Poštnina pla&ina * £?otnvinl T.TTO TJX' Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 299? Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočua 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku gosp. dipl. oec. Janka Grampovčana, ki jih je pod naslovom: »Kje je polje zadružništva« objavil v »Trgovskem listu« od 9, t. m. »Trgovski list« je poluradno glasilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, zato ga moramo smatrati kot resen list, ki ve in razume, kaj se v njegovih predalih napiše. Pričakovali bi, da se bodo v njem besede polagale na tehtnico. Vendar ga moramo ugotoviti, da glede omenjenega članka g. Grampovčana ni tako. Gosp. Grampovčan zahteva, naj se pusti privatni iniciativi prosta pot za udejstvovanje ter naj država nc pospešuje zadružništva, ki da samo nima dovolj podjetnosti ter posameznike v njihovi podjetnosti celo ovira. Člankar jc pristaš gospodarskega liberalizma in iz njega izvaja svoje zahteve. Kot en dokaz, da v zadružništvu ni podjetnosti navaja to, da so zadružne zveze imele 1600 mil. Din vlog ter, da je od tega nad polovico naloženih v bankah namesto da bi zadruge same denar produktivno naložile. Kdor le malo pozna naše zadružništvo se bo tej trditvi g. Grampovčana čudil, saj nima nobene podlage. Dokazuje pa ta Irdilev le, da člankar ni pogledal niti bilance posameznih zadružnih zvez, niti statistike o poslovanju zadrug. Iz bilance zvez bi lahko razvidel, da je imela koncem leta 1929 Zadružna zveza v Ljubljani 180 mil. Din vlog. Zveza slovenskih zadrug 23 mil. Din, koliko je imela celjska zveza ne vemo, vzemimo pa, da jih je imela isto toliko kot Zveza slov. zadrug, tedaj so imele vse slovenske zveze vlog za okrog 230 mil. Din. Kje pa je g. Grampovčan dobil 1600 mil. Din? Toliko vlog so imele koncem leta 1929 vse slovenske zadruge včlanjene v Zadružni zvezi v Ljubljani, Zvezi slovenskih zadrug in bivši celjski zvezi, torej ne zveze, ampak zadruge. Da tega gosp. Grampovčan ni vedel, dokazuje, da z zelo malo kritičnostjo in resnostjo obravnava to vprašanje. Trditev gosp. Grampovčana je, da je nad polovico od 1600 mil. Din naloženih v bankah. To pa ni res. Statistika nam pove, da so imele z.adruge koncem leta 1929 za 1183 mil. Din posojil in da i je pri zvezah in bankah naloženih kakih 400 mil. dinarjev (statistika Zveze slovenskih zadrug naložb , nima posebej izkazanih, zato točne vsote ne mo- j remo navesti). Razmerje torej ni tako kot ga pred- [ stavlja gosp. Grampovčan, t. j. da bi bilo nad polovico vlog naloženih v bankah, ampak je pri \ , zvezah oziroma bankah le ena četrtina, tri četrtine | pa imajo zadružniki, kmetje, obrtniki, trgovci m j drugi, kot posojila. Ker pa dajejo zadruge posojila po ugodnejši obrestni meri kot banke je jasno, i da s tem vršijo za naše gospodarstvo zelo važno in koristno funkcijo. Če pa imajo zadruge eno četrtino vlog likvidno naloženih, je to le hvalevredno kajti če bi imeli manj, potem bi to že bil zr\ak, da ne polagajo pozornosti na svojo likvidnost. Svojo gospodarsko nalogo vrše posojilnice popolnoma pravilno in ne vemo, kako naj bi posojilnice držale likvidna sredstva, če ne kot naložbe v drugih denarnih zavodih. Očitek gosp. Grampovčana prav za prav ni bil naperjen proti posojilnicam samim, ampak proti • zadružnim zvezam. Zato poglejmo kako so uporab-ljene vloge pri zvezah. Od 230 mil. Din vlog, ki so jih imele zveze, je bilo pri bankah okrog 110 mil. : dinarjev, torej skoraj polovica. Ali pa je zato sklep člankarja, da zveze ne vršijo svoje naloge pravilno, upravičen? Zveze so denarne centrale kreditnih zadrug. Kol takim nc zadostuje običajna likvidnost, ampak mora likvidnost biti znatno večja, ker imajo od svojih članic samo kratkoročni denar, dočim imajo drugi denarni zavodi stalne naložbe kapitala svojih vlagateljev. Ravno 1. 1930, ko se je pojavilo vslcd dviganja vlog ter povpraše- ) vanja po posojilih pri posojilnicah pomanjkanje denarja ter so morale posojilnice svoje naložbe dvigati, se jc pokazalo kako pravilna je poslovna politika zvez, ki gre za visoko likvidnostjo. Skrbeti pa morajo zveze seveda ludi za primerno obrestovanje svojega obratnega kapitala, ker morajo obrestovati tudi same vloge svojih članic. Odločno odklonilno stališče zavzema g. Grampovčan proti konzumnemu zadružništvu, ker da dobivajo v konzumnih zadrugah zadružniki z.a 3 do 6% povračil, blago 10 do 15%, slabše ter 10 do 50",', dražje kot v privatni trgovini in to »kljub temu, da už^ajo zadruge davčne in vozne (?) olai-save in da imajo deloma ali nekatere celotno brezobresten kapital na razpolago od svojih članov v obliki deležev.« Za vsakega zadrugarja pomenijo te ugotovit- Dr. Vlado Valenčič: Kritikom zadružništva V zadnjih dveh letih opažamo, da se mnogo poklicanih in nepoklicanih bavi z vprašanjem našega zadružništva, mu daje dobre nasvete in marsikaj na njem graja. Vemo, da je zadružništvo pojav, ki mu mora javnost posvečati svojo pozor-nost in zato smo pripravljeni tudi na kritiko glede delovanja našega zadružništva. Toda mislimo, da Bukarešta, 17. aprila, or. 01) uri, ko to pišem smemo od vseh kritikov zahtevati, da predmet, o je dosti znakov z.a to, da se bo Titulescu posrečilo katerem hočejo govoriti, v našem slučaju je to za- sestaviti vlado, kakor jo želi kralj v sedanjem tež-družništvo, poznajo in, da ne govorijo o stvareh, kem položaju Romunije. Vloga, ki jo je mladi ki jih ne razumejo. Po večini pa z našimi kritiki ni državnik že dolgo časa igral v romunski politiki tako, zato se tudi navadno ne oziramo na razne je znana, tudi je javna tajnost, da spada Titulescu glasove, o katerih vemo, da imajo vse drugačne med najstarejše in najbolj zveste osebne prijatelje namene kot pa z dobrohotno in upravičeno kri- vladajočega kralja. Vendar pa je imel Karol II. še tiko kazati zadružništvu pravo pot. druge vzroke, da je pozval tega vedno nad stran Če smo sedaj namenili besedo našim kritikom, kami plavajočega državnika, da vlada ob njegovi ne storimo to radi tega, ker je postala njihova kri- ; «1 rani. Do sedaj namreč je vsak romunski pred- j tika temeljita, kajti ta se prav nič ne razlikuje sednik vlade vedno »napravil volitve«-, vsak si je od običajne površne kritike, ampak radi oblike, ; znal s pritiskom in z korupcijo izvoliti parlament, v kateri je bila ta kritika izrečena. Če ne bi od- ! ki mu je bil poslušen. Tako sta dolgo desetletja govorili, bi mogoče kdo smatral, da ne odgovar- | na isti način in z istimi sredstvi skupini Rratianu jamo, ker se čutimo krive. Nočemo pa, da bi pre- j in Avarescu, vladali in se po vrstnem redu iz-vladalo tako mnenje. ; menjavali. Predvsem se mislimo sedaj baviti z izvajanji Igto je dogo^io tvK|j, ko jc izvedel volitve dr. Maniu, vodja kmetske ali zaranistične stranke. Sicer so bile le zadnje volitve bolj evropske, toda kljtiib temu se ne sme reči, da so podale sliko narodovega mišljenja — če se sme reči, da romunski priprosti krnet sploh politično misli. Tako so si prav za prav stranke vsaka zase ustvarilo sredstvo, da so lahko neomejeno vladale. Ko sc je vrnil kralj Karol v deželo, je hotel vladati sam, ne z večino to ali one politične stranke, ampak s svojo lastno večino. Vsled tega je odslovil dr. Maniua, vsled fegu si je tudi prizadeval vplivati na stranke v smislu ujedinjenja političnih riljev. Zato je tudi poklical nadstrankarskega Titulesca, da sestavi iz-venstrankarsko vlado, ali vlado osebnosti, iz katere bi se polagoma razi !a nova politična stranka, kraljeva stranka. Slednja hi ob pravent trenotkn razpisala volitve, iz katerih bi pu receptu prejšnjih strank izšla uova parlamentarna večina — kraljeva večina, ki bi potem vladala z neomejeno svobodo, krita na zunaj in ua znotraj po demokratičnem plašču parlamentarnega režima. Ta procedura tudi ne bo nič nenavadnega z.a Romunijo, ker je znano, da si jo vsak predsednik vlade p» potrebi preskr-;>rl potrebno parlamentarno večino. To so brez j dvoma globlji vzroki za pojav Titulesca v Romuniji, ki ob enem že odkrivajo program, katerega bo njegova vlada razvila. Bližji vzroki, kajti tudi li obstojajo, pa so v zvezi z. osebo bivšega trgovinskega ministra Ma-noilesca. Slednji je bil namreč kraljev zaupnik v kmetski stranki dr. Maniua. Ko jo parlament zavrgel enega njegovih zakonskih načrtov, je podal ostavko in ko je predsednik vlade Mironescu sklepal, da je kralj vzel v zaščito svojega zaupnika in prijatelja in da ne kaže ničesar drugega, kakor podati demisijo celokupne vlade. Kralj Karol je čulil os naperjeno proti sobi iu je zato morebiti še pospešil povratek Titulesca, da se čimprej iznebi parlamenta, ki noče poslušati njegovih direktiv. Nu drusi strani jo pa treba tudi pripomniti, da jc parlament preveč kazal, da jo prav za prav on pripomogel kralju do prestolu iu je preveč očitno pričakoval o(l kralju hvaležnost. '1'aki položaji pa niso nikdar in nikomur prijetni. Zgoraj navedene trditve potrjujejo v vsakem oriru tudi izjave Titulesca samega, da jo takoj ob svojem prihodu v pre-stolirn izpovedal jasno, da prihaja samo v svrho ustanovitve močne vlado ali, kakor se je izrazil, vlade močnih rok. On da jo voljan upravljati državo s sodelovanjem parlamenta, toda, čo bi spoznal, da so negova prizadevanja brezuspešna in da na iiuben način no bo smel računati na sodelovanje državnega zbora oziroma političnih strank, si bo znal pomagati tudi brez njih. To je jasna beseda. Zalo co mi zdi neverjetno, kar pripovedujejo nekateri inozemski listi, da bi končno misija Ti- Naloga Titulesca O vzrokih, zakaj je kralj Karol II. poklical londonskgea poslanika „§ parlamentom, če bodo stranke hotele, sicer pa brez nji h" lulesca ne uspela in da se ne bi polagoma ustvaril t da sestavi koncentracijsko vlado, niso uspela. V parlament, ki bo v vsem voljan izvajati velike načrte kralja Karola za dobrobit Romunije. Bukarešta. 17. aprila. AA. Dosedanji trud za sestavo vlade narodne sloge ni rodil uspeha zato, ker so se stranke drugega reda, kakršne so n. pr. stranka Bratiana, Lupa in Avaresca dogovorile, da pojdejo samo skupno pod nekimi jiogoji v tako vlado. Tako se zdi, da gredo stvari za tem, da bi se sestavila vlada strokovnjakov pod predsedstvom Titulesca, v katero bi stopili zastopniki strank kot ministri brea listnice. Razen lega bi šla vsaka stranka v volitve s posebno listo, zato pa bi poskusili na podlagi rezultatov vendarle sestaviti vlado narodne sloge. Snoči je bil Titulescu ponovno v avdijenci in je kralju Karolu poročal o položaju. Avdijenca je trajala do 23. ure. Bukarešta, 17. apr. ž. Prizadevanje Titulesca, teku noči je povrnil kralju svoj mandat. Včeraj jo zadnjikrat poskušal, da pridobi stranke Lupna in maršala Avarasca, pa so mu stavili tako pogoje, da jih Titulescu ni ntogol sprejeti. Zato je odšel v dvor in vrnil kralju mandat, ki mu je bil poverjen za sestavo koncentracijske vlade. Avdienca Titulesca jc trajala od 10 do pol 12. Vfee stranke so se izrazile, da sodelujejo v vladi narodnega edinstvn. Pri pogajanjih pa se je ugotovilo, da je delo koalicijske vlade nemogoče. Z nekaterimi, ki so postavili pretirane zahteve in radi tega onemogočili ustvaritev take vlade, je začel Titulescu voditi pogajanja za drugačno rešitev. V političnih krogih vlada prepričanje, da ta druga rešitev ne bo nič drugega, kot vlada osebnosti ali pa uradniška vlada. Sestava tako vlado so pričakuje že danes. Nova vlada bo imela razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Koroški Slovenci vstajajo Poslanec Petek proti nemčurstvu Celovec, 17. aprila. »Koroški Slovenec* pri-občuje govor poslanca dr. Fr. Petka na občnem zboru j.Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. List ugotavlja, da jo občni zbor pokazal, da jo zanimanje za to organizacij« »elo vebko, ker hi sicer ne prišlo na zborovanje toliko slovenske inteligence. Po pozdravu g. predsednika je povzel besedo dr. Petek, da bi podal poročilo o političnem položaju. Govornik je med drugim izvajal: >V zadnjem času je kot bomba učinkovala nameravana carinska unija med našo državo in Nemčijo. V tisku je nastal proti temu hud odpor, ki je nerazumljiv, ko so se izjalovili vsi drugi poizkusi, a je razumljiv, rnko pomislimo, da gre za bojni blok, ki nima namena reševati carinskih 7,:i'.!ev, ampak politično in gospodarsko diktirati, ko hoče ustvariti v srednji Evropi političen cen-tram, ko bo obvladal vse in izvedel politično priključitev. To je značilno za miselnost sedanje dobe. Za dosego ciljev v manjšinski politiki je odločilna predvsem večina. Ne zadostuje samo pripravljenost manjšine, temveč pri večini je treba pravega zaupanja, mentaliteta večinskega naroda mora bili temu primerna. Mentaliteta koroških Nemcev pa jo nam sovražna. To se da sklepati žo iz težkoč, na katere naletimo Slovenci povsod. Iz nemških krogov jo izšla ideja, da bi se vse | tri zadružno zveze združile in delovale enotno pri | izmenjavi blaga. Mi vsi smo idejo skupnega delovanja pozdravili, a se ne moremo ubraniti občutka, da ima misel drugo ozadje, namreč namen, da se naše zadruge asimilirajo. Ne igrajo tedaj tukaj gospodarski o-z.iri glavno vlego. ampak politični. Tudi tukaj je važna mentaliteta koroških Nemcev. KuKurnn bo$ v Litvi Berlin, 17. apr. AA. Po poročilih iz Kovnu bo pu vsej priliki izbruhnil med Litvo in Vatikanom ltud spor, ki utegne povzročiti prekinjenje diplomatskih stikov. V Litvi vodijo nekaj časa tamošnji nasprotniki katoliške cerkve ostro kulturno borbo. Papežev nuncij jo hotel te dni izročiti državnemu predsedniku novo kovano zlatnike vatikansko države. Državni predsednik pa jo odbil nuncija in izjavil, da ga tudi v hnilofe ne ho več sprejel. Da smo glasovali za Jugoslavijo, za to smo imeli zakonito in naravno pravico. Vendar smo po plebiscitu priznali dane razmere in po tem času nimamo interesa delati povoda, da bi se nam mogla očitati iredenta. Vse to jo zraslo v nemških glavah, da moro biti njihova propaganda proti nam učinkovitejša. Bolj lojalne manjšine od naše sploh ni na svetu. Društvo narodov nas je uvrstilo med naj-vaornejše manjšine, zakaj od nas Društvo narodov ne dobiva pritožb kakor od Nemcev na Poljskem, ki so jih poslali v enem letu kar 300. Nemci v Jugoslaviji se pri ljudskem štetju tepejo za nemškintarje, ker ne vedo, kaj je narodnost, kaj je kultura itd., ne vedo, kaj je Nemec in s tem smešijo narodnostno vprašanje, ne vedo, da narodnost ni samo fraza. Če bi to čutili, bi so nikdar ne potegovali zt nemškutarje. V Jugoslaviji je mogoč samo Jugoslovan ali pravi Nemec. Na istem stališču stojimo tudi mi. Vsled tega smo že pred loti izjavili v deželnem zboru, da sta na Koroškem mogoča samo pošten Nemec in pravi Slovence. vmes no moro biti ničesar. Zalo ni zveze med nami in nemškutarji. Sramotno je. da se opira koroško nemštvo nn nemškutarijo, ko bi se morala sramota nemškutarije končno vendar že izbrisali. Nemci se morajo odločiti, ali opustijo fabrictranje nemškutarije alj pa z. njimi nimamo ničesar govoriti. Kri ni voda. Nemškutarji vidijo, da niso oni krivi tega položaja, in prihajajo zn to na naše prireditve. kor počutijo pri na< domače, isto jo s protesti proti našim duhovnikom. Vsi ti protesti no izvirajo iz. ljudstva, ampak so vlagajo po gotovem vzorcu, čisto sistematično. Mi poznamo te kroge in se za proleste ne zmenimo. Naše stališče je, da jo zapeljivec slabši od zapeljanega. O ljudskem štetju Belgrad, 17. apr. ž. Po informacijah, ki smo jih dobili o državnem štetju, je materijal ogromen. Samo individualnih list bo 13 in pol milijona. Razen lega bo šf mnogo drugih obrazcev, ki obsegajo ostale podatke. Radi lega, da so štetje vrši z modernimi stroji, bo trajalo štetje eno leto, tako da bomo ločno število prebivalcev dobili šole 1. 1932. Tedaj bo tudi ves ostali materijal urejen in se bo lahko začel izkoriščati. ve veliko presenečenje, ker mu o takih »gorostas-nostih dosedaj ni bilo ničesar znanega. Ne vemo v koliko se nanašajo te ugotovitve na zadružništvo državnih nameščencev, ki je prav za prav pol-državna institucija, ker nam razmere v tem zadružništvu niso znane. Kot neosnovane in brez podlage pa jih moramo zavrniti v kolikor se nanašaj) na ostalo zadružništvo. Tist h par slučajev, ki jih je baje člankar sam preiskal oziroma dal preiskati z oz.irom na kvaliteto in ceno blaga ne mo-e dokazovati ničesar. Toliko poznamo naše zadružnike, da smemo trditi, da bi zadrugam že davno obrnili hrbet, če bi bilo res, da je blago pri zadrugah slabše in dražje kot je v privatni trgovini. Tudi trditev, da konzumne zadruge na cene nimajo nikakega vpliva, ne drži. Pač pa vemo mi drugačne stvari glede pomena konzumnih zadrug kot pa jih ve g. Grampovčan. V zadnjem času je neki ljubljanski koti-zum v kraju blizu Ljubljane olvoril svojo poslovalnico. Komaj je bila ta otvorjena, že so trgovci javno z oglasi razglasili, da bodo koncem leta dali svojim odjemalcem 3% povračilo od nakupljenega blaga. Dokler ni bilo konzumne zadruge v vasi, sc na povračilo ni nihče spomnil. Gosp. Grampovčan bo mogoče dejal, da je to brez pomena, toda konzumentom pa lo ni vseeno. Podobnih slučajev kot navedeni je cela vrsta in ni dvoma, da je ravno zadružništvo listo, ki s svojo konkurenco prisili privatne trgovce, da se zadovoljijo z nižjimi cenami. Če pa ni v zadrugah vedno prvovrstnega blaga je pa vzrok ta, da njih odjemalci, ki so gospodarsko šibkejši sloji, na tako blago ne rcflclttirajo, ker jim je predrago. Dobijo pa konzumenti privatnih trgovcih. Navajamo pa še en slučaj, ki tudi dokazuje potrebo osvoboditve od trgovcev potom zadružništva. V nekem kmetijskem kraju tvori mleko enega izmed glavnih virov dohodkov. Mleko dobavljajo kmetje v bližnji trg trgovcem lako za njihov lastni konzum kakor tudi za prodajo. Trgovci pa mleka nočejo plačevati v denarju, pač pa zahtevajo od kmetovalcev, da vzamejo za mleko blago. Ker so kmetje od njih odvisni v dvojnem oziru, imajo dvojno škodo. Trgovci zaračunajo mleko po nizkih cenah blago, ki ga jim v zameno dajo, pa po visokih. Gosp. Grampovčan bo mogoče to imenoval privatno individualno podjetnost, mi pa označujemo to kot izkoriščanje gospodarsko šibkih. Pač različno gledanje na isto stvari Kmetovalci so se v našem slučaju sicer že skušali osvoboditi iz odvisnosti od trgovcev, ustavili so dobavo mleka, nekateri pa se dogovora niso držali in, ker ni bilo edinosti med njimi, je cela zadeva končala z neuspehom. Posledica za kmetovalce je bila še ta, da so bili sklicatelji in udeleženci sestanka, na katerem so sklepali o ustavitvi dobave mleka, kaznovani od oblaslva, ker sklicatelji niso vpoštevali pri sklicanju sestanka zakonskih predpisov. Obla-stvu pa jih je ovadil trgovec, ki je imel interes na tem, da akcija ne uspe. Sedaj so si kmetje v tem kraju ustanovili zadrugo z namenom, da bodo potom nje vnovčevali mleko ter si nabavljali razne potrebščine, ki jih morajo sedaj nabavljati pri trgovcih. Naj služi navedeno le kot en primer, kako je včasih potrebno, da drži zadružništvo privatno podjetnost v spodobnih mejah. H koncu bi na izvajanja gosp. Grampovčana nedemokratičnosti naših zadrug, češ da v zadrugah gospodari navadno le malo število ljudi, ki da si z večinskim volilnim sistemom zagotove z deleži neomejeno oblast v zadrugi. Takih zadrug je prav malo. Vsi sklepi, do katerih je v svojem članku prišel gosp. Grampovčan se izkažejo kot čisto nepravilni in sicer radi tega, ker je vzel napačne in neresnične predpostavke. Njegovi sklepi so torej le dokaz njegove površnosti pri razpravljanju gospodarskih vprašanj. Zato takega kritika kot je gosp. Grampovčan z vso upravičenostjo odklanjamo! ZAGREBŠHI VEH SEJEM 25. IV. ♦ 4. V. 1931 blago povsod po vsai takih pogojih kakor o« pri ' omenili tudi to. da ni prAvilna njegova trditev o Vili. Avtomobilska razstava ra/.stnva motornih vozil, koles in delov XV. Specijalno poljedelski sejem (stroji, gnojila, potrebščine) Perutnina in kunci (samo 25.-28. IV.1 Razstava nizozemskih cvetic, turistika, športne potrebščine Higijena Z legitimacijo ZnerebSkeRn velesejma, nabavljen pred ob skom razstave, brezplačen povratek n žclrz-n icali, nu parobrodlti pnvSji ra/. 7,a nižjega T- Nemške katoličane boli preganjanje manjšin v Italiji Kiiln. 