PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 650 lir - Leto XUI. št. 52 (12.377) Trst, nedelja, 2. marca TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 llnlie) Tlx 460270 GORICA r> —i o !> O O C. X5 O P-i i: i ->• X! f « m x. z x c 2> t_ G G 3> — r g m c i» ~ >2 o z ■—i C— 1 723 O ■o r_ ^ m z. j> j> i-i n Družbene posledice finančnega zakona LUCIJAN VOLK “Ti Nerazumljivi umor v središču švedskega glavm i Miroljubni svet žaluje za Pali švedskim premierom in borcem za mir Finančni zakon za leto 1986, ki ga je poslanska zbornica dokončno odobrila v preteklih dneh po »dolgi in razburkani plovbi«, kot je dejal predsednik vlade Craxi, bo bržkone ostal v spominu kot pravcata »revolucija« socialne države. Gre za bistvene novosti, ki jih je vlada uvedla za strožje nadzorstvo nad javnimi izdatki, oziroma ogromnim državnim primanjkljajem, ki je poglavitni vir inflacije in gospodarskih težav. Bistveni novosti sta uvedba »socialnih pasov« in pa »davek na zdravje«, za kateri se je vlada odločila v hudih sporih ne le z opozicijo in družbenimi silami, ampak tudi s hudimi razhajanji v svoji sredi, ki bi morali pripeljati do »preverjanja« (sedaj ga odlagajo, ker se bojijo, da jih ne pripelje do sprave, ampak nasprotno do krize petstrankarske koalicije in padca Craxijeve vlade). Socialni pasovi določajo najvišje družinske dohodke, ki še dopuščajo oprostitev dodatnih dajatev za zdravstvo in prejem socialnih doklad. Dohodkovne meje so: za družino z enim samim članom 5,06 milijona letno, za 2 člana 8,4 milijona, za 3 člane 10,8, za 4-člansko družino 12,9, za 5 članov 15 milijonov letno. Kot vidimo, gre za skrajno skromne zneske, ki še komaj omogočajo preživljanje, tako da je jasno, da bodo za večino družin pomenili »socialni pasovi« občutno dcuatno o-bremenitev. Davek na zdravje, ki ga določa najbolj sporni člen 31 finančnega zakona, bremeni vse vrste dohodka (tako da ga nekateri nazivajo »minipre-moženjski davek«). To pomeni, da bodo na primer morali odvisni delavci, če presežejo 40 milijonov lir skupnega dohodka (tudi od lastnega stanovanja itd.), plačati dodatno 4-odstot-no dajatev (toda 3,8 odstotka na stroške delodajalca). Neodvisni delavci pa morajo plačati 7,5-odstotni delež od skupnega dohodka do 40 milijonov lir, na dohodek od 40 do 100 milijonov pa 4 odstotke. Poglejmo sedaj podrobneje nove o-bremenitve za vse državljane, katerih dohodki presegajo omenjene »socialne pasove«. Pri zdravstvu je že stopil v veljavo povišek samoprispevka (»ticketa«) za zdravila na 25 odstotkov cene. Oproščeni so še zasvojenci od mamil, handikapiranci, umski bolniki, darovalci krvi in nosečnice. Pri skrbstvu odpade otroška doklada za prvega otroka, če je pa dohodek dvakrat večji od socialnega Pasu, še za vse ostale. Upokojencem bodo obračunavali draginjsko doklado vsakih 6 mesecev (doslej vsake tri) in velja tudi zanje višji »ticket« za zdravila, razen če so starejši od 86 let in njihov letni dohodek ne presega socialnega pasu za več kot 20 odstotkov. Z novim finančnim zakonom so tudi občutno zvišali takse za višje sred-nje šole in za univerzo. Vpisnina, ki je znašala 1.500 lir, naraste na 10.000 hr, taksa za obiskovanje pouka pa •m 25.000 lir. Za univerzo bo vpis-tdna stala 50.000 lir (doslej 24.000), P° prvem letniku 120.000 lir. Za študente, ki ne končajo študija v red-nem roku, bo vpisnina 120.000 lir za Pzvo leto izrednega študija, za četrte pa celo 240.000 lir. Občutno se po-rišajo tudi dajatve za izdajanje diplom (za srednjo šolo na 25.000, za Universo na 150.000 lir). Kot je znano, predvideva finančni zakon tudi odpravo vseh olajšav za ^oznine na železnicah in občutne podražitve (20-odstotne in več) mestnih Prevozov ter nove poviške tarif za javne storitve (telefon in elektrika), fo teh podatkih se zdi torej upravi-cena trditev, da gre zares vsaj za Prio fazo rušenja »socialne države«, naj bi državljanom zagotavljala vse nujne javne storitve s prvenstve-!dm kritjem davčnega priliva, po nasuta. da vsi dobivajo enako zaščito, Plačujejo pa po »davčni sposobnosti«, hkrati pa je na dlani ugotovitev, da b°do družbene posledice take izbire heniajhne. STOCKHOLM — Švedsko in ves miroljubni svet je pretresla vest, da je pod streli neznanega atentatorja padel švedski socialdemokratski premier Olof Palme, politik svetovnih razsežnosti, dosleden borec za mir in izrazit nasprotnik blokovske logike delitve sveta ter odločen zagovornik preseganja prepada med razvitim Severom in nerazvitim Jugom. »Kdo nam je ubil našega goloba miru«, s flomastrom napisan stavek na kraju zločina zgovorno priča o šoku, ki ga je doživda Švedska ob uboju svojega najbolj priljubljenega politika, človeka, ki je v svetovnem merilu daleč presegel moč, vpliv in vlogo Švedske. Na križišču med Sveava-genovo in Tunnelgatanovo ulico, kjer je predsi-nočnjim po ogledu filmske predstave Olofa Palmeja čakala smrt, je bil včeraj neustavljiv mimohod ljudi. V Stockholmu in v vsej Švedski je začel splošen lov za atentatorjem, a do sedaj z bolj bornimi rezultati. Dve sumljivi osebi so po priporu morali izpustiti. Žena premiera, Lisbeth Palme, ki je bila v atentatu le lažje ranjena, je preiskovalcem izjavila, da ji je morilec, Id je s strelom iz pištole v hrbet ubil Palmeja znan, a se ne spomni, kdaj ga je že videla. Medtem pa je včeraj v Londonu skupina »Holger Meins« prevzela odgovornost za atentat. Ta skupina je leta 1975 napadla za-hodnonemško veleposlaništvo v Stockholmu, ubila dva nemška diplomata in skušala brez uspeha doseči osvoboditev v ZRN priprtih voditeljev teroristične organizacije »Rote Armee Fraktion«. Švedski preiskovalci so torej v tesnem stiku z zahodno- nemško obveščevalno službo, da bi preverili resničnost tega prevzema odgovornosti za atentat. Med švedskimi politiki pa prevladuje mnenje, da je zločin delo kakega neuravnovešenca. Švedska je bila navsezadnje skoraj imuna pred terorizmom, če izvzamemo umor jugoslovanskega veleposlanika Roloviča, ki so ga ustaši ubili v Stockholmu leta 1971 in že omenjeni napad na zahodnonemško veleposlaništvo. Nič čudnega torej, da je tudi pred-sinočnjim 59-letni Olof Palme z ženo zapustil kinodvorano brez policijskega spremstva, saj je bilo to za švedske razmere do včeraj nekaj povsem običajnega. Švedsko ljudstvo, kralj Karel Gustav XVI. in novi začasni premier bivši podpredsednik Ihgvar Carlsson dobivajo izraze sožalja iz vsega sveta. Spominu na pokojnega premiera so se z enominutnim molkom včeraj oddolžili tudi na 27. kongresu KP SZ. Sožalne brzojavke so poslali vsi državniki sveta, saj je bil Olof Palme enkratna osebnost, neke vrste pragmatični idealist, eden glavnih tvorcev sodobne Švedske, ki je dal neizbrisen pečat naporom za mir v svetu. Zastave na pol droga pred palačo, kjer je v Stockholmu sedež konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ni samo formalen znak spoštovanja, saj se vsi zavedajo, da je človeštvo zgubilo doslednega borca za splošen napredek vsega človeštva. Olof Palme je bil iz meščansko-plemiške rodbine, a postal je socialist ko je kot študent v ZDA videl bedo in bogastvo Amerike, ko je spoznal, da v vzhodnih državah ni svobode za posameznika. V pričakovanem govoru na vsedržavnem kongresu sindikata CGIL v Rimu Craxi optimistično o razvoju gospodarstva manj prepričljivo o vprašanju nezaposlenosti SANDOR TENUE RIM — Pred enim letom-bi ga gotovo izžvižgali, sedaj so ga sprejeli z zmernim ploskanjem in v nekaterih trenutkih celo z glasnim odobravanjem. Bettino Craxi je s svojim enournim posegom dejansko osvojil kongresno publiko CGIL, v marsičem prezrl razhajanja s komunisti in z delem sindikalnega gibanja ter spet potegnil na dan ves optimizem, ki označuje njegov značaj in vso njegovo »politično filozofijo«. Nastopil je kot predsednik vlade in ne kot tajnik PSI ter izkoristil priložnost, da spregovori državi, vsekakor bolj Confindustrii in svojim zaveznikom v vladi, kot sindikalnim delegatom, ki so ga pozi ji vo poslušali. Predsednik vlade je kot izhodišče svojega govora izbral p*remiso, da bo leto 1986 odločilno leto za zmago proti inflaciji in za zajezitev kro- ničnega državnega primanjkljaja, leto torej, v katerem bi morala Italija dokončno stopiti na vlak indu-strializirane Evrope. Priložnost je edinstvena in je ne gre zamuditi, upoštevajoč zelo ugodno mednarodno gospodarsko situacijo, v prvi vrsti padec cene energetskih virov, px>-sebno petroleja. Craxi pričakuje in upa, da bo v tem letu inflacija padla na 5 odstotkov in da bodo državne blagajne zaradi padca cene petroleja prištedile skoraj 15 tisoč milijard lir, kar pa še ne zadostuje za izhod iz krize. Za dosego zastavljenih ciljev se morajo angažirati in jx>truditi vsi brez izjeme, vlada, sindikati in delodajalci. In temu sledi mogoče najzanimivejši del Craxijevega posega. Delavci in upjokojenci so že marsikaj žrtvovali, je pxxlčrtal predsednik, sedaj naj jim sledijo še vsi ostali, začenši s podjetniki, ki se ne more- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Poledica odrezala Trst od Krasa in povzročila mnogo težav voznikom TRST — Petkove večerne snežinke so se ob temperaturi jkkI ničlo in burji naglo spremenile v enolično plast ledu, ki je prekrila ves Kras in vse više ležeče predmestje pa dobršen del Brega in Miljske hribe. Medtem kg je v mestu poledica samo opozarjala pešce, da morajoi na pločnikih mti previdni, je na vzpetinah onemogočila avtomobilski in deloma tudi avtobusni promet, ki se je na Krasu odvijal z zamudami, a bil mestoma tudi ohromljen, tako npr. nekaj časa ni bilo nobenega avtobusa v Salež, Poledica je povzročila nič koliko prometnih nezgod, ki so se po večini končale le z dokajšnjo materialno škodo in ena takšnih nesreč je botrovala dveumemu zaprtju obalne ceste. Gasilci, karabinjerji, prometniki, osebje podjetja ANAS idr. so bili včeraj ves dan pod hudim pritiskom, zaradi ujme veliko ljudi ni bilo v službo in veliko šolarjev v šolo, avtomobilske verige voznikom niso bile v pomoč. Sinoči je vreme kazalo na bolje, vremenoslovci pa nas svarijo pred optimizmom. NA 5. STRANI Namizni tenis: v odločilni tekmi ženske A lige Krasovkam ni uspel podvig Zgodba o Vukovih na TV oddaji TG Tilna« Tragedija Stanka Vuka in njegove žene Danice Tomažič, ki jo je tržaški pisatelj čustveno opisal v svoji zadnji knjigi »Gli sposi di via Rossetti« (Mladoporočenca iz Ul. Rossetti), bo danes odjeknila tudi na prvi i-talijanski televizijski mreži. To-mizza bo namreč gost oddaje »TG TUna« od 13. do 14. ure, med katero bodo predvajali tudi daljši filmski zapis o zgodbi Stanka in Dani, ki ga je pripravil odgovorni deželnega sedeža RAI v Trstu Fulvio Moli-nari. Dekletom Krasa Globtrade sinoči ni uspel podvig. S sinočnjim porazom so po dveletni premoči morala prepustiti naslov državnih prvakinj nepremagljivim dekletom Surgelatija Arena iz Verone, katere so med letošnjim prvenstvom dokazale, da so daleč najmočnejše. Kljub sinočnjemu zasluženemu porazu pa je Krasovo drugo mesto izreden uspeh, saj pred pričetkom prvenstva vsekakor ni bil njihov cilj potrditev državnega naslova, temveč uvrstitev med prvo trojico. Zadnja novica, da je Cergolova zbolela za gripo je bila povsem neutemeljena, saj je sinoči nastopila v najboljši formi. Nekoliko smole so imele kra-sovke pri žrebu, a tudi v nasprotnem primeru je težko verjeti, da bi se srečanje zasukalo v drugačno smer. Krasovke so nastopile v povsem drugačnem položaju, kot v prvem srečanju, ko so bile povsem sproščene. Za vsako ceno so pred lastno publiko hotele zapustiti dober vtis, kar je bistveno pogojevalo njihovo igro. V prvem srečanju sta si stali nasproti Sedmakova in trenutno najboljša igralka v Italiji Giorgia Zampini, ki je tudi zmagala. V obeh srečanjih, kjer je nastopila Bernardičeva, smo bili priča vrhunskemu namiznemu tenisu. Proti Cergolovi je bilo stanje izenačeno do 11 točk. Cergolova je poskusila na vse načine, da bi prišla krasovki do živega, a ni uspela. Najlepša točka vofčera, ki je gledalce spravila na noge, je bila na polovici drugega seta pri stanju 10 proti 10. Verončanka je neusmiljeno napadala, saj drugačnega orožja pro- ti krasovki sinoči ni našla. Bemar-dičeva pa je daleč od mize vse njene napade vračala na mizo in po približno 10 udarcih na vsaki strani se je trud domačinke primemo obrestoval z osvojeno točko, čeprav se je NADALJEVANJE NA 10. STRANI Odbojka: v ženski B ligi Gladek poraz Mebla NA 10. STRANI Košarka: danes v B ligi Jadran v gosteh NA 11. STRANI • Craxi NADALJEVANJE S 1. STRANI jo pritoževati, da je vlada doslej zanemarjala njihove potrebe, kot dokazujejo dobički velikih pod j ati j in velikih družb, med katerimi prednjači Fiat. Določeni podjetniški krogi pa bi hoteli sebi v korist še izkoristiti ugodno mednarodno konjunkturo, pozabiti na investicije in skrbeti samo za dobiček ter vrh tega skleniti še nenaravna zavezništva s tistimi sloji, ki živijo s finančnimi rentami in z državnimi vrednostnimi papirji. Craxi je bil do teh krogov in de ConfIndustrie oster in polemičen, strupene puščice pa je med vrsticami naslovil tudi na »novo ekonom sko desnico», na vse tiste stranke (v prvi vrsti na KD), ki hote ali nehote podpirajo te kroge. V tem delu svojega posega je ministrski predsednik žel ploskanje in odobravanje poslušalcev, medtem ko je bil manj prepričljiv, ko se je preveč površno dotaknil vprašanja nezaposlenosti, zlasti mladih generacij. Očitno je hotel posvetiti vso pozornost specifično gospodarskim vprašanjem m pustiti ob stram politična, kot je v petek dejansko naredil tudi Luciano Lama. Craxi je le bežno omenil polemike in razkole, ki so sledili vladnemu dekretu o dra-ginjski dokladi in ob koncu izrazil željo, da bo italijansko sindikalno gibanje tudi vnaprej ostalo avtonomno od vlade in od strank. Kongres CGIL bi moral šele danes priti v živo fazo, saj je bila doslej vsa pozornost namenjena v petek Lami, včeraj pa predsedniku vlade, kar je nedvomno močno pogojevalo razpravo. Danes zjutraj bosta delegate pozdravila sekretarja CISL in UIL Marini in Benvenuto, zatem pa bo spregovoril Ottaviano Del Turco, namestnik generalnega tajnika in voditelj socialistične komponente v CGIL, ki mu mnogi v vrstah PSI očitajo, da je preveč sledil Lami in s tem zanemarjal svoje somišljenike. Podobne kritike (seveda s strani KPI) je večkrat slišal tudi Lama, ki bo verjetno danes, na željo delegatov, še enkrat spregovoril na kongresu. Prvi dan marca je vsem pošteno zagodel Žled in sneg pestila Ligurijo in domala vso severno Italijo RIM — Vso severno Italijo je včeraj zajelo pravo zimsko neurje z žledom, sneženjem in nizkimi temperaturami, medtem ko je nad Sardinijo ih Sicilijo ter domala ob vseh obalah srednje in južne Italije divjal orkanski jugo, ki je prekinil vse povezave z otočji in prisilil ribiče, da so ostali ob varnih privezih. Že dva dni so si-optične karte dajale slutiti, da se bo nekaj, zgodilo, nihče pa ni mishl, da se bo uresničila najslabša varianta. Italija se je tako znašla na meji med hladnim celinskim zrakom in toplejšimi afriškimi in atlantskimi zračnimi gmotami. To so včeraj najbolj dramatično občutili (na sliki) na svoji koži Geniovežani, saj se je moralo kar 500 zaradi zlomov zateči po zdravniško oskrbo, medtem ko bo kakih 200 še nekaj dni nosilo le blage posledice modric zaradi padcev na poledenelih pločnikih in cestah. Proti večeru je žled zamenjal sneg, da Ligurija ne pomni takega neurja vse od leta 1974. Pomirjenje v Egiptu KAIRO — V Kairu se stanje po uporu v policijskih vrstah počasi normalizira. Včeraj dopoldne so vladni vojaki strli še zadnji odpor upornikov, ki so se zabarikadirali v notranjost vojašnice na področju piramid. Vojaki so zajeli tudi kakih 300 u-pomikov ter jih odvedli v zapore glavnega mesta. Sedaj pa se v vladnih krogih sprašujejo, kdo je ta upor zanetil. Vsi so namreč pripričani, da slednji ni bil spontan, kot so prvotno mislili, temveč da je bil načrtno pripravljen in nato izveden. Edini, ki bi se lahko priključili nabornim policistom, katerim so se nato pridružili brezposelni, so lahko islamski integralisti. Tako vsaj menijo pred-stavnild vlade. Pecchioli (KPI) govoril o Afganistanu LINIJA M. GORBAČOVA TUDI URADNO PRIZNANA Prvi korak Aquinove k narodni spravi Na Filipinih izpustili politične zapornike MOSKVA — Peti dan 27. kongresa KP SZ je potekal v znamenju pravzaprav rutinske razprave, nakar so prisotni delegati obravnavali nov program KP SZ in njen novi statut, ki so ju nato tudi soglasno odobrili. Včeraj so nadalje delegati izglasovali končno resolucijo ob zaključku razprave o pohtičnem poročilu centralnega komiteja, ki ga je v torek prebral partijski voditelj Mihail Gorbačov. V bistvu je bila s tem popolnoma sprejeta linija in politika Gorbačova, ki naj bi popeljala SZ v leto 2000. Kongres bodo danes prekinili, nadaljevali pa ga bodo jutri s poročilom ministrskega predsednika Rižkova o gospodarski programaciji. Včeraj je kongres v imenu KPI pozdravil vodja italijanske komunistične delegacije na kongresu Ugo Pecchioli. V svojem daljšem poročilu je med drugim omenil sovjetsko prisotnost v Afganistanu ter s tem v zvezi dejal, da je »uporaba sile nedopustna pri iskanju pohtičnih rešitev v afganistanski krizi«. Sovjetska tiskovna agencija Tass je daljše poročala o Pecchiolijevem govoru, vendar pa zamolčala tisti odstavek, ki govori o Afganistanu. MANILA — Nova filipinska predsednica Corazon Aquino je včeraj opravila važen korak k uresničevanju narodne sprave, ki je ena važnejših točk njenega predsedniškega programa. Njen glasnik Renč Saguisag je namreč včeraj izjavil, da so spustih iz zaporov vse pohtične jetnike, skupno 441, razen štirih. Ti so predsednik oborožene roke filipinske komunistične partije, organizacije New Peoples Army, Josè Maria Sison in trije gverilci iste organizacije. Glasnik Aquinove ni obrazložil razlogov, zakaj ti štirje ostanejo v zaporu, vendar je dodal, da se lahko novinarji pogovorijo z njimi. Državna komisija, ki odloča o izpustitvah se bo ponovno sestala v torek. Včeraj je v Honoluluju na Havajih bivši diktator Marcos naslovil poslanico svojemu ljudstvu, v kateri ga roti, naj ne »pozabi idealov, po katerih se je država v zadnjih letih zgledovala«. Aquinova je medtem zahtevala, naj Marcos čimprej vrne Filipinom nagrabljeni denar in ljudsko imovino, ki naj bi znašala cele tri milijarde dolarjev. Marcos naj bi celo v Rimu imel veliko palačo, nekaj pa naj bi jih imel še v New Yorku in drugje, da o denarju v švicarskih bankah niti ne govorimo. svetopisem s SPREMNO saS»!Sue,“ I ^ ilustra\o°ev?RÉJEV°DEU^Rw^T^ - In grafikov 19 SfJfot s Ponosom im* ■ ^ ° ^ ^LOVEMšn KNJIGA OBSEGA T "UStraciioh. mezne osebe /2 stc f°S°s JSL'» IRAN' VELIKOSTI 21 o «S So trsTAvA ooREJA :r 1S- Marca mefn'ški tisk. ZNAMENITA LITERARNA DELA Z ILUSTRACIJAMI GUSTAVA DORÉJA, KI JIH BOMO IZDALI V NASLEDNJIH LETIH Gl STAVE DORÈ CERVANTES DON KIHOT GUSTAVE DORÈ PRKJODÌ. BARONA M ti N’ t ' HH A USNA GUSTAVE — PAUL — LOUIS — CHRISTOPHE — DORÈ se je rodil 6. januarja 1832 v slikovitem Stras-bourghu. Kot enajstleten deček je objavil svoji prvi litografiji. Pri trinajstih je še kot dijak gimnazije Karla Velikega v Parizu ob očetovem poroštvu sklenil pogodbo o sodelovanju pri štirinajstdnevniku Journal pour rire (Časopis za smeh), od 1848 dalje je objavljal litografije v La Caricature, pri dvajsetih pa je že postal slaven kot ilustrator znamenitih del svetovne književnosti. Doréjev opus šteje približno tisoč slik, akvarelov, originalnih risb, litografij, bakrorezov in kipov ter skoraj deset tisoč ilustracij v 221 knjižnih delih. Umrl je 23. januarja 1883 v Parizu. CENA PREDNAROČILA OD 15. MARCA JE 42.000 LIR Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA tudi po telefonu 040/732487 V Špetru so predstavili lično knjigo Pravce, ki so se v košu rodile Zakonski osnutek svetovalcev KD za zaščito romske manjšine v FJK in so k nam v knjigi prišle ŠPETER — V slovenskem šolskem centru v Špetru so v petek zvečer uradno in obenem prisrčno predstavili knjigo beneških pravljic: »Pravce iz Benečije«, ali kot se v uvodu same izpostavijo, »pravce, ki so se v košu rodile, v Benečiji živele in k nam v knjigi prišle.