Št. 4. V Goriüi, dne 15. jaimvarja 1.901. Letnik III. l/.li;ija vsak toruk in soboto v tudnu oh 11. uri predpoldue za mesto twr ob 3. uri popoldne za deželo. Stau« po posti prejeinan ali v Gorici na dom pošiljan celoJetno 8 K., polletno -i K. in čelrtietno Li K. ¦ iJrodaja se v Gorki v tubakarnah Schwarz v Solskih' ulicah in Jt.*l- 11? r a i t z, v Nunskili .ulicah po 8 viu. (Zjutniiijc iz<1;inj<».) I l«dui*tvu in upiuvniitvo se nahajata v «N a r o d n i I i s k a r n i», ulica Wtturini li. St. 9. Dopise je nasloviti n:; uredniilvo, otrlase in naročnino pa na uprtmiiälvo <(.ioric«». Oglasi se računijo po petit- vrslali in sicer ako so tiskajo 1-kial po 1G vin.. 2-krat po 14 viu.. 8-krat po 1 "2 vin. Ako so večkrat liskajo, ra.cu- iiijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiskst „Narodna tiskarna" (odgov. ,J. Marušie). Zopei vipavska ikäi (Koiiec.) A (a histurični dr. Tuniov predlog ni prišel s tetn še raz dnevni red, člankar se povrača k njeiiiu ter pise: „Laž je, da je deželni odbor dr. Tumove predloge odklonil 8. avgusta t. 1., in najboljši odgovor „Goriei", da bi bila po predlogu dr. Tume železnica stavljena v mračiio prihodnost, je bdgo- vor v „Gorici" St. 102 sami, v kateri se priznava, da je ministerstvo sprejelo predloge, katere je dr. Tuma stavil 8. avgusta t. 1., in katere je dr. Pajer od- poslal 5. septembra t. 1." Na to zvijaštvo odgovarjamo resno, da imamo iz najpristojnejšega vira pis- 'riieno izjavo, da je bilo 8. avgusta 1. 1900. v deželnem odboru sklenjeno, da se Štiri znane točke dr. Tumovega pred- loga o vipavski železnici (jedno je menda dr. Turna v tej seji zamolčal) odklonijo ter naj se deželni odbor obrne na de- hären zavod, ki bi ministerski želji ustregel. Odločno moramo tudi zavrniti trdi- tev, da.bi bili mi sploh kaj pisali o ugodni ali neugodni rešitvi dr. Tumovih predlogov v. 102. St. „Gorice". Oe všteva „Sočin" člankar med one predlqge našo opazko o vrnitvi vplačanih zneskov za osnovne delnice riekaterim občinam, onda smo pooblaščeni po gosp. grofu Alfredu Coroniniju izjaviti, da je mini- ster Wittek njemu to obljubil kmalu potem, ko se je prvotni načrt vipavske železnice preložil skozi Št. Peter. To dobrö ve g. dr. Tuma in drugi intere- seuti prizadetih občin. lzrecno smo tudi po g. grofu Co- roniniju pooblaščeni izjaviti, da mini- sterski spis z due 17. julija 1900 St. 25773/2 nikakor ui odgovor na dopis deželnega odbora. G. minister je to iz- recno pripoznal g. grofu Coroniniju v dan 2. avgusta 1900, ko se je zadnji pritoževal,.da se vlada nič ne ozira na prošnje in pritožbe slovenskih poslancev in prizadetih občin v zadevi vipavske železnice. G.. minister je takoj poslal po svojem, tajniku po dotični odlok z due 17. julija ter ga gospodu grofu po- kazal s prej navedeno opazko. L1STEK. Rešitev iz ujetništva. (Posnetek). Bolgaraki: I. R. B 1 a a k o v. (Ualje). „Potrpi, Peter!" reče mu Bazilij, ter ga tolaži. „Zdaj ste oni že v naäih rokah. Heäimo ju — naj bo že kakorkoli. Počakaj, videla bova, kaj mislila storiti hajduka". „Oh brate Bazilij! Kaj, treh — äti- rili Tatarov naj bi se plašila in tega s3e- pavega Tatarčka, pa bi äe odkladala? O ne, brate! Pusti me, jaz sam jili napadem, ne morem več strpeti — »roe mi trepece... O, lej,""voz se je ustavil. Kdo je? Ali StankaV Ali je onaV Je, je !... Draga, črno oblečena. Sirota ne sme pogledati gori... Glej jaz sein... Oh, pusti me, brate Bazilij!" rece Peter se zadušenim glaaom ter pograbi sa- mokres, „Stoj !" reče Bazilij srdito, ter ga prime za roko. „Stoj Peter; vedj, če imaš ti eno dušo, iraamjaz dye: ženo in sestro!" ... Kar smo pisali o tern in sploh v zadevi vipavske železnice, je vse do pi- čice res. To dokažemo vsakemu po pismih, uradnih dopisih in odlokih in s pričami; proti temu ne poniaga nobeno zavijanje, nobeno pretenje. Naša trditev, da se je bilo vpra- šanje vipavske železnice nepričakovano zamotalo, sloni povsem na istiniti pod- lagi, vzdržujemo jo pred vsem svetom, pa tako, kakoršno smo mi navedli, ne pa tako, kakoršno Tumov člaukar zvi- jačno navaja. Le vprašanje o Tumovem nastopu v deželnem zboru v zadevi po- sojila za imenovano železnico pojasnimo prilično na drobno. Še enkrat poudarjamo in smo iz- recno pooblaščeni po gospodu grofu Alfredu Coroniniju objaviti, da je on zahteval kmalu potem, ko se je prvotna črta vipavske železnice preložila čez Št. Peter, od železniškega niinistra odškod- nino za oskodovane občiue, ki so prišle vsled tega "v ozadje. Njegova ekscelen- cija minister je'priznal takoj opravičenost grofovih zahtev ter dodal, da namerava Biljencem ponuditi kot odškodnino celö vlečnico (Schleppbahn). To isto je po- novil v dan 2. avgusta in 19. septembra 1. 1900. • - Kar trobi torej v tem oziru „Soča" koncem svojega članka, spominja nehotč na vojaka trobentača, kateri se je bahal pri svojih vernih, ko je bil doma na počitnjcah, da je on najvažnejša oseba v polku, kajti — tako je trdil - ko stopi on pred. polk in zatrobentä, teče vse za njim, celo sam polkovnik. Kdor pozna „Sdčinega" člankarja o vipavski železnici, v^, da mož ne pri- pozna nikdar najmanjšega uspeliadrugim. Tako deja tudi v tem članku; toda ne da odreka vsako zaslugo v tem vpra- šanju dr. Gregorčiču, prof. Berbuču, žu- panu Bercetu, župniku Juvančiču itd., temuč smeši jih še pred svojimi čita- telji ter jimvznanem „finem tonu" pred- baciva, da so „drsali" brezuspešno od ministerstva do ministerstva, oziroma da so bili njih koraki občeznano „drsanje" brez pomeua in brez uspeha. Svetujemo g. člankarju, naj pove svojemu intimnemu prijatelju dr. Tumi, da bi bila tudi tega dolžnost, da kot odbornik in poročcva- lec o vipavski žeieznici nekoliko „drsa" Peter vidi, da je razsrdil Bazilija. — Ustavi se, in gleda moh'e proti oni 1 ru mi. Začel se je oni klanec. Stanka, Darinka in vse druge Tatarke in otroei so zlezli z vozov ter šli j>ež za njiini. Vozovi so se pomikali pofasi po klancu, še malo in preidejo oni hrib. Odtarn doli je bila ona soteska. ,.Ztvu, zato napada kjer le more to prekoristno soeijalno upravo. Molčali bi, če bi le stranka napadala, ali ne mol- čimo dr. Tumi, ki pravi, da je „za se- daj" proti taki organizaciji, ne molčimo njemu, ker sam deluje na zadružuiskom polju, navzlic strankinint vodilniiu ide- jam, in sicer po včasih-nevarnoni Schul- tze-Delitscheveni načelu*), ne molčirno deželnozborskeum relerentu „o kmetijski soli*1, ki si hoče prisvajati rel'erat o kme- tijstvu in zadruzniätvu, da bi zamogel potem „v kali zamoriti zadruge, v kateri h bi se pokazalapo- *) Dr. I.,oil pravi: »Die Scluilt/tisclmn Kassen machen mitunter Uankorolt, dio UaitTtMscnschcii niemals«. Adolf Wuttig pa je rekol na kon^rcau v Kasaolu 1. 