1 . V Trstu dne 18. Septembra 1908. Št. 38. Leto Trstu vsak r . izhaja , petek popoldne Uredništvo in npravništvo jliua Bosche tto št. 5 . II. nad. felefon št, 1570 Delavski bist ( —-———*— Posamezna številka ===== 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. V_—- Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Tovarišem Jiijašeif v pmiareli. p n e 21. avg. je zborovalo v Gorici napredno in klerikalno dijaštvo. Občni z bor napredne «Adrije» se jo nalašč na- staV il na ta dan, da bi napredni dijaki lahko manifestirali in protestirali proti klerikalnim. Obžaloval sem, ker se nisem mogel udeležiti zborovanja «Adrije >> , in sedaj nii je pa žal, da moram soditi o občnem zboru le po poročilu v «Soči» od 22 . avg. Rad bi namreč, da bi se bil vršil drugače, kot je v „Soči“ popisan, bolj idejno, z,višjim poletom. Iz celega shoda se da posneti le to: «mi smo napredni, oni so klerikalni; mi smo v veliki večini, njih je peščica; ta peščica se upa brez našega dovoljenja zborovati. Torej nas izziva; slovensko ljudstvo na Goriškem je pri zadnjih državnozborskih volitvah po¬ kazalo tem klerikalcem, da noče lažikrščan- stva, mi tudi ne bomo zaostali, mai-več bomo pokazali tudi mi našim klerikalnim tovarišem, da znamo reševati naše ljudstvo iz klerikalnih krempljev». To je vse iz naprednega tabora. Da bi vsaj to odgovarjalo resnici! Pa je daleč od nje. Predvsem bi jaz vprašal tov. Petra Breliha, kakšno naprednost je imel on v mislih, ali ono pravo, moderno, ki se ne zboji nobenih posledic za karijero, ki iz¬ vaja te posledice svojega znanstvenega poznanja konsekventno v življenju, tako a la Svobodna misel, ali pa ono „libe- ralno naprednost, ki se le na shodih, kjer je sama ali pa v ogromni večini bori zo¬ per rimski klerikalizem, ki pa nosi debele sveče za rimsko-klerikalno procesijo, če jo le vodi „liberalen župnik. Jaz ne vem za gotovo, ktero naprednost je imel tov. Brelih v mislih, za to mu pa tudi očitam, pa ne njemu samemu, celemu zbora, da si ni te naprednosti preciziral. Jasnosti je potreba, posebno če se mani¬ festira proti klerikalcem. Ti znajo biti bolj precizni in odkriti. Iz govora tov. Breliha in drugih, je od¬ seval velikanski pogum. Ali je pa pove¬ dal tov. Brelih, da si upa v svoji rojstni vasi o belem dnevu na trgu ostati pokrit, ko zvoni poldan ? Ali so povedali to dragi ? Sumim, da je mislil tov. Brelih in po njim cel zbor le na „liberalno“ naprednost. Sklepam to iz cikanja na zadnje deželno- zborske volitve. Naše napredno ljudstvo, da je takrat zmagalo nad klerikalci. Mo¬ tite se prijatelji. Ta zmaga je čisto slu¬ čajna. Resnična premoč je in ostane še veliko let na klerikalni strani. Zakaj šopa klerikalci pri zadnjih volitvah pogoreli: Prvič je vleklo ogromno geslo na nekle- rikalno (ne protiklerikalno) plat; drugič so bili klerikalci v Gorah preveč zmage pi¬ jani od zadnjih državnozborskih volitev in vsled tega premalo oprezni. Pri državno¬ zborskih volitvah je zmagal dr. Gregorčič nad! dr. Gruntarjem s ca. 2800 glasovi, pri deželnozborskih pa se je ta klerikalna večina za ca. 1000 glasov znižala. A ko bi se bili klerikalci v Gorah le toliko po¬ trudili 1 ' pri deželnozborskih volitvah kot so se pri državnozborskih, imeli bi z lah¬ koto ta tisočak v žepu in