3534
Med decembrom 2018 in marcem 2020 
je na Ministrstvu za okolje in prostor 
(MOP) kot posvetovalni organ delo-
val Svet ministra za okolje in prostor 
za sodelovanje z nevladnimi organi-
zacijami (v nadaljevanju: Svet), ki ga 
je konceptualno z enajstimi člani po-
stavil takratni minister Jure Leben in 
ga nato v celoti »prevzel« tudi njegov 
naslednik Simon Zajc. Nevladnim or-
ganizacijam (v nadaljevanju: NVO) je 
bil tako v tem obdobju preko desetih 
področnih predstavnikov omogočen 
neposreden dostop do državnega vod-
stva, ki ta področja ureja. Delo v Svetu 
so člani opravljali prostovoljno, seje pa 
so večinoma potekale enkrat mesečno. 
V tokratnem intervjuju smo v uredni-
štvu k pogovoru na »oddaljenih« kra-
jih prvič povabili več oseb. Poleg obeh 
ministrov, ki sta vodila Svet, še tri nje-
gove člane; biologe Jano Kus Veenvliet 
[JKV], Damjana Vinka [DV] in prof. dr. 
Mihaela Jožefa Tomana [MJT], ki so v 
Svetu pokrivali področja zavarovanih 
območij, biotske raznovrstnosti in var-
stva okolja. O izkušnjah iz Sveta, sode-
lovanju, NVO in poteku razprav si lah-
ko preberete v nadaljevanju.
Za začetek, koliko sej Sveta ste imeli v 
obeh mandatih? 
[JKV] Skupaj jih je bilo 13. V mandatu mi-
nistra Lebna tri, v naslednjem pa deset.
Po prvem srečanju Sveta ste posamezni 
člani za izhodišče pripravili seznam bolj 
perečih tem, ki bi se jih na MOP morali 
najprej lotiti. Katere so bile vaše točke?
[JKV] Za področje zavarovanih območij 
sem izpostavila pet tem: (i) izvajanje var-
stvenih režimov na zavarovanih območjih, 
(ii) procesi priprave in sprejema načrtov 
upravljanja, (iii) ustanavljanje novih za-
varovanih območij, (iv) spremljanje sta-
nja biotske raznovrstnosti, (v) zavarovana 
območja brez upravljavcev. Če izpostavim 
drugo temo, ki se tiče načrtovanja, vidimo, 
da je priprava načrtov upravljanja v slo-
venskih zavarovanih območjih pravzaprav 
resen problem. Večina slovenskih zavaro-
vanih območij trenutno nima potrjenega 
načrta upravljanja in delujejo na podlagi 
letnih načrtov. Ni težava v sami pripravi 
načrtov, čeprav je to za upravljavce dokaj 
veliko breme. Težava so predvsem izredno 
Intervju: DELOVANJE SVETA MOP 
ZA SODELOVANJE Z NVO
dolgi postopki medsektorskega usklajeva-
nja teh dokumentov, ki jih za državna za-
varovana območja sprejema Vlada. Na ne-
katerih območjih se ti postopki vlečejo že 
10 let. To so hkrati tudi kompleksna, velika 
območja s številnimi pritiski, kjer bi spreje-
ti načrti upravljanja pomenili veliko jasnej-
ša »pravila igre« vseh deležnikov v prosto-
ru. Resne težave imamo tudi na področju 
ustanavljanja zavarovanih območij, saj je v 
zadnjih letih to popolnoma zastalo. Od leta 
2011 do leta 2018 se je njihova površina 
povečala le za 1 % ozemlja Slovenije in zdaj 
znaša 13,4 %. Od cilja, ki smo si ga zadali s 
prejšnjim Nacionalnim programom varstva 
okolja (NPVO), da bo do leta 2014 ta od-
stotek znašal 22 %, smo še zelo oddaljeni. 
Po drugi strani pa imamo v Sloveniji tudi 
veliko zavarovanih območij, ki so jih konec 
prejšnjega stoletja ustanovile lokalne sku-
pnosti. Teh ni tako malo, skupaj obsegajo 
kar 3,8 % ozemlja Slovenije, a v veliki meri 
nimajo niti določenega upravljavca in se na 
njih ne izvajajo upravljavski ukrepi.
[MJT] Za področje varstva okolja sem 
izpostavil osem točk, med njimi, da (i) 
mora imeti varovanje vodnih virov pred-
nost pred vsakršno drugo rabo v prosto-
ru, (ii) je nadzor okoljskih prekrškarjev 
neučinkovit, moral bi biti nenapovedan. 
Primeri so nadzor nad iztoki iz čistilnih 
naprav, nad rabo gnojevke v kmetijskem 
prostoru, učinkovitejši monitoring, ki bo 
pokazal sodobno onesnaženje. Kadrovsko 
in strokovno je treba oživiti inšpekcijski 
nadzor, tudi v sodelovanju z drugimi mi-
nistrstvi, predvsem s kmetijskim. (iii) Na 
področju urejanja in upravljanja z vodami 
mora biti absolutna prioriteta zaustavitev 
nadaljnje degradacije vodotokov in stoje-
čih vodnih teles z regulacijami na podlagi 
izgovora zagotavljanja poplavne varnosti. 
(iv) Brez ozaveščanja prebivalstva okolj-
ski zakoni ne bodo implementirani na 
način, da bi bili učinkoviti. Televizija in 
družabna omrežja so mediji, ki jih MOP 
ne izkoristi dovolj. (v) Potreba po ure-
ditvi področja odpadkov, izcednih voda, 
odvečnega blata na čistilnih napravah, 
več skrbi za implementacijo naprednejših 
tehnologij čiščenja, ureditev zakonodaje, 
ki ne sledi sodobnim onesnaževalom, hi-
tra vključitev različnih strokovnjakov ob 
Kače, pogosto prezrte in prezirane, so 
tudi za nas, terenske popisovalce, vča-
sih težko opazne. Najtežje opazne so 
tiste vrste, ki so izjemno redke. Takšna 
je naša največja vrsta kače – progasti 
gož (Elaphe quatuorlineata).
Spada med gože, je nestrupena in člove-
ku nenevarna kača. Hrani se pretežno z 
malimi sesalci, lahko pa tudi s ptiči in nji-
hovimi jajci ter drugimi plazilci, medtem 
ko mladi progasti goži jedo tudi žuželke. 
Samice lahko presežejo dva metra in pol, 
samci pa ponavadi zrastejo dober poldru-
gi meter v dolžino. Telo progastega goža 
je sivorjave barve, ima štiri temne proge 
vzdolž celotnega telesa in po eno na vsaki 
strani glave, ki poteka čez oči. Mladi oseb-
ki imajo drugačen vzorec, in sicer imajo 
namesto temnih hrbtnih prog po hrbtu 
črno obrobljene pike in lise. 
Progasti gož je v Sloveniji na rdečem se-
znamu ogroženih vrst opredeljen kot 
prizadeta vrsta. To pomeni, da tej vrsti v 
naravnem okolju lahko grozi izumrtje, če 
bodo še naprej obstajali dejavniki, ki jo 
ogrožajo. Je tudi edina vrsta kače v Slo-
veniji, uvrščena na Prilogo II Direktive o 
habitatih, in je kvalifikacijska vrsta za ob-
močje Natura 2000 Slovenska Istra.
Letos smo v Slovenski Istri v sklopu in-
tegriranega evropskega projekta Life, 
namenjenega okrepljenemu upravljanju 
Nature 2000 pri nas, pričeli z večletno 
posebno akcijo za ohranjanje življenjske-
ga prostora progastega goža. V sklopu teh 
aktivnosti se je kot podizvajalec vključi-
lo tudi Herpetološko društvo – Societas 
herpetologica slovenica, ki je v mesecu 
maju in juniju 2020 izvajalo terenski po-
pis, k posredovanju opažanj progastih 
gožev pa vabimo tudi bralce Trdoživa. Na-
črtujemo, da bomo ob izvedbi projektnih 
aktivnosti izvedeli marsikaj novega o naši 
največji kači, o čemer bomo poročali tudi 
v pričujočem biltenu. 
Išče se skrivni velikan
Besedilo: Anamarija Žagar in Urban Dajčman
Ker velja rek, da »več oči več vidi«, in ker vsaka nova najdba tega skrivnega pre-
bivalca naše Istre šteje, vas prosimo za pomoč – da nam sporočite opažanja pro-
gastega goža. Vsekakor bomo veseli tudi najdbe njegove kože – olevka. Podatke 
zbiramo v obliki fotografije ali videa, ki nam ga lahko posredujete na:
Urban Dajčman, Herpetološko društvo 
Telefon: 051 415 839
E-mail: urban.dajcman@gmail.com
Odrasli progasti gož. (foto: Griša Planinc)
Olevek progastega goža. (foto: Davorin Tome)
Predstavniki NVO v Svetu ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami skupaj 
z ministrom v svoji prvi sestavi. Prva vrsta z leve: M. Peterlin, G. Brecelj, B. Kvac, L. Kavčič, J. Kus Veenvliet, 
T. Banovec; druga: D. Vinko, S. Šifkovič Vrbica, M. J. Toman, L. Puh, J. Leben. 
(foto: Tanja Poličnik, 5. XII. 2018)
»V zadnjih letih so bile NVO pogosto 
obravnavane kot ‚nebodigatreba‘,« je 
po ustanovni seji Sveta, 5. XII. 2018, 
medijem povedal takratni okoljski 
minister Jure Leben.
36 37
izrednih okoljskih dogodkih, prevetritev 
slabih strokovnih mnenj in predlogov 
sanacijskih postopkov itd. Izpostavljeno 
je še bilo, da je nujna preureditev Uredbe 
o vodovarstvenih območjih, da so mnoge 
presoje vplivov na okolje strokovno spor-
ne, da je treba vzpostaviti mrežo stalnega 
monitoringa vseh odločilnih elementov 
narave in okolja.
 
[DV] Na področju biotske pestrosti sem 
v začetku izpostavil vzpostavitev ažur-
ne in kakovostne baze podatkov zavaro-
vanih in ogroženih vrst, potreben večji 
angažma državnega naravovarstva pri 
reformi Skupne kmetijske politike in iz-
vajanju ukrepov ohranjanja narave v 
kmetijskem prostoru nasploh, prenovo 
varstva naravnih vrednot, problematiko 
invazivnih vrst in manjkajočo nacional-
no politiko ohranjanja narave – tu sem 
imel v mislih predvsem izdelavo nove 
nacionalne Strategije ohranjanja biotske 
raznovrstnosti in Nacionalnega programa 
varstva narave (NPVN). Nekaterim te-
mam smo namenili nekaj več časa, nekaj 
smo se jih le na hitro dotaknili. Tujero-
dne vrste in reševanje vsesplošnega izgi-
njanja biodiverzitete, raznoživosti je pre-
hitel konec mandata – naš mandat je bil 
namreč vezan na mandat ministra.
Je pri nas težava s kakovostnimi baza-
mi podatkov? 
[DV] Baze podatkov o prisotnosti ogrože-
nih ali zavarovanih vrst sicer obstajajo na 
več ravneh. Javnosti bolj poznane so ver-
jetno te, ki jih upravljajo različne NVO in 
raziskovalne ustanove, a v mislih sem imel 
državno evidenco bioloških podatkov, ki 
ni zavidanja vredna. Kakovostni in ustre-
zno urejeni podatki o vrstah so osnovno 
orodje, s katerim lahko kakovostno in 
kompetentno delujemo v naravovarstvu 
(izdelava naravovarstvenih smernic, stro-
kovne podlage s področja ohranjanja na-
rave, mnenja o sprejemljivosti posegov v 
naravo, upravljanje zavarovanih območij, 
spremljanje stanja ohranjenosti narave, 
skrb za varstvo vrst, izvajanje medna-
rodnih konvencij, poročanje o izvajanju 
Direktive o habitatih …). Nisem pa pri-
čakoval, da se bo angažiralo kopico stro-
kovnjakov za popisovanje favne in flore, 
četudi bi bilo to za marsikatere taksone 
še kako pomembno, saj je zaradi pomanj-
kanja vedenja vprašljivo npr. že poročanje 
Slovenije po Direktivi o habitatih, a to je že 
naslednji problem – kot tudi neizvajanje 
ali le delno izvajanje marsikaterih predpi-
sanih in potrebnih monitoringov. Za zače-
tek bi pri vzpostavitvi boljše državne baze 
bioloških podatkov konkretno pomagalo 
že to, da bi evidenco izpopolnili s podat-
ki, ki so že na voljo; iz literature, poročanj 
po dovoljenjih ARSO ipd. Naravovarstvene 
baze podatkov pa niti nimamo.
Ogorčen sem bil nad tem, da sem od Sek-
torja za ohranjanje narave na MOP (v 
nadaljevanju: SON), ki nekako bdi nad 
naravovarstveno politiko in jo piše, na to 
problematiko prejel odgovor, da v Slove-
niji že dovolj vemo. Totalno nerazumeva-
nje stanja. Ob vsem tem pa še spoznanje, 
da Slovenija ni niti »izdelala« seznama, 
katere monitoringe je sploh dolžna izvaja-
ti glede na obstoječo slovensko in medna-
rodno zakonodajo. Kako lahko izvajamo 
 zakonodajo, če nismo sposobni narediti 
niti seznama, kaj vse moramo sploh izva-
jati? V zadnjih mesecih, 15 let po vstopu v 
EU, je, morda tudi zaradi našega pritiska, 
tak seznam zdaj nastal.
Kako sicer ocenjujete delo Sveta?
[MJT] Delo sveta sem doživljal bolj kot ne 
kot debatni krožek, in še to bolj kot prav-
no formalno naštevanje težav, malo okolj-
skih, tistih o naravi pa tako rekoč skoraj 
nič. Verjamem, da je tudi stanovanjska 
problematika pomemben del našega oko-
lja, ne more biti pa glavna, veliko časa 
smo namreč govorili o takih in drugačnih 
stanovanjskih zakonih. Koliko sklepov 
Sveta je dejansko vplivalo na razmišljanje 
ministra in njegove ekipe ter drugačno 
usmerjanje nalog in dejavnosti, ne vem, 
bi pa rad vedel.
[JKV] Pri delu Sveta me je motilo pred-
vsem to, da je bilo vse bolj ali manj na rav-
ni razprav. Svet ni sprejemal kakšnih po-
sebnih sklepov in tudi MOP se v nobenem 
primeru ni zavezalo, da bodo  zaključki 
naših razprav kakor koli privzeti. Mislim, 
da se je na nekaterih področjih to kljub 
vsemu zgodilo, na področju varstva nara-
ve žal ne. 
Bojim se, da se na področju narave ne mo-
remo pohvaliti s kakšnim bistvenim na-
predkom. Morda je še največji izplen to, 
da smo se nekateri člani o izzivih varstva 
narave več pogovarjali (tudi zunaj sej), in 
to je pomembno tudi za nadaljnje povezo-
vanje okoljskih in naravovarstvenih NVO.
[DV] Četudi se strinjam s sogovornikoma, 
menim, da je bila ustanovitev Sveta korak 
v pravo smer in bi bilo takšno pot vredno 
nadaljevati, ob upoštevanju vsega, kar 
smo se doslej naučili.
Kakšna je bila vaša vloga pri delu Sveta? 
Katere teme so najbolj ostale v spominu?