18ii8: »Dank ihror vortroU'liclicn Or- ganisation hat in don nunmehr 4:f» Jahren ihres Kestchena noch uie eiu raiffeiseiiNeher Uar- lehens-ka«Hen-Vrereiu Bankerott k1'»151«'1^ ja noch nie hat ein Mitglied derselben durch die befürchtete unbeschränkte Haft- pflicht auch uureiuen Pfeuuig eiugebiisst.» In rea je v zadnjih letih kridalo 1U imenilnili Schnltze-Delitschevih posojiluic, inej tem ko ni še uikjer nobena raill'eizenska. Torej vidimo, koliko veljajo Tumove be- sede, da so railleizence kmetom nevarne. Aložu ni vse v redn v »vcrštamentu« bi rek«l Ljub- ljančan. Samokres poči, krogla zažvižga in udari na karavano, odmev se razlegne okrog po gozdu. VII. Hajduka sta bila iznenadena, ko sta videla, da je tarn iüe druga karavana. Bila je uprav onde, kjer sta menila uda- riti na roparje. Mislila sta: nadeja za rešitev je izgubljena: Tatarov bo več. gora Cala Kavak je pri kraju, zdaj na- stane široka ravan. Ali kaj pa to? Strel je zagrmel po gozdu. Streseta se ter po- skočita. Cula sta ženskeglasove. Tatarke so silno vreščale, črn Tatarin rnahoma obrne konja, ustreli v zrak v znarnenje za pomoO ter se spusti nazaj po klancu navzdol. Bazilij in Peter sta se že borila v sredi karavane z noži v roci. Eden Tatar je bil mrtev pri nogah, a drug je hrabro odbijal Bazilijev noz, ki ga je ta silno sukal semtertja. „Peter! spravi Stanko in Darinko v gozd!u zavrešči Bazilij. V tern se spusti Peter naravnost proti vozu, kjer so siloma spravljuli Stanko in Darinko na voz. (Dalje prili.) litika in konkurenca sloven- skim trgovce in". To so seveda zadruge ustanovljeno od njegovih politiönih nasprotnikov, za- druge, katerih ni on sam ustanovil in ki mu torej ne vpletejo lovor v venec nje- gove ekonomične slave na Goriäkein. „Novi List" na Susaku jo pisal januvarja meseca tegtt leta ; „Klerikalna stranka jo pravodna i ona priznaje, da su te zadruge po kojeg slovenskog tr- govea, pristasu liberalne stranke, oštetile. 'A koje je u torn zlo? Ta radi izmi- naka ne smije se žrtvovati c i e 1 i n a! P r e d o b č i m dobrom p o j e d i n i i n t e r e a i niorajo i z- čeznuti11, ])r. Tuma pravi, da je ekonom, kot tak mora priznati, da naš krnetski stau propada, da se je n. pr. vknjižilo le na Kranjskem v 1. 1898 3 milijone gld. dol- gov na novo le na ktnetska posestva, mora priznati, daje edina rešitev za pro- pudajoči kmetski stan zadružna o r- g a n i z a c i j a, reči bi mogel z bivšim minisli'om grofom T h u n-om, da je p o d- piranje gospodarske organi- z a c i j e d r ž a v n a potreba, in so- glašati bi moral z besedarni pruskega iinančnega ministra dr. Miquela, katere je govoril o priliki posvetovanja o dr- žavni pomoci za organizacijo zadrugi: „Malo let je se le, kar se je pojavilo kmetijsko zadružništvo v Nomčiji, toda dosedanji razvoj obeta najboljši uspeh. Naniera pruske vlade je. da dospenio do popolne organizacije, tako da bode vsaka obeina v državi lmela svcjo zadružno posojilnico, na katero se bode naslanjuti imela zadruga za nakupovanje, za pro- dajanje blaga, tako da bode vsa država preprežena z zadrugami, v katerih bodo združeni mali in srednji kmetovaloi. Ako dosežemo to organizacijo, potein smo dosegli zanesljivo podlago za reiitev in ohranjenje našega kmetskega sLanu, tega v socijalnem oziru toliko pomenljivega stanu. Vsikdar sem trdil, da morajo za- družne posojilnice pripomoči k blago- stanju delujočih stanov, in sedanje skušnje vresničujejo mojo trditev':; in soglašati bi mogel tudi z dr. Srečko Kannna- nom, ki je 1. 18VJ5 pisal : „. . . pobrinuo sam se da razgledam sve ustanove, koje se bave pučkom vjeresijom, navlastito onom, koja odgovara potrcbama nasega poljedeUkog stališča, te uvidivsi da naj- bolje pristaje za naše rnjestne prilike i našu težacku obitelj svudje v velikotn broju razprostraiijiüiu i koja u sebi nosi bitne oznake zadruge, cienio sarn naj- shodnijim preporuciti ustanovljenje Seo- skih blagajnica po sustanu RaitVeiiena... Ove Blagajnice cvatu i uspjevaju svogdje, šireči blagodat vjeresije i blagostanja v seljačkom staliäu, tješeči ga obilnijim i manje gorkim krubom, i podižuči njegovo dostojanstvo. ... U inalomu obsegu sela ili župe, kod seljaka, rnedju kojima se podižu Zajmovne blagajnice, obično nerna znatnib, ogromnih po.sjeda, pak sve du ih ima, opet onirn, koji su bolje oskrb- Ijeni imetkom, veča je dužnost, dasudje- luju u svetoinu djelu, od koga se ovi inogu nadati koristi u pogledu gospo- darskem, čudorednom i pod nekim vidom takodjer vjerskorn i huinanitarnom". In dr. Karaman deluje intenzivno v tern zmislu in ž njim Laginja, Banjavčič, Ku- tuzovic, Ružič, Tuškan, Krepelka in drugi za svoj narod bolj uneti možje n^go je dr. Tuma, kateremu lehko kli- čemo z Bernardom Fontenellom: „Le rčgne des mots et des termes est pasač; on veut des cboses !" Ali ne! Dr. Tuma ve dobro kako so se razširile blagodejno raiffeizenske posojilnice povsod po svetu, in vendar hoče reči, da so pri nas „predpogoji drugi, torej da mi teh posojilnic ne p otrebuj erao", sarno radi tega, ker je pri njih tudi duhovnik vmešan, samo radi tega, ker ne more ou dikti- rati v njih tako, kakor diktira v svojih zavodih! Ali se drugi važen moment je v teh „posojilnicah mej kmeti'1, katerih se on. boji kakor hudič križa. Ustanovljenje raiH'eizenskih posojilnic po vseh občinah izziva narod'no samoupravo, ali ljudstvo i)<> sine imeti last no volje, temvee slediti mora diktatu par vo- diteljev strauke, par herostratov !