ne bi bilo prišlo do ožjih volitev v splošni kuriji. Ker je pa tako slučajno prišlo do ožjih volitev, odločili sp protiklerikalno — in tu imamo tretji razlog klerikalnega poraza — socija- listi. (Tega nam seveda liberalci v svoji prijaznosti nočejo priznati). Da reasumiram: Pri zadnjih volitvah ni zmagala naprednost slovenskega ljudstva, niti ne ona navidezna in površno „liberalna l ‘ še manj pa ona prava, moderna. To dejstvo bi si že lahko priznali, če bi mogli in hoteli spoznati pravi položaj v deželi. To spoznanje bi ko¬ ristilo vsem neklerikalcem, v prvi vrsti liberalcem. Koristilo bi pa tudi akademi¬ kom, ker bi se po njem dvignili nad po¬ vršno liberalno naziranje. Zakaj se ni na občnem zboru o teh stvareh debatiralo ? Občni zbori „Adrije“ so tako redki, komaj Po dva vsako leto, za to bi bilo že ume¬ stno, da bi si akademiki napravili za-se obračun o zadnjih političnih dogodkih in se postavili na eno gotovo stališče. Reči: jaz sem protiklerikalen, je premalo. — „Adrija bi si morala svojo naprednost analizirati in na vsakem občnem zbora prekontrolirati. Ali se ji mogoče zdi, da tega ni potreba? Ali se mogoče že identi¬ ficira z liberalizmom ? Govor Brelihov, nastop liberalcev Gabrščeka in dr. Puca na zborovanju bi že govoril za to. „Adrija‘ je hotela manifestirati proti klerikalnim tovarišem, češ, da je njihov nastop — izzivanje za „Adrijo“. Jaz ne uvidevam, zakaj je bila manifestacija po¬ trebna. Ko se je „Adrija“ ustanavljala, ni bilo klerikalnega akademika na Goriškem. Danes so že tu in zborujejo in se organi¬ zirajo. Kako je do tega prišlo? Deloma po lastni zaslugi, deloma pa po krivdi „Adrije“ in vseh protiklerikalnih elementov, ki niso držali dijaštva proč od klerikalnega tabora. Liberalci so denuncirali klerikalne profe¬ sorje, ki so vabili mladino v svoj krog, zakaj niso raje tudi sami pridobivali mla¬ dino za-se ? Prej ni bilo klerikalnih aka¬ demikov na Goriškem, zdaj so tu, — ali ni nekoliko smešno manifestirati proti njim, češ, mi napredni smo v večini. In pa še z razlogom, da oni izzivajo napredne. To se razume samo po sebi, da vsak na¬ sprotnik eo ipso s svojim nastopom izziva svojega nasprotnika. Kdor se čuti izziva- nim, pa najbolje stori, da ostane doma in ne gre tega povedat nasprotniku. „Adrija bi bila storila bolje, da ne bi bila manife¬ stirala in protestirala, marveč da bi bila ostala doma in raje razmišljala o vzrokih, ki so sploh omogočili nastop klerikalnih akademikov v Gorici, in o načinu, kako preprečiti za bodočnost naraščanje kleri¬ kalnega vpliva v goriškem dijaštvu in kako ohraniti v svoji sredi resnično zavedne in dosledno-protiklerikalne akademike. Po¬ sebno pozornost bi imela „Adrija ‘ posve- • titi srednješolskemu naraščaju. Bodi za danes dovolj, upam, da mi bo dana še prilika razgovoriti se z „Adrijaši o gorenjih točkah in o marsičem drugem. Upam tudi, da sprejmejo tovariši od sta¬ rega Adrijaša gornjo kritiko tako kakor je bila mišljena t. j. sine ira et studio. Na adreso klerikalnih akademikov se mi ne zdi vredno izgubljati besed. Poznam jih čisto dobro. Goriški so ravno taki kot kranjski, koroški in štajerski. Poznam nji¬ hove katekizme in njihovo „vero . Sedli so k polni mizi, kjer so našli lepo na krož¬ nikih pripravljeno prepričanje