[DV] Pokrival sem široko področje, ki v 
politiki žal ni v ospredju in se zato težave 
le kopičijo. Svojo vlogo sem videl pred-
vsem v seznanitvi ministra z najbolj pere-
čimi temami in potencialnimi rešitvami. 
Vse to pa sem lahko počel kot glas NVO, 
ki na tem področju delujemo. Tu bi se rad 
zahvalil res številnim, ki so z mano delili 
svoje znanje, poglede in rešitve. Večino 
izrečenega ni bilo samo mojega. Pri mar-
sikateri temi me je dopolnila še Jana, ki 
ima na področju mnogo več izkušenj, in 
obujanje spominov prepuščam še njej.
[JKV] Zagotovo sva največ pozornosti 
namenila NPVN, s katerim smo se začeli 
ukvarjati že pred ustanovitvijo Sveta, in 
želja po tem, da bi dokument izboljšali, je 
bila eden mojih glavnih motivov, da sem 
se sploh odločila za kandidaturo v Svetu. 
Slovenija je bila v obdobju od leta 2012 
do leta 2020 brez nacionalnega program-
skega dokumenta za področje biotske ra-
znovrstnosti (razen Progama upravljanja 
območij Natura 2000). Leta 2011 se je na-
mreč iztekla veljavnost prejšnje Strategije 
ohranjanja biotske raznovrstnosti, leta 
2012 pa še prejšnji NPVO (nekateri ukre-
pi v NPVN so bili sicer pisani do leta 2014, 
a se pretežno niso izvajali). Že ta dva do-
kumenta sta se izvajala pomanjkljivo, 
nato pa je sploh nastopilo obdobje brez 
usmerjenega delovanja državnega nara-
vovarstva. 
Z novim NPVN smo imeli priložnost, da 
si zastavimo trdnejše temelje, pa smo 
tudi to zapravili. (Verjetno) zaradi pri-
pomb s strani NVO je sicer v zadnji fazi 
program dobil novo poglavje Strateški 
načrt ohranjanja biotske raznovrstnosti 
v Slovenji. To naj bi bila Strategija 
ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki jo je 
država obvezana pripraviti po Konvenciji 
o biološki raznovrstnosti. A težko rečemo, 
da gre za strateški dokument, v katerem 
bi jasno začrtali smer varstva narave in 
ga tudi uskladili z drugimi sektorji. Do-
volj zgovorno je na primer dejstvo, da 
v tem poglavju niso omenjene hidroe-
lektrarne, ki so trenutno ena največjih 
groženj biotski raznovrstnosti. To po-
sredno naslavlja le en ukrep »Zagotoviti 
zveznost vodotokov – zagotoviti pogoje za 
prosto razporejanje vodnih organizmov«. 
Jana Kus Veenvliet, članica s področja zavarovanih območij pri Svetu ministra za 
okolje in prostor za sodelovanje z NVO (dec. 2018–mar. 2020). 
(foto: Paul Veenvliet)
Damjan Vinko, član s področja biotske raznovrstnosti pri Svetu ministra za 
okolje in prostor za sodelovanje z NVO (dec. 2018–mar. 2020). 
(foto: Marko Govekar)
Ustava Republike Slovenije je na področju ohranjanja narave in varstva okolja jasna. 
(vir: Ustava v stripu: ilustrirana Ustava Republike Slovenije – izbor členov, Z. Smiljanić, 2017)
PODROČJE ČLAN/-ICA NVO, KI GA/JO JE PREDLAGALA
pravno-sistemska 
vprašanja
Senka Šifkovič Vrbica Pravno-informacijski center nevladnih 
organizacij
podporno okolje za NVO Gaja Brecelj Umanotera
varstvo okolja Mihael Jožef Toman Slovensko društvo za zaščito voda
biotska raznovrstnost Damjan Vinko Slovensko odonatološko društvo
zavarovana območja Jana Kus Veenvliet Zavod Symbiosis
podnebne spremembe Barbara Kvac Focus
krožno gospodarstvo Lenka Puh Zavod za razvoj okolju prijazne uporabe
urejanje prostora Marko Peterlin Inštitut za politike prostora
stanovanja Tomaž Banovec Zveza društev upokojencev Slovenije
graditve Lenka Kavčič Zavod za prostorsko inovativnost
/ Gregor Plantarič Ministrstvo za okolje in prostor
Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami (december 2018–marec 
2020) je bil sestavljen iz desetih predstavnikov NVO, odgovornih za posamezna področja, in predstavnika 
ministrstva:
»Vinko nagovori področje narave, 
ki ga NEPN (osnutek Nacionalnega 
energetskega in podnebnega načrta, 
op. ur.) v bistvu ne nagovarja. Področja 
obdelave in pridelava energije, ki pa 
sta v dokumentu, imata praktično 
še večji negativen učinek na naravo. 
Narava je namreč že zelo veliko dala, 
področja prihrankov pa se ne dotika. 
Pričakujejo, da bo tudi MOP konkretno 
povedal, kaj npr. ministrstvo meni 
glede hidroelektrarn, kaj je dopustno 
izrabljati in kaj ne, da se izdela karta 
izključitvenih območij; ministrstvo 
bi moral nasprotovati temu, da se 
energetski objekti vnašajo v varovana 
območja in ohranjena območja narave, 
obnovljive vire energije naj se zida 
izključno na urbanih in degradiranih 
območjih, nikakor ne v varovanih 
območjih in v Natura 2000.« 
(vir: zapis seje Sveta, 24. IX. 2019)
»Kus Veenvlietova izpostavi še 
naravne vrednote; ali bi lahko 
v ZON bila enaka obveznost za 
vpisovanje statusa naravnih vrednot 
v Zemljiški knjigi kot je to urejeno pri 
zavarovanih območjih? Predvsem bi 
moral lastnik zemljišča nekako vedeti, 
da ima naravno vrednoto (kako naj 
sicer upošteva zakon, ki mu nalaga, da 
naj skrbi zanjo?).« 
(vir: zapis seje Sveta, 19. II. 2019)
»Šifkovič Vrbica izpostavi tudi 
veliko pomembnost vloge arhitektov 
in prostorskih načrtovalcev pri 
podnebnih spremembah. Pri tem 
Lenka Kavčič spomni na britanski 
primer, kjer je angleška vlada 
sprejela termin »podnebna kriza«, 
arhitekti pa so podpisali zavezo, da 
stavbe in grajeni prostor ne bo imel 
več nobenega škodljivega odtisa na 
okolje, prostor in ljudi. Meni, da bi tudi 
Slovenija morala narediti kaj v to smer 
(jezikovna diferencialna politika).« 
(vir: zapis seje Sveta, 16. VII. 2019)
Robert Bolješić, SON: »Na MOP 
se zavedamo neugodnega stanja 
biotske raznovrstnosti in si glede 
na razpoložljive vire prizadevamo 
preprečevati njeno upadanje.« 
(vir: zapis seje Sveta, 16. VII. 2019)
36 37
21 21
36 37
izrednih okoljskih dogodkih, prevetritev 
slabih strokovnih mnenj in predlogov 
sanacijskih postopkov itd. Izpostavljeno 
je še bilo, da je nujna preureditev Uredbe 
o vodovarstvenih območjih, da so mnoge 
presoje vplivov na okolje strokovno spor-
ne, da je treba vzpostaviti mrežo stalnega 
monitoringa vseh odločilnih elementov 
narave in okolja.
 
[DV] Na področju biotske pestrosti sem 
v začetku izpostavil vzpostavitev ažur-
ne in kakovostne baze podatkov zavaro-
vanih in ogroženih vrst, potreben večji 
angažma državnega naravovarstva pri 
reformi Skupne kmetijske politike in iz-
vajanju ukrepov ohranjanja narave v 
kmetijskem prostoru nasploh, prenovo 
varstva naravnih vrednot, problematiko 
invazivnih vrst in manjkajočo nacional-
no politiko ohranjanja narave – tu sem 
imel v mislih predvsem izdelavo nove 
nacionalne Strategije ohranjanja biotske 
raznovrstnosti in Nacionalnega programa 
varstva narave (NPVN). Nekaterim te-
mam smo namenili nekaj več časa, nekaj 
smo se jih le na hitro dotaknili. Tujero-
dne vrste in reševanje vsesplošnega izgi-
njanja biodiverzitete, raznoživosti je pre-
hitel konec mandata – naš mandat je bil 
namreč vezan na mandat ministra.
Je pri nas težava s kakovostnimi baza-
mi podatkov? 
[DV] Baze podatkov o prisotnosti ogrože-
nih ali zavarovanih vrst sicer obstajajo na 
več ravneh. Javnosti bolj poznane so ver-
jetno te, ki jih upravljajo različne NVO in 
raziskovalne ustanove, a v mislih sem imel 
državno evidenco bioloških podatkov, ki 
ni zavidanja vredna. Kakovostni in ustre-
zno urejeni podatki o vrstah so osnovno 
orodje, s katerim lahko kakovostno in 
kompetentno delujemo v naravovarstvu 
(izdelava naravovarstvenih smernic, stro-
kovne podlage s področja ohranjanja na-
rave, mnenja o sprejemljivosti posegov v 
naravo, upravljanje zavarovanih območij, 
spremljanje stanja ohranjenosti narave, 
skrb za varstvo vrst, izvajanje medna-
rodnih konvencij, poročanje o izvajanju 
Direktive o habitatih …). Nisem pa pri-
čakoval, da se bo angažiralo kopico stro-
kovnjakov za popisovanje favne in flore, 
četudi bi bilo to za marsikatere taksone 
še kako pomembno, saj je zaradi pomanj-
kanja vedenja vprašljivo npr. že poročanje 
Slovenije po Direktivi o habitatih, a to je že 
naslednji problem – kot tudi neizvajanje 
ali le delno izvajanje marsikaterih predpi-
sanih in potrebnih monitoringov. Za zače-
tek bi pri vzpostavitvi boljše državne baze 
bioloških podatkov konkretno pomagalo 
že to, da bi evidenco izpopolnili s podat-
ki, ki so že na voljo; iz literature, poročanj 
po dovoljenjih ARSO ipd. Naravovarstvene 
baze podatkov pa niti nimamo.
Ogorčen sem bil nad tem, da sem od Sek-
torja za ohranjanje narave na MOP (v 
nadaljevanju: SON), ki nekako bdi nad 
naravovarstveno politiko in jo piše, na to 
problematiko prejel odgovor, da v Slove-
niji že dovolj vemo. Totalno nerazumeva-
nje stanja. Ob vsem tem pa še spoznanje, 
da Slovenija ni niti »izdelala« seznama, 
katere monitoringe je sploh dolžna izvaja-
ti glede na obstoječo slovensko in medna-
rodno zakonodajo. Kako lahko izvajamo 
 zakonodajo, če nismo sposobni narediti 
niti seznama, kaj vse moramo sploh izva-
jati? V zadnjih mesecih, 15 let po vstopu v 
EU, je, morda tudi zaradi našega pritiska, 
tak seznam zdaj nastal.
Kako sicer ocenjujete delo Sveta?
[MJT] Delo sveta sem doživljal bolj kot ne 
kot debatni krožek, in še to bolj kot prav-
no formalno naštevanje težav, malo okolj-
skih, tistih o naravi pa tako rekoč skoraj 
nič. Verjamem, da je tudi stanovanjska 
problematika pomemben del našega oko-
lja, ne more biti pa glavna, veliko časa 
smo namreč govorili o takih in drugačnih 
stanovanjskih zakonih. Koliko sklepov 
Sveta je dejansko vplivalo na razmišljanje 
ministra in njegove ekipe ter drugačno 
usmerjanje nalog in dejavnosti, ne vem, 
bi pa rad vedel.
[JKV] Pri delu Sveta me je motilo pred-
vsem to, da je bilo vse bolj ali manj na rav-
ni razprav. Svet ni sprejemal kakšnih po-
sebnih sklepov in tudi MOP se v nobenem 
primeru ni zavezalo, da bodo  zaključki 
naših razprav kakor koli privzeti. Mislim, 
da se je na nekaterih področjih to kljub 
vsemu zgodilo, na področju varstva nara-
ve žal ne. 
Bojim se, da se na področju narave ne mo-
remo pohvaliti s kakšnim bistvenim na-
predkom. Morda je še največji izplen to, 
da smo se nekateri člani o izzivih varstva 
narave več pogovarjali (tudi zunaj sej), in 
to je pomembno tudi za nadaljnje povezo-
vanje okoljskih in naravovarstvenih NVO.
[DV] Četudi se strinjam s sogovornikoma, 
menim, da je bila ustanovitev Sveta korak 
v pravo smer in bi bilo takšno pot vredno 
nadaljevati, ob upoštevanju vsega, kar 
smo se doslej naučili.
Kakšna je bila vaša vloga pri delu Sveta? 
Katere teme so najbolj ostale v spominu?
[DV] Pokrival sem široko področje, ki v 
politiki žal ni v ospredju in se zato težave 
le kopičijo. Svojo vlogo sem videl pred-
vsem v seznanitvi ministra z najbolj pere-
čimi temami in potencialnimi rešitvami. 
Vse to pa sem lahko počel kot glas NVO, 
ki na tem področju delujemo. Tu bi se rad 
zahvalil res številnim, ki so z mano delili 
svoje znanje, poglede in rešitve. Večino 
izrečenega ni bilo samo mojega. Pri mar-
sikateri temi me je dopolnila še Jana, ki 
ima na področju mnogo več izkušenj, in 
obujanje spominov prepuščam še njej.
[JKV] Zagotovo sva največ pozornosti 
namenila NPVN, s katerim smo se začeli 
ukvarjati že pred ustanovitvijo Sveta, in 
želja po tem, da bi dokument izboljšali, je 
bila eden mojih glavnih motivov, da sem 
se sploh odločila za kandidaturo v Svetu. 
Slovenija je bila v obdobju od leta 2012 
do leta 2020 brez nacionalnega program-
skega dokumenta za področje biotske ra-
znovrstnosti (razen Progama upravljanja 
območij Natura 2000). Leta 2011 se je na-
mreč iztekla veljavnost prejšnje Strategije 
ohranjanja biotske raznovrstnosti, leta 
2012 pa še prejšnji NPVO (nekateri ukre-
pi v NPVN so bili sicer pisani do leta 2014, 
a se pretežno niso izvajali). Že ta dva do-
kumenta sta se izvajala pomanjkljivo, 
nato pa je sploh nastopilo obdobje brez 
usmerjenega delovanja državnega nara-
vovarstva. 
Z novim NPVN smo imeli priložnost, da 
si zastavimo trdnejše temelje, pa smo 
tudi to zapravili. (Verjetno) zaradi pri-
pomb s strani NVO je sicer v zadnji fazi 
program dobil novo poglavje Strateški 
načrt ohranjanja biotske raznovrstnosti 
v Slovenji. To naj bi bila Strategija 
ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki jo je 
država obvezana pripraviti po Konvenciji 
o biološki raznovrstnosti. A težko rečemo, 
da gre za strateški dokument, v katerem 
bi jasno začrtali smer varstva narave in 
ga tudi uskladili z drugimi sektorji. Do-
volj zgovorno je na primer dejstvo, da 
v tem poglavju niso omenjene hidroe-
lektrarne, ki so trenutno ena največjih 
groženj biotski raznovrstnosti. To po-
sredno naslavlja le en ukrep »Zagotoviti 
zveznost vodotokov – zagotoviti pogoje za 
prosto razporejanje vodnih organizmov«. 
