslali pismena obvestila, leje sjancev, Razpravljal; so tudi o je njihovo volišče in kdaj se j davkih ter preg1edali razbitje 4. volitve prično, izdelali so pa , akontacije, s katero so se po- nekako zameglile pomen današ- tudi nekaj lepakov za vsako; vsem strinjali njih oziroma jutrišnjih volitev, vas, ki bodo opozarjali naše j Prav bi bilo, da aktiv Sociali- kmetijske proizvajalce, da ne! Nadalje je bilo govora še o slične zveze temu vprašanju pozabijo svoje dolžnosti. I obrtnikih, o šušmarstvu itd. Koke le s tržaškim v sestanek tudi v Velikem Obrežu, katerega se je udeležila tov. Rozika Bohinc, ki v te; volilni enoti kandidira za republiški zbor. Polletni občni zbor V sredo, 4. novembra, se je v Krškem vrši! polletni občni zbor Okrajne zadružne zveze. V imenu upravnega odbora je tov. predsednik Dragan podaj poročilo o delu upravnega odbora v prvem polletju. Zbor je .delo enoglasno potrdil, nato pa sprejel važne sklepe za daljno učvrstitev zadružnih organizacij. Med drugim je bila podana analiza kmečkega problema in prikazana potreba preobrazbe našega kmetijstva ter naloge, ki čakajo zadružništvo na tem polju. Do j izraza je prišlo, da ne bomo rešili našega osnovnega političnega vprašanja razvoja gospodar- j»Times« Je v svojem uvodniku vseh udeležencev v tej zelo ži-' hodnem pristanišču, ki bi ga ^ „ _______ solati, kdo lahko kandidira v! ze,° oprezno in z mnogimi ome- valim izmenjavi mnenj, ki poteka upravljala oblast glede katere bi | gt“ gY brez" močnega^zadmžmštva, ta okrajni forum, ki bo imel l,ivami brez dejstev in brez na- po diplomatski poti med vladami, se sporazumen naibol/ zamtere- 1 žatQ naj bo zadrugam osnovna za razvoj gospodarskega življe- i vajanja virov sporočil, da so ne- ki so naklonjene temu, da bi sirane države. To pa je /ugoslo- . naIof,a učvrstitev politične zave-nja v okraju izredno važno na~ , katezj znaki, ki kažejo, da se našle izhod, ki iz zagate vodj v s vansko gledišče. sti, ki se naj predvsem odraža v loge. Na kandidatnih listah so! ”Beograd in Rim« trudita, da bi s konferenčno dvorano. j Ko analizira v glavnih obrisih čim večji demokratičnosti, borbi tudi osebe, ki jim je bila pred pomočjo posredovanja zahodnih Medtem je Varnostni svet O/N zgodovino tržaškega vprašanja, , proti samovolji itd. kratkim dokazana pred sodi- velesi) našla neko »kompromisno znova odgodii za nadaln/e tri j obtožaje Bevan tri zahodne vele- j Kljub nepopolni udeležbi de-šeem nepoštenost (v občini Za- rešitev«, kateri hi sledila konte- tedne razpravo o tržaškem v p ra- gyCi da so zapletle tržaško vpra- ie , , P. I, . žrebanje, ki ga pripravila tu (j0 31, marca. Stvar voiivcev-proizvajalcev je, učevanje kot popolno diskretnost ZADNIE VESTI HaiSiala za resfllPšI« in ivezel zbor prsizvafalcev II. sboplsie Pa je navadnih delavcev. V možnostih, da bi našli kompro- \ zira sklep z dne 8. oktobra in ga , točile,, da odstopajo Trst Italiji. kajšnje uredništvo. Možnost so- volilni enoti štev. IS kandidi- i misno rešitev. Toda te Timesove predpisuje v glavnem ameirški j Toda pri tem, pravi Bevan, ni- delovanja pri nagradnem žreba- rajo kar trije direktorji sku- J napovedi, čeprav niso i ničimer • pobudi ter sklepa, da bi bilo j so upoštevali tako važnega či- nju bodo pa imeli tudi tisti, ki paj, drugod najmočnejši obrt- | podkrepljene, je podpiralo mnogo • »okrajno neumno«, če ne bi upo- } nitelja, kot je Jugoslavija in sta- se bodo naročili na naš list do niki (Brestanica) itd. j osebnosti iz diplomatskih in po- . števali reagiranja Jugoslavije' j iišče njenih narodov. 31. decembra, vendar pod pogo- Tam i„ na Hsti več lačnih krogov, ki so sicer dobro | »na ciničen sklep o izročitvi ---- ------------------------------------------ kandidatov,"stvar še ni v celoti ' obveščene toda niso nagnjene k j Trsta Italiji«, s katerim bi moral, zamujena da se sestav bodo- temu, da b1 zadevo podrobnem kot sod! Bevan, utrdit, položaj če,za okrajnega ‘zbora proizva- obrazložile \ rimske vlade, »italijanske mno- jalccv kot “revolucionarnega de- Razdobje, v katero je prišlo : nce pa prepričati, da jim ho zelo lavskega organa v odnosu na tržaško vprašanje, zahteva, kot , koristilo, če bodo vdane Eisen- sestav kandidatov izboljša, poudarjajo oni, tako skrbno pr o- hovrerju in Churchill u«. Ugledni ' britanski laburist poudarja, da /e v vseh ozirih razen v etničnem, stališče Jugoslavije glede Trsta »nesporno«. »Zaledje tega pristanišča je av- TRST. Včeraj so se nadaljeva- j vensko osnovno šolo v ulici Sv. } sirijsko in jugoslovansko, lta.ll-le tašibtične demonsiracije v Frančiško, toda vratar je še pra- joni niso nikdar prodrli čez ozki središču mesta Trsta. Okrog 11. vočasno zabarikadirali vhod. Med pas oh obali. Vzrok tega je zelo ure predpoldne je skupina kakih tem je tudi že prihitela Dolicija razumljiv, bili so prišleci in so 200 fašističnih razgrajačev ne- Tudi včeraj je bilo opaziti več naleteli na močan odpor Tako padla policijo pri cerkvi Sv. policajev kakor demonstrantov, mesto in tržaško pristanišče pri-Antona. Policija jo je z vodnimi Kljub temu so slednji lahko vpili padata Jugoslaviji, ki nima no-curki in solzivcem razgnala, 33 protijugoslovanska in protibri- Sene druge luke 's podobnim po-najbdj vročekrvnih pa aretirala, tonska gesla, nosili italijanske menom in napravami. Celoten zastave ter jih celo razobešali prevozni s Istem zaledja je ustne r-na nekaterih mestih Pretepli so jen proti Trstu. Po drugi plot1 nekaj britanskih vojakov ter ima Italija vse polno pirstanisc. obrnili in uničili vojaški leep. j Trsta ne samo ne potrebuje, mar- TRST. Vodja naše trgovinske ' več lahko upravičeno verujemo, delegacije, opolnomočeni mini- { aa bi to pristanišče pod !iah[ s ter prof. Zemljak je pri qenera- j komaj životarilo, c c vse le Ani-dni v bližini na kupe, in pričeli ; ?u V/intertonu ostro protestiral. ! telje upoštevamo in pretehtamo obmetavati policiste. Nemiri so s ker prihajajo v Trst iz Italije j gospodarske in narodnostne zase razširili tja do sedeža kvestu- ; vojaške osebe. Prav tako je pro- ! hleve, potem je objektivna so ra Urienala ca na Hal i c.lro nlCTC- ! fostimi nmlt m.rnnn____StTOnj OitemOtiVe O SVO~ re. Prispele so policijske okre- ; testiral proti ravnanju policije, [i ve. Ker se razgrajači niso ho- ker je snemala slovenske zastale! 1 razkropili, pač pa nadaljeva- ve, ki jih je prebivalstvo razobe-li obmetavanje s kamenjem, so siIo v protest proti anglo-ameri-policisti uporabili •tudi orožje, škemu sklepu, medtem ko tega Pri lem sta padla dva demon- j n, storilo z Italijanskimi, četudi stranta, 15 pa jih je bilo laže in j f0 bile razobešene celo na neka- ____ . . teže rcnjsnih. j terih javnih ustanovah. Opozoril ' iskati stike z inozemstvom. Fašistične demonstracije so se je generala Mfinlertona tudi na Ugodna priložnost se je ponum-od popoldanskih ur zavlekle to ‘rfo izzivajo nerede v Trstu la najprej v Indiji, ker je vlada pozno v noč. Demonstranti so ljudje, ki so prišli iz Italije, ta-razdejali hotel »Regina-, kjer pre- šistični demonstranti pa uporab-bivajo Angleži. Pozneje so se lo- : ;;-ay0 protijugoslovanske žaljiv-tili tudi hotelov »Corso« in ke Torej ne zamudite ugodne prilike. Naročite se na »Posavski tednik«, morda vam je naklonjena sreča. V zadnjih dneh smo zbrali precej novih dobitkov. Okrog štirih popoldne se je zbralo pred isto cerkvijo okrog 000 ljudi k popoldanskim verskim 'obredom. Pridružili so se ji tudi demonstranti. Ko jih je policija hotela razgnati, so popadli kamenje, ki ga je prav• ^ te USPEH LITOSTROTA V INOZEMSTVU Litostroj, ena naših največjih tovarn, je pričel že preteklo leto z »Exce!sior«, vendar so tu samo , DUNAJ. Avstrijska vlada jP že razbili šipe, ker so pravočasno pn-prcn„7a vse potrebno za obisk prišle policijske sile, pa tudi našega državnega tajnika za zu- biitansko vojaštvo je postavilo nonie zadeve Koče Popoviča, svoje straže. Policijske in voja- Med svo//m obiskom se bo jugo- ške straže stoje sedaj pred vse- . slovanski gost menil z najvišjimi mi važnejšimi ustanovami. avstrijskimi predstavniki o vpra- Poročajo, da so demonstranti šanjih, ki zanimajo obe državi, hoteli napasti sedež tržaške iron- med drugimi o razširitvi gospele neodvisnosti in Osvobodilne daTSkjh stikov, o jugoslovanskem ... ...............