¦ To no ipsissima verba dr. Tume! Odtod vsi napadi tega homunculusa. Ali zapomni naj si on in njegova stranka, da morajo vedno r a č u n a t i z ob- stojec'o stranko, ki ima zapisano na svoji zastavi sorijalno preosnovu nasega kmetskega stnnu; in da tudi če v bližnji prihodnjosti atranka numerično podleže, pride vendar dan, ko stopi oja- čena na dan vsled svojega praktičnega upliva in delovanja v vrstah revnega naroda. kakor se je zgodilo na Kranj- skem. In Vi, g. dr. Tuma, zapomnite si dobro: Pride sobota! —r— Madžarska blamaža. Po vseh pokrajinah svoje soseščine iztegajo Madžari pohlepne prste, da bi razSirili na račun tujih, svobodnih naro- dov svoj „globus". Znano je, s kakšno perfidnostjo so sc polastili hrvatske Reke, kjer gospodarijo daues kakor v kakem svojern komitatu, četudi do tega gospod- stva nimajo nikake zakonite praviee. Znano je dalje. kako prepregajo polagorna in s pomočjo brvatske vlude svoje mreže cez svobodno Hrvatsko, kisedanes vendar ^e kolikor toliko vspe.^no brani madzar- ske hegemonije. Že davno pa so se bili ozrli Madžari tudi na bogato Bosno, ki je po zgodovinskem in narodnostnem pravu del hrvatskega kraljestva. Ker je narod v Bosni in Hercego- vini hrvatski, niso mogli in ne morejo dobiti Madžari v narodu samem nikake zaslombe za svoje pohlepne težnje. Zatö skušajo da bi po stranpotih prisli do svo- joga cilja in v spletkärenju in zdhrbtnein rovarenju so Madžari mojstri. Foslužili so se neke nezadovoljnosti, ki je zavladala pred letom dni mod bo- senskimi mohamedani. Ta nezadovoljnost je izvirala odtod, ker vlada ni hotela vslreči nekateriin mohamedanskim zah- tevam. Toda stvar bi se bila krnalu po- legla in vlada bi bila odjenjala, ko bi mohamedanski voditelji, na.sčuvani in podpihovani od madžarskih zahrbtnikov ne stavili previsokih zahtev. Tako n. pr. bi vlada nikoli ne mogla in ne smela privoliti v tö, da se odrece vsaki kontroli nad upravo takoimenova- nih nakupov, t. j. premoženja, služečega mohamedanskim cerkvenim in šolskim namenom; to premoženje je redilo prej epo število brezvestnih oskrbnikov, a odkar je prišlo pod kontrolo avstrijske vlade, služi res svo.jim pravim namenom. ö temi in takimi svojimi zahtevami pa se mohamedani niso ohrnili naravnost na vlado, kar bi bilo inlino pravilno in vspesno. Njihovi voditelji so pustili vlado ob strani, kakor da bi zanje ne eksisti- rala. Deputacija uglednih mož se je na- pravila naravnost v Budimpe.što, da bi predložila cosarju svoje zahteve. Cesar ni vsprejel deputacije. a člani so ostali v Fešti, kjer so kolovratili okoli njih mad- žarski politiki in žurnalisti. llotoli so vzbuditi v njih sovraštvo do hrvatstva. da bi jih takö pripravili za svoje namene. hičuvali so jih proti katoličanom, ter jim slikali grozovito nevamost, ki preti moha- medanski veri od hrvatske in katoliSke propaganJe. Mohamedanski voditelji so se dali za nekaj časa preslepiti, toda na- posled jiin je vsiljivo prijateljstvo teh ljudij vendarle odprlo oči in sprevideli so, da so se dali rabiti le kot orožje za umazane smotre. Ostavili so nenavadno svoje prijatelje v Pešti ter se vrnili v Sarajevo, kjer so se obrnili s svojimi zahtevami naravnost na miniitra Kallaya. Načelnik deputacije, ki se je oglasila pri Kallayu, je bil vodja vsega gibanja in tudi nacelnik tiste deputacije, ki je hotela naravnost izsiliti avdijenco pri cesarju. Minister je ravnal zelö spretno in obzirno. Očital ni deputaciji ničesar, pač pa je obljubil da se bodo nekatere luohame- danske zahteve brezpogojno izpolnile, o drugih pa da je treba še daljiih dogo- vorov, ki se bodo vrSili po mohamedan- skem svetern mosecu ramazanu. t. j. sredi J'ebruarja. Mohamedani so brez kakega zunanjega pritiska, -iz lastne previdnosti reducirali prejšnje pretirane zahteve na realni nivö, takö da jih ue bo težko iz- polniti. Madžarsko rovarenje to pot ni imelo vspeha. pac pa so si Madžari zelo 5ko- dovali, kajti mohamedani so uvideli, ko- like koristi je zanje madžar.sko prijate- ljstvo. Ta povoljni zaključek dolge in ne- prijetne afflre pa je znatuo koristil hr- vatski stvari, zakaj mohamedani so ob- enem spoznali vso lažnjivost madžai> ih bajk o „katoliški in hrvatski propagandi',, ki je baje uaperjona proti njihovi veri. Madžari naj pustö pri miru hrvatsko Bosno; vsakemu novernu poskusu, da bi pridobili po stranpotih tal na tej zemlji bo sledila neizogibno nova blumaža. D o p i s i. V Yrtojbi due 9. januarja 1901. JNa zahtevanje tukajšnega starešinstva in sploh ljudstva davčnih občin gornja in doljna Vertojba je moral župan sklicati izvanredno starešinstveno sejo, da izrazi svoje mnenje zoper dopis iz Vrtojbe, objavljen v listu „Soca*' dne 1. t. m. Župan je sklical sejo za dne 9. t. in. ter se je prečital zbranim staresinoni dopis v „Soci" omenjenega dne. Po zaslisauju in preoitanju so sta- rešini enoglasno sklenili, da naj se v zapisnik zapiše : da stare^uistvo skupaj z ljudstvom gornje in doljne Vrtojbe obsoja tako grdo obrekovanje in gnusno pisarjenje zoper preč. g. vikarja, ter iz- rekajo prec. g. vikarju Eduardu S t v e- kelj najvei'je spo^itovanje, populno udanost, ljubc/cn in zaupanje, ob enem pa je starešinstvo zjedinjeno z ljudstvom naročilo županu, da v listu „Gorica" objavi, da rnora uredni.^tvo „Soče" oni dopis preklicati, ker drugaöe mora župan vložiti tožbo zaradi obre- kovan.ia. lz goriske okolice. (Po volil- nem boju.) Končan je boj, kakoršnega še ni doživela naša dežela. Le naravno jo. ako si po končanem ljutem boju ogledamo rane, katere smo dobili v vec- mesečnem bojevanju. Učiteljstvo sloven8ko se je tudi ude- ležovalo volitev in torej tudi boja, brez katorojja ni zmage. Doslej kolikor toliko edino slovon- slco učiteljstvo je stalo ob volitvi razcep- Ijono, kakor je sploh razcepljen narod naš, v kolikor se je dal razcepiti. Med zbeganirn narodom je zbegano tudi narodno učiteljstvo, kar je skoro naravuo, ker drugače bi se skoro ne smelo imenovati narodno. Čudno in vendar resnično. Nova stranku v de/.eli, katere gla- silo je napadalo nas stan v komaj mi- nolem casu na tak način, da je bilo zbu- dilo aplošen odpor. ta stranka je va6- krat trdila, da je skoro vse učiteljstvo v nJMHMii taboru. Rosnica jo sicer, da je veliko uči- teljov prestopilo v tabor nove stranke — menda v zahvalo za prejšnje uapade., Ako bi se smelo sklepati po tein dejstvu, morala bi stranka, katera bi hotela pri- dobiti večino