Jana Kus Veenvliet, članica s področja zavarovanih območij pri Svetu ministra za 
okolje in prostor za sodelovanje z NVO (dec. 2018–mar. 2020). 
(foto: Paul Veenvliet)
Damjan Vinko, član s področja biotske raznovrstnosti pri Svetu ministra za 
okolje in prostor za sodelovanje z NVO (dec. 2018–mar. 2020). 
(foto: Marko Govekar)
Ustava Republike Slovenije je na področju ohranjanja narave in varstva okolja jasna. 
(vir: Ustava v stripu: ilustrirana Ustava Republike Slovenije – izbor členov, Z. Smiljanić, 2017)
PODROČJE ČLAN/-ICA NVO, KI GA/JO JE PREDLAGALA
pravno-sistemska 
vprašanja
Senka Šifkovič Vrbica Pravno-informacijski center nevladnih 
organizacij
podporno okolje za NVO Gaja Brecelj Umanotera
varstvo okolja Mihael Jožef Toman Slovensko društvo za zaščito voda
biotska raznovrstnost Damjan Vinko Slovensko odonatološko društvo
zavarovana območja Jana Kus Veenvliet Zavod Symbiosis
podnebne spremembe Barbara Kvac Focus
krožno gospodarstvo Lenka Puh Zavod za razvoj okolju prijazne uporabe
urejanje prostora Marko Peterlin Inštitut za politike prostora
stanovanja Tomaž Banovec Zveza društev upokojencev Slovenije
graditve Lenka Kavčič Zavod za prostorsko inovativnost
/ Gregor Plantarič Ministrstvo za okolje in prostor
Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami (december 2018–marec 
2020) je bil sestavljen iz desetih predstavnikov NVO, odgovornih za posamezna področja, in predstavnika 
ministrstva:
»Vinko nagovori področje narave, 
ki ga NEPN (osnutek Nacionalnega 
energetskega in podnebnega načrta, 
op. ur.) v bistvu ne nagovarja. Področja 
obdelave in pridelava energije, ki pa 
sta v dokumentu, imata praktično 
še večji negativen učinek na naravo. 
Narava je namreč že zelo veliko dala, 
področja prihrankov pa se ne dotika. 
Pričakujejo, da bo tudi MOP konkretno 
povedal, kaj npr. ministrstvo meni 
glede hidroelektrarn, kaj je dopustno 
izrabljati in kaj ne, da se izdela karta 
izključitvenih območij; ministrstvo 
bi moral nasprotovati temu, da se 
energetski objekti vnašajo v varovana 
območja in ohranjena območja narave, 
obnovljive vire energije naj se zida 
izključno na urbanih in degradiranih 
območjih, nikakor ne v varovanih 
območjih in v Natura 2000.« 
(vir: zapis seje Sveta, 24. IX. 2019)
»Kus Veenvlietova izpostavi še 
naravne vrednote; ali bi lahko 
v ZON bila enaka obveznost za 
vpisovanje statusa naravnih vrednot 
v Zemljiški knjigi kot je to urejeno pri 
zavarovanih območjih? Predvsem bi 
moral lastnik zemljišča nekako vedeti, 
da ima naravno vrednoto (kako naj 
sicer upošteva zakon, ki mu nalaga, da 
naj skrbi zanjo?).« 
(vir: zapis seje Sveta, 19. II. 2019)
»Šifkovič Vrbica izpostavi tudi 
veliko pomembnost vloge arhitektov 
in prostorskih načrtovalcev pri 
podnebnih spremembah. Pri tem 
Lenka Kavčič spomni na britanski 
primer, kjer je angleška vlada 
sprejela termin »podnebna kriza«, 
arhitekti pa so podpisali zavezo, da 
stavbe in grajeni prostor ne bo imel 
več nobenega škodljivega odtisa na 
okolje, prostor in ljudi. Meni, da bi tudi 
Slovenija morala narediti kaj v to smer 
(jezikovna diferencialna politika).« 
(vir: zapis seje Sveta, 16. VII. 2019)
Robert Bolješić, SON: »Na MOP 
se zavedamo neugodnega stanja 
biotske raznovrstnosti in si glede 
na razpoložljive vire prizadevamo 
preprečevati njeno upadanje.« 
(vir: zapis seje Sveta, 16. VII. 2019)
36 37
21 21
38 39
 Kazalnik pa je »delež oziroma število 
prehodnih prečnih pregrad«. V mnogih dr-
žavah jezove rušijo, pri nas pa je največ, 
kar si lahko zadamo, da so te pregrade 
»na papirju« prehodne. 
Iz celotnega NPVN in strateškega načrta 
odseva dejstvo, da slovensko naravovar-
stvo nima dolgoročne vizije in ostajamo 
na ravni nekih splošnih ukrepov. Program 
ustanavljanja zavarovanih območij je na 
primer zapisan v par vrsticah, s pavšalno 
navedbo nekaj območij, kjer bi oblikovali 
nova zavarovana območja. Brez jasnih za-
vez in časovnic, zato temu težko rečemo 
program. Bojim se, da dokument, kakršen 
je bil sprejet, odseva položaj slovenskega 
naravovarstva, ko si ne upamo jasno zapi-
sati, kaj bi morali za naravo storiti, ker bi 
nas drugi sektorji povozili. Nejasnost ci-
ljev in ukrepov se seveda potem nadalju-
je tudi v težave na področju financiranja. 
Najlažje se odreže tiste stroške, ki so zgolj 
pavšalno ocenjeni in ukrepi tako medlo 
zapisani, da se nikomur ne zdi več nujno, 
da se izvedejo.
[DV] Nekaj smo namenili še opominu Evrop-
ske komisije glede nespoštovanja direktiv 
o habitatih in o pticah ter Nacionalnemu 
energetskemu in podnebnemu načrtu 
(NEPN), kjer pa je vsaj na načelni ravni bil 
vrh MOP bolj naklonjen našim pogledom. 
Pa delu inšpekcijskih služb – nadzor je za-
gotovo ena večjih težav pri ohranjanju na-
rave pri nas. Ironično, da o tem pišejo že v 
Spomenici (1920).
Kako ocenjujete, da se varstvu okolja 
godi pri nas?
[MJT] Varstvo okolja v Sloveniji je po-
membna dejavnost mnogih NVO, žal pa 
pogrešam več strokovnih pristopov in 
osnovnega znanja članov teh organizacij; 
premalo je znanstveno podprtih odločitev. 
Še bolj šepa delovanje strokovnih služb 
ministrstva za okolje in predvsem sode-
lovanje z drugimi sektorji, ministrstvi, 
raziskovalnimi inštituti, univerzami. Prav 
tako niso jasne prioritete, delovanje je 
bolj kot ne stihijsko in vezano na trenutne 
probleme; enkrat poplava, drugič suše pa 
odpadki, blato iz čistilnih naprav, preskr-
ba s pitno vodo, celo strategija trajnostne-
ga razvoja je pogosto mašilo. Na področju 
varstva okolja in narave pogrešam več 
ozaveščanja tudi s strani medijev in pozi-
tivnih primerov delovanja nevladnikov.
[DV] Podobno lahko trdim tudi za ohra-
njanje narave, le da je tu delež strokovnih 
NVO napram ljubiteljskim mnogokrat ve-
čji, kot je to pri varstvu okolja. A vendarle 
mnoge člane NVO večkrat zapelje subjek-
tivnost, tudi čustvenost, in nestrokovni 
argumenti. Vsi se moramo tudi še bolj 
podkovati v pravnih in administrativnih 
procesih.
Če ločeno pogledamo varstvo okolja in 
narave, sta obe področji enakomerno 
in zadostno zastopani pri upravljanju 
in izvajanju politik?
[MJT] Iskreno, večina sploh ne ločuje pro-
blematike narave in okolja, da ne rečem, 
da je za mnoge vse to ekologija. Ko govori-
mo o državnem upravljanju je vnaprej ja-
sno, da narave niti ne moremo upravljati, 
še manj gospodariti, torej gre predvsem 
za vprašanja upravljanja z okoljem, tistim, 
ki je neposredno in posredno povezano s 
človekom, njegovimi dejavnostmi, rabo 
in izkoriščanjem. Torej gre predvsem za 
načrtovanje aktivnosti, ki zmanjšujejo 
pritiske na dele okolja – na kopno, vodo 
in atmosfero. Politika se praviloma vedno 
izkaže kot izrazito antropocentrična, člo-
vek in njegovo okolje ter kako bo preživel 
in se prilagodil na nove razmere. O naravi 
skoraj nič, torej daleč od sorazmernosti 
delovanja.
Koliko sta se pretekla ministra ukvar-
jala s področjem ohranjanja narave?
[JKV] Ministra sta se ukvarjala predvsem 
z medvedi in volkovi ter nekaj z Natu-
ro 2000, z ostalimi zadevami pa po moji 
 oceni zelo malo. Področje delovanja MOP 
je res izredno široko in je nemogoče, da bi 
v teh kratkih mandatih pokrila vse pereče 
teme. 
Koliko ste posamezni člani Sveta med 
seboj sodelovali? 
[DV] Neke utečenosti ni bilo, npr. da bi 
se skupaj dobivali ali dogovarjali. Vsak je 
zastopal svoje področje, ki je v kakšnem 
stališču lahko tudi nasprotno kateremu 
drugemu. Npr. okoljevarstveniki podpi-
rajo obnovljive vire energije, mi se zavze-
mamo za naravi prijazne vire. Del njih se 
prekriva, del ne. Vsekakor ne gre za so-
pomenki, kot se pogosto prikazuje. Glede 
sodelovanja lahko rečem le dobro. Resda 
smo sprva morali malo »zapeteliniti«, da 
ne more o vsakem področju kar vsak go-
voriti – narava je že taka, kjer bi vsak rad 
bil znalec in razpravljavec, kjer bi vsak 
imel mnenje, a temu Svet ni bil namenjen. 
Tudi sam imam kot državljan mnenje o 
stanovanjski problematiki, a ni bilo moje 
mesto, da v Svetu delim svoje misli kot dr-
žavljan. Skratka, tu je bilo potrebne nekaj 
energije, sicer pa smo bili priča sinergiji 
in podpori. Več drugih članov je poziva-
lo, da se moramo več in bolj pogovarjati 
o ohranjanju narave. Puhova (krožno go-
spodarstvo, op. ur.) se je dotaknila sve-
tlobnega onesnaženja in njegovega vpliva 
na živali, Šifkovič Vrbica (pravno-sistem-
ska vprašanja, op. ur.) je naslavljala med 
drugim kakovost presoj vpliva na okolje. 
Prof. Toman mi je tudi vedno s svojimi 
izkušnjami stal ob strani, enako prof. Ba-
novec (stanovanja, op. ur.). Verjamem v 
Škocjanski zatok – mokrišče na Bertoški bonifiki in zavarovan naravni rezervat v upravljanju Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije kot največje 
mokrišče na slovenski obali Tržaškega zaliva nedvomno odlično opravlja svojo naravovarstveno vlogo. (foto: Matjaž Bedjanič, 1. VI. 2013)
POGOVOR Z JURETOM LEBNOM
Kaj vas je kot ministra vodilo v usta-
novitev Sveta?
Prepričan sem, da so NVO izjemno po-
membne pri oblikovanju (okoljskih) 
politik in gradnji boljše ter bolj napre-
dne družbe nasploh. To prepričanje sem 
utrdil med študijem in kasneje med de-
lom v tujini. V tujini je namreč sistem 
sodelovanja med politiko in NVO dosti 
bolj razvit in spoštovan, a ima tudi jasna 
pravila igre. Tega pri nas še ni in zato 
sem želel z ustanovitvijo Sveta sistem 
postavljati. To pa je najlažje čez delova-
nje in sodelovanje v praksi.
Kako ocenjujete delo Sveta v času va-
šega ministrovanja? Ali še vidite po-
trebo po tovrstnem posvetovalnem 
organu?
Delovanje ocenjujem kot konstruktivno 
in bi ga gotovo, če bi še kdaj bil v po-
dobni vlogi, vnovič ustanovil. Člani Sve-
ta so bili zame kot politika pomembno 
ogledalo. 
Po svoji oceni, koliko ste se kot mini-
ster ukvarjali s področjem ohranja-
nja narave oz. tovrstno tematiko?
Kot minister se ne moreš poglobiti v 
vsako tematiko, še posebej če nisi stro-
kovnjak s področja. Sam sem se največ 
ukvarjal z varovanjem okolja, ker je to 
moje področje še iz študijskih časov. 
Področje varovanja okolja je bilo viso-
ko na moji agendi, najbolj sem si zapo-
mnil teme, kot so npr. Mura, Petišovci, 
Jernejev kanal, sanacija Celjske kotline, 
razvoj naravnih parkov in še kaj. Pred-
vsem sem opažal, da ne prepoznavamo 
dovolj prednosti območij Nature 2000 
za razvoj, ampak ta območja vidimo kot 
zaviralce razvoja. Sam mislim drugače. 
Območja Natura 2000 in pa »majhnost« 
območja Slovenije bi lahko bila naša ve-
lika prednost.
Naravovarstveniki in biologi pogosto 
trdimo, da je slovenska zakonodaja 
na področju ohranjanja narave ena 
boljših, tudi kot minister pa ste se 
večkrat strinjali, da vendarle pešamo 
v izvajanju teh določil. Čemu to? Kje 
tiči izvorna težava?
Zakonodaja je večinoma ustrezna, se 
strinjam. A pomembna je tudi interpre-
tacija in samo izvajanje. Ocenjujem, da 
so za izvajanje obstoječe zakonodaje 
kadrovsko podhranjeni tako na MOP kot 
tudi na inšpekciji, ki mora izvajanje za-
konodaje kontrolirati. Pa kadrovsko ne 
mislim samo v številu zaposlenih, am-
pak tudi v strokovnem znanju. Ko bodo 
ta dva izziva izboljšali, bomo lažje unov-
čili svoje okolje, po drugi strani pa tudi 
lažje izrekali kazni, kjer je to potrebno. 
Kakšna je po vašem mnenju vloga 
NVO s področja ohranjanja narave?
Nevladne organizacije morajo pomagati 
politiki, da se razvoj področij varovanja 
okolja in narave umestita v oblikovane 
politike, in na drugi strani izobraževati 
ter osveščati javnost, kakšen potencial 
imamo v Sloveniji.
Ste se v času svojega ministrovanja 
srečali s poskusom zavlačevanja ka-
terega koli postopka s strani NVO, 
kot trdi sedanji minister, da je to stal-
nica v Sloveniji?
Mislim, da se o tem ne bi bilo treba po-
govarjati, če bi se pri projektih ne samo 
poslušali, ampak tudi slišali. To pogosto 
velja tako za politiko kot tudi za NVO. 
Kako ste v splošnem zadovoljni z va-
rovanjem narave v Sloveniji?
Varovanje narave je zelo dobro zapisa-
no in opredeljeno na papirju. Veliko čr-
nila smo prelili in v Sloveniji in po svetu 
na to temo. Pri spoštovanju zapisanega 
in pri izvajanju pa imamo še ogromno 
prostora za izboljšave. Verjamem, da ga 
bomo v prihodnjih letih zapolnili s smi-
selnimi ukrepi za okolje in posledično 
za vse nas.