16. npr. Tukajšnja >Kiilni»cho Volksici- i lung* se zo|>el bavi s položajem narodnih manjšin v Italiji. List zavrača trditev rimske Tli burite", da zavzema nemški narod napram Italiji odklonilno stališče. Nemci so italijanskemu narodu naklonjeni, toda objektivni kritiki se ne moro noben Nemec, in noben katoličan odpovedati. Nemške katoličane boli preganjanje nemške in slovansko narodno manjšino v Indiji. Napetost med fašistično vlad n in Slovani v Italiji je prišla v zadnjem času ptcd sodišče svetovne javnosti. Ce so švicarski iu nemški listi obžalovali fašistično politiko napram Slovencem in llrratom, ni-o tega morda storili z namenom. da bi •/. jugoslovansko vlado sklepali kake kupčije, temveč u prepričanja, da j<- inaujšinsko vprašanje v državnopolitičnem, mednarodnopravnem in cerkvenem pogledu evropsko vprašanje. Kajti raznarodovanje je proti naravnemu pravu in krščanski morali. Katoliška cerkev je na Primorskem zavetišče tegn naravnega prava in radi tega se Jo fašizeot vrgil v boj proti slovanski duhovščini. Fašistični tisk sicer molči o notnCki duhovščini na južnem Tirolskem, vendar je tudi njeno življenje polno trnja. Rimski lisli pišejo o slovanski duhovščini tako lažnivo, da priprost braver misli, da slovenski duhovniki samo liujskajo ljudstvo. V Vatikanu pu je slovenska duhovščina *e izzu avstrijskih časov znana po svoji temeljiti izobrazbi in visoki nravnosti, po svoji vdanosti sveti fctoliei in ugledu pri svojem ljudstvu. Italijanski tisk previdno molči o najnovejšem preganjanju cerkve na Primorskem (prek in jen jc slovenskih pridig in procesij). Fašistični tajnik Avenanti je zagrozil slovenskim duhovnikom, da morajo v teku treh mesecev odpraviti slovensko pridige. Nemški list popisuje nadalje, kako je fašizem uničil Slovanom vse šolstvo in vsa društva. Vatikan jo napravil prvi korak za obrambo slovanskih manjšin s tem, da jo poslal v Juliisko Krajino vizitatorja. Arctaclle, konfinaci'e in procesi Sfovenc?m se ne godi nobena krivica Sadaljne vesli iz Spance Pariz, 1(5. apr. AA. Havas poroča iS Barcelone: V mestu vlada popoln mir in rod, življenje uor-maluo. Meni vlado v Madridu in vlado v Barceloni SO nastale težkoče, ker je biki vladu v Barceloni razglašena še preden se je sestala vlada v Madridu. Navzlic temu pa obstoja upanje, da bo tu »por odstranjen mirnim potom. Pariz. 10. apr. AA. llavas poročit iz Madrida: Major Franco Jo bil Imenovan zn poveljniku celo- j kupnega španskega letalstva. Kraljeva rodbina v Parizu Pariz, 10. apr. AA. Po prihodu španske kraljice in španske kraljevsko rodbine v Pariz so morali asturskoga princa prenesti na rokah iz voza na avtomobil pred postajo. Pred hotelom, kjer so je nastanila kraljica z osir.litni člani španske kraljevske rodbine, so Je zbrala ogromna množica, ki je priredila manifestacije za španski kraljevski dom. Po prihodu španske kraljice v Pariz so ftpan-.»ki emigranti in španski monarliisti priredili velike manifestacije. Mu postaji so kraljico pozdravili osebni tajnik predsednika republike Doumerpua, papežev nuncij, bivši španski veleposlanik v Parizu in Bruslju in burbonski princi. Kraljica jc nosila v rokah šopek cvetk z ideče-žoltimi trakovi. Člani španske kraljevske rodbine so se komaj prerinili skozi gosto množico. Pred (iraiul hotelom so se ponovno zbrale velike množice iu priredile španski kraljici navdušene ovacije. Pariz. 10. apr. A A. Ilavns jroroča iz Marseilla: Kralj Alfonz XIII. se je odpeljal na postajo z avtomobilom admirala Goulberta, poveljnika inarsej-skega pristanišča in bivšega pomorskega atašeja v Madridu. Na postaji jo kralj izjavil zastopniku tlavasa: Odšel sem začasno v tujino le zato, da preprečim prelivanje krvi. Po parlamentarnih toli-tvali v juliju bomo videli, kaj in kako. Kralj je unto pristavil z glasnejšim poudarkom: Verujte mi, da je treba mnogo več poguma za moje ravnanje, kakor za napad na čelu eska-drouov.c Španija za Francijo Rim. 10. apr. kk. Novi španski finančni minister je dal rimskemu zastopniku lournala intervju. v katerem zagotavlja, da bo demokratično vladana Španija 1'ranciji mnogo zanesljivejša soseda kakor monarhija, in sicer v glavnem zu primer italijansko-francoskih sporov. Razen tega bo Španija v kratkem odpovedala pogodbeno razmerje i Kalijo. Minister je izjavil, da upa, da bo imenovanje Lerrouxa za finančnega ministra napravilo v Franciji veselje. Ta intervju je seveda v Rimu povzročil začudenje. :Lavoro fasrisla« piše, da Španija v svojih notranjih zadevah dela, kar hoče. fe pa namenoma vmešava pri tem zunanje odno-šaje. se liiuto seveda morale italijanske oblasti s tem baviti. V resnici se zdi. da je italijanska vlada ie zahtevala potrebno pojasnilo, dasi jc znano, da Itim še ni oficielno priznal novega španskega režima, španski poslanik v Rimu, grof Viunzu je podal demisijo. Rimski listi žalujejo za njim. češ da jc bil odkritosrčen in preskušcu prijatelj fašistične Italije. Gospodarska organizacija Evrope Praga, 10. apr. k k. Ceske Slovoporoča, da se vršijo živahni razgovori med Anglijo, Francijo, Poljsko in malo antanto o konstruktivnem gospodarske mnačrtu, ki naj bi obsegal vso Evropo in ki bi se imel predložiti Svetu Društva narodov na majskem zasedanju, da nastopi tako s pozitivnim programom proti nemško-avstrijski curinski uniji. Načrt temelji na načelu, da bi se vse države, ki morajo de! kmetijskih proizvodov uvažati, obvezale, kriti to svojo potrebo v prvi vrsti z uvozom iz evropskih agrarnih držav. Pri tem se ni bati konflikta h Kanado in Argentino, ker kmetijski proizvodi Evrope nikakor ne krijejo potrebe Evrope, ki bi bila tudi še poleni navezana na uvoz ameriškega žita. Čuje se, da se tozadevni razgovori ugodno nadaljujejo. Kakor doznava navedeni list iz Pariza, se v tamkanjšnjih merodajnih kro-kih presoja položaj za uresničenje lega načrta zelo optimistično. Trdi se, da ne gre za to, da bi so ustvaril kak proliblok proti nemško-avstrijski carinski uniji, temveč da se misli pri tem na gospodarsko organizacijo vse Evrope. Razširjenje sušašhe luke Sušak. 10. apr. ž. Danes dopoldne se je pričela v- veliki posvetovalnici mestne hiše anketa o vprašanju ureditve in razširjenja luke na Sušalui. Anketo je sklical prometni minister, a otvoril jo je pomočnik prometnega ministra g. ing. Senjano-vič v prisotnosti 30 predstavnikov savske in dravske banovine ter načelnikov Sušaka in Bakra. Razen predstavnikov prometnega ministrstva, so bili navzoči tudi predstavniki finančnega ministrstva, ministrstva trgovine in industrije ter ministrstva socijalnc politike. Ing. Senjanovič je podrobno očital nalogo, ki jo ima izvršiti anketa. Povdaril je, da bi luški sistem na zgornjem Jadranu našim polrebam zadostil samo tedaj, čo bi so luka razširila. Potem se jc razvila živahna debata, v kateri so sodelovali mnogi prisotni, med njimi ludi g. Mohorič, tajnik ljubljanske trgovske zbornice. Vsi govorniki so povdarjali, da jo potrebno čimprej zgraditi Martinščico. Ob zaključku debnte je bil izbran poseben odbor, v katerem je bil ludi g. Moborič in kateri ima nalogo izdelati rezolucijo. Po kosilu so vsi predstavniki odšli v Martinščico, a zatem s posebno ladjo v Bakar, da tam pregledajo terenske prilike. Anketa se nadaljuje julri ob 10 dopoldne. Prihod naših novih parnikov Split. 10. apr. ž. 'La prihod novega parnika Jadranske plovitbe Prestolonaslednika Petra vlada v Splitu in v vseh mestih Dalmacije veliko zanimanje. Najprej se je mislilo, da bo parnik 15. I. ni. prišel v splitsko luko, pa je bil prihod radi kratkega časa. ki je bil na razpolago, odpovedan. Sedaj se čuje, da bo Prestolonaslednik Peter takoj po vbodu ua Jadransko morju odplul na Sušak, a 22. t. ni. nastopi svojo redno progo SuSak—Split— Dubrovnik - Kotor. Split. 10. apr. t Nova parobroda Jadranske plovitbe Bakar« in Rab sla te dni prispela v Alžir, odkjor odpljujela v Split, da nastopita redno službo in sicer: prvi po Hrvaškem Priniorju, a drugi na progi Metkovič—Split. Dunal-ka vremenska napoved. V splošnem jo pričakovati, da bo sedanjo hladno in nestanovitno vreme trajalo dalje. V južnih Alpnh pa je pričakovali poslabšanje vremena. Sušak, 16. aprila. Ko je bila za novo leto k* vrsti zadeva Črnili bratov , so mnogo oseb aretirali in kasneje spustili. Neki Torkar iz Podbrda je tedaj dobil policijski opomin, kar ima za posledico posebno nadzorstvo in ukaz, da mora biti zvečer ob določeni uri doma. Torkar se je v leni pregrešil in se nekoč predolgo mudil izven hiše. Zato je kil za dve leti konfiniran. V koniinaciji na Ponzi se nahaja dr. Šviligoj. bivši odvetniški koncipijent pri dr. Medveščeku. Moral bi priti pred izredno sodišče, ki je pa z razpravo toliko časa odlašalo (gre za drugo skupino, obtoženo zveze s tržaškimi žrtvami od 10. sept.), da je sploh izostala. Iz Gorice poročajo, da se bo vršila v petek obravnava proti izdajateljem nekega lista, ki je samo enkrat izšel pod naslovom Gospodar«. List je prefekt zaplenil in državno pravdništvo je vložilo ovadbo proti tiskarju Alojziju Spacapanu ter proti profesorju L Bednaržiku in dr. Ivanu Kralju. Arct'ran je bil iz političnih razlogov Gašper Barkovič iz Berseča v Istri. Na Proseku pri Trstu je bil aretiran mladoletni Mirko Puntar tudi iz po- Dunaj, 10. aprila, d. V političnih krogih se izraža mnenje, da bo vlada dr. Enderja še tekom enega tedna odstopila. Zvezni kancler namerava zbrati vse voditelje strank ter jih pozvati, da 6e zedinijo na koncentracijsko vlado. Ta vlada bi si dala v malenkostih izdelan program, katerega bi izvršila v treh letih, torej uekc vrste triletko, na katero bi pristale brez izjeme vse stranke. Na ta način bi si stranke medsebojno dovolile notranjepolitične triletne počitnice. V slučaju, da bi socialni demokrati ue hoteli sodelovati, bi bil dr. Ender pripravljen stopiti v ozadje in napraviti mesto dr. Wink-lerju, sedanjemu notranjemu ministru, da bi predsedoval nameravanemu kabinetu. Vsi priznavajo, da bodo socialni demokrati rajši sprejeli vsakega drugega ministra kakor pa da bi pristali na prisotnost v vladi ministra Vaugoina, katerega kategorično odklanjajo. • ~ Kritičen dan za London, 16. aprila. AA. V parlamentu zastopane stranke so povabile svo^e poslance, naj se zanesljivo udeleže seje spodnje zbornice, na kateri bo glasovanje o konservativnem predlogu. Glasovanje o tem predlogu bo, kakor jc znano, nocoj. V spodnji zbornici vlada nenavadno živahno vrvenje. Mnenje poučenih krogov je, da bo vlada zmagala z malo večino, da pa je ključ položaja še vedno v rokah liberalne stranke. London. 16. aprila. A A. Za Buldvvinovo nezaupnico vladi jo vladalo na nocojšnji seji spodnje zbornici: izredno zanimanje. Baldvvin je Skojilje, 12. aprila. 1. Danes dopoldne ob 11 ie dospel po več kot 80 urni vožnji v Skoplje pevski ziicr Glasbene Matice iz Maribora, kjer priredi svoj prvi koncert na turneji. Na kolodvoru so Skop-ijanci pozdravili svoje pe.v. brate iz severa z oživijo!' vzkliki. V imenu mestne občine je pozdravil pevce mestni župan. Naglašal je v svojem govoru, : da je to prvi pevski zbor, ki je prinesel toplo slc-j vensko pesem na jug naše države. Zn pozdrav se mu je zahvalil v imenu pevskega zbora njegov I predsednik Janko Arnuš in predsednik vsega gias-I benega zbora dr. Tominšek. ravnatelj gimnazije v Mariboru. Nato se je razvil sprevod do oficirskega doma. Dopoldne so pevci pregledali mesto, zvečer pa so so zbrali v oficirskem donm. Julri poje zbor nekatera dela Grečaninove liturgije v saboru i cerkvi. Zvečer ob 8 se vrši koncert v slavnostni dvorani oficirskega doma. nad katerim je prevzel pro-telrtorat ban vurdarsko banovino Živojin Lazič. Skupijo, 12. aprila. 1. Ob II dopoldne se je poklonil pevski zbor mariborske Glasbeno Matice banu g. Zivojiuu Laziču, pod čigar protckloratom se vrši koncert, nadalje g. predsedniku mestne občine in armijskemu aeneraiu. Ob 1 jo priredila občina skupno z banovino gostom na čast banket v oficirskem domu. Dopoldne si je ves zbor ogledal mesto in zgodovinsko zuamenitosti ter posebnosti kraja. Ob pol 9 zvečer se je vršil v slavnostni dvorani oficirskega doma konccrt. Dvorana je bila nabilo polna do zadnjega kotička. Po večini so bile vso vstopnico prodane že dopoldne. Nastopil je mešani, moški iu žen ki zbor. Med odličnimi gosti po bili j znani komponist prof. Pora I lic, načelnik prosvet. oddelka brniške uprave Kosta DoSenj, oficirski zlior z načelnikom brigad, generalom Kataličem, predsednik pravoslavnega vrhovnega zbora MIhajlo Pe-^ič in prof. glasbe na učiteljišču g. Nikola Narčen-ko. Po vsaki pesmi jo sledil buren aplavz. Po koncertu se je vršila večerja v oficirskem domu, ki jo je gostom priredila meslna občina. Jutri zjutraj ob pol 8 no o.Ir 'ie Cikvl.-hn Ma-, lica v Kumnnovo, kjer so vrši Je večera ■ koncert., litičnih razlogov. V Vipavi na Goriškem so fašisti zvijačno premotili kakih pet ali šest preplašenih licencarjev, da so podpisali neko protestno izjavo, češ da se Slovencem ne godi nobena krivica. V Ajdovščini so, kakor že poročano, gospodarjem, ki so odklonili zahtevane protestne izjave, naslikali ponoči na hiše mrtvaške glave in križe in vislice. Ker to ni nič izdalo, so kasneje napisali še: Viva la Jugoslavia, abbasso 1'Italia! Na podlagi te iznajdbe so potem aretirali šestorico oseb in jih pretepali. Fašizem proti cerkvi Rim, 16. apr. Vlada je nedavno prepovedala kongres katoliških akademikov v Ferrari iu pozneje še zborovanje katoliške mladino v Paviji. Dne 17. aprila bi se moral vršiti sestanek katoliških akademikov v Kataniji in 21. t. m. v Viterbu. •.lOsservalorc Romano, poroča, da je Zveza katoliških akademikov obe zborovanji odpovedala. To se je zgodilo pod pritiskom fašistov. Dunaj, 16. aprila, d. Krščansko socialna stranka objavlja sledeče oficijelno poročilo o vladni krizi, ki je nastala z demisijo dr. Rescha. Stranka je danes zborovala pod predsedstvom Vaugoina in v prisotnosti bivšega zveznega kanclerja msgr. Seip-ia. Po daljšem referatu zveznega kanclerja dr. En-derja se je razvila zelo živa debata, tekom katere se je ugotovilo, da bo krščansko socialna stranka strnjeno stala za svojim predsednikom Vaugoinoin in da bo njega in zveznega kanclerja soglasno pod pirala, predvsem pa v zadevah, ki se tičejo javnega reda in državnih financ. Iz tega bi sledilo, da bodo krščanski socialci zahtevali, da vstopi v nameravano koalicijsko vlado, za katero se poteguje dr. Ender, tudi Vaugoin. Nikdo ne ve, kako se bodo zadržali socialisti in če morda s tem že ni vnaprej podpisana smrtna obsodba za vlado, v kateri bi sedele vse avstrijske stranke. - - t angleško vlado predlagal v nezaupnici, naj spodnja zbornica izjavi, da ne zaupa sedanji vladi, ker ni izpolnila svojih volivnih obljub. Rekel je, da dežela nima zaupanju v sposobnosti vlade, da bi rešila problem brezposelnosti. Boldvvinu jo v vln-dinem imenu odgovoril John Johnston. pi vi varuh državnega pečata, ki je očrta! vladinc odredbe za produktivno zaposlitev in poudaril, da jo Anglija od vseh držav z največjo odločnostjo nastopila proti brezposelnosti. Izvozim trgovina trpi zaradi velikega porasta produktivnosti industrije in trgovine. Zboljšanje njenega položaja je mogoč le z mednarodno akcijo. Kumanovo, 1!. aprila, ž. Danes ob pol 9 zjutraj je prispela semkaj Glasbena Matica po svoji turneji iz Skoplja, kjer priredi dva koncerta. Na kolodvoru, ki je oddaljen kake 4 km od mesta, je pričakovala goste velika množina ljudi s predstavniki obhistva in drugih kulturnih društev. Slovensko goste je pozdravil v imenu občine njen zastopnik g. Dušan Petrovič, nakar se mu je zahvalil predsednik pevskega zbora g. Arnuž. Istotako je pozdravil goste načelnik oficirskega zbora komandant mesta polkovnik g. Grizold. Pevci so se pripeljali z vojaškimi avtomobili v mesto, kjer je bil glavni sprejem gostov. Že od daleč so pevci zagledali veliko množico ljudi. Navdušena množina in oficirski doni so goste nadvse iskreno pozdravljali. Po zajtrku jo povedla vojaška oblast mariborske pevce s svojimi avtomobili na zgodovinsko Kumanovo polje, kjer je komandanTmesta podrobneje orisal silovito bitko med Srbi in Turki meseca oktobra 1912. Nepopisen je bil vtis ua zbrane, ko jc matični kot prvi slovenski zbor zapel ua grobovih onih, ki so sezidali temelj našo slovanske domovine, prelepo našo slovensko žalost inko »Vigred sc povrne . Zvečer ob pol 9 se je zbrala množica ter do zadnjega kotička napolnila sokolsko dvorano. Ljudje so izjavili, da so že čuli o lepi slovenski pesmi, da pa si niso mogli predstavljati take lepote, ki ,fih je dejansko fasciniralo, da so mogli le strmeli ob pesmi, šele ob koncu so se zdramili In dali pevcem priznanje z gromovitim aplavzom, tako da so pevci morali ponoviti več pesmi. Spremembe v reparac'jah? Berlin, 16. aprila. AA. Politični krog! sc zelo zanimajo za konfirenco med državnim kancelarjem Brilnfngom in ameriškim poslanikom Sarkettom, ki bo prihodnji teden. Poučeni krogi menijo, da je la konferenca v zvezi z izpremenjenim stališčem Združenih držav do važnih vprašanj evropsko po-lilllte. V zvezi .r tem zna biti tudi potovanje guvernerja vAngl Ske ban ker v Združene državo, čigar rezultati ."jenkrnt ostali tojnL Tezita romunska kriza Bukarešta. 16. aprila. AA. Pogajanja Ti« tulescu s šefi strank so trajala do petih zjutraj. Nato so pognjuuju nadaljevali po 10. uri. Titu-lescu jo opoldne odšel h kralju v uvdijenco iu mu iioročul o poteku pogaj.iuj. Krulj gu jc povabil na kosilo. Oh "> popoldne je bil Titulescu še vedno pri kralju, listi hvalijo ogromno deli in vzdržljivost Titulescu. Bukarešta, 16. aprilu. AA. Po pogujuujih, ki so trajala vso noč in vse dopoldne jc Georg Bratianu odšel h kralju v uvdijenco. Po tej uvdijenei so izjavili Brntiann, Lupu iu Jorga kot predstavniki manjših skupin, dn ue bodo sodelovali v vladi lmcijonolnu uuijc. Lupujevit stranka je izjavila, da odklanja sodelovanje ker suiatru. da bo nova vlada kiuulu padla. Ti tri .stranke bodo šle v opozicijo. Koni-eutrucij sko vlado pa bodo sestav ile ostali; stranke. Bukarešt. 16. apr. ž. Ves včerajšnji dan jc pretekel v strankarskih pogajanjih, Titulescu sc je ponovno razgovurjul z vsemi šefi strank ter proučil njihove zahtevo v pogledu osebnosti novega kabineta. Male stranke so nastopile / nemogočimi zahtevami. Tako jc maršal Ava-rcscu iskal istotoliko portfcljev, kot jih bi imeli narodna kmečka in liberalna stranka. Kralj Kurcl jc pozval k sebi maršala Avareseu, du mu razloži, ela se rlnnes ne more več voditi stara politiku. Profesor Jorgn jc zelo nezudovo-ljen / načinom rešitvV krize. On je za dikta. turo. Odpotoval je na svoje posestvo in dal svoji stranki svobodne roke. Trdi se, da bo Jorga razpustil svojo stranko. V političnih krogih sc jc danes govorilo, d» sc bo tudi maršal Ava-icscu povlekel iz političnega življenja. Bukarešt, 16. aprila, ž. ■ Adevrrul« objavlja program bodoče vlade, ki bo v glavnem sledeči: Kur mogoče malo zahtev. Administrativna reforma. Redukcija števila uradnikov in povišanje uradniških plač. Imenovanje velikih županov. Popolna svobodo tiska. Radikalna fi-nunč.na reforma. Vlada se bo obrnila na Društvi narodove, da išče finančno in gospodarsko podporo za Romunijo. Koncentracijska vlada ic pokopana Bukarešt, 16. upr. kk. Male stranke dr. Lu« ima. Juriju Brutiunuu in inuršula Avarescua vztrajajo odločno pri svojem stališču, da sc lie udeležijo vlade narodnega sodelovanju. Vse prizadevanju, pripraviti te stranke do drugega mišljenja, so ostala do sedaj brezuspešna. Za koncentracijsko vlndo ostanejo torej samo stranke Mnniua, Duca in Jorgn. Profesor Jorga je izjavil, da bi sprejel ministrstvo brez port-felja, vendar so izjavile tudi danes večje stranke, da niso več pripravljene, sestaviti koncentracijsko vlado brez manjših strank. Titulescu jo opoldne krulju pojasnil položaj in mu vrnil poverjeni mundut. Kralj mu je nato ponovno poveril sestavo vlade, ki naj bi izvršila some volitve. Dal je 1 itulescu na razpolago, di|i34e-stavi ali koncentracijsko vlado s sodelovanjem vseli strank nli pu vlado strokovnjakov, 'katero naj bi sc udeležili voditelji strank kot ministri brez portleljev. V obeh primerih bi sc imele izvršiti volitve i ločenimi listami. Muuiu iu Duca sta zvečer izjavila Titulescu, da sprejmeta oba predloga in da prepuščatu odločitev 'I i-t u lescu. Male stranke se še niso odločile, pričakuje se pa, du sc bodo odločile tekom noči. Če se bodo odločile za prvi ali za drugi predlog- je pričakovati, da bo scstuvljena nova vlada še nocoj. Maniu podpira kraljevo željo, dn so sestavi vlada narodnega sodelovanja in jc v tem oziru dovolil vse koncesije, ki so se zahtevale od njega. Če bo narodna kmečka stranka pri prihodnjih volitvah dobila večino, bo Maniu navzlic temu predlagal, da Titulescu sestavi prihodnjo vlado. Maniu bo s svojo večino v vsem podpiral Titulescu. shid pa se Jc odločil, tla se ne bo udeležil niti vbule, ki bi imela izvesti samo volitve, niti vlade, ki bi sc sestavilu po volitvah. Engliševa demisija Praga, 16. aprila. AA. ČTK poroča: Predsednik Musurvk jc sprejel ostavko finančnega ministra EngliSa, ki jo jc podal po nasvetu zdravnikov. Z vodstvom poslov finančnega ministrstva jc poverjen ravnatelj poštne hranilnice K a r el T r a p I. Kriza ludi v Bolgariji Sofija, 16. aprilu. AA. Utro« poroča, du ho Ljupčev podal ostavko, da olujšu s to ostavke razplet položaja. : Zarja« trdi, da bo vladu podala ostavko v soboto po razpustu .sobranja. INato bo kralj pričel v nedeljo s posveti. Sofija, 16. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča: Sobran je je sprejelo načrt zakona o vo-livili reformi. Volitve nuj bi bile nn podlagi proporčnega sistema. Za zakon so glasovali tudi socijalisti. K zakonu o zavnrovaniu delavcev Belgrad, 16. aprila. AA. Danes dopoldne je bila konfcrenca gospodarskih zbornic in organizacij o novem zakonu o zavarovanju delavcev Sprejet je bil sklep, da se stilizira enotno in kon. kretno mišljenje in se v obliki odgovora dostavi merodajnira krogom kot soglasni izraz mišljenja gospodarstvenikov v državi. Elaborat bodo predali zastopniki belgrajske zbornice in Centrale in. dustrijskih korporacij. Drobne vesti Milan, 16. apr. AA. Včeraj jc ocenjevalni odbor za živino, ki ie bila razstavljena na milanskem velesejmu, razdelil nagrade. Jugoslavija jc ua prvem meslu. To odlikovanje Je blo podeljeno za raistavljone gosi iu race in za ostalo razstavljeno živino. Jugoslavija jc prejela pet prvih, eno druge in dve tretji nagradi. Odbor je nagradil 10 držav. Lizbona, 16. apr. A A. Rcvolucijonaruo gibanja na Portugalskem se je zelo okrepilo. Vlada jc prepovedala vse shode in demonstracije. Železnice so struno zastražene. London. 16. njir. AA. Lord \Villingdon, naslednik lorda Irvvina, podkralju Indije, bo prispel jutri v Bombay. Sprejel ga bo lord Irvvin sani. Vsi ( indijski krogi priznavajo lordu Irvviuu velike za-, zluge za Indijo. Zadnje dni je prejel z vseh stran: ncMevilod priznanj iu pozdravov. Vladna kriza v Avstriji Poizkusi sestaviti vlado vseh sfronh - Stališče kršč. socialistov Mariborski matičarji v Srbiji \ Palača 12 nadstropij Temelji ljubljanskega nebotičnika 16 metrov pod zemljo Ljubljana, 17. aprila. Nebotičnik nn Dunajski cesti, najvažnejši del velike palače Pokojninskega zavoda, bo doživel jutri veliko svečanost. Položili in blagoslovili mu bodo jutri opoldne v navzočnosti socialnega ministra g. Nikole Preko temeljni kamen. Obred blagoslovitve bo izvršil nadškof dr. A. 11. Jeglič. Nad pol lota je lezel nebotičnik iz tal, preden je bil zrel za temeljni kamen. Lansko loto v jeseni so gradili srednjo poslopje ob Oajevi ulici, ki ima tudi pet nadstropij. Sedaj bodo začeli z deli pri pravem nebotičniku, ki bo z dokončanimi temelji kaj hitro rastel iz tal. Nebotičnik, ki bo imel vsega skupaj poleg kleti 12 etaž, bo stal na 1(5 ogromnih betonskih stebrih, ki segajo 12 do 10 m globoko. Vsak od njih sega tako globoko, dokler ne doseže kompaktne kongio-■neratne »kale, ki bo šele v resnici nosila vos nebotičnik s temeljnimi stebri vred. Da se ta visoka stavba ni smola graditi na pesek, je razumljivo, če pomislimo, dn bo moral vsak od teh stebrov prenašati 4(10 do 700 ton teže. Izkop teh stebrov, ki tvorijo šele podlago za pravi temelj, se je vršil z izrednimi težavami s pomočjo mehanskih dlot. ki jih je gnal stisnjeni zrak. Vso lansko jesen so čuli pasanti ob Dunajski cesti močno bučanjo motorja, ki je gnal kompresor na zrak. Kopanje teh vodnjakov za temeljne stebre se je pričelo oktobra meseca. Zadnji vodnjak, v katerem stoji sedaj ogromen betonski steber, pa se je zabetoniral prve dni decembra. Kopanje in vrtanje vodnjakov za betonske sto-bre je nadzoroval vodnjakarski mojster Janeš, ki je eden zadnjih še živečih vodnjakarjev v naši banovini. Ko so bili temeljni stebri gotovi, je bilo opravljeno najtežje in najbolj zamudno delo. Na zgrajene stebre so gradili naprej železo-betonsko zidovje spodnje in zgornje kleli. Verjetno je, da bodo kletna zidovja in stropovi nad kletmi Častni kanonik dr. Ivan Svetina - 89 letnik ?Dnevi naših let — sedemdeset jih je; če smo pa prav krepki, osemdeset.« (Ps. S9.) Med te krepke so je z današnjim dnem uvrstil tudi gosp. kanonik dr. Svetina. Dvaintrideset let (1882-1914) je učil na I. drž. gimnaziji v Ljubljani verouk (v višjih razredih) ter matematiko, fiziko in propedevtiko. Ne- j broj učencev je imel v tej dolgi dobi. Pač vsi mu j danes od srca in hvaležni čestitamo k tako čast- ! nemu in tako redkemu jubileju. Rodil se je dne 18. aprila 1851 v Žirovnici, v I tupniji brezniški, ki nam je dala pač največ odličnih mož med vsemi župnijami Slovenije. Ali jih jo | treba naštevati? Čop, Prešeren, prof. Kersnik, Zla I toust Pogačar, msgr. Tomo Zupan itd. do Finžgarja in Jalenu — kakšna izbrana vrsta! Sedanjemu mlajšemu rodu morda ne bo znano, da jo bil po sodbi vrstnikov oče dr. Svetina izredno podoben pesniku zahetonirani v sedemnajstih dnevih. Ko bodo ta dela končana, bo dosegel nebotičnik končno višino cesto in se začel vzpenjati kvišku. Po dosedanjem gradbenem načrtu bodo vsa nadstropja dograjena do srede meseca julija. Dn bo tn reprezentativna palača, ki bo zopet res v polni meri dokazovala, da Ljubljana nI več dolga vas, požrla ogromno množine stavbnega ina-terijnln, dokazujejo številke že doslej porabljenegn gradiva. V dosedanjo srednjo, že stoječo zgradbo in temelje pravega nebotičnika so zazidali ogromne' množine betona. Za tn beton so porabili >samos !H> vagonov cementa. Železa so vzidali v armiranem betonu doslej 90.000 kg. Votlih opek so porabili 93.000 kosov, navadnih opek pa 78.000. Stavbnega losa pa so porabili 285 kubičnih metrov. Kako bodo le številke narastle, ko bo stala vsa palača Pokojninskega zavoda, si moremo težko predstavljali. Naj omenimo, da bo palača zgrajena po najmodernejših izsledkih gradnje visokih slavb. za kar jo poskrbel projektant arli. ing. Vladimir Šubic, dočim izdeluje statične proračune, ki dajo pri tako ogromnem kolosu nemalo dela. univ. profesor ing. Stanko Dimnik, Naj bi rastla lopa palača na novem blagoslovljenem kamnu enako srečno kot dosloj in zgrajena bila v procvit in dobrobit Ljubljane! * Včeraj ob 5 popoldne je dospol v Ljubljano nadškof dr. A. I?. Jeglič. Z zastopniki ravnateljstva Pokojninskega zavoda je odšel Prevzvišeni takoj na stavbišče bodoče 12 nadstropne palače na Dunajski cesti, kjer je obrazložil projektant inženjor Vladimir Šubic svojo načrte za visoko stavbo. Obred blagoslovitve temeljnega kamna bo izvršil nadškof dr. A. R. Jeglič danes opoldne oh asistenci mostnega župnika dr. P. Gvidona Ranta. Smri dveh bratov Zidani most, 16. aprila. Dno 10. t. m. jo za večno zapustil domovino solz že drugi brat — sin Jožko Oberžan. Govori se o Jugoslaviji. •. Prešernu in je zato Stritarjeva izdaja, ker Prešernove sliko ni bilo, kar Svetinovo prinesla. Znano je tudi, dn se jo Prešernova mati, ki je bila za tisti čas zelo izobražena, pisala Svetina. Gospod jubilant je lorej v sorodu z našim največjim pesnikom. Iz-i edno bistroumnega dečka so poslali v ljubljanske šole. Prišel je v Alojzijevišče. Kot osmošolec je bil urednik »Domačih vaje. Dno 21. jul. 1874 je bil posvečen v mašnika. lino leto za nadškofom dr. Jegličom. Na novi maši mu je pridigal prelat Tomo Zupan, ki je znamenito pridigo govoril tudi ob zlati maši jubilnntovi. (Objavljena je v »Mladikit, 1924.) Pač redka zgodba! Najbrž edinstvena v zgodovini škofije. Tedaj je knezoškof dr. Pogačar snoval škofijsko gimnazijo. Najboljše novomašnike je pošiljal na vseučilišče. In tako je odsluživši eno leto kot kape-lan v Idriji, tudi Svetina odšel na univerzo v Gradec. Izbrnl si je matematiko ln fiziko kot strokovni študij. V Gradcu je 1. 1878. dobil poziv, da mora kot vojni duhovnik v Bosno. Kot tak je bil naslednik dr. Mih. Napotnika, poznejšega knezoškofa mariborskega. V vojnem lazaretu v Banjaluki je bil enkrat (19. avg.) v smrtni nevarnosti. To je prav živahno popisal v V. pismu »Pisem vojaškega kape-lana«, pisanih tedanjemu brezniškemu župniku in pozneje objavljenih v I. letniku »Doina in Sveta« (1888). — Po končani okupaciji je tudi naš jubilant končal svoje študije v Gradcu ter se vrnil kot doktor modroslovja in s profesorskim izpitom v Ljubljano. Tu je postni najprej prefokt v Alojzijevišču, a že leta 1882., kakor smo gori dejali, profesor verouka na L, takrat edini gimnaziji v Ljubljani. Burna so bila tista lota zn mladino, versko vprašanje je huje in huje mučilo in vznemirjalo mlade duše; med di-jaštvom jc začela delovati praška Svobodna misek, verski dvomi so od vseh strani butali ob stare zidove šolskih sob. Mladina je s hrepenenjem zrla v kateheta v svojih težkih dvomih. Takrat smo vedeli: dr. Svetina sicer mirno razlaga VVapplerja In Kalt-nerja (mrzlo pisano cerkveno zgodovino), ali 011 pozna tudi vso fiziko in torej prirodne zakone ter ve, da ne more biti protislovjn med vedo in vero. Pa smo se pomirili. — Skozi petnajst let je profesor dr. Svetina žrtvoval ves svoj prosti čas Alojznikom, ki jc z njimi — zlasti 7. nižjegimnnzijci — ponavljal matematiko in fiziko, dn so v šoli toni boljo napredovali. Alojzijevišče je bilo tedaj — pod vodstvom prof. T. Zupana — nn višku reda in uspeha. G. kanonik je pisal več prirodoslovnih člankov SARGOV ... o lepih narodnih običajih > živopisanili nošah in krasnih zobeh njenih prebivalcev ! Kdor pripoveduje o Jugoslaviji ne pozabi pripomniti, kako imajo .Jugoslovani lepe zobe. Stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobe s Sargovim Kalodontom. Osvežujoča pena Sargovega Kalodonta ... zobne kreme prekrasno čisti zobe, da jim lesketajočo belino, <» usta varuje bolezenskih kali. ohranjuje zdravje in lepoto zob« Ogromen požar v Ptuju PoJdrug milijon škode — Ornigoi?a skladišča upepeljena Dno lil. aprila so pokopali v Loki zemeljske ostanke učitelja Franca Oberžan a. Tretji dan po njegovem pokopu jo zopet zadel težak udarec vso družino, ko jo za vedno zatisnil oči lanski novo-mašnik in semeniški duhovnik Jože Oberžan. I Pokojni se je rodil dne 20. okt. 1905 v Zidanem mostu. Giiunnzijo je študiral v Celju in v Mariboru. Po končani gimnaziji jo stopil v semenišče v Mariboru, poln idealov. Kljub hiranju na pljučih jo študiral z veseljem ter bil vedno dobro volje, j Študije je moral radi bolezni večkrat prekiniti. Lani jo bil že po tretjem letniku bogoslovja posvečen v duhovnika z ozirom na njegovo bolezen. Sam č. g. škof je rekel: -Posvetimo ga, če že umrje, naj umrje kot duhovnik!" Novo mašo jo pel v Loki pri Zidanem mostu 20. julija 1930. Vesel jo bil tistega dne, čeprav je srce čutilo, da ne bo dolgo trajalo. Po novi maši je bil večinoma pri svojem duhovnom očetu in dobrotniku č. g. Šketu, župniku v Loki. Na božični dan lanskega ieta je zadnjikrat maševal. Istega dne so je vlegel in ni več vstal. Večkrat jo vzdihnil: >Rad umrjem, šo rajši hi pridigoval in spovedoval.« Kratko in polno trpljenja je bilo njegovo življenje na zemlji, tem srečnejšo mu jo v večnosti, kjer ni bolesti in trpljenja. Pogrob pokojnega bo v nedeljo v Loki pri Zidanem mostu ob 10 dopoldan. , Naj oba brata počivata v miru! Strel v glavo Ljubljana, 17. aprila. Zahrbten napad so jo odigral danes ponoči i v občini Trebeljevo. 25 letni sin .losestnico Anton Levičnik iz Besnice 0 je spremljal okoli 2 ponoči svojo sostro od doma v bližnjo vas. kjer sestra stanuje. Nn poti je Levičnik opazil, da jima nekdo sledi. Levičnik se je obrnil, da bi natančnejše pogledal, kdo da jc za njima. Tedaj pn je neznanec izvlekel revolver in pričel streljati proli Levični-ku. En strol je zadel Levičnika v glavo. Fanta je oblila kri in so jo zgrudil na Ha. Prestrašena sestra je sklicala ljudi, medtem pa je neznani napadalec žo izginil. Ranjenega fanta so danes pripeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da rana na glavi k sreči ni nevarna. Kdo ni bil nezuanec, ne moreta povedati ne Levičnik in ne njegova sestra, ker ie bila tedaj nepolna tema in gn zato nista mogla spoznati. Tudi jima ni znan vzrok, zakaj sta bila napadena. Vso zadevo preiskuje sedaj orožništvo. v tedanji Kros tor v Dom in Svet . kot šolsko knjigo pa je po vojni Izdal Verouk za 11. in 0. razred realk in liceja. Več let jo bil predsednik Dijaške kuhinje. Marljivo je delovni tudi pri Družbi sv. Cirila i n Metoda. Kot staroupokojencc jo bil prisiljen za nizko cono prodati del svoje knjižnice, da je sploh mogel živeli. — Leta so njegovo orjaško postavo samo nekoliko upognila; od srca mu želimo vsi njegovi nešteti učenci, da bi ga še dolgo, dolgo imeli v svoji sredi, ki nam daje 7. vsem svojim nastopom, zlasti s svojo zvostobo in vdanostjo Cerkvi in veri takf 'ep zgicd. Devetdeset tet in še in šel Maribor, 17. aprila. Ob pol 3 po polnoči, ko so že Ptujčani trdno spali, jo. začelo bili plat zvona. Ljudje so preplašeni začeli vstajati in klicati na pomoč, ko so opazili ognjene zublje, ki so švigali proti nebu, da je bilo vse mesto v svilu strašnega plamena. Požar je izbruhnil v skladišču in gospodarskem poslopju g. Ornigga v bližini znane Hutlerjeve tovarne z žganjem. Na lice mosta je takoj prihitela ptujska IKižarna hramba z vsemi pripravami. Ker pa je požar nastal v sušilnici za hmelj, so jo z bliskovito nuglico širil, tako da so bile sosedne hiše v veliki nevarnosti. Tudi požarni hrambi iz Spuhlje in llajdine sta prihiteli na pomoč. Ogenj pa se je širil in zavzemal vedno večje dimenzije. Požarne hrambe niso bile več kos nevarnosti, zalo so poklicali telofonično tudi mariborsko požarno hrambo. ki jc takoj prispela nn mesto nesreče, šele sedaj se je posrečilo požar loknlizirati in rešiti sosednja poslopja velike nevarnosti. Požar jo uni- i čil skladišče in gospodarsko poslopje do tal ter 1 povzročil poldrugmilijonsko škodo, ki pn je deloma krita z zavarovalnino. V kleti zn vina je steklo nad 100 hI vina, 1500 litrov žganja in še neproeenjona množina ^uteljk. Uničen je ves inventar ter vse moderno naprave in stroji. Sestra umorda 14 letnega brata Murska Sobota, 10. aprila. Kakor blisk se jo raznesel po okolici glas, da se je v Tumišču zgodila krvava drama, ki je zahtevala življenje štirinajstletnega fanta. Pri B.-vih so družinsko razmere že dolgo časa precej žalostne. Pri hiši je živela mati, 20 letna hči in 14 leten sin. Po izpovedi sosedov in drugih, ki poznajo domače razmere, je bilo življenje teh treh družinskih člnnov zelo žalostno. — Mati je začela zadnji čas bolehati. Hči si je prilastila vso oblast. Svojo moč je kazala celo nad ninterjo. Vzlic bolezni ji ni prizanašala. Imela je nasproti njej velike zahteve in ker jih mati ni mogla izpolniti, je prišlo med obema često do ostrih nastopov in se je hči celo tako daleč spozabila, da je na mater roko dvignila. Tako se je baje zgodilo tudi usodnega dne. Mati in hči sta so skregali. Prišlo je do pretepa. Mati je bila slabša. Borbo je opazoval 14 letni sin. Ko je videl, da materi slaba prede, ji je priskočil na pomoč. Sestro je skušal odtrgali od matere. To pa se mu ni posrečilo, ker je bil tudi sin šibkejši od sestre.. Pač pa si je nakopal sestrin srd. Njegov nastop jo jo tako razkačil, da ga jo napadla. Pograbila je nož, ki je ležal z bližini in je z njim zamahnila proti bratu. Zadela ga je blizu rame. Fant je padel. Dvigniti so več ni mogel. Mater je prosil naj ga z vodo moči. Glas mu je postajal vedno slabši in čez nekaj trenutkov je zaprl oči k smrtnemu spanju. Ko je setra videla, kaj se je zgodilo, je zbežala. Mali je nekaj časa še močila sina, n ko se lo ni hotel prebuditi, je Sla k orožnikom in jim je zadevo prijavila. Po grozovitem dogodku je sestra Mariia pobegnila k sorodnikom v Dolnjelendavske Vodice. Pri sorodnikih jc prespala noč. Sama pravi, da se niti prav ne zaveda, kaj le je ugodilo. Nemirna je bila njena vest, ki jo je pekla, in se je zato napotila drugi dan domov, ker ji pri sorodnikih ni bilo obstanka. Na potu pa so jo srečali orožniki, katerim je takoj skesano priznala svoie dejanje, vendar z izgovorom, da je vse to storila v jezi. Ko je prestopila prag materine hiše in ko jc videla svojega brata mrtvega, jo je tako prevzelo, da je brez zavesti tavala okoli. Skušala si ie vzeti življenje, kar pa so domači p a1 o r>sno preprečili. Oddali so jo sodišču v Dolnio 1 »ndavo Maribor, 17. aprila. Davi ot) 4.50 je prejela mariborska požarna hramba teletouičuo obvestilo o velikem požaru, ki je izbruhnil ob 2 zjutraj v poslopjih in skladiščih Oruikove velezaloge v Ptuju. Mariborski gasilci so takoj po sporočilu, da jo njih udeležba nujna, ker ne morejo okoliške požarne hrambe omejili strašnega požara in ker jo bila nevarnost, da preidejo ognjeni zublji na sosednje objekte, zlasti nn vojašnico v bližini, odhiteli nn mesto požara z dvoma avtomobiloma. Med potjo je prišlo pri llajdini do nezgode. Mlad konj jo skočil pod avlo, ki mu je zdrobil desno nogo. V Ptuj so prispeli v 35 minutah, nakar so takoj slopilj v akcijo in črpali vodo iz bližnjega potoka. Požar se je posrečilo l.ikoj loknlizirati. Vendar so vsi objekti pogoreli do tal in je škoda ogromna. V bližini se je zbrala velika množica ljudi, ki so opazovali požar, ki je povzročil med prebivalstvom razumljivo razburjenje in strah. Učinki požaru bi bili naravnost usodni za Ptuj. ko bi se ne bilo posrečilo ognja pogasiti. Oh 9.15 so se mariborski gasilci pod poveljstvom načelnika I. Vollerja močno utrujeni od velikega napora vrnili v Maribor. Smrtna žrtev pivske podivjanosti Videm-Krško. 10. apr. Rilo je danes okoli pol ene popoldne. Pred Toniažičevo gostilno na Vidmu so se zbirali rekruti, ki so še zaostali. Dva voza sta jih bila že tam. Pripeljal se jih je še tretji. Brez daljšega prerekanja so se fantje spopadli. In govoril jo nož. govoril grozno žalostno. Rezultat: eden razmesarjen in ubit na licu mesta, trije v bolnišnici v Krškem. Pretresljiva slika! Saj bi skoraj lahko rekel, da na glavi ubitega ni bilo celegu mesta, kamor bi lahko položil prst. Vse same zevajoče rane, ena tik druge, cela glava v krvi, le bele steklene oči so bulile v svet. In tudi gornji del telesa ves v ranah: roki krvavi, stegnjeni, desnica še krčevito držeča nož. Človek s srcem in vestjo bi se razjokal nad tem ogabnim činom, nad podivjanostjo, ki presega vse meje — razumnega stvarstva. Ali res ni izhoda iz takšnih groznih dejstev? Ali je res vzgoja postala zopet tako nepopolna? In ali imamo pri tem vprašanju vsi, ki bi lahko storili kaj za deželo, mirno vest? Kakor so izjavili domačini in očividci umora in krivci sami, je bilo deloma tudi to dejanje sovraštva in pijanosti. Kodričeva fanta iz Pristave in Mladkovičevi iz iste vasi so bili sprti. In danes, ko je Kodričev mlajši brat. v spremstvu starejšega, ki je mrtev, odhajal k vojakom, je v pijanosti vski-pelo sovraštvo do vrhunca ter rodilo tako ostuden | čin, za navzoče nepozaben. — Značilno je to, da Kodričev mlajši brat ni niti ranjen ter se je odpeljal k vojakom, dočim so Mladkovičevi bratje, od katerih mlajša sta tudi odhajala v unilormo, dobili vsi več ali manj vzbodljajev od pokojnega in njegovih poniagnčev. Sodna komisija iz Rrežic, ki je prišla kmalu nn lice mesta, bo dognala natančnejša dejstva te podivjanosti. Cerkveni vestnih Marijanska kongregacija za učiteljice in Ma-rijanska kongregacija za gospodične pri Sv. Joželu v Ljubljani. V nedeljo 19. aprila je ob pol 7 zjutraj skupno sv. obhajilo, v ponedeljek 20. aprila ob nol 7 Jvprpr nbir-nini ckr\rl Novo veliko breme za našega { gozdnega posestnika Pred enim letom, 16. aprila 1980. je> banska uoravu dravsko banovine uvedla 1% taho na Se iroSov ter s tem zelo obremenila našo lesno produkcijo. Uvedba te takse je vzbudila splošno novoljo med gozdnimi ^tulk . ki zc itak trpo vsled volike krize v tesni industriji iu esni tiaovlnl. Na zadnjem zasedanju banovlnske-ga sveta se je uredba o tej taksi na sydosno.zahtevo gozdnih p^estnlkov nekoliko omilila s tem. da se ?e zvlftnlu Voličiua lesa. ki ni Podvrženo taksi, vendar je pa vse to le malenkost, ki skoiaj ne prido v poStev. decembra 1929 Novi zakon ».»umah^dne a^d^e.mbn^ se ni prej žigosal s Sum-uo morejo izvzeU ma i p.rNulin gozdovi, za imtere jnore Francoska carinska ofenziva Načrt za gospodarsko sodelovanje vzhodno evropskih držav s Francijo Franciia pripravljena na žrtve pravi v svojem S 79.: jemali les iz gozda, ca s skini žigom. Od tega so nu gozdovi, za katere SSracMcK anio sledeče. V izvajan u<» ,,taniet.