učiteljev, napadati jih brez- obzirno. Zadoščevalo bi pozneje h; ne- kaj praznih l'raz in prijaznih poklonov, pa bi žla večina slepo za njo. Večina je torej bila v boju proti „Slogini" stranki, a vendar ni prizana- žalo glasilo nasprotne stranke našemu stunu, vsaj v posameznih alučajih ne. Napadanje je v krvi in zato ne sine biti brez njega. Pa tudi v splosnem ni napravilo glusilo nove stranke posebno lepega poklona svojej večini, ko je trdilo, da eden „klerikalen" učitelj je več storil ob volitvah kakor trije „naprednjaki". — Pravi junak minolega volilnega boja pa je bil oni tovariš, katerega je lastni sorodnik poučil, kako so sine nustopati na shodih v Brdih. Kdo bi si bil mislil, da bo naž Karleto postal Je junak na- 5ega časa ! Vreden bi bil, da mu postavi „napredna" stranka primeren spomenik naonem travniku, kjer gäje učilsorodnik telovadbe. Njegovo ime je zasiovelo tudi izven Goriskega, kajti glasilo jugo-slovan- skega-avstrijskega društva ga je več-krat slavilo kot muueuika. Tovariš si je pri- dobil mučeniški venec na kaj lahek na- cin. In to jo tudi nekaj. Brez mučenikov ni zmagovalcev. Ürugo glasilo • v deželi pa je kaj rado stikalo po učitelju, kateri je deloval za novo stranko. Očitalo se je eelö, da je dajal kateri za pijačo v kaj obilni meii. Toga pa ni lahko verjeti*). Summa summarum: ali je učitelj storil tako ali drugače, prav ni bilo — ali na tej, ali na uni strani ne. Na eni strani se je zabavljalo ,.na- prednirn", na drugi pa „klerikalnirn" učiteljem ; od oboh strani pa se je gle- dalo po strani one tovariSe, ki so gle- dali le od daloc ves političen pies. Godilo se je našemu stanu tako, kukor v pravljici o mlinarju in njogovem sinu. Ljudern ni bilo prav, ko je sin jez- dil osla, a oče pež hodil; godrnjali so, ko je oče jezdil ter sin brusil pete ; te- pena bi bila kmalu, ko sta oba jahala ; osmeSena pa sta bila. ko sta hodila oba poleg osla. Res jo, vsein ljudem ne moreä ustreči. lz volilnega boja, kakorSnega se ni želeti v drugič, crputi bi imel naž stan obilo naukov. A kdo bi bil tako predr- zen, da bi hotel svetovati v casu, ko dobrih svetov nikdo pad ne posluša V! Vsaka glava svojo pamot. Nasledek ta- kemu delovanju pa bodo, da naj stan ničesar ne pridobi in se no bode u v a ž e v a 1, kakor hi s e lahko. Učitelj. lz Doruberga. (D r. T u m o v 1 o v.) Izviren dopis. — Kaj lepo je bilo videti na dan volitvo v V. skupini v Gorici, kako je dr. Tuma v svoji lastni osebi zbiral okoli sehe noko turnaste gorjane in druge tako — „naprednjake'. Tisti dan sem bil tudi jaz v Gorici po svojih opravkih. Opravilo me zanese tudi mi Korenj, ko je bilo ravno okoli ene ure popoldno. Na nič hudega misleč se Ozrem in kaj zaglodamV Ondi pred Raj horn je bil imeniten prizor: Gospod dr. Tuma, obdan od raznih gorjanov je stal kakor prorok med Ijudmi in jim razlagal — tako vsaj sem si mi.slil — nov „libe- ralni-' evangelij, ako ne celo so kaj dm- zega. Radoveden ujeti kako „pouöljivo" iz tega «vangolija, se približam in po- sluäam. No, kaj posebnoga ni baä bilo. Obetal jim je, kakor je že v njegovi navadi, da jim bo pomagal „puter" drago prodajat in druge take reči. Ko pa se je začelo zbirati veö ljudi tarn okolo, ki no menda menili. da je kak ,.komedijant" na voglu, ki kaže lju- dem ,,lepe reci"', kakor se v me.stu vcasih zgodi, jo dr. Tuma svojim posluäalcem nekaj zaäepotal, na kar no se vsi skupaj vzdignili ter šli naprej z g. Honrikom v sredi. Jaz pa za njimi. „0n>l je imel „doplih" Irak, črno rokavice, lakirane čevoljčke, visok zavratnik in z eno be- sodo vse, kar jo bilo potrebno za tako slavnostn© hipe, kakor je bil oni dne 3. t. m. T Gorici. in lako so maräirali apo- stelj in jogri skozi gospodsko ulico, cez Travnik in »kozi Rastol, kjer so „Ga" mestni gospodje pomonljivo pogledovali in glodali, kam poljo toliko tovariäev v zelenih klobukih. Ko dosežejo «tolni trg, udarijo naravnost v neko »krivno Mbe- tolo%(, h Petru. Ko ustopijo, je bilo sližati volilco vpitje : „živio naä poslanec dr. Tuma !u Pripomniti pa moram, da lakral Se ni bil izvoljen za poslanca — mogoče pa, da imajo „Tumovci" avojega poiebnoga poslanca. . . . ¦) Nad liut ni slikul za uobeaim, paÜ pa je dobival od svojih pupuluuaia zanexljivib soiniäljenikov poiüöilii, ki so d u k a z a 1 a, da ao marodno-naprednic uditelji res in uogo plaöe- vali rj. pijučo in mod njinii bili so celo taki, ki se nuliajajo vedno v denurni zadregi in »e. je moral torej vsukdo čuditi, od kod najedenkrut taku ubilica denara! iSaj meuda Yeudar ne #d — zboljäanja učiteljskih plaÖ?! Opomba ure da. -No, notri v ,.betolr je Tunia kmalu začel govoi'iti. Razumel nisem vsega. ker sem poslušal zunaj. Ujel pa sem pornon- ljivega govora ta-le pornenljivi smisel: ,,Dragi! Mi vsi skupaj smo ovce, črne in bele. Dozdaj so bile te črne ovce zmeraj spredaj in mi, ki smo bele ovce. smo bili zadej. Od zdaj za naprej pa mora biti drugače: te erne ovce morarno potis- niti nazaj, — saj jih je nmnj kot belih — in mi bele ovce boiJirno spred. Oemu naj bi nain beliin ovcam kazale pot te erne, naj bo enkrat narobe!' Na to za- grmi iz vseh „ovejih" grl : „Ž i v i o na^ poslanec T u m a (i< Tako so bili vsi skrivnostno sladko ginjeni, da se niti zavedli iiiso, da Tuina 3e ui poslanec in se tega morobiti 3e zdaj ne zavedajo. Pa reciino, da bi bil dr. H. Turnn poslanec, — kaj mislite, da l)i sH v go- stilno k P.? — Jaz smem biti tega mnenju, da ne, p o t e in hi um bilo ven darle premalo „nobel". Zato — napml- njaki, mislite, kaj delate ! 1) o rii I) e rža n. Saksid 5. jail. Kdor bi se hotel prepričati, koliko spoštovanja, koliko ljubezni užira v našem narodu preča- stiti gospod dr. Anton Gregorčič, oni naj bi bil prisel k nain na vecer 3. t. in. potem, ko se je izredel izid volitve v peto kurijo, ko se je izredelo, da je zmagal naS ljubljeni poslanec dr. Gre- gorčič. Ko je bila zvečer 8. ura, so že na Vrhu st.rel.jaJi, o polnoči pa, ko smo šli domu, pa tudi v Dornbergu. V petek ob 1 /.