Ocene, zapiski, poročila	Reviews, Notes, Reports 	
današnjih dni. Kajti tudi sami si ob branju izbranih esejev lahko skozi historično perspektivo ponotranjimo dogodke iz našega vsakdana.
Namen rednega profesorja dr. Štu-heca je z antološkim izborom dosežen, saj ponuja celovit vpogled v do sedaj še neobdelan opus. S tem in s svojo zgodovino predvojnega eseja je postavil osnovo nadaljnjim raziskavam, ki se bodo verjetno osredotočale na ozka področja slogovnih značilnosti, filozofskih podlag ali morebitno delo esejistk. Kot mlada slovenistka se sprašujem, kje v antologiji odmeva ženski glas. Zanimivo bi bilo prebrati tudi esejistične refleksije Zofke Kvedrove, Lili Novy ali Milene Mohorič in ugledati sliko slovenske esejistike prve polovice 20. stoletja še s perspektiv raziskovalk.
Vita Zgoznik
vita.zgoznik@gmail.com
JOŽICA CEH STEGER:
EKSPRESIONISTIČNA STILNA PARADIGMA V KRATKI PRIPOVEDNI PROZI 1914-1923.
Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2010 (Zora, 69).
Z monografijo Jožice Čeh Steger je slovenska literarna veda pridobila izjemno poglobljeno študijo o ekspresi-onistični kratki prozi na Slovenskem. Njeno raziskovalno delo je osredinjeno na preučevanje metaforike, izhajajoče iz interakcijske teorije metafore, podrob-
neje predstavljene že v monografijiMe-taforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi (2001). Z razčlenitvijo metaforike v izbranem opusu slovenske kratke pripovedne proze je razširila seznam sekundarnih virov o ekspresionizmu (Janko Kos, Lado Kralj, Boris Paternu, Helga Glušič, Franc Zadravec, Gregor Kocijan, Bojana Stojanovic Pantovic idr.) in z naslonitvijo na raziskave o nemškem ekspresionizmu z oblikovanjem lastnega pristopa opozorila na temeljne značilnosti pripovedne proze v obdobju 1914-1923. Obsežen pregled kratkoproznih virov zgodnjega obdobja slovenske ekspresionistične pripovedne proze prinaša spoznanja do sedaj še neraziskanega področja - predvsem metaforike.
Monografija prinaša sistematičen prikaz ekspresionistične stilne paradigme skozi prizmo metaforičnih pojavov skrbno izbranega avtorskega in literarnega opusa. V uvodnem delu nas avtorica podrobneje seznani s slovenskimi raziskovalci ekspresionizma in natančneje analizira ter poda uvid v značilnosti nemškega ekspresionizma, opozori na možne vplive ob zgodovinsko prelomnem trenutku, ko so bili slovenski pisatelji tudi vojaki in so občutili prvo svetovno vojno v luči grozljivih razsežnostih. Literarna besedila razkrivajo ekspresionistične topose (vojna, strah, razčlovečenje idr.), značilnosti tematsko-idejne ali stilne ravni, hkrati pa avtorica opozori na iztekajoče se smeri in stile moderne (Stanko Majcen, Marija Kmet).
V pregledni monografiji predgovoru in uvodu sledi sistematična obravnava posameznih literatov kratke pripovedne proze. Skoraj pričakovano začenja s Cankarjevimi Podobami iz sanj, ki se, tako avtorica, s strukturnim modelom sanj, tematiko vojne, z nelepo in
— 107 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
hiperbolizirano metaforiko vpisujejo v začetek slovenske ekspresionistič-ne kratke pripovedne proze. Nadaljuje s poglobljenim pregledom Bevkovih vojnih pripovedi, opozori na zvočno razglašenost, razčlovečenje in anima-lizacijsko metaforo, poudariti velja groteskno podobo in parabolizacijo. Vključuje Ivana Dornika, pripadnika mlade generacije dominsvetovcev, ki seje pisateljsko izoblikoval pod mentorstvom Izidorja Cankarja. Čehova opozori, daje Dornikova kratka proza še v marsičem vezana na stilne tokove moderne, znotraj Dornikove metaforike opozori na pogosto prisotnost gla-golske metafore. Sledi pregled kratke proze Stanka Majcna, Čehova v njegovih dunajskih povesticah opozori na podobnosti s skicami Petra Altenberga. To ni edina podobnost, kijo izpostavi, na Majcna in njegovo jezikovno zgoščenost jez revijo Die Fackel vplival tudi kritik dunajske moderne Kari Kraus. Poglavje zaokrožuje z vojno kratko prozo Narteja Velikonje, za katero avtorica ugotavlja, daje ekspresionistič-ne metafore zapisal zgolj v literarno obarvanem pismu.
Tretje poglavje, naslovljeno Kratko -prozni eksperimenti, prinaša pregled simbolike in (avantgardne) metaforike, ki presega polje ekspresionističnih to-posov. Predstavljeni so »prozni eksperimenti« petih manj znanih književnikov: Antona Podbevška, Staneta Meliharja, Cirila Vidmarja, Jožeta Cvelbarja in Štefanije Ravnikar. Četrto, najkrajše poglavje prinaša pregled tematike in metaforike kratke proze Milana Fabjan-čiča in Angela Cerkvenika.