« Prišle so pravzaprav po krajšem ovinku, kajti skupno sta jim pot med mlade bralce utrli založbi Borec in Založništvo tržaškega tiska. Lično živorumeno knjižico so natisnili v Kranju, v 6000 izvodih pa je nevsiljivo obogatila knjižni trg otroške literature. »Pravce« 50 zagledale luč sveta že novembra lani, nakar so se sred kratkim spet vrnile v svojo tajinstveno domovino, v Benečijo. Kronika petkovega srečanja je preprosta, a učinkovita, kot se za vsako pravljično knjigo spodobi. O spletu tridesetih pravljic in basni so vsak s svojega strokovnega področja spregovorili kulturni delavki Jole Kamor in Živa Gruden, v imenu tržaške in ljubljanske založbe pa Marko Kravos in Janez Kajzer. Protagonist večera je kljub opravičeni odsotnosti bila Ada Tomase-tig, ki je v desetih letih vestnega zbiranja gradiva pri starih beneških pripovednikih uspela nabrano blago preliti v kratke, a duhovite in vsem dostopne pravljice. Nekaj sta jih ob tej priložnosti prebrali Katja Paljavee in Samantha Feletig. Zgodbice so v narečni obliki in knjižni slovenščini zaživele v svojem najjačjem izraznem posredništvu, v živi pripovedi, ki je otrokom najbližja. Pravce so v tiskani obliki in bodisi v narečnem kot tudi v knjižnem jeziku prišle v roke bralcem že pred nekaj leti, sedaj pa so dobile končno podobo, tako da bodo po njih lahko segli vsi slovenski otroci. Zategadelj sta jih v knjižno slovenščino prestavila Živa Gruden in Marko Kravos, nastopajoče pravljične osebe pa je v kontrastne in zgovorne poteze ujel ilustrator Alessio Petricig. Njegovi osnutki so v povečanem merilu s sten vabili poglede vseh prisotnih. Pravljični svet, v katerem se sukajo osebe in dogodki beneških pravljic, se bralcu kaže v vseh svojih značilnostih. Dogajanje je resda postavljeno v Benečijo, vanj pa se vmešavajo pravljični motivi, ki jih zasledimo tudi v pravljicah drugih narodov. »Pravce« nikakor nočejo biti izvirne za vsako ceno, temveč se slej ko prej podrejajo ugotovitvi, da je pravljični svet kot izraz bujne ljudske domišljije in obenem stvarnega pristopa do resničnosti, skupna osnovna poteza vseh pravljičarjev, kot se dejansko v pravljicah prepoznavajo vsi otroci vseh časov, (jb) TRST — Skupina deželnih svetovalcev KD je te dni deželnemu svetu predložila zakonski osnutek o zaščiti romske manjšine, ki živi v mejah dežele Furlanije - Julijske krajine. Pobuda, katere prvi podpisnik je Luciano Floramo, izhaja iz dejs/tva, da so Cigani,, oziroma Romi, ki živijo v naši deželi že več stoletij, podvrženi raznim družbenim diskriminacijam. Ti »posebneži« predstavljajo za javnost poseben svet, ki pa je običajno vezan na kriminal in vzbuja zato nezaupanje. Tovrstni predsodki pa povzročajo vedno večjo emarginacijo romskega naroda. Tako meni Floramo. Nadalje navaja še nujnost, da se Romom in sorodnim nomadskim skupinam zagotovijo pravice, ki jih uživa vsak svoboden narod in seveda možnosti za enakopravno sožitje, kar pomeni življenjsko, gospodarsko in kulturno avtonomijo. Zakonski osnutek demokrščanskih svetovalcev vsebuje predloge, ki bi nomadom omogočili razne obrtniške dejavnosti, šolsko izobrazbo in možnosti zaposlitve. V torek seja deželnega sveta TRST — V torek se bo ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem redu bo pregled zakonskega osnutka, ki predvideva, da manjšinske liste v občinskih upravah z večinskim sistemom samostojno predlagajo predstavnike, ki se bodo udeležili občnega zbora gorskih skupnosti. Zakonski osnutek so predložili Specogna (KD), Saro (PSI) in Cipriani (PLI). Med drugim bodo deželni svetovalci vzeli v pretres zakonski osnutek o izredni podpori v korist Konzorcija tržaškega raziskovalnega področja in stalne mednarodne konference, ki proučuje možnosti mednarodnega sodelovanja. Gospodarsko pismo iz Slovenije Je nuklearni načrt res blizu? V Jugoslaviji se dobro zavedajo, da je treba gradnjo električnih central pospešiti, kajti, če rii dovolj dežja, začne zdaj električne energije kmalu primanjkovati. Gradnjo mora Jugoslavija pospešiti tudi zato, da bo začela izkoriščati več svojih naravnih zalog energije (premog, vodna energija) in se tako otresti velike energetske odvisnosti od tujine, ki se kaže v dejstvu, da mora Jugoslavija vsako leto uvoziti več kot 10 milijonov ton surove nafte in precej naftnih derivatov. Močno pa se je ukoreninila tudi misel, da bi morali proiz vodnjo električne energije opreti na izkoriščanje nuklearne energije. Zato se je že pred leti — takrat, ko je bila gradnja nuklearne elektrarne v Krškem v polnem teku — pojavil program, ki je najprej predvidel gradnjo 12 nukleark, potem devetih, kasneje pa so energetiki omenjali samo še štiri nuklearke. Ko se je že zdelo, da je prevladalo mnenje, da je bolje začeti graditi elektrarne na vodni pogon in na premog, je javnost presenetilo obvestilo, da je Ju goslavija razpisala mednarodno ponudbo za gradnjo štirih nuklearnih elektrarn v Jugoslaviji. Nekateri so si ta razpis razlagali kot poziv na licitacijo del. Gre pa v resnici za iskanje najboljšega ponudnika, ki bi bil pripravljen graditi nuklearke v Jugoslaviji, če bi se Jugoslavija res odločila za tak atomski energetski program. Res pa je, da ob tem išče tudi najboljšega ponudnika za gradnjo nuklearke v Pre-vlaki, ki je bila načrtovana že prej in za katero je že dokaj trdno odločeno, da jo bosta graditi Slovenija in Hrvaška skupaj, tako kot sta skupaj gradili nuklearko v Krškem. Kolikor vemo, podatki o tem pa so oviti v gosto temo, je do uresničevanja obsežnejšega nuklearnega programa še daleč, če seveda izvzamemo gradnjo jedrsko elektrarne v Prevlaki. S čem lahko podkrepimo takšne mnenje? Priprave na gradnjo nuklearke 'o Prevlaki so lahko dokaj zgovorne. Že pred začetkom gradnje krške nuklearke je bilo namreč dogovorjeno, da bosta Slovenija in Hrvaška, zgradili dve nuklearki. To je bil tudi »pogoj« za začetek prve. Toda pri gradnji prve sta se obe republiki kar precej izčrpali, zato gradnjo rta Hrvaškem °be odlagata. Pravzaprav jo bolj odlaga Slovenija kot Hrvaška. Slovenija za zdaj še lahko pokriva svoje Potrebe po električni energiji s svo- jo proizvodnjo, Hrvaška pa ne, ker so se na Hrvaškem preveč zaleteli z gradnjo elektrarn na mazut, zdaj pa goriva zanje nimajo. Ob tem ima Slovenija še drug program za gradnjo elektrarn (kajti že prav kmalu ji bo elektrike začelo primanjkovati): to so vodne elektrarne ob Savi in Muri. Vendar pa tudi za ta energetski program nima dovolj denarja, zato Slo venija razmišlja, da bi elektrarne zgradili celo s pomočjo ljudskega posojila. Poleg tega pa si skuša dobiti nove dire električne energije v republikah, ki imajo še velike in neizkoriščene rezerve premoga. Čeprav ima Hrvaška kaj malo izbire (njene e-nergetske možnosti so hudo skromne), gradnjo nuklearke tudi nekoliko odlaga: najbrž zaradi finančnih težav, pa tudi javno mnenje ni prav naklonjeno taki gradnji. Kljub vsemu pa pripravljalna dela tečejo in prej omenjenim razpisom naj bi našli najboljšega ponudnika, kajti z ameriškim Westinghausom, ki je gradil na Krškem, očitno niso najbolj zadovoljni. Vse težave, ki nastajajo pri odločanju za gradnjo druge elektrarne, se bodo močno stopnjevale pri odločanju za ostale nuklearke. Če bi Jugoslavija hotela zgraditi še štiri nove jedrske centrale, bi se morala dodatno precej zadolžiti v tujini. Sama namreč za gradnjo nima denarja. Zaradi najetja posojil, posojilnih garancij, obresti m ta posojila in vseh ostalih stroškov bi bile štiri nove jedrske elektrarne drage: predvidevajo namreč, da bi se končna cena štirih elektrarn (vsaka z okoli 1000 MW moči), približala 15 milijardam dolarjev. Predvideno je sicer, da bi ta posojila, ki bi jih najemali sproti, tako kot bi tekla gradnja, gradnja pa bi se zavlekla čez leto 2000, odplačali šele okoli leta 2040. Kljub taki raztegljivosti finančnih bremen je težko pričakovati, da berite »Novi Matajur« bi se kdo ‘v Jugoslaviji upal zadolžiti za tako veliko vsoto, kajti zdajšnje izkušnje s tujimi posojili so preveč bridke. Poleg tega pa je veliko vprašanje, kdaj bo Jugoslavija sploh lahko najela večja tuja posojila, saj pravzaprav ni kreditno sposobna: še vedno ima za 20 milijard dolarjev neplačanih posojil, torej skoraj toliko kot pred petimi leti, in še precej časa jih ne bo mogla vrniti. Zdi se, tako vsaj sklepamo, da skuša Jugoslavija z razpisom za najboljšega ponudnika del zvedeti predvsem, kdo bi bil v Jugoslaviji pripravljen graditi in pod kakšnimi pogoji. Za jugoslovanski nuklearni program je v tujini veliko zanimanja. Toda tudi razpisni pogoji so najbrž hudo zahtevni. Predvidevamo, da bi moral biti bodoči graditelj oz. nosilec kupčije sposoben sam pridobiti večino posojil, poleg tega pa bi moral v gradnjo vključiti veliko število jugoslovanskih podjetij (najbrž več kot v Krškem). To pa so ovire, ki jih bo težko preskočiti. Res je, da je interes jugoslovanskih podjetij za nuklearni program velik, saj bi bila kupčija velika. Toda, takšna kupčija prinaša tudi veliko tehnološko odvisnost od tujine. Te pa se že zdaj, ko imamo šele eno tako elektrarno, skušamo otresti. Ne gre namreč samo za tehnološko, ampak tudi povsem poslovno odvisnost. Za nuklearke bi morala Jugoslavija gorivo kupovati drugod, saj rudnik urana na Žirovskem vrhu še zdaleč ne bo zmogel pokriti potreb. Od koga torej biti tehnološko odvisen? Od Zahoda ali Vzhoda? Ničkaj prijetno vprašanje, predvsem zato ker ima že povsem drugačne, politične razsežnosti. Čedalje pomembnejša zavora za jedrski program pa postaja tudi javno mnenje. Gibanje proti jedrskim elektrarnam še zdaleč nima tolikšnih razsežnost kot v kakšni zahodnoevropski držam. Toda ugovorov je čedalje več. Kako je s to rečjo, se je zelo nazorno pokazalo že ob namigu, kje bi lahko v Jugoslaviji zgradili odlagališča jedrskih odpadkov. V Slovenj gradcu, v bližini katerega je tudi predviden prostor za tako odlagališče, je bilo nasprotovanje silovito. Ali drug primer: veliko je celo nasprotnikov vodnih elektrarn na Muri, pa čeprav gre v tem primeru za, recimo tako, ekološko čiste gradnje. Omenimo še, da gradnji nukleark nasprotuje tudi veliko energetikov, ki dokazujejo, da bi morala Jugoslavija izkoristiti predvsem tiste energetske vire, ki jih ima še neizkoriščene (vodna energija, premog, geotermalna energija...). Vse to dokazuje, da je najbrž do resnejših namer (razen NE Prevlaka) še precej daleč, kljub razpisnim pogojem, ki jih je vlada ponudila tujini, in da bo treba izkati kakšen drugi, nenuklearni program. JOŽE PETROVČIČ a EDI MOBILI KAKOVOST IN PRESTIŽ TRST UL Baiamonti 3 - tel. 820766 UL Di Vittorio 12 - tel. 813301 ekskluzivni zastopnik kuhinj ttSmonzIuzzo Olajšave pri plačilu -------JŠarho JVattritsch --------— ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 76. Istočasno pa sem zbiral, in še zbiram, podatke 0 drugih slovenskih šolah v Gorici. Tako o humanistični gimnaziji, predhodnici današnjega klasičnega iiceja Primož Trubar, ki je bila prva slovenska državna gimnazija v Avstriji nasploh (pred njo je bila '6 ena čisto slovenska gimnazija, nadškofijska v Šent-yidu pri Ljubljani, vendar je bila ta zasebnega zna-^a)a, nadškofijska) in na katero smo Goričani ponosni. Tako o slovenskem učiteljišču, ki se je k nam Preselilo iz Kopra, in ki je bilo prehodnik današnje-?a učiteljišča Simon Gregorčič. Tako o nemških drevnih in zasebnih šolah raznih stopenj, v katerih Se je šolalo veliko slovenskih učencev in dijakov. In Seveda ne smem pozabiti na celotni razvoj povojnega slovenskega šolstva v Gorici, tako osnovnih šol v mestu in na podeželju kot srednjih šol raznih stopenj. Raziskavo o vsem tem mislim nadaljevati in jo pripraviti za objavo. Ravnal pa se bom tudi vnaprej, kot v sedanjem pripovedovanju o zgodovini osnovnih šol, predvsem upoštevajoč arhivske dokumente, saj so ti najboljši porok za točno preučitev naše zgodovinske preteklosti. Seveda se moram ob zaključku tega spisa zahvaliti vsem, ki so mi pomagali pri zbiranju podatkov. Ne bom tu imenoval nikogar, kajti brez dvoma bina tega ali onega pozabil. Zahvaljujem se tistim, ki so mi pred leti dali pobudo za to pisanje. Tistim, ki so mi dajali nasvete, ki so mi marsikaj povedali. Zahvala gre predvsem tistih starejšim osebam, ki so mi prinesle slike svojih prednikov ali njih samih iz otroških let. Vsem tistim, ki so mi razložili marsikaj tega kar ni bilo čisto jasno razvidno iz arhivskih spisov. Povedati pa moram še nekaj. V času objave tega podlista v Primorskem dnevniku sem dobil veliko novih prijateljev. Tako iz Gorice kot iz Trsta, kot tudi z jugoslovanske strani meje, so se oglasili mnogi, nekateri celo taki, ki so slovenske šole obiskovali v Gorici pred prvo svetovno vojno. Povedali so mi še marsikaj novega, kar sem sproti vključeval v pri- poved. Ponudili so mi marsikatero že orumenelo fotografijo. Dali so mi na vpogled marsikateri orumenel dokument. Skratka, pomagali so mi, da je lahko ta povest o stoletnem življenju slovenskega osnovnega šolstva v Gorici bila kar se da najbolj zaokrožena. V trenutku ko je stoletnica naših šol že mimo, v trenutku ko se moramo še bolj kot kdaj potruditi, da bo vsak slovenski otrok obiskoval slovensko šolo, saj je šolska oblast zaradi splošnega padanja rojstev v Gorici že ukinila marsikateri razred in zaprla že kako italijansko šolo, in je učencev tudi v slovenskih osnovnih šolah manj, se moramo vsi zahvaliti prizadevnosti naših prednikov, ki so osnovali naše šole, ki so jih potem vzdrževali in si prizadevali, da so se razvijale, ki so se borili, da bi se ohranile, ki so na skrivaj v času fašistične tiranije učili otroke slovenski jezik, ki so na skrivaj poučevali v času nacistične okupacije, ki so po vojni obnovili in razvijali naše šolstvo. Brez slovenskega šolstva, ki obstoja že sto let, ne bi imeli danes v Gorici še vedno tako trdoživega slovenskega življa. Zaradi tega si moramo vsi še vnaprej prizadevati, da se bo slovenska šola v Gorici razvijala. KONEC V petek se je sestal devinsko-nabrezinski občinski svet Z večino glasov odobren predlog za ureditev staleža uslužbencev Občinski svet o sindikalnem sporu z uslužbenci Dolinska občina si prizadeva rešiti spor ob spoštovanju vloge sindikata in uprave krat ustno opozorila katerega od us-službencev za kakršenkoli prekršek in šele tretjič sprožila disciplinski postopek, ker bi se lahko zgodilo, da bi bil že prvi prekršek dokaj hud. Tudi odbornik Švara, ki po županovih besedah sledi vsem sindikalnim problemom z veliko zavzetostjo, je ugotavljal, da je občinska uprava doslej skupno s sindikati reševala vse odprte probleme in izrazil željo, da bi se tudi ta spor zaključil zadovoljivo; vsi delamo v tem smislu, je še dodal, nekateri pa rade volje vidijo, da se je nekaj zataknilo. Na seji so tudi prebrali zapisnik zadnje seje med predstavniki občine in sindikalnih predstavnikov, ki je bil pred nekaj dnevi; nato so se sestali tudi uslužbenci in pozitivno sprejeli zagotovila odbornika Švare glede rešitve najbolj perečih problemov; poleg tega so sklenili ohraniti pripravno stanje, s tem da so še naprej vzdržijo opravljanja nadurnega dela do konkretnih rešitev odprtih problemov. Razprava je vsekakor pokazala, da si občinska uprava prizadeva rešiti spor, potem ko so sindikati po besedah podžupana Pečenika izbrali demokratično obliko boja za rešitev odprtih vprašanj. Včeraj ponovno srečanje med upravo in sindikati Na sedežu dolinske občine so se včeraj ponovno sestali predstavniki občine in sindikata uslužbencev javnih ustanov, da bi nadaljevali razgovore v zvezi s sporom, ki je nastal med uslužbenci in upravo glede nekaterih odprtih vprašanj. Odbornik Švara, ki je zastopal občinsko upravo, je sestanek ocenil zelo pozitivno in izrazil upanje, da je to ponovno srečanje pri-spevelo k reševanju odprtih vprašanj. Izrazil je tudi upanje, da bi uslužbenci prekinili pripravno stanje in da bi ponovno začeli opravljati nadurno delo. Vsekakor pa se bodo uslužbenci sestali že jutri ob 8. uri da bi preverili rezultate včerajšnjega sestanka, dodati je treba, da je mnenje skupščine suvereno, zaradi česar bomo jutri izvedeli, kako sindikati ocenjujejo včerajšnje pogovore. Ne glede na to so se predstavniki občine in sindikatov že včeraj dogovorili za nadaljnja srečanja, na katerih nadaljevati razpravo o odprtih vprašanjih. Veseloigro pripravila mladinska skupina SKD Tabor »Figole Fagote«-igra o razklanem svetu Na petkovi seji dolinskega občinskega sveta je bila precejšnja pozornost namenjena sindikalnemu sporu, ki še je v zadnjih dneh odprl med občinsko upravo in sindikatom uslužbencev javnih ustanov iz občine. Župan Švab je uvodoma ugotavljal, da ima uprava s sindikalnimi predstavniki občinskih uslužbencev redne in korektne stike ob strogem spoštovanju vloge, ki jo ima tako sindikat kot uprava. Priznal je, da je tak javen nastop občinskih sindikatov presenetil upravo še posebej zato, ker občinska uprava meni, da mora biti vedno in vse dogajanje javno in prozorno; nekaj je torej moralo sprožiti razloge za tako reakcijo. Po županovem mnenju je eden od razlogov neke vrste napadalno-obrambna reakcija na raziskavo občinske uprave v zvezi s površno in nezadovoljivo o-pravljeno službo nekaterih; tako je zaradi površnega neizpolnjevanja službe odpadel pouk (za en dan) v eni šoli v občini. Tako je uvodoma poročal župan Švab, na osnovi njegovih izjav pa se je v nadaljevanju seje razvila širša razprava, ker je predstavnik KD Dro-zina, opirajoč se na vsebino tiskovnega komunikeja sindikalnih predstavnikov zaprosil za nekatera pojasnila. Po njegovih besedah, je bila vsebina omenjenega komunikeja dokaj ostra, v njem pa se poleg tega govori o nespoštovanju obvez s strani občinske uprave. Predstavnik SSk Mahnič pa se je sklical na tiskovno poročilo, ki ga je stranka že izdala glede tega vprašanja in se zato ni želel ponovno spuščati v podrobnosti in v polemike; pri tem pa je izrazil željo, da bi se spor čimprej rešil na zadovoljiv način. Kaj se je torej pravzaprav zgodilo, da je sprožilo tako reakcijo občinskih uslužbencev? Predvsem je podžupan Pečenik ugotavljal, da bi uslužbenci začeli stavko in se ne odpovedali samo nadurnemu delu, če bi bili problemi res tako veliki. Po njegovem pa je šlo le za opozorilo, ki je odražalo nezadovoljstvo za začetek disciplinskega postopka, ki ga je uprava uvedla proti nekaterim uslužbencem. Sicer pa je dodal, kot pozneje pristojni odbornik Švara, da je občinska uprava vedno in sproti reševala vse odprte probleme v zvezi z osebjem in pri tem dodal, da je bila prav dolinska občina med prvimi, ki je uvedla novo delovno pogodbo (na tržaški občini jo na pr. šele sedaj začenjajo uvajati, op. ur.). Sicer pa se je razprava osredotočila prav na vprašanje začetka disciplinskega postopka proti nekaterim uslužbencem. Po mnenju sindikalnih predstavnikov bi namreč občinska uprava morala najprej obvestiti sindikate (in v tem naj bi bilo nespoštovanje ustnih obvez uprave) in šele nato začeti postopek. Župan Švab pa je pri tem dejal, da se občinska u-prava ni čutila sprejeti te obveze, odbornik Švara pa še dodal, da ni mogoče, da bi uprava najprej dva- KD Tabor na Opčinah je zopet razveselilo svoje zvesto občinstvo — tokrat predvsem mlade in najmlajše in jim s svojo skupino mladih igralcev pripravilo maldinsko veselico Leopolda Suhadolca »Figole Fagole«. Da je bilo na premieri lepo in prijetno, smo že pmročali. Sinoči so igro ponovili, danes ob 17. ura si jo bodo ogledali lahko tisti, ki je še niso videli. Avtor opisuje skozi zgodbo o sprtih prebivalcih Figol in Fagol, naš današnji nesmiselno razklani svet, poln sovraštva, mržnje in drugih slabih človeških lastnosti. Skozi smeh in mladini primerno satiro, nas avtor opozarja »kako neumne komedije se gremo«, a tudi v tem smislu igro kon- ča, ker se prebivalci Figol in Fagol na koncu, ko že vse kaže, da bodo le postali prijatelji, da bodo odpravili mejo, ki jih loči, ponovno spro, se med seboj stepejo, tako da ostane vse po starem. Igra bi bila morda le preveč moralistična, preveč poučna, da je niso režija, scena, kostumi, pa tudi podajanje mladih igralcev tako razgibali in popestrili, da je vse potekalo v veselem razpoloženju, čeprav konec ni bil vesel. Šviga - svaga, ki je celo igro mešal in jo želel tudi srečno izpeljati, je moral na koncu