> uri je že vihrala zastava na Saksidu v zraku ; ko so jo zagledali oni iz Vrhov in iz Pedrejevega in Rihemberka, .so tu začeli spet stre- ljati na dveb, treh krajih. To je bilo tako veselje, da ni moc: popisati ! Ta velevažna izvolitev nain je bila najlepse novoletno darilo in prvo veliko veselje v novem stoletju. Da bi temu vCselju dali še živejega izraza, zložil je v svojem navduSenju vpliini rhož Franc Saksida pesem, katero smo potem prepevali in jo hodenio še peli pri vsaki priliki. Politični pregled. Notranje-polltlčni položaj. Državnozborske volitve so skoro dokončane in v kratkom prinese dunaj- ski uraihii list cesarski patent, s katerim .se skliče državni /.bor. Listi poročajo, da je dan sklicanja državnega zbora do- ločen na 30. jan. t. I. Ministerski pred- sednik dr. Koerber sc je, sodeč po do- sedänjem izidu državnozborskih volitov, jako varal, ko je mislil, da privedo nove volitve v državni zbor zmernejih ele- mentov nego so bill prejSnji. Zato pa je krožila po raznih listih govorica, da Koerberjevo ministerstvo odstopi, se predno so snide državni zbor. Olicijozni listi so sicer to govorico koj dernentirali, če tudi ni popolnoma izključena. Volitve v V. kuriji. Due 7. t. in. so se vršile zadnje volitve za V. kurijo in sicer je zmagal na Dunaju v 11. volilnem okraju v ožji volitvi kräeansko-socijalni kandidat P r o- baska proti voditelju socijalistov Adlerju. V Kremsu pa je zmagal ncMnPiki ra- dikalec Doetz proti krščansko-socijalnemu kandidatu Gessmanu. V Brnu je zmagal pri ožji volitvi socijalni demokrat Hybes proti kr.ščan- skernu socijalistu Scbauer-ju. V lnomostu je zmagal v V. kuriji in sicer za zapadno Tirolsko nemški konservativec F»erg proti knJcanskemu Hocijalifeitu Wechnerju. V volilnem okraju za južno nemsko Tirolsko je zmagal krščaneki socijalec SchralTel proti baronu Dipauliju, prvi je dobil 237 glasov, drugi 221. V Tridentu pa je bil izvoljen itali- janski konservatirec duhovnik Delugan. Volitve v kmeöklh obölnah. Dne 8. t. m. so se vršile volitve v kmečkih občinah na Niže Avstrijskem, na Moravskem, nu Češkem in na Stajer- skem. Na Niže Avstrijskem je bilo izvo- ljenih 7 kandidatov nemške Ijudsko ka- toliške stranke. Na Moravskem je bilo voljenih 7 Mladočehov. V Ogersk. Brodu je bil iz- voljen konservativni Ceh Hruban, v Znojmu je bil izvoljen skupni nernski kandidat Lukscb. V Novem Tičinu in Olomucu sta bila izvoljeua prejänja dva nemžka naeijonalca. Na Češkem je bilo izvoljenih 11 JVIIadocehov. 7 Jieiii.škiii naprednjakov, 6 čeških agrarcev, 6 nemških radikalcev. Mladočehi so zgubili 5 mandatov na (Jesko agrarce, nemški naprednjaki pa 3 na nfmške radikalce. 1 mandat so pridobili kršcanski socijalci. Med zgubljenimi mandati mladoče- škimi je tudi oni v okraju Jičin, kate- rega je dosedaj . zastopal dr. K r a m a r, ki pa ni pri sedariji volitvi ondi kandi- diral. Med odlicnimi izbranimi poslanci so tudi Čehi Gregr in Pacäk, nemSka rogovile/.a Schönerer in Fro sta tudi pri izvoljenih. Na Stajerskem so bili izvoljeni 3 Sloveuci, 3 neniski kons(»rvativci in en neniški nacijonalec in eden od nemškega ,.Bauernhun(!a;l. Na Štajerskem je ostalo isto razrnerje kakor poprej, z razločkom, da so zgubili nemSki konservativci jeden mandal na „Banernbundovce". Od slo- venskib kandidalov so izvoljeni dr. Ploj, Kobič in pi. Berks. V Trentinu so bili ižvoljeui laški konservativec Don Bo z z a u el I a, Clone i in laSki konservativec MalTei, Na Dol. Avstrijskem : v Di;n. No- vein Mestu je bil izvoljen nemSki naci- jonaioc Ii o (e r, v St. P ö 11 n u kr.ščan- ski socijalec Wohlmayer, v Korneu- l)Lirgu krsc. soc. Küschelm, v Mistel- bachu kr^c. soc. Schreiber, v Am- stetnu kr.šč. soc. überndorfer, v Brucku na Litvi je prišlo do ožje volitve mej dvema kršč. soc. Huberjem in Kernom. Na gor. Avstrijskem : V Zwettln je prišlo do ožje volitve med krSč. soc. Eichhornom in nem^kim nacijonalcem Tittingerjem. V Kremsu je bil izvoljen krSč. soc. 1) a s c h I. Na nem.škem Tirolskem : \r lnomo- stu je bil izvoljen nemSki konservativec dr. Kathrein, v Bolzanu je bil izvo- ljen konservativec baron Dipauli, v Schwazu je izvoljen neinäki konserv. T o I I i n g e r, v Imstu nernški konserv. Ii a u e is, v B r u n it v. k u kršč. soc. S c h ö p f e r. V Predarelskem : V Bregenzu je bil zopet izvoljen bivsi „divjak" Fink in v Feldkirchu Thurner, iste stranke. Na Solnogra^kem : V Solnogradu je bil izvoljen župnik Unt er lads lütte r, v St. Jnhannu pa nem^ki konservativec dr. Fuchs. V Šleziji : V Opavi, volilni okraj Teriinj, je bil izvoljen Poljak Mihejda, v opavskein okraju pa nemski nacijona- lec Herž man sky. V Freudenthalu je bil izvoljen nemäki nacijonalec Kaiser proti Schönererijancu Türk-u. V F u r la ni j i je bil izvoljen Ia3ki liberalec A n t o n e I 1 i proti župuiku Zanetti-ju. Prvi je dobil 05 glasov, drugi 47. V Istri je bil izvoljen za zapadno Utro dr. Rizzi proti prof. Mandiču, za iztočno Istro pa profesor Spinčič. Z a in e s t n e s k u p i n e : V Trstu v I. volilnem okraju bil je izvoljen itali- janski liberalec tovarnar Acquarolli. V meslnih skupinah na Če.skem so bili izvoljeni Štirje nemäko-liberalni kan- didatje ; v dveh volilnih skupinah je pri- Alo do ožje volitve med nemSkimi radi- kalci in nem^kimi nacijonalci. V Liberi- cah je bil izvoljen nein.^ki nacijonalec Prade, v llebu in v Falkenau-u sta bila izvoljena nern^ka radikalca Bärenreuther in Holer, euako so bili tudi izvoljeni nem- ški radikalci in sicer vKarlovih Varih Pa- cher, v Trutnovu znani Wolf, v Ustju nad Labo Kisenkolh, a v Gabloncu Ber- ger. Izvoljenih je bilo tudi 18 Mladočehov. Na Moravskem so bili izvoljeni nemški liberalci Menger, Hühner, Goetz, Klein, baron d'Elvert in Lecher, nem.^ki nacijonalec Ghiari, in nem.^ki radikalec Albrecht. Fzmed Mladočehov ho bili izvo- Ijeni Skala, dr. Stransky, Kulp in ;5o dva druga. V drugih pokrajinah in sicer na Koroskem v Celovcu, Fieljaki:, .^t. Vidu in Špitalu so bili izvoljeni nem.^ki naci- jonalci ; v Cernovicah je kupčijska zbor- nica izvolila nem.