■ . ironte, kakor tudi dve slovenski imelju v Avstriji in avstrijskem | na svetu. Delovni kolektiv se 0° trgovini. V predpoldanskih urah v jugosi„vij; in 0 na$j man/šini 1 potrudil, da bo to prvo veliko so nameravali vdreti tudi v slo- ng j(0T0$kem. naročilo čimbolje izvršil. razpisala licitacijo za dobavo žerjavov za opremo novih tvor-nic. Kmalu ie prodajni oddelek Litostroja poslal prve ponudbe in prijavil svoje sodelovanje na licitaciji. .... Med 42 ponudniki, ki so na licitaciji zastopali številne_ svetovne ugledne tvrdke, se je indijska vlada odločila za naš Litostroj in mu zaupala izdelavo 30 mostovnih žerjavov. Tako je Litostroj prodrl na svetovni 9 in v vrsto najuglednejših tvrdk r - ■ ** Tov. Franc Dragan je rojen leta 1910 v Mladju, občina Kostanjevica- Je po poklicu kmet, ki je živel do leta 1941 na svojem posestvu, nakar se je vključil v narodnoosvobodilni po-kret, kjer je sodeloval vse do osvoboditve. Po končani vo-jnl je opravljal razne funkcije, pretežno gospodarskega značaja na Tov. Franc Dragan okrajih Krško in Novo mesto. Med tem časom je bil v dvoletni VPŠ in nato zaposlen na CK ZKS v Ljubljani. Sedaj je zaposlen kot predsednik na Okrajni zadružni zvezi in je član okrajnega komiteja ZKS. Je nosilec spomenice od Tov. Janez Hribar Tov. Janez Hribar je rojen 1909 v Ložu, okraj Postojna. Ze pred vojno je kot član ZK aktivno sodeloval v naprednem po-kretu na Notranjskem. V narodnoosvobodilni borbi je od prvih dni opravljal odgovorne vojaške in politične funkcije, je nosilec spomenice od leta 1941 in rezervni polkovnik JLA. Po osvoboditvi je bil dalj časa minister za kmetijstvo Vlade LRS, pozneje sekretar Oblastnega komiteja za ljubljansko oblast in nato predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Sedaj je član Izvršnega sveta LRS, član CK ZKJ in član leta 1941 ter rezervni kapetan I. j Izvršnega odbora Glavne zadruž-klase JLA. ne zveze Slovenije. Ali si se že odločil, za katerega od predlaganih kandidatov za okrajni zbor proizvajalcev fcoš danes oz. jutri glasoval na vol ic£|| 9 KULTURNI PREGLED Knji&a o Kostanjevici Za 700-letnico mesta Kosta- j NOV in koliko je prispevala za ma na Prekopi. Ime tega simpa- ievie<=» i p izšlo v Založbi Vinar- : našo svobodo Članek ie v zelo ličnega oisatelia ie med Slov en- , .. , _- 1_ Z razširi ene sefe Okrajnega odbora SZDL Dne 28. oktobra t. 1. se je njevice je izšla v Založbi Vinar- : našo svobodo. Članek je v zelo tičnega pisatelja je med Slov eri' ske zadruge lična knjižica, ki je j poljudni obliki napisal tovariš ci dosti znano, ni pa osvetljeno posvečena temu prazniku. Ne gre prezreti velikega pomena publikacij te vrste, zato bomo na kratko podali glavne črte te prikupne knjižice. Kostanjevica je torej eno izmed najstarejših dolenjskih mest. V knjigi nam dokaj obširna razprava tovariša Likarja podaja nastanek in zgodovino mesta. Bila je zelo bujna in težka. Članek obravnava deloma tudi njen nastanek in zgodovinsko vlogo, ki jo je imelo to mesto. Zgodovinsko sliko dopolnjuje imenitna razprava Marijana Zadnikarja o umetnosti v Kostanjevici. Zadnikar ni več neznano ime med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji. V članku je z znanstveno točnostjo orisal znamenitosti Kostanj evi-škega samostana, treh cerkva in tako dalje, Zadnikarjev članek je temeljito dopolnilo k že omenjeni razpravi tovariša Likarja. Poseben članek obravnava NOB in je tudi zajeten. Iz njega lahko razberemo, kako važna Janko Jarc. s kritično-estetsko študijo, Poleg teh zgodovinskih član- kar bi ta knjiga skoraj morala kov je na čelni strani knjige napraviti. In če že ni tega, vsaj Splošni opis mesta in okolice. V biografske in bibliografske potem opisu nam pisec — Likar i datke bi bilo treba bolj precizno Jožef — podaja socialno, gospo- : obdelati Sicer pa bo to stvar darsko in fizično sliko mesta z kazalo popraviti v kaki ugledni okolico. Članek je napisan zelo toplo in se začenja z variacijo na Cankarjeve besede... Kostanjevica, prečudni kraj! Posebno razpravo je napisal Angelo Baš in nosi naslov Stavbni značaj Kostanjevice v frandscejskem katastru. Razprava je pisana zelo resno in podaja čisto precizno sliko stavb in stavbarstva v tem starodavnem mestu. Poleg navedenih člankov je v knjigi še poseben utrinek 6 kmetijskih domačij okolj Kostanjevice pred šest- sto leti. Razpravo je napisal Milko Kos, za katerega ni treba Se posebej omenjati, da je cna izmed največjih slovenskih avtoritet na področju zgodovine. Nikakor ne gre prezreti zadnjih strani v knjigi, kjer je objavljenih nekaj odlomkov iz del reviji ali časopisu Knjiga je ne glede na zadnjo ugotovitev vredna, da se uvrsti v sleherno knjižnico ne samo v našem okraju, temveč tudi v ostale resnejše slovenske biblioteke. Okusno opremo je oskrbel Likar Jože, ki mu gre bržčas največ zaslug za to prijetno knjigo. Knjigo je izdal pripravljalni odbor obletnice Kostanjevice in jo je natisnila Celjska tiskarna v Čelju meseca julija v tisoč iz- stvovali tndi člani Okrajnega komiteja ZKS. Referat o politični Situaciji v našem okraju je imel tcv. sekretar OK ZKS Mlakar, ki je med drugim poudaril, da so zbori volivcev v glavnem dobro uspeli. Konec avgusta in v prvi polovici septembra so politični aktivi študirali zakon o volitvah, dolžnostih in pravicah poslancev, pozneje pa je Socialistična zveza organizirala razlago Kardeljevega referata o pomenu volitev in vlogi ljudske skupščine. Razlaga tega referata je pomenila začetek volilne akcije, ki se je prenesla z aktivov na same množice. V okraju jc bilo II večjih zborovanj, na katerih sta med drugimi govorila tudi tovariša Živko Bernot in Kocjančič. Zbori volivcev so — razen v vodih Med 116 Stranmi teksta 1t.eh primerih _ v ceioti izvr je pe najst slik, ki jih je pri- j genj_ Nekaterih — kot na pripravil France Rakuše. [mer v Brestanici — se je ude- Post scriptum: Knjigi bi mor- ; Težilo tudi 200 in več volivcev, da dodali tudi kaj originalnega I Po podjetjih in kolektivih je bo ...« Vedeti pa moramo tudi to, da je naša država kljub vsem težkočam mnogo prispevala za naše kmetijstvo. Tako je v zadnjih letih v Sloveniji zgrajenih 6 večjih mlekarn, v Ljubljani se gradi večji obrat za proizvodnjo močnih krmil, daje se regres pri nabavi umetnih gnojil in strojev, sredstva za pospeševanje semenske službe, zaščito rastlin, gradijo se tovarne kmetijskih strojev itd. Samo v našem okraju je v povojnih letih investiranih v kmetijstvo več kot 500 milijonov dinarjev. Iz vsega gornjega sledi, da je »teorija o zapostavljanju kmetov« popolnoma, neosnovana in služi samo interesom sovražnih elementov, ki sc ne morejo sprijazniti z današnjim stanjem. deti našo borbo za pravice malih narodov in za njihovo neodvisnost. Vprašanje Trsta moramo gledati s širšega mednarodnega stališča, s stališča interesov matih narodov in boja proti imperializmu...« Ko je govoril o stališču Vatikana do Trsta, je tov. Hribar dejal, da ni dovolj, če razni duhovniki pravijo, da so sinovi našega naroda, ampak naj tudi povedo, kaj mislijo o stališču Vatikana in papeža, ki r»odpira imperialistične težnje Italije. Tu se bo videlo, ati so agenti Vatikana in izdajalci lastnega naroda ali pa so podrejeni Vatikanu samo po cerkveni liniji. Tov. Hribar je govoril tudi o vlogi ljudskega poslanca. Dejal ,ie, da ljudski poslanec ne bo nekak posrednik pri reševanju raznih drobnih proble- Po referatu tov. Mlaliarja se j mov. Tudi niso mogoče v daje razvila živahna diskusija, v i našnji družbi intervencije v kateri so sodelovali člani j starem smislu, ki bi zaščitile Okrajnega odbora SZDL in OK : interese posameznikov ali po-ZKS. Nekateri izmed teh so sameznih občin in okrajev. Po-poudariii, da je velika slabost slancev v predvojnem smislu nekaterih organizacij SZ, ki ne potrebujemo; mi bomo da-so dopustile, da kandidirajo v:nes volili za poslance ljudi, ki teksta iz Valvasorja, pa tudi sindikat organiziral predava- Okrajni zbor proizvajalcev - bodo lahko delati v splošno točka je bila Kostanjevica med pisatelja Cvelbarja, ki je bil do- na Jurčičeve zveze s Kostanjevico in na njegovega Kloštrskega Žolnirja bi kazalo opozoriti. Vito Kremen Še nekaj misli o dramskih skupinah, igrah in igralcih lija o osnutkih novih gospodar- ljudje, ki niso najbolj naklo- i ljudsko korist, skib uredb in vlogi zboro pro- r»jcni naši družbeni ureditvi. V j Ko je tov. Hribar govoril o izvajalcev. Brestanici na primer kandidira davkih, je poudaril, da so so- Politično razpoloženje voliv- človek, ki se je grdo izrazil o . vražni elementi, ki širijo govo-cev sc jc v zadnjih štirih ted- naših partizanih. Ali SZ v Bre- 1 rice o zapostavljanju kmetij-nih zelo dvignilo. Sam sistem slanici ni mogla pojasniti vo-sprejemanja kandidatur je že tivcem, tla taki ljudje ne spa-pozitivno vplival na aktiviza- daw na kandidatno listo? cijo volivcev in lahko trdimo, i diskusiji se je priglasil da je zanimanje naših delovnih , tvdi tov. Janez Hribar, član Zelo me je razveselil članek tovarišice Pepce Juntez o gostovanjih, kvaliteti dramskega dela, igralcih in o jeziku naših podeželskih odrov. Sklenil sem, da še sam nekaj pripomnim k članku, ki obravnava zanimivo snov. Vsak človek si pogostokrat zaželi, da bi se naužil česa lepega ob večerih v dvorani, ob igri. To je želja slehernega delavca, kmeta in inteligenta. Toda marsikdaj je njegova želja neuslišana, marsikdaj pa je razočaran nad igro samo alj pa nad igralci, ki so svoje vloge slabo podali. Res, prva je oblika dela režiserja in igralcev. To ne pride samo od sebe. Dandanes pa je treba res takšne igre, ki zadovolji človeka, igre, ki je smiselna, poučna. Nikakor pa ne smemo v naše programe jemati dela, ki ne odgovarja naši stvarnosti. Drugo poglavje pa so režiser in igralci. Režiser, ki prevzame določeno dramsko delo, ga mora vsestransko proučiti, nato šele izbrati primerne ljudi, ki bodo res, kolikor se da dobro podali zaželen značaj. Seveda, na vasi ne najdemo veliko igralcev, zato pa jo treba vedno stremeti za naraščajem. Mladino je treba uvajati v dramatiko vestno in pravilno. Primerne vloge in dober režiser dvigajo mladega igralca. Na vasi pa je problem tudi oder in kostumi. Vendar se da tudi z majhnimi stroški storiti veliko. Sam sem igral na vasi pod kozolcem in vam rečem, da se človek ravno tako razživi in zaigra kakor na večjem odru. Igra, ki je igrana samo v domačem kraju, domači vasi, pa nima takega namena, kot bj bil potreben. Z igrami, zlasti z do- pa je zopet nekaj drugega. Ne- med temi skupinami pride celo katerim društvom gre predvsem večkrat do ostrih nasprotij. Dru-za dobiček. Zato ne gredo v va- ga drugi ovira napredek, ne pusti si, kjer bi ne »zaslužiti« več, ka- ji do dvorane in podobno. Zakaj kor pa ;e potrebno za povratek tako nezdravo delo? Večkrat pa