Jure Leben, nekdanji minister za okolje in pro-
stor (13. IX. 2018–27. II. 2019). 
(foto: osebni arhiv)
»Vinko predstavi, kakšen je pogled 
iz vidika poglavja narave v samih 
poročilih in dodatkih v presojah (vpli-
vov na okolje, op. ur.). Po njegovem 
je ključno, da imamo že na začetkih 
postopka največji problem; večina 
potencialno spornih načrtov po 
mnenju naravovarstvenikov sploh ne 
bi smelo priti do presoje posegov, ker 
sicer bi se moral takšen postopek že 
na nivoju presoje načrta zaustaviti, 
ali pa bolj jasno določiti, da bi lahko 
bili sami presojevalci oz. posledično 
investitorji pripravljeni na tak 
postopek. Dokler ta začetni del ne 
bo na nekem skupnem kvalitetnem 
imenovalcu, se bodo primeri kot npr. 
Volovja reber, Mokrice, vse HE, samo 
še potencirali. Celotne presoje se tudi 
delajo primarno na takrat obstoječih 
podatkih, kar je tudi težava. Tu je še 
nevarnost preveč subjektivne ocene. 
V Sloveniji prav tako nimamo resne 
metodologije, ki bi poskrbela za 
kvaliteto teh dokumentov. Premalo oz. 
ne ukvarjajo se z vsebino dokumentov, 
je ne pregledujejo; ukvarjajo se le 
s posamezni vidiki. Težava je tudi, 
ker nimamo popolne implementacije 
habitatne direktive v teh postopkih.« 
(vir: zapis seje Sveta, 18. VI. 2019)
38 39
 Kazalnik pa je »delež oziroma število 
prehodnih prečnih pregrad«. V mnogih dr-
žavah jezove rušijo, pri nas pa je največ, 
kar si lahko zadamo, da so te pregrade 
»na papirju« prehodne. 
Iz celotnega NPVN in strateškega načrta 
odseva dejstvo, da slovensko naravovar-
stvo nima dolgoročne vizije in ostajamo 
na ravni nekih splošnih ukrepov. Program 
ustanavljanja zavarovanih območij je na 
primer zapisan v par vrsticah, s pavšalno 
navedbo nekaj območij, kjer bi oblikovali 
nova zavarovana območja. Brez jasnih za-
vez in časovnic, zato temu težko rečemo 
program. Bojim se, da dokument, kakršen 
je bil sprejet, odseva položaj slovenskega 
naravovarstva, ko si ne upamo jasno zapi-
sati, kaj bi morali za naravo storiti, ker bi 
nas drugi sektorji povozili. Nejasnost ci-
ljev in ukrepov se seveda potem nadalju-
je tudi v težave na področju financiranja. 
Najlažje se odreže tiste stroške, ki so zgolj 
pavšalno ocenjeni in ukrepi tako medlo 
zapisani, da se nikomur ne zdi več nujno, 
da se izvedejo.
[DV] Nekaj smo namenili še opominu Evrop-
ske komisije glede nespoštovanja direktiv 
o habitatih in o pticah ter Nacionalnemu 
energetskemu in podnebnemu načrtu 
(NEPN), kjer pa je vsaj na načelni ravni bil 
vrh MOP bolj naklonjen našim pogledom. 
Pa delu inšpekcijskih služb – nadzor je za-
gotovo ena večjih težav pri ohranjanju na-
rave pri nas. Ironično, da o tem pišejo že v 
Spomenici (1920).
Kako ocenjujete, da se varstvu okolja 
godi pri nas?
[MJT] Varstvo okolja v Sloveniji je po-
membna dejavnost mnogih NVO, žal pa 
pogrešam več strokovnih pristopov in 
osnovnega znanja članov teh organizacij; 
premalo je znanstveno podprtih odločitev. 
Še bolj šepa delovanje strokovnih služb 
ministrstva za okolje in predvsem sode-
lovanje z drugimi sektorji, ministrstvi, 
raziskovalnimi inštituti, univerzami. Prav 
tako niso jasne prioritete, delovanje je 
bolj kot ne stihijsko in vezano na trenutne 
probleme; enkrat poplava, drugič suše pa 
odpadki, blato iz čistilnih naprav, preskr-
ba s pitno vodo, celo strategija trajnostne-
ga razvoja je pogosto mašilo. Na področju 
varstva okolja in narave pogrešam več 
ozaveščanja tudi s strani medijev in pozi-
tivnih primerov delovanja nevladnikov.
[DV] Podobno lahko trdim tudi za ohra-
njanje narave, le da je tu delež strokovnih 
NVO napram ljubiteljskim mnogokrat ve-
čji, kot je to pri varstvu okolja. A vendarle 
mnoge člane NVO večkrat zapelje subjek-
tivnost, tudi čustvenost, in nestrokovni 
argumenti. Vsi se moramo tudi še bolj 
podkovati v pravnih in administrativnih 
procesih.
Če ločeno pogledamo varstvo okolja in 
narave, sta obe področji enakomerno 
in zadostno zastopani pri upravljanju 
in izvajanju politik?
[MJT] Iskreno, večina sploh ne ločuje pro-
blematike narave in okolja, da ne rečem, 
da je za mnoge vse to ekologija. Ko govori-
mo o državnem upravljanju je vnaprej ja-
sno, da narave niti ne moremo upravljati, 
še manj gospodariti, torej gre predvsem 
za vprašanja upravljanja z okoljem, tistim, 
ki je neposredno in posredno povezano s 
človekom, njegovimi dejavnostmi, rabo 
in izkoriščanjem. Torej gre predvsem za 
načrtovanje aktivnosti, ki zmanjšujejo 
pritiske na dele okolja – na kopno, vodo 
in atmosfero. Politika se praviloma vedno 
izkaže kot izrazito antropocentrična, člo-
vek in njegovo okolje ter kako bo preživel 
in se prilagodil na nove razmere. O naravi 
skoraj nič, torej daleč od sorazmernosti 
delovanja.
Koliko sta se pretekla ministra ukvar-
jala s področjem ohranjanja narave?
[JKV] Ministra sta se ukvarjala predvsem 
z medvedi in volkovi ter nekaj z Natu-
ro 2000, z ostalimi zadevami pa po moji 
 oceni zelo malo. Področje delovanja MOP 
je res izredno široko in je nemogoče, da bi 
v teh kratkih mandatih pokrila vse pereče 
teme. 
Koliko ste posamezni člani Sveta med 
seboj sodelovali? 
[DV] Neke utečenosti ni bilo, npr. da bi 
se skupaj dobivali ali dogovarjali. Vsak je 
zastopal svoje področje, ki je v kakšnem 
stališču lahko tudi nasprotno kateremu 
drugemu. Npr. okoljevarstveniki podpi-
rajo obnovljive vire energije, mi se zavze-
mamo za naravi prijazne vire. Del njih se 
prekriva, del ne. Vsekakor ne gre za so-
pomenki, kot se pogosto prikazuje. Glede 
sodelovanja lahko rečem le dobro. Resda 
smo sprva morali malo »zapeteliniti«, da 
ne more o vsakem področju kar vsak go-
voriti – narava je že taka, kjer bi vsak rad 
bil znalec in razpravljavec, kjer bi vsak 
imel mnenje, a temu Svet ni bil namenjen. 
Tudi sam imam kot državljan mnenje o 
stanovanjski problematiki, a ni bilo moje 
mesto, da v Svetu delim svoje misli kot dr-
žavljan. Skratka, tu je bilo potrebne nekaj 
energije, sicer pa smo bili priča sinergiji 
in podpori. Več drugih članov je poziva-
lo, da se moramo več in bolj pogovarjati 
o ohranjanju narave. Puhova (krožno go-
spodarstvo, op. ur.) se je dotaknila sve-
tlobnega onesnaženja in njegovega vpliva 
na živali, Šifkovič Vrbica (pravno-sistem-
ska vprašanja, op. ur.) je naslavljala med 
drugim kakovost presoj vpliva na okolje. 
Prof. Toman mi je tudi vedno s svojimi 
izkušnjami stal ob strani, enako prof. Ba-
novec (stanovanja, op. ur.). Verjamem v 
Škocjanski zatok – mokrišče na Bertoški bonifiki in zavarovan naravni rezervat v upravljanju Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije kot največje 
mokrišče na slovenski obali Tržaškega zaliva nedvomno odlično opravlja svojo naravovarstveno vlogo. (foto: Matjaž Bedjanič, 1. VI. 2013)
POGOVOR Z JURETOM LEBNOM
Kaj vas je kot ministra vodilo v usta-
novitev Sveta?
Prepričan sem, da so NVO izjemno po-
membne pri oblikovanju (okoljskih) 
politik in gradnji boljše ter bolj napre-
dne družbe nasploh. To prepričanje sem 
utrdil med študijem in kasneje med de-
lom v tujini. V tujini je namreč sistem 
sodelovanja med politiko in NVO dosti 
bolj razvit in spoštovan, a ima tudi jasna 
pravila igre. Tega pri nas še ni in zato 
sem želel z ustanovitvijo Sveta sistem 
postavljati. To pa je najlažje čez delova-
nje in sodelovanje v praksi.
Kako ocenjujete delo Sveta v času va-
šega ministrovanja? Ali še vidite po-
trebo po tovrstnem posvetovalnem 
organu?
Delovanje ocenjujem kot konstruktivno 
in bi ga gotovo, če bi še kdaj bil v po-
dobni vlogi, vnovič ustanovil. Člani Sve-
ta so bili zame kot politika pomembno 
ogledalo. 
Po svoji oceni, koliko ste se kot mini-
ster ukvarjali s področjem ohranja-
nja narave oz. tovrstno tematiko?
Kot minister se ne moreš poglobiti v 
vsako tematiko, še posebej če nisi stro-
kovnjak s področja. Sam sem se največ 
ukvarjal z varovanjem okolja, ker je to 
moje področje še iz študijskih časov. 
Področje varovanja okolja je bilo viso-
ko na moji agendi, najbolj sem si zapo-
mnil teme, kot so npr. Mura, Petišovci, 
Jernejev kanal, sanacija Celjske kotline, 
razvoj naravnih parkov in še kaj. Pred-
vsem sem opažal, da ne prepoznavamo 
dovolj prednosti območij Nature 2000 
za razvoj, ampak ta območja vidimo kot 
zaviralce razvoja. Sam mislim drugače. 
Območja Natura 2000 in pa »majhnost« 
območja Slovenije bi lahko bila naša ve-
lika prednost.
Naravovarstveniki in biologi pogosto 
trdimo, da je slovenska zakonodaja 
na področju ohranjanja narave ena 
boljših, tudi kot minister pa ste se 
večkrat strinjali, da vendarle pešamo 
v izvajanju teh določil. Čemu to? Kje 
tiči izvorna težava?
Zakonodaja je večinoma ustrezna, se 
strinjam. A pomembna je tudi interpre-
tacija in samo izvajanje. Ocenjujem, da 
so za izvajanje obstoječe zakonodaje 
kadrovsko podhranjeni tako na MOP kot 
tudi na inšpekciji, ki mora izvajanje za-
konodaje kontrolirati. Pa kadrovsko ne 
mislim samo v številu zaposlenih, am-
pak tudi v strokovnem znanju. Ko bodo 
ta dva izziva izboljšali, bomo lažje unov-
čili svoje okolje, po drugi strani pa tudi 
lažje izrekali kazni, kjer je to potrebno. 
Kakšna je po vašem mnenju vloga 
NVO s področja ohranjanja narave?
Nevladne organizacije morajo pomagati 
politiki, da se razvoj področij varovanja 
okolja in narave umestita v oblikovane 
politike, in na drugi strani izobraževati 
ter osveščati javnost, kakšen potencial 
imamo v Sloveniji.
Ste se v času svojega ministrovanja 
srečali s poskusom zavlačevanja ka-
terega koli postopka s strani NVO, 
kot trdi sedanji minister, da je to stal-
nica v Sloveniji?
Mislim, da se o tem ne bi bilo treba po-
govarjati, če bi se pri projektih ne samo 
poslušali, ampak tudi slišali. To pogosto 
velja tako za politiko kot tudi za NVO. 
Kako ste v splošnem zadovoljni z va-
rovanjem narave v Sloveniji?
Varovanje narave je zelo dobro zapisa-
no in opredeljeno na papirju. Veliko čr-
nila smo prelili in v Sloveniji in po svetu 
na to temo. Pri spoštovanju zapisanega 
in pri izvajanju pa imamo še ogromno 
prostora za izboljšave. Verjamem, da ga 
bomo v prihodnjih letih zapolnili s smi-
selnimi ukrepi za okolje in posledično 
za vse nas.
Jure Leben, nekdanji minister za okolje in pro-
stor (13. IX. 2018–27. II. 2019). 
(foto: osebni arhiv)
»Vinko predstavi, kakšen je pogled 
iz vidika poglavja narave v samih 
poročilih in dodatkih v presojah (vpli-
vov na okolje, op. ur.). Po njegovem 
je ključno, da imamo že na začetkih 
postopka največji problem; večina 
potencialno spornih načrtov po 
mnenju naravovarstvenikov sploh ne 
bi smelo priti do presoje posegov, ker 
sicer bi se moral takšen postopek že 
na nivoju presoje načrta zaustaviti, 
ali pa bolj jasno določiti, da bi lahko 
bili sami presojevalci oz. posledično 
investitorji pripravljeni na tak 
postopek. Dokler ta začetni del ne 
bo na nekem skupnem kvalitetnem 
imenovalcu, se bodo primeri kot npr. 
Volovja reber, Mokrice, vse HE, samo 
še potencirali. Celotne presoje se tudi 
delajo primarno na takrat obstoječih 
podatkih, kar je tudi težava. Tu je še 
nevarnost preveč subjektivne ocene. 
V Sloveniji prav tako nimamo resne 
metodologije, ki bi poskrbela za 
kvaliteto teh dokumentov. Premalo oz. 
ne ukvarjajo se z vsebino dokumentov, 
je ne pregledujejo; ukvarjajo se le 
s posamezni vidiki. Težava je tudi, 
ker nimamo popolne implementacije 
habitatne direktive v teh postopkih.« 
(vir: zapis seje Sveta, 18. VI. 2019)
40 41
sodelovanje. Še več bi ga moralo biti, a 
položen je bil dober temeljni kamen. Tudi 
ministra, ali v njuni odsotnosti državna 
sekretarja, sta bila odprta za to sporočilo.
Vendarle so verjetno razlike med člani 
obstajale?