|h dovo- redbo. mamo 21. der 1929 o načinu izdajanja pismenih dovo- Pariz, 17. apr. AA. Francosko zunanje ministrstvo je objavilo suoči osnutek sistema prelerenč-uili carin, ki naj »e uvede med Franrijo in jntno-evropskimi državami. Francija upa, da bo tako parallilralu privlačnost iiemško-avstrljskcga carinskega sporazuma. Pariz, 17. aprila ž. Quai d'Orsay je sporočil, da je Društvo narodov Irancoski vladi in njenim strokovnjakom dalo izdelati naerj, ki je žc predložen zainteresiranim državam in to: Romuniji, Jugoslaviji, Poljski, Mudjarski, Bolgariji in vsem zemljam, ki impertirajo žito. Francoska vlada upa, da bodo zasedanja zastopnikov za evropsko unijo dne 15. ninja prinesla pozitivne rezultate. Berlin in Dunaj so informirani o poteku vseh dogodkov in s tem se lahko pojasnijo vse zadnje iz-premembe o njihovem zadržanju. Ta načrt ni izde-j lan samo v interesu evropskih agrarnih držav, tent-i več tudi v interesu prekomorskih dežel, ki importi-rajo iito evropskim državam. Istočasno je v tem načrtu vzeto v obzir tudi vprašanje razdelitve indu- lega predpisa so izvzeti gozdovi malega privatne- ^nrfSSi^S-pristojnih okr natoMcv. - Glede Izdajanja izvoznic malim posefrtnlkom ali onim, ki prodajajo les v manjših množinah, se predpisuje sledeče. t Vsaka izvoznica se sme glasili, a) na naj več osen™ voz ali šestnajst kub. metrov drva za iurlavo- b) na največ toliko komadov gradbenega S kolikor se gi more dvakrat izpeljati; c) na naTveS toliko komadov deblo v. ko lev al. panjev, kolikor se jih moro dvakrat izpeljali. Pri stavb, lesu, deblih, kolih so mora navesti število komadov, d) Na največ dva voza drugega lesa, Uakot n pr. palic, obročev za »>ode. vej "d. . . Dunaj, 17. ' Ce hoče prosilec izvesti večjo količino, izdajo , po(rju c scciaj n so mu dr o ali več Izvoznic, od katerih ue smo j da bo >,Lah nrncfffnI i 7.I/OVH1 OZliaieUo KOI1I3111V I*. Sil. ' • , strija sta bili prijateljsko obveščeni o tem načrtu. Pariški tisk piše, da ta načrt še ni definitivno izdelan, temveč da se šele ustvarja in da se v tem vprašanju vodijo pogajanja z državam' vile antante. Sama Francija je pripravljena, da da znatne prednosti na svojem trgu državam, ki izvažajo žito. Ta načrt je znan v Rimu in Londonu, pa je odobren od italijanske in angleške vlade. V francoskih političnih krogih prevladuje mišljenje, da bo načrt odobren 1 od zastopnikov za evropsko zvezo. Ore za skupen interes mnogih evropskih držav in če se ta načrt ustvari, bodo položeni gospodarski temelji za evropsko unijo. Društva narodov, da ne ustvari Izvršenega dejstva, tem manj, ker sta obe vladi med tem časom zaposleni / »notranjimi zadevami . To prijuzno avstrijsko zalrdilo, da pred ženevskim zasedanjem ne more biti govora o izvršenem dejstvu, pa tudi ne pomeni, du bi sebili Nemčija in Avstrija umaknili ali da bi opustili svoj načrt, katerega se na Dunaju in v Berlinu držijo tem bolj, ker verujejo, da je nemško in avstrijsko pravno stališče upravičeno in tudi mednarodno priznano. V ostalem pu se tudi smatra organizacija evropske produkcije iu razdelitev kmetijskih.presežkov v vzhodnih evropskih državah, ki jo namerava izvesti Pariz in mala antunta, za mnogo lažjo, če pride do tesne gospodarske zveze z Nemčijo. Že sedaj je gotovo, da bo zvezni kancler dr. Scnober osebno šel meseca maja na zasedanje Društva narodov v Ženevo. Budimpešta, 17. aprila, ž. Olcde obvestilu Ouai d'Orsaya o Briandovem protipredlogu proti avstrijsko-nemški uniji, kateri se tiče tudi Madjar-ske, je dobil »Az Est< -'-'ormacije iz zanesljivih krogov, da jc madjarska viada vprašala Ouai d'Or- say, kakšne prednosti bi imel Brlandov načrt, da se lahko Madjarska po tem orientira. Odgovorili so, da Briandov načrt nima dcfinitlvne oblike in da zato še ne morejo dati podrobnejših informacij. 9 strani Madjarskc sc pravi, da jc Madjarska pripravljena, pristopili k tej kombinaciji, seveda le v toliko, kolikor bi to odgovarjalo njenim interesom. Berlin, 17. aprila. AA. »Bcrliaer TatfeblatU obširno komentira novo Briandovo akcijo v vprašanju avstrijsko-nemškega carinskega sporuzuma. List pravi: ».Treba je priznati, da je francoski zunanji minister Briand zelo agilen. Avstrljsko-ncm-ški carinski sporazum je bil objavljen pred nekaj tedni in že je francosko zunanje ministrstvo objavilo protlnačrt, ki pa ni bil sporočen Nemčiji in Avstriji. Nemčija je pripravljena proučiti vsak u»-f.rt za stabilizacijo evropskega gospodarstva. Vendar si ne bo pustila Iztrgati iz rok iniciative.« Nato ie pravi un koncu: »»Priznavamo možnost pogrešk va cbeh straneh. Vendar upamo, da bo francosko Ijutlslvo razumelo važnost evropskega miru in preprečilo prestižno politiko.« Madjarom se odpirajo oči Madjarska ostro kritizira in zavrača avstro-nemško car. pogodbo Dunaj na umiku nobena presegati zgoraj označena hočejo mali gozdni posestnik, izvažati iz svojih gozdov večjo količine lesa, morajo prosili dovoljenju od pristojnega okr. naceUtvn. « Večji gozdni posestniki uli eksploateijl nj -hovih gozdov, ki srkajo svoj gozd po odobren i gospodarskih načrtih ali programih m žele Izvozili les na železniško ali parobrodno postajo alt v kuka javna skladišča, morejo dobili eno izvoznico za vso množino lesa. ... . Za manjše gozdne posestnike imajo to izvoznice veljavnost štirinajstih dni, le Izjemoma se more la rok podaljšati /a nadaljnjih 1! dni. ce se dokaže da se nI ves los izvozil. Postopek pri izdajanju teh izvoznic je dolg. zamuden, pu ludi drag. Gozdu! posestnik mora aprila, kk. Uradna avstrijska izjava j neko vest Havasa, da je Avstrija za-odgodila pogajanja o načrtu avslrij-sko-nemSke carinske unije, dokler se to vprašanje ne prouči v Ženevi. Avstrijska vlada je soglasno z nemško vlado pripravljena počakati na sklepe Sveta Dunaj, 17. apr. Zadnja izdaja »Borse« objavlja zelo zanimiv razgovor z neko zelo merodajno madjarsko osebnostjo o carinskem načrtu med Avstrijo iu Nemčijo. Dotična o6eba se je izjavila, da je načrt povzročil ravno tako močno razočaranje na Madjarskem, kakor po vseh drugih državah. Že iz zunanjepolitičnega vidika, ki je za Madjarsko posebne važnosti, je madjarska vlnda mnenja, da bo težko tolmačiti nemško zvezo drugače, kakor da je v temelju politično dejanje In dn gospodarska stran tega načrta obledeva prod političnimi posledicami. Kakor |o numreč danes razmerje med posameznimi evropskimi državami usmerjeno, bo težko računati s tem, da bo nemški načrt Izvršen po načrtih, ki so jih izdelali uslvariteljl. Nemčija se tega zaveda in če se je tako krčevito oprijela zagovarjanju carinske unije z Avstrijo, je očfvidno to storila le iz notranjepolitičnih ozlrov. Nemčija je pripravljena odstopili od tega načrtu, toda ona Katvarija istrske duhovščine Pridigaj italijanski, ali v pregnanstvo • Vojaške novince pretepajo predvsem dobiti od onega zapriseženega organa , v.irjn) ,,„: od fiu|,0vnikn zahtevalo iti (logarja), ki mu je les žigosal, potrdilo, da jei na- j k za s„,jo d Verouk se vrši v s Hekal v lastnem gozdu (unlnnčoo ozj.a^««n> loMl* v rerkvl: toda z vsemi sreds in toliko lesu. Io potrdilo mora logai <.tg< »ati z _______. ........... .. toliko istim kladlvčkom, s katerim je žigosal les ,\a podlagi tega potrdilu mu izda županstvo Izvoznico, rla «nie svoi lastni les izvoziti iz svojegu gozda. Ce je pa l"s kupljen, se tnoru v izvoznico vpisali razen Imena In bivališča ouegn. \i. išegar gozda je kupljeni les, tudi katastralno številko parcele, površino in davčno obilno gozdno parcele. Lastnik gozda mora izdati kupcu potrdilo, koliko in kak ies je od njega kupil, .šole ua podlagi tega potrdila more županstvo izdati izvoznica. V izvoznici se mora natančno označili, koliko in kakšen les se izvaža In kani se vozi, n. pr v Zagreb, nn žago, na trg Itd. Končno dovoljenje pa izila šele okr. štim'ki relerent. Iu vse to izvoznice nimajo prav zi prav nobenega drugega nnmena nego kontrolira.i množine posekani ma lesa v svrho odmore 'i% banovinskega davka na sečnje, ki gu je »-avska bausk i uprava tudi uvedla. In pa preprečili, da se ne krade les Kontrola teh izvoznic jo zelo stroga. Vsi gozd-nonadzorni organi iu vsi organi juvne strni" t'.o-gnrji, redarji, finam-arji. orožniki itd.) morujo od v3ukogar. ki vozi les. zahtevali, da m legitimira z izvoznico. Če pa voznik nima izvoznice, se sine les zaplenili, pa tudi prevozno sredstvo, čo jo nevarnost, da hoče voznik spraviti javni orgau v zmota. Mestne mitnice morajo brezpogojno zapleniti vsak les, ki se pripelje brez pravilne izvoznice v mesto. li vseli določil razvidimo, dn bo ta nartdba. In jo bodo uvedli tudi za nušo dravsko banovino, hud udarec našemu gozdarstvu, nuši lesni produkciji, naši lesui industriji in trgovini. Ves postopek Je tako zelo kompliciran, da. čo že ne onemogoča lesno produkcije, otežkočuje in obremenjuje pa ua vsak uačin. Gozdu! jiosestuik, ki hoče v svojem 8ušak, 17. apr. V vasi Gažonu blizu Kopra jc krajevni fašistični tajnik Vcnturini v družbi dveh karabinerjev sklical ljudi v gostilno ler jih nago- italijauski vero-slovenščlni, se-slvl liofojo zlomiti odpor nesrečnega naroda. Ker se duhovščina nI vdala, trapljo spet očete in matere. V Šmarju Je v Soli učitelj polagal otrokom na srce, naj od staršev izmoledujejo, du bodo zahtevali od župniku laško učenje verstva. Grozil je, da bodo starSI poslani v Sardinijo, če sc ne bodo vdali. V Kortah so orožniki posredovali, naj se slovenski napisi pri križevem potu odstranijo, ali vsaj ludi laški dodajo. Tudi tam so nadlegovali duhovnika, naj bi začel verouk po laško učiti. Duhovnikom po vsej koprščini zopet groze s konlinacljo. Versko življenje v I tri naglo propada. V okolico Rupeta ln Oprtlja naletiš na otroke od 14. mi 15. leta, ki niso bili sploh še pri spovedi. — Tu so tasisti zagrozili duhovnikom, da jim riubijejo glave, ako bodo šc v hrvaščini pridigali. Nekaterim so že ustavili državno plačo, ker ne pridigajo v italijanščini. Aretacije v Matuljih. O priliki rojstnega dne kraljico Jelene je tia Matuljab izginilo kakih 0 izvešenib zaslav. Zaprtih je bilo nuiogo domačinov pod sumom, da so to hudobijo storili. Kasneje so se pri nekom fašistu našli kosi razparanib zastav. Nato je romaln v ječo skupina domaČih in doseljenih črnosrajčuikov. Slovensko petje prepovedano. V prvi polovici aprila gredo v Italiji vojaški novinci v službo. Za nabor so v Gorici slovenske in furlansko fante pretepali, ko so jih culi prepevati. Vojaška oblastva so proti tetnu protestirala, ker tako postopanje ubija v fantih veselje do voJaSke službo in armadi le škoduje. A goriški oblastniki si no dajo dosti dopovedati. Kjerkoli jo skupina fantov zapola po slovensko, je že pritekel agent in vpil nanje. Neki očividec je slišal, kako je agent fantom zabičal: Ce pojete, pojto po Italijansko, no po slovensko! Nekatere fante so radi slovenskegu petja ludi aretirali in tepli. Cele gruče vojaških novincev s Krasa, posebno Iz Sežane, so zbežale čez mejo. Tudi Iz drugih krajev Jih je mnogo pobegnilo. Turneja mar. Glasbene Matice Lcskovac, 16. aprila. I. Včeraj popoldne je prispela po svoji turneji mariborska Glasbena Matica v Leskovac, kjer priredi svoj tretji koncert. Najprej se jc vršil nadvse prisrčen sprejeti; na kolodvoru. Goste jc čakala nepregledna množica ljudstva. Sprejela so jih razna društva z zastavami iii godbo, med njimi tudi gasilci v krojih in razni predstavniki kulturnih in državnih ustanov. Goste jc pozdravil predsednik občine Mihajlo Purinčič. Za pozdrave se je zahvalil predsednik Glasbene Matice g. ravnatelj dr. Toniinšek. Nato se jc razvil dolg sprevod matičnih pevcev in Leskovčanov. Z godbo in zastavami na cclu, ob burnih ovacijah mase, so šli skozi _____ . - mesto, ki je bilo v zastavah iu okrašeno s cvetjem. gozdu sekali, bo moral najprej naznaniti sečnjo ter ob 0 zvečer se jc vršil koncert v nabito polni dvo-plučuli 2?» bnnovlmtko takso nn sečnje. Ko bo po- ranj R. Krstiča. Goste je pozdravil predsednik pev- i škegu društva Branko« g. Rade Svilar. Občinstvo jc spremljalo program z neverjetno pa/njo, disci-J plino in navdušenostjo. Pevce so nagradili ob vsaki točki z velikim aplavzom. Gdč. Stanimirovičeva je v toplih besedah na koncu programu izročila diri-I gentu pevskega zbora krasen šopek cvetlic. Med ! odličnimi gosli je bilo opaziti predsednika okrajnega sodišča g. dr. Kuzmanoviča, predsednika pevskega društva Branko- g. Svllarja, predsednika občine g. Mihajla Birinčiča, odvetnika g. Sašo Stoja-■ novica, direktorja gimnazije g. dr. Rosiča in odvetnika Cedo Stojanoviča. Po koncertu sc je vršila gostom na čast prisrčna iu prijateljska zabava. Leskovcc, 17. aprilu. Danes so si pevci Glasbe-,, . , . - ., ne Matice ogledali dopoldne mesto iu okolico, ob I esob, vsaj po večini ne, marveč last lako zvanih „opoldne pa so odpotovali v Niš, spremljani od ob-iniovnlh občin, last veleposustev itd. Vsi ti gozdni J;instva ravno tako prisrčno, kakor so bili sprejeti, kompleksi stoje pod nadzorstvom In upravo goz- plačuli lokal, ho inoral zopet poklicati gozdarski organ, ki mu l>o žigosal posekani les. Iu potem se bo pričel krizev pot od župana do okr. gozdarskega referenta, če lio hotel izvoziti par voz svojega lesa Iz lastnega gozda. Vsa ta procedura, vsa ta pota so združena z velikimi stroški, ki jih mora nodti gozdni poseulnik. v slučaju pa, da svoj les proda, »evoda kupec, ki jih pa pri uabnvnl ceul odbije, ln končuo konzument. S tem se les le podrali. Ceno lesa bodo tako visoke, da sploh ne bouio mogli konkurirati na svetovnih tržiščih. Zaradi legn, ker Je sosedna savska banovina uvedla Io uovotarijo, so nikakor ue sledi, da so žigi in izvoznico tudi pri nas umestne iu polrelme. Gozdovi savske banovine niso last posameznih darskega osobjn. ki jc ali vsaj mora biti kupcu, ki kupi les nu panju, vsak čas nn razpolago, tako dn žigosnujo debel in preskrba izvoznic ni ravno ne. mogočn. In vendar se tem Izvoznicam upira vse hrvatsko seljaitvo. V naši banovini, kjer je gozd lasi individualnega posestnika, kjer jo gozdarsko osobjo tako redko, da svojo službo v gozdu sploh opravljati ne more, marveč se mora omejiti samo na pisarniško delo. bodo pu žigi in Izvoznico naravnost neizvedljive. Kdor no veruje, nnj št samo predori, kakšen križev pol bo moral nai! let bo dopolnil danes gospod Janez tVesler, duhovni svetnik in biserni mašnik goriške nadškofije. Rodil se je na Bledu IS. aprila 18H8. Služboval jo nad 40 !<-| na Goriškem - 0 let ket kaplan v Cerknem, rojstnem kraju goriškega naJ-škttfu dr. Sedeja, in nad 8-1 let v Oialežu kol kura t. od leta H:04 pa biva \ Skofji Loki Maš u je še vsak dan in sicer z dovoljenjem škofijskega ordinarijnta v domačem oratoriju, ker ga muči hud revni ali/cm, du /( lo težko hodi. Gospod We. ler .j«' najstarejši duhovnik goriške nadiSkoiiji;. Priporočamo ga vsem njegovim znancem in prijateljem v prijazen spomin. Rusko odlikovanji-. C lavna uprava Ruskega rdečega križa v Parizu .je poslala velikemu prijatelju ruskih beguncev g. Alojziju Kokalju, župniku na \ urbergu pri Ptujn, diplomo, ki ga opravičuje. da smu nosili znak Ruskega rdečega križa. Znak mu je pripel la prša šef ruskega saualorija na Vurbeigu g dr. Okolokulak. Casiitumul ¥?. O si i red nukuaom oglejte bogato /.alogo ur, verižid, obes k o v, uhanov, itd. pri najstarejši tvrdki T^uscS. Černe Ljubljano, \V o 1 f o v u u I i c a 3 Osfssle vesli — Olitni zbor Osrednjo proliliibcrkuloiie lige 't Ljubljani .-■■ bo vršil jutri o!) ft.SO \ dvorani OUZD nn Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je 1'olc g vediiib druStvenih poreč i I tudi predavanje g. dr. Franca Duhoven n zanimivi temi: Skrita tuberkulozna «-Ijiilenj:'.. Zato -o nn občni zbor poleg članov Osrednje protituh rkulozne iigo in poleg dolcgalcv krajevnih prc-tiluh.ikuloznili li:f povabljeni zlasii zdravniki, w.«opisji», uradi iti obla >i (/.lasti /dravslvone u-lanove) ter tudi -drio občin-*tvo. Udeležba na predavanju l v "dn 22. aprila i h tO v (Vi Ujah pi l Kranju. — Koncert slo^u-kih narodnih pesmi kamniškega pevskega okrožja se bo vršil' 10. aprilu. 1» je jutri. < b čeli i na štiri v Kamniškem domu iu ne \ orlovski telovadnici. V P.ilostiii« in Kgipel jo v, raj. 17. aprila, fidp. Ii/vala - iupina odličnih Slovencev, med njimi prevzvišeni g. škof dr. Iv,m Tomtuič iz Muriborn. Izletniki -d prispeli -noči ob 0 v Milan, kjer so prenočili iu si oglodajo danes dop:;idnn stolnico ler milanski vele ejem. Popoldne nadaljujejo vožnjo v Genovo, kjer se vkrcajo jutri ob 2 popoldne ua motorno ladjo Munlo Ho-1 . lasi nemške družbi- Hamburg SiUI. Ijdjn pristane v torek v Nu polju, kjer ostane 21 ur, da si izletniki ogledajo Po m poje. obiščejo Vezuv iu Nitpolj. -ubnlo 25. aprila pa že pristane Vlonte liosu v Bcirulu, odkoder odpotuje en del izletnikov v Bulbck. drugi pa z avtobusi v Damask in -c bkozi Sirijo pripeljejo izletniki \ Jeruzalem. Naslednji ponedeljek. 27. aprila, pa bodo vsi v Jeruzalemu. IJog daj našim izletnikom srečno pot I Izlet .liidruii-ke Mra/e na morji. Namenjen je \-t m. ki ljubijo naše morje iu so nanj poue ui. Ui bi i.di uživali lepoto siilnčilegu vthoda in zalit.il.i ua morju, kako morje cvele , \ vi • m. Z i h',rili liiu vidiš 17 lelovišč. da .-i lahko eni i/bcre.š /a julij »11 avgust. — lzletna oisarua Jadr iiske Slraž -. Ljubljana, Vogelna 3. — Cinik pinl krnji. 'triletna Anica, hčerka že-Ifzr.iJar Koteriia na Rakeku. se je igrala prel doi :hčo !ii.« flavbn kol taka, kakor ludi l.r:'j, kjer sloj:. Temu so skušidi že večkrat odpe-na "i ua iii/.lično načine, ftavil" ce je že več na-«'r!ov i jircdh.gov. Najbolje bi seveila bilo, če bi f' '.zidala na in Imci nem kraju nova šola. Slavil H' je tudi ]i; dlog, nuj bi s - po-lavilu /.a vso olt- • i i > c > in- pania šola — Var bi bilo v.-ekakor imj-hol.ie. I' l.i liri / iz.lalilo državne polnoči je za našo občino neizvedljivo. Ki bi obravnavala to pereče vprašanje ?e ic v sredo -<>Uil;i na Hnkeku komi-f ja. v kateri r=o bili vadili zastopnik svetnik dr. iN incirgtr. pi-"-vol u i šef dr. lončar, okrajni zdravnik I r. I'upe). in okraic.i ucl/.oriiik Struuri. Ud okr. Iiačtl: Iva je bil dr. Bavdek. \ komisiji slu bila ludi ravmitelj n. 'i"a. -'.c ' le Cuspurl iu ravnatelj osnovni šole Siisltršio. Občino pa je zastopal župan »Tuvanflr. Kumis:j,: si V ogledala slaro šolo in prostor. kjer noj bi se zgradila nova Sqla. — \'eliko 2,iiiimiiu,ie \ !::da polovnuje v Ein-'idil, Liird in Pnrii. \a mnoga vprašanja odgovarja Pr' "velna zveza, da je nezasedenih samo še n-cm tii« -1. Skupina bo štela namreč ^ti izletnikov, kateri »dpolujejo 13. julija ped vodstvom dr. Ciril:' Potočniki', f ;>ii iluala. preko Iniisbrucka v Einsidel. cdUun v Ziiricli, Umi in Lurd. I/. Lurda obiščejo Pariz. l.iseiiilK In kolonialno razstavo ler se vračajo preko It:,.".la, Iniisb;neka v Ljubljano, kamor dospejo 20. julija. Polni slroSki znašajo 3800 Din. — V »Službenem lis)u-( kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. aprila t. I. je objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet <, dali« Uredba o skupnem davku na poslovni promet i'i Uredba nn podsiavi zakona o skupnem davku na poslovni promet leta 1930 in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku ni poslovni promet iz leta 1931. — Novi zakon o davku na posiovni promet in njega izvajanje je predmet javr.ega predavanja, ki ga priredi Trgovsko druEtvo Merkur« v Ljubljani danes v soboto dne 18. aprila 1931 ob pol 9 zvečer v mali kazioski dvorani. O tem važnem davčnem problemu izpregovori gospod Franc Žagar, konzulent Zbornice zn TOl v Ljublani, ki vsestransko pozna lo važno in pereče davčno vprašanje. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli — Občina Sv. Marjeta ni/.o Piuja ima: 130 prebivalcev, 41 konj, 306 goveje živine, 359 svini, 846 perutnine, 46 panjev čebel. 2 kozi — a osla nobenega; kakor spričuV zadnje popisovanje. — Občni zbiir društva diplomiranih bahic ji; vršil lo dni v Ljubljani. Udeležba i/ vseh krajev Slovenije je bila častna. Iz pr.roČil je bilo razvidno, dii društvo živahno deluje ter dn mnogo l:o-Visti članicKiii-babicaiu, ki .