režijskih stroškov. Če bomo stre- je temu tudi vzrok kulturno-melj za tem, da bi čimveč zaslu- umetniško društvo, ki je vodilno žili, ne bo naša dramatska umet- j v vasi ali v kraju, kajti ono šči-nost žela uspeha in ljudskega ti sebe, svoje igralce, ki igrajo odobravanja. Večji odri pa zopet nočejo na vas. pod kozolec, ker je to zanje preenostavno in pre-siromašno Tudi to ni nikak odziv kulture. »Oder je tribuna slovenskega jezika«, je dejala tov. Junter. Zato je treba dati na odru tudi jezikovno popolnoma obdelano dramatsko delo. Zgodi pa se tudi, da Je oder včasih celo mešanica vseh mogočih narečij tistega kraja. To ne velja samo Zg glavne igalce. Se tako majhna vloga mora biti po-dna v pravi književni slovenščini. Zato mora paziti vsak režiser, da so vse vloge tudi jezikovno obdelane. Velika ovira pri kulturno umetniškem delu pa je, kakor pravi tudi tov. Juntezova. sekta- že več let in ne dajo naraščaju prostora, da bi se udejstvoval. Tudi med temi skupinami se pojavlja večkrat finančna plat dela. Mladinska organizacija bi n. pr. rada prišla do denarja, pa sklene, da bo naštudirala igro. Zakaj to? Zakaj bi se ne domenila s kulturno-umetniškim društvom kraja in ga prosila za pomoč v igralcih in vodstvu in bi tako tudi lahko prišla do zaželenega. Mnogo je teh problemov v našem kulturno-prosvefnem delu, zato bi bilo želeti, da bi še drugi pisati O težkočah kulturno-pro-svetnega dela, njihovih nalogah ljudi za volitve zelo veliko. Tudi krivična odločitev zapad-nih sil o prepustitvi Trsta Italiji je pozitivno vplivala na ak-tivizacijo množic, kar se je odrazilo na. številnih demonstrativnih shodih v Krškem, Brežicah, Senovem. Sevnici in drugod. Tu pa tam se pojavljajo tudi negativni vplivi, ki izhajajo bodisi iz neznanja ali jih pa širijo naši zavestni sovražniki. Tako so na nekaterih sestankih in zborih prišle do izraza izrazito Ickaiistične tendence, ki zasledujejo interese posameznih občin, kolektivov ali KZ. Na vaških sestankih so nekateri »zaščitniki kmetov« cesto postavljali vprašanje davkov, ki imajo namen »uničiti kmete« itd, čislo jasno je, da se za takimi parolami skrivajo negativni elementi, ki bi se radi vrinili v našo skupščino. Proti takim pojavom moramo razviti ofenzivno politično borbo. Z argumenti, ki jih ima- CK ZKJ. ki se je tudi udeležil razširjene seje Okrajnega odbora SZDL. On jc med drugim poudaril, da ne smemo aktiva kriviti zaradi parol, ki jih razširjajo naši razredni sovražniki. Moramo se zavedati, da take parole, razširjajo ljudje s kapitalističnimi pozicijami, ki se ne morejo sprijazniti z današnjo stvarnostjo. Lahko pa krivimo aktiv, če se proti takim ljudem ne bori če sc z njimi ne spopade in jih ne razkrinka pred množicami. K" ie govoril o Trstu, je tov. Hribar dejal: »V tržaškem vprašanju ne smemo videti samo Trsta; v njem moramo vi- siva.. Naša država je nudila kmetijstvu vse, kar je bilo do sedaj v njeni moči S tem ni rečeno, da je kmetijstvo dobilo vse tisto, kar potrebuje. Moramo pa se zavedati tudi dejstva, da smo vršili kapitalno izgradnjo in utrjevali našo obrambo. To dvoje je pogoj za našo neodvisnost in če ne bi bilo tega, bi so danes težko zoperstavljali imperialističnim nakanam Italije. Po govoru tov. Hribarja se je razvila živahna diskusija. Člani Okrajnega odbora SZDL so sklenili, da se bodo organizirati sestanki po vaseh, na katerih bodo govoriti kandidati. Sklenili so tudi. da bodo posvetili večjo pažnjo volitvam v Okrajni zbor proizvajalcev, ki so neposredno pred nami. -n c. in nepravilnostih. Skupno si bo- , mo pomagali z nasveti in skup- mo- dov°!j na razpolago, lahko no izboljšali svoje delo. Našemu delovnemu človeku moramo dati primerno duševno štvo. Takih primerov najdemo j izživljanje, zlasti na vasi v igrah, mnogo. V nekem kraju imata j Dati pa mu moramo stvari, ki.so kar dve organizaciji svojo igrat-j zdrave. Ne smemo pa pozabiti sko skupino in režiserja. Zakaj bi ; mladine. Tudi moramo nuditi de-se ti dve skupini ne združili v lo, ki bo zanjo, delo. ki bo mlačno družino in popolno skupnost, dino vgajalo in dvigalo k smo-ki bi lahko res dobro delata? A trom socialističnega človeka. , v kali razbijemo take zlonamerne parole. Vzemimo samo en stavek iz govora tov. Tita, ki ga ,ic govoril na veiikem shodu v Vojvodini; ».-.Nismo dali za kmetijstvo malo zaradi tega, do, bi ga z namenom zapostavljali. ampak zaradi tega, ker smo največji de! razpoložljivih' sredstev morati dati za industrializacijo in za obram- 1% ar od ni jezik za vsak narod, mednarodni za zvezo med niimi Ati ni to socialistična parola? Da. To je parola pomožnega brimi, je treba iti drugam, v so- mednarodnega jezika — espe-sednjo vas. v sosednji kraj. Tu ranta. Nedavno se je vršil sve- ti potrebah m obratnem gledališču »Namen umetnikov je bij od tov. Na takem odru je težko kaj nekdaj, je ter ostane, da naturi kvalitetnega prirediti, in če že tako rekoč ogledalo drži: kaže prirejamo, težko kvalitetno iz-čednosti nje prave črto, sramoti vesti. Brežice pa bodo poslej ponje pravo obličje, stoletju in litično, sodno in gospodarsko telesu časa odtis njega prave središče, zakaj bi ne bile tudi podolje.« Tako pravi Hamlet, kulturno? tako je zapisal Cankar na čelo Kaj je potrebno, da bomo lahko svojih Hlapcev, in tako trdim jaz, prišli do uresničitve zadnje poko pišem te vrstice o potrebah stavke? Treba je predvsem adap-po okrajnem gledališču v našem tirati oder v dvorani doma Armt-okraju. _ je. Treba ga je elektrificirati, Mislim, da nič nemogočega ne opremiti garderobo in podobno zahtevam, če vam povem, da jn ga na ta način usposobiti za drugod že imajo te stvari, da le(jn0 delo. In še nekaj: na tem imajo v Novem mestu poleg Do- odm je treba dati prednost gle- lenjskega lista tudi Dolenjsko prosveto. Okrajna gledališča so neko kulturno ■ jedro, ki je poleg okrajnega političnega in ^ gospodarskega tudi potrebno. Še več! Mi smo na ozemlju, ki je dokaj oddaljeno od večjih kulturnih centrov. Krško je daleč od Ljubljane, mnogo bolj oddaljeno kot Postojna ali pa Kranj. Jesenice, Novo mesto itd. In vendar pri nas doslej še nimamo seriozne ustanove te vrste. Nujno je potrebno, da začnemo razmišljati tudi o teh stvareh in se oprijeti dališču! Ko bomo imeli vse to zagotovljeno, bo treba po okraju poiskati resnično nadarjene ljudi, ki bodo na tem odru nastopali. Ta predlog nj nemogoč, če pomislimo, da te ljudi z veliko lahkoto zaposlimo na sedežu okraja, ostali čas pa bodo posvečali izključno gledališču. Predlog je stvaren in mislim, da mu ni kaj reči. Ko bomo imeli oder in ljudi, je stvar takoj lahka. Izdelati bo treba pameten program in začeti čisto konkretnih načrtov. Naš s študijem. Pa ne samo to. Treba okraj je dokaj obsežen. Brežice, | bo omogočiti vsaj v prvi fazi kamor se bo okraj preselil, so I gostovanja raznih gledaliških vsestranski center, toda kulturni družin in jim dati na razpolago ne, vsaj v taki meri ne, kot bi to bilo potrebno. Poglejmo, kako je s temi stvarmi. vse, da bodo svojo igro čim lepše izvedli. Ce bomo imeli nad delom naših družin neki pregled, V Brežicah imamo dve kino- bo kaj lahko vabiti in skrbeti za dvorani, a niti ena ni sposobna j pestrost sporeda bodočega okraj-za gledališče. Ce bi prišla v po- nega gledališča, štev katera od teh dveh, bi bila j o teh svareh ni bilo dobro raz-to dvorana v domu Armije. Tam . misliti zlasti v vrstah prosvetnih gledališču niso kaj prida na- , delavcev, saj je udejstvovanje klon jeni, vsaj doslej je bilo ta- j v gledališču eno izmed najlep-ko. Oder je skrajno zanemarjen ših vej našega izvenšolskega de-in nima niti osnovnih rekvizi- la. Pepca Juntez tovni kongres tega preprostega jezika v Zagrebu, kjer so delegati iz raznih dežel sprejeli sklepe o njegovem širjenju. Esperanto je jezik, ki ni last nobenega naroda, toda znajo ga sto tisoči ljudi po širnem svetu. 2e sedaj je z znanjem esperanta zajamčena možnost sporazumevanja najsi bo v katerem koli delu sveta. Kateri razlogi nas navajajo k širjenju tega mednarodnega jezika? Društveni razvoj 19. veka je postavil na dnevni red vprašanje mednarodnega jezika, ali še ■ ne v tako čisti obliki, kakor ga danes postavlja državno-knpitalistični, da ne govorimo o socialističnem razvoju. Razen prej priznanih mednarodnih jezikov dobiva in zahteva mednarodno enakopravnost vse večje število jezikov velikih narodov. Vidi se. da gre razvoj v tej smeri, da noben jezik ne bo mogel nadvladati drugega in na kulturnem ali nekulturen način postati resnično mednarodni jezik. Pa tudi nobena močna kapitalistična država noče priznati nobenega drugega jezika za mednarodnega. Zato moramo iskali izhoda v nekem nevtralnem jeziku, ker nobena socialistična država noče evoi jezik vsiliti drusim narodom, pa tudi noče dovoliti, da ji ga drugi vsiljujejo. Esperanto ima tudi svojo veliko življenje, to je: njegova enostavna in do največje mere sproščena gramatika, brez vsakršnih izvzetkov, velika možnost tvorjenja besed z znanjem nekaj sufiksov in prefiksov itd. Skratka, ta jezik je pristopen širokim slojem delovnega ljudstva. ker se ga lahko nauče v kratkem času brez posebnega poznavanja domače ali kake tuje slovnice. Izkoristimo dolge jesenske in zimske večere za učenje tako koristnega jezika! Z znanjem esperhnta se bomo lahko sporazumevali z ljudmi raznih narodnosti. Nacia Liugvo por čin nacio, internocia por intemacio, Štuklje Slavko. * PODJETJE »TRUDBENIK« PREVZELO GRADBENA DELA V AL-GHABU Sirijska vlada je pred kratkim razpisala licitacijo za izvedbo obsežnih gradbenih del v dolini Al-Gilab. V