žalostno ugotoviti, da se »komedija nadaljuje«. Kako? Tako pač, kot se komedija v resničnem svetu tudi odvija. V petek se. je sestal devinsko - na-brežinski občinski svet. Sklican je bil predvsem zaradi uvedbe davka na občinske storitve TASCO, vendar je ta točka odpadla z dnevnega reda, ker parlament ni pravočasno uzakonil u-streznega odloka predsednika republike, vlada pa je že napovedala, da bo predlagala novega z nekaterimi spremembami. Prav tako je bila odložena razprava o nekaterih drugih točkah na dnevnem redu, ki so povezane z u-vedbo občinskega davka, kot je predvsem proračun za leto 1986. Pred nekaj tedni je deželni nadzorni odbor posredoval devinsko - nabrežinski občinski upravi svoje stališče o varianti splošnega regulacijskega načrta, ki jo je približno pred letom dni odobril občinski svet. Deželna uprava v glavnem sprejema varianto, ima pa nekaj ugovorov glede ustanovitve obrtniške cone pri Nabrežini Kamnolomih, razvoja nekaterih turističnih območij in glede obsega zaščitenih področij. Ker odgovor deželne uprave zahteva globljo preučitev, bo tudi razprava o njem potekala na eni prihodnjih sej Ena izmed osrednjih točk, ki jo je obravnaval devinsko - nabrežinski občinski svet na svoji petkovi seji, je bila ureditev staleža občinskih uslužbencev. Deželni nadzorni odbor je zavrnil predlog, ki ga je o tem vprašanju pred časom odobril občinski svet. Občinski odbor pa je sedaj sporazum- Nastopajoči in vsi, ki so pri igri sodelovali, so se potrudili, da bi vse dobro steklo. No, kot na vseh premierah, je bilo tudi na tej nekaj zastojev, nekaj »lukenj« v spominu nastopajočih, tudi glasba (zelo lepa in spevna) je včasih še odmevala, ko ni bilo na odru že nikogar. Toda vse to bo pač bolje steklo s ponovitvami predstave. Lahko torej rečemo, da smo gledali kar prijetno predstavo, pri kateri so dali seveda vsi svoj delež. Najprej vsi nastopajoči: župan (Danijel Malalan) in županja (Lara Lupine), stražmojster Petelin (Mitja Oz-bič), šviga - svaga (Katerina Citter), Angela Marela (Erika Škerk), Smuk klobuk (David Kralj) ter Nežika (I-rina Čebulec) in Rok (Gregor Peric). Plesne točke je izvedlo deset mla-lih udeleženk ritmične telovadbe, ki ih je lepo pripravila Mira Vovk. Glasba Aleksandra Vodopivca zasluži posebno omembo in tudi pohvataj -'e popestrila in obogatila celotno predstavo, kot so jo popestrile tudi živobarvne scene in kostumi Jasne Merku. Pri predstavi so še sodelovali Savica Malalan, Lili čebulec, Katja Granier in Božica Čuk, ki imajo tudi zaslugo, da je vse dobro steklo. Mladim nastopajočim so člani družna, po premeri, pripravili tudi dobro zakusko, kateri so se kasneje pridružili še drugi. N. L, no s sindikati izdelal nov predlog, ki v glavnem ohranja določila prejšnjega, vnaša pa nekatera razlikovanja med uradniki. Občinski odbor se je vsekakor obvezal, da bodo ta razlikovanja odpravljena s preosnovo občinskih u-radov. Novi predlog je bil odobren z večino glasov. Komunistični svetovalci so se vzdržali prav zaradi uvedbe omenjenih razlikovanj, proti pa je glasoval edinole misovec. Devinsko - nabrežinski svet je nadalje soglasno sprejel dva druga pomembnejša sklepa. Odobril je prošnjo za sprostitev in prodajo stavbe Krajevne zdravstvene enote v Nabrežini, kar bo omogočilo nakup novega poslopja, v katerem se bo umestil bodoči zdravstveni okraj. Poleg tega je bil odobren sklep občinskega odbora, da župan predstavi prošnjo za ustanovitev vzgojno-zapo-slovalnega centra v Sesljanu. Center bi moral biti na razpolago mladim han-dikapirancem iz vseh tržaških okoliških občin in kot prvi v pokrajini nuditi posebne usluge slovenskim uporabnikom. Občinski svet je naposled vzel na znanje imenovanje predstavnikov političnih strank v krajevne svete. Svoje zastopnike so imenovale vse stranke, razen MSI. • Rajonski svet za skedenj in Čarbolo se bo sestal v sredo, 5. marca, ob 20. uri na sedežu v Ul. Roncheto 77. Šolski skrbnik Luigi De Rosa zapušča Trst Tržaški šolski skrbnik prof. Luigi De Rosa bo 10. marca zapustil Trst in odšel na novo delovno zaposlitev v Alessandrio, kamor ga je, na njegovo prošnjo (iz družinskih razlogov) premestilo ministrstvo za šolstvo. V Ales-sandrii bo prof. De Rosa opravljal prav tako funkcijo šolskega skrbnika. Šolski skrbnik je ob skorajšnjem odhodu izdal tiskovno sporočilo, v katerem se zahvaljuje vsem šolskim, političnim, verskim in krajevnim organom, ki so mu bili v dobi njegovega službovanja v Trstu v pomoč. Od 10. marca dalje bo njegovo mesto začasno prevzel sedanji deželni šolski skrbnik Ottaviano Čorbi, ki je bil v šolskem letu 1980/81 že tržaški šolski skrbnik. KD IGO GRUDEN priredi DANES, 2. marca, ob 17. uri v društvenih prostorih gostovanje Gledališča brez tretjega iz Kopra z veseloigro »Agencija za ločitev« Režija: ANDREJ JELAČIN Scena: KLAVDIJ TUTTA Prijetno zimovanje dijakov šole Gruden Petdeset dijakov prvih in drugih razredov nabrežinske nižje srednjc-šole Igo Gruden se je sredi februarja udeležilo zimovanja v Žabnicah. Med enotedenskim zimovanjem (od 9. do 15. februarja) je potekel dijakom čas prijetno: dopoldne so smučah v spremstvu smučarskih učiteljev, popoldne pa so sledili rednemu pouku v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Na pustni torek so s pomočjo ravnatelja Zvonka Legiše in profesorice Vere Ban pripravili nekaj zabavnih prizorčkov. Zadnji dan zim t anja so pa priredili tekmovanje in dobili priznanja. V soboto so se vrnili v Nabre žino veselih obrazov in polni lepih vtisov. Zimovanje je potekalo zelo lepo, za kar se je treba zahvahti predvsem ravnatelju in profesoricam, ki so sledili dijakom na letovanju. Tudi v Šempolaju proslavili praznik slovenske kulture Na pobudo domačega kulturnega društva »Vigred« in celodnevne osnovne šole »Stanko Gruden« so v petek proslavili praznik slovenske kulture tudi v Šempolaju. Prireditev je bila podobno kot lani, (ko so prvič po dolgih letih praznovali Prešernov dan) v prostorih istoimenske osnovne šole. Zbrano občinstvo je z uvodnim nagovorom pozdravila Klarisa Legiša, sledil pa je nastop osnovnošolskih otrok, ki so ped vodstvom Anice Malalan in ob glasbeni spremljavi zapeli več pesmi. Vmes so bile tudi recitacije, takoj zatem pa je bila na sporedu Ogrinčeva veseloigra v domačem narečju »Kje je meja?«, ki so jo predstavili člani mladinskega dramskega odseka kulturnega društva »Igo Gruden« iz Nabrežine. Podobno kot na premierski izvedbi, ki je bila prejšnjo nedeljo, je veseloigra tudi tokrat naletela na dokaj ugoden sprejem; potrdila je, da je zanimanje za tovrstne orbeditve precejšnje, za kar gre v prvi vrsti zasluga seveda igralskemu kadru. I- V. Združenje ANED zahteva naj bi ukrajinskemu zločincu Ivanu Demjanuku sodili tudi v Trstu Vest, da je ukrajinski vojni zločinec Ivan Demjanuk, ki so ga ZDA izročile Izraelu, deloval tudi v Trstu, je globoko odjeknila v tržaški javnosti. Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev ANED je v tej zvezi, izdalo včeraj tiskovno sporočilo, v katerem poudarja, da bi morali Demjanuku soditi tudi v Trstu in sicer za zločine, ki jih je kot član morilske skupine Einsatzkoman-do Reinhard zakrivil v Rižarni, edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji. ANED si želi, da bi preiskava, ki sta jo začela tržaški oddelek Digosa in namestnik državnega tožilca Coas-sin, obrodila sadove in bi se čimprej zaključila. Preiskavi bi moral nato slediti proces, ki naj bi osvetlil vse tiste senc ne plati nacističnega delovanja v Ri žarni, ki niso bile razjasnjene med znanim procesom o Rižarni izpred desetih let. ANED meni, da bi mo rali na morebitnem drugein procesu razkriti tudi široko mrežo kolaboracionistov, na katero so se nacisti naslanjali, da so lahko izvedb svoje zločine. Po mnenju ANED b; moral biti Demjanuk, rabelj iz Treb linke, ki je kriv za pokol tisočen Judov, seznanjen s temi dogajanji, saj se je leta 1945 zatekel v Trst in ostal tu vse do leta 1952, ko se je izselil v Združene države. • V Soščevi hiši na Proseku bo imela danes krajevna sekcija KPI svoj sek-cijski kongres. Uvodno poročilo bo imel Slavoljub Štoka, razpravo pa bo povzel član pokrajinskega tajništva KPI Giorgio Canciani. Začetek kongresa ob 9. uri. • V torek, 4. marca, bodo v dvorani trgovinske zbornice (Ul. San Nicolò 5) predstavili tržaški javnosti smernice četrtega projekta EGS za vključevanje prizadetih oseb v delovno okolje. Začetek ob 17. uri. Delegacija avstrijskih parlamentarcev si je ogledala razstavo o kamnolomih Delegacija avstrijskih parlamentarcev, ki je na obisku v deželi Furlaniji; Julijski krajini, si je včeraj zjutraj ogledala razstavo ob dvatisočletnici nabrežinskih kamnolomov na sedežu Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu. Goste sta sprejela župan devinsko-nabrežinske občine Brezigar ter podžupan Caldi. V kratkem uvodnem pozdravu je župan najprej ilustriral dejavnost nabrežinskih kamnolomov ter posebno {»udaril najvažnejše gospodarsko obdobje ter uporabo nabrežinskega kamna pri gradnji številnih poslopij avtrer ogrskega cesarstva in mesta Dunaj. Nato je podčrtal pomembnost proslav, ki naj bi predstavljale spodbudo za ponovni razvoj sektorja ter izrazil željo, da bi razstavo v prihodnosti predstavili tudi v tujini, še posebno pa na Dunaju. Dodatni predsednik avstrijskega Nationalrat, posl. Gerulf Stix se ie najprej zahvalil za ogled te razstave ter je med drugim izrazil zadovolj; stvo, da je na njej razstavljena tudi fotografija dunajskega parlamenta, ki je bil zgrajen pred 101 letom iz marmorjev vseh območij tedanjega avstro-ogrskega cesarstva. Predsinočnjo sasnezitev sta mraz in burja spremenila v hudo ujmo Zaradi poledice Trst včeraj skoraj odrezan od Krasa Veliko prometnih nezgod, k sreči brez hudih posledic Sneg in led na Trbiški cesti Včerajšnji dan bo ostal pešcem, zlasti pa avtomobilistom dolgo v spominu. Ne sicer v mestu, temveč na okoliških vzpetinah in Krasu, kjer je Po predsinočnjem valčku snežink zaradi padca temperature in burje nastala poledica. Ta je botrovala ne-broju prometnih nezgod, ki so se k sreči končale brez hujših posledic za ljudi, so pa zagotovile avtoličarjem Pa tudi avtomehanikom obilico dela. Po zasnežitvi, ki jo je bilo v zraku čutiti že v petek zjutraj, je bilo o-sebje podjetja ANAS na delu vso včerajšnjo noč, da bi s trošenjem soli omejilo možnost nezgod. Včeraj dopoldne je kazalo na bolje, toda okrog poldneva se je ulil dež, ki je ob temperaturi 2 do 3 stopinj Celzija pod ničlo v višjih predelih ustvaril na cestah nekajcentimetrsko plast ledu: ANAS je znova nastopil in do večera s 6 tovornjaki potrosil 800 stotov soli, ki pa se je že po dveh urah raztopila. Poledica je povzročila hude nevšečnosti na Trbiški cesti (državna 202), kjer je ustavila kakšnih 7 prikoličnih tovornjakov. Enako je bilo po naših vaseh, posebno v klancih, kjer niti pešcu ni in ni šlo navzgor, če na čeveljskih podplatih ni Če povemo po pravici, moramo priznati, da praviloma gledamo na ideje in pobude majhnih, večinoma mladinskih političnih in kulturnih organizacij z dobršno dozo vnaprejšnje skepse. Temu pravilu najbrž zaenkrat ne uidejo niti Nenasilno združenje, Zelena alternativna lista in Prijatelji Zemlje, ki so v okviru svojih pobud proti gradnji termoelektrarn na premog pri Miljah in pri Plominu, v katerih sodelujejo z ekologisti z onkraj meje, včeraj priredili mednarodni posvet v prostorih tržaškega Časnikarskega krožka. Kdor se je posveta udeležil pa so ga najbrž za hip obšle misli, kakršne je nekoč zapisal Sdren Kierkegaard 0 političnih manjšinah: le-te naj bi večkrat bile nosilke najbolj razum-nih predlogov. Nismo tako aristokratsko nastrojeni kot znani danski mislec, zato naj spomnimo tudi na možnost, da manjšinska stališča postanejo v svobodnem soočenju večinska... Predavatelji in razpravljalni so nam-reč na včerajšnjem posvetu naniza- . It'o.š' strojni stavec Roberto Bovo ]e včeraj zadnjič sédel za lynotipe, udi ajnj je napočil čas zaslužene iJž^ojitve. Pri ZTT je bil zaposlen 14 j®** njegov odhod pa sovpada z uved-j.0 none tehnologije, ki mu ne dovo--tnje, da bi svojo strokovnost in izku-!}le posredoval, kot si je želel, mla-močem. imel jeklenih zobkov za led. V stiski so se znašli tako Kraševci kot Brežani in mnogih sploh ni bilo v šolo in na delo, kar velja sicer tudi za zelo številne prebivalce, recimo z Grete in Trstenika ali od Lovca. Zaradi ledene prevleke je bilo treba zapreti za promet med dugim drevored pri Lovcu, Ulico Bonomea in Ul. Damiano Chiesa nad Sv. Ivanom, hude težave pa so bile seveda tudi na Bazoviški cesti, na cesti za Opčine pri univerzi in više, pri Korošcih nad Miljami in tako naprej. Približno dve uri je bila zaprta za promet celo obalna cesta, ki jo je ravno tako pokrila zahrbtna plast ledu in povzročila verižno trčenje, potem ko je zaneslo avtobus, ki povezuje Trst z letališčem v Ronkah. Nesreča se je pripetila blizu odcepa za Grljanski zaliv. Takšnih in podobnih nezgod je bilo včeraj na pretek, tako npr. so nabrežinski karabinjerji morali poseči kar okrog desetkrat. Nič koliko avtomobilov je zaneslo v obcestni zid ali v parkirana vozila. Na Bazoviški cesti nad Lonjerjem je takšna usoda doletela dva avtomobila, nad Sv. Ivanom neko dostavno vozilo (potnika sta v li tako kopico dejstev in argumentov zlasti proti načrtu ENEL za termo-centralo pri Miljah, da bi se moral ob njih zamisliti vsak trezen razum. S svojimi izvajanji je zlasti izstopal dr. Johann Theurl z graške tehniške fakultete, ki je načrtovano tržaško e-lekitramo primerjal s tisto, ki že deluje v Gradcu. Ekologisti so dosegli, da zelo malo onesnažuje okolje, s svojimi odpadnimi vodami pa greje dobršen ded mesta. Zanimivo so posegli tudi beneški univ. prof. Gianni Mo-riani, član vsedržavnega tajništva Prijateljev Zemlje Beniamino Bonar-di, miljski župan Willer Bordon, pa tudi predsednica ekološkega odseka ZSMS iz Kopra Irena Poles in predsednica Zveze društev za varstvo o-kolja Slovenije Jelka Kraiger. (mb) Odprli dve razstavi Sinoči sta se predstavila tržaškemu občinstvu dva znana domača likovna mojstra. V galeriji »Cartesius« Roberto Bovo, po rodu iz Benetk, se je za strojnega stavca izučil pri Gazzettinu, nato je 12 let služboval pri Messaggeru Venetu v Vidmu, nakar je V Krminu prevzel trgovsko tiskamo in jo poimenoval Poligrafiche San Marco v počastitev svojega rodnega kraja. Uvedel je lynotipe in se lotil tudi periodičnega tiska, mea njim starega Matajurja. Toda klišeje in naslove je bilo treba izdelovati pri ZTT in Bovo se je tedaj seznanil z direktorjem naše tiskarne Percom, ki ga je privabil v Trst (novembra 1971). Težave s slovenščino je rešil čisto sam: po eni strani z obiskovanjem večernih jezikovnih tečajev, po drugi pa z iznajdljivostjo, saj si je v abecedno označene strani zvezka zapisoval, kako se naše besede delijo. Njegova resnost in natančnost pri delu sta bili v zgled vsem. Roberto je tudi velik prijatelj Slovencev, katerih zahteve po enakopravnosti trdno podpira. Ravnateljstvo in u-pravni svet ZTT ter vsi mi, ki smo mu ob odhodu v pokoj nazdravili, smo mu od srca hvaležni za velik doprinos k uspehu našega dela. Ledeni kapniki na avtomobilu bolnišnici s prognozo 10 in 60 dni). Poleg za karabinjerje je bilo veliko dela torej tudi za gasilce pa redarje, a tudi za podjetje, ki skrbi za mestno čistočo, saj je še pozno zvečer trosilo sol tudi pri Sv. Jakobu, kjer takrat ni bilo hudega, vendar v predvidevanju, da se vreme še pokvari, kar so v resnici vremenoslovci tudi napovedali. je dala na ogled kakih 25 listov Zora Koren - Škerkova, ki se tokrat predstavlja z barvno grafiko. V galeriji »II Tribbio« pa je razobesil na stene svoja nova dela, izključno a-krile, tržaški mojster Guido Antoni. Obe razstavi, ki sta privabili veliko občinstva, še posebno razstava Zore Koren - škerkove, bosta trajali do srede meseca. (Fre) Odnesli blagajno Tatovi, ki so se v noči med četrtkom in petkom pritihotapili v prostore železarne v Ul. Baiamonti 48 (u-pravlja jo 55-letni Benito Saporito s Stopnišča Bonghi 86), so — potem ko jim je ni uspelo odpreti s silo — odnesli kar celo, dva stota težko kovinsko blagajno. Odpeljali so jo s furgonom železarne, ki je bil tamkaj parkiran. V blagajni je bilo milijon 300 tisoč lir in več čekovnih knjižic. • Sinoči ob 20. uri je zajel paviljon »P« bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu požar. Tržaški gasilci, ki so prispeli na kraj s tromi avtomobili, so bili po polurnem delu kos ognjenim zubljem. Požar je povzročil precej gmotne škode. • Rajonski svet za Kolonjo - škor-kljo se bo sestal v torek, 4. marca, ob 20. uri na sedežu v Ul. Cologna 30. razna obvestila Srenja Boršt priredi v soboto, 15. t. m., izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Odhod iz Boršta ob 6. uri. Prijave sprejema Marjo Zahar, tel. 040/228-481, do nedelje, 9. t. m. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi jutri, 3. marca, ob 20.30 na komemorativni občni zbor v spomin na Jožeta Peterlina ob 10-letnici njegove smrti. Govoril bo Saša Martelanc, pel bo Tržaški mešani zbor pod vodstvom prof. Tomaža Simčiča. žene in dekleta, ki bi rade praznovale mednarodni dan žena 8. marca v Kulturnem domu na Proseku, naj se čimprej vpišejo v tobakarni na Kon-tovelu ali v cvetličarni Nadja na Proseku. Poskrbljeno je za večerjo, kul-turno-zabavni program ter za ples. Od 22. ure dalje se lahko pridružijo tudi moški. Ženski zbor. Dolinčani! Vas zanima zgodovina vasi, v kateri živite? Gotovo vas in tudi vse ostale privlačujejo značilnosti naših krajev! Zato udeležite se predavanj, ki jih organizira KD V. Vodnik vsak petek v društvenih prostorih Avtomobilistom naj velja nasvet, naj ne vozijo, če ni nujno, tembolj, ker na ledu niti snežne verige ne pomagajo, To pa ne pomeni, da zaradi tega ni treba v službo ali v šolo: kako naj si sicer tolmačimo, da iz enega in istega prizadetega kraja enim uspe v središče mesta, drugim pa ne? Pripomniti velja še, da je ujma pošteno zagodla tudi nekaterim našim prosvetnim delavcem, saj je onemogočila izpeljavo napovedanih prireditev, oziroma slednje bistveno okrnila, tako npr. v Gročani. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Franca Straina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin,. SVOJCI Dolina, 2. marca 1986 ZAHVALA Ob izgubi našega očeta in nomota Bertota Ferfolje se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetja in ga pospremili na zadnji poti. SVOJCI Trst, Ferlugi, 2. marca 1986 ZAHVALA Ob izgubi drage Antonije Žerjal vd. Glavina se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Boršt, 2. marca 1986 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ob izgubi našega predragega Klavdija Čoka se zahvaljujemo vsem, ki so nami bili ob strani v teh težkih trenutkih, zdravnikom in bolniškemu osebju, ki mu je skušalo pomagati, vsem tistim, ki so nam izrazili pismeno in ustno sožalje, darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru in zboru V. Mirk, delovnim kolegom, Katjinim sošolcem,, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žena Lučana, hčerka Katja, sestra Nadja in brat Karlo z družinama Trst, 2. marca 1986 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili k večnemu počitku drago Hermo Kočevar vd. Bortolutti Posebna zahvala nabrežinski godbi ter cerkvenemu pevskemu zboru iz Nabrežine. Albert Milanič Nabrežina, 2. marca 1986 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Servola Mihelčiča se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin SVOJCI Boljunec, 2. marca 1986 2. 3. 1982 2. 3. 