-o nižireseue jio vsej Sloveniji. Največ se je razpravljalo na obenem zboru o vprašanju, kako naj bi se uredilo primerno in pravično plačevanje občinskih babic, potem ko je banovina odstopila bsibice občinam. Občni zbor su obh-ka 1 i tudi g. šef Dečjega doma dr. Dragaš, ki je prisrčno po/dravil zbor, česlilal društvu k že do-ežeiiiiii uspehom, dajnl gioguma in vzbujal zu-uprnjo za bodočnost ter kralko predaval, kako naj babice poskrile zu nedonešene dnjenfke; dalje zastopnik načelnika zdravstvenega oddelka brniške uprave g. dr. Major, ki je zbor pozdravil v imenu banske uprave. Navzoč je bil tudi inestui lizik g. dr. 1'u.s. ki je zbor pozdravil v imenu mestne občine ter kot zdravnik opozarjal zlasti na ostrosti nove zakonodaje glede ogrožanja nastajajočega življenja. Občni zbor je izvolil dosedanji odbor in odobril njegovo dosedanje delovanje. — Trikrat pobegui) i i kaznilnico. Iz Lepoglave poročajo: Iz tukajšnje kaznilnice je že tretjič pobegnil neki Gjuro Jarček. Imel je sedeti še o-eni mesecev. Toda zapor mu je že presedal in te dni je izvršil drzen beg iu se skril v bližnji gozd. Več, dni -c je klatil okoli, se vozil skrivaj po železnici in naposled prišel v Varaždiil. Tu je v neki hiši ukradel civilno obleko in šel potem nn ulico. Todu imel jo smolo. Redarji so ga spoznali in ga aretirali. Najprej ga bodo obsodili radi najnovejše tatvine, nu kar ga bodo četrtič odpremili v Lepoglavo. — Uboj radi posestnega prepira. V vasi Mo-| šorin v bližini Novega Sada je le dni kmet Savn ftranič ustrelil kmeta Ihida Jovanoviča. Branič jo pred nekaj leti kupil od Jovanoviča mikaj polja, plačal 15.000 Din kot naplačilo. ostalo pu je ostal dolžan. Čeprav je Jovanovič večkrat zahteval denar. gu ni "dobil. Radi toga slu se mnogokrat prepirala. To dni dopoldne pa se je podu I Jovanovlo krutkomalo na Bruničevo polje in začel oratl. Ko je Hrunič o tem zvedel, f je takoj odpeljal na njivo iu pozval Jovanoviča nn odgovor. Nekaj rasa sla se prepirala, nalo pa je Branič vzel s svojega vozu puško in ustrelil Jovanoviču, ki je bil na mestu mrtev. Branič so je j«) Izvršenem činu sam javil orožništvu. — Trtnl korrnjaki. Podružnica Kmetijske družbe v Novem mršiti sporoča vsem Interesentom, ki rabijo vkoreničene trtno ^todlage, da ima še nekaj tisoč prvovrstnih korenjakov vrste Uipuria porlalis po ceni komad /..i 50 par na razpolago. Naročila, pri katerih nuj se navede pošta in železniška postaju, naslovite na Podružnico kmetijske družbe v Novem mi-slu. — Za birnni in kanoničiin vizilarljn priporoča Jugoslovan-Ua knjigarim v I jubljunl cerkvenim zberem: Foerster A nt.: Kn-e -acerdos nuznnc. Dva za mešani, 1 zii moški zbor; Din 8.—. Grum V nt.: Prilotnostnc pesmi (a mesnul o*, moški «bor: I lin 2i).—. (iriiin Ani.: Tri podoknire xu mr.ani «bor: Din «.—. Premrl Siuikn: Peidravljrii, vlndi-ka! za mešani zbor; Din 1.50. (Pcklonjena pre-vtvišenemu knezoškofu dr. Rozmanu). Radio Frofirainl Kadio-Liabllana i Sobota. 18. april«! 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čar., plošče. — 18 Dr. Bohinc: Indija in indijsko vprašan e. — 18.30 Plošče. — 19.00 Pavel Knnavcr: O Krasu. — 19.30 Ga. Ort-haber: Angleščina. — 20.00 Ing. Ciril Jeglič: O krasnih vzpenjalkali. — 20.30 Samospevi ge. b'e-• anije Vuk r, spremljevanjem violončela in klavirja. Violončelo igra Saša Santcli, pri klavirju Boja Šantljeva. — 21.30 Dvoboj na harmoniki (Kokalj — Magister). — 22.00 Časovna napoved in poru-čila. — 22.15 Radio orkester. Nedelj«, 19. aprila: 9 Dr. Joie Kovačič: Pravne norinc, ki zadevajo našega kmeta. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje, p. dr. R. Tomec. — 10.20 Fcrdo Jelene: Nauk o servira-nju. — 11 Radio-orkesicr. — 15.30 Prenos koncerta kamniškega pevskega okrožja. — 20 Operetne arije z orkestrom po'e!a gdč. Anita Mezc in g. Mirko Jelačin. — 21 Koncert Radio-orkestrn. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Ha-waii-jazs. Drugi programi i Nedelja, 19. aprila. Belgrad: 12.30 Koncert Rad;o-orkeslra. — 17.30 Ciganska glasba. — 20.30 »V petek«, komedija. — 2i Koncert. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 17 Godalni kvartet. — 20.20 Večerni konccrt. Radio-orkeslra. — 22 Plesna glasba. — Budapesli 11.15 Uniatska služba božja; nato orkestralni konccrt. — 17.13 Koncert vojaške godbe, — 19 Koncert. — 19.35 Ciganska glasba. — 20.45 Drama; nato jazz-orkeslcr. — Dunaj: 10 Orgle. — 11.05 Orkestralni koncert. — 17.20 Komorna glasba, - 20.10 Satan«, igra. — 22 Večerni koncert. Milani 12.15 Pcrtra glasba. — 19.15 Vesela glasba, — 19.50 Plošče. — 20.55 Opera. — Praga: 20 Kabaret. — 21 Voiaška godba. — Rim: 13 Radio-Irvinlet, — 17 Simfonični koncert. — 20.30 Ba-clius v Toskani«, opereta. — Berlin: 20 Konccrl. — 22.10 Plesna glasba. — Katovlce: 10.15 Prenos iz cerkve, — 12.15 Simfonični konccrt. — 20.30 Poljudni konccrt. — 22.15 Petje. — 23 Lahka in plesna glasba. — Muhlacker: 12 Orgle. — 14.15 Moški zbor. — 15 Otroški igri. — 16 Koncert. — 19.30 Harmonika. — 20.15 : Skriven zakon*, komična opera, Cimarosa. — 21.30 Plesna glasba. — London: 20 Nabožna glasba. — 21.05 Orkestralni konccrt. — Mor. Ostiava; 16 Koncert. — 17.50 Plošče. — 20 Praga. Matfko? i Smrtna k«»a. \ visoki ^!ar< - i su" • i je umrl na Ttzuem Ui hišni posestnik Josip Stoi.-rr. Pogreb bo dunes ob lo iz hlse žal.isti lia uutgd i-leiisko i -kopališče. —- V splošni bolnišnii i pa jc pedleglu Marija Verhička. ;-npr-.ga iknljikega mojstra. stara 52 let. Pc-greb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice ua magdiilensko pokcpališče, Kaiiii;ini;'. (-volila večna luč, preostalim naše sožaije! j Slovesna blagoslovitev in ulvoritei du-plcškega mostu. Od pripravi .ilncgu o Ibora nam sporcCajo; Omenjena blagoslovitev in otvoritev bo v nedeljo dne 17. miijniku t. 1. Ob Hi bo pri mostu svečan sprejem gostov, ki jih pozdravi predsednik pripravljalnega odbora J. Kostiinjše-k. niiknr ledi slove -ua blngf slovilev mostu s sv. meso nn ne atu. O zgodovini mostu govori prvi podnačelnik okrajnega cestnega odb-irn F. Žebot. Po nagovorih zastopniku vlade in drugih korporacij bo veliko narodno slavje ua travniku pri meslu. Olvoriive se udeleži tudi ban Dravske banovine dr. MareSič. rj Vlom v meroizkusni urad. V noči na petek 1 so neki temni elementi s ponarejenimi ključi vdrli v meroizkusiii urad v Frnučiškan-ki ulici K. Pre-inetali in pretakuili so vse. kar ji in je prišlo pod roko. Izbrskali pn niso penezov, ki bi jiii očividito radi imeli. O penezih ne duha ne sluha. Slabo in-rorniirana sveelrovčad. Policija je pozaprla četvo-j rico sumljivih postopačev, zu kalore obsloja sum, da se preživljajo in prehranjujejo s perijodičnimi ViUllli. j Padec h 10 ineMov »i^nke kulnruiec. Včeraj zjutraj ob šestili je iisilel iz kolarnice. visoke 1(» metrov, 10 letni posestnikov sin iz Dogoš fetefnn ' Kamer. Ni ••rečn Je je zgodila, ko je šel po krmo zi živino. Pri padcu si je siri desno ključnico in je zudobil tudi težko notranje poškodbe. Njegovo stanje jo zelo resno. □ S kolom nad /.eno je šel viu i Sar Anton Rop iz Krčevine pri Mariboru. Pred tem je bil doma hud prepir. 40 letno ženo Jero. ki je zado-bila težke poškodbe na glavi in krvave podplutbe i po celem telc.-ai, so morali prepeljali v splošno ' bolnišnico. Moža zasledujejo. □ Zopet ška! z vrelo vodo. 11 letna rejenka ; Matilda Bc/jak iz Spodnje Korene pri posestniri | N. Arnuš je pri kuhanju padla v škaf z vrelo vodo. Opekline nn rokah in nogah ter celem telesu so zelo težke. Bcziakovi so nudili izdatno zdravniško pomoč v splošni bolnišnici. Dev. Morala v Polju Pozdrav liadpastirju stare bo/:ji-poliio 'aro. Po petih letih imamo v nedeljo v naši župniji stari božjepolni cerkvi zouot birmo. Slovesno bo pre-vzviSenega knezoškofa dr. Gr. Roimana npre.jeln po duhovščini, občinskem odboru, učiteljev u, šolski mladini, Marijini družbi ter drugih korporaci-cijati, in verniki. Prvikrat imajo farani priliko videti iu pozdraviti svojega novega vladiko \ svoji lari, kjer bo 70 otrokom podelil zakrament sveio birme. Prevzvišeni vladika prihaja tudi U nam, da pregleda župnijo, ugotovi, ali imamo zdravo in pravo vero, ali žive furani morahio kakor jo uM vest in krščanstvo; katere razvade so v župniji, ali so vsi kristjani euegn duha in srca. Kako uvesti mir Kristusov, če ga ni: kaj storiti, da bodo vsi v župniji živeli Bogu polilo življenje, da bodo verniki vdani duhovnikom, otroci poslušni staršem. Kako se izvaja katoliška akcij«. Ker pa imn zakrament sv. birme ravno to milost, dn kristjani niso sumo otroci božji, nmpnk tudi bojevniki Kristusa Kralja, ki morajo, če se pouče, s pomočjo milosti Kristusa živeti, pa varovali in udejslvili. Zalo je delitev zakramenta sv. birme ludi vizitacija vojakov Kristusovih obenem. Naš prevzvišeni vladika prihaja 1- nam, da nam vlije novega poguma, pokaže pol, blagoslovi naše prizadevanje k boljšemu, iu kje naj iščemo tolažbe in rešitve, nko lic v Bogu. Kje naj dobimo moč ustavljati .-e vedno bolj se bližajočemu vala, ki grozi in prell uničiti v.-' dobro, nko ue v tolažbi od zgoraj. Živimo v uisu, ki je en sam lov za tvarniini dobrinami in življenjskimi nasladami. Treba nam je močne duhovne bt -edo, in t- nam prinala s svojim prihodom naš prevzvišeni kof. S temi mislimi, prevzvišeni vladika. pozdravljamo Vas in Vnš prihod r. ohljubo, dn nam bo Vnš.i beseda vedno sveta, izpolnjevanje Vaših naukov pa najsvetejša dolžnost nam vernikom stare boijepolne tare — Dev. Mar. v Polju. Tukajšnje Prosvetno liruslMi ponovi v nedeljo (jutri) ob 4 pop. opereto Mlada Breda , ki je pri prvi vprlzorilvi žela toliko uspeha. Vabljeni! V nedeljo popoldne, ob priliki hirmovanj.i v župniji, bo godbit prosvetnega drtišlvn kom-ertirala na trgu pred cerkvijo. II*»lr vreden je opomin Svete vojske . ki polom plakatov opozarja i" prosi botro, naj ne dnjejo birmnneem nlkoholnega slrupn. Bolri upi> štnvajtc opomin. Borovnicoi Napredek: Upošlevnjuč vedno večjo nujnost hitre odponioci pri požarnih nesrečah, si jc naše borovniško gasilno drušlvo nedavno kupilo dvo-tonski tovorni nvlo znamke Fiat s 10 lil'. S |em novim prldobilkom bodo gasilci uspešneje in hitreje zadostili svoji lepi dolžnosti, ne da bi bilo »Ireba moledovali in iskati potrebne vprege za prevoz motorne brizgulne. Cujemo pn linli, da si ji-društvo sklenilo, kol prvo v župi. nabavili svojo zastavo. Svnjet-asni. a doslej že več !el opu-čeni rii<-eik na posestvu ge. Ivanke Mavec je dal g. Cihlnf iz Ljubljano poglobili ter ga namerava porabiti v prvotni namen. Rahljajoči ljudje sa nadloga. Ce kuSljate, vzemite Takoj izleti- KcsmrišCt Prostori okrajnega cačelstva su tc dni prenavljajo. Začasno uraiiuje okiajno naoeistvo v pro-storih \ pritličju le\o. -- Gosp. Martin Pinlar si jc nabavil iivloinobil za prevozništvo. Kakor ču-jo-mo, bo Peregrinock- zopet prifcl voziti! Opasali je, da se v Kamniku avtomobilski promet naglo lazvija. — V lorek se je > ršil pregled motornih vozil za naš okrai. — V nedeljo 19. t. m. bo služba božja pri Sv. Primožu nad Kamnikom ob 10. — Antonija Stchničar, delavka v tovarni Jnkšj v Šiški, doma iz Mekinj, si je zlomila pri padcu aa stopnicah desno roko. Zdravi sc doma v Mekinjah. &L Rupett na Dolenjskem Smrt je zadnji čas ludi pri nas pridno na delu. V teku enega ledna nam je pobrala kur tri matere. Na Veliko nedeljo je umrla Vidniarjeva im tirih, hribu, o kateri smo že poročali, par dni za njo Kosova na Trsteniku in ua belo nedeljo, Romsova iz št. Ruperlu, soproga tuk. organista g. Renisa in muli številno družine. Svetila jiui verna luč, preostalim naše sožaije. Kolportiu:: nedeljskega Slovenca se tudi pri nas lepo razvija. Prav tako. Le mesto vinu in noža, dober časopis v roke, pil bodo Iv.di pri nas prenehali pretepi in rnžne druge uercdnosli, ki so s leni Soortf VSEI-iN!) ZANIMIVA NOtiOMIJTN V TKKMA V LJUBLJANI Tudi zagrebškim klubom ne gre vedno tako kakor bi sami radi. ZNP jo. odredila, da mora v nedeljo Gradjanski igrali z i jiodzvezni poškodben fond. Radi tega je moral že sklenjeno tekmo z Ilirijo odpovedati. Zgledalo je s!;oro, da v nedeljo ne bo nobene večje lekme. V ziulnjem hipu :>e jc pa Iliriji posrečilo skleniti mednarodno lekino z rcno-iiiiriiuim moštvom graške llakouli. To moštvo je nam zelo malo znano, leni večji rcnouie pa uživa ta klub \ inozemstvu. Po Madjarskeni, Romuniji. Grčiji iu Italiji jc lo moštvo nastopalo z velikin uspehom. Seveda jirezreti ne smemo rezultatov domačega tekmovanja, kjer so popolnoma enakovreden nasprotnik prvaku. Nedeljska tekma bo gotovo. nko izvzamemo lokalni značaj, veliko bolj *;i-nimiva kakor bi pa bila tekma /. Gradjanskini. Dolinice moštvo se bo ii:i vsak način \ič naučilo od starih rutiniranih igralcev Kot predtekma se bc pa vrSihi prvenstvena tekma med Ilermesom u Grafiko. RAZNK ŠPORTNE VESTI. Na svoji turneji |>o Južni Ameriki je odigrat Hajduk v Bueuos Airenu .najtežjo tekmo. Nasprotnik Hajduku je bilo moštvo San l/ireneo, Iretje plasirani klub v prvenstveni labc-li l'rugvi.ija. It rej vsekakor zelo rosen nasprotnik. Ilajdukovci iiiso bili kt.s tempu iu so rudi tega podlegli. Kaj'i rezultat 3 : t so domačini dosegli šele v drugem IMilčasu. V prvem delu igre j-1 pa Hajduk vodil s 1 :0. (Mer tempo moštva je premagal llajdukovre. Tekmi je prisostvovalo '20.000 glodalcev, kateri *« burno pozdravljali Hnjdukove igralce. Hašk jo zojM-t |>od|ei;(d. Praško reprezentančno moštvo je premagalo Zagrebčane s 1 :1. Hašk jo zopet predvedel utllično kombiu.: ko igro. ui pa pokazal pred golom potrebno odločnosti, radi lega so ostale mnoge ugodile prilike neizrabljene. V so Doto igrn tlašk proli Teplicerjem, nakar se vrne domov. V tekmi /. Bolgarsko za balkanski pokal, ki se bo vršila Vnetleljo, nastopi naše moštvo v naslednji sestavi: Spasič—Hndovauovič, Babič—Arsenljevlf, Premeri, Djokie—Tirnauič. Marjanovič, LuburiS, Vujadiliovič, Virič. Prvotno jc bil sicer |>ostavlje]i llllrec na mesto srednjega napadalca, ker je pa ilašk ua (V.kem, bo mesto njegn igral I.uburlč. ki prihaja ze.pel v sluro formo. Ta leknm je za končno 'inago velike važnosti. Ako /.maguino v tiiiln: II \MLET. Go.-lovanje angleškega teatra v opernem ijledulišču. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 18. aprila: UOKIS GODLNOV v pro-lavo 50. obletnice t-mrli skladatelja Musorgekegu G idiije S. Znlevvski. Izven, Nedelja, 19. aprila: MASCOTT-\. ljudska predstava po globoko znižanih cemh. Izven. Ponedeljek, 20. aprila: HAMLET. Gostovanje angleškega teatra. Izven. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prstužno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, oz. stara mama, tašča, gospa Frančiška Ftormn soproga veleposestnika v Kaplji danes ob pol l popoldne, v starosti 65. let, nenadoma umrla. Pogreb drage rajne bo v nedeljo, dne 19. aprila ob pol 10 dopoldne ,- hiše žalosti v (arno cerkev, kjer se daruje sv. inaša zadušnica, nakar sc položc cmeljski ostanki na farnem pokopališču k večnemu počitku. Priporočamo drago pokojnico v blag spomin. Kaplja pri Vranskem, dne 17. aprila 1931. Antonija, Alojzija, Anica, Frančiška in Julijana, hčerke — Franc, Alojz in Mihael, sinovi — Genovela, sinaha — Franc Grašinar, Ignac Jug- Viktor Zilnik, zelje in ostalo sorodstvo. 0iai pravite? Gospod urednik! Dovolite, da Vas opozorim, kuj se (7 odi tia I aiah tam gori nad Litijo. V * Jugoslovanu-: od Jj. aprila berem z Vati sledeče; Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da jo poslal g. Klemenčlč Vrane dopisnik * Jugoslovana* :a Vače ■in okolico. I «, ki se ielc naročili na lisi, ali ki žele ■c njem objaviti aktualne vesli, naj se obrnejo na i/. Klnmeniiča.- Ta vest sicer ni pretresljiva in bi sc ne vplačalo baviti se ž njo. Ampak že drugi dan 10. aprila je Jugoslovan* prinesel z Vač naslednjo novico: Zaplenjeno telovadno orodje. Ker so bivši člani Orla na skrivaj telovadili v bivii kaplaniji, so jim tukajšnji orožniki zaplenili orodje ler ga do nadaljnje odredbe izročili županstvu v shrambo. Tudi to je graje vredno, da orlovska zastava še vedno risi v farni cerkvi sv. Andreja, s prelepljcnim napisom Orel . ki jc še zelo čitljiv. Ha to so pa prilepili neko svetnico. S v. Anton, ki jc prišel poštenim polom v cerkev, je moral v kot, na njegovem mestu v cerkvi pa izziva bivša orlovska zastava.c Gospoda župnika na Vačali vljudno opozarjam, naj vendar upošteva duh časa in praša Jugoslova-nove- gospode, kateri svetniki so jim kuj pri srcu, da jih potem postavi o cerkvi, tja, kamor bodo zah-tevali. Ce nc — založen.' Kakor jc bila to navada takrat, ko smo se borili s klinčkom in šolsko tablico. Ali pa morda hoče Jugoslovan* posnemali metode rajnega avstrijakanta Jožefa 11., ki je hotel koman~ (tirali, koliko sveč sme goreli v cerkvi!_ Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 Likvidacija sekcil UJU Zagreb, 17. aprila. Današnji Obzor- prinaša iz Belgrada od 16. t. m. poročilo o seji širšega izvršilnega odbora UJU. O tej seji je bilo izdano naslednje poročilo: 1. Da sedanje uprave okrajnih društev na sedežih banov, kjer ni sekcij, izvrše vse priprave za banovinsko skupščino, ki bo meseca julija in na kateri se bodo osnovale banovinske sekcije ler bo izvoljena nova uprava. 2. Da sedanje sekcije UJU v LjubPcni, Zagrebu, Splilu iu Sarajevu imajo meseca junija prvo izredno skupščino, na kateri bodo sklepale o l kvi-daciji sekcij ter o svojem premičnem in nepremičnem premoženju. 3. Da izvršilni odbor pošlje navodila sedanjim upravam sekcij in okrajnim društvom UJU na sedežih banovin, kjer ni uprave sekcij, kako naj likvidirajo sedanje sekcije in osnujejo nove banovinske sekcijo. Poleg tega je bilo sklenjeno, kdaj in kje bo občni zbor, ki se bo vršil, kakor hitro bodo ustanovljene nove sekcije v smislu uradniškega zakona. Zopet nesreča v kranjski tovarni Kranj, 17. aprila 1031. Delavce kranjskih tovarn iu krajskih podjetij ta teden neprestano zasledujejo nesreče. Dve žrtvi nesreč tega tedna sta že mrtvi. Danes popoldne okrog 4 pa je v tekstilni tovarni »Jugobruna^ na Gornji Savi zopet prišlo do manjše nezgode pri delu. Nesreča sicer ni tako velika, pač pa bo pone-•rečeuka imela vse svoje življenje spomin na ta dogodek. Neka delavka iz škofjeloške okolice, zaposlena v tej tovarni, je po neprevidnosti vtaknila desno roko med dva valjarja, Id sta bila v teku. Posnelo ji je vso ko/o raz dlan, razmesarilo zapestje, da se jc videlo vse mišičevje, kot bi bilo unatoinično pripravljeno. Kanjenko so s kranjskim rešilnim avtomobilom prepeljali na ambulanco, kjer ji je službujoči zdravnik g. dr. Josip Bežek obvezal roko in jo nato poslal v domačo oskrbo. Pričakovati je, da se Ivo ponesrečenci rana tako zacelila, da bo mogla roko tudi za nadalje še rabili za delo. — Pri revmi v glavi, lediih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu sc z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Joscf«-grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliško klinike dokazujejo, da jc »Franz-Jo3ef«-voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi. izborno Čistilo za želodec in čreva. »Franz-Josef«-gren-čica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ženo ustrelil -na prvo poročno obletnico Družinska tragedija pred mariborskim sodiščem Maribor, 17. aprila. Mnogim jo še v spominu odmev težke zakonske drame, ki se jo odigrala v mesecu januarju 1.1. v Kamniškem jarku. Mož je ustrelil svojo mlado ženo, s katero je bil poročen komaj eno loto. Strašni dogodek priča jasno, dn ie iskati vzrokov takim dejanjem le v pomanjkanju in pozabljenju človeško zavesti. Z e način in slučaj kako sla se spoznala Košar Friderik in njegova ženu je poln uganke. Kal ljubezni je pognala v blatu in ni čuda, da je dozorel v tem spoznanju tako bridek in grenek sad. Košar jo bil rojen 3. julija 1903 v Ljutomeru. Leta 1920. je vstopil v službo kot finančni pripravnik, izučil pa se je ključavničarstva. Po redukciji je lola 1928. dobil službo ključavničarja v Gušlanju. Tu je obolel in se zdravil več mesecev v mariborski splošni bolnišnici. Decembra 1930 pa je bil sprejet kot ključavničar v delavnice drž. železnic. Ljudje ga poznajo kot razburljivega in to-gotnega človeka, vendar je bila njegova preteklost neoporečna. Le dejstvo, da je pred poroko imel z dvemn različnima ženskama dvoje nezakonskih otrok in da je bil spolno bolan, bi utegnilo vebuditi dvome glede moralne plati njegovega značaja in njegove mladosti. Nesrečne matere nesrečna hči je bila pokojna Košarjeva žena. Njena mati je bila i rejenkn pri posestniku Kolbergerju na Šobru in je I pokojna eden izmed njenih številnih nezakonskih ! otrok. Mater iu otroke pozna dobro mariborsko ka- j žensko sodišče. Njena bratu sta bila obtožena umora Kanclerja in je bil Rudolf obsojen ua 14 let ječe. Iv njim je zahajal tudi Mohorko in so se med seboj dobro poznali. Kadi Moborkovih izpovedb so pred kratkim mater Ano Kovačevo aretirali. Ni dvoma, da je vse to že v zgodnji njeni mladosti kvarno vpli- i vato na pokojnico, ki je bila po zunanjosti čedna in prikupljivu ženska. Rada je zahajala v moške , družbe. Padla ju globoko in prišla celo v bolnišnico radi venerične bolezni ravno v času, ko se je tam zdravil tudi Košar. Tu se je zapečatila njena bridka usodu kajti v bolnišnici se je spoznala z njim, j ki ji je pretrgal nit življenja. Zakonska sreča ni nikdar v pravem pomenu besede bivala pod njuno streho. 