šestih letih bo treba izvršiti razna dela v skupni vrednosti 30 milijonov dolarjev. Glavna dela so: izsušitev doline Al-Ghab, s čimer bo Sirija pridobila 42.000 ha plodne zemlje, izkop raznih kanalov v dolžini 240 km in 560 km sekundarnih kanalov, izgraditev 170 raznih zgradb, izgradnja cest, izgradnja dveh velikih jezov, v katera bodo vzidali nad 1,600.000 kub. metrov materi- „Brežiška vrata" in izkopavanja okoli njih Kot srno že poročali, se pri ] moža naleteli na skeletne grobo-Douovi odkopava eno najstarej- j ve; odkopali so jih okoli tride-si žganih ilirskih grobišč v Slo- 1 set, a jim niso posvečali nikake veniji. Izkopavanja vodi za Po- j pažnje. Do sedaj sta bila odko-savski muzej v Brežicah z gmot- j pana dva grobova: otroški brez no pomočjo OLO Krško dr. Sta- j pridevkov in ženski, v katerem 1 e. France. Raziskovanja pa sc so našli dva zelo dobro ohranje-vrše tudi v okolici Dobove, kjer na uhana belobrdskega tipa. so pred kratkim pričeli z poiz- Izkopavanja se nadaljujejo in kusnimi kopanji ugotavljati ar- pričakovati je, da bodo Sela v heoioške objekte. Pretekli teden bližnji bodočnosti postala precej je bil za arheologe posebno srečen, kajti odkrili so novo ilirsko žgano grobišče, kar pa je še boij pomembno, prvo staroslovensko grobišče v Krškem okraju. Razen tega so v Selah na sledu tudi antičnim' objektom; ugotovili so ostanke nekih obsežnih stavb, ki so verjetno služile privatnim namenom. Posebno zanimiva je najdba neke vrste marmornatega podstavka s tremi prepletajočimi se delfini. V Selah se družijo na prostoru le nekaj 100 kvm. kar tri kulturne periode; stara ilirska, ki spada v čas okoli 1000 do 350 let pred našim štetjem, antična, za katero čas še ni natančno ugotovljen in staroslovenska iz 9. do 11. stoletja po našem štetju. Druženje dveh alj treh kulturnih skupin na istem mestu kaže na to, da so bila Sela v teku preteklosti precej pomemben kraj, čeprav so danes le manjhna, skoraj nepomembna vasica. Prazgodovinske in antične najdbe raziskovalcev niso toliko pomembno arheološko najdišče, katerega problematika bo vsekakor v tesni zvezi s tako imenovanimi »Brežiškimi vrati«, ki so dala mnogim krajem v okolici svojevrsten pomen v preteklosti. D. V. GOSPODARSKE zanim inosti V Srbiji so z razširitvijo vse zmogljivosti v premogovnikih v primerjavi s predvojnimi dvakratno povečali. Razen tega so začel; obratovati dnevni kopi v premogovniku Kolubara, katerih zmogljivost bo znašala v začetku kakih 2,200.000 ton letno. Proučujejo tudi možnost, da bi odprli dnevne kope v rudniku Kosovo z letno zmogljivostjo 3 milijone ton. Lani so v Srbiji v primerjavi s predlanskim letom nakopali 1,4-krat več rjavega premoga (leta 1939 so ga nakopali 768.000 ton, lani pa 1,058.000). Lignita so presenetile kakor starosloven- j nakopali več ko trikrat toliko-ske. Južno oziroma jugovzhodno j Količina rjavega premoga na .j i,« z.------>= c-.. prebivalca se je povečala od 118 na 153, lignita pa od 254 na 276 kilogramov, od črtp Črnomelj—Sv. Križ pri Litiji—Vače—Laška vas pri Celju—Ptuj, do danes nismo poznali v Sloveniji nobenih staroslovenskih najdišč. Pomen te staroslovenske najdbe pa je tudi v ker zoodnvinarii preovde- IZVOZ ELEKTRIČNE ENER-GLJE IZ SLOVENIJE V prvih osmih mesecih leto.š- ten „v. ------------- . - . vajo srednjeveško naselitev šele njega leta jc bilo iz Siovcmje zelo pozno, saj jo stavljaj.J v izvoženih v tujino 36 milijonov neposredno zvezo r nemško ko- kilovatnih ur električne ener-. _ , „ . , . Ionizacijo v 13. stoletju, s to gije. Ta energija je bna proiz- ala; prestavitev železniške pro- nnir1hri na ip dokazano dt so vedena v glavnem v dravskih ge Tnpoh-Alep v dolžini 2 km, ! staroslovenci tod prebivali že v ! hidroccntralah. Največji izvoz P°večan-iet ’mos-js.. m in 11. stoletju. “ " ....... r S ne ^ * * V I v Selški gramoznici so ž.e pred StiTitd ^ adnja VeCJCga na' minulo vojno pri kopanju gra- Na licitaciji je nudilo najboljše pogoje gradbeno podjetje »Trudbenik« iz Beograda. Pogodba za izvedbo prvega dela, in sicer reguliranje reke Oronto v. - dolžini 5 km v vrednosti 1,200.000 dolarjev, je že sestavljena. Gradbišče je bilo uradno odprto 29. sept. 1953. Vsa mehanizacija, ki jo bo podjetje pripeljalo na gradbišče iz Jugoslavije, je že pripravljena. POVEČAN IZVOZ IZ SLOVENIJE V septembru je bil dosežen rekordni izvoz iz Slovenije. Skupno so izvozili v tujino raznih izdelkov v vrednosti 915 milijonov dinarjev, to je za 222 milijonov dinarjev več kot v avgustu. V primeru z lanskim septembrom se ie najbolj povečal izvoz v Turčijo. Septembra leta Kakor vse kaže. bo po izvedbi i 1952 smo izvozili blana v vred-regulacije reke Oronto podjetje ; nosti 28 milijonov dinarjev in »Trudbenik« dobilo pogodbo tu- ! septembra letos v vrednosti 256 di vseh ostalih del. i milijonov dinarjev. je bil v Avstrijo. Lansko leto smo izvozili 54 milijonov kilovatnih ur. trbiška proga ELEKTRIFICIRANA Na progi Beljak—Podklc'tcr —Trbiž so uvedli te dni električni železniški promet, že poprej pa je bila elektrificirana tudi proga iz Trbiža v Italijo. Do sedaj so elektrificirali v Avstriji 22 odstotkov vsega železniškega omrežja, prihodnje leto r-a nameravajo pričeti poleg drugega tudi z elektrifikacijo proge Beljak—Celovec in Beljak—Pcdrožica. Stroški električnega pogona so mnego nižji kakor stroški parnega pogona. iUMj !i dela v škrata Krško 194 Volitve so neposredno pred nami. Prav je, da se ob tej priložnosti tudi v našem okraju ozremo na prehojeno pot in premagane težave, da vsaj bežno in približno poizkušamo podati obračun dosedanjega dela in kaj še stoji pred nami. Če hočemo pravilno oceniti naše delo v okraju, je brezpogojno in nujno upoštevati ter imeti stalno pred očmi, posebno cementa, 37.716 kg betonskega žel., 31.907 kg raznih žičnikov in 10.415 kub. metrov tesanega in rezanega lesa. Največje uspehe smo imeli v pogledu obnove v letih od 1945 do 1947, saj je bilo skupaj obnovljenih 4131 stanovanjskih in gospodarskih zgradb. V teku obnove pa so se dogajale tudi nekatere napake in slabosti; mana naši vasi, da so bili glavni j ter'ial so namreč dobili tudi ne-napori vsega delovnega ljudstva i kateri, ki niso bili tako poškodo-Jugoslavije usmerjeni v kapital- I vanL nekateri pa tudi popolno-no graditev industrializacije in \ ma neupravičeno, elektrifikacije dežele, kot temelj-j Pomoč države v našem okraju nega kamna edine realne osnove I približno ocenjujemo na 232 mi-naše lepše bodočnosti. Z druge j Ujonov dinarjev današnje vred-stra.ni pa smo vložili mnogo na- ■ nosti. Zaradi množičnega dela in porov in sredstev za graditev i naporov prebivalstva je vrednost naše armade — temelja naše ne- j obnove do sedaj zelo velika Ka-odvisnosti. Dejstva govore, da : ču-na se približno na 1.160,000.000 smo ob razumevanju in naporih j din v današnji vrednosti, ali 4,5-delovnih ljudi v gornjih dveh j krat več od vložene pomoči dr-vprašanjih dosegli velike in. ; žave. otipljive rezultate. To so rezul- j Število poslopij, ki še niso oblati kljub velikim težavam. Če,, j novljena, ni znano; v glavnem naštejemo le glavna težave so j pa so ti domovi last oškodovan- ! cev. ki iz različnih razlogov niso bili po osvoboditvi doma. Potrebno je izvršili popis in zago- to: povojna porušenost, blokada in izdaja Informbiroja, povojna sušna leta in še posebno zadnje, kar je bistveno vplivalo na naše težave in izdatke. Če to upoštevamo, je jasno, da ni bilo možno zadostiti vsem tistim mnogim lokalnim potrebam, ki jih vsak dan čutijo ljudje tudi v našem okraju. Vendar je bilo tudi pri nas marsikaj storjenega, tako s pomočjo države, predvsem pa z ustvarjalnostjo ljudi, saj jo naša demokratična oblast omogoča in pospešuje. Kot povsod smo tudi v našem okraju morali najprej pričeti z obnovo, kajti mnogi od naših toviti pomoč. Preko Socialistične zveze je bilo za nainujneiše vit- j mere (Planina! dano 2,000.000 j dinarjev. j INDUSTRIJA Naša industrija je bila po 1 : osvoboditvi v zelo slabem stanju zaradi vojnih dogodkov. Tako te i bil na primer rudnik Šentjanž za-I lit, rudnik Senovo zaradi preko-j mernega izkoriščanja v slabem j stanju itd. V smislu okrajnega j in zveznega petletnega načrta se j je pričelo s smotrnimi tnvesticl-j jami za obnovo in povečanje ob- » XV) -) — ^ ... • | vuuu vv lil jlUVCb UI|C Utr ljudi so se vrnili po osvoboditvi ; stoječih izgracjn{0 novih ka- iz pregnanstva v prazne, in porušene domove. OBNOVA Na območju okraja Krško je bilo po razpoložljivih statistikah popolnoma porušenih 969 stanovanjskih stavb, porušenih 1677 gospodarskih poslopij, delno porušenih 1854 stanovanjskih stavb in 2549 gospodarskih poslopij. Skupno 7149 zgradb. Za potrebe zgoraj omenjenih porušenih domov in gospodarskih poslopij so prejeli poškodovanci po nizkih cenah velike količine gradbenega materiala. Na- j cijam~je tudi“pov*ečaia“pro7Ž-vedh bomo le nekaj glavnih ste- vodnja đ r£en v ToHvand vilk, ki kažejo obsežnost te po- j celuloz6i kar pa ^ Qa ,at.lm m0v1, ! znatnega izboljšanja kvalitete in pTe" j je finančni efekt obraten od Ro-1 ličinskega. 