1986 Ob 4. obletnici smrti Viljema Maverja se ga z ljubeznijo spominjajo žena in otroci Boljunec, 2. marca 1986 Na Opčinah so pločnike ob glavni ulici posuli s soljo Mednarodni posvet o elektrarnah na premog ROBERTO BOVO ODŠEL V ZASLUŽENI POKOJ Dne 28. februarja nas pri 25 letih zapustila Barbara Opeka Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici. Žalostno vest sporočajo: mama Ana, oče Bruno, nonoti, tete, strici, bratranci ter vsi sorodniki. Posebna zahvala prof. Campaniac-ciju, prof. Frezzi, dr. Terpinovi ter osebju patološke klinike. Trst, 2. marca 1986 (Pogrebno podjetje Zimolo) Adijo Barbara Antonio in Demetrio Trst, 2. marca 1986 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zadnji pozdrav Barbari Ivana Žalovanju se pridružujejo družine Kralj, Marc in Foraus Ganjeni ob nenadni izgubi drage Barbare izrekajo globoko sožalje družini in svojcem soletniki: Milenka, Nadja, Marinka, Eva, Teri, Marko, Milan, Igor in Franko. Dne 28. februarja nas je za-I pustila naša predraga Fani Grmek vd. Nadrah Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 12. uri iz kapele evangeličanskega pokopališča. Žalujoči sin Giuliano in drugo sorodstvo Trst, Koper, Lonjer, Dobravlje, 2. marca 1986 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Maria Ostrouške se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Trst, Milje, 2. marca 1986 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa Živica se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Sin Stello in hči Luciana z družinama ter sestra Zorka z možem. Trst, 2. marca 1986 Z A H. V A L A Ob izgubi našega dragega Rada Škabarja se iskreno zahvaljujemo govornikom, organizacijam iz Sežane in Divače, godbi na pihala iz Trebč, g. Bedenči-ču, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. SVOJCI Repentabor, Sežana, 2. marca 1986 jil SLOVENSKO -i'GLEDAUŠČE V TRSTU 300. premiera IVAN CANKAR POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Režija: JOŽE BABIČ PONOVITVE DANES, 2. marca, ob 16. uri — ABONMA RED C - prva nedelja po premieri v torek, 4. marca, ob 16. uri — ABONMA RED H - mladinski v sredo, 5. marca, ob 20.30 — ABONMA RED D - mladinski v sredo v četrtek, 6. marca, ob 20.30 — ABONMA RED E - mladinski v četrtek v soboto, 8. marca, ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 9. marca, ob 16. uri — ABONMA RED G - druga nedelja po premieri gledališča VERDI V sredo, 5. t. m., ob 20. uri šesta predstava Mozartove opere (red C/A) »Figarova svatba«. Tržaško gledališče Verdi prireja od 4. do 8. marca ciklus petih koncertov za šole. Koncerti, primemo predstavljeni in komentirani, bodo v mali dvorani in bodo trajali od 9. do 10. ure. Vse šole, ki so za to zainteresirane, si lahko že sedaj rezervirajo prostor. Vstopnica stane 500 lir. Blagajna je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. ROSSETTI Danes, 2. marca, ob 16. uri — zadnja predstava — bo gledališka skupina Teatro di Roma predstavila »Varietà« z M. Ranierijem in M. Merlini. Za abonente 30-odst. popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava je izven abonmaja in' traja tri ure. Jutri zaprto zaradi počitka. Od 5. do 9. marca: n Salone Pier Lombardo - Cooperativa Teatro Franco Parenti bo predstavila Goldonijevo delo »Le donne de casa soa«. Igra L. Morlacchi, režiser Gianfranco De Bo-sio. Predstava izven abonmaja. Za a-bonente 30-odst. popust za prvi dve predstavi in 20-odst. za naslednje. CANKARJEV DOM Velika dvorana V sredo, 5. t. m., ob 19.30: Jožef Popelka, orgelski recital. Sprejemna dvorana še danes, 2. t. m., »Slovenci v svetu«, slikovite predstavitve slovenskih dežel in sveta na starih zemljevidih. Mala dvorana Danes, 2. marca, ob 22.00: Pshychic TV. V torek, 4. marca, ob 19.30: Mladi mladim. Bojan Gorišek, klavirski recital. Srednja dvorana Danes, 2. marca, ob 19.30: IX. srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov. Jutri, 3. t. m., ob 19.30: F. Lainšček »Samorastneži«. Slovensko ljudsko gledališče Celje. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 3. t. m., ob 9.30 in 11. uri: Boris A. Novak »V ozvezdju postelje«. Režija Helena Zajc. Predstava bo v MD Kulturnega doma v Novi Gorici za OŠ IX. korpus in OŠ Branik. kino LA CAPPELLA UNDERGROUND v kinodvorani ARISTON — 11.00 Ovni in mamuti, kom. Jug. 1985, 100’; r. Filip Robar - Dorin; i. Božidar Bunjevac, Marko Derganc. ARISTON —16.30, 22.10 Dopo la prova, dram., šve. 1984, 72’; r. Ingmar Bergman; i. Erland Josephson in Lena Okn. EXCELSIOR I — 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rour-ke. Kim Basinger. (O) EXCELSIOR II — 14.45, 21.45 Speriamo che sia femmina, dram., It.-Fr. 1986, 100’; r. Mario Monicelli; i. Liv Ulmann, Catherine Deneuve. FENICE — 16.00 , 22.15 II tenente dei carabinieri, kom., It. 1986, 95’; r. Maurizio Ponzi; i. Enrico Montesano, Nino Manfredi. GRATTACIELO — 15.30, 22.15 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91’; r. Sylvester Stallone: L Sylvester Stallone, Dolph Lundgren. NAZIONALE II — 15.00, 22.00 Ammaz-zavampiri, fant., ZDA 1985, 110’; r. Tom Hollanđ; i. Chris Sarandon, William Ragsdale, (O). LUMIERE PICE — 10.00, 11.30 Bianca e Bernie, ris.; r. Walt Disney. —16.30, 20.00 Alamo Bay, dram., ZDA 1985, 100’; r. Luis Malie; i. Amy Ma-digan, Ho Nguyen. MIGNON — 17.00, 22.15 Firenze! L’assassino è ancora tra noi, srh., It. 1986, 95’; r. Camillo Teti; i. Mariangela D’Abbraccio in Giovanni Visentin, (O). NAZIONALE I — 10.00, 11.30 La spada nella roccia, ris. ; r. Walt Disney. — 15.00, 22.00 Crazy for you, dram., ZDA 1985, 100’; r. Harold Becker; i. Matthew Modine in Madonna. NAZIONALE III — 16.00, 22.00 Super-girls in 3 D, porn., (OO). EDEN — 15.20, 21.15 La moglie supergolosa in Fantasie erotiche di Gerard Damiano, porn., (OO). CAPITOL — 16.15, 22.00 Rambo 2 - La vendetta, dram., ZDA 1985, 93’; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron. ALCIONE — 15.00, 22.10 L’anno del dragone, dram., ZDA 1985, 135’; r. Michael Cimino; i. Michey Rourke, John Lone. VITTORIO VENETO — 15.30, 22.00 Amici miei atto III., kom., It. 1985, HO’; r. Nanni Loy; i. Ugo Tognazzi, Gastone Moschin. RADIO — 15.30, 21.30 Calde donne in amore, porn., (OO). Prepovedano mladini pod 14. letom (O) -18. letom (CO) razstave Foto Trst 80 vabi na ogled razstave Antonija Spacala, ki je odprta v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 do 7. marca. Umik: 8.30- 12.30 in 16.-21. od ponedeljka do petka. OBVESTILO IZLETNIKOM Vse, ki so se prijavili za naše izlete obveščamo: — za potovanje v Jordanijo je treba vplačati saldo potovanja v potovalnem uradu Aurora -Ul. Milano 20 od ponedeljka, 3., do petka, 7. marca, med 9. in 12. uro; — izletniki, ki potujejo na Ho-ladsko bodo lahko vplačali saldo v torek, 18. marca, na u-pravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 in sicer med 9. in 12. ter 15. in 17. uro; Isti dan bodo lahko vplačali 2. obrok tudi izletniki, ki bodo potovali na Južno Tirolsko. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 2. marca JANA Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.52 — Dolžina dneva 11.10 — Luna vzide ob 0.04 in zatone ob 9.23. Jutri, PONEDELJEK, 3. marca MARIN Vreme včeraj: temperatura zraka minus 1 stopinja, zračni tlak 1022,6 mb pada, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo pooblače-no, morje razgibano, temperatura morja 6,4 stopinje. Plimovanje: ob 0.31 najvišja 41 cm, ob 7.30 najnižja —29 cm, ob 13.21 najvišja 5 cm, ob 18.16 najnižja —14 cm. Napovedi za jutri: ob 1.13 najvišja 33 cm, ob 9.07 najnižja —25 cm, ob 16.57 najvišja —1 cm, ob 17.58 najnižja —1 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandro Tra van, Malek Khoshke Bijari Nima, Guido Pel-lis, Cristina Gregoris, Lorenzo Palma. UMRLI SO: 57-letni Renato Filistum, 73-letna Bernarda Schillani, 59-letna Alma Riccardi, 88-letna Lucia Pivatto, 65-letni Nicola D’Amore, 25-letna Barbara Opeka, 63-letni Silvano Safred, 92-letna Maria Micor, 82-letna Maria Buzzi, 90-letni Mario Zerial. DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 2. marca (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). (od 13.00 do 16.00) Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungomare Venezia 3 (Milje). (od 20.30 do 8.30 - nočna služba) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare 3 (Milje). Fernetiči (tel. 229-355) od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. marca (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) TRSI U! M.,„n, 5/ tržaška knjigarna Ulica sv. Frančiška 20 Prvo srečanje ob tradicionalnem knjižnem tednu ob izidu nove pesniške zbirke MARKA KRAVOSA V ZNAMENJU ŠKRŽATA Spregovoril bo Miroslav Košuta, nekaj lirskih besedil bo bral Anton Petje. Navzoč bo tudi avtor. Vabljeni v torek, 4. marca, ob 18. uri. TRŽAŠKA KNJIGARNA IVAN GRBEC ŠHEHEKJ priredi v petek, 7. t.m., s pričetkom ob 19.30 družabnostni PRAZNIK ŽENA Ob 20.30 bo nastopil ženski pevski zbor SKD Tabor z Opčin. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Vabljeni! mali oglasi GLASBENA MATICA TRST v sredo, 5. marca, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu KONCERT orkestra harmonik kulturno-umetniškega društva »SONJA MARINKOVIČ« Dirigent: MILANA SIMIN Vabljeni! SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20 vabi v torek, 4. marca, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na pogovor s PAVLOM STRAJNOM Demografska gibanja in slovenska šoska populacija na Tržaškem Šolniki še zlasti dobrodošli. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu pripravljajo skupno proslavo 8. marca, dneva žena. Proslava bo v petek ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Na programu bodo: priložnostni govor, recitacije in nastop priznanega harmonikarskega ansambla Synthesis, ki ga vodi prof. Klavdij Furlan. Vabljeni! KD Vesna sklicuje v nedeljo, 9. t. m., ob 11. uri v mali dvorani Doma A. Sirk REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni člani in vaščani! SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom, danes, 2., ob 17.00 ponovitev mladinske veseloigre FIGOLE F AGOLE. Izvaja mladinska dramska skupina. Režija Olga Lupine, scena in kostumi Jasna Merkù, glasba Aleksander Vodopivec. KD Vesna priredi danes. 2. marca, ob 18. uri gostovanje mladinske dramske skupine KD I. Gruden z veseloigro »Kje je meja?« KD Rovte - Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 30. in 31. marca na Krško (na Dolenjskem) in okolico z dvema ekskurzijama. Vpisovanje po telefonu na št. 827-528 in 827-808. (tudi od 13.00 do 16.00) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. P. Revoltella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje). Opčine (tel. 213-718) : po telefonu samo za najnujnejše primere. (od 19.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. P. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje). Opčine (tel. 213-718): po telefonu samo za najnujnejše primere. (od 20.30 do 8.30 - nočna služba) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje). Opčine (tel. 213-718) : po telefonu samo za najnujnejše primere. LOTERIJA BARI 26 60 38 64 11 CAGLIARI 81 20 84 89 62 FIRENCE 78 13 6 64 53 GENOVA 42 53 14 12 16 MILAN 45 46 70 66 90 NEAPELJ 69 11 1 35 66 PALERMO 70 84 4 38 39 RIM 66 70 1 74 14 TURIN 37 36 8 54 5 BENETKE 33 31 56 51 86 ENALOTTO 12 2 X X 2 2 2 X X 1 2 KVOTE 12 — 27.917.000 Ur 11 — 1.060.000 lir 10 — 95.000 Ur čestitke Za minnli rojstni dan naše drage LOJZKE GRILANC por. PURIČ iz Repna ji iskreno čestita bi še na mnoga zdrava leta oče in mama. MANUELA iz Nabrežine je 27. februarja slavila 21. rojstni dan. Veliko zdravja in sreče v ljubezni ji iz srca žeUjo mama, tata, nona in Bruno. Jutri praznuje 80. rojstni dan naša draga DORA. Sestre Ernesta, Zorka in Vida ter vsi nečaki z družinami ji kU-čejo še na mnoga leta. ROBI! Veselje, radost naj te nikoli ne zapusti, ko suknjič vojaški oblečeš ti. Korakaj pogumno in spomni se dni, ko nagajala sem ti. Prejmi obenem voščila za tvojo 19. pomlad ko boš 6. t. m. praznoval kot vojak. Ivana. Dne 25. februarja je na triar ški fakulteti literarnih ved doktorirala z odliko in pohvalo NELIDA UKMAR - RUSTJA Iskreno ji čestitajo družina in vsi sorodniki Jutri praznuje naša draga mama in nona DORA ŽNIDARŠIČ - ČOK svoj 80. rojstni dan. Ob pomembnem jubileju ji prisrčno čestitajo in želijo, da bi še dolgo let tako čvrsto vztrajala na svoji življenjski poti Adrijana, Stanko, Neva, Etko, Vanja, Lara, Matija in Tjaša ter drugi sorodniki in prijatelji Dne 24. februarja je diplomirala z odliko in pohvalo iz literarnih ved na tržaški univerzi FULVIA BERGINC Iskreno ji čestitajo vsi, ki jo imajo radi. KD KRAŠKI DOM Repentabor vabi v okviru dneva slovenske kulture na ogled igre PODLAGA ZAKONSKE SREČE DANES, 2. marca, ob 18. uri v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu. Nastopa domača dramska skupina, režija Drago Gorup. KD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi DANES, 2. marca, ob 17.30 v gledališče F. Prešeren na kulturni večer s PD Slovenec iz Boršta NASTOPAJO: mešani pevski zbor pod vodstvom Bože Hrvatič in dramska skupina z veseloigro »AMBET JE BJEU« Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti sklicuje svoj REDNI KONGRES ki bo jutri, 3. marca, v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini z začetkom ob 20. uri. Dnevni red obsega poročilo tajnika, pozdrav župana, pozdrave gostov, razpravo, volitve sekcijskega odbora in priprave na strankin pokrajinski kongres. Ob začetku bodo nastopili Fantje izpod Grmade. Vabljeni člani in somišljeniki! KUPIM rezervoar za plinsko olje (2 toni) in rabljeno peč, v dobrem stanju. Telefon: 220-140. . ŠARPLANINCA črne dlake m svetlo rjavega bergamaska ovčarja je nekdo videl na področju Grete. Razumeta na ime Miško oz. Kekec. Kdor ju je videl, naj pokliče na št. 040/299-543. OBRTNIŠKO PODJETJE išče žensko/ moškega, 30-40 let, dinaimčnega/no, prostega/to obveznosti, skladiščnika/ co, prevzemnika/co. Tel. (055) 711-987, Firence. Nudimo hrano, bivališče in plačo. NAPRODAJ je stanovanje, primemo za 1 ali 2 osebi v Ul. Verga, Trst. Tel. 040/631-170 ob uradnih urah. OSMICO je odprl Ivan Antonič v Ce-rovljah. V TURISTIČNEM NASELJU M1HOLA-ŠĆICA na otoku Cresu oddam opre-Ijem apartma. Ponudbe na Rovšek -Ljubljana, Prešernova 16 ali na tel. 003861/218-940 dopoldan ali popoldan. PRODAM akacijeva drva in 3 sode (vetroresina) z avtomatskim pokrovom od 10 in 15 hi. Tel. na št. 0481/391-637. FANT z višješolsko izobrazi», z opravljenim vojaškim rokom in z dobrim znanjem srbohrvaškega in angleškega jezika nujno išče katerokoli službo. Tel. 040/226-536. AMERIČANKA naproša Georgija, ki ga je srečala 3. januarja 1986 v vlaku med Postojno in Sežano naj ji piše na naslov: Elisabetta Reyes, Via Roma 25. 33170 Aviano - Pordenone, Italija. PRODAM citroen 2 cv. letnik 1981 in vespo 150 cc. Tel. na št. 0481/44262 od 13. do 14. ure. MOTORNI KOPAČ 6 - 7 KS iz druge roke takoj kupim. Tel. na št. 0481/ 882330. RENAULT 15 coupé v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040/ 227124. SLOVENSKO podjetje išče izkušenega programerja na računalnika IBM 34 ali 36. Curriculum vitae na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ulica Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »PROGRAMER«. PRODAM surf, kompleten, po zelo u-godni ceni. Tel. 040/200-236. OSMICO je odprl Milan Kraljič v Pre-benegu. Toči belo in črno vino. RESTAVRACIJA PESEK na Pesku sprejema rezervacije za 8. marec. Zabavala vas bo vesela glasba. Tel. na št. 040/226-294. FIAT 500 v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040/743-988. 20-LETNO DEKLE išče službo kot prodajalka ali kot uradnica z znanjem angleščine in francoščine. Tel. od 14. do 16. ure na št. 040/571-274. KUPIM rezervoar za plinsko olje (2 toni) in peč - rabjena, v dobrem stanju. Tel. 220-140. UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče urad-nico/ka z znanjem knjigovodstva in prakso na računalniku IBM, obvezno lastno prevozno sredstvo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnica. Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Knjigovodstvo«. VESPO 125 PX prodam. Tel. 226-560 ob urah kosila. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ita, foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ZOBNA AMBULANTA »PERUGINO« TRST — Ul. Vlit. da Feltro 1 (Trg Perugino) — Tel.: 749385 NUDIMO VSE ZOBOZDRAVNISKE IN ZOBOTEHNIČNE USLUGE TAKOJŠNJA POPRAVILA PROTEZ Dr. Miran Dolhar URNIK: od ponedeljka do ob sredah 8.30 - 11.30 petka 16.00 - 19.00 16.00 - 19.00 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio ■ tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 2. marca Ponedeljek 3. marca italijanska Prvi kanal italijanska Prvi kanal 10.30 Zelena črta - 1. del 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta - 2. del 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 13.55 Toto TV 14.00 Domenica in 14.25 15.50 in 16.55 Športne vesti 15.55 Discoring 85 - 86 17.50 Ital. nogometno prvenstvo 18.20 90. minuta 18.40 Domenica in... v studiu 19.55 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Lawrence d’Arabia - film 1. del Igrajo Peter O’Toole, Alee Guinness, Anthony Quinn, Omar Sharif 21.55 Športna nedelja 23.15 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenska napoved 23.25 Musicanotte Drugi kanal 10.00 Solist in orkester 11.10 Lahka atletika 11.45 L’occhio d’oro - film Igrajo Roland Winters, Tim Ryan 13.00 Dnevnik 2 - Ob, 13. uri 13.25 Dnevnik! 2 - Zdravniški nasveti 13.30 Piccoli fans 15.00 II conquistatore del Messico -Bette Davis, Paul Muni 17.05 Dnevnik 2 - Studio, stadion Koper 12.15 Primomercato - predstavitev in prodaja 14.15 Smučanje 16.30 Risanke 17.00 Salty vmise - film za otroke 18.30 Ščepec širnega sveta - dok. 19.00 Kolonel March - TV film 19.30 Sivi dom - TV nadalj. 20.30 Pretvara v San Franciscu 21.30 Tatort - TV film 23.00 Rokomet Zagreb 10.50 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan - informativno - zabavna oddaja 14.00 Mali koncert 14.15 Grizly Adams - 13. in zadnji del 15.05 Nedeljsko popoldne 17.35 Mož moje žene - film 18.55 Smrkci - risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Sivi dom - 8. del 21.00 Športni pregled 21.45 Pozimi pod Rurmitorjem -reportaža 22.15 TV dnevnik 22.35 Poezija Luke Paljetka 23.00 Poročila Ljubliana 8.20 Poročila 8.25 Otroška matineja: Živ žav: Risanke, Ben ji, Zaks in dečbk iz vesolja CANALE 5 8.50 Alice - TV film 9.15 Le frontiere dello spirito 10.10 Come stai ' 11.00 Anteprima 11.30 Superciassifica Show 12.20 Punto 7 13.30 Buona Domendca 14.30 Orazio - TV film 15.00 In studio 17.00 Forum 17.30 In stùdio 19.00 Dalle 9 aUe 5 - TV film 19.30 In studio 20.30 Uccelli di rovo - TV nadalj. 22.30 Monitor 23.30 Punto 7 00.30 Sceriffo a New York - TV film RETEQUATTRO 8.30 Soldato Benjamin - TV film 9.00 La donna delle tenebre - film 10.30 Un napoletano nel Far West 12.00 Camp» aperto 13.00 Ciao Ciao - program za otroke 15.00 I gemelli Edison - TV film 15.30 II principe delle stelle - TV film 16.30 I ragazzi di Padre Murphy 17.30 Huckleberry Finn e i suoi amici - TV film 18.00 Amici per la pelle 19.15 Retequattro per voi 19.30 New York New York 20.30 W le donne 23.00 Mash - TV film 23.30 Masquerade - TV film 00.30 Ironside - TV film ITALIA 1 8.30 Bim Bum Barn - program za otroke 10.30 šport 13.00 Grand Prix 14.00 Deejay Television 16.00 Riptide - TV film 17.00 La banda dei sette - TV film televizija 17.50 Le strade di San Francisco 18.40 Dnevnik 2 - Gol flash 18.50 Ital. nogometno prvenstvo A lige 19.50 Dnevnik 20.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.30 Alberto Sordi v: Storia di un Italiano 21.55 Mixer: il piacere di saperne di più 22.45 Dnevnik 2 - Vesti 22.55 Dnevnik 2 - Trentatrè 23.30 Dnevnik 2 - Vesti 23.40 Immagini per la scuola: Obveščanje v letu 2000 Tretji kanal 9.55 Smučanje 11.25 I cantautori e... oddajo vodi Bruno Lauzi 11.55 Dancemania 12.55 Smučanje 14.15 Zgodbe od danes, zgodbe od nekdaj: Che gioia vivere - 2. del 15.15 Neposredni šport 17.05 David e Golia - film Igrata E. Rossi Drago in Orson Welles 19.00 Dnovnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželni špwrt 19.40 Concertone - 1. del 20.30 Domenica gol 21.30 šola in vzgoja: Otrok v letih devetdeset 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogomet A lige 23.15 Rockline - Glasbeni program 9.20 Merlin - 4. del 9.55 Smučanje 11.00 Večni klic - 7. del 12.10 Ljudje in zemlja 12.55 Smučanje 14.20 Nikola Tesla - 2. del 15.20 Mozaik kratkega filma: Življenje nomadskega plemena in Shantolo - Ritual južnih Indijancev 15.50 Poročila 15.55 Folklorna skupina Tine Rožanc 16.25 Presaditev - dok. 17.05 Menih iz Monze - film 18.45 Risanka 19.00 Danes: Portorošniška porota 19.23 Podarim - dobim - 3. žrebanje 19.30 TV dnevnik 19.45 Šport 20.00 Sivi dom - 8. del 21.00 Športni pregled 21.45 Slovenci v zamejstvu V redni mesečni oddaji »Slovenci v zamejstvu,« bo tukajšnje barve »tokrat« zastopalo Beneško gledališče. Dopisnik TV Ljubljana Igor Gruden je s snemalno ekipo Agencije Alpe Adria posnel prispevek ob desetletnici obstoja te svojevrstne gledališče skupine. Prispevek je na sporedu danes ob 21.30 na TV Ljubljana 1. 