in vse drugo, kar je treba za časno in večno izveličanje. Sami na sebi bi ne bili prav nič nevarni, toda za njimi stoji velika moč organizira¬ nega slovenskega in vesoljnega klerika¬ lizma. Zato bi bila hiba podcenjevati nji¬ hov pomen. Dr. I. Ferfolja. V. kongres ital. socialne dem. stranke na Primorskem. (Dalje in konec). Preide se nato v popoldanski seji dru¬ gega dne k točki: C''asopisje. Poročevalec sodr. Pittoni se spominja najprej, kako da so vsi sodrugi že davno hrepeneli po socialističnem dnevniku. Ka¬ dar smo sklenili izdajati naš «Lavoratore» kot dnevnik, tedaj smo bili vsi na jasnem, da naredimo sicer velik korak naprej, ampak da je treba velike previdnosti. Naši proračuni so bili natančni in priznati mo¬ ramo, da je primankljaj našega lista celo manjši nego smo mi proračunali. Krajevne razmere niso prav nič v prilog časopisju. Nizka cena, in bogato gradivo nasprotnega lista, smo morali jemati v poštev. Ljudstvo samo želi veliko notic ki jih «Lavoratore» ni mogel in ne smel objavljati v taki meri kakor naši nasprotniki. Vsekakor pa mo¬ ramo priznati, da razven največega itali¬ janskega lista v Avstriji («Piccolo» J ni do¬ segel še noben drug ital. časopis naklade, ki jo je dosegel «Lavoratore». Kljub temu pa smo morali prestati tudi mi krizo, ki so jo prestali vsi socialistični dnevniki. V poslednjem času, jo bilo vodstvo «Lavorato- rija» prisiljeno zmanjšati poslednjemu obliko za polovico in sicer zaradi slabega gmotnega stanja. Nadalje pravi sodr. Pittoni, da je prepričan, da bo vsakdo stavil svoje pred¬ loge in povedal svoje mnenje kako naj se zagotovi listu boljši obstanek. Sam je pre¬ pričanja, da ako se hoče res zagotoviti listu boljši obstanek ni druzega liego po¬ večati število naročnikov, ki so edina zanesliva opora vsakemu listu. Da se to doseže je pa dolžnost vsakega sodruga da deluje v tem zmislu. Kar se pa pisave lista tiče je sodr. Pittoni prepričan, da se je vedno ravna l tako, kakor so zahtevali strankini in efe- lavski interesi. Nato prečita sodr. Mervitz poročilo nad¬ zorovalnega odseka. K poročilu sodr. Pittonija govore sodrugi De Rosa, Vivantc, Laurencich, Levi, Pe- tejan, Vidali, in Tonet. V sak skuša seveda dokazati, da bi lahko bilo bolje in nekateri kritizirajo pisavo lista, ki da bi bila lahko bolj bojevita. Sodr. Laurencich predloži načrt, po kate¬ rem bi se moglo zagotoviti listu obstoj. Odgovarja jim sodr. Pittoni, ki pravi, da z listom ni nikdar mogoče vseh zadovoliti. O predlogi sodruga Lavrencich-a pravi, da bi se jo dalo novemu izvrševalnemu odboru, ki naj jo prouči. Nato se na predlog sodr. Levi-ja enoglasno vzame na znanje sledečo resolucijo: * Današnji zbor med tem, ko priznava da je dnevnik «Lavoratore >> ena izmed največih bojnih sredstev v socialističnem gibanju in da ima list največo podporo v naročnikih opozarja vse sodruge, da store v tem zmislu vsi svojo dolžnost*. ( Nadalje se z vsemi razven dveh glasov vzame na znanje resolucijo sodr. PuecKerja, ki popolnoma odobrava postopanje «Lavo- ratora», ki je vedno odgovarjal delavskim potrebam, ter da se poleg dnevnika usta¬ novi še tedenski agitatoričen list. Po končani razpravi o časopisju poroča sodr. Scabar o parlamentarni m delovanju: V daljšem govoru raztolmači sodr. Scabar