5,020.661 kosov zidakov, 3,219.971 j Nekaj podatkov o gibanju kosov strešnikov, 1,731.800 kg proizvodnje: pacitet. V letih od 1947 do 1932 je bilo v industrijska podjetia skupno investiranih 626,006.000 dinarjev. Popolnoma na novo je bila zgrajena predvsem po zaslugi tamkajšnjih delavcev Tovarna pohištva v Brežicah. Dalje imamo popolnoma novo podjetje Agroservis v Brežicah itd. Poleg zgoraj navedenih investicij je bilo v vsakem podjetju investiranih precej finančnih sredstev, ki se posamezno ne dajo razčleniti. V skladu z vloženimi investi- Sktrpno 'so poškodovanci jeli po nizkih cenah: so kmetovalci prejeli 25 vagonov žita za ozimno setev v letu 1945 itd. V skladu z našim principom: »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, je bil izveden zakon o agrarni reformi in razdeljene je bilo v našem okraju 10.328 ha zemlje, last veleposestev, bank, nekmetov itd. Mali delovni kmetje so se opomogli od izkoriščanja. Trenutno se dela še na izvajanju zakona o zemljiškem maksimumu, ki odpravlja še razne preostale oblike izkoriščanja na vasi. V našem okraju bo zajel 159 posestnikov, kri imajo več kot 10 ha obdelovalne zemlje. S tem se ustvarjajo novi, pravičnejši odnosi na naši vasi. POLJEDELSTVO Struktura zemljiške posesti v krškem okraju je dokaj ugodna in daje možnost za nadaljnji razvoj Struktura je takale: 38,2 odst njiv, 33 odst. travnikov, 19,1 odst. pašnikov, 7,3 odst. vinogradov, 1.3 odst. sadovnjakov in 1,1 odst ostalo. Gornja struktura je zelo ugodna za povečanje pridelovanja krmnih rastlin na njivah in rentabilnih vrtnin. Pridelki na t ha so sedaj dokaj nizki, pa vendar so se od leta 1945 dvignili. 1945 1953 pšenica koruza ječmen seno vino 6 g 12 q 6 q 22 q 20 hi (zaradi 10 q 16 q 9,9 q 27 q 8 hi pozebe). Proizvodnja Enota mere rjavi premog ton sobno pohištvo garnitur čokolada . ton likerji hi strojila Pt 1950 1952 1951 321.600 336.800 343.320 100 115 250 9,1 58,9 115 '! 166 118 370 1156 1317 1510 ! Proizvodnja gornjih artiklov i in prispevek v družbene sklade se je stalno večala kljub zmanj- ! posameznih panog gospodarstva j šanju števila zaposlenih, kar je v našem okraju, bomo videli, rezultat povečane mehanizacije, kako važno vlogo ima industrija. Če primerjamo narodni dohodek Panoga • 1 M O iti u 5 Iš ■a -a O i 1 . 5 % | 1 i i i i- 0 1 a o a 2 M O o, f- 5 o Število zaposlenih ICO 12,37 70,52 5,06 3,62 3,89 4,54 Narodni dohodek 100 42,76 40,18 4,57 4,57 1,94 0,77 4,80 Akumulacija in skladi 100 68,75 14,47 5,09 5,33 1.77 0.75 3.84 (Podatki iz družbenega plana Vzporedno z graditvijo naših OLO Krško iz leta 1953). Perspektive industrije v našem okraju: Industrijska proizvodnja ima v krškem okraju še dosti možnosti za svoj napredek. Ze v tem letu so stavljene v obrat nove kapacitete (Jugotanin Sevnica — nitro atomizer, Rudnik Globo- | ko — nov odkopni rov, Rudnik : Senovo "■— nova električna železnica s postajo Brestanica), v ; prihodnjih letih pa pridejo do j izraza investicije za novo tovar- ; no rotacijskega papirja na Vid- dili tudi 2 večji stanovanjski naselji. in sicer pri tovarni rotacijskega papirja Videm v današnji vrednosti 144,128.000 dinarjev (kar je všteto v investicijah v letu 1953). in pri rudniku Senovo v današnji vrednosti 200 milijonov 906.000 din. Skupaj torej znaša približna I 'današnja vrednost investicij, vlo- j Ženih za industrijo v letih 1947 j do 1953 2 milijard; 323 milijonov ' din, (všteta je tudi amortizacija, i ki ostane podjetjem). V gornji vsoti niso všteta sredstva, ki jih —u. Kapitalni remont Kopitarne i je vj0žil okraj iz svojih sredstev, levnica, ki se je že pričel, raz- j in sicer 0roizvodnji navezani na uvoz ;urovin. Tako se v okviru no-'ega gospodarskega sistema in iredvsem delavskega samo-ipravljanja zrcalijo, napori naših tolektivov za ureditev svojih jodjetij, s čimer si odpirajo na-laljnje perspektive. V letu 1953 pa bo v našem tkraju investirano v nove industrijske kapacitete in za vzdrževanje obstoječih 1,507.000 din. i4ed temi investicijami zavzema lajvečji delež proizvodnja mo-lerne tovarne rotacijskega pa-riria, ki znese samo letos 1 mi- , ijon 300.000 din, skupaj pa so Dredvidene do končne izgradnje; povprečno 3 milijarde dinarjev. Spričo žeto goste naseljenosti v "naših kmečkih predelih in s tem viška delovnih moči, ki se bo nujno še povečala z mehanizacijo' kmetijstva, bomo morali v bodoče misliti na ustanavljanje novih, čeprav manjših podjetij v skladu z našo surovinsko osnovo, da bi ljudi zaposlili in s tem dvigali naš dohodek.. Pri tem nai nokažejo vso iniciativo naše občine, STANJE IN PERSPEKTIVE kmetijstva Naše kmetijstvo se je znašlo po osvoboditvi v zelo težkem položaju. Večina izseljenega prebivalstva se je vrnila domov in našla razpadajoča gospodarstva; živine je bilo malo. nrav tako strojev in orodja, zato le bila takojšnja pomoč države nujna. 65 traktorjev je preoralo okrog 5000 ha zemlje, brezplačno Nizke hektarske donose je možno dvigniti: 1. Z boljšimi agrotehničnimi merami. 2. Z večjo in pravilno uporabo umetnih gnojil; ta znaša v krškem okraju 9,5 kg na 1 ha (v LRS 73 kg), v evropskih državah 500 do 600 kg. 3. S povečanjem strojnega parka in traktorjev, ki jih pred vojno v območju okraja ni bilo; danes jih imamo že 28. Primerjava obdelovanja s traktorjem nam daje sledečo sliko: Pri nas na 1307 ha obdelovalne zemlje na 1 traktor. V LRS 800 ha obdelovalne zemlje na 1 traktor. V FLRJ 1128 ha obdelovalne zemlje na 1 traktoi. V naprednih evropskih državah 174 ha obdelovalne zemlje na 1 traktor. Desetletni plan predvideva 3-kratno povečanje strojnega parka. 4. Z zmanjšanjem razdrobljenosti kmečkih gospodarstev v OLO Krško pride na 1 gospodarstvo 2,8 ha obdelovalne zemlje. V LRS pride na 1 gospodarstvo 3,5 ha obdelovalne zemlje. V FLRJ pride na 1 gospodarstvo 4,2 ha obdelovalne zemlje. 5. Z znižanjem delovnih dni za 1 ha obdelovalne zemlje, ki znaša pri nas 89. medtem ko v naprednih državah porabijo le 10 do 15 odst. te delovne sile. 6. S splošno uporabo selekcio-namih in priznanih semen. Sedaj znaša ta količina le 16 vagonov žit in 20 do 25 vagonov krompirja. 7 Z melioracijo zemljišč (sedaj delujeta 2 vodni skupnosti), ki lih je urediti okrog 10.000 ha. 8 Z gradnjo gnojišč in uporabo kvalitetnega hlevskega gnoja. ŽIVINOREJA Stanje živinoreje se je po- vojni naglo boljšalo. 1945 1953 govedo 15.481 23.627 konji 3.333 2.788 prašiči 13.807 23.559 To stanje se je naglo dvignilo tudi zaradi nakupa živine v letih 194.5—1947, skupno 2400 govedi, 2550 prašičev, 145 plemenskih bikov in 90 plemenskih merjascev. Za to je bilo danih kreditov v višini 26,330.912 dinarjev. Dvig mlečnosti je porastel od 900 na 1200 litrov. 10-letni perspektivni načrt predvideva dvig mlečnosti za 25 odst. in dvig prirastka za 30 odst. Danes odpade na 100 ha kmetijstva površine: V OLO Krško 50 glav govedi, LRS 48,4, FLRJ 34. Avstriji 56 in v Danski 98,5. V bodočih desetih letih bomo dvignili živinorejo tudi številčno in kvalitetno: Z dobrimi plemenjaki, z razširitvijo sivorjave pasme govedi, z izvajanjem selekcije po KZ, z izboljšanjem prehrane naše živine (povečanje proizvodnje krmnih rastlin in gradnjo silosov) in z veterinarsko zaščitnimi merami, ki naj zmanjšujejo škodo do minimuma. Tako je na primer billo cepljeno proti svinjski rdečici 3921 prašičev, kar znaša 12 milijonov škode. Zaradi jalovosti ni bilo pregledov. (1945). V letu 1953 je bilo cepljenih proti svinjski rdečici 23.840 prašičev, škoda je znašala 0,3 milijona. Zaradi jalovosti je bilo pregledanih 21.300 glav (v 1. 1952 6500 glav) in zmanjšana jalovost govedi od 45 odst. na 25 odst. Tuberkuliniziranih je bilo 5173 glav, od teh je 25 odst. pozitivno reagiralo. Veterinarski posegi so pokazali tako lepe uspehe. VINOGRADNIŠTVO Vinogradov imamo 3344 ha. Ena tretjina teh je popolnoma izčrpana. Povprečni pridelek vina znaša: V OLO Krško 25 hi, LRS 17, FLRJ 19, Francija 120 do 300, Luksenburg 60 in Nemčija 40 hi na 1 ha. Toda zaradi načina vzgoje trte in slabe mehanizacije stane našega vinogradnika liter vina 36 din, če bi pa imel nasade po novem načinu in mehanizirane, pa 3 din. Obstoječe trsnice v Kostanjevici, Malkovcih, Pišecah in na Bizeljskem proizvajajo sedaj skupno 150.000 kom cepljenk. V prihodnjih letih se bo proizvodnja povečala na 1,300.000 ccj> ljenk, tako da bomo lahko obnavljali 200 ha vinogradov letno. Zato bodo na razpolago tudi potrebni krediti. Nekaj vzornih vinogradov je že napravljenih v Gadovi peči, Pišecah in Srom-Ijah. Povečanje v trsničarskih obratih se je že pričelo. SADJARSTVO Zaradi okužbe po ameriškem I kaparju stalno nazaduje, kar pri-1 čajo tudi podatki o stanju sadnega drevja. 1945 1953 jablane 253.802 151.690 hruške 35.799 36.959 sBve 130.840 77.736 Zaradi tega škodljivca imamo v OLO za 40,000.000 din zmanjšan narodni bruto dohodek. Letno je posekanih zaradi tega tudi 10.000 sadnih dreves. Zaradi okužbe se je zmanjšala tudi rodnost za eno tretjino. Sadovnjake obnavljamo v Leskovcu, Sevnici, Pišecah, Globo- ^"Drevesničarski obrati v Pišecah, Globokem, Leskovcu bodo povečali proizvodnjo na 190 000 dreves letno, tako da bo možno obnoviti letno 200 ha. V sadjarstvu in vinogradništvu je bilo do sedaj investiranih 18,565.767 din, proizvodnja na bo porastla od prejšnjih 5.000. 000 din vrednosti na 36 milijonov din. Za obnovo in pomoč vinogradniku in sadjarju deluje pri OLO Terenska postaja za obnovo vinogradov in sadovnjakov, ki rajonizira m >7£e!ujC načrte ter daje vsa potrebna navodila. ZADRUŽNIŠTVO Kmetijske zadruge danes že v znatni meri pospešujejo kmetijstvo. 20 živinorejskih odsekov v našem okraju, ki prav dobro delujejo in imajo vidne uspehe, je odbralo nad 1000 rodovniških krav in ustanovilo po vsem okratu plemenilne krožke. Po-samezne kmetijske zadruge imajo svoje plemenilne postaje z več prvovrstnimi plemenjaki. Drevesničarska in trsničarska proizvodnja je pretežno v zadružnih rokah. Vinarske m kmetijske zadruge so glavni iniciatorji za obnovo vinogradov in sadovnjakov ter v tem pogledu vrše pionirsko delo. Obnova se torej vrši po KZ, ki imajo v svojih strojnih postajah ' 90, kar je pa odvisno od vremenskih razmer. 