22.15 Poročila postaje 18.00 I ragazzi del computer - TV film 19.00 Risanke 20.30 Drive in 22.30 La sfida degli invincibili campioni - film 00.15 Strike force - TV film 1.15 Cannon - TV film TELEPADOVA 8.30 Gran Bazar 12.30 Commercio e turismo 13.00 Rubrica 14.00 Totò tuttofare - film 15.00 Akito - film 16.30 Dottor John - TV film 17.30 Operazione Tortugas - TV film 18.30 Doppio gioco a San Francisco 19.30 Risanke 20.30 Un provinciale a New York 22.30 Fuori gioco 23.30 Primo piano 24.00 La grande Lotteria 1.00 II ritomo del Santo - TV film TRIVENETA 11.30 Da qui aU’etrtmità - TV nadalj. 12.00 Rubrika 13.00 Disperatamente tua - TV novela 13.30 Dražba 17.00 Disperatamente tua - TV novela 18.00 Filmski program 18.30 Mamma li turchi - film 20.00 Dražba 1.00 Fiorina la vacca - film 2.30 Monitor 3.00 Maladolescenza - film TELEFRIULI 7.00 Glasbena oddaja 9.55 Dober dan Furlanija 10.00 E’ tempo di artigianato 10.30 Dokumentarec 11.00 Si o no - predstavitev in prodaja 13.00 Rubrika 14.30 Nagradno tekmovanje 16.30 Glasbena oddaja 18.30 II sindaco o la sua gente 19.30 TV dnevnik 9.30 Tele video - poskusni program 10.20 Incontrarsi e dirsi addio -TV nadaljevanka 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Halo... kdo igra? 13.30 Dnevnik 1 14.00 Halo... kdo igra? - zadnji poziv 14.15 Quark - znanstvena oddaja 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 16.00 Glasbena oddaja 16.30 Športne vesti 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Magic! - risanke 18.00 Osmi dan 18.30 Italia sera 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Lawrence d’Arabia 22.40 Dnevnik 1 22.50 Posebna oddaja Dnevnika 1 Drugi kanal 9.30 Televideo - poskusni program 11.55 Cordialmente - vodi Enza Sampò 13.00 Dnevnik 2 - Ob, 13. uri 13.30 Capitol - TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - aktualnosti in nagradna tekmovanja 16.00 C’è risata e risata 16.30 Pane e marmellata - otroška oddaja r Koper 14.15 TV novice 14.25 Uboga Klara - TV nadalj. 15.10 Zdravnik in pacient - oddaja o medicini 15.45 36. festival Sanremo 16.30 Otroški program: risanke Opera narave - dokumentarec 18.00 Zdravnik in otrok 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — O nacistu Ivanu Demjanuku TRŽIČ — Kriza v občinski upravi TRST — Srečanje ekologov F-JK in Slovenije o termocentrali na premog TRŽIČ — Prispevek o koncertni de--, javnosti ter intervju z dirigentom Antonom Nanutom TRST — Nagradili kockarja Sama Kokorovca ŠPORT ZGONIK — Namizni tenis: Klas Glob-trade - Surgelati Verona RAVASCLETTO — Šolsko smučarsko prvenstvo TRST — Košarka: Bor Radenska - In-termuggia ŠTANDREŽ — Odbojka: Soča - Olimpija PADRIČE — Nogomet: Gaja - Primorec 19.30 TVD Stičišče 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Angležinji - film ’- L del 22.00 TVD Vse danes CANALE 5 8.35 Alice - TV film 9.00 Una famiglia americana 9.50 General Hospital - TV nadalj. 10.45 Facciamo un affare 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 II pranzo è servito - kviz 13.30 Sentieri - TV nadalj. 14.30 La valle dei pini 15.30 Così gira il mondo - TV nadalj. 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 »Cest la vie - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 I Robinson - TV film 21.00 Grand Hotel Exeelsior - film 23.15 Premiere 23.45 Sceriffo a New York - TV film RETEQUATTRO 8.30 Soldato Benjamin 9.00 Destini TV novela 9.40 Lucy Show - TV film 10.00 Gioventù ribelle - film 11.45 Magazine 12.15 Bravo Qick - TV film 12.45 Ciao Ciao 14.15 Destini - TV novela 15.00 Agua viva - TV novela 15.50 La calunnia - film 17.50 Lucy Show - TV film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - nadalj. 20.30 Vento caldo - film 22.50 Cinema e Company 23.20 Mash - TV film 23.50 Mai dire si - TV film 00.50 Ironside - TV film ITALIA 1 8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 8.50 La casa nella prateria - TV film 9.40 Galactica 10.30 La donna bionica 11.30 Quincy - TV film televizija 17.30 Dnevnik 1 - Kratke vesti 18.15 Programi pristopanja 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Ceste v San Franciscu - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Iz našega žepa - oddaja o potrošništvu 21.25 Hill Street noč in dan - TV film 22.15 Dnevnik 2 - Nocoj 22.25 Tedenska oddaja o judovskem življenju in kulturi 22.50 Un ragazzo come noi - TV film 23.15 Dokumentarec 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 24.00 Nočni Mno: E per tetto un cielo di stelle Tretji kanal 13.00 Diritto d’offesa - TV nadalj. 14.00 Tečaj ruskega jezika 14.30 Tečaj francoskega jezika 15.00 Kvintet Haydn 15.45 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.10 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne športne vesti 20.05 Šola in vzgoja 20.30 I caratteristi del cinema italiano - 4. del 21.30 Dnevnik 3 \ 21.40 La macchina del tempo - 4. del 22.20 Ponedeljkov proces 23.25 Dnevnik 3 22.10 Angležinji - 2. del filma 23.15 Delta 23.45 Namizni tenis Ljubljana 9.20 Pesem giba: Jugoslovanska moderna 9.45 Naši olimpijci: Hokejisti 15.40 Teletekst 15.55 TV mozaik 17.25 Poročila 17.30 Spored za otroke: Tam je vrtec, tam je grad 17.45 Ali veš? in Hamurabi 17.50 Lutkomendija - 5. nadalj. 18.15 Spored za mlade: Videogodba 18.45 Risanka 19.00 Danes: Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Vihre vojne - 7. nadalj. 21.00 Omizje 23.00 Poročila Zagreb 8.30 Naš prijatelj Tito - L del otroške serije 8.45 Oživele strani - TV nanizanka 9.00 in 10.35 TV v šoli 12.35 Zimski kino 14.00 Domovino branimo tudi z lepoto 14.30 Svet športa 18.00 Oživele strani 18.15 Zdravje - izobraževalna oddaja 18.45 Številke in črke - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Pokondirena tikva - komedija 21.25 Newyorški vokalni ansambel 21.40 Svet danes postaje 12.30 Agenzia Rockford - TV film 13.30 Tutto per denaro 14.15 Deejay Television 15.00 Ralph Supermaxieroe - TV film 16.00 Bim Bum Barn - program 18.00 Antologia di Jonathan 19.00 Gioco delle coppie - kviz 19.30 La famiglia Addams - TV film 20.30 Magnum P.I. - TV film 21.30 Simon and Simon - TV film 22.30 Controcorrente 23.15 I ragazzi del Max’s Bar - film 1.20 Cannon - TV film TELEPADOVA 9.00 TV film 10.00 Missione impossibile - TV film 11.00 II ritorno del Santo - TV film 12.00 Andrea Celeste - TV novela 14.00 Anche i ricchi piangono -TV novela 14.30 Innamorarsi - TV novela 15.00 Andrea Celeste - TV novela 19.00 Carmin - TV novela 20.30 Non è più tempo d’eroi - film 23.15 Missione impossibile - TV film 24.15 Spazio 1999 - TV film TRIVENETA 14.00 Da qui all’etemità - nadalj. 15.30 H casinista - film 17.00 Risanke 18.30 Pacific International Airport 19.30 Disperatamente tua - TV novela 20.15 La dottoressa ci sta con il colo-nallo - film 22.00 Dražba preprog 01.00 L’angelo scatenato - film 00.30 Baila guapa - film TELEFRIULI 12.30 Senorita Andrea - novela 13.30 Nogomet 15.30 Glasbeni program 19.00 Telefriuli sera 19.30 Senorita Andrea - novela 20.30 Nogomet 22.30 Telefriuli notte 23.00 Ultimo indizio - TV film radio Nedelja, 2. marca RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Gasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: Janez Povše: »Zgodbica o srečnem darilu«, izvirna radijska igra, produkcija: Radio Trst A, režija: Marko Sosič; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Prva repriza: Ob 400-letnici Primoža Trubarja, Jože Rode: »Dedinga vere je troblja bila: od tod do Slovencev Trubar je trobil naglas, bukve jim svete pišoč«; dramska nadaljevanka v 6 delih; tretji del: »Sprejmem poziv, pa če me precej drugi dan, ko pridem v Ljubljano, o-besijo ali sežgo«; 15.30 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev, uvaja Ivan Peterlin; 16.00 Športne novice; Lahka glasba; 18.00 Neposreden prenos košarkarske tekme Montebelluna -Jadran, iz Montebellune poroča Saša Rudolf. RADIO KOPER (Slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 9.00 0-tvoritev: pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaža, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 'Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italiianski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Športna rubrika; 9.30 Dragi Luciano; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Pesem tedna; 11.40 Radijski in televizijski programi; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 15.00 Športna rubrika; 18.00 Glasba; 20.00 - 6.00 Nočni program Radia Koper. Ponedeljek, 3. marca RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba; Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta; Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?«; Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Iz 'zakladnice pripovedništva; Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Pihalni kvintet Radiotelevizije Ljubljana: flavtist Jože Pogačnik, o-boist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout, fagotist Jože Banič; Jean Philippe Rameau: Simfonije in plesi; Antonin Reicha: Kvintet v S duru, op. 88 št. 2; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se stominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.45 Cestne informacije; 7.15 Objave; 7.30 Jutranji servis: 13 00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Iz dela glasbene mladine: koncerti koprske Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Poletje ’86 z Radiom Koper in Kompasom; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 13.35 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sublime; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Mig Galletti; 16.55 Pismo iz. . .; 17.15 Poletje '85 z Radiom Koper in Kompasom; 17.45 Ital. tenis; 18.10 The guitar club; 20.00 do 6.00 Nočni program Radia Koper. jugoslovanska televizija zasebne jugoslovanska televizija zasebne Številno občinstvo na okrogli mizi v Avditoriju Gorica občuti potrebo po razkrivanju svojih različnih kulturnih korenin Katere so naše kulturne korenine v Gorici, koliko jih je in čigava korenina bomo mi v prihodnosti? Na ta vprašanja je skušala odgovoriti okrogla miza, ki jo je rajonski svet za mestno središče priredil v petek v deželnem Avditoriju. Po odzivu občinstva, je pobuda res odgovorila na potrebo, ki jo v našem mestu mnogi občutijo: v dvorani se je zbralo skoraj 300 ljudi, mnogi med temi so bili mladi, predvsem dijaki goriških srednjih šol. Načelnica kulturne komisije rajonskega sveta prof. Laura Fasiolo je povedala, da so okroglo mizo in vrsto srečanj, ki bodo sledila v prihodnjih tednih, priredili z namenom, da bi prispevali k odprtemu spoznavanju goriške preteklosti in današnje stvarnosti ne kot nekakšni abstraktni opazovalci, ampak z željo, da bi na ta način prispevali k vrednotenju bogastva, ki ga predstavlja soprisotnost več narodnosti in kultur, medsebojnemu spoštovanju in sožitju. Opravičila je odsotnost univerzitetnih profesorjev Altana in Salimbenija zaradi gripe. Oba sta zagotovila prisotnost na zaključni okrogli mizi, 9. maja. Literarni kritik prof. Edda Serra je nato govoril o narečjih venetske skupine, bizjaškem in gradeškem. Preprosti dialekt gradeških ribičev je šele pesnik Biagio Marin povzdig- nil do literarne uveljavitve, sorodni bizjaški dialekt pa se je v stoletjih veliko bolj razvijal. Malokdo ve, da ni samo sprejemal zunanjih vplivov, zlasti venetskega in furlanskega, ampak je tudi sam pogojeval razvoj drugih narečij, predvsem tržaškega. Nobeno narečje ni manjhno ali omejeno, je zaključila prof. Serra, vsako je sredstvo za prenašanje globokih človeških vrednot. Prof. Darko Bratina je govoril o slovenski prisotnosti v Gorici. Bolj kot naštevanje informacij je v svojem posegu skušal ponuditi nekaj o-snov za nadaljnje razmišljanje in u-stvarjanje odprtejših, manj komplek-siranih odnosov med tu živečimi skupnostmi. Omenil je zadnji Tomizzov roman, ki skozi lik Mirenčana Stanka Vuka pove marsikaj o slovenski prisotnosti na Goriškem. V tem prihaja do izraza tudi razlika med Gorico, ki se danes izraža v večjem prizadevanju za odpiranje lastnega etničnega pluralizma s Trstom, ki je v tem pogledu še veliko bolj zaprt. Potrebno je razkrivanje posameznih kulturnih stvarnosti, je dejal prof. Bratina, zato pa moramo razpolagati s primernimi instrumenti. Šola danes ne nudi informacij o prisotnosti Slovencev, brez tega pa ni mogoče spoznavati celotne goriške stvarnosti. Drugače je bilo v pretek- losti, ko so stari Goričani brez težav uporabljali štiri jezike, vendar to bogastvo se je po prvi svetovni vojni počasi izgubilo. Po prikazu pomena Slovencev v gospodarskem, kulturnem instrumentalnem življenju mesta in pomena, ki ga je Gorica že nekdaj imela v vseslovenskem prostoru, je Bratina zaključil, da moramo danes vsi, z bolj odprtim in kulturno opredeljenim odnosom ponovno odkriti bogastvo preteklosti, ki ga je to stoletje vse prevečkrat skušalo porazgubiti. Prof. Eraldo Sgubin je govoril o furlanskem jeziku, tem zgodovinskem čudežu, kot ga je označil, lu se je ohranil do današnjih dni, čeprav je bil vedno podrejen zdaj enemu zdaj drugemu prevladujočemu jeziku. Podal je obsežen pregled literarnega u-stvarjanja v furlanščini na Goriškem, kjer — je poudaril — tega jezika ni uporabljalo samo preprosto ljudstvo, ampak so se ga brez sramu posluževali tudi pripadniki višjih slojev. Zadnji na vrsti je prof. Cesare Zo-rattini govoril o sicer maloštevilni goriški židovski, skupnosti (štela je kakih 250 članov), ki pa je dala Gorici velike osebnosti, kot so As 'C -li, Michelstaedtbr in drugi, ter pustila pomembno sled v naši materialni Kulturi. Slovenci v Laškem počastili kulturni praznik Prešernova proslava v Ronkah izpričala narodnostno zavest Tudi rojaki, ki živijo v Laškem so praznovali Dan slovenske kulture. V nabito polni sejni dvorani ronškega občinskega sveta so proslavili naš najplemenitejši kulturni praznik. Prešernova proslava je v Laškem pravzaprav trenutek slovenstva. Prav v tem kraju, kjer je slovenska beseda nenehoma pod pritiskom asimilacije, so Slovenci prišli na svoj račun. Po uvodnem govoru je predsednica posvetovalne komisije za vprašanja slovenske manjšine pri Javnem večnamenskem središču Aleksandra Devetak podčrtala važnost te proslave. Dejala je, da se ne smejo Slovenci pustiti asimilirati in da je treba premagati sovražne sile, ki se borijo, da bi nam ne priznali globalne zaščite. Zahvalila se je tudi ronški občinski upravi. Ta je namreč zelo razumljiva do potreb laških Slovencev. Devetakova je tudi podčrtala, da je taka pomoč z italijanske strani zelo pomembna, hkrati je primer sožitja in sodelovanja vreden vsake pohvale. Ta dan je praktično obujanje zgodovinske prisotnosti Slovencev na tr-žiškem ozemlju. Zato je tudi prav, da se tudi v tem kraju govori o slovenskih piesnikih in pisateljih, ki so oplemenitili slovenski jezik. Nevarno je, je dejala, da se ljudje porazgubijo. Brez tesnih stikov tudi matični jezik polagoma izgine. Vračati se k Prešernu, pxxneni za Devetakovo predvsem vračati se v slovensko stvarnost, za katero so laški Slovenci prikrajšani. Socialdemokrati sprožili krizo v občinskem svetu v Tržiču Politična kriza se je torej razširila tudi na Tržič. V petek zvečer so se sestala občinska tajništva komunistične, socialistične in socialdemokratske stranke, da bi preučila položaj, do katerega je prišlo v tem kraju, upoštevajoč razlike med socialisti in socialdemokrati v politiki zdravstva, za kar se, pa čeprav iz drugačnega zornega kota, vključujejo tudi komunisti. Prišlo pa jel tudi do razkoraka med PSI in PSD! v oceni političnega položaja na Goriškem nasploh. Socialdemokratska odbornika Franco Colombo in Franco Marzano sta zaradi tega na-pxrvedala ostavko. Enako bodo napravili komunistični odborniki. Župan Sac-cavini, socialist, in njegova dva strankarska tovariša, odbornika, pa bodo podali ostavko sredi tedna, potem ko se bo v torek zvečer sestalo vodstvo tržiške socialistične sekcije. Do razdora levičarske koalicije v Tržiču (to je največji kraj v naši deželi, kjer je dobrih deset let na oblasti koalicija levih strank) je prišlo na poziv pokrajinskega vodstva PSDI njegovim dvem odbornikom. Potem ko so socialisti in demokristjani izločili socialdemokrate iz pokrajinske uprave, so ti zagrozili, da se bodo maščevali v Tržiču. To so tudi napravili. S tem so spravili v težave levičarsko upravo, ki je bila v Tržiču precej uspješna. Kako naprej? Na pokrajinski ravni vlada uradno zatišje. Ni pogajanja med strankami, pa čeprav se vodijo nekateri skrivnostni pogovori v želji, da bi se kriza prebrodila. Nekateri socialisti sicer menijo, da je treba sedaj socialdemokrate izločiti iz vseh drugih občinskih uprav. Demokristjani pia niso tega mnenja. Ti se zavzemajo zato, da bi se tudi v Tržiču razširila p>et-strankarska koalicija. Do občinskih volitev v Tržiču manjkata še dve leti. Dne 24. februarja je diplomirala na filozofski fakulteti NEDA ČOK - GERGOLET Iskreno ji čestitajo Vladimir, Luciana, Nadja, Stelio in Luka. Včeraj v goričkem občinskem svetu Precej neredna glasovanja v upravne svete ustanov Dopoldanski sklic občinske seje ni bil zadosten razlog, da bi se ta zaključil dovolj zgodaj, v času, da bi svetovalci lahko šli na kosilo. V sejni dvorani so bili namreč do 15. ure. Skoro p>et ur so se zavlekla glasovanja za izvolitev zastopnikov občine v u-pravne svete treh ustanov. Pojavili so se številni prosti strelci, tako da je bilo treba marsikatero glasovanje ponoviti tudi nekajkrat. Uvodoma je župan Scarano pjočastil včeraj ponoči ubitega švedskega premiera Olafa Palmeja. Na sejo je včeraj prvič prišel tudi socialdemokratski svetovalec Tacchinardi. Pred glasovanjem je prišlo do nevšečnega dogodka. Zastopnik zelenih Fiorelli je v dvorano s pomočjo prijatelja prinesel torto ter jo pjonudil svetovalcem, da si bodo porazdelili mesta v upravnih svetih. To je vzbudilo ogorčenje in protest tako župana Scarana kot drugih svetovalcev. Še zlasti oster je bil proti Fiorelliju senator Battello. Liberal- BUTKOVIČ SONČNI KOLEKTORJI SEDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA NAMESTITEV SONČNIH KOLEKTORJEV 70% STROŠKA KRIJE POSOJILO ENEL (ŠE ZA KRATEK ČAS - POHITITE!!) 