^ko liberalnega Ho- senzweiga. V Galiciji in sicer v Brodu, Krako- vftin in Lvovu so kupOijske zbornice iz- volile po jednega konservativnega Poljaka. V Dalmaciji je bil v skupini naj- večjih davkoplačevalcev izvoljen hrvatski kandidat Zulron. Tako bode Dalmacija zdaj zastopana v drzavnem zboru po samih Slovanih. Dosedanjl Izid državnozborsklh volltev. Uo soboteje bilo izvoljenih 235 po- slancev, in sicer: 30 Mladočehov, 39 Poljakov, 24 clanov katol. ljudske stranke, 20 članov nem. Ijud. stranke, 14 kr^č. soci- jalcov, 14 Schönererijancev, 9 Hrvatov, 9 opozic. Poljakov, 9 soc. demokratov, 9 nem. liberalcev, 9 Italijanov, 6 ceških agrarcev, 5 Staro- 5 Mladorusinov, 5 čeških socijalcev, 15 S 1 o v e n c e v, ter po dva „bauernbündlerja", lib. velepo- sestuika, etjška katolika, Srba in divjaka in 3 Kumuni. Nova trozveza. Kuski listi vedo poročati o novi trozvezi, ki se snuje na Balkanu. V Iro- zvezo stopijo Srbija, Bolgarija in Crna- gora. Potovanji! Črnogorskega princa Danila v Belgrad j<* baje prvi korak za uresničenje le zveze. Prvi vidni znak najnov(»jše tripelaliance bo železnica od ruske meje preko liumunije, Bolgarije, Srbije in Makedonije v Dulcigno ob ja- dranskein. morju. Kuski krogi so izredno vix'ti za to železniško zvezo, ker bi lahko fekmovala z avstro-ogersko železnico iz Serajeva v Solnn. Poleg Husov so pri- jazni tej ideji uinevno tudi ltalijani, ki bi imeli od nje posredno korist, ter baje tndi Francozi. Ruski car zopet bolan. 1/isti poi(K};tjo. da je ruski car vno- vic: obolel na pljučih. Ta bolezen je baje posledica njegove zadnj«? bolezni. Na ruskem dvoru so v velikih skrb(?h za carja. Vojna v južni Afriki. Angležem prijazen dopisnik nekega nemskega avstrijskega lista pii^e, da je bur/, vsacega pomenit udiranje Burov v Ka[)landijo in sploh njihovo nastopanje proti Angležem v guerila-hoju. Takih do- godkov da ima zgodovina bojev večjih držav zabeležiti iniiogo, ki pa so vsi koncali s porazom npornikov. Enaka usoda da čaka tudi Burov itd. — Ss)diti po dogodkih v južni Al'riki pa Angleži ne morejo biti enacega mnenja, kajti nastop g(»nerala Deweta v Kaplandiji se je pojavil na tak način, da je provzrocil opravičeno bqjazen na vojnem minister- stvu v I .oni I on u. 50U0 Burov inarsira zdaj naravnost v središče Kapa. mej polom pa so polo- vili mnogo v angleSki službi stojecih kap- skih prostovoljcev. Pri Galviniji se je zdru/.ilo veliko stovilo kapskih ustašev z Buri. Na raznih krajih kakor v Kich- mondu, Dooruriverju itd. tabori po vec sto Burov, ki hočejo operirati ob obali in na razaih vazuih poslojankah. Lord Kitchener je v veliki zadregi, kajti v pmc jelo je primanjkovati nje- govim vojakom živil radi obleganja Kapa po Burib, drugič so vse puške angležkih vojakov zarjavele od dežja, a novega orožja radi pretrganih proinetnih zvez ne more dobiti, tretjič pa ne more do- biti tako bitro iiovib vojakov kakor bi jih rad. Domace in razne novice. Inieiiovaiije. Minister za uk in bo gočastje je imenoval učitelja in voditelja meščanske sole v Gorici gosp. Avgusta Zur m ana začasnim nadzornikom zn ital. ljudske sole v goriškem meslu in v okolici. Odprl «rob. Umrl j(i na Dunaju g. Frančisek Šuldje, avskultant v Kudol- fovem, sin g. dvor. svet. Sukljeja. Pokoj- nik je bil do3el za praznike k svojim stariSorn ter je imel po praznikih polo- žiti drugi juridični rigoroz. Takoj po svojem prihodu na Dunaj pa je obolel za legarjem, čegar kal je prinesel seboj iz Hudollbvega in dne 7. t. m. je blagi rnladi mož umrl. Lahka mu zemljica ! Umrl je včeraj v bolnišnici usini- ljenih bratov v Gorici g. Anton V i a i n- tiu, zidarski mojster v Heučah. Pogreb bode julri ob 1. uri popoludne iz bol- nifinice, od koder se prepolje truplo po- kqjnega na domace pokopallšče v Ren- čah. N. v in. p.! Ti'govska '/hornicA je izvolila v soboto svojim pnjdsednikoni burona Ev- genija Kitter-Zahony, podpredsednikom Ludvika Mighetti-ja, namestnikom pred- sednika pa Josipa Venutija. l>rž»vno/lx>rska volitev v po- riAkcm velvposestvu. l'ri včerajšni dr- žavDozborski volitvi v goriškem velepo- sestvu je bil izvoljen dr. Verzegnassi s 1(35 glasovi. G. A. Kpcjančič je dobil 02 glasov, grof Dubsky pa 21. 0 zadnjem se govori, da n% je v zadnjem hipu odpo- vedal. „llijada" se dobiva v „Narodni tiskarni-1 in pri knjigotržcu Pallich-u na Travniku, mehko vezana po 1 K 40 v. v platno vezana po 2 K. Narodmi tiskanui" v Gorici išče upravitelja za list „Gorica". Plača po do- govoru. Oglasiti se treba do 27. t. in. Ustaiiuvni občni /bor bralnega družtva na Gesti bode 20. januarja 1901 ob 4. uri pop. v nisi gosp. Fran Bratina na Gesti. Dnevni red: 1. sestava društ- venih pravil. 2. volilev začasnega odbora. „Sofiuo*k ligovo per«. V nekem dopisu „s Krasa", ki je bil skovan v Go- rici, se hočo „Soča" oprati madeža, na kateri je s prstom pokazal naš člaiu^c o.l 7. t. m. Vse to pranje pa ni druzega iKigo skrivanje za — ligovo pero. Mi omenjeni clanek podpisemo z obema ro- kama in le se dostavimo: patronom okoli „Soce" bi trebalo nadeti samo Se — krlvi azijatski nos in „bajces", pa bi bili tudi vnanje podobni svojim duševnim bratcem iz — Galicije. Pa dosti. Na perju se ptiö spozna, na njegovih delih in bosedah pa — naprednjak. Zvcza dr. (ire^oivita s Paj«»rjem in z Lain. Podia dusa. na katero bi lahko s prstom pokazali, in ki je priza- dejala goriškim Slovencom /.<» toliko zla, nakopičila je v zadnjem uvodnem clanku „Z v e z a d r. G r e g o r č i č a s P a j e r- j em in z Labi" ,.Soce" toliko la/i in obrekovauj na osebo dr. Gregorčiča. ko- likor jih zamore izmisliti in napisati le popolnoma sprijen človek. brezznacajne/, intrigant in obrekovalec po poklicu. Vse namrer, kar pise to človeče v uvodnem članku zndnje številke „Soče" o dr. Gre- gor(y:iču in o njegovih pogajanjih z dr. l*ajerjem glede državnozborskih volitev, je od k o n ca do kraja popolno- ma zlagano in je ton\j oni. ki je to pisal, g rd i lažnjivec i n o b r e k o- valec, za k ate rega ne bi smelo biti nifista med p o š t e n i in i 1 j u d- mi. Kakor je pa vse to zlagano in iz- mišljeno, je nasproti popolnoma gola resnica, da so ponujali naprednjaski ko- lovodje kompromis liberalnim ltalijanom 1. j. onim, katerih delovanje je naperjeno jedino le na lo, da nas popolnoma po- tujčijo. Naprednjaki ne morejo nikdar uta- jiti, da jim je hud ltalijan Lenassi pripo- mogel v Solkanu do 5 volilnih mož v V. kuriji ; naprednjaki ne morejo uiajiti, da so bili pri dr. Verzegnassijw ter da so hoteli ž njim sklepati volilni pakl ; naprednjaki ne morejo izbrisati iz sveta resnice, da so pred O/.jo volitvijo v V. kuriji in o 1 ed o va I i za jjlasove liberal- nih ilalijanskih volilnih mož pri dr. Gra- /iadiu in pri Lenassi-ju, ter da se je vsled teh pogajanj odposlala celo itali- janska deputacija v Gradišče in istotako naprednjaki ne morejo tajiti, da ni bil sklenjen kompromis med ločniškimi ita- lijanskimi volilnimi možmi in med slo- venskimi volilnimi možmi ..napredne1' stranke, ki so imeli voliti za kmečke ob- čine v Gradišču ! Naj se zvijajo, — a teh dejstev naprednjaki ne bodo inogli nikdar utajiti ! Kakor pa je dejstvo to, kar smo ravnokar oinenili, je dejstvo tudi, da je bila pri obeli volilnih sku- pinah izvoljena vecina volilnih mo/ na naš program in da so naprednjaki nekatere na.