[DV] V delu se strinjam s prof. Tomanom, 
ko pravi, da so si nekateri člani vzeli pre-
več časa za razpravljanje ali celo samo-
hvalo, da so o strokovnih temah želeli 
razpravljati nepoznavalci, a je bilo to vse-
eno poredko. Nekaj razlik je bilo tudi v 
strokovni zastopanosti. Nekateri člani so 
bili res strokovnjaki na svojem področju, 
drugi so določeno strokovno znanje ime-
li. Sam sem si Svet vendarle predstavljal, 
da smo nevladni predstavniki strokovnih 
vsebin tu zato, da na težave opozarjamo, 
podajamo strokovna mnenja in možne 
rešitve, politika pa je bila tam, da tudi iz 
teh mnenj pride do političnih rešitev. Pri 
razumevanju teh misli so bile razlike med 
člani vidne, ko so nekateri želeli biti tudi 
odločevalci. Zagotovo bi se našlo še kaj 
različnega. O stanju dojemanja ohranja-
nja narave v družbi, še bolj pa kakovosti 
dela posameznih delov MOP, pove tudi to, 
da so si nekateri člani Sveta lahko »privo-
ščili« pogovarjati se o letu 2050, reševati 
probleme za 2030, medtem ko smo pri 
naravi na ravni »že 15 let področje stagni-
ra, treba je začeti se pogovarjati o težavi 
in jo reševati zdaj«. Pri ohranjanju narave 
je bilo za marsikaj že včeraj (pre)pozno.
Ste člani o delovanju Sveta poročali? 
[DV] CNVOS, ki je na podlagi Lebnove od-
ločitve vodil postopek izvolitve v Svet, si 
je zamislil občasno poročanje članov. Ta 
poročila so nato objavljali na svoji spletni 
strani. Pri tem priznam, da sem bil ne-
dosleden, žal tudi v prostovoljstvu kdaj 
preprosto zmanjka časa. Sem pa redno 
pred in po vsaki seji poročal na spletni 
listi Natura.si, ki sem si jo nekako vzel 
kot oglasno desko svojega delovanja kot 
predstavnika v Svetu. 
[JKV] Z izjemo zadnjega so javni tudi za-
pisniki sej. Zapisnik zadnje seje ni bil na-
mreč nikoli izdelan.
Kakšno pa je bilo sodelovanje z mini-
stroma? So bile razlike med njima? 
[JKV] Zagotovo je bil način dela ministra 
Lebna veliko bolj usmerjen h konkretnim 
ciljem. Na sejah je bil jasen in je tudi dal 
vedeti, katere naše usmeritve se mu zdijo 
smiselne. Brez dvoma bi bilo danes tudi 
varstvo narave v precej drugačnem polo-
žaju, če se njegov mandat ne bi tako hitro 
zaključil.
[DV] Oba ministra sta poskrbela za ozra-
čje, da smo lahko delili svoja mnenja, kdaj 
morebiti še celo preveč, ko so misli uha-
jale drugam in smo se npr. k stanovanjski 
in medgeneracijski politiki resda pogosto 
vračali. Ker je bila z ministrom Lebnom 
to moja prva izkušnja, sem si jo morda 
tudi bolje zapomnil, saj sem imel poleg 
svojega »zelenstva« tudi prve biološke iz-
kušnje z vrhom politike. V začetku so se 
mi določeni standardi, ki jih je imel Leben 
tako do nas kot do svojih sodelavcev, zde-
li visoki in sem hitro razbral, da bi zna-
lo iti sodelovanje v smer, ko bo do nekih 
rešitev tudi dejansko prišlo. Pogovori so 
bili bolj poglobljeni, strokovni, morali so 
biti  kratki in jedrnati, zahtevana je bila 
razprava zgolj na osnovi dejstev in s pre-
dlaganimi rešitvami. Pri njegovem nasle-
dniku sem kdaj imel občutek, da se pogo-
varjamo zaradi pogovora samega in da ne 
preidemo do ustreznih predlogov rešitev. 
Tudi če primerjam pogovore z zaposle-
nimi na SON na sejah, so bili ti v prvem 
mandatu usmerjeni v bolj konstruktivne 
razprave in iskanje rešitev, medtem ko 
smo v nadaljevanju večkrat prišli do toč-
ke, kjer se NVO s SON nismo strinjali in je 
»samodejno« obveljalo, da ima MOP bolj 
prav ter da težave verjetno sploh ni ali pa 
ta ni ključna. Prikazani smo bili le kot »ja-
mrači«, v enem pogovoru celo kot »kruho-
borci«. Npr. na področju Skupne kmetijske 
politike kot tudi opomina Evropske komi-
sije nismo prišli daleč, saj so predstavniki 
SON trdili, da težav ni in da MOP dela naj-
več, kar je možno. Teme so bile tako dokaj 
zakoličene. Škoda, da je tako. Podobno 
je bilo s problematiko tujerodnih vrst. O 
predlogu, da se področje tujerodnih vrst 
POGOVOR S SIMONOM ZAJCEM
Kako zdaj že kot nekdanji okoljski 
minister gledate na potrebo po do-
bro organiziranem in strokovnem 
nevladnem sektorju s področja MOP?
Dober odnos z NVO je pomemben, če 
želiš kot politik – ne glede na položaj, ki 
ga zasedaš – graditi neko resno, verodo-
stojno zgodbo. Sam sem nevladni sektor 
vedno videl kot partnerja. Tak odnos 
sem imel, ko sem bil poslanec, minister 
in zdaj, ko sem državni sekretar. Nevla-
dni sektor je drugi konec iste daljice, na 
kateri je država, če se tako izrazim. Med 
njima mora vladati zaupanje, konstruk-
tiven odnos, tudi napetosti niso škodlji-
ve, dokler na tak način teče dialog. Te-
žava pa je, ko dialog zamre. Zato si sam 
želim, da bi bil naš nevladni sektor še 
bolj opolnomočen, suveren v stališčih 
in konstruktiven v dejanjih … in na tak 
način verodostojen partner države pri 
pomembnih projektih in vprašanjih. 
Kakšen pomen imajo te organizacije 
za vas kot državljana?
Opozarjajo me na informacije ali pa 
zgodbe, ki bi jih v naglici vsakodnevnih 
obveznosti zlahka prezrl. Mnogokrat 
vplivajo na moj pogled na določeno 
vprašanje. V njih vidim številne dobre 
vzore aktivnega državljanstva. 
Koliko ste se v času svojega ministro-
vanja ukvarjali s področjem ohranja-
nja narave? Katere teme s tega podro-
čja so vam najbolj ostale v spominu?
Omenil bom samo en primer, na kate-
rega sem ponosen. Gre za vprašanje 
travniških habitatov. To je prostor, v 
katerem se prepleta ogromno naspro-
tujočih si interesov in nanj nismo naj-
bolj pozorni. Kot minister sem dosegel, 
da smo ustanovili delovno skupino, v 
kateri sodelujejo strokovnjaki z okolj-
skega in kmetijskega področja. To je bil 
kar velik korak naprej v miselnosti »do 
tukaj smo za neko reč odgovorni mi, od 
tam naprej pa ne več«. Zadovoljen sem, 
ker smo s tem tudi krepili sodelovanje s 
kmetijskim sektorjem, ki ima pri ohra-
njanju narave pomembno vlogo.
Katere tematike s področja ohranja-
nja narave so ob zaključku vašega 
mandata ostale še prezrte?
Več jih je, kot sem si želel. Morate vede-
ti, da sem bil minister slabo leto in to 
ni čas, v katerem se da napraviti znatne 
premike, sploh če govorimo o okolj-
skem resorju v vladi, ki je po naravi in 
kompleksnosti problemov, s katerimi se 
ukvarja, med najzahtevnejšimi. Velika 
naloga, ki je ostala, je prenova Zakona 
o ohranjanju narave. Pogoste menjave 
vlad pri tem ne pomagajo.
Kako ocenjujete delo Sveta v času va-
šega ministrovanja? 
Z delovanjem Sveta imam sam samo 
dobre izkušnje. Tudi novemu ministru 
sem ob predaji poslov priporočil nada-
ljevanje takšnega načina sodelovanja. 
Nevladne organizacije, s katerimi sem 
sodeloval v Svetu, imajo namreč zelo ve-
liko znanja in tudi veliko volje in pripra-
vljenosti za konstruktivno sodelovanje.
Nacionalni program varstva nara­
ve kot del Nacionalnega programa 
varstva okolja ste oddali v nadaljnji 
postopek sprejema na Vlado kljub 
nestrinjanju NVO s področja ohranja-
nja narave, tudi članov Sveta s tega 
področja. Kako gledate na to?
Pri pripravi dokumenta, kakršen je 
Nacionalni program varstva okolja, so-
deluje veliko ljudi. Vsi nimajo nikoli 
povsem izenačenega pogleda na vsa 
vprašanja. V tem konkretnem primeru, 
ki je na pripravo in sprejem čakal dolgo, 
je bilo to še toliko bolj očitno. Sam sem 
v trenutku, ko smo o ključnih vpraša-
njih dosegli visoko soglasje in je bilo po 
moji oceni zanj zrelo tudi politično oko-
lje, dokumentu prižgal zeleno luč. Kljub 
temu da se vsi niso strinjali z vsem, se 
mi je zdelo v njem več dobrih rešitev 
kot obratno.
V času vašega ministrovanja je pri-
šlo do menjave vodje Sektorja za 
ohranjanje narave. Ali je na menjavo 
vodstva vplivala javna polemika re-
ševanja problematike upravljanja z 
zvermi?
Na to odločitev je vplivalo več dejavni-
kov, ki jih ne bi želel dodatno razlagati. 
Ena od lastnosti, ki jo takšen vodja mo-
ra imeti, pa je zagotovo tudi veščina oz. 
zmožnost dobrega in korektnega komu-
niciranja z vsemi deležniki.
MOP je v času vašega ministrovanja 
tudi sodelovalo pri odgovarjanju na 
Uradni opomin Evropske komisije (kr­
šitev št. 2019/4058), ki predstavlja 
opomin za neustrezno upoštevanje 
členov Direktive o habitatih in Direkti­
ve o pticah. Kako ste kot minister gle-
dali na te očitke? 
Kot pri vsakem opominu sem tudi na te-
ga gledal kot na dodatno spodbudo za 
ukrepanje.
Čemu odločitev, da v vašem mandatu 
na MOP ni bilo napovedanega razpisa 
za delovanje NVO s področja ohranja-
nja narave? Razpisi v podporo delo-
vanju NVO s področij varstva okolja, 
podnebnih sprememb in upravljanja 
s prostorom so v času vašega mini-
strovanja vendarle potekali.
Vsekakor je MOP v preteklosti sofinan-
ciralo veliko projektov nevladnih or-
ganizacij, ki delujejo tako na področju 
ohranjanja narave kot tudi okolja in 
prostora. V tem mandatu je bil naš pri-
marni cilj vzpostavitev vsebinskih mrež 
za delovanje NVO na področju okolja in 
prostora, t.j. ključnih področjih mini-
strstva, kamor se tradicionalno umešča 
tudi ohranjanje narave. V ta namen je 
Ministrstvo predvidelo finančna sred-
stva v višini približno 800.000 €. Na 
Svetu pa so/ste me člani opozorili na 
problematiko naravovarstvenih NVO, 
predvsem da se težko uspešno potegu-
jejo na razpisih ministrstva s podro-
čja okolja in prostora, tudi na podro-
čju podnebnih sprememb – kjer je za 
ukrepe blaženja podnebnih sprememb 
in prilagajanja nanje namenjenih več 
milijonov evrov sredstev za sofinanci-
ranje tudi nevladnih organizacij – naj 
bi bile spregledane. Zato smo tudi v so-
delovanju s člani Sveta načrtovali obli-
kovanje tretje vsebinske mreže posebej 
za področje narave, ki bi lahko ustrezno 
nagovorila to vprašanje in podala ve-
rodostojno oceno potreb po dodatnih 
projektih tudi na področju naravovar-
stvenih NVO, ki bi bili v pomoč tako mi-
nistrstvu kot družbi. Le upam lahko, da 
bo nova ekipa na ministrstvu v sodelo-
vanju z NVO nadaljevala s temi načrti in 
da jim bo to tudi uspelo.
Letošnje leto obeležujemo 100 let 
prvega nacionalnega programa var-
stva narave na Slovenskem. Danes 
ste državni sekretar na Ministrstvu 
za gospodarski razvoj in tehnologijo. 
Se bo vaše delo povezalo tudi z ohra-
njanjem narave in varstvom okolja? 
Glede na prioritete aktualnega okolj-
skega ministra, ki želi tudi na podro-
čju svojih politik spodbujati gospo-
darstvo, bodo verjetno vaše izkušnje 
z MOP še kako prav prišle tudi novi 
Vladi.
Gospodarstvo in okolje sta tesno po-
vezana in že zato je dobro sodelovanje 
resornih ministrstev nujno potrebno. 
Prepričanje, da mora biti slovensko 
gospodarstvo trajnostno naravnano, z 
zavedanjem omejitve naravnih virov, 
omejenosti planeta in pomena zdra-
vega okolja, se je na novi funkciji pri 
meni le še okrepilo. Vsebinsko sem na 
gospodarskem ministrstvu odgovoren 
za področje turizma, to pa je, kot vemo, 
neločljivo povezano z danostmi in ome-
jitvami narave.
Simon Zajc, nekdanji minister za okolje in pro-
stor (27. III. 2019–13. III. 2020). 
(foto: osebni arhiv)
Prof. dr. Mihael Jožef Toman, član s področja varstva okolja pri Svetu ministra za 
okolje in prostor za sodelovanje z NVO (dec. 2018–mar. 2020). 
(foto: osebni arhiv)
Rdeči voščenec (Ceriagrion tenellum) je v Sloveniji zavarovana vrsta. A se pri 
nas zanj ne izvaja noben naravovarstveni ukrep, zato je bojazen pred njegovim 
izumrtjem razmeroma velika. (foto: Matjaž Bedjanič)
40 41
sodelovanje. Še več bi ga moralo biti, a 
položen je bil dober temeljni kamen. Tudi 
ministra, ali v njuni odsotnosti državna 
sekretarja, sta bila odprta za to sporočilo.
Vendarle so verjetno razlike med člani 
obstajale?
[DV] V delu se strinjam s prof. Tomanom, 
ko pravi, da so si nekateri člani vzeli pre-
več časa za razpravljanje ali celo samo-
hvalo, da so o strokovnih temah želeli 
razpravljati nepoznavalci, a je bilo to vse-
eno poredko. Nekaj razlik je bilo tudi v 
strokovni zastopanosti. Nekateri člani so 
bili res strokovnjaki na svojem področju, 
drugi so določeno strokovno znanje ime-
li. Sam sem si Svet vendarle predstavljal, 
da smo nevladni predstavniki strokovnih 
vsebin tu zato, da na težave opozarjamo, 
podajamo strokovna mnenja in možne 
rešitve, politika pa je bila tam, da tudi iz 
teh mnenj pride do političnih rešitev. Pri 
razumevanju teh misli so bile razlike med 
člani vidne, ko so nekateri želeli biti tudi 
odločevalci. Zagotovo bi se našlo še kaj 
različnega. O stanju dojemanja ohranja-
nja narave v družbi, še bolj pa kakovosti 
dela posameznih delov MOP, pove tudi to, 
da so si nekateri člani Sveta lahko »privo-
ščili« pogovarjati se o letu 2050, reševati 
probleme za 2030, medtem ko smo pri 
naravi na ravni »že 15 let področje stagni-
ra, treba je začeti se pogovarjati o težavi 
in jo reševati zdaj«. Pri ohranjanju narave 
je bilo za marsikaj že včeraj (pre)pozno.
Ste člani o delovanju Sveta poročali? 
[DV] CNVOS, ki je na podlagi Lebnove od-
ločitve vodil postopek izvolitve v Svet, si 
je zamislil občasno poročanje članov. Ta 
poročila so nato objavljali na svoji spletni 
strani. Pri tem priznam, da sem bil ne-
dosleden, žal tudi v prostovoljstvu kdaj 
preprosto zmanjka časa. Sem pa redno 
pred in po vsaki seji poročal na spletni 
listi Natura.si, ki sem si jo nekako vzel 
kot oglasno desko svojega delovanja kot 
predstavnika v Svetu. 
[JKV] Z izjemo zadnjega so javni tudi za-
pisniki sej. Zapisnik zadnje seje ni bil na-
mreč nikoli izdelan.
Kakšno pa je bilo sodelovanje z mini-
stroma? So bile razlike med njima? 
[JKV] Zagotovo je bil način dela ministra 
Lebna veliko bolj usmerjen h konkretnim 
ciljem. Na sejah je bil jasen in je tudi dal 
vedeti, katere naše usmeritve se mu zdijo 
smiselne. Brez dvoma bi bilo danes tudi 
varstvo narave v precej drugačnem polo-
žaju, če se njegov mandat ne bi tako hitro 
zaključil.
[DV] Oba ministra sta poskrbela za ozra-
čje, da smo lahko delili svoja mnenja, kdaj 
morebiti še celo preveč, ko so misli uha-
jale drugam in smo se npr. k stanovanjski 
in medgeneracijski politiki resda pogosto 
vračali. Ker je bila z ministrom Lebnom 
to moja prva izkušnja, sem si jo morda 
tudi bolje zapomnil, saj sem imel poleg 
svojega »zelenstva« tudi prve biološke iz-
kušnje z vrhom politike. V začetku so se 
mi določeni standardi, ki jih je imel Leben 
tako do nas kot do svojih sodelavcev, zde-
li visoki in sem hitro razbral, da bi zna-
lo iti sodelovanje v smer, ko bo do nekih 
rešitev tudi dejansko prišlo. Pogovori so 
bili bolj poglobljeni, strokovni, morali so 
biti  kratki in jedrnati, zahtevana je bila 
razprava zgolj na osnovi dejstev in s pre-
dlaganimi rešitvami. Pri njegovem nasle-
dniku sem kdaj imel občutek, da se pogo-
varjamo zaradi pogovora samega in da ne 
preidemo do ustreznih predlogov rešitev. 
Tudi če primerjam pogovore z zaposle-
nimi na SON na sejah, so bili ti v prvem 
mandatu usmerjeni v bolj konstruktivne 
razprave in iskanje rešitev, medtem ko 
smo v nadaljevanju večkrat prišli do toč-
ke, kjer se NVO s SON nismo strinjali in je 
»samodejno« obveljalo, da ima MOP bolj 
prav ter da težave verjetno sploh ni ali pa 
ta ni ključna. Prikazani smo bili le kot »ja-
mrači«, v enem pogovoru celo kot »kruho-
borci«. Npr. na področju Skupne kmetijske 
politike kot tudi opomina Evropske komi-
sije nismo prišli daleč, saj so predstavniki 
SON trdili, da težav ni in da MOP dela naj-
več, kar je možno. Teme so bile tako dokaj 
zakoličene. Škoda, da je tako. Podobno 
je bilo s problematiko tujerodnih vrst. O 
predlogu, da se področje tujerodnih vrst 
POGOVOR S SIMONOM ZAJCEM
Kako zdaj že kot nekdanji okoljski 
minister gledate na potrebo po do-
bro organiziranem in strokovnem 
nevladnem sektorju s področja MOP?
Dober odnos z NVO je pomemben, če 
želiš kot politik – ne glede na položaj, ki 
ga zasedaš – graditi neko resno, verodo-
stojno zgodbo. Sam sem nevladni sektor 
vedno videl kot partnerja. Tak odnos 
sem imel, ko sem bil poslanec, minister 
in zdaj, ko sem državni sekretar. Nevla-
dni sektor je drugi konec iste daljice, na 
kateri je država, če se tako izrazim. Med 
njima mora vladati zaupanje, konstruk-
tiven odnos, tudi napetosti niso škodlji-
ve, dokler na tak način teče dialog. Te-
žava pa je, ko dialog zamre. Zato si sam 
želim, da bi bil naš nevladni sektor še 
bolj opolnomočen, suveren v stališčih 
in konstruktiven v dejanjih … in na tak 
način verodostojen partner države pri 
pomembnih projektih in vprašanjih. 
Kakšen pomen imajo te organizacije 
za vas kot državljana?
Opozarjajo me na informacije ali pa 
zgodbe, ki bi jih v naglici vsakodnevnih 
obveznosti zlahka prezrl. Mnogokrat 
vplivajo na moj pogled na določeno 
vprašanje. V njih vidim številne dobre 
vzore aktivnega državljanstva. 
Koliko ste se v času svojega ministro-
vanja ukvarjali s področjem ohranja-
nja narave? Katere teme s tega podro-
čja so vam najbolj ostale v spominu?
Omenil bom samo en primer, na kate-
rega sem ponosen. Gre za vprašanje 
travniških habitatov. To je prostor, v 
katerem se prepleta ogromno naspro-
tujočih si interesov in nanj nismo naj-
bolj pozorni. Kot minister sem dosegel, 
da smo ustanovili delovno skupino, v 
kateri sodelujejo strokovnjaki z okolj-
skega in kmetijskega področja. To je bil 
kar velik korak naprej v miselnosti »do 
tukaj smo za neko reč odgovorni mi, od 
tam naprej pa ne več«. Zadovoljen sem, 
ker smo s tem tudi krepili sodelovanje s 
kmetijskim sektorjem, ki ima pri ohra-
njanju narave pomembno vlogo.
Katere tematike s področja ohranja-
nja narave so ob zaključku vašega 
mandata ostale še prezrte?
Več jih je, kot sem si želel. Morate vede-
ti, da sem bil minister slabo leto in to 
ni čas, v katerem se da napraviti znatne 
premike, sploh če govorimo o okolj-
skem resorju v vladi, ki je po naravi in 
kompleksnosti problemov, s katerimi se 
ukvarja, med najzahtevnejšimi. Velika 
naloga, ki je ostala, je prenova Zakona 
o ohranjanju narave. Pogoste menjave 
vlad pri tem ne pomagajo.
Kako ocenjujete delo Sveta v času va-
šega ministrovanja? 
Z delovanjem Sveta imam sam samo 
dobre izkušnje. Tudi novemu ministru 
sem ob predaji poslov priporočil nada-
ljevanje takšnega načina sodelovanja. 
Nevladne organizacije, s katerimi sem 
sodeloval v Svetu, imajo namreč zelo ve-
liko znanja in tudi veliko volje in pripra-
vljenosti za konstruktivno sodelovanje.
Nacionalni program varstva nara­
ve kot del Nacionalnega programa 
varstva okolja ste oddali v nadaljnji 
postopek sprejema na Vlado kljub 
nestrinjanju NVO s področja ohranja-
nja narave, tudi članov Sveta s tega 
področja. Kako gledate na to?
Pri pripravi dokumenta, kakršen je 
Nacionalni program varstva okolja, so-
deluje veliko ljudi. Vsi nimajo nikoli 
povsem izenačenega pogleda na vsa 
vprašanja. V tem konkretnem primeru, 
ki je na pripravo in sprejem čakal dolgo, 
je bilo to še toliko bolj očitno. Sam sem 
v trenutku, ko smo o ključnih vpraša-
njih dosegli visoko soglasje in je bilo po 
moji oceni zanj zrelo tudi politično oko-
lje, dokumentu prižgal zeleno luč. Kljub 
temu da se vsi niso strinjali z vsem, se 
mi je zdelo v njem več dobrih rešitev 
kot obratno.
V času vašega ministrovanja je pri-
šlo do menjave vodje Sektorja za 
ohranjanje narave. Ali je na menjavo 
vodstva vplivala javna polemika re-
ševanja problematike upravljanja z 
zvermi?
Na to odločitev je vplivalo več dejavni-
kov, ki jih ne bi želel dodatno razlagati. 
Ena od lastnosti, ki jo takšen vodja mo-
ra imeti, pa je zagotovo tudi veščina oz. 
zmožnost dobrega in korektnega komu-
niciranja z vsemi deležniki.
MOP je v času vašega ministrovanja 
tudi sodelovalo pri odgovarjanju na 
Uradni opomin Evropske komisije (kr­
šitev št. 2019/4058), ki predstavlja 
opomin za neustrezno upoštevanje 
členov Direktive o habitatih in Direkti­
ve o pticah. Kako ste kot minister gle-
dali na te očitke? 
Kot pri vsakem opominu sem tudi na te-
ga gledal kot na dodatno spodbudo za 
ukrepanje.
Čemu odločitev, da v vašem mandatu 
na MOP ni bilo napovedanega razpisa 
za delovanje NVO s področja ohranja-
nja narave? Razpisi v podporo delo-
vanju NVO s področij varstva okolja, 
podnebnih sprememb in upravljanja 
s prostorom so v času vašega mini-
strovanja vendarle potekali.
Vsekakor je MOP v preteklosti sofinan-
ciralo veliko projektov nevladnih or-
ganizacij, ki delujejo tako na področju 
ohranjanja narave kot tudi okolja in 
prostora. V tem mandatu je bil naš pri-
marni cilj vzpostavitev vsebinskih mrež 
za delovanje NVO na področju okolja in 
prostora, t.j. ključnih področjih mini-
strstva, kamor se tradicionalno umešča 
tudi ohranjanje narave. V ta namen je 
Ministrstvo predvidelo finančna sred-
stva v višini približno 800.000 €. Na 
Svetu pa so/ste me člani opozorili na 
problematiko naravovarstvenih NVO, 
predvsem da se težko uspešno potegu-
jejo na razpisih ministrstva s podro-
čja okolja in prostora, tudi na podro-
čju podnebnih sprememb – kjer je za 
ukrepe blaženja podnebnih sprememb 
in prilagajanja nanje namenjenih več 
milijonov evrov sredstev za sofinanci-
ranje tudi nevladnih organizacij – naj 
bi bile spregledane. Zato smo tudi v so-
delovanju s člani Sveta načrtovali obli-
kovanje tretje vsebinske mreže posebej 
za področje narave, ki bi lahko ustrezno 
nagovorila to vprašanje in podala ve-
rodostojno oceno potreb po dodatnih 
projektih tudi na področju naravovar-
stvenih NVO, ki bi bili v pomoč tako mi-
nistrstvu kot družbi. Le upam lahko, da 
bo nova ekipa na ministrstvu v sodelo-
vanju z NVO nadaljevala s temi načrti in 
da jim bo to tudi uspelo.
Letošnje leto obeležujemo 100 let 
prvega nacionalnega programa var-
stva narave na Slovenskem. Danes 
ste državni sekretar na Ministrstvu 
za gospodarski razvoj in tehnologijo. 
Se bo vaše delo povezalo tudi z ohra-
njanjem narave in varstvom okolja? 
Glede na prioritete aktualnega okolj-
skega ministra, ki želi tudi na podro-
čju svojih politik spodbujati gospo-
darstvo, bodo verjetno vaše izkušnje 
z MOP še kako prav prišle tudi novi 
Vladi.
Gospodarstvo in okolje sta tesno po-
vezana in že zato je dobro sodelovanje 
resornih ministrstev nujno potrebno. 
Prepričanje, da mora biti slovensko 
gospodarstvo trajnostno naravnano, z 
zavedanjem omejitve naravnih virov, 
omejenosti planeta in pomena zdra-
vega okolja, se je na novi funkciji pri 
meni le še okrepilo. Vsebinsko sem na 
gospodarskem ministrstvu odgovoren 
za področje turizma, to pa je, kot vemo, 
neločljivo povezano z danostmi in ome-
jitvami narave.
Simon Zajc, nekdanji minister za okolje in pro-
stor (27. III. 2019–13. III. 2020). 
(foto: osebni arhiv)
Prof. dr. Mihael Jožef Toman, član s področja varstva okolja pri Svetu ministra za 
okolje in prostor za sodelovanje z NVO (dec. 2018–mar. 2020). 
(foto: osebni arhiv)
Rdeči voščenec (Ceriagrion tenellum) je v Sloveniji zavarovana vrsta. A se pri 
nas zanj ne izvaja noben naravovarstveni ukrep, zato je bojazen pred njegovim 
izumrtjem razmeroma velika. (foto: Matjaž Bedjanič)
42 43
namesto z uredbo uredi s samostojnim 
zakonom, sploh nismo resno razpravljali, 
saj je bil SON brez resnejše razprave proti. 
Če se prav spomnim, je bil edini odklonil-
ni argument zgolj, da ker o samostojnem 
zakonu niso razmišljali, ta ni v načrtu. Na 
seji, ko smo razpravljali o stanovanjski 
politiki in so bili na njej prisotni uradni-
ki s tega področja, mi ni bilo vseeno, ko 
sem videl, kakšen suveren in k rešitvam 
usmerjen odnos imajo lahko državni ura-
dniki z nevladniki s tega področja. 
Da se vrnem, no, vendarle sem imel pri 
obeh ministrih občutek, da se ne le po-
slušamo, temveč vsaj občasno tudi sli-
šimo. Začetek je bil vsekakor dober. Če 
bi bila mandata obeh daljša, sem imel 
občutek, da bi bile vsaj kakšne rešitve 
tudi na  področju  narave že vidne. Kot je 
že zaslediti, sem bil sicer z mandatom 
ministra Lebna bolj zadovoljen. Poleg že 
omenjenega se v času Zajčevega vodenja 
ni izvedlo napovedanega in leto dni oblju-
bljanega razpisa za NVO s področja ohra-
njanja narave, kot je bilo storjeno za prav 
vsa ostala področja MOP. Četudi smo se k 
temu vračali vsaj tri zaporedne seje Sveta, 
se ni zgodilo nič. Tudi obljuba glede NPVN 
je bila požrta.
Nacionalni program varstva narave ste 
že večkrat omenili. Lahko na hitro po-
vzamete dogajanje na to temo?
[DV] O tem je kar nekaj pisarije že v pre-
teklih uvodnikih Trdoživa, še več pa na 
Natura.si. Izdelava novega NPVN je bil 
proces zadnjih treh ministrov. Pri njem 
sem se prvič aktivno vključil v zagovor-
ništvo naravovarstvenih politik. Takrat 
še pod ministrovanjem Majcnove sem 
uskladil mnenja 18 NVO, ki so skupaj po-
dale pripombe na osnutek. Vmes se je si-
cer dokument večkrat posodabljal, a ves 
čas je zanj veljalo, da je vsebinsko šibak, 
da so cilji nemerljivi, hkrati pa, da pro-
gram ni v skladu s 94. členom Zakona o 
ohranjanju narave, kar se mi je zdelo še 
najbolj ključno. Vse to trdim še danes. 
Kljub temu je marca 2020 Državni zbor 
potrdil Nacionalni program varstva okolja 
in s tem tudi NPVN, po tem ko ga je mini-
ster Zajc predal v sprejem Vladi – četudi 
je na Svetu zatrjeval, da bo program tja 
odromal, ko bo usklajen. Z okoljevarstve-
nimi predstavniki je menda bil, ne pa tudi 
s članoma s področja ohranjanja narave, 
ki sva edina v Svetu vsebinsko pokrivala 
NPVN. Na sprejem je zagotovo vplivala 
tudi takratna politična situacija, ko so se 
poslanci zaradi odstopa predsednika vla-
de ukvarjali z drugimi temami in je narava 
ponovno ostala nepomembna. O sporno-
sti programa sem obvestil vse parlamen-
tarne stranke, a na dopis se je odzvala le 
ena. Četudi je bil NPVN sprejet, tega ne 
jemljem kot poraz, saj se je v tej zgodbi 
zgodilo kar nekaj pozitivnih korakov.