neumorno delovanje prejšnjih poslancev ter velikanski vspeh delavstva pri prvih vo¬ litvah na podlagi splošne volilne pravice. Naravno je, da so se novoizvoljeni poslanci polotili dela z največim veseljem. Prva njihova dolžnost je bila, da prisilijo na vsak način vse meščanske stranke do dela v parlamentu. Kajti vedeli so, da le tedaj če bo parlament deloval, bo mogoče ukre¬ niti kaj v prid delavstvu. Nadalje razloži ogromno delo, ki so ga izvršili socialistični poslanci v parlamentu v sledečem zmislu: Nadzorovanje vlade, nadzorovanje izvrše- valnih oblasti, lastne inicijative, nadzoro¬ vanje in popravljanje vladnih inicijativ, itd. V vsakem trenotku, so pa imeli pred seboj delavske interese, zaradi katerih jih je delavstvo izvolilo. Da so mogli vse izvršiti so seveda že iz početka napove¬ dali boj vsaki obstrukciji in narodnim spopadom. Socialistični poslanci so bili vedno na svojem mestu. Bili so socialistični poslanci, ki so branili civilno pravo državnih urad¬ nikov ; bili so takorekoč edini, ki so od¬ kritosrčno zahtevali splošno volilno pravico za deželne zbore. Edini so se borili za urav¬ navo deželnega imetja, zoper podraženje živil in za znižanje davka na sladkorju. Edini so se zavzeli za Svobodno znanost v vseučiliščih, zoper nezdrave razmere na državni železnici, za podržavljenje raznih obrti, zoper slabo ravnanje z vojaki, za podporo rezervistom. Predložili so 213 interpelacij, 25 zaradi zaplemb listov, 13 v bran zborovalnega prava itd. Sedaj osredotočajo vse delo v svrho zavarovanja za starost in onemoglost. Tudi so se edini bojevali zoper povišanje števila novincev. V zadnjem času pa se je število naših poslancev povečalo na 88 in sicer z izvo¬ litvijo sodr. Miillerja. ■ Sodr. Scabar konča svoj govor rekoč, da ne sami, ampak nasprotniki naj sodijo naše delo, in sodijo ga pravično. Vsi kle¬ rikalni listi so sicer jezni toda priznavajo, da so danes socialni demokratje gospodarji v Parlamentu in da so edini, ki gredo lahko na počitnice s ponosom, kajti dobili da smo skoraj vse kar smo hoteli. Toda ne, nismo zadovoljni. Zadovoljni bomo sa¬ mo takrat kadar bomo uresničili vse kar imamo v svojem programu v prid delavstvu v prid celemu človeštvu. Poročilo sodr. Scabarja so navzoči vzeli na znanje z bur¬ nim odobravanjem. Nadalje se glasuje predlog sodr. Pagni- nija, ki poživlja dalmatinske sodruge, da naj bodo vedno združeni z italijansko in jugoslovansko soc. dem. stranko, ter da naj si izvole enega zastopnika, ki bo imel pravico zahajati na seje ital. in jugoslov. izvrševal nega odbora. Sodr. Kristan izjavlja že sedaj, da bodo tak sklep naredili tudi slovenski socialisti. Stenico želi, da bi naši in vsi socialis¬ tični poslanci vedno nadaljevali po dose¬ danji poti v prid proletarijatu. Nato še preide k volitvam izvrševalnega odbora. Izvoljeni so enoglasno per -acclamationem sledeči sodrugi: J. Antonatz, I. Oliva, in V. Pittoni, (Trst) I. Lirussi (Istra) L. Tonet (Goriško). V nadzorovalni odsek pa sodrugi : Cerniutz, Laurencich in Mervitz. Na kongresu tridentinskih sodrugov se bo izvolilo tudi tri zastopnike v izvrše- valni odbor in dva nadzorovalca. Predsednik dr. Piscel se nato zahvali vsem delegatom in zaključi ta za italijanske in tudi za slovenske sodruge važen