13. januarja I. 1. stu 6e poročila, ker ga je silila k čimprejšnji poroki, ko so je čutila mater. Košar j>a svoji ženi ni nikdar prav zaupal, dasi-ravno jo je imel zelo rad. Že v nekaj mesecih po poroki se je izselil še tisti mir in zadovoljnost prvih dni njunega zakona, ker ie Košar prezrl, da žena ni srečna, če tudi mu je porodila otroka in postala mati. Vedno manj razumevanja je kazala do njega. Oba stu si morala iskati zaslužka, zato sta svojega otroka dala neki družini v Kamniškem jarku. Usodno pu je bilo dejstvo, da jc Košar imel svojo ženo rajši nego ona njega. Njegovo ljubosumnost pa | je podžagl dogodek, ko je nekega dne našel tujega moškega pri njej v sobi. V svoji opruvičeni razburjenosti jc pretepel oba in je odtlej nastal v zakonu pravi prelom. Svojo ženo je pričel strogo nadzirati, česar ni prenesla in je zahtevala od njega ločitev zakona. Košar je skušal pozabiti vso in oteti svojo zamišljeno zakonsko srečo. Vzel je otroka zopet na svoj dom in jo hotel pridobiti in vzbudili v njej vsaj materinsko ljubezen, da bi tako pozabili na svoje muhe. Toda niti eno niti drugo ni pri njej zaleglo. Niti svetost zakona, niti prisega dana j»rod oltarjem je nista zadržala, ter je začela možu uhajati in mu očitno kazati, da ga ne mara. Težko je prenašal vse to. • Moje srce pu je bilo napolnjeno oil žalosti same krvi in nisem mogel prenašati strašnih muke; tako jc pisal v enem svojih pisem materi. Iskal je izhoda in sklenil, da ga mora najti, če ludi za vsako ceno, da gu uboga ali pa Jo ubije. Nabavil si je samokres in kakor mu očita obtožnica, je z njim njej sami očitno pretil, ter se go Je začela resnično bali, ker je slutila, kaj tuož namerava. Slovo od otroka. Dne 13. januarja t. 1. sc je pokojna mudila pri Korparjevih, ki so jo klicali, da bi uredila zadevo glede otroka, katerega jc mož bil pustil prejšnjo nedeljo pri njih. Skoraj vse predpolone je bila pri Korparjevih. ki so opazili, da je. zelo potrta tn žalostna. Pri slovesu Je otroka poljubljala iu trikrat prekrižala. S tresočim in šibkim glasom, ler z grenkimi solzami v očeh mu je govorila zadnje besede: Ob ubogi moj mali revček, sedaj boš prišel v roke drugi mamici, ga ponovno poljubila in odšla v naročje — smrti. Košar je istega dne predpohlne prišel zojiet v Kamilico. Ustavil se Je pri Lešnikovih. Ko je skozi okno opazil, da prihaja od Korparjevih njegova žena, jo brez slovesu odšel. Naglih liorakov je stopil pred njo. Ostrih besed, ki sta jih govorila, ni slišal nikdo, lo zadnjo njegovo rezko vprašanje ... greš uli no?-: in njen odločen odgovor: no!.'. Za tem so počili štirje streli in iz njenih prs se je izvil smrtonosen krik. Zgrudila so ju nu Ha iu krogla iz samokresa njenega moža je prodrla njeno srce. Košar je zbežal v bližnji gozd, se v nekaj trenutkih vrnil, razgnal judi, ki so prihiteli k njej in pričel poljubljati svojo mrtvo ženo. Mila sodba Zanimanje za današnjo obravnavo je bilo toliko, da jo občinstvo, večinoma iz Kamilice iu sosednjih župnij, pa ludi iz Maribora, razipravno I dvorano čisto napolnilo. Razpravi je predsedoval I ss. Lenart, dr. Lešnik, Zcmljič, Kolsek in Ažman j prisedniki. Obtožbo je zastopal namestnik drž. ; pravdnika Sever. Zagovornik dr. Irgolič. Obtože- i nec napravi na zunaj dober vtis. Je iepo oblečen. Njegovi odgovori so mirili. Priznava, da je usmrtil ženo, odločno pn zanika krivdo. Prav napeto je bilo cbloženčevo zasliševanje in so nekatere njegove izipovedbe jirav instruktivne za marsikaj, kar se je dogajalo v poslednjem času tam zgoraj v kamniško šobersldh grabah. Predsednik: >.\li se čutite krivega ?- Obtoženec odgovarja s potrtim in nizkim glasom: Ne. Predsednik: »Ali ste vedeli za preteklost vaše pokojne žene, predno ste se z njo poročili"? Ali sle vedeli, da jo j>o rodu ciganka'?- Obtoženec: :/rega nisem vedel. Šele pozneje sem izvedel, da je ciganka in da je bilu že večkrat pred kaznovana.-'. Predsednik: :-Kje sle sc seznanili z Mohor-kom, jelovšim morilcem?« Obtoženec: "Pri Kovačevih, kamor, je Mohorko zahajal. Menda je bil ljubimec stare Kovačke. Predsednik: »Kako je bilo tedaj, na dau umora?« Obtoženec: - Počakal sem jo pri Lešnikovih; ko sem skozi okno videl, da prihaja moja žena, sem šel ven ler jo vprašal: >No, Anica, kaj jo s teboj. Ali noriš ali še boš? Ona lili je jezno odgovorila: -Ti pusti mene pri miru, jaz pu tebe. Jaz nimam s teboj nič, ti pa z menoj nič.- Nekaj je zavrelo v meni. Hotel sem jo prijeti za roko. Ona pa se mi jo i/.tegalu rekoč: »Ti pusti vlučugo v miru.« Vprašal sem jo na to: »Ali si res govorila okoli, da si zadovoljno, da nima otrok mojega obraza?« Ana je odvrnila: >Saj je re.<. Ali ni res?« Jaz sem nn to vprašal: -Potem nisem jaz otrokov oče?: Ana ostro: :>Ne.. oTdaj se nisem mogel več obvladali. Segel seun v žeji in streljal. Predsednik: : Ali je. res, da sle hoteli Izvršiti sanioumor, poleni ko ste jo umorili'?.' Obtoženec: »Res je, pa sem si poanejo premislil. (Pri tem jc začel obtoženec jokati). Tudi jo obtoženec sredi razprave izjavil: JSeno sedaj nimam več. Mi Jc čisto vseeno, koliko mi daste. Magarl tudi 20 let..: Pričo so izpovedalo pretežno olajšilno za obtoženca razen Korparja, pri katerem je imela ženu otroka v reji. Nekatero priče so v odele izpovedati, da so zahajali k obtožen če v i Zoni v času. ko jo bil v službi, vojaki in drugI. Na to opozorjeni Košak jim je dosledno odgovarjal: »2nl mi je, da jo moja žena takšna. Todn brez njo mi ni mogoče živeli.: Razprava je trajala do Čelrt na 13. Obtoženec je bil obsojen na 0 let robijo in petletno izgubo čsetnlh pravic. Milu kazen se je utemeljilo s lom, da je obtoženec ravnal v trenutku razburjenosti in da se sodišče ni moglo prepričati, da je cblo-žcnec izvršil dejanje po zrelem preudarku. JVovo mesto Osebna vest. V tukujšno garnizijo je prispel začasno, dokler ne prevzame poslov g. dr. Milan Ropaš, kot garnizijski zdravnik dr. Mirko Pokom, kaplar-dijak. Novo telefonsko napeljavo je dobilo tukajšnje okrožno sodiščo po zaslugi novega predsednika gospoda dr. Ivaučiču. Potres sc je čutil v noči od nedelje nu ponedeljek tudi v Novem mestu iu sicer nekako ob istem času, kot so ga čutili v Brusnicah. Sprememba posedi. G. Franc Pelko. krojač, je kupil hišo c. Grebencn. dež. sod. svetnika v pok., na Florjanskein trgu blizu novega Prosvetnega doma, kamor bo kmalu preselil svojo krojaško delnv-uico. Kulturni obzornik IRANCE BLVK - ČLOVEK PROTI ČLOVEKU Izdala in založila Goriška Matica 1n10 Na koncu svoje trilogije Znamenja na nebui (Krvavi jezdeci — Škorpijoni zemlje — črni bratje in sestre) jc Bevk napovedal, da se bodo nadaljevali zgodovinski dogodki opisane dobe v povesti Človek proti človeku', ki bo zgodba popolnoma zase, v eni knjigi zaokrožena. Toda preden je izdal to delo, nam je v vrsti svojih zgodovinskih povesti dal roman t. utirajoči bog Triglav in šeld v prav poslednjem času je izšla povest -Človek proti človeku . ki predstavlja epohalno sintezo in zaključek navedcnc trilogije. Od nekdaj so naši epiki jemali zgodovinske snovi za podlago svojemu delu, kar priča dovolj jnsno za resničnost domneve, da ie slovenski jiisa-lelj v svojem bistvu romantik in da ga žene lirična jiid k pisanju. Problematika mu je vsa v zgradbi zapleta in razpleta povesti, to sc pravi, v izvršitvi zunanjega lica; a pravo bistvo — kar daje njegovemu delu stvariteljsko ceno — je lirični odsev dogodkov, lirična čuvstvenost, ki sc vžge ob protipo-stavljanju dejstev, skratka, ob usodni neizprosnosti dejanja. V tem obujanju spečih intimnih čustev či-tatelja, ki hiti za privlačnim dejanjem, so mnogi naši pisatelji zgodovinskih povedi dosegli mojstrske uspehe. Le redko kdaj so s plastičnimi opisi dogodkov postavili prizore nepozabnega bleska ali veličasnosti, ujete v svojo lastno zaokroženost in dovršenost, kar bi bilo čistokrvnega epika pravo delo. Nič manj hvaležnosti pa jim za to ne dolgujemo za dela, ki so jih ustvarili v naše slovstvo, kakršna so. Dasi zgodovinska dejstva v naših pisateljih na splošno niso našla samostojnih tolmačev, da d so zgodovinski dogodki ostali prav za prav nedotaknjeni od kritične roke, odeti s patino kro-nistične oblike in ustnega sporočila, v čemer vidimo tudi pri mlajših naših pisateljih zgodovinskih povesti naslanjnnje na tradicijonalno oblikovanje po Slenklcvviczevem vzorcu, se nam vidi posebnost niih dela v izkopavanju domačega, narodnega, neobdelanega zgodovinskega zaklada. V mlajših pisateljih zgodovinskih povesti srečujemo čezdaljc bolj veščo in spretno, da celo drzno konstrukcijo. Francč Bevk itak že slovi po svojem daru kombinacije; sleherno njegovo delo ima za podlago točen in v zapletu niti naravnost neverjetno zrel iu premišljen načrt, ki ga z živahnostjo pripovedovanja, z zanimivostjo nanizanih dogodkov, zel<5 spretno zakrije, tako, da tudi pozornega in v iskanju pisateljevih glavnih niti izurjenega čitatelja sproti preseneča s pričakovanimi in vendar v vsakem pogledu dobro utemeljenimi preokreti, nastopi in rešitvami iz zagat. Navedena Bevkova svojstva so nam že znana iu pri slehernem njegovem novem delu jih moramo na novo ugotovili. Treba pa je še povedati, da je Bevk neizčrpen in v svojem izredno hitrem delu vselej gnan od čezdalje gorečnejše želje po izpopolnitvi in po dovršenosti. Tako moremo ob vsakem njegovem delu ugotoviti napredek- iu stopnjevanje njegove tehnike, čezdalje večjo izbrušenost in siuotrcnost. Naglica, s katero izgotavlja Bevk svoje obsežne knjige, seveda ni brez škode za njegova dela. Dostikrat %o že ocenjevalci grajali površnost, ki je posledica te naglice. Površnost se pojavlja v pomanjkljivosti sloga, v nedognano.ti stavkov iu časih kar v grobih, pravega umetnika nevrednih plitkost ih Iraze, ki mirno stoji zraven dodelanega in izvirnega, v vsakem pogledu vzornega odstavka. Toda tudi v tem pogledu moremo ugotoviti ob poslednji Bevkovi knjigi Človek proti človeku razveseljiv in važen napredek. Dasi ima tudi tu knjiga nekaj stilistično šibkih mest, nekaj banalnih momentov, je vendar v primeri s prejšnjimi njegovimi deli stilistično skoraj docela uravnovešena in izpiljena. Tragična usoda Božidarovega rodu. uieme-Ijena v krivdi očeta, ki se maščuje na Ireni in Jerku. a vodi tudi do sreče Ambroža, nezakonskega Božidarovega otroka, je nekaka temetlna rdeča nit, ki daje pisatelju priložnost za izredno Ljubljana Rekrutov polne ceste Ljubljana, 17. aprila. Veselo razpoloženje vlada danes v Ljubljani. Na vsakem oglu igra harmonika, z njo pa korakajo skupine kmetskih fantov, ki prepevajo in vriskajo, vsak pa iina, ali za klobukom, ali na prsih šopek cvetja iu zelenja. Se celo strogi stražniki zatisnejo pri teh skupinah eno oko, dokler fantje ne počenjajo večjih neumnosti. Rekruti so to, ki gredo izpolnit svojo dolžnost, kakor zahteva oil njih domovina. Ajnrukumo! zatrjujejo ua ves glas fantje, misleč najbrže, da nihče ne ve, zakaj so taki. Vsaj žalostnega se med temi fanti nihče ne dela, četudi je v srcu. Seveda ni nobenemu lahko, zapustiti dom, ali dolžnost je dolžnost. Dan slovesa pa mora biti vesel. To je že stara fantovska navada j'ri nas iu nihče je odhajajočim rekrutoin ne krati, dokler so dostojni. Nesmehniti se je moral marsikateri Ljubljančan, ko so ga ti fantje spraševali, kje so nekatere poznane ljubljanske gostilne. Doma so namreč slišali o Figovcu, Šestici, Tišlerju itd., in sedaj, ko so v Ljubljani, so se morali seveda seznaniti z ljubljanskimi znamenitostmi. Druga znamenitost, ki jo rekruti sedaj preskušajo v Ljubljani, je ljubljanski tramvaj. Ves dan se vozijo s tramvaji skupine fantov in z marsikaterega voza se čujejo veseli zvoki harmonike. Ti letniki, ki gredo sedaj k vojakom, so sami zdravi in čvrsti fantje ter so že povsem zginili iz rekrutskih vrst drobni in ble-dlčni fantje, to je generacija, ki je ravno doraščala v mladeniče v svetovni vojni. 1 i fantje, ki smo jih danes videli v Ljubljani, so se od vojnega pomanjkanja že povsem popravili. Spričo velikega števila fantov je pričakovati, da pride morda še do kakšne neumnosti, dasi jih je večina prav dostojnih. Ko bi le alkohola nc bilo! Sicer pa: Srečno pot, fantje! ra I razsežne in fino izpeljane zaplctljaje, za mojstrski prikaz dinamičnosti življenja, za plimo in oseko, v kateri igri vidi Bevk tudi psihološko stran zgodovine, edini nauk, ki so nam ga tisočletja zapustila. Ako je Bevk v svojih prejšnjih delili navadno gradil svojo povest na glavnem dramatičnem prizoru ter je potekalo dejanje v spretnih pripravah za (ak glavni udar , opažamo v povesti »Človek proti človeku novo, že v povesti Umirajoči bog Triglav nekoliko pripravljeno taktiko. Delo nima več vrhunca, okrog katerega se suče vse dejanje, marveč je razdeljeno na več odločilnih in važnih prizorov, tako, da je pisateljeva igra postala v jio-navljajoči se dinamični napetosti jiestrejša, živahnejša in življenjsko resničnejša. Iz te morda zgolj tehnično pogojene nove oblike sc je simultano razvilo v Bevku drugačno gledanje na potek življenja, ki je sicer še vedno le zunanje in komnaktno, vendar psihološko dosti zrelejše in pravilnejše. že omenjeno valovanje v plimi in oseki jc gotovo točnejše nego na dramatični vrhunec osredotočeno, preračunano postavljanje dogodkov. Ako je v tem analitična, rekel bi laboratorična preiskava funkcij življenja prezrla v prid nekaki sintetični, morda bi celo dejali: simbolični jiodobi, nam sicer Bevkovo delo nc predstavlja splošno izrazitejšega novega tipa ali v novem tipu novega odtenka, pač pj nam kot pripovedništvo nudi v našem slovstvu doslej še neznano sprostitev pisatelja, prizor avtorjeve nadvlade nad snovjo, ki jo oblikuje, v razliko napram dosedanji jiodloznesli, oziroma služenju in podrejenosti avtorja napram svoji snovi. Dostaviti nam jc še, da je Bevk razvrstil prizore svojega romana Človek nroti človeku z že v naslovu označeno tendenco. Vprašanja krivde in krivice sicer niso našla odgovorov, pač pa se pojavljajo iz dogodkov kot nem, a z močnim poudarkom postavljen vprašaj. Da je ua tak način postalo delo mutatis nuilnndu aktualno, našemu časti in n'im razmeram bistveno odgovarjajoče, ie tudi Bevkova zasluga poleg mnogih že omenjenih. s. š. Kaj bo danes Druma: Dom osamelih žena . Red A. Opera: Boris Goduuov« v proslavo 50 letnico smrti skladatelja Musorgskegu. Gostuje S. Za-levvski. Izven. Nočno službo imata lekarni: mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 iu mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4. Za birmo kupite že sedaj ure, zlatnino in srebmino 9. Čuden Prešerno i Oglejte si izložbe 0 Konference sv. Vinceneija Pavolskoga v Ljubljani bodo obhajalo jutri. II. nedeljo po vel. noči, t. j. 19. I. ni. redni društveni sestanek. Zjutraj ob Vil bo sveta maša v kapeli Marljanišcn, popoldne litnuije ob 3; poleni zborovanje. Vsi delavni člani mestnih in okoliških konferenc se nujno vabijo, dn se sestunka polnoštevilno udeleže. Vabljeni so iskreno ludi prijatelji I« dobrotniki družbe. 0 Gojenci vojaško akademije v Ljubljani. Z včerajšnjim dopoldanskim vlakom so dospeli v Ljubljano gojenci vojaške iS vade m I je, ki se bodo tu- vežball v praksi za svoj bodoči častniški poklic, (iojence je na kolodvoru pričakovalo voč č ustnikov in pa godba dravsko divizije. Za godbo so nato gojenci odkorakali v mesto, kjer so so nastanili v vojašnici. Gojence jo vodil pod|iolkovnik Petrovič. Gojencev je 50 iu nosijo običajne uniforme vojaške akademije: modre suknjiče in rdeče hlače. V Ljubljani oslunejo šest mesecev, nakar postanejo častniki. Zu njimi jia pridejo drugi gojenci vojaške akademije. 0 Privatni docent g. dr. Furlau Boris prične predavati v sredo, dne 22. t. ni. ob II v zbornici z uvodno besedo: Pravo, zakon iu sodstvo. 0 »Pripravljalni odbor Jugoslovanskega društva za proučavanje in mtiranfe raka, podcdVor Ljubljana sklicuje za nedeljo, dne 19. aprila 1931 ob pol 11 dopoldne v meslni posvetovalnici na magistratu ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo prcdsedn;ka pripravljalnega odbora. 2. Sprejem pravil, 3 . Volitve. 4. Slučajnosti. © Temelji krščanskega socializma ali okrožnica Rerum novarum«. Pod tem naslovom izide prestava papeževe delavske okrožnice s komentarjem p. dr. Angelika Tominca. V proslavo 40Ietniec izdaje pa prirede ljubljanski Krokovci dne 25. aprila t. I. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice akademijo. © Piomcaadni konccrt priredi v slučaju lepega vremena v soboto, dne 18. t. m, ob 18 v Zve;:di godba Narodnega železničar, glasbenega društva - Sloga . Pod vodstvom kapelnika g. II. Svc-tela izvaja godba sledeči program: 1. Uvodna koračnica. — 2. Mozart: Figarova svatba: ottvcrlura. — 3. Fučik: Zimski viharji, valček. — 4. Smetana: Prodana nevesta, fantazija. — 5. Jesscl: The Gib-son Glrl: amerik. intermezzo. — 6. Eisenmann: Ti si moja zvezda, tango. — 7. Stolz: Gardeoficir, fo\. — 8. Boildeu: Bagdadski kalif, ouvertura. — 9, Zaključna koračnica. © Rojstvo in smrt. V marcu jo bilo v Ljubljani 174 rojenih, od teli 47 moških in 50 žensk. Mrtvorojenih je bilo 7. Umrlo je v tem času 100 oseb, med njimi 17 moških in 59 žensk. Domačinov je umrlo 00. a tujcev 37. © Nesreča v telovadnici. V telovadnici Sokola v biškt sc je pripetila v četrtek zvečer hujša nesreča. Na tla je padel 7 ietni Martin Finbauer, sinček strugarja državnih železnic, in si zlomi' desno roko. Deček se zdravi v bolnišnici. 0 Oblastna strelska družina LJubljana priredi v nedelio 19. t. m. ob pol 0 dopoldne na vojaškem strelišču ostro streljanje za preizkušanje pušk. Za člane udeležba strogo obvezna, da dvignejo legitimacije in strelske knjižice. © Slenicc v stanovanjih, v stanovanjski opremi, v pohištvu, za slikami na stenah, v razpokliuali tal, so se pričele z nastopom loplejših dni zopet živahnejše pojavljati v veliko nadlego stanovalcem m povzročalo mučno delo gospodinjam, ki po naj-vestnejšem in vsak dan ponovljenem snaženju le ne [ dosežejo končnega uspeha, da bi temeljito odpravile , te ne le skrajno nadležne, temveč tudi za preuo nalezljivih bolezni nevarne živulicc. Mrčes se drži v razpokah stanovanjskih tal pa tudi pohištva, zalo se prenaša s preselitvijo (udi v novo stanovanje. Do nekako pred 10 leti ni bilo za to zalego temeljitega uničevalnega sredstva, šele v zadiijili letih se skoraj v vseh mestih stenice uspešno zatirajo s ciklonizacijo. z uporabo cianovodikovcga plina, ki jih uniči in temeljilo odpravi i zalego vred. l aka , desintekcija stanovanj iu pohištva io uvedena tudi v Ljubljani, po mestnem lizikatu, kjer izvršuje lo delo z vso točnostjo in največjo pazljivostjo špeci-jeltio izvežbano osobje. Mestni fizikat vabi vse gospodinje in sedaj, ob pričakovanju večjega sezon* , skega tujskega prometa, poživlja ludi vse uprave t hotelov in prenočišč, da si za uničevanje stenic in iiirčosa orejkrbe pomoč mestnega fizikata. 57. »SLOVENEC«, dno iS. apriia 1031. Stran 7. Gospodarstvo •I. NO. 32/5 15. aprila 1931. .Gospodarska anketa v Ljutomeru, ilnc 81. marca 1931. Gospodarska anketa v Ljutomera Uradni popravek. P. n. uredništvo! Z ozircni na članek o gospodarski anketi v Ljutomeru , ki je izžej v Vašem t'stu štev. 75 dne 2. aprila 1981 na etrani 5 in ki v nekaterih točkah ne odgovarja resnici, Vam pošiljam popravek s tem, da gu z upoštevanjem do-Hočb 51. 26 in 27 zakona o tisku z dne (i. 8. 192-5 (natisnete v onem delu teh novi«, v katerem je (bilo besedilo, na katero se la .poprave1!* uauašn. Ni res. da bi se ina tej anketi s katerekoli olraaii predlugalo, nuj se uvede parlamentarni nu-iiin vladanja, a tako da bo parlamentarizem primata! korist narodu, no i>a političnim strankam, ltcs je, da so uvedba parlamentarnega načinu vladanja sploh ui od nikogar .predlagala, ampak se ijo od nekoga samo reklo, da bi sedanjega režima, katerega bo v splošnem vsi odobravali in mu soglasno priznavali velike uspehe, ne kazalo imeli .trajno, ker bi bil parlamentarni režim v drugi ob-Hiki, kakor je bil oni pred ti. L 1929, tudi v korist narodu. Ni res, da so splošno opaža, da se razni |*red-ilogi kraljevski ban^ki upravi premalo upošievajo. 'Kes pa je, da se kaj takega sploh ni trdilo, in se (jc tudi uspešno dolo kraljevske brniške uprave i-iplošno priznavalo. Keklo se jo le. od nekoga, du je Ikraljevska banska uprava premalo uvaževala po-namt-zne predloge banskega sveta, tako glodo ku-Išuka, o priliki Zadnjega zasedanja članov tega ••vetu, o premalem upoštevanju predlogov v splošnem s slrani bonske uprave imi ni bilo govoru. Tudi trditev glodo vzrokov gospodarske krize Jo netočna, ker deloma vsebuje mnenje poedlnca. iSploh je tudi vso o«talo poročilo o zgorajšnjl anketi netočno, pomanjkljivo iu površno ter vzbuja ■vtis, da pisec članka sploh ni bil nu anketi navzoč, »Iu mu je nekdo, ki se je je udeležil, o vsem, o ičcniur se je tam razpravljalo, Mcer poročal, un knr Ije pot«n on ta članek -na hitro roko- In nekritično še istega dne (»1. marca) *pi»al iu odposlal. Srečko načelstro r Ljutomeru. *.Q .1 • • . fO ••'-J M.ht S« o =~ ajsta c a: o tjiiS j >3 uNr N . P, K d fe ■s- g . S « a "S M ®> > a ^ n . n .X: JI . i C3 . 