Ampak verjetno je NPVN pripravljal 
Sektor za ohranjanje narave?
[DV] Na žalost je verjetno tudi na tej toč-
ki največja težava med nami in ministrom 
Zajcem izvirala iz neskladja med trdi-
tvami SON in nas. Takratna direktorica 
Direktorata za okolje, ki je bila sektorju 
nadrejena, se nas je sicer trudila zbližati 
in nas je posedla za isto mizo. A kaj lahko 
pričakuješ od sestankov, kjer ti na začetku 
navržejo, da naj bi bil tu le zato, da si boš 
kasneje lažje priskrbel zasebni posel? Ne-
razumevanje na celi črti! Pozablja se, da 
je ohranjanje narave državotvorno in da 
je tudi del državoznanstva. Oboji smo se 
sicer učili, a sem optimist in upam, da so 
tudi v SON vsaj nekateri spoznali, da NVO 
nismo njihovi nasprotniki. Verjamem, da 
na SON delajo po svojih zmožnostih, tu-
di na Svetu nisem trdil drugače. Sem pa 
jasno povedal, da so težava prioritete, ne-
zmožnost učinkovitega komuniciranja in 
tudi finančna ter kadrovska nedohranje-
nost. K rešitvam usmerjeno sodelovanje 
in komuniciranje je edina prava pot.
Na katerem področju člani Sveta niste 
bili slišani?
[JKV] Zelo očitno je, da niso bili slišani 
pozivi k izboljšanju NPVN. Na zadnji seji 
sem v zvezi s tem podala izjavo, v kateri 
sva z Damjanom strnila ključne pomanj-
kljivosti dokumenta. Zahtevala sem, da se 
ta izjava v celoti vključi v zapisnik, a ker 
je bila to zadnja seja, se jim očitno ni več 
zdelo nujno, da bi zapisnik spisali … Dej-
stvo, da ima varstvo narave tudi znotraj 
MOP nizko prioriteto, se je pokazalo tu-
di s tem, da je MOP konec preteklega leta 
objavilo razpise za sofinanciranje dveh 
vsebinskih mrež – za okolje ter za pro-
stor, mreže za naravo pa si očitno ne že-
lijo. Tudi dogajanja v zadnjih tednih jasno 
kažejo, da močne in strokovno podkovane 
naravovarstvene organizacije pri nas niso 
zaželene.
[MJT] Kot že rečeno, nisem prepričan, da 
se je na področju varstva okolja in okolj-
ske politike kaj bistvenega spremenilo s 
tem, da je bil svet nevladnikov ustoličen. 
Pričakoval bi bolj posvetovalno telo raz-
ličnih strokovnjakov različnih NVO, nove 
rešitve, na različnih znanjih in novejših 
raziskavah temelječe predloge okoljske 
politike. In seveda soglasje pri velikih 
projektih, ki jih ne manjka.
Predstavniki NVO so se na Svetu za-
vzeli za urejanje področja tujero-
dnih vrst v posebnem zakonu, in ne 
znotraj Zakona o ohranjanju narave, 
kjer bi bila problematika zožena le 
na prostoživeče vrste. S tem bi bila 
problematika dana tudi na piedestal 
medsektorskega urejanja, kot si tudi 
zasluži, saj tujerodne vrste niso zgolj 
problem ohranjanja narave. Razume-
vanja za tovrstno urejanje področja 
s strani SON ni bilo. Pri podnebnih 
spremembah so na MOP naredili ta 
miselni preskok. V Sloveniji moramo 
izdelati pravno podlago tega podro-
čja, kar od nas zahteva tudi evropska 
zakonodaja, in najti sistem, kjer bo-
mo sposobni reševati tudi tiste inva-
zivne tujerodne vrste, ki so pri nas že 
prisotne in ki so zelo razširjenje, ter 
jih poskušati omejevati vsaj na neka-
terih zavarovanih območjih. [JKV]
Časovnica priprave ali sprejema načrtov upravljanja zavarovanih območij. Večina slovenskih zavarovanih 
območij trenutno nima potrjenega načrta upravljanja in deluje na podlagi letnih načrtov. 
(pripravila: Jana Kus Veenvliet)
Kratice zavarovanih območij: TNP: Triglavski narodni park, PŠJ: Park Škocjanske jame, KP: Kozjanski park, 
KPG: Krajinski park Goričko, KPLB: Krajinski park Ljubljansko barje, KPK: Krajinski park Kolpa, KPS: Kra-
jinski park Strunjan, KPSS: Krajinski park Sečoveljske soline, KPRP: Krajinski park Radensko polje, NRŠZ: 
Naravni rezervat Škocjanski zatok, NRZ: Naravni rezervat Zelenci, NROL: Naravni rezervat Ormoške lagune.
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
TNP
PŠJ
KP
KPG
KPLB
KPK
KPS
KPSS
KPRP
NRŠZ
NRZ
NROL
 načrt upravljanja v pripravi         načrt upravljanja sprejet
[DV] Četudi težav, ki jih naslavlja v prej-
šnjem Trdoživu predstavljen opomin 
Evropske komisije, sprva nisem imel 
med očitnimi prioritetami, smo kar nekaj 
pogovora namenili tej temi. A kaj prida 
nismo bili slišani, da opomin naslavlja 
dejanske težave. Še vedno je obveljalo 
prepričanje, da Evropska komisija ne ra-
zume ter da NVO pretiravamo. Minister 
Zajc je sicer za razliko od SON opomin 
komentiral politično modro in tudi uvidel 
problematiko ter, se mi zdi, tudi prilo-
žnost, da bi se zadeve lahko končno ure-
dile s politično podporo in večsektorsko. 
Žal še nismo tam, da bi se razumelo, da 
izgubljanje narave ni samo težava za MOP.
Kakšne obete vidite v prihodnje?
[MJT] Nimam nobenih pozitivnih pričako-
vanj. Prve aktivnosti ministrstva Vizjaka 
so me povsem razočarale. Vsaj na podro-
čju odnosov z NVO in razumevanja gospo-
darstva, okolja, narave, tajnostnega ra-
zvoja. Upam, da bo drugače, kot se mi zdi.
[JKV] Nekje v daljavi vidim vse več ljudi, 
ki vpijejo: »Ne damo narave!« Ne delam si 
utvar; do tam je še dolga pot in lahko se 
zgodi, da bomo do takrat izgubili še več 
delov pomembne narave. A to množico 
lahko pripeljemo skupaj le še NVO. Ne 
smemo pozabiti, da želi razprodajo nara-
ve omogočiti prav resorno ministrstvo – 
tisto, ki bi moralo za naravo prednostno 
skrbeti. Pri tem pa bo izjemno pomemb-
no, kako bomo nevladniki komunicirali. 
Menim, da v svojih sporočilih vse preveč 
poudarjamo izgubo narave (ogrožene 
vrste, izumiranje, kmetijske prakse, ki 
zmanjšujejo pestrost), namesto da bi pou-
darjali prijetnejše stvari in pomen narave 
za ljudi. Dokazano je, da usodna sporočila 
o naravi pri ljudeh sprožijo občutek kriv-
de, ki vodi v zanikanje in distanciranje od 
teh težav, ne pa k zavzemanju za naravo. 
[DV] Kako si aktualni minister predstavlja 
vlogo NVO, smo lahko v teh začetnih te-
dnih mandata že večkrat videli. Menda vsi 
razen promotorjev hidroelektrarn naga-
jamo. Verjetno se bomo morali tudi biolo-
gi v tem obdobju bolje podučiti o pravnih 
orodjih, saj bomo le tako lahko učinko-
viti. Obupati seveda ne smemo in svoje 
strokovno poslanstvo moramo izvajati še 
naprej. K temu pozivam vse, saj resnično 
verjamem, da že kopica posameznikov 
lahko marsikaj premakne ali opozori na 
nek problem. Želim si tudi večje poveza-
nosti tako znanosti kot strokovnih NVO, 
pa tudi drugih z naših področjih, in se-
veda s SON. Prave ideje in rešitve morajo 
prihajati tudi od tam. En največjih izzivov 
pri nas je zagotovo že izvajanje dogovor-
jenega in predpisanega.
[JKV] Čeprav se je vladi ob nastopu 
mandata mudilo, so vsi ministri, tudi g. 
Vizjak, prisegli s prisego iz 104. člena 
Ustave Republike Slovenije: »Prisegam, 
da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom 
ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi 
močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.« 
Verjamem, da minister deluje po svoji 
vesti, za blaginjo Slovenije pa zagotovo 
ne. Imam pa zaupanje v naš pravoso-
dni sistem, ki je že večkrat dokazal, da o 
vprašanjih ne sodi na podlagi politične 
moči tožnika, temveč na podlagi dejstev. 
In ustava je v 73. členu glede tega jasna: 
»Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom 
varovati naravne znamenitosti in redkosti 
ter kulturne spomenike. Država in lokalne 
skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in 
kulturne dediščine.«
Kako sicer vidite vlogo med politiko in 
stroko ter politiko in NVO?
[MJT] Razmerja med politiko in stroko 
(različnimi strokovnjaki) je malo in pre-
malo, je pa odločilno pri odločanju. Stroke 
morajo biti vir znanja in informacij, stro-
kovnjaki neodvisni in za svoja področja 
vrhunski. Prav ti pa s politiko praktično 
ne sodelujejo. Nevladne organizacije vi-
dim predvsem kot pufer, ki blaži pretira-
no samovoljo politike. Ki ne le oponira in 
opozarja, kaj je bilo narobe, ampak tudi 
nudi alternative, se zna pogovarjati in iz-
obraževati politike, ki zagotovo niso stro-
kovnjaki na področjih, o katerih odločajo. 
Samo nasprotovanje ukrepom in aktivno-
stim brez predlogov novih, boljših, okolj-
sko sprejemljivejših rešitev ne bo obrodi-
lo sadov. Razkorak bo večji.
O pomenu NVO se v javnosti vedno več 
govori, delno je to posledica tudi ak-
tualnega ministra in sprememb, ki se 
dogajajo na tem področju. Kako gleda-
te na to?
[DV] Znova se kaže veliko nerazumevanje 
vloge NVO, kot tudi ločevanje okoljevar-
stvenih in naravovarstvenih organizacij. 
Status delovanja v javno korist se je zba-
naliziral na vključevanje v upravne po-
stopke. Na področju narave deluje vsaj sto 
NVO, med seboj tako različnih kot tudi po-
dobnih. V splošnem lahko trdim, da te po-
leg izvajanja številnih dejavnosti, ki pove-
zujejo posamezno združenje z motivacijo, 
ker nam je do nečesa mar ali nam je všeč, 
predvsem pričakujemo, da se dogovorje-
no in sprejeto spoštuje. Zagotovo je sku-
pna tudi ideja, ki jo pooseblja Spomenica 
– prepoznavanje pomena ohranjanja na-
rave, vzpostavitev učinkovitega nadzora 
in izvedba politik ter vzbuditev interesa 
za varstvo narave pri najširši javnosti. Ve-
mo, da smo v obdobju velikega upadanja 
biotske pestrosti, vzroki zanj pa so zasi-
drani tudi v načinu življenja in osebnih 
odločitvah posameznika ter prepoznava-
nju potreb družbe kot celote. K tem ciljem 
in reševanju problematik pripomoremo 
tudi NVO, med drugim z opozarjanjem na 
nepravilnosti in pomanjkljivosti. Vendar 
smo pri tem kot družba še nezreli, ko se 
več javnosti nato ukvarja, kdo je na mo-
rebitno nepravilnost opozoril in ne če je 
bil npr. nek postopek res v skladu z za-
konodajo in legitimen ter zakaj morebiti 
ne in kdo je bil zanj odgovoren. Potem pa 
imamo vendarle še vprašljivost nekaterih 
praks NVO in mešanja okolja ter narave. 
A bi še dodal, da smo se ob sprejemu pro-
tikoronskih zakonov preveč ukvarjali s 
spremembami, ki so vplivale na delovanje 
NVO. Za okolje in naravo so bile v resnici 
bolj nevarne spremembe, ki so vplivale na 
postopke, gradbena dovoljenja, rabo kme-
tijskih zemljišč itd.
Novega sklica Sveta tako ne bo?
[DV] Ne vem, bi pa me sodelovanje v njem 
načelno še zanimalo. Člani Sveta smo 
mandat sicer zaključili z mandatom mini-
stra Zajca. 
Za izvajanje celotnega Nacionalnega 
programa varstva narave na celotnem 
ozemlju Slovenije je potrebnih med 47 
in 53 milijonov evrov letno. Prednostni 
okvir ukrepanja za Slovenijo (t. i. PAF), 
ki določa oceno potrebnih finančnih 
sredstev za upravljanje in doseganje 
ciljev Nature 2000 v Sloveniji za ob-
dobje 2021–2027, navaja, da je za po-
litiko Slovenije na področju ohranja-
nja narave za pokrivanje obveznosti, 
izhajajočih iz te evropske zakonodaje, 
potrebnih od 57 do 86 milijonov evrov 
letno. 
Kako je lahko za izvajanje celotnega 
NPVN letno potrebnih manj sredstev, 
kot je za izvajanje njegovega dela? [DV]
Javno nestrinjanje s spremembami in načinom 
spreminjanja Zakona o ohranjanju narave, ki je 
 posegel tudi v delovanje področnih NVO. 
(foto: Nika Kogovšek, 12. V. 2020)
42 43
namesto z uredbo uredi s samostojnim 
zakonom, sploh nismo resno razpravljali, 
saj je bil SON brez resnejše razprave proti. 
Če se prav spomnim, je bil edini odklonil-
ni argument zgolj, da ker o samostojnem 
zakonu niso razmišljali, ta ni v načrtu. Na 
seji, ko smo razpravljali o stanovanjski 
politiki in so bili na njej prisotni uradni-
ki s tega področja, mi ni bilo vseeno, ko 
sem videl, kakšen suveren in k rešitvam 
usmerjen odnos imajo lahko državni ura-
dniki z nevladniki s tega področja. 
Da se vrnem, no, vendarle sem imel pri 
obeh ministrih občutek, da se ne le po-
slušamo, temveč vsaj občasno tudi sli-
šimo. Začetek je bil vsekakor dober. Če 
bi bila mandata obeh daljša, sem imel 
občutek, da bi bile vsaj kakšne rešitve 
tudi na  področju  narave že vidne. Kot je 
že zaslediti, sem bil sicer z mandatom 
ministra Lebna bolj zadovoljen. Poleg že 
omenjenega se v času Zajčevega vodenja 
ni izvedlo napovedanega in leto dni oblju-
bljanega razpisa za NVO s področja ohra-
njanja narave, kot je bilo storjeno za prav 
vsa ostala področja MOP. Četudi smo se k 
temu vračali vsaj tri zaporedne seje Sveta, 
se ni zgodilo nič. Tudi obljuba glede NPVN 
je bila požrta.