strankin zbor. Delegatje in vsi navzoči pa zapojo delavsko pesem. III. kongres strokovnih organizacij na Primorskem. (Dalje in konec). Po poročilu sodrugov Pagninija in Mi- losta, in po glasovanju resolucije, ki sta jo predložila sodruga Gaspari in Remisceg se prečita brzojavko dalmatinskih organiziranih in pravkar v boju se nahajajočih kmetov. Nato poroča sodr. Remisceg o organizaciji , agitaciji in taktiki. Pravi, da obžaluje, da ne bo mogel baviti se preveč o pomorskih delavcih, ter dokazati, kako nujno potrebno je zavzeti se še bolj za te uboge pare, katerih se avstrijska vlada nikdar ne spo¬ minja. Nimamo skoraj zakona, ki bi jih branil, o higijeni na parnikih ni govora. Pomorski zakon Marije Terezije je treba preosnovati v modernem smislu. Vlada ni dosedaj ukrenila še ničesar v svrho zbolj¬ šanja njihovih moralnih in gmotnih razmer. Spominja se zadnjega mednarodnega kon¬ gresa parniških družb, na katerem so de¬ lodajalci sklenili upreti se energično vsa¬ kemu gibanju pomorskih delavcev in so v to svrho tudi sklenili ustanoviti medna¬ rodno zvezo pomorskih družb. Želi, da bi se strokovna organizacija skupno z socia¬ lističnimi poslanci, zavzela v prid pomor¬ skih delavcev. Sodr. Covitz pravi da postaja odgovor¬ nost organizacij vedno veča. Večkrat so organizacije poklicane reševati važna vpra¬ šanja zaradi katerih se moramo temeljito pripravljati. Kdor je izvoljen voditi naše strokovne organizacije in strokovno gibanje, mora imeti veliko znanja. V tem zmislu predloži posebno resolucijo v katerej je označeno delo, ki naj bi vršila strokovna komisija in kakih sredstev naj bi se v to posluževala. Nadalje priporoča bodoči stro¬ kovni komisiji, da zahteva od obrtne oblasti, da ista prisili delodajalce ravnati se po zakonu higijene v delavnicah ter da ista strokovna komisija se zavzame skupno z državnozborskimi poslanci, da se priklopi zavarovalnici zoper nezgode vse delavce trgovinskih tvrdk. V tem zmislu govore tudi sodrugi Del Seno , G er in in Lirussi, ki zahteva, da se ustanovi tudi za Istro posebno tajništvo. Sodr. Pittoni pravi, da so strokovne organizacije temelj delavskega gibanja. Naj- težavneje delo je, ohraniti vse in pridobiti delavcem nove pridobitve ter oživljati or¬ ganizacije. Zato je treba zdrave taktike bodisi napram vsem nasprotnikom bodisi 2 v organizaciji sami. Postopanje napram sovražnikom mora odgovarjati postopanju sovražnikov. Časi, ko so se delodajalci pustili vjeti nepripravljene, so nehali. Sedaj so se tudi delodajalci organizirali in se orga¬ nizirajo še vedno. Toda mi bomo zmagali tudi reakcijo delodajalcev, zmagali bomo prav gotovo tudi v velikih bitkah, katere nas čakajo, ako bomo složni in ako bomo navajeni discipline. V mirnem času lahko j govorimo in razpravljamo o različnih ide¬ jah. Toda v bojnem času morajo razprave nehati in na njihovem mestu mora zavla¬ dati disciplina, katerej se moremo podvreči vsi. V takih slučajih se ne smemo ozirati ne na meščanstvo ne na anarhiste, ki kle¬ petajo o svobodi in o osebnosti. Kdor je v bojnem času nasproten disciplini, ta je naš sovražnik. Dolžnost vsakega sodruga pa je, da pomaga odborom in strokovni komisiji. De Rona pravi, da se morajo delavci navaditi na visoke prispevke, ki tvorijo tajnost naših zmag. Kdor