^ih volilnih mož le s korup- cijo in po d kupi 1 o m pridobili za se. Tako postopanje pa pritisne tej novope- čeni stranki pečat nepožtenosti n a nepošteno n j e n o eel o. Taka stranka, ki vzgaja med našim narodom neznačaje, koplje mu grob, in obsojati jo mora vsakdo, ki ima še količkaj ro- doljubja v sebi. Ako so nekateri konser- vativni in avstrijsko misleči f'ur- lanski volilci prostovoljno oddali svoje glasove za dr. Gregortiča, storili so to, da protestirajo proti italijanskcmu poli- tičnemu društvu „Uniono", ki goji vse kaj drugega med svojiini člani nego avstrijsko mišljenje. Ako so oddali ti možje prostovoljno svoje glasove dr. Gregorčiču, storili so to jedino le zaradi tega, ker so bili prepričani, da stoji dr. Gregorčič popolnoma na po^te- nem in pravičnem stališcu tudi glede na- rodnega vpra^anja ter da ne zagovarja druzega nego le načelo: vsakcniu svoje! In kako bi tudi dr. Gregorčič, kateremu so krščanska načela sveta, zamogel zastopati katera druga nacela V Ta načela se popolnoma ujemajo ludi s slov(»nskim programoin, ki nirna narneua kraliti dru- gim pravice, ampak le odločno in neu- strašeno zagovarjati in zahtevali za nas Slovencö jednake pravice, kakoršne uživajo drugi narodi v Avstriji. In zato, ker se ne ujemajo furlanski volilni možje z irredentovskimi načeli in se zadovo- ljujejo s tern, da ostanejo oni ltalijani, mi pa Slovenci, — zato, naj bi bili oni i zdaj a lei, za kakoräiiH jih razupiva „Sočau ! ? Kaj takega trditi morejo v svoji nezmerni strasti le naši napred- njaki, katere neizrečeno peče, da niso iinele vse njih hudobne spletkarije zaže- Ijenega uspeha, katere pa Se bolj peče. da so bili zastonj vsi njihovi ogromni stroški. „Soča" v službi irredente. — V svoji 5. Stevilki od letos prinasa „Soča" sledečo notico : „Za Brice. — „II Friuli" prinasa „iz Krinina" dopis, v katerem navaja imena onih, ki so glasovali za dr. Gre- gorčiča. Potem pa pruvi: „Ako »o mislili ti gospodje s svojim laži-glasovanjem, da se sprijaznijo z delom Slovencev (oddelkom Slovencev, ki imajo svoja mnoga posestva v okrožju knninske ob- čine) ter da se jih poslužijo pri pri- hodnjih občinskili volitvah, se motijo kajti Urici st' gotovo lie dado oslepiti od sniradJjivoga dima, ki jini je biJ puhnjen v oči, marveč se spominjajo, kdo jim dajo denar na oderuške obresti, kdo jim je delal in jim dela rožnate ob- ljube, ne da bi držal le jedno. kdo pod- kupuje tržnega komisarja, da osl(3pari ubogega slovenskega prodajalca sadja. kdo išče končno vse načine, da bi zatrl in oskubil prav Slovenca". Tako piše „II Friuli". Tisti inožje, katere irnenuje, so: Bainat Gius., Avian Gius., Burdin G., Caisutti D., Cibeu A., Ferlat M., La- vorian G.-, Pursa A., Panzera G., Sachet F., Silvestri Ü. Ti torej so prijatelji naše erne bando, ki žal, po naših Jepib Brdih še tako prevladuje. Brici, mislite im mar- sikaj, čpmur van» dajejo povod te be- sede! V o.sialoni pa se rnora začeti in- tcuzivno delali na to, da we Urdu otresttjo vriw. komande (kramarske ali timiaste komande?) 'er da stopijo tje, kamor tieejo (za čmo suknjo ali črno- kosinato brado?). Dokler bodo drli pale za erno suknjo, se ne spremeni nič. l)ru- godi ])O di-želi se svila, le vsvetlih Brdih (Jepa polivala) je tema. (Zakaj? JVlar zato, kor nosijo možki črne suknje, erne jopc, čnie blače, erne klobuke, zonske pa črne robce, črna krila, črne predpasnike, erne nogavice itd.??) Čas bi bil, da bi tudi Brici stopili v oni veliki krog, kateri tvo-' rijo v deželi naprednjaki, da ne bodo le slepljeni iz farovžev in izsesavani od sosedov-lujcev! Zjasni se!" K temu spisu, ki je nehote pohva- lil Brice, dodamo, da ima Krmin 2 slrutiki — avstrijsko, pa lahonsko. Brici volijo z avstrijsko, „Friuli" in „Soča" želita, da bi z lahonsko. Izdajice črne! Na pol nirtvega je našla ponočna straža včeraj zjulraj ob 3l/2 uri v čest- nem jarku pri vili ,.Ilka" na cesti, ki pelje iz Placute proti Socinemu rnostu, okolo 50 let slarega inoža. Ponouni stra- žar je tekel iskat policijo in ko je našel na Travniku dva redarja, podali so se vsi trije na lice nesreče. Nesrečnež je le/.al v nezavesti, spravili so ga zatorej na voziček ter ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Zdravniki so se ondi trudili. da bi ga obudili k zavesti, a ni se jiin posrečilo, ker je revež kmalu po lem umrl. Ker je bil ranjen na obrazu, na rokah in nogah, naznanili so to za- devo sodniji. l'uden slu^aj. 1 z G a b er j e (pri Ajdovščini) se nan» poroča, da je tanio- šni komisar pri ljudskem štetju med dru- gimi zapazil sledeči slučaj : Iz družine Mihajlove se je due 31. decembra 1799. porodil Vales Anton, t. j. oče čast. g. M. Vales, kurata v Branici, kteri je dne II. januvarja 18SI. v gospodu za- spal ; dne 31. decenibra 1900. se je pa rodil pokojnikovega nečaka v 3. čleiui zopet novorojenček V a 1 e s Anton, torej ravno na 100 letni dan člen istega rodu in enakega irnena in priinika. Bog daj, da bi novurojcnček bil vreden na- slednik zgor onienjenoga pokojnika, ki je v svojiin easu vžival splošno zaupanje v rodni občini kakor je bil tudi splošno po sosednih občinah zelo spostovana oseba. Zmr/nil. Jože Hrešcak ranjcega Antona, star 57 let iz Anhovega, tiščal se je v petek zjutraj okoli osme ure na Corsu k vrtnernu zidu palace groi'a D e ge n fe I d a. Mirnoidoči mestni stražnik pristopi k njemu ter se koj prepriča, da ilreščak skoraj več ne diše in da ga je prevzel mraz. Pokliče torej prvega izvo- ščeka, katerega zagleda, spravi llreščaka na voz ter ga odpelje v bolnišnico. Tain so spravili reveža v posteljo, ga zaceli drgniti, zarnan, kajti v malo niinutah je izdahnil svojo dušo. Mož je bil nekoliko slaboumen. l'ozar pri Yoglarjih. Poroča se narn : Pri Voglarjib je dne 9. t. m. zve- čer do tal pogorela hiša v Zagraji. Vsled suhobe ter rnočnega ognju ugodnega vreniena (vetra) bila je nakrat cela hiša i v pJamenu. Žal, da je hotela gospodinja še vsaj kaj rešiti iz hiše, toda sleme se, kar pravijo, vsuje in uboga žena in njen soprog bila bi zgorela, da ni nek srčen ' fant skočil v največo nevarnost ter ju še živa iz plarnena rešil. Soprog je hudo opečen sedaj v bolnišnici v Gorici, a ona, cujem, da je v Goriško bolnišnico pre- nešena že izdihnila. l/^ubljeno ali ukradeno. Orož- niki Durnberški so našli na cesti vrečo. V tej vreei se je nahajala ena cela niofcka obleka, poleg tega še dve možki suknji gosposkega kroja, jeden ženski havelok, jedua ženska kapuca vezana iz volne in jedna blazina. Poleg tega se je nahajala v vreči tudi torba, v kateri je bilo nekoliko kave, sladkorja, riža itd. Ta vreöa se nahaja zdaj pri polieiji v Gorici. Kdor je omenjene reči izgubil ali so lnu bile vkradene, oglasi naj se pri policiji. I)r/a\nozborska volitev v 111. vülihiein razredu v Trstu. — Pri državno/.liorski volitvi /.a III. razred v Trstu, katerega je do pretekle volilne dobe zastopal g. Ivan vitez Nabergoj, je bil izvoljen zopet Lahon Poldo Mauro- ner z 2742 glasovi proti 2001 glasu, ka- tere je dobil slovenski kandidat g. dr. Hybar. Da so inagistratovci pri tej volitvi vporabili vsa postavna in nepostavna sredstva, o tem ni treba da pišetno, ker je samo ob sebi umevno. Žrtev rodoljubja. V Škednju pri Trslu je živel 80 h;tni starček Jože Mr- lak, ki je bil zvest svojemu narodu do zadnjega utripa. V nedeljo 0. t. in. je Sei izpolnit svojo zadnjo rodoljubno dolžnost, sei je, da odda na tej za tržaške Slo- vence zgodovinsko vazni volitvi svoj glas za slovenskega poslanca V. kurije dr. Kybara. Ta dan je bil v Trstu silen inraz in burja. Vsled mraza in tudi razburje- nja je stareka, vrnivSega se domov, za- dela kap. Urnrl je v sinovem naroeju. Bojaki, ta inož naj vain l>o v izgled pri vsaki narodni priliki ! ..Narodna tiskarna' v Gorici sprejme za list „Gorica". Placa po dogovoi'ii. -— ()j»lasiti se je do 27. t. ni. knji^ii „Njiši narodni prehi" se dobiva v „Narodni tiskami" v Ckuici in pri knjigotižai g. Likaiju. V nobeni slovenski liiši ne bi smela manj- kati ta knjiga, iz katere se inoraino učiti, kako ži- veti res slovenski in kako se ogibati narodnili grehov. Baš sedanje volitve po obmejnili slovenskili pokrajinah so zopet pokazale, kako potiebni stno šc narodnega pouka. Zatorej Slovetici, ne izogibajte se tej prekoribUni knjigi in naročajte si jo! Cena knjigi je 50 vinarjev po pošti 5 vin. več. ED/\|r|l#a I ^IH>min.Jrt.J^e se ° vsaki nUJdltf -j!riiiki „jšolskega domsi". f Dunajska bor/a. 1 i. jaiiuvarju. 1901. Skupni državni dolg v notah . 9830 Skupni državni dolg v srebru . 98ir> Avstrijska zlata renta .... 117'lf> Avstrijska kronska renta 4°0 . 98*30 i Ogerska zlata renta 4% ... 1-1.7. ' Ogerska kronska renta 4% . . 92-20 Avstro-ogerske bančne delnice Ki'98 Kreditne delnice...... G63 7;") London vista........ 240b"0 Nem. drž. bankovei za 1(X) mark 11765 20 mark •......... 2353 20 l'rankov......... IV)117 Italijanske lire....... 90'75 C. kr. cekiiii........ 1137 Sl. 1. Razglas. Se naznanja, da dne 23. janu- varja L I. od 11. do 12. lire predp., se bo zopet vršila javna uslmciia ' dia/ha v uradu ceslnega odbora v Podgori, p?i kateri se odda v zakup po znižani ceni zgradba kos nove okrajne ceste pod Sniartnem. Klicna cena znasa lli.UUO krön. Vsak dražbenik bo moral pred za- četkom dražbe položiti 5 od sto varščine 8iO krön. Pogoji, naert in proračun je razjjoložen na ogled vsaki dan v uradu ceslnega odbora. Cestni odbor za goriško okolico. V P odgo ri, 14. jan 1901. iNaculnik: Klančič. Loterijske številke. 18. januvarja. Trst.......43 10 84 15 90 Line......32 82 54 14 43 Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom inia v zalogi . „Naro<1 nii tisknrna'\ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (,OKI< A Via Giardino 8 Driuoroča . pristna oeia in črna vina iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- matinskih in isterskih v i nuaradow. uosuivijii na iiom in razpoäilja po xele/.- nici na vse kraje avslro-ogcrski' inonaihije v sodili od 56 litrov uaprt'j. Na" znhtevo puäilja tudi u/orce. Cene fmerne. Poatrešba poitena. „JVsarodna Jiskarna" v Qorici ulica Vetturini 9. Ilijada. Povest slov. mladini. ; Prosto po Homerju : pripoveduje ! ANDREJ KRAGELJ. "; ; Z lolmačen važnejših osebnih | imeii ter obsega 273 stranSj. ' 1 CENA: '¦ 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. veö. | Priincrno božično I in no v ölet no darilo. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici 1 Preskrbljena jezpovsem novimi erkami. okraski in finim papirjem. j Izdeluje vsa dela v najkrajšeni času po tako ni/kiii cenuh, du se ne boji nikake konkiironco. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in na papir. posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. mr „Narodna tiskarna" tiska -*g „GORICA" izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone „Primorski List44 izhaja vsak četrtek in stane celoletno 4 K polletno 2 K, za manj premožne celo ieto 3 K. / „Narodna tiskarna" inia v zalogi vse tiskovine / Tiskovine za duhovnije, županstva in dr. urade na močnem papirju. Pismena naročila Mo vin se izvrSe i ototiio posto; vsa flrnp v najkrajšem uasu. „Ljiitiljaiiska krcfliira tanka" ; v Ljubljani ; Spitalnke ulice št. 2. Nakup in pro daj a vneh vi'üt reut, tlriuvuib papirjev, za»tavnih ' i ])isem, »reck, uovcev, valut i. t. d. pu naj- i , kulautuejsik pugujih. , r* Poaojila na vrt'duostue papirje proti L ui/.kiiu obreotim. l Zavaroranje proti ku^iii izgUui. L Promeite k vhviu zrttbuujeni. j Sprejemanje denarnih rlog J X ua vlo/ne kujižice, ua tekuüi racuu iu ua f * girokonto ü»41///üobreBtoyaujemüd(lue vloge 1 ^ do due vzdiya. A •jt Eskompt menjlc najkulantneje. — Borzna naročlla. 1