V petem poglavju, ki je v celoti posvečeno Mariji Kmet, Čehova opozori na stilni pluralizem, značilen za njeno kratko prozo. Na skoraj dvajsetih straneh sta skozi metaforiko predstavljeni
njeni zbirki kratke proze Bilke in Večerna pisma. Na prvi pogled se zdi, da gre pri obravnavi Kmetove literature za ekskurz, a Čehova s celovitim prikazom njene kratke proze poda zanimivo ugotovitev - za razliko od ostalih sopotnikov je ubrala obratno pot: od zgodnjih ekspresionističnih poskusov do ustalitve v stilnem pluralizmu slovenske moderne. Izstopajočaje avtoričina teza, da bi jo lahko s stilnega vidika imenovali za »začetnico ali vsaj predhodnico slovenske ekspresionistične kratkoprozne paradigme«.
K osrednjim ekspresionističnim temam se vrnemo v šestem poglavju, v pregledu kratke proze Andreja Čebokli-ja. Čehova svojo raziskovalno časovno zamejitev (1923) utemeljuje tudi s tem, da je to letnica smrti Andreja Čebokli-ja, ki ga mdr. označi kot najizrazitejšega pisatelja zgodnje ekspresionistične kratke proze na Slovenskem. Avtorica izpostavlja, da je z vidika metaforike njegova proza bogata, intenziteto izraza in strukturo metaforike je narekovala tudi vojna kot osrednja tema njegove kratke proze.
V sklepnih ugotovitvah Čehova na primerjalno-analitičen način predstavi skupne značilnosti ekspresionistične kratke proze, opozori na vplive drugih umetnosti (npr. pobude iz slikarstva) in na vzporednice z nemškim ekspresionizmom. Njena ključna ugotovitev je, da metafora v ekspresionistični literaturi nima skupnega imenovalca, metaforika seje oblikovala iz nasprotja z impresionistično estetiko in antimi-metičnim pojmovanjem stvarnosti in jezika.
Čehova je z upoštevanjem izsledkov in ugotovitev številnih raziskovalcev posegla na slabo raziskano področje in tako s poglobljeno raziskavo o vstopu slovenske kratke pripovedne proze
- 108 --Silvia Centralis i/2014
	 Ocene, zapiski, poročila	Reviews, Notes, Reports 	
v ekspresionistično stilno paradigmo (1914-1923) opravila izjemno zahtevno in obsežno delo. Uspelo ji je zapolniti vrzel med ekspresionistično poezijo in dramatiko, do sedaj bolj raziskanima področjema. Študije s področja metaforike zgodnje ekspresionistične kratke proze uvrščajo monografijo na obvezen seznam študijske literature s področja literarne vede, predvsem pa omogočajo nadaljnje raziskovanje ekspresionistične kratke proze v kasnejšem obdobju.
Crt Močivnik
Celje
crt.mocivnik@gmail.com
BESEDOTVORNI TEMATSKI BLOK NA PETNAJSTEM MEDNARODNEM SLAVISTIČNEM KONGRESU V MINSKU (2013)
Petnajsti mednarodni slavistični kongres je po Ohridu (2008) potekal v beloruskem Minsku v dneh od 20. do 27. avgusta 2013. Udeležilo se gaje okrog petsto slavistov iz blizu štiridesetih držav. Skupaj s predsednico Slovenskega slavističnega komiteja prof. dr. Alenko Šivic Dular seje kongresa udeležilo še sedemjezikoslovcev: AndrejaŽele, Irena Orel, Petra Stankovska s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Metka Furlan, Silvo Torkar, Andreja Legan Ravnikar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Irena Stramljič Breznik s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Z diskusijskimi prispevki v posamezni sekciji pa je sodeloval tudi
prof. dr. Janez Dular. Nacionalni prispevki za kongres so bili objavljeni pod skrbnim uredništvom Petra Weissa v prvi številki devetnajstega letnika Jezikoslovnih zapiskov z naslovom Slovensko in slovansko (celotna številka je do -segljiva na naslovu: http://bos.zrc-sazu. si/knjige/JZ%2019.1%20%282013%29_. pdf), v kateri sta svoja prispevka objavila še Mira Krajnc (FF UM) in Matej Šekli (FF UL), ki pa v Minsk nista potovala. Povzetke vseh nastopajočih na kongresu pa je izdal organizator v dveh obsežnih večjezičnih zbornikih. Prvije bil namenjenjezikoslovju, drugi pa književnosti, kulturologiji in folklo-ristiki, oba je uredil tudi organizator kongresa A. A. Lukašanec.
Poleg predstavitev prispevkov v posameznih sekcijah je bilo na tem kongresu mogoče sodelovati tudi v tematskih blokih. Za slovansko besedotvorje gaje organizirala Elena Koriakowcewa in vse zbrane prispevke izdala v publikaciji z naslovom Siowotworstwo a nowe style funkcjonalne jqzykow slowi-anskich: International Slavistic Comi-tee Commission on Word Formation (Siedlce 2013). V tematskem bloku so sodelovale jezikoslovke petih držav: Elena I. Koriakowcewa (Poljska, Rusija), Galina P. Neščimenko (Rusija), Ingeborg Ohnheiser (Avstrija), Elena G. Lukašanec (Belorusija), Irena Stramljič Breznik (Slovenija), Elena V. Petruhina (Rusija) in Lidija Arizankovska (Makedonija).
Elena I. Koriakowcewa (9-38) je v svojem prispevku razmišljala o novih besedotvornih načinih in produktivih besedotvornih procesih, kot se izpostavljajo v sodobnih slovanskih jezikih. Pri tem se je osredotočila na uzualne tvorbene procese, kot sta zlaganje in afiksacija (izpeljava, sestavljanje), manj pozornosti pa je namenila novejšim
— 109 —