je nasproten vi¬ sokim prispevkom, ta je naš sovražnik. Sodrug Pisce/ predlaga sledečo reso¬ lucijo : «Današnji zbor prizna, da zaradi dela v strokovnih organizacijah in v svrho zboljša¬ nja razmer slovenskega in italijanskega delavstva v Trstu in na deželi, je potrebno gotovo število v to svrho honoriranih oseb. Novi strokovni komisiji nalaga da ukrene v to svrho potrebne korake pri centralni komisiji strokovnih organizacij in pri od¬ borih raznih zvez*. Dworacek (zastopnik centralne strokovne komisije) izjavlja, da bo ta vzela vse da¬ našnje želje na znanje in skušala kolikor mogoče hitro ugoditi. Toda — nadaljuje — tudi s centralne komisije ne smemo pričakovati čudežev.' Tudi krajevne skupine morajo žrtvovati zaradi agitacije. Za Trst pa bo centrala skrbela še nadalje v kolikor mogoče veči meri. Sodr. Kristan pravi, da se bo morala centrala ozirati tudi na deželo in sicer v veči meri nego dosedaj. Mestnim delavcem ni, ne more in ne sme biti vseeno, če je delavstvo na deželi organizirano ali ne. Do danes vemo, da je ravno neorganizirano delavstvo iz dežele, ki kvari vspehe gibanj mestnih delavcev. Priporoča centrali, da skuša ugoditi željam, ki so izražene v re¬ soluciji Piscela. Nato se preide k poročilu komisije za pregledovanje predlogov. Poročevalec Re- misceg čita sledeče sklepe: Zveza čevljarskih delavcev v Trstu pred¬ laga naj se bodoča strokovna komisija peča z izseljevanjem, seljevanjem in prepovedjo domačega dela. Komisija vam predlaga, da ta predlog oddaste bodoči strokovni komi¬ siji. Skupina pekovskih delavcev v Trstu predlaga, da se v bodoči strokovni komi¬ siji nastavi tudi slovenski honorirani pod¬ tajnik. Enak predlog stavi tudi sodr. Ma¬ rica zastopnik nabrežinskih klesarjev. Komisija predlaga, da ta predloga sprej¬ mete. Predlog sodr. Milosta predlaga komisija da se ga sprejme tako spremenjenega: »Današnji kongres sklene, da se vse tiste lokalne organizacije, ki stoje na sta¬ lišču razrednega boja, centralizirajo ako obstoji kaka njihovi stroki odgovarjajoča centrala*. Predlaga da se sprejme predlog sodr. Covitza tičoči se poslovnika zbora stro¬ kovnih organizacij. Predlaga da se ne sprejme predloga sodr. Del Sena, ki želi, da skupino delav¬ cev proste luke razdeli v dva oddelka, ker to ne spada sklepom strokovnega kon¬ gresa. Končno predlaga komisija, da prične novoizvoljena strokovna komisija delati na to, da postanejo vezi med vsemi organiza¬ cijami bolj tesne, da bo tako mogoče vspešnejše delati v prid delavstva. Kongres odobri enoglasno predloge ko¬ misije za pregledovanje predlogov in tudi enoglasno odobri resolucijo sodr. Piscela. Sodr. Tonet predlaga nato v imenu vo¬ lilnega odbora sledeče sodruge v strokovno komisijo: Tajnik: Pagnini, — podtajnika: Panek in Milost — odborniki: Osbel, Kermolj, Comel, Calligaris, Jernejčič Fran in Righetti. — Nadzorovalci: Gaspari in Blasizza. Na predlog sodruga Remisceka, izvoli kongres v strokovno komisijo ome¬ njene sodruge enoglasno per ecclamationem. Po raznih zaključnih govorih predsednika sodr. Piscela, De Rose in Pagninija za¬ ključi predsednik ta znameniti kongres, dočim se navzoči zahvaljujejo predsedniku za njegovo res izborno predsedovanje. Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročaj te