LETO' Y.
:■
7.jnnunrjn 1952
ŠTEV.84.
SLOVENSKA DRŽA Y A
V begunskem tisku se je preteklo leto večkrot nzprovljolo o sloven= ski đrztvi,‘.Mnogi so se pri tem sklicevnli nn rnzlične statistike in ci tote, nnvojnli te nli one rozloge zn svoje stolice in končno izvnjnli svojske znključke.
Ki zndevi nismo-posvečnli bogve knk^no pozorno st.Mordn so se nnm ne= knteri čudili nli nnm celo znmerili; če pn smo le kdnj znpisnli tudi be sedi "slovensko držnvn", nos je kdo drug mordn celo grdo Iglednl.
Prnv je,dn nnpi^emo tudi o tem.Kn^e stolice je enostnvno in štvnrno.
Izhnjnno iz osnove, do imnmo Slovenci kot samobiten narod nnrnvno' prn vico nn svojo državo in dn o svoji bodočnosti odločamo nojprej in pred= vsem somi. (Kdo vendnr bo,če ne bnč mi?) Ugotovi jamo,dn tn slovenska dr ^ovn danes obstoji in *ivi tudi pravno^ ker ima svoj državni ..teritorij, vlado, parlament in ustavo. Ni vn*no, če je danes tej slovenski drčavi ime "Ljudska republika Slovenija"", vnč.no je dejstvo, da se je slovenski narod - na komunistični ali protikomunistični strani - v zadnji vojni tolkel tudi za to, da bo imel' svojo državo. Dejstvo je, da je slovenski narod to državo tudi dobil. Pomilovanja vredni so poskusi redkih posa = meznikov v slovenskem, narodnem občestvu ali pa tudi izven njega,' ki bi radi dopovedali,da je ta pridobitev le prehodnega značaja. Ti mo*je pač capljajo precej zadaj za časom in dogodki.
Iz medvojnih ali povojnih izjav zdaj begunskih slovenskih političnih skupin zaključujemo, da stoje prav vse na tem osnovnem stališču. V tej osnovi smo si torej edini vsi. In prav' je tako, ker je takšna'politika naravna in odgovarja razpoloženju ogromne večine slovenskega življa.Ne le, da je predvojna Jugoslavija na splošno doživela polom baš v osnov = hih narodnostnih vprašanjih ampak tudi obstoj današnje slovenske države dokazuje, da nobena medvojna politična skupina ni mogla mimo tega osnov nega hotenja in zahteve slovenskega naroda. Nar je narod po dolgih in Potrpežljivih desetletjih končno dosegel, si ne bo pustil vzeti.Kdor bi to poskušal, naj si rajši prej ogleda slovenski upor v zadnji vojni.Med Vojna leta so končno zapečatila dobo krivljenja slovenskega hrbta.S tem dejstvom se bodo morali sprijazniti- slejkoprej tudi tisti predvojni mož je,ki doslej še niso doumeli sprememb zadnjega desetletja.
Lo kritične točke pridemo, kadar govorimo o tem, če in v katero šir= šo skupnost naj se vključi slovenska država. Tu se slovenski begunci Razhajamo: eni so za jugoslovansko zvezo, drugi za "Medmorje", tretji Predpostavljajo "Združeno Evropo".
Ne bomo razpravljali o prednostih in verjetnostnih izgledih -ene ali druge kombinacije. Tudi tu izhajamo iz enostavnega in stvarnega stališ= Ča:
Premajhni smo, da bi mogli živeti sami na tako izpostavijenem^evrop= 8kem križišču.Zato .polna samostojnost in pdlr	" “ '^ ktično ne
Prihajata v poštev. Nekam pač moramo iti. ^
<3 V / 4^ e
O tem pa emigracija ne bo odlonala. Je tudi nihče poslušal ne bo četudi bi morda^hotela. Zadnja beseda bo pripadala svobodnemu 'sloven skemu narodu, ki se bo izjavil ža tisto skupnost, ki mu bo tedaj v obstoječih prilikah kolikor mogoče najboljše odgovarjala» Ker zdaj ne moremo vplivati na narod, je vsaka propaganda in polemika o ko = ristnosti ene ali druge kombinacije danes brez haska. V času narodne osvoboditve in pred svobodnim narodom se bodo tedaj obstoječe slo venske politične^skupine morale konkretno izjaviti in zagovarjati svoje programe. Kakšni bodo tedaj tisti programi,danes nihče ne more z gotovostjo prerokovati. Kdo more predvidevati bodoči razvoj in do= godke v zvezi s Slovenijo in Evropo?
Toda zdaj moramo upoštevati naslednja trda dejstva:
Današnja slovenska republika sestavlja jugoslovansko zvezno skup nost. Tako je slovenska drsava politično,kulturno,gospodarsko in so= cialno vezana na federativno Jugoslavijo. Ta Jugoslavija ima komuni= stično vlado,ki učiva izvestno podporo zapadnih demokracij in doslej v obstoječi situaciji še ni dobila nobene alternative, če hočemo svo bbdni Slovenci delovati na spremembi komunističnega režima v'Sloveni ji, moramo pred svetovno javnostjo delovati n,a spremembi komunistič= nega režima v federativni_Jugoslaviji, katere sestavni del je država Slovenija. Ker se odnošaji med Zapadom in jugoslovansko komunistično vlado zboljšujejo in utegne v gotovem razdobju celo priti do odprte= ga zavezništva, je nesmisel pričakovati, da bo katerakoli znpadna si la voljna poslušati prišepetavonje, naj v tako kritični svetovni si= tuaciji razbija jugoslovansko zvezno skupnost. Ne razbijati tb skup= nost,ampak kar se le da politično in ekonomsko jo jačati, je načelo zapadnih sil.
Zato se nam zdiedino realna in odgovorna politika,delovati na Ostvaritvi demokratične alternative jugoslovanskemu Titu ter pred svetovno javnostjo ugotavljati resnico o stanju in prilikah v Jugo = slaviji ter njenih stvarnih izgledih in koristi za Zapad.
^Morda je prav,"da se v novem letu našim bistvenim vprašanjem pri bližamo z nekoliko več realizma in nekoliko manj zagrenjenega samo = ljubja in sentimentalnih spominov,kot je to bil slučaj doslej’. Tisti ki se bavijo z narodno politiko, bi to morali že davno spoznati.
ZA PRAVICO SLOVENŠČINE V BENEČIJI ~	( Dopis iz Čedada.)
Končno se bo po dolgem odlašanju le vršil proces proti dvema laški časopisoma,ki sta zmerjala slovenske duhovnike v Beneški Sloveni= 3i z izdajalci,ker govore v cerkvi slovenski.Proces bo 14.marca v •idmu. z,e od podpisa mirovne pogodbe( 10,2.1946)so se laški šovinisti spravili na naše duhovnike ..Zmerjali so jih s ti to vci, komunisti in iz Da jalci.Slovenski duhovnik pri tem ni našel nobene podpore pri laški buhovšžini.Le furlanski avtonomisti so mu priskočili na pomoč.Tako 3e bila vložena tožba proti "časopisoma .Na lanski razpravi v Benetkah 5roti prvemu časopisu je bilo ugotovljena zveza s članki v "Message= bo Veneto",nakar je bila razprava‘'preložena in proces razširjen še na ^Dugi list. Za stvar pa je zvedelo mednarodna novinarska zveza,kar je postalo Lahom želo neljubo.Pioces se je spremenil v proces za svobo= bo slovenščine^ Italiji.Rimski vladi je postal neljub; vpletel pa se še videmskl/skof Nogara,ki bi moral nastopiti s svojimi izjavami strani obeh(!) strank.Časopisa sta zato ponujala tiho spravo in ubitje stroškov,vendar so končno morali le določiti dan razprave. -^razumljiva je slepota laških duhovnikov okoli nadškofa.Od 46 slo= Ven.skih duhovnij je le kakih 16 zasedenih po slovenskih duhovnikih.
-------------—------------------ Kolikšna škoda za vero! Slovenski
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Ohopel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 3.ponedeljek
v mesecu,
duhovniki služijo no furlanskih farah,- Slovenci hočemo slovenske ga general.vikarja•na škofiji za slovenski del nadškofij e.Slovendce duhovnike nazaj med SlovenceISkof naj odredi slovenski kršč.nauk!
D I NAR
(Dopis)
Z Uovim letom je dinar uradno vreden	šestkrat manj v	primeri	z
dolarjem,kot je	Lil preje. Od 50 din za	^ 1 je padel na	500 din	in
za L 1 dobiš 840 din namesto prejšnjih 140. Tako je Titova vlada u= radno priznala malo vrednost dinarja^ki je v resnici stara stvar. Dokler je Jugoslavija trgovala z vzhodnimi komunističnimi državami, je valuta mogla biti umetno nastavljena. Pozneje se je počasi odpirala trgovina z Zapadom. Vrednost dinarja, je bila ničeva,uradna ve= Ijava pa napihnjeno velika.Drsava plačuje nakupe v tujini s tujo va= luto, v kolikor	jo je dobila za izvoz. V	dopolnilo je poleg tega
nujno rabila in	dobila posojila zapadnih	držav. Ta način	zunanje	tr=
govine se ne bo spremenil. Popust pri dinarju ima pomen predvsem kot razkazovanje Zapadu, kako Jugoslavija.prihaja na demokratična pota. Finančni minister Popovič je svoje naznanilo odel v prikupne namige o osvobojevanju trgovine in gospodarstvo,da bi tem slajše zvenelo v Washingtonu, odkoder prihajajo dobrote tega sveto.
"Financial Timesu" se zdi razvrednotenje dinarja na eno šestino prejčnje veljave presenetljivo v toliko, ker je zapadni trgovski svet pozabil na dinar kot valuto s sploh kakšno resnično vrednostjo. Po "Manchester Guardianu" je presenetljivo le v tem, da kljub radi= kalnosti še vedno ne prinese uradne vel ja ve.dinarja v sklad z hjego= vo kupno močjo. Uradni zunanji padec'dinarja je komaj približanje resničnosti. Tuji obiskovalci,ki so jim menjali denar po uradnem kur zu, so bridko čutili, kako malo vreden je dinar. Mednarodni deharni sklad je verjetno svetoval Titu,na j nastavi kurz na 320 din za / 1. Tuji opazovalci pa so mnenja,da bi bolje odgovarjalo resničnosti 350' din za 1 dolar.	.
Vprašanje,ki nas predvsem zanima, je seveda, kako se bo razvred= notenje poznalo našim ljudem v domovini. Razvrednotenje je zunanje. Dinar je vreden manj dolarjev.Po -še to le uradno, kajti v resnici že davno ni bil vreden niti toliko.Kot rečeno so se uradno z zamudo približali stari resnici. Doma ostanejo plače iste.Denarja bodo ime= li ljudje enako kot preje. Ni razloga,da bi bilo zdaj manj-blaga no razpolago. Cene bodo torej ostale kot so, v kolikor ne bi razvredno= tenje povzročilo preplaha,češ da zdaj dinar ni nič vreden, in bi kme tje nekaj časa neradi prodajali in zahtevali še višje cene. 0 tem bomo kmalu slišali od doma. .
Razvrednotenje v urejeni državi ne spremeni nujno domačih cen. Ker pa postane denar manj vreden na zunaj, je treba plačati več za uvoženo blago. Tuje blago postane dražje. Jugoslavija doslej ni mo= gla kupiti na Zapadu ničesar po uradni vrednosti dinarja.Uvoz so ves čas morali plačevati po resnični ceni. Z razvrednotenjem se torej ni nič spremenilo. Poleg tega pride v trgovine neznatno malo uvoženega blaga. Cene se ne bodo mogle dvigniti
Razvrednotenje torej verjetno ne bo poslabšalo že itak težkega položaja naših ljudi doma. Dovolj so jih prizadeli že drugi ukrepi umnih komunističnih gospodarjev, ki preganjajo inflacijo. November= sko trikratno zvišanje cen železniške voznine,in poštnina, ki je zn pisma v sami Jugoslaviji trikrat večji kot za pj,sma v tujino, so med takimi poskusi,ki naj bi uredili gospodarstvo.Še več podobnih obe = tajo v novem letu.
' NOVI JAVNI TOŽILEC
Dosedanji pomočnik ministra za notranje zadeve v vl.ndi Ljudske republike Slovenije Mitja Ribičič je bil imenovan zn javnega tožil= ca v Sloveniji. Mož je seveda star partijec, saj je bi^ politični komisar Kamniško—kokrškega odreda pri partizanih,natovšlandrove bri gade in kasneje celo celotne IV.operativne cone (vsa štajerska in Koroška).Pozneje pa je bil politični komisar koroške grupe partizan skih odredov. - Pred vojno je bil član komunističnega vseučiliškega "Slovenskega kluba",po okupaciji je vodil vse ljubljanske ilegalne tiskarne in urejeval "Slovenski poročevalec".Ima čin polkovnika.
POJASNILO DR.ŽEBOTA
G.dr.Ciril ZeLot nam je izjavil,da pri sestavi in objavi Zbor= nika Tabor 1951 ni bil soudeležen in zbornika že ni videl. Omenjeni "Zbornik umetnosti in razprav" vsebuje prispevke politične, kultur= ne in leposlovne vsebine večinoma sedaj v Trstu ž.ivečih razumnikov iz katoliškega kulturnega kroga ter je zaradi posebnih političnih
nazorov in pogledov.povzročil na Primorskem precejšnje razburjenje.
)
Kot je poročal dopisnik iz Trsta (KT 8.3), je v zvezi s tem zbor nikom g.dr.Janko Jež izdal "Odprto pismo", ki v večjem delu obravna= va njegovo članstvo v Akcijskem odboru za slovensko državo.Na naše povabilo pojasnjuje g.dr.Šebot:	.
"Na sedmi redni seji,dne 25.junija 1946, je Akcijski odbor skle nil,da povabi v svojo delovno skupnost tri nove sodelavce,med njimi g.Ježa kot Slovenca tržaškega porekla. S.Jež je Gabilo sprejel in se poslej udeleževal vseh odborovih sej, vključivši 45.sejo,dne 19.juni ja 1947, nakar je odpotoval v Trst. Kot. član odbora je g «Jež, v oelo= ti in brez pridržkov sprejel petero načelnih točk, o katerih ni bilo nikoli najmanjšega nesporazuma." Bistveni točki,druga in peta, se glasita: ( 2)"Obnovitev suverene slovenske državei1; ( 5T"Vpi,ašanje vldju čitve slovenske države v kakršnokoli širšo zvezno skupnost ali nobeL no ostane pridržano demokratični odločikivi suverenega ljudstva m svobodnim sporazumom med zainteresiranimi državami..."
K "Odprtem pismu" piše g.dr.Jež, da se je Akcijski odbor leta 1947, ob ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, razšel, "ker so> njegovi člani smatrali, da je končal nalogo, zaradi katere je bil 11 = stanovljen." G-.dr.Šebot pravi: "Nenadoma je dozorel mpj odhod v USA, politične razmere.v Italiji pa so postajale bolj in bolj neugodne za delo Akcijskega odbora na italijanskih tleh. Vsled teh dveh okoliš = čin se je na seji A0,dne 5.avgusta 1947, izvršila zahtevna■reorgani= zacija Akcijskega odbora. Predsedstvo odbora- je bilo soglasno prene= šeno na moj.o osebo z namenom^ da" se kontinuiteta in delo AO prehese= ta v Ameriko. Soglasno je bil sprejet tudi nov poslovniški je nove=. mu predsedniku dal novim razmeram prikladna pooblastila. Lne 13«evg. je novi predsednik odpotoval v Združene države. Zaradi svoje odsotno sti v Trstu g.Jež pri tej reorganizaciji ni bil prisoten.Medtem je g.Jež prevzel uredništvo tržaške "Demokracije",pismo predsednika,do ga še vedno smatra za odbornika A0,ker iz odbora ni Izstopil,pa je ostalo neodgovorjeno,- V USA sem v skladu z novimi okoliščinami vršil tekoče posle AO v smislu odborovega programa. Podpisovanje Slovenske izjave in sledeče volitve(podpisnikov) novega odbora AO pa bodo Ak = cijski odbor postavile na novo osnovo. Iz delovne skupnosti poedin = cev (ne zastopnikov kakih političnih skupin) se bo razvilo dempkratič tto predstavništvo širokega slovenskega državnega gibanja v emigraci= ji.	.	•	-
Tak je razvoj Akcijskega odbora za slovensko. državo: V strnjeni, kontinuiteti od njegovega začetka 19.marca 1946 in v zvestobi do nje govih načelnih osnov od 6.aprila 1946. G.Jež je enostransko in pro = ^tovoljno prekinil svojo osebno kontinuiteto s tem rnzvojem.11 . " .
•	'	^	“-	"	' c ^ V"
O	m.
TITO IN VATIKAN
Miha Marinko,slovenski ministrski predsednik,je obtožil Vatikan, da se z veliko vztrajnostjo vmešava v notranje zadeve Jugoslavije. 'Times" pripominja, do Marinkov napad očividno potrjuje domnevo, da so izpustili nadškofa Stepinca predvsem zato,da bi izpodbili Vatikanu hajmočnejši razlog za pritožbe in tako dosegli prednost. "Times" do= stavijo,da se nadaljuje silovita gonja v tisku proti cerkvenim dosto jnnstvenikom in posameznim župnikom,ki se ne uklanjajo režimu.Zanimi Vo se mu zdi poročanje o ndšf.Stepincu.Ko je namreč ta'rekel poroče= Valcem, do bi se odpovedal zagrebški nadškofi ji, če bi tako .odredil Pcpež,so jugoslovanski listi omembo papeža kratkomalo izpustili.
ČEDNO ODBORNIŠIVO
Cleveland, 27 «de cetnbra .Poronilo nagega dopisnika.
Bil sem presenečen,ko sera od človeka,ki temeljito pozna razmere v Slovenskem narodnem odboru, zvedel, da posamezni narodni odborniki sploh med seboj nimajo zveze. Tako gotov odbornik, katerega ime mi je poznano, že od leta 1946. ni.slikal o Slovenskem narodnem odboru ničesar drugega,razen kar je pisal o njem slovenski begunski tisk.
Ta odbornik je v vseh teh letih dobil eno samo kratko pisemce od pred sednika odbora g.dr.M,Kreka.
Če so razmere v Narodnem odboru takšne, potem je razumijivo,da Narodni odbor stopi pred javnost samo vsakih pet let enkrat s kakšno poslanico.Toda na mestu je vprašanje, ali ima tak odbor potem sploh še kak smisel. Če je delo tega Narodnega odbora osredotočeno v osebi g.dr.Kreka in če oh sam vodi vso politiko brez posvetovanja s celot= nim odborom, zakaj potem visokodoneči naslov "Narodni odbor za Slo = venijo"? Zdaj se ne čudim, da Narodni odbor slovenski javnosti še ni razkril imen svojih članov - saj ob takšnih razmeraj to tudi ne bi i melo nobenega smisla. Čudim se pa,da dotični narodni odbornik še ob vsem tem vztraja v Narodnem odboru in nosi soodgovornost za takšno nedemokratično in enostransko postopanje.
DRAGIŠA CVETKOVIČ V WASHINGTON?
London,3.januarja. Naš dopisnik poroča.
Od ljudi,ki so običajno dobro poučeni in katerih informacije sem že ponovno uporabil,zvem za ozadje naporov g.Cvetkoviča,da bi se deklariral kot prvak srbskih radikalov.
Tukajšnji srbski politiki sklepajo,da bi g.dr.Mačku kot partner vsekakor bolje prijal g.Cvetkovič,ki je bil že 1.1939 tako širokogru den in se je tedaj kot Srb bolj oziral na hrvatsko javno mnenje kot pa na srbsko. Pravzaprav je razumljiva dr.Mačkova želja,da bi.v.ju= goslovanski kombinaciji sodeloval z "naj cenejšim" Srbom,četudi isto= časno obstoja bojazen,da se g.Maček premalo zavedo,kakšne posledic© bi to moglo imeti. Do srbski narod Cvetkovičev© nesrbske politike nikdar ne bi odobril je več kot jasno;nerazumljivo je,kako da se te= ga dr.Maček ne zaveda. Nobena demokratična alternativa Titu ne bo vsaj malo demokratična, če bodo srbski interesi v njej zastopani po g.Cvetkoviču,ki ga je srbsko javno mnenje tako odločno vrglo z obla sti 27.marca 1941. Stališče g.dr.Kreka sicer v podrobnostih o tem ni znano;predvideva se,da se morata prej sporazumeti, "velika dva",potem bo tudi prostor za tretjega. Ni pa mogoče pričakovati, da bi.ev.dr-r Krekovo sodelovanje v takšni CvetkoVič-Mnček alternativi dobilo pri stanek Slovenske demokratske stranke,kar bi stvarno pomenilo polom Slovenskega narodnega odbora. Da bi g.Krek doživel močno nasprotstvo tudi v sami "Slovenski katoliški skupnosti" je gotovo.
Toda zgleda,da g.Maček ni tako nepoučen o teh Cvetkovičevih pri zadevanjih. Oba sta namreč že dolgo časa v medsebojni pispeni zvezi. Nekateri tuk.srbski politiki so poučeni,da se je pred letom dni g. Cvetkovič hvalil po Parizu in kazal dr.Mačkovo pismo, v'katerem ga_ ta vabi v Washington,kj er da bosta nadaljevala jugoöloTsnsko politi= ko. Problem je bil že tedaj - in je še danes - kako bi si g.Cvetko= vič pridobil neko legitimacijo,ki bi mu omogočila pristop v USA in Pa dokazala,da ima za seboj res kakšno predvojno politično stranko.
S smrtjo pok.Miletiča se je g.Cvetkoviču ponudila zlata prilika, da po predvojnem receptu postane voditelj srbskih radikalov.
Tuk.srbski krogi so mišljenja, da je g.Cvetkovič le.prevec kompromitiran, dn bi kdorkoli mogel z njim knj doseči pri .Amerikan~ cih. Vsakršen " jugoslovanski odbor’1 brez tihega pristanka TTCFE pa ni ma praktično nobenega izgleda na uveljavitev.
Najbrž bo s tem moral računati tudi g.Maček.
Pariz,29■decembra 1951.(Poročilo dopisnika)
Kot dopolnilo poročila londonskega dopisnika KT zvem,da so pariš ki Slovenci odklonili udeležbo pri č.e omenjeni akciji g.Cvetkoviča. Sam g.Cvetkovič med tukajšnjimi Slovenci ne učiva nobene'simpatije, poleg tega pa Slovenci nimajo namere sodelovati pri nobeni enostran= ski srbski akciji,ki bi pod jugoslovanskim imenom ho.tela fovorizira= ti kakšno določeno srbsko skupino ali celo posameznika.Zdi se zato, da namen g. Cvetkoviča,ustanovi ti v prvi fazi neke vr.ste kul turno-so= cialni jugoslovanski odbor - ne bo uresničljiv.
it.*
ŠE: PARIŠKA PO SLANI OA •
(Popis)
Pariz,2.januarja♦
Izjava Pederacije novinarjev jugosl.narodov v Parizu 'je povzro = čila tudi med tuk.begunci čivahne razprave.Mnenja so deljena,verjet= no tudi zato,ker osnovni namen mnogim ni znan.Izjava je bila mišlje= na kot opozorilo tujim kongresnikom,da je v Jugoslaviji še vedno na tisoče nedolžnih črtev - političnih zapornikov.Hotela je prispevati k omiljenju njihove usode.Upajmo,da je ta namen v neki meri dosegla.
Odbor novinarske federacije se je svojčas sporazumel le na osno vnih mislih te po slanice,dokončno besedilo pa je bilo prepuščeno od= borovemu predsedstvu.Ker pa je poslanica vzbudila toliko prahu med srbskimi emigranti,se je odbor pred kratkim na svoji seji ponovno ba vil s to izjavo.Nekateri člani so ob tej priliki izrazili,da bi goto va mesta v besedilu mogla biti • skrbne j še' in boljše stilizirana, ven = dar so jo razen enega odbornika vsi v načelu odobrili. Zanimivo je, da ni bilo v federaciji zlepa vprašanja, glede katerega bi bili Srbi in Hrvati tako edini kot so bili ob tej priliki.
++■+++
QER4MBNA ZAMERA (Poročilo iz Trsta)
Neumnosti,ki morejo samo škodovati stvari svetovnega miru in kori stiti moskovski napadalni politiki, je pisal vojaški dopisnik "Manch ester Guardinna". Tako trdi "Narodna Armija", časopis Titove vojske. Omenjeni "G-unrdianov" članek o obrambi Jugoslavije .je KT v izvlečku obj-vil v zadnji štev. Izraba mnenje,naj bo jugosl.vojskn opremelje= na v glavnem z lahkim orodjem,ker bi ji dobave težke opreme preje škodile kot koristile.Z običajnimi izrazi obdelava Titov list tako nnenje,češ da to ni mnenje prijateljev Jugoslavije. - Potem se je o= glasil tudi Tito sam.Mnenje,da so jugosl.šile primernejše zo parti = sansko bojevanje, je označil kot žnljivo in nesmiselno v govoru ob 10-letnici "ljudske armade".Za takim mnenjem se_po njegovem skrivajo temni naklepi.Nekateri na Zapadu bi rajši videli,da v bodoči vojni jugosl.armada krvavi v gorah in da bi bila le slabo oborožena masa, ki bi v odločilnih trenutkih ne bila sposobna obraniti svobodo in socialistični sistem.Kot dokaz,da so Jugoslovani zmožni modernega Vojevanja,je navajal pomlad 1945. - Enako razlaga globoko užaljena "Narodna Armija",dp so partizani proti koncu osvobodilne vojne imeli dovolj prilike,da’se seznanijo z modernim orožjem.Ogorčeno se bije ha prša,češ,mi da ne bi imeli izkušenj v moderni vojni,mi da ne bi znali uporabljati najmodernejše orodje,naši štabni oficirji da ue bi imeli pojma o oklopnem vojevanju?Pozneje so se tehnično še izboljšn= ii.Pa tudi če so bili tehnično zaostali,so zmeraj kazali izredno nadarjenost, da ' obvlada jo vse najmodernejše.Ti to je,navajal številke,ko liko vojakov je bilo v posebnih šolah.Tudi so četrt milijona-mož na= Učili brati in pisati. - Jugosl-vija je najbolj izpostavljena napadu. Pravi "Narodna Armija". Dobava orožja Jugoslaviji pa je žedogovor= j ena in odločena .Vse zastonj je pisanje tistih,ki bi Želeli gpremarifc®.
prvi povojni obisk Jugoslavije Aretirali so deset urednikov be— priplula ameriška težka križar	o grajske "Borbe" .To nepotrjeno
k a Des Moines na Reko.	vest so prinesli rimski listi.
RAZGLEDI
SAJ NI TAKO .. .
Msgr.Škerbec-Maške navaja v svojem odgovoru g,Perlesu,objavi jenem v izvlečku v 82.St.KT, kot nekako pričo, đa se po prvi svetovni vojni Cer kev ni identificiralavz SLS, sebe,ki da ni bil član ne SLS in ne JRZ, Res je to,kajti msgr.Škerbec je bil pri nas splošno znani poslednji naj aktivnejši predstavitelj naglo izginjajočega Šušteršičijanstva,a prav tako je tudi danes morda najaktivnejši predstavitelj praktičnega kleri= kalizma pri nas.
Msgr.Škerbec trdi, da je bil liberalizem gibanje, "ki je imelo raz kristjani ti ves svet"» To je gola demagogija, s katero bi v resni dleba= ti med izobraženci ne kazalo operirati,ako nočemo zaiti na nivo nekdan= jih Štefe-Malovrhovih "debat". Liberalizem je bil gibanje,ki se je rodi lo iz francoske revolucije in je zahtevalo svobodo na vseh področjih: v gospodarstvu proti dotedanjim sponam favdalizma, v politiki proti abso= lutistični monarhiji itd. Trčil je res že takoj ob početku tudi ob pred-stavitelje Cerkve, v kolikor so se ti vezali s fevdalizmom in absolutiz mom. Res je, da je razvil tudi doktrine,ki so bile v nasprotju z naukom Cerkve, ni bil pa to njegov cilj. Vsako nezdravo stanje rodi reakcijo, ki gre prav tako v ekstreme, toda še nikoli v zgodovini ni bilo gibanja ki bi bilo absolutno dobro ali absolutno slabo. Tako je bilo tudi z li= beralizmom. Ta je zlomil monarhistični absolutizemvin položil temelje današnjega demokratizma in verjetno, da tudi msgr.Škerbec ne bo trdil, da je to"razkristjanjenje". V gospodarstvu je sprožil tvorne sile in ro dil ogromni napredek, toda doktrina absolutne svobode je bila napačna, ker je s tem avtomatično rodil tudi razbrzdani kapitalizem z vsemi zle= ki posledicami. Podobno je bilo tudi z liberalno filozofi jo.Skratka: li beralizem je pomenjal silen korak naprej v razvoju človeštva,na drugi strani je zašel tudi v usodne zmote,kakor pač vsa velika človeška giba=
K.ja tekom^ zgodo vine .
Msgr .Škerbec trdi, da je eno' "najbolj pogubnih načel liberalizma" to da "politika ni podvržena ne morali in ne cerkveni avtoriteti". Res je in to nam dokazuje zgodovina na vsak korak,da je veliko zlo zmota,da po litika ni podvržena morali. Toda tega ni "odkril" šele liberalizem,tem= Več je bilo to že načelo starih Rimljanov in ga je potem najpregnantnej še formuliral Macchiavelli tristo let pred liberalci ter tlači človeštvo §e danes,ko so liberalne doktrine dejansko že davno mrtve> oziroma vsaj tako modulirane,da je ostalo od njih prvotne oblike praktično le_malo še.
Nekoliko drugačna je pa stvar s "cerkveno avtoriteto". Poglejmo le Nekoliko samo v zgodovino preteklega stoletja,pa bomo videli, da je ce= lo papeštvo marsikdaj politično nastopilo tako,kakor bi n.pr.danes prav gotovo ne več. Za katoličana je obvezen le nauk,ki ga uči Cerkev,to je Papež, kadar govori "ex cathedra" in so celo razne papeške okrožnice le oiodri, premišljeni nasveti v svrho orientacije, ne pa že dogme. Se manj je seveda katoličan dolžan soglašati s "cerkveno avtoriteto" samega pa= Peža v čisto praktični dnevni politiki, ako se n.pr.ukloni fašizmu in °d‘stavi nadškofa Sedeja in pošlje na njegovo mesto šovinističnega slove bož.rca Sirottija. Tako je v politiki s samim papeštvom, še delikatnejša je pa zadeva s škofi, a da o župnikih in kaplanih niti ne govorim, ko oi se bil moral po1 nazorih msgr.Skerbca n,pr.1.1918. slovenski človek v ^upniji X "podvreči cerkveni avtoriteti" Šušteršičijanskega župnika, ki 8e je pehal za podirajočo se Avstrijo, v sosednji župniji Y pa_"krekov= skemu" župniku, ki se je navduševal za porajajočo se Jugo slavi jo .Katoli °an je dolžan ravnati se po moralnih naukih Cerkve,katerih interpretje so papež in škofje in tega jimv^naši debati tudi nihče ne o sporava»Vemo "budi, da se je v politiki msgr.Škerbec sam dolga leta vprav ostentativ^ bo upiral avtoriteti svojega velikega škofa. Najvišja cetkvena avtorite 'ka sama je v tem pogledu sila previdna in daje le v nujni potrebi sploš be smernice. Stvar "cerkvene avtoritete" je, da spregovori kot arbiter 7selej, kadar politika ogroža kak njen moralni nauk in tedaj je katoli= can dolžan tudi ravnati se po tem.
La sta nastala pri nas banalna "farška gonja" in liberalizem "že ^olga leta preden je nastala SLS", je goli sofizem. Ne gre v tej debati 2a SLS,temveč za klerikalizem in v tem pogledu msgr.Škerbec potvarja •
• •'rN'v' '/
zgodovinska dejstva ali jih pa sploh ne pozna,ako trdi, da je nastat la SLS (v pomenu klerikalizma) kot odpor proti liberalstvu. Ravno na sprotno je res. Samo neznosna- mora kulturnega klerikalizma,kakršna je v Bleiweis-Jeranovem času onemogočala pri nas vsak' kulturni dih, je rodila prvo liheralstvo, ki po je *e po par letih žalostno kopitu liralo pred tem klerikalizmom.in se. začelo šele potem naknadno vno = vič uveljavljati in^še to večji del v. obliki "fnrške gonje" žnlost= nega spomina. Msgr.Škerbec pravi, da je liberolstvo"napadalo Mahniča ki je branil katoliško vero". Vsa čast dr.Mahniču. On je velika oseb nost naše kulturne zgodovine, toda mož ni "branil katoliško vero", temveč razčiščeval pojme in razgaljeval predvsem breznačelnost kato= liško konservativnega in liberalnega slogaštvo,ki nam je 'bilo v golo škodo. Kot tedanji filozofsko in teološko najbolj izobraženi Slove = nec ih poznejši škof je bil gotovo "cerkvena avtoriteta" prvega red^ toda že danes prav taka cerkvena avtoriteta prvega reda,kakor je n. pr .Aleš Ušeničnik,sam največji častile* Mahniča, mirno priznava, da je šel Mahnič v premnogih ozirih mnogo predaleč. To naj bo zadosten argument.
Nihče ni trdil,da je katoliška duhovščina zakrivila uspeh komuniz ma. V tem pogledu nosi pretesno krivdo naš banalni "liberalizem", kije duhovno tako skrahiral,da je n.pr.uredništva skoro vseh svojih listov in revij popolnoma ali vsaj deloma prepuščal komunistom.To da_ kdo je tako dolgo pestoval tudi razne Kocbeke itd? In ali niso razni Bevki,Koblarji itd.dvajset let predstavljali slovenskega katoliškega kulturnega tabora? In danes, ali ni ljubljanska teološka fakulteta . ha kolenih pred komunističnim režimom? Bojim se, da bi zagazil preda leč, ako bi začel naštevati, koliko je klerikalizem pripomogel - nikakor pa seveda ne povzročil - k zmagi komunizma. Tudi iz domovine prihajajo danes glasovi,da se je versko življenje pri ljudstvu zelo poglobilo, -da pa ni najmanjšega razpoloženja več za.klerikalizem.
Res svarim vse, naj se ne podajajo vnovič v greh našega klerika^ lizma. Zelo,zelo nevarna pot je to zanje, za katoliško gibanje in za Slovence sploh. Ako msgr.Skerbcu katoličanstvo "ni samo kaka forma a li kulisa" za klerikalizem, potem naj se posveti resničnemu katoliš= kemu gibanju, pri katerem bo moral sodelovati vsak, ki mu je na srcu blagor in vstajenje našega naroda; resno svarim pred novim uveljav = Ijanjem klerikalizma, ker bi ta povzročil nedogledno škodo le kato = liškemu gibanju samemu, glede katerega sem že zadnjič zapisni, zn ka ko potrebnega -da ga smatram. Mislim, da je imel dr.Žebot popolnoma •prav, ko je pred meseci javno apeliral tudi na samega škofa^dr.Rož.ma no, naj ne dovoli več zlorabljati katolištva za gole politične,stran karske in celo klikarske špekulacije in ambicije.	F.B»
• JAKNO MNENJE
Slov.kat.skupno st.-G.urednik! Ne= zdi se mi povsem točno sklicevanje č.g.Škerbca na tuje avtoritete, češ da slovenska duhovšščino ni znne = mnrjnln dušnopastirskih nalog (KT£2) Gotovo jih ni,toda v pretegni meri je posvečala skrb le enemu delu na roda, dočim s,e drugemu-libernlnemu-ni znala prav približati,da bi ga pridobila.Sam sem rastel v sokol = ski telovadnici,pa se cerkve nisem nikdar izogibnl(za to so skrbeli starši),četudi se nikdar nisem mo= gel iznebiti občutka, da nisem "nji= hov" .Kako pozdravljen je bil obisk novega župnika na sokolski akademi ji[Pomenil je pravo psihološko re= volucijo med Sokoli.Skoda da župnik ni tako nađ'al j eval. S tem obiskom se je nehal njegov stik z "nenašimi".
Sokol
SOCIALNI . SKLAD
Darovala sta g.J.Pleša 2o/- in g.S.Kuhar 18/- Iskrena hvala!
Interesenti za francoski čnso= J pis "PIGARO" naj pišejo na na= j slov:Mr.J.Pleša,12 Eagle Para= I de,Buxton,Derby.
Od urednika: Študentom iz Gradca in Španije hvala za vo-ščila. -Ostala pisma za "Javno mnenje" v
___-______________
Srečno NOVO LETO želita vsem na= ročnikom in bralcem uredništvom
uprava Klica Triglava. _________
Naroö^XHA za klic triglava:letno 24/-, četrtletno 6/-; za inozemstv) odgovarjajočo vsota s posebnim do plačilom za letalsko dostavo .KT-53,Bucks Hill, Chapel End,Nunentan Warwickshire,Gr.Britain