5S S C > tr rtC« . t) 1 O "5 S a 5.2 ti S f is ^ i;Nv j5 o .. rt ss . > m | ti s i i s - * • -On fl .-1 c •So I ^ «• V a I UUH j,« s. a j. > » ^ a o c „ > Earl Derr Biggers: Kitajcev® papiga 39 Dober večer, Ali Kim! je zaklical Bob. Pripeljal sem vam tovarišak Skotil je iz voza. Zadaj na vozu je bilo čudno tiho. : Pridite, Louie! Doma sval Divja groza ga Jo prevzela, ko jo v medlem svitu opazil starega Kitajca ležati na kolenih, njegovo glavo pu viseti oh vratih avtomobila. Počakajte! Grem po luč!' Charlie Chan je tipaje odhitel iu se takoj vrnil z žepno svetilko. Po nošeni Louiejov plušč je'imel na strani 1 tik njo, okrog nje pa nekaj vlažnega, temnega. ž Zaboden v stranic Jo mrmral Charlie...: Mrtev — kakor Tony! »Umorjen — pa kdaj?« je zaječal Boh. Morda tisto minuto, ko som zapustil avlo? To je vendar nemogoče!« Iz temo se ji- prikazal Martin Thoril; strahotno se je belil njegov blodi obraz. :Kaj naj vso to pomeni? Zakaj?... Toda tukaj je vendar Louie! Kaj pa mu jo? cc Sklonil so Je k vraitcem In marljiva Charlie jeva žepna svetilka je osvetlila njegov hrbet. Temni t>u-knjio je bil na dolgo preparan, kakor da bi bil mo/, ki ga je nosil, naglo smuknil skozi ograjo bodeče žice. »To jo strašno! je votlo hropel. Moram brž po gospoda Maddenak Stekel je v hišo in Bob je ostal sam » Charliejem. »Charlie ... razparan Tliomov suknjič...« »Kaj sem dejal davi: Kdor jezdi na tigru, ne more več z nJega! i y 10. V naslednjem hipu je že slal Madilen poleg njiju. Oba sta bolj občutila, kakor pa videla strašen srd, ki ga je orjak dušil v svojem ogromnem telesu. S kletvijo je iztrgal Charlieju iz rok svetilko in sc sklonil. Tam v prasnem avtu je ležalo mrtvo truplo moža, ki 11111 je toliko let zvesto služil. In vendar milijonarjev obraz nI pokazal niti sence pomilovanja ali obžalovanja — pač pa togoto. Ljudje, ki so vedno trdili, da veliki P. J. nima srca, so govorili resnico... Madden se je zravnal, ošinil z lučjo bledi obraz svojega tajnika. »Lepe stvari sc gode!« je razkačen zasikal. Zakaj mo tako zijate?« jo zastokal tresoči se Tliorn. : Zijam vas, kolikor hočem! čeprav sem, pri Bogu, sit gledati vašo zopemo spako.. : Tudi jaz vas bom imel skoraj dovolj!« Je dodal Tliorn in njegov glas se je tresel od prikrite togote. Trenutek sta se merila, medtem Uo ju je Bob Eden začuden gledal. Prvikrat je opazil, da sta za krinko svojih vakdanjih odnosajev nekaj drugega kakor prijatelja... Nenadno Jo Madden nameril luč na Charlieja Chana. Tu poglej, Ah Kim! To je bil Louie Wong — ki si ga doslej nadomeščal. Razumeš? Sedaj boš moral ostati na far m i tudi tedaj, ko bom odsoten. Kako bo?« »Ostanem, gospod k Dobro! To Je tedaj edina sreča, ki me je doletela. odkar sem prestopil prag te proklete hiše. Nesi mrliča v sobo! Pokličem Eldorado.« Stekel jo čez verando in po kratkem obotavljanju sla Chan in tajnik dvignila šibko telo zavratnu umor- jenega. Za žalostnim sprevodom jo počasi koraka! Bob Eden. Notri jo Madden razburjen mahal pred telefonom. Sedaj je položil slusalo. : čakati moramo. Bedasti policijski komisar iz mesta pravi, da bo čimprej prišel s sodnim zdravnikom. Prokleta reč! Vso hišo mi bosta postavila na glavo — pa sem prišel semkaj, da bi imel miri« »Najbrž bi radi vedeli, gospod Madden, kaj se je zgodilo,v je začel Bob. Louieja Wongu sem srečal v mestu, v kavarni Oaza. Gospod Holley mi ga je predstavil in ,. Madden je potrt zamahnil z roko. Prihranite si to za ono bttdalo! Lepu reč — ros!« Začel je hoditi po sobi kakor lev, ki ga zobje bole Bob so je usedel nu stol ob kaminu, Chan je odšvedral ven in Martin Tliorn je molče čepel na svojem stolu. Potrt jo strmel Bob v goreča polena. V kakšne reči se je zapletel? Kakšno drzno igro igrajo neki na te; puščavski farmi? Zaželel si je." da bi bil daleč pro od tod, da bi bil v Fri<-ku, kjer je dovolj .svetlobe in ropota, ne pa te{>n gluhega sovraštva iii sumničenja ter nemih tajnosti. Avto je prklrdral na dvorišče. Mudden sam j« odprl vrata. Prosim, potrudite se v sobo, gospodje!« Svojemu glasu jo hotel dati zvok ljubeznivosti, lZa-porožci«, ki so so bili leta 1775 doli naselili. je bil sedaj severni Kavkaz popolnoma zaseden od kazakov. Radi pridnosti, delavnosti in naprednosti kazakov se je severni Kavkaz v teku stoletja razvil v bogato kulturno pokrajino. Prebivalstvo je znašalo okrog tri milijone duš. Razvilo je bilo šolstvo. Nižjih šol je bilo 2200, raznih mestnih šol 183 ter 120 klasičnih gimnazij in realnih učilišč. Te številke nam kažejo, da je pismenost bila pri kazakih zelo razvita. Severni Kavkaz je bil poleg Ukrajine žitnica Rusije. Živinoreja je bila na višku. Našteli so čez en milijon konj, okrog dva milijona goveje živine in čez tri milijone ovac. Svinj je bilo okrog pol milijona. Tudi industrija se je v zadnjem času pred svetovno vojno krepko razvijala. Kar se tiče vojaške sposobnosti so bili pa kazaki najboljši ruski vojaki. Znani vojaški profesor, general Golovin, je izračunih da je od kazakov v vojni bilo 91 odstotkov ranjen iH in mrtvili in le 6 odstotkov jih je prišlo v vojno ujetništvo. V državljanski vojni so dali kavkaški kazaki 110.000 borcev, to je okrog 80 odstotkov vse dobrovoljske armade. Mnogo kazakov je z generalom Wranglom zapustilo Rusijo in bivajo zdaj v raznih državah. Tudi v naši držuvi jih je precejšnje število. So pa tudi kot emigranti organizirani med seboj. V Belgradu imajo list Kavkazskij kazali , katerega izdaja posebna »Kubanskaja kancelarija«. Tu najdemo dopise krajevnih organizacij iz raznih dežel, priobčuje pa tudi dopise iz nekdanje cvetoče kubanske oblasti, kjer sedaj pod boljševiškim nasiljem — kakor vele dopisi — vlada revščina in obup. A. K. Razburljiv prizor med nogometno tekmo. Uspeh raketnega letala Osnnbruck, 15. aprila. Iznajditelj in prejšnji letalec Reinhold Ti-ling je v sredo objavil, da bo izvršil svoj poskus z raketnim letalom. K tej priliki je povabil zastopnika oblasti in nemškega časopisja. V posebnem predavanju ,ie konstrukter razložil svoje načrte in izjavil, du more začeti s prometom letal, ki bi jih gonila raketa, že na podlagi dosedanjih uspehov. Raketa s tekočo eksplozivno silo pa še ne bo skoraj pripravna za uporabo. Posrečilo se mu pa je po dolgoletnih poskusih, izvršiti raketo, ki jo goni smodnik, kateri dalj časa gori. Ima dva lipa: Ena konstrukcija se more dvigniti v zrak kakor izstreljena krogla. Druga konstrukcija pa ima tip rakete /.a poštna letala in je opremljena s posebnim padalom. Trup rakete je opremil z nosilnimi ploskvami in neke vrste plavutmi. Model, ki ga je imel narejenega in ga je pokazal občinstvu, omogoča, da se bodo ljudje v bližnji bodočnosti že lahko na ta način vozili. Upa, da bo v teku enega leta lahko že odletel s svojim raketnim letalom. Njegovi modeli pa so že danes za meteorologijo največje važnosti. Nato je razkazal svoje modele ob velikem jezeru pri Lemforde na ploskovini 22 kvadrat* nih kilometrov. Najprvo je pokazal rakete brez letalskih aparatov, ki se odlikujejo od drugih v tem, da izredno dolgo gore in da se morejo dvigniti že 3000 metrov visoko. O konstrukciji je povedal le, da ima lake silo, kakor strojna puška. Na pa mogoče reči, dn hi bil la njegov poskus navzoče prepričal in jim izbi! vse dvome. Kajti tretja raketa jc eksplodirala kmalu, ko je bila izstreljena, torej prehitro. Popolnoma pa je uspel poskus z raketami, ki so imele letalske naprave in ki so se dvignile 1500 do 2000 metrov visoko. Presenetljivo je bilo videti, kako je raketa, ko je izčrpala vse svoje moči v lahnem letu lelela nazaj proti zemlji ter varno in gladko pristala. Čeprav so modeli narejeni radi varčevanja le iz bolj šibkega lesa, vendar niso bili niti najmanj poškodovani. Tudi poštni predmeti, ki jih je za po-skušnjo nosila raketa s seboj, so prišli nn zemljo brez poškodbe. Tudi drugi model poštnega letala je pokazal, da pričakovanja niso bila pretirana. Takoj, ko je raketnemu lelalu v zraku končno pošla gonilna sila, so se odprle plavuti na repu v nekak zračili vijak, s pomočjo katerega se je padec letala reguliral, tako dn pri pristanku ni bilo nobenega udarca. Povabljeni gostje in številno občinstvo so iznajditelja burno pozdravljali, magistrat mesta Osnabrtlck pa mu je izročil zlato kolajno mesta, njegovemu sotrudniku pa srebrno. Nr. Rcsch, avstrijski minister za socialno politiko, ki je te dni podal svojo demieijo. Gospodov kelih V pariškem Louvru bo majnika odprta velika zgodovinska razstava krščanske umetnosti. Poleg drugih dragocenosti bo razstavljen tudi svetovno znani antiohijski kelih, ki so se ga po mnenju nekaterih znanstvenikov posluževali Kristus in apostoli pri zadnji večerji. Našli so ga pod razvalinami velike bazilike, ki jo je zgradil v Antiohiji cesar Konstantin. Svetišče je pozneje postalo žrtev potresa. Vse starine, ki so jih odkrili v bližini ke-liha, so izvirale iz prve krščanske dobe. Med drugim so bile zraven podobe Kristusa in desetih apostolov iz prvega stoletja po Kr. Za našo dobo je značilno, da je postal kelih zasebna lastnina znanega ameriškega nabiralca. Slednji ga varuje v oklopnih kleteh newyor-ške Chatam Fenix banke, kjer seveda ni dostopen javnosti. Kelih z drugimi starinami iz te zbirke bodo prihodnji teden odposlali iz Newyorka v Pariz. Električna čada bodočnosti Senalor Marconi je londonskim časnikarjem dal nekatera pojasnila, kakšnih čudes nam je c bodočnosti pričakovati od elektrike. Povedal je: Ultrakratki valovi, ki jih pravkar proučuje, bodo povzročili v lelefonskem prometu in v občevanju na daljavo sploh silen prevrat. Njihova važnost se je pravkar pokazala pri poskusih v Londonu, ko so čisto razločno iz Londona v Indijo in Avstralijo lahko govorili s pomočjo 15 meterskih valov, z Italijo pa s pomočjo 9 meterskih. Pri tem je najvažnejše to, da bodo ti razgovori na take ogromne daljave ostali lahko popolnoma tajni. Na Marconijevi ladji Electra so ugotovili, da so Marconijeve besede, ki jih je govoril v svet, prišle okrog zemlje nazaj v eni sedminki sekunde ter so jih popolnoma razločno slišali. S pomočjo teh j kratkih valov bo mogoče neposredno govoriti Velik požar v eni najlepših palač v Berlinu. Nedavno so Združene državo Severne Amerike kupile za svoje berlinsko poslaništvo krasno Blticheijevo palačo. V tej palači je te dni iabruhnil požar, ki jo jo v notranjosti skoraj |wp«lnonia opustosil. Glavna dvorana (na desni) je |x>polnc»nia zgorela. Prof. Pierre Curie, slavni francoski fizik, ki je s svojo ženo Marijo leta 1898 iznašel radij in polonij. Jutri bo preteklo 25 let, kar je umrl v Parizu. Leta 1913 sta on in njegova žena dobila Noblovo nagrado. z vsakomur, samo da bo dotičnik imel nnrav-nano ravno tako valovno dolžino. Zato takim razgovorom ne bo mogoče prisluškovati. Ti ultra kratki valovi premagajo slabo vreme, mokroto in meglo. Zaradi tega bo mogoče te ultrakratke valove uporabljati na ladjah in letalih, s čemer bo preprečena marsikaka nesreča. Ko bi bili ladji Florida« in »Glorius', že imeli oddajne postaje za tako kratke valove, bi se jim ne bila primerila nesreča. Tudi letala se lahko nekako zagrnejo v območje teh valov ter s tem opozore druga bližajoča se letala nase ler se s tem izognejo katastrofi. S tem pa se je tudi skoraj že uresničila možnost z električnimi valovi od daleč voditi in krmariti ladje ter letala. Dosedanji poskusi, ki so se šele začeli, so bili ugodni. Vsekakor bo mogoče v kratkem času kontrolirati motorje iz daljave s pomočjo električnih valov. Na vprašanje, če to velja tudi za bojne ladje, posebno pa za napade letal na sovražno ozemlje, je odgovoril Marconi, da ti kratki valovi to omogočajo. »Vendar pa se s temi vprašanji nc pečam, ker so moji poskusi namenjeni mirnemu napredku, zbližanju narodov in medsebojnemu sporazumevanju med ljudmi,« Na vprašanje, če bo s temi valovi mogoče sporazumevati se tudi z živimi bitji na drugih zvezdah, je odgovoril Marconi: »Ce bi za to bili potrebni samo kratki valovi, bi bilo to vsekakor mogoče. Toda tako sporazumevanje naravno zavisi tudi od drugih okolnosti, ki pa z elektriko nimaio nobenega stika.« Vr.V » Dnevna kronika Maribor Koledar Sol,»In. IS. aprila: Apolonlj, mučenec; Aulin, liiučenien. — Mlaj ob 2. Ilerschel napoveduje lepo, a hladno vreme. Novi grobova "t" V Ljubljani je umrla gospa Karolina G o -1 j e v ,š č c k , tašča gosp. dr. Josipa Piinlarja, v starosti 72 let. Zadela jo i-e kap. Hajnica je bila rojena 1859 v Naklo pri Divači. Poročila se jc v Sežano, kjer je imela trgovino, katero vodi sedai njen sin. T3ila je dobra in vestna mati, ki ie potrpežljivo in brez prilo/b prenašala hude križe, ki jih jc morala prenašati posebno zadnje čase. Pred dvema mesecema ji je umrl sin dr. Josip Goljcv-šček, ki je bil odvetnik v Murski Soboti. Po vsem zgornjem Krasu ju bila splošno znana in priljubljena, Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. Svetila ji večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli - '.lil let bo dopolnil danes gospod Janez SVcsiei-. duhovni svetnik in biserni mašnik goriške iiadškofije. Hodil se je na liledu 18. aprila 183S. .Služboval jo nad 40 let ua Goriškem — G let kol kaplan v Cerknem, rojstnem kraju goriškega nadškofa dr. Sedeja, in nad 3-1 lel v Otaležu kot kurat. Cd kta 1C04 pa biva v Kkofji Loki. Mašujo še vsak dan in sicer z dovoljenjem škofijskega ordinarijata v domačem ornioriju, ker ga muči hud revniaiizem, ia zelo težko hodi. Gospod \Vesler je najstarejši duhovnik goriške nadškotije. Priporočamo ga vsem njegovim znnuee.ni iu prijateljem v prijazen spomin. Rusko odlikovanje. Glavna uprava Ruskega rdečega križa v Parizu je poslala velikemu prijatelju ruskih beguncev g. Alojziju Kokalju, župniku na Vurborgu pri Ptuju, diplomo, ki ga opravičuje, da sme nositi znak Ruskega rdečega križa. Znak mu je pripel na prša šef ruskega sanatorijn nn Vurbergu g dr. Okolokulak. Casiiiamo! Za birmo si pred nakupom oglejte bogato zalogo ur, verižic, obeskov, uhanov, i I d. pri najstarejši tvrdki Lud. Cedite L j u b 1 j a n a, \V o l f o v a ulica '5 Ostale vesti — stični zbor Osrednje protituboikuloiuc lige v Ljubljani se bo vršil jutri ob 9.30 v dvorani OUZD ua Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je il oltg .rednih društvenih poročil ludi predavanje g. dr, Franca Debevca o zanimivi iemi: Skrita lu-lierlitilOlita obolenja. Zalo so ua občili zbor poleg članov Osrednjo prolltuberKuloziie lige in 1'oleg delegatov krajevnih iprotituberkuloznlh lig povabljeni zlasti zdravniki, časopisje, uradi in oblasti (zlasti zdravstveno ustanove) ter tudi širše občinstvo. Udelr.lba na predavanju bo pokazala, da se zavedamo veliko važnosti organizirane borbe p to I i tuberkulozi. — Pastoralna konferenca za kranjsko ilckanijo t>o v sredo .22. uprila ob 10 v Cerkljah pri Kl anju: — Koncert slovenskih narodnih pesmi kamniškega pevskega okrožja se bo vršil 19. aprila, to je jutri., ob četrt na štiri v Kamniškem domu in ne v orlovski telovadnici. — V Palestino iu Kgipet je včeraj, 17. aprila, odpeli vala skupina odličnih Slovencev, me I njimi prevzvišeni g. škof dr. Ivan Tomaži«-. iz Mariboru. Izletniki so prispeli suoči ob 0 v Milan, kjer so prenočili in si ogledajo danes dopoldan stolnico ter milanski velesejcm. Popoldne nadaljujejo vožnjo v Genovo, kjer so vkrcajo jutri ob 2 popoldne na motorno ladjo Monie Rosa . last nemške družbe Hamburg Siid. Ladja pristane v torek v Napolju, kjer ostane 24 ur, da si izletniki ogledajo Pompeje, obiščejo Vezuv in Napolj. V soboto 25. aprila pa že pristane /Molilo Rosa v Beirulu, odkoder odpotuje eu del izletnikov v Balbek, drugi pa z. avtobusi v Damask in so skozi Sirijo pripeljejo izletniki v Jeruzalem. Naslednji ponedeljek, 27. aprila, pa bodo vsi v Jeruzalemu, liog daj našim izletnikom srečno pot! — Izlet Jadranske Straže na morje. Namenjen je vsem, ki ljubijo naše morje in so nanj •pimo-iii. ki bi radi uživali lepoto solnčnega vzhoda in zahoda na morju, kako morje cvete . vsem, ki bi radi vsaj za nekaj dni premeni 11 svoje kavurni-iSko življenje z življenjem na morju, seveda poceni, . — Otrok puil konji. 'IViletnu Anica, hčerka že-ittv.ničarja Koternu na Rakeku, se ji! igrala pred »lomafo hišo in zašla pod konje in kole-a težko (Uvoženega voza, ki je |irivoz.i| mimo. Voznik jo šol m vtzoni, ker je ravno odviral voz in radi tega ni mogel konj ustaviti. Videl je. kako je dekletce ifiliialiiiilo pod konje — hitro jo je potegnil ven — ■trda otiosvSčciio s težkimi poškodbami po prsih ,1n glavi. Gotovo pa bi Slo črez njo zadnje kolo, »ko bi jo ne potegnil takoj izpod voza. — Šola na. Rakeku žo davno ne odgovarja svoji mu namenu, tako stavba kot laka, kakor ludi kraj, kjer sloji. Temu so skušali žo večkrat odpori',oči na različne načine, slavilo se je že več načrtov i« predlogov. Najbolje bi seveda bilo, co bi si' sezidala na primernem kraju nova šola. Stavil se jo tudi predlog, naj bi se postavila za vso občino ena sama šola — kar bi bilo vsekakor najbolje, toda brez izdatne državne pomoči je za našo občino neizvedljivo. Da bi obravnavala to pereče v pražil nje se je v sredo sestala na Rakeku komi-fija. v kateri so bili vladni zastopnik svetnik dr. (Mencinger, prosvetni šef dr. Lončar, okrajni zdravnik dr. Papež in okrajni nadzornik Straus. Cd okr. uačclslva io bil dr. liavdek. V komisiji sla bila (udi ravnatelj meščanske šolo Gaspari in ravnatelj f snovne šole Suslcršič. Občino pa je zastopal župan .luvaiiclč. Komisija si je ogledala staro šolo in prostor, kjer nuj bi se zgradila nova šola. — Veliko zanimanje vlada za potovanje v Eln-ritbl. Luni in Pariz. Na mnoga vprašanju odgovarja Prosvetna zveza, da je nezasedenih samo še osem nu st. Skupina bo štela namreč 30 izletnikov, kateri odpotujejo 13. julija pod vodstvom dr. Cirila Potočnika, epirituala. preko Innsbrucku v Einsidel, i dlani v Ziirioh, Linu iu Luni. Iz Lurda obiščejo Pari/, Liseaux in kolonialno razstavo ter se vračajo preko tlasela, Innsbrucka v Ljubljano, kamor dospejo •>(> i ulita. Potni stroški znašajo 3800 Din. — V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. aprila t. I. |e objavljen Zakon o iz.prcmembah iu dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet , dalje Uredba o skupnem davku na poslovni promet in Uredba na podstavi zakona o skupnem davku na poslovni promet leta 1930 in zakona o izpremeni-bah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet iz leta 1931, — Novi zakon o davku na posiovni promel in njega izvajanje je prcdmel javnega predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani danes v soboto dne 18. aprila 1931 ob pol 9 zvečer v mali kazinski dvorani. O tem važnem davčnem problemu izpregovori gospod Frane Žagar, konzulenl Zbornice za TOI \ Ljubljani, ki vsestransko pozna lo važno in pereče davčno vprašanje. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. — Občina Sv. Marjeta niže Ptuja ima; 450 prebivalcev, 41 konj, 306 goveje živine, 359 svinj, 846 perutnine, 46 panjev čebel, 2 kozi — a o.-Ja nobenega; kakor spiičuie zadnje popisovanje. — Občni zbor društvu diplomiranih babic je v ršil te dni v Ljubljani. Udeležba iz v-oh krajev Slovenije je bila častna. I/, poročil je bilo razvidno. da društvo živahno deluje ter da mnogo koristi člnnicam-babicuni, ki so raztresene po v j Sloveniji. Največ se ji' razpravljalo na občnem 'zboriro vprašanju, kako naj bi -e uredilo primerno in pravično plačevanje občinskih babic, poiem ko jo banovina odstopila babice občinam. Občni zbor so obiskali ludi g. šef Dečjegn doma dr. Drnguš, •ki je prisrčno pozdravil zbor, čestital društvu k že doseženim u.-pehoin, dajat poguma in vzbujal zaupanje za bodočnost ter kratko predaval, kako naj babice poskrbe za nedonešeite dojenčke; dalje zastopnik načelniku zdravstvenega oddelka banske upravo g. dr. Major, ki je zbor pozdravil v imenu brniške uprave. Navzoč, je bil tudi mestni fizik g. dr. Rus, ki je zbor pozdravil v imenu mestne občino ter kot zdravnik opozarjal zlasti na ostrosti nove zakonodajo glede ogrožanja nastajajočega življenja. Občni zbor jo izvolil do.