Nacionalni program varstva narave ste 
že večkrat omenili. Lahko na hitro po-
vzamete dogajanje na to temo?
[DV] O tem je kar nekaj pisarije že v pre-
teklih uvodnikih Trdoživa, še več pa na 
Natura.si. Izdelava novega NPVN je bil 
proces zadnjih treh ministrov. Pri njem 
sem se prvič aktivno vključil v zagovor-
ništvo naravovarstvenih politik. Takrat 
še pod ministrovanjem Majcnove sem 
uskladil mnenja 18 NVO, ki so skupaj po-
dale pripombe na osnutek. Vmes se je si-
cer dokument večkrat posodabljal, a ves 
čas je zanj veljalo, da je vsebinsko šibak, 
da so cilji nemerljivi, hkrati pa, da pro-
gram ni v skladu s 94. členom Zakona o 
ohranjanju narave, kar se mi je zdelo še 
najbolj ključno. Vse to trdim še danes. 
Kljub temu je marca 2020 Državni zbor 
potrdil Nacionalni program varstva okolja 
in s tem tudi NPVN, po tem ko ga je mini-
ster Zajc predal v sprejem Vladi – četudi 
je na Svetu zatrjeval, da bo program tja 
odromal, ko bo usklajen. Z okoljevarstve-
nimi predstavniki je menda bil, ne pa tudi 
s članoma s področja ohranjanja narave, 
ki sva edina v Svetu vsebinsko pokrivala 
NPVN. Na sprejem je zagotovo vplivala 
tudi takratna politična situacija, ko so se 
poslanci zaradi odstopa predsednika vla-
de ukvarjali z drugimi temami in je narava 
ponovno ostala nepomembna. O sporno-
sti programa sem obvestil vse parlamen-
tarne stranke, a na dopis se je odzvala le 
ena. Četudi je bil NPVN sprejet, tega ne 
jemljem kot poraz, saj se je v tej zgodbi 
zgodilo kar nekaj pozitivnih korakov.
Ampak verjetno je NPVN pripravljal 
Sektor za ohranjanje narave?
[DV] Na žalost je verjetno tudi na tej toč-
ki največja težava med nami in ministrom 
Zajcem izvirala iz neskladja med trdi-
tvami SON in nas. Takratna direktorica 
Direktorata za okolje, ki je bila sektorju 
nadrejena, se nas je sicer trudila zbližati 
in nas je posedla za isto mizo. A kaj lahko 
pričakuješ od sestankov, kjer ti na začetku 
navržejo, da naj bi bil tu le zato, da si boš 
kasneje lažje priskrbel zasebni posel? Ne-
razumevanje na celi črti! Pozablja se, da 
je ohranjanje narave državotvorno in da 
je tudi del državoznanstva. Oboji smo se 
sicer učili, a sem optimist in upam, da so 
tudi v SON vsaj nekateri spoznali, da NVO 
nismo njihovi nasprotniki. Verjamem, da 
na SON delajo po svojih zmožnostih, tu-
di na Svetu nisem trdil drugače. Sem pa 
jasno povedal, da so težava prioritete, ne-
zmožnost učinkovitega komuniciranja in 
tudi finančna ter kadrovska nedohranje-
nost. K rešitvam usmerjeno sodelovanje 
in komuniciranje je edina prava pot.
Na katerem področju člani Sveta niste 
bili slišani?
[JKV] Zelo očitno je, da niso bili slišani 
pozivi k izboljšanju NPVN. Na zadnji seji 
sem v zvezi s tem podala izjavo, v kateri 
sva z Damjanom strnila ključne pomanj-
kljivosti dokumenta. Zahtevala sem, da se 
ta izjava v celoti vključi v zapisnik, a ker 
je bila to zadnja seja, se jim očitno ni več 
zdelo nujno, da bi zapisnik spisali … Dej-
stvo, da ima varstvo narave tudi znotraj 
MOP nizko prioriteto, se je pokazalo tu-
di s tem, da je MOP konec preteklega leta 
objavilo razpise za sofinanciranje dveh 
vsebinskih mrež – za okolje ter za pro-
stor, mreže za naravo pa si očitno ne že-
lijo. Tudi dogajanja v zadnjih tednih jasno 
kažejo, da močne in strokovno podkovane 
naravovarstvene organizacije pri nas niso 
zaželene.
[MJT] Kot že rečeno, nisem prepričan, da 
se je na področju varstva okolja in okolj-
ske politike kaj bistvenega spremenilo s 
tem, da je bil svet nevladnikov ustoličen. 
Pričakoval bi bolj posvetovalno telo raz-
ličnih strokovnjakov različnih NVO, nove 
rešitve, na različnih znanjih in novejših 
raziskavah temelječe predloge okoljske 
politike. In seveda soglasje pri velikih 
projektih, ki jih ne manjka.
Predstavniki NVO so se na Svetu za-
vzeli za urejanje področja tujero-
dnih vrst v posebnem zakonu, in ne 
znotraj Zakona o ohranjanju narave, 
kjer bi bila problematika zožena le 
na prostoživeče vrste. S tem bi bila 
problematika dana tudi na piedestal 
medsektorskega urejanja, kot si tudi 
zasluži, saj tujerodne vrste niso zgolj 
problem ohranjanja narave. Razume-
vanja za tovrstno urejanje področja 
s strani SON ni bilo. Pri podnebnih 
spremembah so na MOP naredili ta 
miselni preskok. V Sloveniji moramo 
izdelati pravno podlago tega podro-
čja, kar od nas zahteva tudi evropska 
zakonodaja, in najti sistem, kjer bo-
mo sposobni reševati tudi tiste inva-
zivne tujerodne vrste, ki so pri nas že 
prisotne in ki so zelo razširjenje, ter 
jih poskušati omejevati vsaj na neka-
terih zavarovanih območjih. [JKV]
Časovnica priprave ali sprejema načrtov upravljanja zavarovanih območij. Večina slovenskih zavarovanih 
območij trenutno nima potrjenega načrta upravljanja in deluje na podlagi letnih načrtov. 
(pripravila: Jana Kus Veenvliet)
Kratice zavarovanih območij: TNP: Triglavski narodni park, PŠJ: Park Škocjanske jame, KP: Kozjanski park, 
KPG: Krajinski park Goričko, KPLB: Krajinski park Ljubljansko barje, KPK: Krajinski park Kolpa, KPS: Kra-
jinski park Strunjan, KPSS: Krajinski park Sečoveljske soline, KPRP: Krajinski park Radensko polje, NRŠZ: 
Naravni rezervat Škocjanski zatok, NRZ: Naravni rezervat Zelenci, NROL: Naravni rezervat Ormoške lagune.
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
TNP
PŠJ
KP
KPG
KPLB
KPK
KPS
KPSS
KPRP
NRŠZ
NRZ
NROL
 načrt upravljanja v pripravi         načrt upravljanja sprejet
[DV] Četudi težav, ki jih naslavlja v prej-
šnjem Trdoživu predstavljen opomin 
Evropske komisije, sprva nisem imel 
med očitnimi prioritetami, smo kar nekaj 
pogovora namenili tej temi. A kaj prida 
nismo bili slišani, da opomin naslavlja 
dejanske težave. Še vedno je obveljalo 
prepričanje, da Evropska komisija ne ra-
zume ter da NVO pretiravamo. Minister 
Zajc je sicer za razliko od SON opomin 
komentiral politično modro in tudi uvidel 
problematiko ter, se mi zdi, tudi prilo-
žnost, da bi se zadeve lahko končno ure-
dile s politično podporo in večsektorsko. 
Žal še nismo tam, da bi se razumelo, da 
izgubljanje narave ni samo težava za MOP.
Kakšne obete vidite v prihodnje?
[MJT] Nimam nobenih pozitivnih pričako-
vanj. Prve aktivnosti ministrstva Vizjaka 
so me povsem razočarale. Vsaj na podro-
čju odnosov z NVO in razumevanja gospo-
darstva, okolja, narave, tajnostnega ra-
zvoja. Upam, da bo drugače, kot se mi zdi.
[JKV] Nekje v daljavi vidim vse več ljudi, 
ki vpijejo: »Ne damo narave!« Ne delam si 
utvar; do tam je še dolga pot in lahko se 
zgodi, da bomo do takrat izgubili še več 
delov pomembne narave. A to množico 
lahko pripeljemo skupaj le še NVO. Ne 
smemo pozabiti, da želi razprodajo nara-
ve omogočiti prav resorno ministrstvo – 
tisto, ki bi moralo za naravo prednostno 
skrbeti. Pri tem pa bo izjemno pomemb-
no, kako bomo nevladniki komunicirali. 
Menim, da v svojih sporočilih vse preveč 
poudarjamo izgubo narave (ogrožene 
vrste, izumiranje, kmetijske prakse, ki 
zmanjšujejo pestrost), namesto da bi pou-
darjali prijetnejše stvari in pomen narave 
za ljudi. Dokazano je, da usodna sporočila 
o naravi pri ljudeh sprožijo občutek kriv-
de, ki vodi v zanikanje in distanciranje od 
teh težav, ne pa k zavzemanju za naravo. 
[DV] Kako si aktualni minister predstavlja 
vlogo NVO, smo lahko v teh začetnih te-
dnih mandata že večkrat videli. Menda vsi 
razen promotorjev hidroelektrarn naga-
jamo. Verjetno se bomo morali tudi biolo-
gi v tem obdobju bolje podučiti o pravnih 
orodjih, saj bomo le tako lahko učinko-
viti. Obupati seveda ne smemo in svoje 
strokovno poslanstvo moramo izvajati še 
naprej. K temu pozivam vse, saj resnično 
verjamem, da že kopica posameznikov 
lahko marsikaj premakne ali opozori na 
nek problem. Želim si tudi večje poveza-
nosti tako znanosti kot strokovnih NVO, 
pa tudi drugih z naših področjih, in se-
veda s SON. Prave ideje in rešitve morajo 
prihajati tudi od tam. En največjih izzivov 
pri nas je zagotovo že izvajanje dogovor-
jenega in predpisanega.
[JKV] Čeprav se je vladi ob nastopu 
mandata mudilo, so vsi ministri, tudi g. 
Vizjak, prisegli s prisego iz 104. člena 
Ustave Republike Slovenije: »Prisegam, 
da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom 
ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi 
močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.« 
Verjamem, da minister deluje po svoji 
vesti, za blaginjo Slovenije pa zagotovo 
ne. Imam pa zaupanje v naš pravoso-
dni sistem, ki je že večkrat dokazal, da o 
vprašanjih ne sodi na podlagi politične 
moči tožnika, temveč na podlagi dejstev. 
In ustava je v 73. členu glede tega jasna: 
»Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom 
varovati naravne znamenitosti in redkosti 
ter kulturne spomenike. Država in lokalne 
skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in 
kulturne dediščine.«
Kako sicer vidite vlogo med politiko in 
stroko ter politiko in NVO?
[MJT] Razmerja med politiko in stroko 
(različnimi strokovnjaki) je malo in pre-
malo, je pa odločilno pri odločanju. Stroke 
morajo biti vir znanja in informacij, stro-
kovnjaki neodvisni in za svoja področja 
vrhunski. Prav ti pa s politiko praktično 
ne sodelujejo. Nevladne organizacije vi-
dim predvsem kot pufer, ki blaži pretira-
no samovoljo politike. Ki ne le oponira in 
opozarja, kaj je bilo narobe, ampak tudi 
nudi alternative, se zna pogovarjati in iz-
obraževati politike, ki zagotovo niso stro-
kovnjaki na področjih, o katerih odločajo. 
Samo nasprotovanje ukrepom in aktivno-
stim brez predlogov novih, boljših, okolj-
sko sprejemljivejših rešitev ne bo obrodi-
lo sadov. Razkorak bo večji.
O pomenu NVO se v javnosti vedno več 
govori, delno je to posledica tudi ak-
tualnega ministra in sprememb, ki se 
dogajajo na tem področju. Kako gleda-
te na to?
[DV] Znova se kaže veliko nerazumevanje 
vloge NVO, kot tudi ločevanje okoljevar-
stvenih in naravovarstvenih organizacij. 
Status delovanja v javno korist se je zba-
naliziral na vključevanje v upravne po-
stopke. Na področju narave deluje vsaj sto 
NVO, med seboj tako različnih kot tudi po-
dobnih. V splošnem lahko trdim, da te po-
leg izvajanja številnih dejavnosti, ki pove-
zujejo posamezno združenje z motivacijo, 
ker nam je do nečesa mar ali nam je všeč, 
predvsem pričakujemo, da se dogovorje-
no in sprejeto spoštuje. Zagotovo je sku-
pna tudi ideja, ki jo pooseblja Spomenica 
– prepoznavanje pomena ohranjanja na-
rave, vzpostavitev učinkovitega nadzora 
in izvedba politik ter vzbuditev interesa 
za varstvo narave pri najširši javnosti. Ve-
mo, da smo v obdobju velikega upadanja 
biotske pestrosti, vzroki zanj pa so zasi-
drani tudi v načinu življenja in osebnih 
odločitvah posameznika ter prepoznava-
nju potreb družbe kot celote. K tem ciljem 
in reševanju problematik pripomoremo 
tudi NVO, med drugim z opozarjanjem na 
nepravilnosti in pomanjkljivosti. Vendar 
smo pri tem kot družba še nezreli, ko se 
več javnosti nato ukvarja, kdo je na mo-
rebitno nepravilnost opozoril in ne če je 
bil npr. nek postopek res v skladu z za-
konodajo in legitimen ter zakaj morebiti 
ne in kdo je bil zanj odgovoren. Potem pa 
imamo vendarle še vprašljivost nekaterih 
praks NVO in mešanja okolja ter narave. 
A bi še dodal, da smo se ob sprejemu pro-
tikoronskih zakonov preveč ukvarjali s 
spremembami, ki so vplivale na delovanje 
NVO. Za okolje in naravo so bile v resnici 
bolj nevarne spremembe, ki so vplivale na 
postopke, gradbena dovoljenja, rabo kme-
tijskih zemljišč itd.
Novega sklica Sveta tako ne bo?
[DV] Ne vem, bi pa me sodelovanje v njem 
načelno še zanimalo. Člani Sveta smo 
mandat sicer zaključili z mandatom mini-
stra Zajca. 
Za izvajanje celotnega Nacionalnega 
programa varstva narave na celotnem 
ozemlju Slovenije je potrebnih med 47 
in 53 milijonov evrov letno. Prednostni 
okvir ukrepanja za Slovenijo (t. i. PAF), 
ki določa oceno potrebnih finančnih 
sredstev za upravljanje in doseganje 
ciljev Nature 2000 v Sloveniji za ob-
dobje 2021–2027, navaja, da je za po-
litiko Slovenije na področju ohranja-
nja narave za pokrivanje obveznosti, 
izhajajočih iz te evropske zakonodaje, 
potrebnih od 57 do 86 milijonov evrov 
letno. 
Kako je lahko za izvajanje celotnega 
NPVN letno potrebnih manj sredstev, 
kot je za izvajanje njegovega dela? [DV]
Javno nestrinjanje s spremembami in načinom 
spreminjanja Zakona o ohranjanju narave, ki je 
 posegel tudi v delovanje področnih NVO. 
(foto: Nika Kogovšek, 12. V. 2020)