1 Ameriški kapar se širi z mladimi gibljivimi ličinkami (zato je nevarnost od spomladi do jeseni), prenaša jih veter, žuželke, tudi mi sami z okuženim sadjem, cepiči in sadikami. Pozimi se kapar ne širi. Ameriškega kaparja je težko popolnoma zatreti, ker napada vse vrste sadnega drevja, še glog, kosmulje, topole, vrbe, Mpe, španski bezeg itd. Lahko ga pa držimo v šahu — da nam ne bo škodil. O tem bo govor v prihodnji številki lista. (Nadaljevanje sledi) IZ BREŽIC V Brežicah je v neposredni bližini tržnice postavil Ivan Gah svinjak, kljub temu da nru je bilo to že lansko leto zabranjeno od strani občinskega ljudskega odbora. Svinjak stoji pri vbodu telovadnice trgovske Sola to prav bi MLo, da bi si ga ogledala sanitarna inšpekcija. Tudi lastnik hiše, v kateri Gah stanuje, mu brez uspeha prepoveduje kuhati svinjsko hrano v mali Izbici, kjer stanuje s svojo petčlansko družino. Upamo, da bodo merodajni faktorji storili potrebno. Z nasveti vseh množičnih organizacij bo naša miadina preorala m izboljšala svo a polja FABJANČIČ MILAN: ž g.e&£aška ekipm v UHttalni Makedaniii (Nadaljevanje in konec) Ob nedeljah tudi v Makedoniji počivajo. Vsa kmečka dekleta oblečejo nove narodne noše z dolgimi, širokimi belimi krili in rdečim predpasnikom. Na glavah pa imajo bele rute. Proti večeru se navadno zbere kmečka mladina, pa tudi starejši ljudje. Takrat se najbolj vidi, da tudi ljudje iz teh siromašnih kolib niso brez kulture. Makedonci imajo mnogo smisla za glasbo in ritem. Imajo svojstvene glasbene instrumente, po večini domačega dela in mnogo narodnih pesmi in plesov. V njih je zajeta zgodovina tega malega naroda, k; mu je bila šele med narodnoosvobodilno vojno dejansko priznana nacionalnost. Vendar pa velik del Makedoncev še vedno živi v rob-s-tvu. To velja predvsem za Pirinske Makedonce, ki jih bolgarski šovinisti smatrajo za Bolgare. Precejšen del Makedoncev pa živi tudi v egejski Makedoniji, ki pripada Grčiji. Najpopular- nejši makedonski inštrument, ki sem ga povsod videl, imenujejo Makedonci gajde. To je meh iz kože jagnjeta s cevčico za polnjenje z zrakom in dvema piščalkama. Na eni Strani se igra melodija, druga pa konstantno igra isti ton in velja kot »spremljava«. Kaval le lesena piščalka, dolga trideset do. štirideset centimetrov. Zurla je večja lesena piščalka, podobna klarinetu. Zur-le so zelo popularne in jih v narodnem orkestru vedno spremlja boben, ki ga Makedonci imenujejo tapanj. Duduk ali šupel-ka je slična flavti in se nanjo igra s strani. Seveda n; tukaj mesto za izčrpnejše naštevanje vseh elementov makedonskega orkestra. S tem se bavijo dolga leta posebni strokovnjaki. Eden najlepših makedonskih narodnih plesov je »Teškoto«. To je simbolični ples, ki predstavlja borbo makedonskega naroda za življenje in slovo »pečalbarjev« t- j. izseljencev, ki zapuščajo rodno zemljo, da bi svojim dru- žinam z zaslužkom v tujini zagotovili kruli. »Coček« je priljubljen solo ples. Plesalec pleše na vzvišanem mestu, okrog njega pa se zbere družba, ki spremlja ples s petjem in ploskanjem. Tudi narodne pesmi Makedonci želo goje in so nekatere od njih po svojih lepih motivih in bogatem izrazu znane po vsej Jugoslaviji in še preko njenih meja. Makedonski jezik je po izrazoslovju blizu srbskemu, po gramatiki pa tudi bolgarskemu. Zanimivo je, da v makedonski \ gramatik; sklanjatev ne obstoji-Besede imajo dve obliki: ednin-sko in množinsko. Naša naloga v Makedoniji je bila rešena in končana. Bili smo zadovoljni, da smo lahko napravili tem siromašnim krajem svojo uslugo, sami pa smo prišli do novih, dragocenih izkušenj, ki bodo bogato oplodile naše nadaljnje delo. Marsikdo se večkrat vpraša, ati obstaja v občini Videm-Krško mladinska organizacija. Obstaja. Samo vprašanje je, kaj deda, ati ima mladina redne sestanke, kakšni so ti sestanki, kako skrbi organizacija za vključevanje neorganizirane mladine? O delu mladine se lahko prepričamo, če mi sami z njo delujemo, či ji pomagamo z nasveti, skratka, da se zanimamo zanjo. Kako boš ocenil delo mladine, če pa nisi nikoli šel na njihovo prireditev, predavanje ali tizkul-turoo tekmovanje. Na večer pred V. kongresom LMS, ki se je vršil 10. X, v Mariboru, je mladina Videm-Krško priredila akademijo, na kateri ;e prikazala plodove svojega dela. 2a; pa se je akademije udeležila le mladina gimnazije, vojaki tukajšnje garnizije in nekaj malega starejših ljudi. Ce hočemo, da bo imela mladina voljo do dela, jo moramo podkrepiti z zanimanjem zanjo. Razumljivo pa je, da tudi v sami organizaciji ni vse v redu. Mnogo je dobrih strani, a še veC slabših. Z vestnim delom in z nasveti vseh množičnih organizacij, bo naša mladina preorala in izboljšala svoja polja in nadaljevala junaške tradicije naše slavne zgodovine v borbi za ena-konravnost, bratstvo in svobodo naših jugoslovanskih narodov. Mladina mora biti prva v boju z nasprotniki naše socialistične graditve, prva pil sprejemanju pravega materialističnega svetovnega nazora. V. kongres LMS Je velikega pomena v zgodovini mladinskega gibanja. Kongres je dal mladini nove in važne naloge ter nove smernice za.bodoče delo. Torej ne stojmo ob strani, ko mladina premaguje težave, se bori za novo življenje, temveč priskočimo ji na pomoč! Zavedati se moramo, da je mladina naša bodočnost. Dolžnost mladine pa je, da začne prva sama z delom. Dela pa naj se loti z vso požrtvovalnostjo in natančnostjo. Naša domovina potrebuje zdrave in močne ljudi, ki jo bodo znali čuvati tn braniti pred vsakim tujim nasiljem. -i- * NOVA VRSTA PENICILINA V ZDA Kakor poročajo, so iznašli v ZDA novo vrsto penicilina, ki je specialno izdelana, da odstrani alergično reakcijo. Novi penicilin, imenovan »Penicilin O«, ne ustvarja senzitivne reakcije, ki jo poznamo pri uporabi standardnega penicilina, , znanega pod imenom »Penici-I lin G« | Vsaka riba smrdi najprej pri glavi V občini Cerklje je od 1704 volivcev včlanjenih v Socialistični zvezi samo 197. Pa ne, da so v tej občini tako slabi ljudje. j Občinski odbor SZ je namreč tisti, ki spi spanje pravičnega. Od j izvolitve je imel samo tri seje, j katerih pa se predsednik tov. j Komotar sploh ni udeležil. Tajnica tov. Vera Marinček se je udeležila samo ene seje opaziti pa je ni bilo na zboru volivcev, ki se je pred kratkim vršil. Po zgledu občinskega odbora Socialistične zveze delajo tudi vaški odbori Od šestih — kolikor jih je na papirju — sta kolikor toliko delavna samo odbora v Zupeči in Račji vasi, ostali pa prav tako spijo spanje pravičnega. V občinskem odboru SZ je delaven edino le blagajnik, ki je prvi ustvaril pregled nad članstvom in ki se trudi, da h! bilo rešeno vprašanje članarine. -nc. Ali mora biti cena mošta povsod enaka? Upravnik KZ v Krškem je nameraval določiti ceno mošta, ki se toči v restavraciji. Po kalkulaciji, ki jo je naredil, bi lahko I točili mošt po 100 din, vendar mu je neki tovariš iz Gostinske zbornice za okraj Krško svetoval, naj bi ga točili po 120 din, ker je pač taka cena tudi v osta-j lih gostilnah. Rečeno — storjeno. V restavraciji so točili mošt po 120 din. Sele, ko so organi tr-i govinske inšpekcije povedali i upravniku, da je konkurenca ne • samo dovoljena, ampak tudi priporočljiva, ;e zniža; ceno mošta nazaj na 100 din. Ta primer resno opominja gostinska podjetja, da se že enkrat otresejo cehovstva v cenah. Našemu delovnemu človeku Je treba nuditi hrano in pijačo čim ceneje In je zločin vsako dogovarjanje in cehovstvo v cenah, ki gre vedno na škodo potrošnikov. -=• * OBSOJANJA VREDNO Na Libni štev. 1 živi premožen kmet po imenu Maks Buršič, ki ga sosedje kratko imenujejo grof. To »vzvišeno« ime 60 nadeli, ker sebe tako spoštuje, da se vika. Pa ne samo to, tovarišev sploh ne pozna. Pravi, da so to svinjske dekle. Stari aktivisti se ga še prav dobro spominjajo iz časov odkupa Kljub temu, da ima dva tovorna avtomobila, motor in 15 ha posestva, so imeli z njim pri odkupu vedno največ težleoč. Pn vsaki oddaji je vse preklel. Tudi pri davkih se je vedno izkazal. Kakšen je bil nekdaj, takšen ah pa še celo slabši je danes. Ob mobilizaciji konj je prišla vrsta tudi nanj. Ko je prinesel kurir poziv, da naj pripelje konje na zborno mesto, ga je spodil. Drugi, niti tretji poziv tri zalegel. Ker je kurir zahteval pismeno izjavo, da konj ne da, mu je zabrusil: »Za tisti šuder se jez ne bom boril!« Zgražanja vredno je, da Se še najde med nami tak človek. Zanimivo je, da je hotel podkupiti ob aretaciji oficirje KOS s pripombo: »Fantje, ne delajte neumnosti, saj vem, da Ste potrebni dobrega črninca«. Končno je le prišel v roke pravice. Zagovarjal se bo pred vojaškim sodiščem. Gotovo ga bo kazen spametovala. Naša tržišča Na tržiščih nudijo največ živine in lesa sadnega drevja (češnja, oreh itd.). Cene lesu: Hlodovina, češnja a b, c od 4500 do 7000 din; hlodovina, javor b do 7000 din; hlodovina, oreh a, b, c od 4900 do 10.000 din; hlodovina, lipa a 5000 do 5500 din; hlodovina, hruška a, b, c od 4500 do 5200 Hin itd. Drva za kurjavo: bukova, celuloza itd. do 1500 din. Cene govedu: Teleta do 120 dinarjev, voli do 100 din. Ostale cene: Suhe gobe od 400 do 650 din za 1 kg; jajca ca 11 din; seno od 7 do 8 din j za 1 kg; zelje od 2.50 do 3.50 din ! za 1 kg; mleko od 14 do 15 din za 1 liter; krompir 8.50 din za 1 kg; jabolka od 18 do 23 din za 1 kg itd. Povpraševanje po živini je predvsem usmerjeno na domače potrebe, vendar nakupovalci premalo pazijo na kvaliteto. Odkupne cene moštu: Maksimalna odkupna cena za mošt je 60 din, sortna vina pa se plačujejo tudi draže. Prodajne cene za mošt: V Krškem prodajajo mošt po 120 din. Najvišja cena je v Breži-jcab. Tamošnja Mestna kavama I m/včl mo 1 *3 R FlBorsgnlsMa akcija v našem otelil dobro poteka V zadnjih desetih dneh je fluorografska akcija po vseh treh ekipah dobro potekala. Udeležba je bila skoraj po vseh občinah zelo dobra in je do-sezala od 97°/o do 1008/o. Le nekatere občine so se za to važno nalogo dokaj slabo pripravile. Čeprav je bil v našem časopisu ter na raznih sestankih dokaj živo obrazložen pomen slikanja pljuč, je bila udeležba v posameznih vaseh dokaj slaba. Vzroki za to so predvsem v slabih organizacijskih pripravah in okvarah pri rentgenskih aparatih, ki so povzročili nekatere motnje. V nekaterih občinah so pozive raznašali zadnji dan, ko se je že akcija pričela, zaradi česar mnogi prebivalci niso prejeli pravočasno poziva, drugod so pozive raznašali povsem neodgovorni ljudje in otroci, tako da nekatere hiše obvestil za slikanje sploh niso prejele. Premalo elastičnosti so pokazali občinski odbori in njihov aparat v primerih, ko se je za čas zaradi okvar prenehalo slikanje, da bi zadržali ali pa ponovno pozvali ljudi na slikanje. Ker imamo pred seboj še skoraj pol okraja, kjer se slikanje še ni vršilo, je še vedno dovolj časa, da občinski odbori. pravočasno izvršijo vse tehnične priprave, da bo akcija 100-odstotno uspela. Na vseh sestankih in sejah, ki se bodo vršile te dni. naj se izkoristi priložnost tudi za obveščanje ljudi, kdaj bo za posamezne vasi slikanje, tako da se ga bodo udeležile tudi osebe, ki j bi morebiti poziva ne prejele. II. ekipa: Občinski ljudski odbor Leskovec: 11. XI. 1953 od 14. do 16. ure 12. XI. 1953 od 8. do 11. ure od 13. do 16. ure 13. XI. 1953 od 8. do 11. ure od 13. do 16. ure 14. XI. 1953 od 8. do 11. ure od 13. do 16. ure 15. XI 1953 od 8. do 10. ure 15. XI. 1953 od 10. do 11. ure od 13. do 14. ure 15. XX. 1953 od 15. do 16. ure 17. XI. 1953 od 8. do 11. ure od 13. do 16. ure Baza Leskovec Baza Leskovec Baza Mrtvice Baza Vel. Podlog Baza Drnovo Baza V. vas Baza Golek Baza Senuše Občinski ljudski odbor Raka: Baza Smlednik Baza Raka Baza Raka Baza Zabukovje Baza Koritno 18. XI. 1953 od 19. XI. 1953 od 20. XI. 1953 od 20. XI. 1953 od 9. do 11. ure 20, XI. 1953 od 13. do 15. ure 8. do 11. ure od 13. do 15. ure 8. do 11. ure od 13. do 16. ure 8. do 9. ure Občinski ljudski odbor Bučka: Baza Bučka 21. XI. 1953 od 8. do 11. ure Baza D. Radulje 21. XI. 1953 od 13. do 16. ure Občinski ljudski odbor V. Trn: Baza V. Trn, Smečec 22. XI. 1953 od 8. do 11. ure od 13. do 16. ure Baza Klace 24.11.1953 od 8. doli. ure III ekipa: Občinski ljudski odbor Zabukovje: Baza Zabukovje 11. XI. 1953 od 8. doli. ure od 13. do 16. ure Občinski ljudski odbor Studenec: Baza Impolca 12. XI. 1953 od 8. do 10. ure Baza Studenec 12. XI. 1953 od 10. do 11. ure od 13 do 16 ure Baza Studenec 13. XI. 1953 od 8. do 11. ure Občinski ljudski odbor Zabukovje: Baza Podvrh 13. XI. 1953 od 13. do 16. ure Občinski ljudski odbor Sevnica: Baza Orešje 14. XI. 1953 od 8. do 9. ure Baza Žabjek 14. XI. 1953 od 9. doli ure Baza Lončarjev dol 15. XI. 1953 od 8. do 11. ure od 13. do 16. ure Občinski ljudski odbor Roštanj: Baza Jelovec 17. XI. 1953 od 8. do 11. ure Občinski ljudski odbor Tržišče: Baza Tržišče 17. XI. 1953 od 13. do 16. ure Baza Pijavica 18. XI. 1953 od 8. do 11. ure Baza Malkovec 18. XI. 1953 od 13 do 16 ure Baza Telle 19. XI. 1953 od 8. do 10. ure pripoveduje... Ta nesrečna kalkulacija mi ne da in ne da miru. Povsod naletiš nanjo, se jeziš, robantiš, a končno ti pa le izprazni žep. Tako sem zadnjič v Brestanici kupil limone, katere nujno po- _____ trebujem za zdravljenje angine . . „ „ pri moji Kunigundici; ona nam- dda\ kot Je potrebno za gostil-reč silno rada. tudi kadar nima mskl \°'kal ln se *ac;na napotna angine, pije limonin čaj, še rajši v . restavracijo Natakarica se* -• - — " mi je približala m vprašala, pa limonado Te limone sem plačal v Brestanici po 430 din kaj želim. Odgovorim ji, da bi rada obedovala ter ji pomolim iz pionirje lil ?Mmm Minila sta že skoraj dva meseca, odkar ste se vrnili s cvetočih poljan, kjer ste na vse mogoče načine preživeli počitnice, v šolske klopi. Zopet si bistrite svoj um, zopet se pridno učite. Nas pa predvsem zanima, kaj dela Vaša pionirska organizacija? Ali ste že izvolili nov štab odreda? Kakšne krožke imate in kaj delate v njih? Kako se pripravljate na 29. november? Ne pozabite, da praznujemo letos 10-letnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ. krasitvi volišč. Napovejte tekmovanje ostalim odredom in nam o vsem tem pišite. Ali ste že govorili, kako bo-, e„ tetos praznovali svoj na j-lepši praznik »Novoletno jelko*’ Pomenite se tudi o tem z vašimi starejšimi tovariši od Pionirskega sveta. Saj nas loči komaj oobrih 7 tednov do prihoda Dedka Mraza. Pišite nam o vsem tem. da bomo vaše dopise objavili, naj-pridne j še pionirske odrede pa bo Okrajni pionirski svet nagradil, zato ne pozabite, da , cena. In končno'vem. če bi kaj Natakarica ku- ! spraševal, da mi bodo zopet s !d? ml 7ovaHladijSkim raČUn°m moj kupon in da jaz ^nima^ kalkulacije ^točno °skalkulirmia g™ ^ cena. Vendar, na žalost moram pp‘-t p.',' Hnli r a Ji™6 ugotoviti, da taka kalkulacij- ^ata da tobe ne to dant na ska cena ni mogoča in je v ži- f,’ . "e 00 a r.s..na vem nasprotju s kalkulacij siri- ikbsd<> “J1 cel? ™ezl?vo mi možnostmi mojega žepa. Na- Priznala. da sem tvoja zaročen- slednji dan sem bil v krškem te™ b°lJ. se ^ ,ona SK11C®T in, ker sem videl v izložbenem H”eklPfdr Judl oknu delikatesne trgovine U- I mone. sem instinktivno stopil tudl v to trgovino in vprašal po ceni ta” f iftđ a n?k.a1^ ne limon. »360 dinarjev kg,« mi Ff’ od dlFgl Jedel na ’ Pravi prodajalka Mislil sem. n gostilniške n!«?'*1" da sem slabo slišni -»ato m mem na gostilniške predpise, slaDO snsa:1 zat0 -10 ampak zdi se mi na le, da tak * sSM Š6v en" Postopek diši in to mogoče celo ne? W J* S° pn hT" smrdi po birokraciji, ki nika- šalV^abfml’ nnaem d°br° kor ni v skladu z odnosi, ki naj sai.« Nato mi ona ronovno od- u.- „j,,*; „„ J govori: »Saj sčm Vam vendar Kminn L Eostilmszcm obratu. povedala, da po 360 dinarjev KuntounrHe Pos.lecl ° kg.« Nasmejal sem se in ji re- FFd*,Co .Potolažiti m ji kel: :Drasa tovarišica vas na dokazati, da nisem jaz kriv, da Volitve v zvezno in republi- spada v delo odr^Ttudi po-ško skupsčmo so pred nami. šiljanje poročil na Okrajni po-Tuai vi lahKo pomagate pri l nirski svet v Krško. Plimirii, D3z»r! §e je to? V mesecu maju je bil za vas, mlade tehnike. Med ostalimi so: pionirji, razpisan natečaj za na- fotografski aparat s filmi mate-tekmovanje pionirjev v rial za sestavo enocevnega radij-spoznavanju tehnike. Tekmova- skega aparata, material za razne I »Tphnika°inra'^1San0 ^ ^ Km: krožke’ n- pr- za radijski, foto- nriiatetia, » vi a™ d°bra grafski itd- razne tehnične igra- prijatelja«. Ker je bil ta razpis če, različno orodje in podobno razglasen meseca maja, ste, dra- ^ Raspsred šluarografske akcije I. ekipa: Občinski ljudski odbor Boštanj: Baza Radna Baza Kompolje-Šmarčna Baza Boštanj Baza Log 12. XI. 1953 od 8. do 11. ure 12. XI. 1953 od 13. do 16. ure 13. XI. 1953 od 8. do 11. ure. od 13. do 16. ure 14. XI. 1953 od 8. do II. ure Občinski ljudski odbor Krmelj: Baza Krmelj 14. XI. 1953 od 13. do 16. ure Baza Krmelj 15. XI. 1953 od 8. do 11. ure od 13. do 16. ure Baza St. Janž 17. XI. 1953 od 8. doli. ure od 13. do 16. ure Baza St. Janž 18. XI. 1953 od 8. do 11. ure kel: :Draga tovarišica, vas pa kalkulacija še ni v toliki meri okužila kakor trgovino v Brestanici. kjer prodajajo limone za celih 70 dinarjev draže.« Nasmehne se mi in odgovori: »So pač tam večje potrebe in so kalkulacijo bolj široko zajeli kot pri nas.« Tako. vidite, me je ta nesrečna kalkulacija zopet olajšala za 70 dinarjev V centru Krškega stoji restavracija, ki bi jo lahko nekako postavili kot vzgled poosebljene birokracije. V tej restavraciji sem namreč aboniran in zgodi se večkrat, da me ni na kosilo: razumljivo, da Vselej kosilo odpovem. Zadnjič me je pa prišla obiskat v Krško Kunigundica, a ker sem moral odpotovati na teren in sem • ime! namen vrniti se v poznem ! popoldnevu, sem Kunigundico gi pionirji, gotovo že pozabili, ' Ves ta tehnični aparat je na- : L,p21,cmev,U' sefn Kunigundico zakaj sploh gre. Zato bi vam v menjen prav pionirskim odre- Sfffj-l* ,naf. me ta 5as Počaka v kratkem opisal tekmovalni načrt. dom. Posebna komisija v Ljub- j „J p? ne bi blIa Iač- Tekmovanja se lahko udele- ljani bo po pregledanih poročilih j i ’ « ~lJVCd ,kup<>n za že vsi pionirji, ki so člani pio- , ugotovila, kateri pionirji so bili *est i’ pkpl , ona na" ilirskega odreda. Razdeljeni pa najboljši, in jim v priznanje raz- - •o:|e kosdo’ da bo so v dve skupini, in sicer spa- : delila lepe nagrade. Da pa bi dajo v prvo skupino pionirji do, j tudi v naš okraj prišla kaka na-11 let, v drugo pa nad 11 let. ! grada, je gotovo tudi vaša želja, V poštev pridejo vsi tisti, ki ho- pionirji. Ostati pa ne sme ie pri dijo v nižjo gimnazijo oziroma v i želji, zato hitro na delo. Se en-višje razrede osemletke. j krat! Poprosite svoje tovariše Ker so vaši tovariši učitelji : učitelje za pomoč. Kljub temu seznanjeni s tekmovalnim pro- j da i'e že pozno, se še da zaostalo gramom obeh skupin, se le obr- ' nadomestiti Zaradi boljšega grenite na njih s prošnjo, da vam * gleda, kako boste uspevali na obrazlože tekmovalni program, i tom tekmovanju, pa pošljite na poje kosilo, laže čakala na mojo vrnitev. Okrog 17. ure sem se vrnil v Krško. Ko sem stopil v svojo je doživela to neprijetnost v restavraciji, da pa ne morem odgovarjati za tako ravnanje, ki ga izvrše drugi. Oprostil sem se za trenutek, odhitel v delikatesno trgovino ter nakupil sira in salame in še nekatere druge priboljške, s katerimi sem Kundigundico potolažil. Pozdravlja Vas Pepce. Kino Brežice 8. novembra premiera ameriškega filma: »13. pismo« FN 37, v glavnih vlogah Linda Dar-nelL Charl Boyer. 9 do 10. novembra slovenska kinoteka predvaja nemški zabavni film: »Veleturist«, v glavnih vlogah Paul Kemp, Oskar Sirna. 11. do 12. novembra ameriški barvni film: »Pisani spored L«, zabavni in dokumentarni film. 13. do 15. novembra premiera ameriškega kriminalnega filma: »Tajinstvena ulica«, v glavnih vlogah Richard Mon-talban, Sally Forrest, FN 38. Obiskovalce opozarjamo, da se Krško. Ko sem stopil v svoio Obiskovalce opozarjamo, cta se sobo. sem našel Kunigundico j vrše predstave dnevno ob 19. uri, vso objokano, upadlih lic sko- ob nedeljah pa oh 15., 17. in ki je zelo zanimiv. Pa ne le toj gotovo vam bodo nudili tudi priložnost. da se boste tekmovanja lahko tudj vsi udeležili. Vsekakor pa je treba omeniti posebne značke, katere bodo prejeli vsi udeleženci tekmovanja in na- Okrajnj odbor ljudske tehnike poročilo, ki na, osega delo od začetka do 15. septembra in zaključna poročila, v katerih naj bodo vsi podatki o delu in poteku tekmovanja od začetka do 15. decembra Poročila naj bodo » vz* icAujv;vauja ui 11(1- *“• _ -------- ---, grade. Prejeli jih ne bodo poša- ■ dostavljena do 20. novembra mezniki, ampak cel odred. Seve- j oziroma 20 decembra z oznako da ne vsi, temveč le najboljši, j »Tehnika in pionir« na zgoraj na-Nagrade so zelo praktične za ' x-edeni naslov. 19. uri. raj v brezupnem stanju. Prestrašil sem se ln jo vprašal, kaj se je vendar zgodilo. Jezno mi odgovori: »V tvoje dobre namene sem vedno potihoma dvo- 7. do 8. novembra amer. barvni mila, a da bi me "tako potegnil, film: »Smoky«. Kino Sevnica kakor si me danes s kuponom za kosilo, tega pa ne bi od tebe nikdar pričakovala. Razmišljam o tem, ali sploh ima še smisel, da se vežem na tebe in najraje bi prekinila ljubezensko razmerje.« Na mojo zahtevo, naj mi vendar pove. kaj se je zgo- . dilo, so se naenkrat odprle vse i V okraju žatvomice njenega besednega Ibra v Lu>:L zaklada in začela je: »Točno • V okraju Trbovlje: opoldne sem se sfrizirala, ure- vembra v Radečah. SEJMI V okraju Krško: 10. novembra v Krmelj-Šentjanžu; 11. novembra na Bučki; 12. novembra v Cerkljah. V okraju Klanjec: 11. novem- Dobrica Cosič: DALEČ JE SONCE... Spominjal se je Bojane in bilo ga je sram tistega razgovora o smrti in usahli trti 2i-vičev. Samo če ne bo nje zadela nesreča ... Strah zanjo je bil edini strah, ki ga je "tedaj občutil. Toda vse to je trajalo samo štiri dni. Ko so Pavletove akcije odkrile navzočnost njegove čete onstran Morave, so Nemci sprevideli, da je na Jastreb-cu ostal samo del partizanov, in sicer najbrž manjši del. Zato so vrgli vse sile na Učovo četo, odločeni, da jo popolnoma uničijo. Celo \'0jska. ki je bila v posadkah po vaseh in je držala zasede in onemogočala partizanom, da bi se oskrbovali s hrano, j.e krenila v planino, da bi jo sistematično preiskovala. Pobegle kmete, ki so jih našli po Jastrebcu v pečinah in votlinah, so na mestu ubijali. Bolgari in Ijotičevci so jih obešali na gole bukve in veje. V planini se je začel pogon kakor na volkove. Partizane so nagnali v neki konec planine in jim niso niti za hip dovolili, da bi si oddahnili Preganjanje ni prenehalo niti ponoči. Partizani so pretrpel: dva poraza drugega za drugim ter nik? pustili za seboj nekaj mrtvih in Strah je zlomil skoraj vše ranjenih, ki jih niso mogli nositi ljudi. Četa se je naglo, nena-s sabo. četa je prestrašena be- doma, kakor zdrav človek, raz-gala sem in tja po planini. Uča j bolela za neozdravljivo bolezni mogel več obvladovati polo- nijo in umirala, zavedajoč se žaja in določati četi smeri. Kakor hitro so se prebili skozi eno sovražno verigo, se izmotali iz enega obroča, so že padali v drugega. Hodili sb v krogu, v vseh smereh, skriti v gostem iglastem gozdu sokolo-viške soteske, kamor jih je vrgel sovražnik, in jih tam obkolil. Neko noč so prenočili pod bukvami, na katerih so bili obešeni mrtvi partizani in pobiti ranjenci; noč je bila temačna in jih niso videli. Sele proti jutru je nekdo opazil obešene in zmrznjene ljudi na bukvah. Grozljivo je kriknil in začel bežati. Partizani so pogledali navzgor in od groze ©ledeneli. Uča je takoj zapovedal premik in četa je naglo zavila dalje skozi gozd. Za njimi so ostali stegnjeni zmrznjeni ljudje z glavami, ki so jim visele na stran. Četa se je zavlekla v goščavo, vsa skrušena od strahote in otopela od aoetega pričakovanja sovraž- svoje bolezni in nemoči; umirala tiho, počasne smrti, ki ima v njej bolnik dovolj časa da razmišlja o sebi in življenju, da toži in obupava. Po treh dneh preganjanja, zadevanja na zasede in porazov, ki so jo drobili in tajali, se ni več mogla niti upala podnevi gibati. Navadno se je ob svitu zavlekla v kakšno goščavje ali pečino in po ves dan kinkala od lakote, mraza, utrujenosti. Prostovoljce in najzanesljivejše ljudi je Uča v trojkah skupine oddaljile le za nekaj sto metrov od čete, prečkale tam, kolikor je bilo potrebno, da bi opravile važno nalogo, in se vrnile prepričujoč ostale, da so zadeli na zasedo, ki je vžgala po njih in jim onemogočila, da bi prišli v vas »Kakšna zaseda, ko ni nič pokalo?« je spraševal Uča. »Kako ni pokalo? Mitraljez je spustil nekaj rafalov na nas. Gotovo niste slišali.« »Ničesar ni bilo slišati! Lažete! In pravite, da ste partizani!« »Nas mar sumiš? Smo mar strahopetci?« »Strahopetci ste! Kaj pa drugega!« V resnici ti ljudje niso bili strahopetci. To je vedel tudi Uča, a mu je prav zaradi tega čedalje bolj zmanjkovalo moči, ko ni videl načina, kako bi jim dvignil moralo. Uča je razumeval vzrok: smrt od lakote se je pošiljal, da bi se privlekli do Hudem zdela lažja smrt; pri-vasi po hrano V zadnjih dveh ! ba-ia počasneje, neopazno, člo-treh dneh so kmetje popolnoma vpk „dHe živi; po nagonu se izginili s planine in se je oskrbovanje s hrano čezmerno otež- odloča zanjo. Iz dneva v dan je cesta čedalje boli stradala, lniilip en dol—io!I »n Kili __—__■ wvaujC a njemu uijz-merno oiez- ~ .......... uuti oticmaid, kočilo. Trojke so se prebijale j H udje 50 slabeli in bili vse manj do vasi, prihajale do hiš, ki so ! sposobni za boj in hojo. Uča bile pogosto polne sovražnih I ’e moral strogo ukazovati, celo vojakov, ter se plazile v hleve ! Sr°ziti’ kadar je pošiljal v vas in staje in čakale, da bi prišel hrano. mimo kdo iz hiše. Domači so I »Ne goni mene! S?m pojdi!« jim skrivaj prinašali kruha in mu je nekdo zabrusil, še kakšnih drugih jedi ter jih ! »Ka—a—aaj' Z menoj boš ta-rotili, naj čimprej odidejo Do- ko!« se je zadrl Uča in roka gajalo se je, da so se takšne mu je segla po revolverju. Ko se je malo pomiril, se je »Mislimo,« jih je nekaj hkrati Uča od sramu odstranil od ljudi odgovorilo. in se zamislil nad seboj kakor Uča je šel s pogledom od človek ki gleda nad vodnjakom borca do borca, ki so v dveh svoj obraz. Kako?... Zakaj gubeh >n s posinelimi obrazi tako nenadoma. . Propad. S ravnodušno obupani sedeli in kom naj se bori? V zadnjih j drgetali v snegu nekaj dneh se je četa zmanj- »Dobro! Pripravite se za od-šala na triindvajset mož. Par- ! hod,« je Uča nekaj kasneje ti j ca ni razen njega in Vuksana strogo doda), ko se je bil odlo- nobenega več. Prejšnjo noč so trije dezertirali. Kako je vse prišlo tako nenadoma?. . Da bi jih z revolverjem priganjal k nalogam? Revno in neverjetno! Strah je oropal duše in iz-pil ljudem zavest... Vsaj še enkrat se mora tolči in zmagati, ali pa bo propadel. Mora jih napasti. Sam bo napadel. Naj jih bo tisoč — napadel bo! Morala je padla zato, ker se umikajo. Nič več ne bo tako. Povedal jim bo to. Uča se je vrnil k partizanom, ki so ogorčeno godrnjali nad njegovim ravnanjem. Ko je pristopil, so umolknili. Sedeli so in gledali v Učo. Nekaj trenutkov so govorile samo oči. Nekateri so, kakor bi bili sami krivci, povesili ogled. Učo je minila jeza. »Tovariši, ali bi napadli Nemce? Danes jih moramo potolči,« čil, da bodo šli skozi gozd in presenetili kakšno manjšo sovražno skupino. Vedel je, da se mora ta bitka končati z zmago. Če ne, bo šlo vse po starem. Poldne je že minilo. Uča se je nameraval previdno približati in v mraku napasti. Sovražnik se po navadi pomika po slemenih in globelih. Potem se bodo ponoči lahko umaknili brez nevarnosti, da bi jih preganjali. ali pa se bodo prebili dalje. Poslal je naprej notna Ho in počasi odpeljal četo. Nisa dolgo hodili; slišati je bilo hrup in klice Bolgarov. Uča se je ustavil. Hosta je bila gosta: sovražnika ni bilo videti. Patrulja se je vrnila in povedala, da v strelce razporejeni Bolgari preiskujejo gozd in se pomikajo naravnost proti njim. »Dobro, da so Bolgari!... V strelce, poiščite si dobro kritie! Kz zamolklim glasom trepeta- j In ne streljajte brez motoga joč spregovoril Uča. ! povelja!« je vznemirjeno uka- Partizani so se ob takšnih zal Uča in stopil naprej, da bi besedah začudeno spogledali in , si ogledal in ocenil sovražni-se snet zazrli v komandanta, i kovo gibanje. Zdelo se mu je, »Moramo.« ! da ie presenečen, a je bil ie »Ali tudi vi tako mislite?« prestrašen.