30% STROŠKA VRNE DEŽELA (ZAKON ŠTEV. 308) TVRDKA BUTKOVIČ - SONČNI KOLEKTORJI IZBRANA KOT ZAUPNI INSTALATER ENEL VANI NUDI VSO POMOČ PRI PREDSTAVITVI PROŠENJ BUTKOVIČ SONČNI KOLEKTORJI - Z VEČ KOT 300 NAMEŠČENIMI SONČNIMI NAPRAVAMI S0V0DNJE OB SOČI (GO) - ULICA 1. MAJ 72 - TELEFON 0481-882123 ci in fašisti so sicer »razumeli« Fio-rellijev nastop, ta pa se jei po tem dogodku, ki so ga ovekovečili tudi fotografi, oddaljil iz sejne dvorane. Zatem sta socialist Brunello in republikanec Drufuca dejal, da za sedaj pokrajinske krize ne bi razširili na Gorico. Pri prvem glasovanju, ko je šlo za volitev članov upravnega sveta mestnega podjetja za metan, vodo, elektriko in avtobuse, je kandidat za predsedniško mesto, demokristjan Jakončič dobil 27 glasov, 9 glasovnic pa je bilo belih. Zatem so bili izvoljeni še štirje odborniki: Luciana Lassig (PSI), ki je dobila 28 glasov, Sergio Bagni (PRI) s 23 glasovi, Lionello Concetti (KD) 21 glasov in le za las Rodolfo Žiberna (PSDI), ki je dobil le 19 glasov. Žiberno je namreč proti volji občinskega vodstva PSDI vsililo pokrajinsko vodstvo te stranke. Drug socialdemokratski kandidat Steffe je dobil kar 7 glasov. Za suplenta sta bila izvoljena Licinio De Colle (KD) in Mario Brescia (SSk). Pregledniki računov so: Marcello Biasutti (PSI), Rita Burelli (KD) in Giuseppe Vecchiet (PRI). Potrjevalci računov pa so Boris Riz-zutto (KPI), Ciril Terpin (SSk) in Pietro Pinto (PSDI). V upravni svet družbe za upravljanje avtoporta SDAG so bili izvoljeni: socialist Cesare Devetag, ki postane predsednik; pa še Marco Del Neri (PRI), Roberto Ziani (KD), Bruno Bradaschia (PSDI), Mario Leardi (KD), Albin Sirk (SSk) in Vanni Busolini (PLI). Ta je dobil več glasov kot drug socialdemokratski kandidat Boccadoro, ki je pogorel. V nadzomištvo so bili zatem izvoljeni Italo Chiarion (KPI), Ceriani (PRI), Postir (PSI), Gradenigo (KD). Kar tri glasovanja pa so bila potrebna, da je bil sem izvoljen tudi Franc Kenda od Slovenske skupnosti. Brez problemov pa je bila zatem za predsednico občinske lekarne izvoljena Hariet Dornik od Slovenske skupnosti. V upravni svet so bili izvoljeni Giuliano Damian (KD), Diego Marvin (PSI), Rodolfo Medeot (KD) in Franco Visintin (PRI). Kot namestnika pa Silvano Russian (PSI). Tudi tu sta bili potrebni dve glasovanji, da je bil izvoljen drug namestnik in sicer socialdemokrat Giuseppe Longo. V sredo, 5. marca, ob 18. uri bo v Katoliški knjigami v GORICI predstavitev grafične mape EDIJA ŽERJALA in ALEKS LI A PREGARCA »TRI PODOBE TRI PESMI« Nazadnje je omenila še vlogo slovenske šole. Ta je temelj kulture in slovenske zavesti. Prav zaradi tega so program pripravili učitelji slovenske šole v Romjanu. Beseda namreč ni vredno učenja, če je ne posredujemo. Šolarji so prikazali zabavno lutkovno igrico. Scena in slovenska beseda sta pritegnili pozornost. Globlje so posegli v slovensko kulturo učenci višjih razredov, ki so deklamirali nekaj Gregorčičevih poezij. Tudi ta pesnik je pač svoj čas živel »v deželi rajsko mdlk in si je z vsem srcem želel »nazaj v planinski raj«. Morda si laški Slovenci na tiho želijo takega raja. Nazadnje so še vsi učenci skupno nastopili in zapeli nekaj pesmi. Nato so še nastopili harmonikarji iz Sovodenj. MARKO JARC Dariji Gergolet ob rojstvu prvorojenke SILVIJE iskreno čestitajo, mali Silviji pa voščijo obilo sreče v življenju sodelavci kolektiva TOMOS prireditve Kulturno društvo Skala Gabrje priredi v nedeljo, 9. marca, ob 18. uri Prešernovo proslavo. Nastopili bodo 'tamburaški ansambel iz Boljunca in dekliški pevski zbor Rupa - Peč ter recitatorji. Žene iz Števerjana, Podgore in Štandreža vabijo na skupno družabnost z večerjo, ki bo 8. marca v prostorih razstavišča Espomego. Nastopa kvartet Zvonček iz Škofje Loke in narodno zabavni ansambel bratov Arnold. Prijave in informacije pri Marti Zom v Štandrežu, tel. 21407, Danici Mizerit v Števerjanu, tel. 884-110, Ančki Mikluš v Števerjanu, tel. 884-182 in Marceli Kocjančič v Podgori, tel. 391-450. Ženski odsek Kulturnega društva Jezero vabi vse ženske na praznovanje 8. marca, ki bo v društvenih prostorih v Doberdobu v petek, 7. t. m., ob 20. uri. Vpisovanje v trgovini Pri Mili do srede, 5. t. m. Ob ženskem prazniku priredijo so-vodenjske žene včlanjene v prosvetnem društvu Sovodnje v tamkajšnjem kulturnem domu v nedeljo, 9. marca, ob 19. uri recital z naslovom »Ljubezen ogenj je«. UNIFAX — Klub slovenskih akademskih študentov — vabi na akademski gala party v soboto 15. marca, v Kulturnem domu v Gorici. Vstop izključno z vabili, ki so na razpolago pri članih društva. izleti Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da odpelje avtobus za izlet 8. marca v Čedad, ob 8.30 s Travnika, nato mimo gostilne Paulin skozi Podgo-ro, štandrež, Sovodnje in Ločnik. Slovensko planinsko društvo Gorica vabi člane — smučarje na udeležbo na 20. zimskih športnih igrah, ki bodo 9. marca 1986 v Ravasclettu. Prijave v trgovini Baucon (Ul. Carducci) in pri Ivu Berdonu do 5. marca. kino Gorica VERDI 15.15—22.00 »Rocky IV.«. I-gra Silvester Stallone. CORSO 15.30—22.00 »Nove settimane e mezzo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.30—22.00 »Rocky IV.«. Igra Silvester Stallone. Tržič EXCELSIOR 14.30 — 22.00 »Perfect«. COMUNALE 20.30 »Eroe di scena, fantasma d’amore«, gledališka predstava. Krmin OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.30—21.30 »II signore degli anelli«. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00 »Lov na zeleni diamant«; ob 18.20 »Groza v Brestovi ulici«. SVOBODA Zaprto. DESKLE 17.00—19.30 »Dokončen obračun«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Enrico Toti 52, tel. 72-701. POGREBI Jutri v Gorici ob 11. uri Beatrice Allich iz bolnišnice Sv. Justa na glavno pokopališče. Cankarjevo Pohujšanje v Babičevi režiji na odru Kulturnega doma Problemi šentflorjanščine v izpostavljeni novi inačici Ugrizniti v jabolko Pohujšanja v dolini šentflorjanski. Vsekakor težaven posel, s katerim je Slovensko stalno gledališče v petek začelo s »cankarjanskim ciklusom«, kot takrat, ko je pred skoraj 70 leti Milan Skrbinšek v vrtoglavem ritmu postavljal na oder Cankarjeve drame. Vsekakor je navezava Pohujšanja na Trst dokaj trdna, saj je bilo Pohujšanje v dolini šentflorjanski leta 1919 sploh prvič po Cankarjevi smrti postavljeno prav v Trstu. In ta obred se je še nekajkrat ponovil do današnjih dni. Cankarjeva farsa v treh aktih o-hranja vse od takrat, od prve premiere konec leta 1907 do danes nesporno sugestivnost, čarobnost in pronicljivost, s katero se je pisatelj lotil problema šentforjanščine. Očitno mu je bilo to vprašanje takrat primarna preokupacija, stalno je to v njem tlelo, kot piše založniku Schwein-tnerju in Ani Kristanovi in ni čudno, da je farso napisal in jlokončal v samih dveh tednih ter bil nad rezul-taom nadvse zadovoljen in Židan, saj se mu je, kot sam pravi, povsem posrečilo in da je sploh najboljše dramsko delo, kar jih je do tedaj napi- V Tržiču doživljajo pravo kulturno pomlad. Odkar je tamkajšnja občina s kar precej velikim izdatkom kupila nekdanjo kinodvorano Azzurro in jo potem preuredila v gledališko in koncertno dvorano se v njej že nekaj let odvija živahna kulturna dejavnost: koncerti, gledališke predstave, predvajanja filmov v ustaljenih ciklusih, potem pa še vsi nastopi domačih skupin ter občasnih gostov. V tej sezoni imajo na sporedu petnajst koncertov. S sezono so že skoro pri kraju. V četrtek zvečer je Schumannove skladbe izvajal Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta in s sodelovanjem pianista J ór ga De musa. Na sporedu imajo sedaj še Collegium Vocale iz Kolna (13. marca), violončelista Janosa Starkerja in pianista Rudolfa Bichbinderja (21. marca) ter pianista Louisa Lortiea Tudi v četrtek je bila tržiška dvorana mestnega gledališča polna zadovoljnih poslušalcev. Nič čudnega, saj imajo skoro petsto abonentov in zaradi tega ostaja za posamični koncert le malo vstopnic za občasne poslušalce. Logično torej, saj so v Tržiču vzljubili Simfonični orkester ljubljanske radiotelevizije, ki je v tej sezoni nastopil že trikrat: lanskega 18. decembra, ko je izvajal skladbe Albana Berga in Gustava Mahlerja, ter 29. novembra, ko je izvajal skladbe Roberta Schumanna, takrat z violinistom Aleksandrom Markovom, in sai .. . Ta Cankarjeva vzhičenost se kaže tudi v skrbnih pripravah na samo ljubljansko premiero, saj je sodeloval na vajah, stalno usmerjal režijo in igralce, na premieri pa se je iz intendantske lože celo poklonil avditoriju — predvsem študentom, ki so navdušeno ploskali. Očitno je Ivan Cankar zadel v črno. Žolčne reakcije domala vsega tiska (razen socialističnega) so potrjevale izjemno agresivnost farse in posredno tudi kazale na resnično provincialnost doline šentflorjanske in na nelagodno mesto, ki jo v njej ima prava umetnost, lego samega pisatelja v zatelebanem svetu, ki skriva za naličjem morale gnilobo, majhnost, korupcijo. Iz takega sveta se mora seveda umetnost izseliti, neznano kam, vendar daleč proč, daleč stran od zaostalosti. Konservatizčm je namreč treba pustiti tam, kjer je, da se sa-mopašno še naprej razvija v svojem leglu, saj nima posluha za vredne in napredne ideje, za reformacijo družbene in kulturne strukture. In vsak reformističen poseg ostaja torzo, že v izhodišču obsojen na propad. Pohujšanje v dolini šentflorjanski seveda še v četrtek. Ljubljanski orkester pa je že v prejšnji sezoni nastopil nekajkrat in ga zaradi tega tržiška publika zelo ceni. »S to publiko sem zelo zadovoljen,« nam je povedal dirigent Anton Nanut. »Vzljubila nas je. Gre za zahtevno in hvaležno publiko, ki ni samo iz Tržiča. Tudi iz Trsta, Gorice ter Vidma prihajajo ljudje na te naše koncerte. Večkrat se nam približajo tudi zamejski Slovenci in zaradi tega sem še posebej zadovoljen, saj tako pogoste možnosti nastopa v zamejstvu, kot jo imamo v Tržiču, ne najdemo zlahka. Zaključili smo naš delež v tej zimski koncertni sezoni. Pripravljamo pa se na spomladansko sezono, ki bo v tem mestu, in ki bo posvečena v celoti Beethovnu. Takrat bomo nastopili kar šestkrat.« V Tržiču namreč že nekaj let prirejajo, v' režiji profesorja De Incon-trere, in v sodelovanju z gledališčem La Fenice iz Benetk, monografske spomladanske sezone, posvečene delom enega samega skladatelja. Na sporedu so seveda koncerti, kjer se le da tudi promenadni koncerti, razstave, predavanja, publikacija monografske knjige. Tudi te prireditve imajo velik uspeh. Občina Tržič, ki je pobudnik, organizator in seveda tudi sponsor teh prireditev vlaga v kulturo veliko denarja. Zaradi resno zastavljenih programov jim je uspelo, edinim v naši deželi, dobiti izdatno denarno podpo- močno karikira prebivalce te doline, prikazuje jih kot izrazite neotesance, ki se zgražajo nad Jacinto in Petrom, katerega je tja poslal sam hudič, da zasvoji prostor. Kaj lahko hudičevo delo — osvojiti prebivalce »šentforja-nije«, lahek posel, ki ga Peter in Ja-cinta uspešno opravita, a Peter je bil nekoč umetnik, ni samo razbojnik Krištof Kobar. Kam naj se izseli? — x — Babičeva režija je ob dramaturški pomoči Toneta Partljiča po mojem prepričanju napravila radikalen zasuk v razumevanju Cankarjeve farse in z njo povezane celotne problematike sploh. Prebivalci doline šentflorjanske niso več groba ponazoritev zaostalosti, temveč sodobni državljani, čisto normalni »rodoljubi« in njih voditelji, ki svojo konservativnost skrivajo za uglajenimi, »prepričljivimi« nastopi, na vse Jacintino in Petrovo pohujšanje gledajo z določeno navidezno distanco, ' čeprav niso nič manj gnili kot 1. 1907 in se seveda uklonijo moči, plazijo pod svojimi grehi, a povsod in vedno skušajo ohranjevati dostojanstvo. Komaj se moč izseli, že spet postanejo agresivni, »pozabijo« ro tako od predsedstva republike koi vlade ter iz skladov pristojnih mini strstev. »To pa je zaradi tega, ker so pro gram resno zastavili, ker gre za po poln festivalski program,« nam še pove Anton Nanut, »gre za program, ki bi bil lahko za zgled marsikateremu že utečenemu festivalu.« Letos, v zimski sezoni, so namreč nastopili I Solisti Veneti, organist Klemens Schnorr, pianist Francois Joèl Thiol lier, Hagen-Quartet iz Salzburga, Jess Trio z Dunaja, pianist Massimo Gon, pianist Richard Goode, ansambel Les Rercussions de Strasbourg, Clemencic Consort z Dunaja, že omenjeni Simfonični orkester ljubljanske radiatele vizije. Anton Nanut nam je še povedal, da orkester, ki ga vodi, nastopa tudi v drugih krajih naše dežele. V Trstu, Gorici, Vidmu, Pordenonu. Še zlasti v tem kraju, že kmalu pa bodo koncertirali tudi v Čedadu. Skrat-Ica, gre za zelo koristno sodelovanje čez mejo. Še zlasti italijanska publika naših krajev ima tako možnost spoznati kvaliteto tega ljubljanskega simfoničnega orkestra. Sicer pa v Tržiču gledajo tudi preko slovenskih meja. Že lani so v Tržič povabili sim fonični orkester iz Zagreba. Kot so nam povedali pristojni na tržiškem županstvu nameravajo to sodelovanje z Zagrebom še popestriti in poglobiti v tem in v prihodnjih letih. MARKO WALTRITSCH na vse ponižanje, zaničujejo umetnost in je ne potrebujejo, saj prinaša samo pokvarjenost in pohujšanje... Skratka, bistvo spopada je prenešeno na bolj prefinjene valovne dolžine, na sodobno skoraj policijsko vohljanje, kar nakazuje že prvi prizor, ko zlodej stika po Petrovih zapiskih, da bi zvedel, kdo je pravzaprav njegovo o-rodje, zavojevalec doline šentflorjanske. A pravzaprav niti ne gre za šent-florjanščino! V bistvu je to dokončna univerzalna zaprtost, univerzalna provincialnost, ki umetnika in estetsko čutenje postavlja pred zid, naslanjajoč se, skoraj bi rekli, na znano teorijo o slejkoprejšnji smrti umetnosti. V primeru tržaške postavitve je to seveda zgrajeno na bistveno drugačnih izhodiščih. Svetli pojavi Petra in Ja-cinte sploh nimata možnosti bega, niti ne moreta čakati smrti in logična pot iz vsega tega je samo ena — samomor. Skratka, problematika je radikalizirana do skrajnih možnih leg, do ostre brezizhodnosti, kar pomeni bistven zasuk v pojmovanju tega dela in njegove filozofije. Zaradi tega Jože Babič ni mogel več predstaviti farse. Bila je to sodobna drama, do poslednjih mejà premišljena, v svoji konsekventnosti tekoča in logična, postavljena v mrkost, v brleče rumenilo atmosfere, ki ji je dajala ton funkcionalna, v ničemer izstopajoča scena Klavdija Palčiča, ki je s svojo navidezno anonimnostjo popolnoma potrjevala celotno zasnovo vodilne ideje uprizoritve, tudi v kostumih, ki so se najbrž držali Cankarjevih navodil in nakazovali nekajletno (modno in splošno) zaostalost protagonistov določene province. Vendar nevsiljivo, prefinjeno. Prav tako bi lahko spregovorili o odlični glasbeni opremi Lada Jakše, ki je spremljala čedalje očitnejše molovsko vzdušje (lektor je bil Jože Faganel, koreografinja pa Ksenija Hribar). Kvečjemu bi lahko očitali postavitvi premalo izostrenih robov, a morebiti je bilo to hoteno, da zadobi celota obris anonimnosti in vsakršne izpraznjenosti določenega (in v splošnem) sveta, da bi bil končni zasuk toliko bolj izpostavljen. Kljub temu smo prepričani, da bi bila večja agresivnost na mestu. Tega neostrega občutja se je držal tudi glavni protagonist Vladimir Jurc v vlogi Petra. Svoje zamisli razbojni-ka-umetnika ni opremil z ostrino jeznega in zlobnega zasvojevalca doline šentflorjanske, izsiljeval je bolj s čustvenimi navezavami, obenem pa z zvitostjo racionalnosti, ki ji ni treba odločnejše roke, da doseže svoj namen. Zato je bil izjemno prepričljiv predvsem v poetičnih utrinkih drugega dejanja (drugi akt Cankarjeve pisne predloge) in konca. Deloval je skrivnostno, tenkočutno, vendar z do-voljšnjo mero perfidnosti, kot da ima vedno nekaj za bregom, kot da ve in ničesar noče razkriti. Prav ta miste-rioznost je mogoče novo pojmovanje tega bistvenega Cankarjevega lika, ki je prikrajšan za jezo in odločnost, a dopolnjen z zgoraj opisanim. Po drugi strani je bila Maja Blagovič prava Cankarjeva Jacinta. Z neslmeno ustvarjalno močjo, z mozaikom notranjih, psiholoških razpoznav, pri katerih so se bile ljubezen, indiferentnost in sla po mogočnosti — vladanju, je ustvarila izrazito skladen lik, ki je nosil v sebi še vso potenco vsega nedorečenega, zato pa vseskozi prisotne slutnje. Kot vila, ki s svojo pre-zenco katalizira vse, ne da bi ji bilo pri tem treba izstopati v protagonizem, saj je dovolj močna, da se obvladuje in obvlada. Ta duo je dopolnjeval v svojstveni podobi hudiča Tone Gogala. Z vso diaboličnostjo, slinavcstjo in čudenjem nad zemeljskimi stvarmi, z vnemo potuhnjenega špiclja, ki mora v senci voditi vse niti je dobesedno imponira!, kot tudi v položajih, v katerih se v hudičevo pamet prihuli dvom. Vseskozi je bil torej dvoumen, zlod-jevski, nikoli preveč v ospredju, nikoli v ozadju . . . Šentflorjansko skupino so sestavljali župan (Anton Petje) in županja (Bogdana Bratuž), dacar (Alojz Milič) in dacarka (Mira Sardoč), ekspe-ditorica (Miranda Caharija), učitelj Šviligoj (Adrijan Rustja), notar (Silvij Kobal), štacunar (Stane Starešinič) in štacunarka (Barbara Jakopič), cerkovnik (Dušan Jazbec), popotnik (Stojan Colja), sodelovala pa sta še Valter Lovriha, Demetrij Cej in »glas« Armanda Škerlavaja. Vsi so se vpeli v sodobno šentflorjanščino, ustvarili lepo uokvirjeno skupinsko sliko, v kateri pa moramo poudariti še vsaj tri, štiri like. Na prvem mestu Antona Petjeta, zastavonošo šentflorjanske druščine, seveda take, kakršna je predstavljena v uprizoritvi. Zato je bil vseskozi uglajen, čist, vseskozi dostojanstven, kot da se ga pokvarjenost ne tiče, pravi oblastnik, ki napove križarsko vojno razbojništvu in umetnosti. Ta oblast se mu izmuzne iz roke, ob smrti Petra in Jacinte pa takoj spet seže po njej z demagoško držo in je spet prav tak kot v izhodišču. Uglajeno podobo dacarja je preštudiral Alojz Milič, ki je namenjal vsem svojim šentflorjanskim kolegom sarkastične bodice in nikjer ni kazal tiste zunanje pokvarjenosti, ki bi morala biti za lik po Cankarjevi zamisli značilna, kot vsi šentflorjanci je bil pokvarjen v sebi. Humanistično podobo učitelja Švibgoja je Adrijan Rustja pokazal z vso naivnostjo in bogaboječnostjo človeka, ki je pravzaprav zakrivil, da se je greh pretihotapil v dolino. Nekoliko zastarela podoba idealističnega učitelja torej, ki ne dojame vsega, kar se v njegovem okolju dogaja. Menimo, da bo tržaška postavitev Pohujšanja v dolini šentflorjanski brez dvoma sprožila marsikatero debato. S to predstavo pa je SSG ponovno stopilo na pot iskateljstva in avantgardnega gledališča, ki sproža in spodbuja k mnogoplastnim razmislekom o teatru in umetnosti sploh. MARIJ ČUK V Tržiču so zadovoljni s sodelovanjem simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Pred devetdesetimi leti se je rodil prvi urednik Dela J. Pertot Jože Pertot: (koliko) mladim, in ne samo mladim, to ime kaj pove? Pred devetdesetimi leti, 27. februarja 1896, se je na Kontovelu rodil kot tretji izmed sedmero otrok, sin malega kmeta in dninarja, Jože Pertot. V Trstu je obiskoval nemško gimnazijo in prva dva razreda izdelal z odliko. Jože Pahor, Iti mu je bil tovariš in ga je dobro poznal, piše: »V tretjem razredu ni nadarjenemu dečku več zadoščala šolska učenost. Zgodnje spoznanje, kako trdo je življenje, in mogočni tok delavskega gibanja v Trstu sta ga potegnila .s seboj. Z neutešljivo žejo je bistri fatjt požiral vse, kar je govorilo o borbi in ciljih delavskega razreda. Z vsem žarom se je zagrizel v svoj študij, prebiral socialistični tisk, s posebno vnemo progresivno revijo »Naši zapiski« ter se poglabljal v marksizem. Te stvari so bile njegovemu iščočemu mlademu duhu vse večje, vse važnejše kot neživljenjska učenost šole, ki ni vedela ničesar o delavskem razredu in njegovih idealih. Deček, ki ga je vodil nepremagljivi nagon, da bi našel resnico, ni izdelal tretjega gimnazijskega razreda, v njegovem življenju se je odprla usodna kriza«. Prestopil je na moško učiteljišče v Gorico. V njegovem letniku sta bila Albert Širok in Stano Kosovel, brat pesnika Srečka. Trojica •ie prišla iz omenjene gimnazije in je že v 'krstu delovala v mladinskem odseku Ljudskega odra. V Gorici so kmalu prišli navzkriž z uradnim avstrijsko-verskim programom šole in z njenimi strogimi ter brezdušnimi predpisi. Izven šole in mimo šole so v krožku poslušali predavanja o problemih religije. To je bil greh, ki je buril kateheta dr. Ignacija Kobala. Zahteval je izključitev trojice. Sledila so zasliševanja in grožnje. Jože Pertot se je Uasilju uprl in bil takoj izključen iz šole. Stano Kosovel pa se je po drugem letniku sam umaknil v žumalistiko (Andrej Šavli). Izključitev z učiteljišča je bila za Jožeta Per-tota v vseh pogledih odločilna. Obsojen je bil na stradanje, zato pa se je z vso vnemo posvečal samoizobraževanju in študiju sociologije ter ekonomskih problemov. Prva svetovna vojna ga je zanesla na tirolsko fronto. Takoj po vojni je odšel kot prostovoljec na Koroško in postal borec za severno mejo. Leta 1920 se je v Ljubljani povezal s KPJ. Kot delegat se je udeležil partijskega kongresa v Vukovaru in kongresa SKOJ v Sarajevu. Kmalu se je vrnil domov na Kontovel ter prenesel svoje delovanje na področje Trsta in Primorske. Udeležil se je ustanovnega kongresa v Livornu in postal član Komunistične partije Italije. Bil je urednik Dela, ki je postalo prvo komunistično glasilo na Primorskem. Časnikarsko delo ga je popolnoma prevzelo. Dopise je rad podpisoval s šiframi, pogosto pa kot Popotnik. Prvega maja 1921 je imel s komunističnim voditeljem Ivanom Regentom javni govor v Nabrežini in oba sta komaj ušla pobesnelim fašistom. Ko je Delo po požigu Lavoratoreja začelo spet izhajati, je Pertot prevzel ravnateljstvo časopisa. Po požigu tiskarne v Trstu so slovenski rojaki v ZDA ponudili Pertotu uredništvo socialističnega lista. Sprejem vabila bi bil pra va rešitev za sestradanega idealista - proletarca. Pertot je ponudbo odklonil, odhod je smatral za beg iz boja. Leta 1922 so ga v uredništvu aretirali. Bil je zaprt pri Jezuitih in v Coroneu. Jože Pahor piše: »V februarju 1923 je Jože Pertot v tržaškem zaporu — že bolan. V tesni temačni celici se skuša zdraviti s kopelmi, s škafom mrzle vode — sredi hude zime. Edina ugodnost, ki jo ima, je ta, da sme prejemati hrano _ od zunaj enkrat na dan, postano, mrzlo. Večmesečna ječa ga je oslabila, iz zapora je moral v bolnico. Pljuča so bila načeta. Drugačnega zdravljenja in drugačnih sredstev bi bilo treba, da bi izmozgani borec okreval. Odpustili so ga iz bolnice, vrnil se je v ilegalno borbo. Ko sem ga včasih skrivaj obiskal, sem zopet našel sredi njegove sobe škaf z mrzlo vodo. Jože je trdno upal. da bo njegova železna volja premagala bolezen, da se mu bo zdravje povrnilo... Delal je do zadnje- ga... pisal za Delo pozno v noč pri sveči, ko je naglo dogorevalo njegovo borbeno življenje«. Ivan Regent piše v svojih spominih: »Leta 1924 — 2. decembra — je umrl urednik Dela Jože Pertot... Bil je mlad, navdušen član komunistične mladine najprej v Jugoslaviji potem v Trstu... Obiskal sem ga na Kontovelu morda kakih štiri ab {jet dni preden je umrl. Prinesel sem mu honorar za uredniško delo pri Delu. Ob tej priložnosti mj je povedal, da je zdrav, da ga nič več ne boli in da nič več ne kašlja. Tedaj sem se zavedal, da nas bo, na žalost kmalu zapustil za vedno. Med pogovorom me je nahrulil, zakaj hodim okoli brez spremljevalcev. Rekel mi je, da je življenje vodilnih komunistov nenehno v nevarnosti in naj se bolj pazim. To je dokaz, kako je na smrt bolni Pertot bolj skrbel za tovariše kot zase«. »Njegov pogreb je bil na Kontovelu. Prvi pogreb brez duhovnika. Pogreba se je udeležilo ogromno število komunistične mladine in starejših sodrugov. Kontovelske ženice so na pragih svojih hiš začudeno opazovale mrtvaški sprevod brez duhovnika in brez zvenenja. Sprevod se je tiho pomikal po ozki kontovelski ulici do pokopališča, kjer sem se moral od Pertota poslednjič posloviti«. Bilo mu je 28 let. Zgodovina trpljenja in bojev v tem mračnem razdobju je le deloma napisana. Kdor bo še pisal, bo moral dati Jožetu Pertotu častno mesto, kakor je to napravila kontovelska mladina ob osvoboditvi leta 1945. Položila je telesne ostanke pokojnega v skupno grobnico kontovelskih partizanov, ki so žrtvovali življenje za iste ideale. Bil je njihov predhodnik. Po gradivu, ki ga hrani Odsek za zgodovino NŠK pripravila Mira Rijavec Odbojka: sinoči na težkem gostovanju v Nervosi Preskromen odpor Mebla Smučanje: ženski smuk za SP v Furanu Švicarsko slavje NERVESA — MEBLO 3:0 (15:8, 15:8, 15:6) MEBLO: Markovič, Maver, Žerjal, Mira in Neva Grgič, Kralj, Ukmar, Foraus, Venier, Klamše, Pertct in Garbini. TOČKE: Meblo 12:22 (Maver 4, Ukmar, Markovič in Žerjal 2, Mira Grgič in Kralj 1); Nervesa 30:45. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 10, Nervesa 13. TRAJANJE SETOV: 16, IS in 15 minut. SODNIKA: Bertoni iz Modene in Tondo iz Benetk. GLEDALCEV IGO. FURANO (Japonska) — Švicarka Maria Walìdser je osvojila včerajšnji smuk za SP v japonskem Furanu. Druga je bila njena rojakinja Brigitte ortli, ki je za nekaj stotink sekunde prehitela Kanadčanki Laurie Graham in Liso Savijarvi. Najboljša od Italijank je bila Karla Delago (22.), Micaela Marzola pa je osvojila 30. mesto. VRSTNI RED SMUKA: 1. Walliser (Svi.) 1T9”92; 2. Òrtli (Švi.) 1 minuta 20”11; 3. Graham (Kan.) 1’20”32; 4. Savijarvi (Kan.) 1’20”37; 5. Gu- tensohn (Av.) 1’20”48; 22. Delago (It.) 1’22”92; 30. Marzola (It.) 1 minuta 23”56. LESTVICA SMUKA ZA SP: 1. Gu-tensohn (Av.) in Walliser (švi.) 105; 3. Graham (Kan.) 100; 4. Ortli (Švi.) 82; 5. Figini (Švi.) 52. LESTVICA ZA SP: 1. Walliser (Švica) 231; 2. Hess (Švi.) 210; 3. Schnei-der (Švi.) 170; 4. Figini (Švi.) 169; 5. ortli (Švi.) 160; 9. Svet (Jug.) 125. Danes moški slafom GE1L — V norveškem kraju Geli bo danes moški slalom za SP, v katerem je eden od favoritov Jugoslovan Rok Petrovič. Tudi Bojan Križaj ima možnost za dobro uvrstitev. Po zadnjih neuspehih si v italijanskem taboru nadejajo boljših rezultatov. Ponovno Nykanen LAHTI — Na tekmovanju za svetovni pokal v smučarskih skokih na 70-metrski skakalnici v Lahtiju je zmagal Finec NykSnen pred rojakom Puikkonenom in Avstrijcem Vettori-jem. Jugoslovani so se tako uvrstili: 15. Tepeš, 22. Ulaga, 60. Debelak, 80. Zupan. Skupna lestvica: 1. Nykanen 210 točk; 2. Vettori 194; 3. Fel-der (Av.) 130; 5. Ulaga 123. Danes bo v Lahtiju še tekma na 90-metrski skakalnici. Rokometna A liga OVIL IN — FABBRI 23:20 Meblu v Nervesi ni uspelo ogroziti drugouvrščene ekipe na lestvici. Nervesa, ki je pred tednom dni izgubila odločilno srečanje za napredovanje v A 2 ligo s Pordenonom, je sinoči igrala solidno, Meblo pa precej slabše kot v svojih najboljših dneh, pravzaprav pa v slogu zadnjih nastopov, le da je bil sinočnji nasprotnih povsem drugačnega kalibra od Vicenze in Flessa, s katerima so se Drasi-čeve varovanke pomerile v prejšnjih dveh kolih in zmagale. Napad Nervese je bil za Meblov Wok in niegovo obrambo nerešljiva uganka. V tekmi, ki je bila za ligo na zadostni termični in agonistični ravni, pa je naši ekipi predvsem manjkalo nekoliko več samozavesti in prepričanja v lastne moči. Preveč je bilo namreč poceni prepuščenih točk. premalo pa zbranosti. Na dlani pa je, da bi bil Meblo lahko objektivno boljšo Nervešo presenetil le z veliko temperamentnostjo. Treba je tudi povedati, da je naša ekipa zaradi daljše prekinitve prometa na obalni cesti prispela v Nervoso s precejšnjo zamudo in tudi to je lahko prispevalo k splošnemu padcu zbranosti naših igralk. Res škoda, saj bi z le malo bolj prepričano igro Meblo lahko sigurno iztržil kaj več, kot bornih 22 točk. Trener Drasič je skušal s številnimi menjavami spremeniti potek tek- me, vendar se mu to ni {»osrečilo. Iz splošne sivine ni nobena igralka posebej izstopala, še najboljše pa se je po našem mnenju ponovno odrezala mlada Martina Ukmar, ki ji primanjkuje le nekoliko več igralnih izkušenj, da se razvije v steber Mebla, zlasti v napadu, (ak) OSTALI IZIDI; DMA Armes - Mo-bilealalogo Pocdenon 1:3; Putinati Ferrara - Tregarofani Padova 3:2; Spinea - Fiamma Vicenza 1:3; Fratte - Volley Conegliano 3:1; Volpe Fiesso - Mogliano Veneto 3:0. Kolesarstvo: jutri v Lonjerju Predstavitev jubilejne dirke za trofejo ZSŠDI V prostorih KK Adria v Lonjerju bo jutri ob 18.00 predstavitev mednarodne amaterske kolesarske dirke za jubilejno 10. trofejo ZSŠDI. Dirka bo v nedeljo, 9. marca. Košarka: v 1. jugoslovanski ligi Ljubljančani pred izpadom? Odbojka: sinoči v moški C-2 ligi Tesni zmagi Vala in borovcev Atletika: miting v New Yorku Nov svetovni rekord S. Bubke (5,95 m) NEW YORK — Na mednarodnem atletskem mitingu v New Yorku so zabeležili kar tri svetovne dvoranske rekorde. Sovjet Sergej Bubka, ki je 21. 2. v Los Angelesu skočil s palico 5,94 m, je bil v New Yorku še boljši. S 5,95 m je seveda zmagal in izboljšal svoj svetovni dvoranski rekord. Vzhodna Nemica Marita Koch je 220 jardov pretekla v 22”89 in izboljšala rekord Američanke Valerie Bri-sco Hooks (22”95), Američanka Lynn Jennings pa je 2 milji pretekla v 9’23”15 (prejšnji rekord: Mary Decker Slaney z 9’31”07). Kolesarstvo: zaradi slabega vremena odpovedali Milan - Turin MILAN — Včerajšnjo 72. mednarodno kolesarsko dirko Milan - Turin s 176 udeleženci 15 ekip so odpovedali zaradi slabega vremena, za sneženih in poledenelih cest. Dom — Virtus Julia Auto 73:67 (36:33) DOM; Mauro Dornik 3, Koršič 4, Orzan 14, Coretti 24, Ugo Dornik 19, Ziani 5, Cej 4. Domove! so v četrtem povratnem kolu letošnjega promocijskega prvenstva na domačih tleh zasluženo premagali trdoživo ekipo Virtus Julia Auto. Srečanje je bilo izredno izenačeno, saj sta se moštvi kar naprej izmenjavali v vodstvu. V 37. minuti so gostje še vodili s 67:66, toda v zadnjih treh minutah so »belo-rdeči« z izredno igro v. obrambi in z nekaj zares učinkovitimi protinapadi strli odpor nasprotnika. Dobro je tokrat igral Ugo Dornik. (M. Čubej) Kontovel Electronic Shop — Lav. Porto 92:79 (48:25) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 13, Grilanc 9, Ušaj 15, Vremec 10, Štoka 16, Kojanec 18, Lisjak 2, Pertot 2, Sterni, Sedmak 7. Kontovelci so takoj {»vedli s 25.9 (v 10. min.) ter prednost v nekaj minutah še povečali, tako da o zmagovalcu že v prvem polčasu ni bilo več dvoma. Naši so z dobro igro nadaljevali tudi v drugem polčasu in le proti koncu tekme so se jim nasprotniki nekoliko približali. Od posameznikov bi v prvem polčasu pohvalih Kojanca, na splošno pa je zelo dobro igral tudi Ušaj. (D. Starc) Bor Radenska — Inter Milje 66:67 (38:32) BOR RADENSKA: Korošec 26 (3: 4), Corbatti 2, Perčič, Barut, Pregare 24 (6:10), Kneipp 12, Š. Semen 2 (2:2), A. Semen, Canciani. SODNIKA: Ruaro in Cucchi. TRI TOČKE: Korošec 3. Borovi člani so na domačem igrišču zamudih enkratno priložnost in tako niso uspeli popraviti svojega položaja na lestvici. Naj omenimo, da so na dan prišle vse stare hibe košarkarjev Radenske, ki so imeli tu di tokrat zmago praktično v rokah, ampak zaradi neodločenosti sb v konfr- Rabotnički — Smelt Olimpija 88:84 (44:39) SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Vujakovič, Zdovc 6, Polanec, Subotič 11, Hauptman 3, Todorovič, Tovornik 29, Djurišič 7, Kotnik 16, Kovačevič 12. SKOPJE — Z včerajšnjim porazom v Skopju so si Ljubljančani verjetno zapravili poslednjo priložnost za obstanek V ligi. Po dobrem začetku (vodih so s 7 točkami razlike) so Ljubljančani nato popustili in domačini so z odličnima Mišunovom (24 točk) in Raduolovičem (18) zasluženo zmagali. OSTALI IZIDI 20. KOLA: Bosna -Šibenka 99:93 (56:44); Zadar - Borac 105:89 (49:42); Sloga - Jugoplastika 88:96 (55:53); Gibona - Partizan 121: 114 (66:56); C. zvezda - Budućnost 106:89 (61:35). LESTVICA: Gibona Zagreb 40; Zadar 26; Partizan in Budućnost 24; Šibenka 22; Jugoplastika 20; C. zvez- nem deiu pustih, da jih nasprotnik pregazi. V Borovih vrstah sta tokrat dobro opravila svojo nalogo le Korošec in Pregare. (Cancia) DLF - Breg Adriatherm 103:94 (49:44) BREG ADRIATHERM: Čok 6 (2;6), Kapič, Koren 7 (3:3), R. Žerjal 6 (2:5), Meneghetti 5, B. Žerjal 6 (0:3), Slavec 27 (1:1), Mezzavilla 6 (2:3), Zobec 31 (3:8). SODNIKA: Redivo in Tavčar. PM: 13:29; ON 32; PON; Čok (38), Mezzavilla (39), Koren (39). 3 TOČKE: Meneghetti 1. Kljub dobri igri v napadu so Brežani izgubili proti razpoloženim košarkarjem Ferroviaria, ki so bili skoraj nepogrešljivi tudi z meti za tri točke (dosegli so namreč kar 12 »trojk«). Brežani so imeli lepo priložnost v začetku drugega polčasa, ko so bili domačini neikoliko netočni v napadu, a je niso izkoristili. Kljub porazu je treba zaradi požr- Krasovkam žogica odbOa od roba. Miličeva je imela nato odprt račun z Vignolo, ki jo je v prvem delu premagala z 2:1. Po začetnih petih zgrešenih servisih je Vignola (štev. 4 na državnih jakostnih lestvicah) visoko povedla in vse je že izgledalo, da bo set zlahka osvojila. Miličeva pa je potegnila na dan vso svojo izkušenost in s šestimi zaporednimi točkami nasprotnico dohitela, več pa žal ni zmogla. V igri dvojic smo videli očitno premoč na strani gostinj, ki sta zlahka premagali Krasov par in takrat je bilo pri stanju 3:1 že vse odločeno. V najlepši tekmi večera sta se nato srečali Zampinijeva in Ber-nardičeva. Jasna je z zmago dokazala, da ji lahko le malokdo pride do živega in s tem lepim zadoščenjem se lahko tolaži ob sinočnjem ekipnem da in Bosna 18; Borac 16; Smelt O-limpija 13; Rabotnički 12; Sloga 6. Jugoslovanski košarkar dosege! kar 160 točk ALŽIRIJA — Na nekem košarkarskem turnirju v Alžiriji je Ivica Mavrenski (Vojvodina Novi Sad) dosegel rekordnih 160 točk (76 v prvem polčasu). Rekord je dosegel na srečanju Vojvodina - Endas Genova. Zmagala je seveda Vojvodina s 181:45. Jugoslovanski nogomet: neodločeno v Beogradu V včerajšnji anticipirani tekmi 1. povratnega kola v 1. jugoslovanski nogometni ligi sta v Beogradu C. zvezda in Velež igrala neodločeno 2:2; v Splitu pa je Hajduk premagal Sutjesko s 3:1. Dirka tris Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 2-6-9. Dobitnikov je skupno 510, ki bodo prejeli po 1.737.046 lir. tvovalnosti pohvaliti vso ekipo, ponovno pa sta se izkazala v napadu Marko Slavec in Loris Zobec. (L. Koren) DRŽAVNO KADETSKO PRVENSTVO Stefanel - Jadran Parco 108:56 (50:20) Bonetti k Milanu MILAN — Silvio Berlusconi, bodoči novi predsednik Milana, je včeraj sporočil, da so sklenili sporazum z branilcem Rome Dariom Bonettijem. Poleg tega je tudi zanikal vesti o domnevnem odhodu Paola Rossija. Danes Trnovski maraton Proge za današnji Trnovski maraton, zadnjo tovrstno množično tekaško prireditev v Sloveniji, so odlično urejene in tudi vremenske napovedi so ugodne, tako da organizator pričakuje množično udeležbo1. Start za vse kategorije bo ob 9.30 izpred hotela Bor v Črnem vrhu nad Idrijo', prijava pa je možna na kraju samem. porazu. Odločilno točko je za svoje barve priborila Vignola, ki je zlahka premagala Sedmakovo. Ob koncu smo se obrnili do sproščenega in kljub porazu nasmejanega Zvonka Simone-to. Odgovor: »Poraz ni nobena tragedija, saj smo takšen rezultat tudi pričakovali. Žal mi je le nekoliko za publiko, ki zaradi slabega vremena ni mogla slediti kakovostnemu srečanju v velikem številu, kot smo to pričakovali.« (Z. S.) Kras Globtrade — Surgelati A-rena 2:4 Sedmak - Zampini 0:2 (16:21, 11:21), Bemardić - Cergol 2:0 (21:12, 21:17), Milič - Vignola 0:2 (19:21, 11:21), Ber-nardič-Sedmak - Cergol-Zampini 0:2 (15:21, 13:21), Bemardić - Zampini 2:0 (21:18, 24:22), Sedmak - Vignola 0:2 (10:21, 14:21). SODNIKA: Zambetti (Bergamo), Andreoli (Milan). Volley Bali Videm — Val 2:3 (15:12, 15:13, 5:15, 13:15, 10:15) VAL ŠTANDREŽ: Plesničar, Al- lesch, Černič, Faganel, Juren, Mervič, Mučič, Petejan, Lavrenčič in Mi-chelli. Zaradi podcenjevanja so bili odbojkarji Vala že na robu nepričakovanega spodrsljaja v srečanju s skromnim Volley Ballom sredi Vidma. Potem ko so domačini povedli z 2:0, so gostje zaigrali boljše pa čeprav tokrat ni opravičila za slabo igro. V nadaljevanju je moral trener Markič spremeniti koncept igre z dvema podajačema in poslati na igrišče prav vse razpoložljive igralce, da je preprečil najhujše. (Zip) Bor JIK banka — NPT 3:2 (15:8, 6:15, 13:15, 15:4, 16:14) BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Bitežnik, Budin, D. in G. Gasparo in Pernarčič. Po dveh zaporednih porazih so odbojkarji Bora JIK banke pospravili v mestnem derbiju z NPT deveti par točk, a resnici na ljubo ne brez težav. Domačini so sicer obetavno pričeli, toda potem njihova igra ni bila več tako zanesljiva. Gostje so zlahka zmagali v drugem nizu in potem po izenačenem boju še v tretjem. Premoč borovcev je bila potem več kot očitna vse do stanja 10:2 v petem setu. Potem se je pričel izenačen boj za vsako točko. (G.F.) Olympia Electro Terpin — Li- bertas Sacile 1:3 (15:12, 10:15, 13:15, 7:15) OLYMPIA ELECTRO TERPIN: S., A. in D. Terpin, M., š. in I. Cotič, Kovic, Dornik, Kosič. Goriška šesterka je sinoči pokazala premalo, da bi se lahko izognila petemu zaporednemu porazu. Gostjo so predvajali hitro igro ob mreži, medtem ko so bile akcije naših vse prepočasne in predvidljive, poleg tega je odpovedal še blok. Srčnosti sicer ni manjkalo in po prvem dobljenem setu je že kazalo na presenečenje, do katerega v nadaljevanju žal ni prišlo. (M. Š.) ŽENSKA C-2 LIGA Sovodnje Centraisped - Fontanafredda 3:2 (16:14, 15:2, 7:15, 7:15, 15:12) Trajanje setov: 34’, 11’, 28’, 20’, 36’. SOVODNJE CENTRALSPED : Co- tič, Černič, Cerne, Gabriella in Giuliana Lopresti, Luvisutti, Počkar, M. in L. Vižintin. Končino toliko zaželena zmaga Sovodenj Centralspeda. Sinoči so namreč naša dekleta v sovodenjski telovadnici s srčno in požrtvovalno igro premagale tehnično zelo močno ekipo, ki je bila tudi precej višja od naših. Po trajanju setov lahko ugotovimo, koliko truda so naše vložile v to srečanje, kar se jim je tudi obrestovalo. (M.K.) MOŠKA D LIGA Naš prapor — San Sergio 2:3 (15:6, 15:10,13:15, 10:15,10:15) NAŠ PRAPOR: Grinovero, A., M. in F. Sošol, D. in P. Klanjšček, Le^ giša, Prinčič, Miklus in Bevčar. Odbojkarji Našega prapora so bržkone zapravili še zadnjo priložnost glede obstanka v ligi. Srečanje so domačini sicer dobro pričeli. Z dobro igro v napadu in solidno obrambo so povedli v setih z 2:0. Vse je kazalo, da bodo Brici slavili prepričljivo zmago in to po dolgi seriji po- razov. Prišlo pa je do preobrata, ker so potem domačini nekoliko popustili in poraz je bil tako neizbežen. (B.M.) ŽENSKA D LIGA Kontovel Electronic Shop — Intrepida 3:0 (15:13, 15:2, 15:4) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Daneu, B. in T. Prašelj, Maver, Co-nestabo, Ukmar in Bukovec. Sinoči so Kontovelke proti šibki Intrepidi pospravile novi par točk. Na igrišče pa so morale to pot močno okrnjene, saj zaradi poledice niso mogle priti v telovadnico na Proseku kar tri standardne igralke. Pod silo razmer je trener poslal na igrišče mladi Tamaro Prašelj in Ukmarjevo, ki sta odlično opravili svojo nalogo. Z dobrim napadom in močnimi servisi sta zanesljivo pripomogli k zmagi domače šesterke. (M. Š.) Sloga — Canon Tržič 2:3 (5:15, 15:8, 7:15, 15:11, 6:15) SLOGA: Adam, Dmovšček, Guštin, Kokoravec, Maver, Milič, Morpurgo, Pro. Sinoči je le malo manjkalo, pa bi na Opčinah prišlo do velikega presenečenja. Sloga se je namreč pomerila z vodilnim Canonom iz Tržiča, ki je seveda veljal za nespornega favorita. Vendar so se morale tržiš-ke igralke pošteno potruditi, saj so do novih točk prišle po petih razburljivih setih, v katerih je bila Sloga povsem enakovredna Canonu. Res škoda, da so naše igralke zaradi gripe morale na igrišče v okrnjeni postavi, sicer bi bil izid morda drugačen. (INKA) NPT — Breg Agrar 3:2 (15:9, 6:15, 8:15, 15:6, 15:5) BREG AGRAR: Slavec, F. in E. Žerjal, K. in V. Kocjančič, Možina, Maranzina, Manmenvall, Tavčar, Komar in Mauri. V srečanju z neposrednim tekmecem za obstanek so odbojkarice Brega Agrar poskrbele še za eno razočaranje. Gostje res niso najbolje pričele, a po prvem izgubljenem nizu so uredile svoje vrste in povedle z 2:1. V zadnjih dveh setih so pokazale medlo in neučinkovito odbojko brez prave športne zagrizenosti in želje po uspehu, tako da so imele nekoliko bolj prizadevne zastopnice Nuove Pallavolo Trieste olajšano pot do zmage in do dragocenih točk v izredno izenačenem boju za obstanek. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Steam NPT 3:0 05:12, 15:3, 15:7) Mladinska odbojka Under 16 - ženske: Sloga B - DLFAC 2:0 (15:6, 15:1); Sokol - Inter 1904 2:1 (15:8, 9:15, 15:3). Under 15 - moški: NPT - Bor 1:2 (12:15, 16:14, 13:15). SINOČI V BARKOVLJAH Občni zbor Sirene Ob več kot zadovoljivi udeležbi članov je bil sinoči v Barkovljah redni občni zbor TPK Sirena. Predsednik kluba Edi Filipčič je v svojem poročilu predstavil opravljeno delo in navedel delovni načrt za prihodnjo sezono. Tudi drugi referenti in sicer tajnica Majda Gerdol, športni direktor Bruno Bogateč in blagajnik Pavel Godnič so znaten del svojih posegov posvetili prihodnji sezoni, kar dokazuje, da pluje Sirena po že točno izdelanih načrtih. O občnem zboru bomo še poročali. Košarka: promocijska liga na Goriškem in Tržaškem Od naših uspešni domovci in Kontovelci • nadaljevanje s prve strani Košarkarski prvenstvi A-l in A-2 lige Stefanel: nujna zmaga Samo Kokorovec prejel priznanje USSI Za tržaški Stefanel se obeta danes eno odločilnih srečanj proti neposrednemu tekmecu v spodnjem delu lestvice košarkarske A-l lige, Silverstonu iz Brescie. Silverstone ima trenutno 16 točk, dve več od Stefanela in je na papirju dosegljiv za Tržačane. Vesti z zadnjih treningov kažejo na še negotovo fizično počutje Fischetta, ki je po operaciji pod intenzivno nego. Coleman se po lažjem zvinu gležnja giblje sproščeno in bi moral dati svoj doprinos točk. Silverstone prihaja v Trst po minimalnem domačem porazu proti objektivno močnejšemu Mar-ru, Tržačani pa bodo drugič zapored na domačem parketu in popraviti morajo padec iz prejšnje nedelje proti Divareseju. DANAŠNJI SPORED: Simac - Scavolini ; Riunite - Bancoroma; Marr - Areotons; Berloni - Granando ; Divarese - Benetton; Stefanel - Silverstone; Mobilgirgi - Livorno; Opel - Mu Lat. V prvenstvu A-2 lige čaka Goričane Segafreda gostovanje v Pavii. Po pekočem porazu iz prejšnjega kola se goriški ekipi proti Annabelli gotovo ne obeta lahko delo in pozitiven izid tekme je vse prej kot možen, čeprav je Annabella na lestvici za Goričani. Ffntoni bo doma igral proti Ippodro-miju, ekipi, ki je neposreden tekmec na lestvici. DANAŠNJI SPORED: Giorno - Jol-lycolombani; Annabella - Segafredo; Mister Day - Fermi; Fantoni - Ippodromi; Cortan - Rivestoni; Yoga - Liberti; Fabriano - Filanto. V A-2 ligi je bil sinoči dosežen naslednji izid: Sangiorgese - Popper 77:74. V restavraciji Suban v Trstu je bilo v petek v organizaciji združenja športnih časnikarjev Furlanije-Julij-ske krajine in pod pokroviteljstvom Tržaške hranilnice (Cassa di Rispar- mio) nagrajevanje najboljših mladih športnikov za leto 1985. Kot je v uvodnih besedah dejal predsednik združenja športnih časnikarjev FJK, je ta pobuda zabeležila lep uspeh, saj je najboljše izbiralo skoraj 200 časnikarjev iz naše dežele. Nagrajuje p» se mlade in predvsem športnike amaterje. Predstavnik Tržaške hranilnice odv. Terpin je dejal, da je njegova ustanova predvsem tam, kjer so mladi. Poleg številnih časnikarjev so bili prisotni še kvestor Antonino Allegra, predsednik deželnega odbora za špiort Brancati in drugi. Prvo nagrado je pjrejel Poletov kotalkar Samo Kokorovec, kar je zanj in za ves naš šport novo priznanje. Druga nagrada je šla bivši Krasovi namiznoteniški igralki Marini Cergol (ob odsotnosti obolele Cergolove je nagrado prejel predsednik ŠK Kras Zvonko Simoneta). Kot tretjeuvršče-ni pa je prejel nagrado še mladi kop-jaš Libertasa iz Vidma Cristian Nonino. (Na sliki: Kokorovec med nagrajevanjem). Jadranovci v Montebelluno po novi točki Po lepi in zasluženi zmagi doma v soboto proti moštvu Teoreme iz Are-seja imajo Jadranovi košarkarji danes v 21. kolu drugoligaškega prvenstva priložnost, da osvojijo novi točki in drugo zmago v gosteh. Jadranovci bodo namreč danes ob 18. uri igrah v Montebelluni proti e-kipid Nordice, ki je doslej zbrala borne štiri točke Glede na p»ložaj na lestvici so naši košarkarji torej danes favoriti. S tem pa gotovo ni rečeno, da bodo, čeprav proti zadnjeuvrščenamu na lestvici imeli, lahko nalogo. Prepričani smo, da bodo košarkarji iz Montebel-lune dah vse od sebe, da bodo osvo-jih novi točki in se tako oddolžih svojim navijačem za številne pjoraze. Kot smo že večkrat zapisah, bodo morali naši košarkarji tudi v gosteh igrati odločno in požrtvovalno, kajti le tako bodo lahko osvajah točke tudi na tujem Jadranovci se bodo na današnje gostovanje podali v zgodnjih popoldanskih urah. Posnetek s prvega srečanja Jadran - Nordica Montebelluna Smučanje: v organizaciji SZ Olympia Uspelo pokrajinsko prvenstvo V nedeljo je bilo v Rablju pri Trbižu smučarsko prvenstvo goriške pokrajine v veleslalomu, ki ga je pripravila in izvedla ŠZ Olympia. Moči je merilo več kot sto tekmovalcev v moški in ženski konkurenci, ki so zastopali o-sem društev. Nagrajevanja so se u-deležih tudi zastopniki trbiške občine. Med njimi sta bila župian Anseimi in px>džupan Clavora. Rezultati: MLADINKE: 1. M. Vrtovec (Olympia) 1'37”58; 2. S. Selva (S. C. Gorizia) 1’57”94 SENIORKE: L E. Andretti (Inter) 1’33”27; 2. A. Vrtovec (Olympia) 1’36”60; 3. C. Castehaz (Gorizia) 1’43”62 DAME A: 1. V. Tominec (Olympia) 1’45”53; 2. M. Steni 1’54”11; 3. L. Lutman (obe Inter) 2’16”63 DAME B: 1. S. Castehaz (Gorizia) 2’05”12; 2. N. Candussi (Inier) 2’32”66; 3. E. Braida (Olympia) 2’54”13 MLADINCI: 1. G. ’Russian (Isonzo) 1’30”07; 2. R. Grusovin 1’33”36; 3. A. Madon (oba Gorizia) 1’34”33 SENIORJI: 1. B. Beho (DUE) 1’20”05; 2. S. Zuberti (Grado) 1’22”44; 3. M. Russian (Gorizia) 1’24”94 VETERANI A-l: L N. Culot 1’33”07; 2. D. Lapanja (oba Inter) 1’36”71; 3. S. Kovic (Gorizia) 1’41”02 VETERANI A-2: 1. S. Olivo (Inter) 1’41”60; 2. L. Špindler (Gorizia) 1’52”66; 3. B. Hladnik (Inter) 2'01”13 VETERANI A-3: 1. G. Zucchiatti (Gorizia) 1’36”59; 2. G. Pintar 1’38”56; 3. G. Faganel (oba Olympia) 1’50”93 VETERANI A-4: 1. A. Vida (Olympia) 1'46”53; 2. L. Castehaz (Gorizia) 1’51”40; 3. I. Flego (Olympia) 1’51”71 VETERANI B-l: 1. I. Interbartolo (Inter) 1’42”94; 2. I. Starcih (Gorizia) 2T9”79 VETERANI B-2: 1. F. Pausic 3’13”69; 2. M. Gasparini (oba Inter) 3’22”10 VETERANI B-3: 1. M. Kranner (O-lympria) 2T9”51 Pomembna preizkušnja nogometne B lige Triestina z novim kisikom V Ravasclettu v organizaciji SPDT V nedeljo 20. Zimske športne igre Z negotovostjo lastnika majice št. 1 bo danes popoldan na »Grezarju« Triestina gostila Lazio v okviru 25. kola nogometne B hge. Poškodba Bistazzonija v vratih in možen nastop rezervnega vratarja Gandinija p>omenita precejšnjo uganko in bi utegnila pjogojevati izid današnjega srečanja. Bistazzonj spada med najboljše vratarje B hge, Gan-diniju pa manjka ostrina, kajti doslej ni še nikoli igral. Res pa je tudi, da je podobnih primerov (predvsem iz A lige) precej in vratarji, ki so začasno zamenjali prave »ustanove«, so se vedno izredno izkazah. Sicer je razp»loženje pri Triestini ponovno vedro. Zmaga v Catanii je naravnala že nagnjeno ladjo in ob treznosti, ki jo i»ložaj terja, se še vedno računa na pwzitiven razplet. Lazio je bil v poletnem besednem prvenstvu glavni kandidat za prestop v A ligo, kaj kmalu pa se je znašel v globoki krizi, tako tehnični kot organizacijski. Pred kratkim je odstopil predsednik Chinagba in se vrnil k svojim interesom v New York. Ogrodje kluba doživlja stalne pretrese in v njem je otipljivo zarotniško vzdušje. Z vodilnimi organi je baje v sporu sam trener Simoni. Lazio je tipična ekipa za domače tekme. Doma je 8-krat zmagala, nikoli pa ni izgubila. Temu ustrezno je na tujem še brez zmage. Pet neodločenih izidov je njen izkupiček iz gostovanj. Njen napadalec Garlini je vodilni strelec B lige (13 zadetkov, od teh 3 enajstmetrovke), celotna vrsta pa je dala samo 23 golov, DANAŠNJI SPORED (ob 15. uri): Arezzo - Empoli; Bologna - Monza; Brescia - Genoa; Campobasso - Perugia; Catanzaro - Catania; Palermo - Cesena; Pescara - Cremonese; Sambenedettese - Cagliari; Triestina - Lazio; Vicenza - Ascoli. NOGOMETNA A LIGA Udinese v gosteh pri Juventusu Današnje kolo nogometne A lige bi ne smelo imeti prevelikih posledic za Vrh lestvice. Juventus bo igral doma Proti Udineseju in težko si je zamišljati drugačen rezultat od zmage Tu-Dnčanov. Udinese, ki je do grla vple-ten v boj za obstanek, se sicer ne bo 2lahka predal, preko upov pa bo pri- šel le s težavo. Zdesetkana Roma bo doma gostila Inter in njen srečen trenutek bi se pod silo razmer utegnil prekiniti. Ključna tekma naj bi bila med Comom in Avellinom. Morebitni zmagovalec bi se opomogel, poraženec pa bi se skoraj pridružil Udineseju v neprijetnem položaju. Como izgleda favorit. Sampdoria in Pisa, ki igrata med seboj in Atalanta (v Firencah) niso povsem na varnem, njun potencial pa je verjetno le boljši od prej omenjenih kandidatinj za izpad. Upoštevati gre tudi, da je za B hgo »na razpolago« le eno mesto, kajti za Bari in Lecce verjetno ni več nobene rešitve. DANAŠNJI SPORED (ob 15- uri): Como - Avellino; Fiorentina - Atalanta; Juventus - Udinese; Lecce - Bari; Milan - Verona; Napoli - Torino; Roma - Inter; Sampdoria - Pisa. Danes KOŠARKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Montebelluni, Ul. Biagi: Nordica - Jadran MLADINCI 10.30 v Trstu, šola Addobati: Saba -Bor; 9.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Li-bertas - Polet NARAŠČAJNIKI 11.00 v Nabrežini: Sokol - Ferroviario PROPAGANDA 9.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Libertas; 8.30 v Trstu, v Ul. Ginnastica: SGT - Breg NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Libertas; 15.00 v Bazovici: Zarja - Stock 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Primorec; 15.00 v Šlovrencu: San Lorenzo - So-vodnje; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Ustavljena mladinska nogometna prvenstva Tržaška pokrajinska nogometna zveza se je zaradi slabih vremenskih razmer odločila, da bodo v prvenstvih naraščajnikov, najmlajših, začetnikov in cicibanov danes počivali. Ukrep velja samo za Trst. V Ravasclettu bodo v nedeljo 20. Zimske športne igre, ki jih prireja Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Gre za jubilejno prireditev, ki bo gotovo privabila vehko število tekmovalcev, ki se bodo pomerih v veleslalomu na progi Pascut. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri in se predvidoma zaključilo okrog 13. ure. Na progi bodo organizatorji postavih 25 vratič, mimo katerih bodo najboljši celotno progo prevozih v približno 45 sekundah. Predviden je samo en spust. SPDT prireja Zimske športne igre neprekinjeno že celih 20 let; doslej jih je priredilo v Črnem vrhu, na Krvavcu, na Nevejskem sedlu in na Pian-cavallu, od leta 1978 pa jih prireja v Ravasclettu, kjer je s krajevnimi turističnimi in športnimi delavci v vseh Azzurra; 15.00 v štandrežu: Juventina -Sagrado ODBOJKA ŽENSKA C-2 LIGA 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Killjoy -Sloga 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Inter 1904 NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Liberale A ŽENSKA C LIGA 10.00 v goriškem kulturnem domu: Dom - Kras Globtrade ROKOMET MLADINCI 9.00 v Nabrežini: Inter - Kras Trimac obvestila SPDG priredi ob svoji 75-letnici Goriško slovensko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 16. marca, ob 10. uri v Žlebeh (Nevejsko sedlo) na Rdeči progi. Vpisovanja od 3. do 11. 3 na sedežu SZŠDI v Gorici vsak dan, razen sobote, od 16. do 18. ure. ŠD MLADINA priredi 9. marca avtobusni izlet v Ra-vascletto ob priliki 20. zimskih športnih iger. Vpisovanje za izlet in tekmo se vrši vsak dan v Domu A. Sirka v Križu od 19. do 21. ure do torka, 4. marca. teh letih navezalo odlične stike. To sodelovanje je obrodilo odlične rezultate, tako da lahko pričakujemo, da se bo tudi letošnje tekmovanje odvijalo v najboljšem redu. Vpisovanje za tekmovanje se bo zaključilo v sredo ob 20. uri, ko bo na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška žrebanje startnih številk; pri tem je zaželena prisotnost predstavnikov društev. Tako ženske kot moški bodo tekmovali na isti progi, le za kategorijo baby sprint bo proga krajša. Tekmovalne kategorije pa so naslednje: baby sprint (m. in ž. letnik ’77 in mlajši), miški in rriške (letnika ’75-’76), medvedki in medvedke (’73-’74), cicibani in cicibanke (’71-’72), mladinci in mladinke (’68-’69-’70), člani in članice (’52-’67), dame (’51 in starejše), amaterji (’42-’51) in veterani (’41 in starejši). Točkovanje za društveno lestvico bo po tabeli T3 pravilnika FISI. Vsak prvouvrščeni v posameznih kategorijah bo prejel zlato kolajno, drugi srebrno, tretji pa bronasto; v kategoriji baby sprint bodo vsi tekmovalci od 4. mesta dalje, tudi če bodo diskvalificirani, prejeli spominsko značko. Prvih 5 društev na skupni lestvici; bo prejelo pokale; pokale bodo prejeli tudi prvi trije uvrščeni tekmovalci na absolutni lestvici veleslaloma v ženski in moški konkurenci. Organizatorji že sedaj priporočajo, da se tekmovalci pravočasno javijo na štartu, ker morebitnih zamudnikov ne bodo spustih na progo. Predvideva se namreč precejšnje število tekmovalcev, zaradi česar bi vsako zavlačevanje otežkočdlo nadaljnji potek tekmovanja. Člani SPDT, ki želijo tekmovati, naj se zglasijo pri odgovornem za smučarski odsek Pavlu Fachinu; na raz-polago imajo tudi še nekaj mest v avtobusu, ki ga društvo organizira ob tej priložnosti. Namizni tenis: ženska C liga Danes veliki derbi Dom-Kras Globtrade Srečanje goriškega Doma in zgoni-škega Krasa v ženski namiznoteniški C hgi bo danes ob 10. uri v Kulturnem domu v Gorici in ne kot je bilo napačno javljeno včeraj. Odločilna tekma bo brez dvoma zelo zanimiva, še posebno za Goričanke, ki bi si z zmago skoraj matematično zagotovile prestop v B ligo, kar bi bilo za mlado Domovo ekipo velik uspeh. Sicer tudi poraz bi Lutmanovi in tovarišicam ne odvzel velike možnosti na napredovanje. Prisotnost občinstva pa bi bila nedvomno pomemben okvir tako važnega srečanja. ZDRAVJE in DOBRO POČUTJE ZA VSAKOVRSTNE TELESNE PROBLEME PRIMERNA TELOVADBA TEČAJI: aerobike nadomestne telovalbe soft body sculpture countdown na prostem tenisa Trg Papa .Giovanni 6 Tel. 301-579 (tajništvo 17-21) KROŽEK ENAL pri C C d I OBLAČITE SE PRI specialist za telovadbo tomma m pori TRST — Ul. Mazzini 37/39 domači šport Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din. Poétnl tekoči račun za ltali|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ • žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorsld TRST - Ul. Montecchi 6 - PP S59 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Udaje ZTT m tiska čtan kVianake zatožnlcflv F1EG 2. marca 1986 Zgodba pogumne in nesrečne družine Rešili so se mamil, toda... CASTELGRANDE (Potenza) — »Ves teden živim zaprta doma in se bojim, da se bodo znesli nad mojimi otroki,« pravi 64rletna Giuseppina Oscillilo,: mati sedmih otrok, od katerih je 30-letna Vania 20. februarja zaradi aidsa umrla v bolnišnici San Carlo v Potenzi kot prva žrtev aidsa v Basilicati. Družba je solidarna z njo, da bi jo osvobodila osamljenosti. Obiskali so jo člani odbora osvobojenih narkomanov, sodišče za človečanske pravice itd., po kraju so razdebli brošure, da bi ovrgli ljudske govorice o širjenju aidsa z vdihavanjem. Prizadevanja niso še rodila sadov, toliko je res, da se mnogi izogibajo ulice, v kateri stanuje družina Osciullo, razdrla so se stara prijateljstva, 3-letnega Nicolina v vrtcu pa komaj še prenašajo, razbili so jim avtomobil. Starejša hči 25-letna Marzia govori o »južnjaškem rasizmu« in o odporu proti »družini narkomanov«. Zgodba te družine je zares enkratna. Meti Peppina je v Milanu, kjer so poprej živeli, prijavila dva prodajalca mamil, da je pred drogo rešila zasvojene štiri od svojih sedmih otrok. Preselili so se v Basilicato, kjer so sprva živeli zadovoljno in so se njeni otroci dokončno rešili mamil. Toda mati si še ne da mira in je nesrečna zaradi smrti Vanie, ki je bila lepo dekle, za katerim so se mladeniči radi ozirali. »Kdo ve, če je moja hči v bolnišnici dobila vso potrebno zdravniško in človeško pomoč?« Od tod in tam PEKING — V južni Kitajski so odkrili pisavo, ki so jo v narodni skupnosti Yao uporabljale samo ženske. Obsegala je okoli 600 simbolov in so jo pisali med 16. in 11. stoletjem pred na.|o ero. O tej zanimivi pisavi neke narodne manjšine bodo v kratkem objavili poglobljeno razpravo. CATANZARO — Devetnajstletni Cosimo Vallelonga je sam prišel na karabinjersko postajo in povedal, da je pred desetimi dnevi ubil 66-letno Pappino Mamone, ker mu je ukradla kozlička. na hči Olga, ki sta se 1984. leta z Zapada vrnili v SZ, »srečni živita« v Tbilisiju, glavnem mestu republike Georgija, kjer se je v kraju Gori rodil Stalin. Hči Olga, ki se je rodila v inozemstvu, se uči ruščine, georgijskih folklornih plesov in georgijskega jezika. Na osemtisočake z raziskovalnimi nagibi TURIN — Alpinizem z raznovrstnimi pobudami vse bolj širi svoje meje. Spomniti se moramo, kako si je sloviti južnotirolski plezalec Reinhold Messner zadal za cilj (pač eden od tolikih njegovih...), da bo preplezal vseh 14 gora na svetu, ki so višje od 8000 metrov, in je pri tej nameri že skoraj uspel. Do uresničitve njegovih sanj mai. \ ata mitičnemu Rein-holdu le dva vrha, Lotse in Daula-giri. Ne moremo si misliti, da bi Messner padel tik pred ciljem, ko pa ima le 41 let... Lani si je tudi skupina italijanskih alpinistov izbrala za cilj, da v naslednjih šestih letih opravi isto t Rogo, pač da prepleza vseh 14 osem-tisočakov, vendar pa to plezanje po veže z raznovrstnimi raziskavami, od fiziološke do geološke in psihološke. Začetnik te pobude in vodja bodočih odprav je 30-letni alpinist iz Bergama Agostino Da Potenza, ki je v zadnjem obdobju opravil nekaj izredno zahtevnih prvenstvenih vzponov. Poleg osmih alpinistov bodo Da Potenza spremljali še geolog, etnolog, zdravnik, psiholog, filmski in televizijski operater ter drugi izvedenci Prva od vrste odprav, ki bodo odšle na pot, bo maja letos odšla v Karakorum, kjer se bo najprej lotila drugega najvišjega vrha r,a svetu, 8611 metrov visokega K2, nato pa Broad Peaka (8047 m) v istem pogorju. Da bi finančno zmogli, so organizatorji ustvarili pravo manažer-sko strukturo sponzorjev in finančnih pomočnikov, ki naj bi na razne na- čine pomagali pri uspehu pobude »Quota 8000« (kota 8000), kot so jo imenovali. Pred kratkim so na tiskovni konferenci na letališču v Levaldigiju pri Cuneu predstavili javnosti projekt »Quota 8000«. Tu so opravili že nekaj poskusov, ki jim bodo nato služili pri njihovih odpravah. Da Polen-za in ostali so prepričani v koristnost svojega početja, saj bo npr. analiza krvi, ki jo bodo odvzeli vsakih 1000 metrov višinske razlike vsem članom odprave prav gotovo koristila nadaljnjim raziskavam o reakcijah človekovega organizma v razredčenem zraku na višini. Prav tako bodo tudi koristni psihofizični testi, ki jih bodo redno opravljali med svojim vzpenjanjem. Niagarski slapovi zaledeneli Zaradi polarnega mraza so zamrznili Niagarski slapovi. Njihov izgied je bistveno drugačen kot poleti. Ne samo to: v tem letnem času in pri tolikšnem mrazu si obiskovalci to naravno lepoto lahko ogledajo z razgledišča, ki bi ga poleti zaman iskali Drago žensko oprsje PARIZ — Dve »zasebni« fotografiji predsednika francoske vlade Laureata Fabiusa in njegove soproge Fran-coise, objavljeni v desničarski reviji Minute, bodo morali drago plačati lastniki časnika, okoli 345 milijonov lir. Ne samo to: plačati bodo morali tudi po 22.000 Ur za vsak od 120.000 tiskanih 'izvodov. Sliki prikazujeta soprogo v toplessu, ko ob bazenu ravna s filmsko kamero, in zakonca, posneta prav tako ob bazenu, soproga, oblečenega v pižamo, ki spi v naročju žene, prav tako v pižami. Sodišče v Parizu je reviji Minute prepovedalo objavo fotografij, prepoved, ki je direktor ni upošteval. Tako se je zgodilo, da bo moral za razgaljena prsa predsednikove žene lastnik lista globoko seči v žep. _ Tisti ki bo časnikarski »scoop« drago plačal, ?e desničarski voditelj Jean-Marie Le Pen, saj je Minute glasilo desničarske Nacionalne fronte. Fotografiji so posneli lansko poletje in sta po bog ve kakšnih poteh prišli v uredništvo tednika. Neznani fotograf jih je posnel ob robu plavalnega bazena odvetnika Ferrata, osebnega prijatelja Laureata Fabiusa, človeka, ki so ga v zagonetnih okoliščinah ubili lanskega novembra. _ ... Celotni prispevek v reviji je imel, kot izhaja iz njegove vsebine, samo en sam cilj: da je predsednik vlade na nek način vpleten v dogodek. »Te fotografije dokazujejo, zakaj je Fabius preprečil raziskavo,«, piše Minute. Toda sodišče tega pisanja ni vzelo v poštev, ampak je v objavi videlo samo protizakonit poseg v zasebno življenje. bianchì srl arredamenti ■j m OMAS UL.CRISPI 42 TRST 764225 PRODAJA IN POPRAVILA HLADILNIKI, MESOREZNICE IN TEHTNICE BIZERBB BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA OPREMO S.A.CA.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 768667 - 772002 RAZNOVRSTNE BANČNE STORITVE Deželni finančni inštitut Sedež in direkcija: 33100 Videm — Ul. Marco Volpe 2 — Tel. 0432/297358-9 OSEBNI KREDIT (Na podlagi zakona, odobrenega z odlokom preds. republike 180-895) Finansiranja za delavce zaposlene v: KRAJEVNIH IN POLDR2AVNIH USTANOVAH, NA ŽELEZNICAH, V INDUSTRIJSKEM SEKTORJU Predstavljamo vam najhitrejši in najugodnejši način finansiranja • povračilo z nizkimi mesečnimi obroki (brez poviška) na srednji in dolgi rok • največja tajnost, ne bomo zahtevali osebnih informacij in vednosti o namenu posojila • brez izstavitve menic, brez poroštva tretjih oseb • lahko se poslužujejo kredita tudi tisti, ki so že utrpeli menični protest • nižje cene kot pri ostalih podobnih finančnih operacijah • nobene odgovornosti in potrebnega jamstva s strani uprave aii delodajalca URADI: Trst - Passo Goldoni 2 - Tel. 040/72.24.88 Mestre - Via Antonio da Mestre 19/c - Tel. 041/95.73.52 Videm - Via Marco Volpe 2 - Tel. 0432/29.73.58-9 Jože Trobec Čenča 21. mw pa St NISEM VEDEM, W 3E TO „VROĆr