-e lan,ji odbor in odobril njegovo dosedanje delovanje. — Trikrat pobegnil iz kaznilnice. Iz Lepogliive poročajo: Iz tukajšnje kaznilnice jo žc treijič pobegnil neki Gjuro Jarčok. Imel je sedeli še osem mesecev. Toda zapor mu jo žo presedal in te dni j" izvršil drzen beg in se skril v bližnji goz.l. Ver dni se jo klatil okoli, so vozil skrivaj po železnici in naposled prišel v Varaždin. Tu je v neki hiši ukradel civilno obleko in Sel potem na ulico. Toda imel je smolo. Redarji so ga spoznali in ga aretirali. Najprej ga bodo obsodili radi najnovejše tatvine, na kar ga bodo četrtič odpremili v Lepogluvo. — Uboj radi posestnega prepira. V vasi Mo-Sorin v 'bližini Novega Sada je te dni kmet Sava 3 ranic ustrelil kmeta Rada Jovanoviča. Branič je pred nekaj leti kupil od Jovanoviča nekaj polja, plačal 15.000 Din kot naplačilo, ostalo pa jc ostal dolžan. Čeprav je Jovauovič večkrat zahteval denar, ga nI dobi!. Radi tega sla so mnogokrat prepirala. Te dni dopoldne pa se je podal Jovauovič kralkomalo na Braničevo polju in začel orali. Ko je Branič o tem zvedel, se je takoj odpeljal na njivo in pozval Jovanoviča na odgovor. Nekaj časa sta so prepirala, nato pa je Branič vzel s svojega voza puško in ustrelil Jovanoviča, ki jo bil na mestu mrtev. Branič se je po izvršenem činu sam javil orožništvu. — Trfni korenjaki. Podružnica Kmetijske družbo v Novem mestu sporočil vsem interesentom, ki rabijo vkoreničene trtne podlage, da ima šo nekaj tisoč prvovrstnih korenjakov vrste Riparia portalb ;po ceni komad za 50 par na razpolago. Naročila, pri katerih naj so navede pošta in železniška postaja, naslovite na Podružnico kmetijske družbe v Novem mestu. — Za liirmo in kanonično vizitaeijo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Koerstrr Ant.: Bero saicrdos inn^nus Dva za mešani, 1 za moški zbor; Din 8.—. Griini A nt.: Priložnostne pesmi z;> mešani oz., moški zlnir: Din 20.—. Grum Ant.: Tri poclokilice za mešani zbor; Din (i.—. Premrl Stanko: Pozdravljen, vlaili-ka! za mešani zbor; Din 1.50. (Poklonjena pre-\ zvišenemu knezoškofu dr. Rozmanu). O' Zgodovinske Jannenče dobijo, kakor je sklenil celjski občinski svet v svoji zadnji seji. dragoceno ograjo, dva in pol metra visoko, prora-čunjeno na 64.000 Din, votirano pa s 70.000 Din. Edina trata, lahko rečemo, v mestu samem, obdana s krasnim drevorednim vencem, — lipi! so zasadili, kakor poroča Orožen, lota 1828. — prosi in kriči po okrasku, da se par umirajočih lip in na drugi strani kostanji nadomestijo z mladimi iu se zeleni travnik, kamor hitijo spomladi otroci s svojimi zajčki in putami na prvo pašo, kjer sc popotnik odpočije v senci pred mestnimi restavracijami, da um mrzlo pivo nc škoduje, ce ie vodovodu pravkar zmanjkalo vode, da se bi ta oaza z nekolikimi nasadi spremenila v krasen park angleškega stila. Porazen vtis bodo morale napraviti dva in pol metra visoke planke (zakaj no samo dva metra, ker so deske, po štiri metre dolge) — v sredi zelenja. Ce žo športni pogledi zahtevajo svoj prostor, ali ni tam kje zunaj primernejšega prostora? Saj je vendar prvi pogoj za športne prostore povsem prosta narava, ne pa obmestje pred javno bolnico. Na Jermančeh, sedaj Glaziji so se od nekdaj vršile svečanosti, kakor revije čet i. t. d. Tudi šport se jc gojil vsa lola, ne du bi se zgodila kakšna druga nesreča, kot da se jo pri naborih konštatirala pri vnetih nogometaših srčna hiba in nesposobnost za vojsko, v šoli pa. da jo eden ali drugi repetiral, vendar žc koristnost športa in telovadbo samo. zahteva, z obzirom na njen pomen za ljudsko kulturo, da se vrši javno, no pa baS za plankami. Teh 70.000 Din obresti bi veliko zalegle, če bi se naklonile raznim športnim in kulturnim prireditvam kot ljudska vstopnina, velika Skoda za naravni okras Celja pa bi bilo takšno zaplanknnjr edino šo lepega prostora. Prosimo slavni občinski svet, ki zastopa, no samo mesto. ampak tudi meščane, da revidira svoj sklep, ki še ni izvršen. .©• Na mestnem magistratu so na vpogled obračuni za razna gospodarska podjetja. Vendar pa med temi obračuni ni onega celjskega avtobusneca podjetja. Želeti bi bilo, da se tudi o tem podjetju, ki že nad dve leti obrtuje, podajo obračuni, ker jo v njem veliko investiranega in bi bilo zelo dobro, da so more vsakdo prepričati o velikanski renta-bilnosli, ki sc med meščani omenja. ps Pasji konlumac za območje mesta Celje je odredil mestni magistrat. fj Redno javno cepljenje malih olrok sc bo vršilo letos dne 8. inajA med 3. in 6. uro popoldne v celjskcin Zdravstvenem domu v Gregorčičevi ulici št. 4-1. Pregledovanje cepljencev in nadaljnje ceplje-. nje 8. maja izosfahh otrok se bo vršilo teden po-I 'iieje v petek dne 15. maia istotain in nb istem čnsu. i Zanimivo, Drevi <>!> Ji) ho v !i prostorih Ni rodni ga doma akademija mladino Narodne odbrane. Zanimiv in pester spori d, II Smrtim kosa. V vi.->k> star isll 82 let j.-umrl na Temeni Iti hišni posestnik Josip Stoiser. Pogret) bo danes ob 15 i/, hiše žalosti un mug.la-len-ko pokopališče. — V splošni bolnišnici pa jo podlegla .Marija Verbi-čka. soproga tkalskega mojstra, stara 52 lel. Pogreb bo jutri ob 15 iz iurtv iš-liice ua niagdalensko pokopališče. Rajnkima svetila večna luč, preostalim našo sožalje! LI 1'motnostim razstava Ante Trstenjuka. Omenjena raz-lava olik i/ srbske Lužico (narodne | noše in pokrajine), nad katero je. prevzel protek-toral mestni župan dr. Juvan, .--o olvori julri ob 11 v kazinski dvorani. Razstava traja od jutri naprej do vključno prvega maja. J liisereati, naročniki in prijatelji našega lista se opozarjajo, da opravijo v-e posle, ki spadajo v delokrog uprave, lahko tudi v naši podružnici na Aleksandrovi cesti (i (Prosvetna knjižnica). j Razstavo iu natečaj za kuhanje s plinom (»riredi liiostnu plinarna v c bed nie i dekliške ine-| Sianske šole (Cankarjeva ulica, v hud iz. Razlagove) i dne 19. t. m. ob Hi / i kuharico in kuhinjsko po-' liiočnice. Dne 20. ob 20 iu 21. t. m. ob 10 bo ;>re-I davanje za gospodinje. Obenem -o olvori že ts. I. in. ob '20 istotain velika razstava modernih plinskih aparatov. ■Slovesna blagoslovitev in otvoritev du-pivškega mestu. Od pripravljalnega odbora nam sporočajo: Omenjena blagoslovitev in oivoritev bo v nedeljo dno 17. majnika t. I. Ob 10 bo pri mostu svečan sprejem gostov, ki jih pozdravi predsednik pripravljalnega odbora J. Ko.-tanjšek, nakar sledi slove•• na blagoslovitev mostu s sv. mašo na nic-ln. D zgodovini mostu govori prvi podtiačelnik okrajnega cestnega odbora F. Žebot. Po nagovorih zastopnika vlade in drugih korporacij bo veliko narodno slavje na travniku pri mostu. Otvoritve se udeleži ludi ban Dravsko banovino dr. .Marušič. □ Brez koncesije. Kakor nuni poročajo jo v Mariboru vsedalje več ljudi, ki Sofirajo, ne da bi imeli za to potreben izpit; pa je tudi veliko takšnih, ki imajo izpit in prevažajo potnike proti plačilu ne da bi imeli -za lo potrebno koncesijo. V tem oziru bi priporočali poostreno kontrolo. [T Sočno lekarniško služIm ima prihodnji teden Minarikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu. □ Otvoritveno kolesarsko dirko priredi Porini jutrj in sicer ua 30 kilometrski progi Maribor-Fala-Maribor. Start ob 14 na Vodnikovem trgu. cilj istotain. □ Materinski dan priredi ikrčevinsko nro-svetno društvo julri ob 15 v zdravstvenem domu. jaioei ljudje m» nadloga, »'o kasljalo, vzemite KRESIVAL Tako] izloči- Trbovlte I,ep je obisk pri misijonu. V.-lika ovira i" pve majhna cerkev. Nai bi so rosno mislilo na novo. Je pa lepo obiskan utisijon edina svetla točka v loti žalostnih dneh. V Društvenem domu sc bo jutri ob pol I popoldne uprizorila igra i.; rimskih časov Dekle /. biseri . — Krekova mladina iz. Trbovelj pa uprizori jutri ob -1 popoldne v Prosvetnem domu na Dolu igro v pctiii dejanjih Tihotapec Trojčke je povila žena rudarju Itud. Koso. ilvt deklici in dečka. Radi slabosti so vsi šc isti dan umrli. Redukciji! so se izvršile ua ukaz gen. ravnateljstva iz. Ljubljane, a ludi na razna priporočila . 1'reeej glasen plačilni dan jr bil v sredo. Precej rudarjev novincev jo vpoklicanih k vojakom, rcluciranoi so pa na jezo in obup pognali šo tistil par krajcarjev proč. Rudarji bodo prihodnji teden delali 4 dni. L$itiomer Na sporedu je tudi Igra Božji klic □ Dražba. Dne 1. junija bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču s pričetkom ob 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga kalaslralna občina Po-brcžje, vi. St. 18. Cenilua vrednost 87.115 Din. Vrednost pritikline 180 dinarjev. .Najmanjši po-iiuilek 43.803.33 dinarjev. Podrobnosti na uradni deski navedenega sodišča. IH Vlom v meroizkiisni urad. V noči nn petek so neki temni elementi s ponarejenimi ključi vdrli v meroizkusni urad v Frančiškanski ulici S. Prometni i in pretaknili so vse, kar ,iiin je prišlo po I roko. Izbrskali pa niso penezov, ki bi jih oči\iln;> radi imeli. O penezih ne duha ne sluha. Slabo in-loriniranu svedrovčad. Policija je pozaprlrf čolvo-vico sumljivih postopačev. za katero obstoja -lini, ' da se preživljajo in prehranjujejo s perijodičniuii vlomi. □ V Košakih ima tanieSnje izobraževalno društvo julri ob 15 svoj redni mesečni sestanek. Na sporedu je predavanje o Katoliški akciji. G Sprememba posesti. Znano gostilno ■ Lovski i lom v Krčcvini sta kupila Cvetko in Katarina Doblekar. □ Padec iz lt) metrov visoke kolarnico. \ ro- raj zjutraj ob šestih je padel iz kolarnico, visoko 10 metrov, 10 letni posestnikov sin iz. Dogoš štofau Kamer. Nesreča se jo zgodita, ko jc Sel po krmo za živino. Pri padni si jo sit! desno ključnico iu je zadobil ludi težke notranje poškodbe. Njegovo stanje jc zelo resno. □ >S kolom nad ženo je Sel viničar \nton Rop iz, Krčevine pri Mariboru. Pred tem je bil doma hud prepir. 40letno ženo .loro, ki je z.ado-bila težke poškodbe na glavi in krvavo podplutbe po celem telesu, so morali, prepeljali v splošno bolnišnico. Moža zasledujejo. □ Zopet škaf % vrelo vodo. 11 letna rojen ki Matilda Bezjak iz Spodnjo Korene pri posestni.-i N. Arnuš je pri kuhanju padla v Skal' /. vrelo vodo. Opeklino na rokah in nogah ter celem telesu -.o zelo težke. IJezjakovi so nudili izdalno zdravniško pomoč v splošni bolnišnici. □ Na ribjem trgu so včeraj prodajali: sar dellce po lli diuurjcv, moli po 32, sipe po 24, morski raki po 24, očado pa ]>o 23 dinarjev kg. Okrajna posojilnica io imela pretekli leden svoj lotni občni zbor. Nadrcvizor g. pušenjak jo ot> tej priliki predaval zbranim zadružnikom o gospodarskih vprašanjih z oziroin na zadružništvo in kmeta, iz bilančnega poročilu posnemamo slodoče: zavod ima 921 članov. Denarni promet lanske- a lota znaša nekaj čez :'! miljonov Din, čisti dobiček, ki se je pripisal rezervnemu zakladu pa ">3.710Din. Hranilno vloge presegajo 2 miljona Din. Odbor na-čolstva in nadzorstva je ostal isti. Prihodnje leto izda zavod spominsko knjigo gospodarske vsebine, proslavo (K) letnico svojega obstoja. Ljutomerski v i noj rad ni I, i so slabo organizirani, slabšo ko viuičarji, tako je pokazat zadnji občni zbor podružnico vinarskega društva. Na občnem zboru jo okrajni kmetijski referent g. 5Cni-darič poudarjal važnost vinogradarske organizacijo. Podružnico bo nadalje vodil stari odbor z. ". županom Zeiiiljičem na čelu, z edino izjemo tajnika dr. Sehvvarza, čigar mesto provz.anio g. l-istovič. ekonom v Stročji vasi. Na novo se jo izvolil v odbor g. Zniilarie, okrajni kmetijski referent. Podružnica se udeleži vinarske razstavo in kongresa v Mu riboru. Otroci umirajo. Vsakovrstne bolezni se Sirijo. Pred par dnevi je dušica Babičevo Marice, hčerke uglednega kmeta na Podgradju splavala mod kri-latce. Komaj 2 leti ji je bilo. Potrtim -tariS- ni našo sožalje. Konjice Ubogi reveži so pri nas tisti, ki so odvisni od neke pcščioe ljudi. Nili toliko svobodo nimajo, da bi smeli hoditi jest in pit v katerokoli gostilno. Živijo bojkot! Sprejmemo. Okrajni cestni odbor ie imel pretekli četrtek sejo, katere so se na povabilo načelnika udeležili tudi vsi žujiani iz celega konjiškega okraja. Na seji je bil stavljen predlog, ali so navzoči župani za ali proti kuluku. Vsi navzoči župani so so kol zastopniki občin in obenem kot zastopniki ljudstvu enoglasno izjavili proti kuluku. Programi Kcdšc-Ljisbl^ana i Sobota, 18. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13 Ca'j, plošče. 18 Dr. Bohinc: Indija in indijsko vprašanje. — 18.30 Plošče. — 19.00 Pavel Kunavtr: O Krasu. — 19.30 Ga. Ort-haber: Anglc čina, — 20.00 Inii. Ciril .Jeglič: O krasnih vzpenjalkah. —■ 20.30 Samospevi ge. Š'e-faniie Vuk s spremlievanjem violončela in klavirja. Violončelo igra Saša Šanlelj. pri klavirju Boi* Santljeva. — 21.30 Dvoboj na harmoniki (Kokali — Magister). — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Radio orkester. Nedelja, 19. aprila: 9 Dr. Jože Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje, p. dr. R. Tomec. — 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o servira-nju. — 11 Radio-orkesler. — 15.30 Prenos koncerta kamniškega pevskega okrožja. — 20 Operetne arije z orkestrom pojeta gdč. Anita Meze in g. Mirko Jclačio. — 21 Konctrt Kadio-orkc ,:.-a. — 22 Časovna napoved in poročila. lla-vvaii-jazz. Drugi programi i Nedelja, 19. aprila. Belgrad: 12.30 Koncert Radio-orkcstra 17.30 Ciganska glasba. — 20.30 V petek , l.on dijn. 21 Kopccrt. — Zagreb: 11.30 Dopold:. v.ki koncert. -- 17 Godalni kvartet, — Večerni koncert, Kadio-orkestra. — 22 Plesna glasba. Budapest: 11.15 Uniatska služba bo.!jn; nato o ke-stralni koncert. — 17.15 Koncert voja-.ke gadbe. 19 Koncert. — 19.35 Ciganska glasba. — 20.45 Drama; nato jazz-orkester. — Dunaj: 10 Or^le. -11.05 Orkestralni koncert. — 17.30 Komorna glu ha, — 20.10 Satan«, igra. — 22 Večerni koneort. — Milan: 12.15 Pestra glasba. — 19.15 Vesela glasba. — 19.50 Plošče. — 20.55 Opera. — Praga: 2'. Kabaret. — 21 Vojaška godba. — Riin: 13 Radic-kvintet. — 17 Simfonični koncert. — 20.30 »Ha-chus v Toskanij, opereta. — Berlin: 20 Konoeii. — 22,10 Plesna glasba. — Kalovice: 10.15 Prenos i/, cerkve. — 12.15 Simfonični koncert. — 20.30 Poljudni konccrt. — 22.15 Petje. — 23 I.ahka in plesna glasba. — Miildackcr: 12 Orgle. - 14.15 Moški zbor. — 15 Otroški igri. — 16 Koncert. — 19.30 Harmonika. — 20.15 »Skriven zakou«, komična opera, Cimarosa. — 21.30 Plesna glasba. — London: 20 Nabožna glasba. — 21.05 Orkestralni koncert. — Mor. Oslrava: 16 Koncert. — 17.50 Plošče. --20 Praga. J •. • sua. -r. <: • s*y. .-' •. T.-' '-,1«1?.; • ■' .v. Potrtega srca iavljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, oz. stara mama, tašča, gospa Frančiška Florian soproga veleposestnika v Kaplji danes ob pol t popoldne, v starosti 65. let, nenadoma umrla. Pogreb drage rajne bo v nedeljo, dne 19. aprila ob pol 10 dopoldne iz liise žalosti v farno cerkev, kjer se daruje sv. maša zadušnica, nakar se polože zemeljski ostanki na farnem pokopališču k večnemu počitku. Priporočamo drago pokojnico v blag spomin. Kaplja pri Vranskem, dne 17. aprila 1931. Antonija, Alojzija, Anica, Frančiška in Julijana, hčerke Franc, Alojz in Mihael, sinovi — Genoveia, sinahu — Franc Grašinar, Ignac Jug Viktor Zilnik, zetje in ostalo sorodstvo. Kuhalni aparat napetrolejstii plin « 8VEAW timtiiiMt«tiiitifmmi.H.i.mM.nMiiii Brez stenj« Se da popolnoma regulirati t I vode za»re v 3 minutah Sn ižno Fraktirno mitimitmiiliii Dobiva se v vseh dobro založenih trgovinah ■i železnino. aiimiiiuimumiiinminumimimiiiiiuiuiimiiiimuuiiiiinuiumiiumim^ I' j = li mi SiEVERT flKTIE-BOLAGET STOCKHOLM (Schweden) ................... Pohišt¥0 priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni HREOASI ilM SINOVA Št.Vid nad Ljubl.iann — nasproti kolodvora i' j: I Obiščite v svetovna zdravilišča Cehoslovaške: Karlovi vari i,ii..m .' "!■',>' P^MBl 1 mmsm nnimflHMM IlillBMIlliiilijfilllilll1 'fliillilffire iiimi'jig:i!i|i!ii[iit;iRi>m!ini!:i!iH:w!iwi"ii!iiiii;i MNNMtffNMM Že več stoletij so la štiri zdravilišča v službi trpečega človeštva, število onih pa, ki so se v istih izlečili, našli ondi okrepitev, zboljšanje in razvedrilo, sega v milijone! 1 Zahtevajte pri uradni izve-stilnici teh štirih zdravilišč, pri ..Jugoprometu" d. d., Zagreb, Praška ul. 6 ali pri posameznih zdraviliških upravah prospekte in pojasnila >B S = i ■ I vrni.................................................................................................................................................................................................................................................................miiitiuiiiliiimiir PrekHcujem in obžatuiem iS' i kar sem izrekel svoji bivši učenki o gospodu Jo-jtE] želu Kogoj, šoferju iz Sp. Gorij, in se mu zahvalju-■ jem, da je odstopil od postopanja. Franc Peta?, trgovec. za privatne stranke išče denarni zavod. Ponudbe solidnih gospodov naj se pošiljajo pod značko Osi-gurana štednja« 4084 na upravo. Inserirajfe v ..Slovencu'4! + Uprav., nadzorstveni svet in ravnateljstvo Ohrlne banke javljajo tužno vest, da je umrl njihov upravni svetnik, gospod dr. Alojzij Kokalj odvetnik Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 18. aprila 1931 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Marmon-tova ul. št. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Zvestemu in odličnemu sodelavcu obranimo trajen in časten spomin. Ljubljana, dne 17. aprila 1931. Pri odraslih in otrocih ,,FlGOL" ie mnogo zahtevano zdravilo za čiščenfe želodca m črev, kakor tudi za zdravltenje bolezni ledvic, jeter in heme-roidov. kadar so iste v zvezi s slabo prebavo. F igro/ se dobiva v vsaki lekarni, po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Semehi, Dubrovnik 2/44 3 stekl. t poštnino 105 Din, S steklenic 245 Din. 1 steklenica 40 Din. Šmarješke Toplice pri Novem meslu učinkujejo proti vsem kroničnim boleznim. V pred-seziji do 30. junija 14 dnevna cela oskrba Din 560. Prospekti zastonj! Tudi ¥ naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite ; razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 0 popoldne Telefonska štev. 3030. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna zbrane cM© Cena Din 40"—, eleg. vezana Din 55-— Jugoslovanska knjigarna r ljubil? nI. ta ►T« V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je našo f nadvse ljubljeno soprogo, mamo, staro mamo, sestro, teto in taščo, gospo Korolino Goljeuščefe roj. Mahorčič trgovko dne 17. aprila poklical v starosti 72 let Vsemogočni nenadoma k Sebi v boljše življenje. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 19. aprila ob 1 popoldne izpred cerkve pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Ljubljana-Sežana, dne 17. aprila 1931. Ivan Goljevšček, soprog; Ladislav, Milko in Alojz, sinovi; Mara poročena dr. Puntarjeva, hči; dr. Josip Puntar, zet; in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. žsifirff Marija Sičeva roj. Triller naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je naša srčnoljubljena mama, babica, prababica, teta in tašča, gospa Marija Triller roj. Bernih gostilničarka in posestnica dne 17. aprila 1.1. po daljši bolezni v 85. letu svoje starosti boguvdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 19. aprila ob 2 popoldne izpred doma žalosti, Cerkvena ulica št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. aprila 1931. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Upravni in nadzorstveni svet „Elektra" d. d. v Ljubljani naznanja prežalostno vest, da je umrl njihov upravni svetnik, gospod Dr. Alojzu mm odvetnik Pogreb bo v soboto, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Marmontova ul. št. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Požrtvovalnemu in vzornemu sodelavcu ohrani družba Irajen Rasten spomin! V Ljubljani, dne 16. aprila 1931. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob pre-rani smrti naših preljubih staršev, gospe Ivane Knaflič roj. Verhič in g. Franca KnaHiča tovarnarja in posestnika kakor tudi za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom za njihovo požrtvovalnost v bolezni, čč, sestram usmiljenkam, čč. duhovščini, zastopnikom okrajnega poglavarstva, občin Šmartno in Litija ter drugih javnih uradov in društev, lako pevskemu društvu »Zvo* za ganljive žalostinke, Sokolu in gasilskim društvom Šmartno in Litija ter domačemu delavstvu za častno spremstvo, zastopnicam Ciril-Metodove družbe, lovskim tovarišem, zastopnikom godbenega društva ter za poslovilne besede gg. govornikoma Ferdo Tomazinu in Avgustu Šuligoju. Končno izražamo svojo najlepšo zahvalo vsem številnim prijateljem in znancem, ki so predraga pokojnika spremili na njuni zadnji poti. V Šmartnem p. Litiji, dne 16. aprila 1931. Žalu joči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čet Izdajatelj: Ivan Rakore* Urednik: Frane Kremžar.