Gorlru" izhaja vsaki torek in BOboto. Ako pads nn ta dneva praznik, dan poprej. Uredniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirniia piHinu se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. KokopiNi dopisov se ne vračajo. ^^^^^^H ^l^l^l^^ HlinH I^^^^Ih ih^^^^h ^^^HB^F ^^^^^^ei H^^EB^h BM ^^^^I^b „Gorira* stane na leto 1Ü K, za pol leta o K, za četrt leta 250. llpravnistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini št. 9. Za ot^laHc se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PonameKne iteviike stanejo 8 vin. in se prodajajo v razmh goriškili trafikah. St. 61. V Gorici, v torek dne 2. avgusta 1910. Leto XII. Kobilice in Gabrščekova „Soča". (Dalje.) Zadnjič smo navedli „Sočino" opravičevanje. Danes naj sledijo na kratko izvirni podatki iz uradnili spi- sov, da bodo gospodje čitatelji natančno in rcsnično podučeni o razvoju zadevne akcije od začetka do konca. Vsled v 1 a d n e inicijative in s privolenjem c. kr. ministerstva za po- ljedelstvo vršila se je dne 2. decembra 1909 pri deželnem odboru konferenca, zadevajoča akcijo proti kobilicam na Krasu. Vlado sta zastopala na tej kon- ferenci c. kr. namestniški svetnik dr. Ernst Pipitz ter c. kr. vladm svetnik in deželni nadzornik za poljedelstvo Tomaž Frühauf. Razun zastopnikov deželnega odbora je bil navzoČ tudi nadzornik c. kr. kmet. kem. poskuševališča Franc Gvozdenovič, t. j. oni gospod. ki je vo- dil tozadevno akcijo leta 1909 in kaieri je pozneje izdal tudi predmetno poročilo. Na konferenci je vladalo prepri- čanje, da se bodo tudi letos kobilice z vso gotovostjo pojavile in da se mora zaradi tega leta 1909 z velikim uspehoin pričeta akcija nadaljevati. StroŠki so se zložno prevdarili na znesek 70.000 K, od kojega naj bi se uporabilo 10.000 K za nakup puranov. Direktno lovenje naj bi se vršilo kakor leta 1909 s p o- m o č j o Š o 1 s k e m 1 a d i n e in naj bi se v to svrlio čim prej napravili po- trebni koraki pri deželnem šol. svetu. Konečno se je na tej konferenci sklenilo, da bi se plačali prevdarjeni stroški 70.000 K v sledečem razmerju: 60 odstotkov t. j. znesek 42.000 K naj naj bi plačala vlada, 25 odstotkov t. j. znesek 17.500 K dežela, in ostalih 15 odstotkov t. j. znesek 10.500 pa p r i- z a d e t e o b č i n e same. V smislu na konferenci naprav- ljenih sklepov obrnil se je dež. odbor takoj na c. kr. dež. šolski svet zaradi šolske dece in je sestavil za dovoljenje deželne podpore potrebno poročilo na deželni zbor. Zbornica je v seji od 7. januarja 1910 sklenila naj se odda naj- prej zadevo finančnemu odseku v pro- učenje in poročilo. Predlog dež. odbora se je glasil doslovno: „V kritje stroškov potrebnih za boj proti kobilicam na Krasu, ki se ima vršili leta 1910. se dovoljuje pod- pora 25 odstotkov do najvišjega zneska 17.500 K s pogojem. da pokrijcjo ostali del potrebščine, proračunene na 70.000 K, visoka vlada in o b č i n e." Finačni odsek je določil poročevalccm poslanca dr. Stepančiča. Poslanec Stepančič, proučivši za- devo, je prišel do zaključka. da se mora predlog deželnega odbora na korist ak- cije in na korist prizadetili občin v dveh točkah predrugačiti. Prepričan, da bi ne mogle kraške občine ničesar pri- spevati, predlagal je, naj prevzame vlada tudi občinam na konferenci odnosno v odborovcm predlogu naloženi znesek 15 odstotkov t. j. 10.500 K in za slučaj. da bi vlada tega nt hotela. naj se ak- cija vrši neglede na prispevek občin. V tern smislu je konkretiziral svoje predloge, ki so bili po razpravljanju v dveh odsekovih sejah od finančnega odseka tudi sprejeti. Stvari na korist ovadimo, da se je vže v odsekovih sejah nekam liudomušno namigavalo da je vlada najbrž nalašč stavila pogoj, naj tudi prizadete občine prispevajo. da si je bil vže naprej naj- manj dvom opravičen, da bi se moglo to zgoditi — češ ako občine nič ne dajo, se bo vlada lahko izgovarjala. da ni izpolnjen stavljeni pogoj in da neha tudi njena obveznost. Dne 4. februarja t. 1. uteme- ljeval je poslanec Stepančič v daljšem govoru potrebo akcije — gospoda či- tatelji poznate vže dotično vsebino, ker je bil govor objavljen v „Gorici". pa tudi „Soča" je nekatere odlomke vže večkrat z debelimi črkami ponatisnila — ter povdarjal. da se mora ak- cija na vsak način in pravo- časno vršiti. naj prevzame vlada ne le stroške K 42.000 nego K 52.500, in se je konečno z povzdignjenim gla- som obrnil kakor da bi bil slutil. da se utegnejo vladine obljube izjaloviti do navzočega zastopnika visoke vlade. naj bi uporabil ves svoj upliv, da se akcija vrši, da se pravočasno vrsi in da se osvobode prizadete občine vsa- kega prispevka. Predlog finančnega odseka bil je nato od dež. zbora enoglasno sprejet in s tern se je smatrala akcija proti kobilicam zagotovljenim in smelo tr- dimo, da nobenemu in niti „Soči" ni takrat v glavo padlo, da bi bil dvo- mil o resnosti nameravane in sklenjene akcije. Tu bodi pribito za sedaj le dejstvo, da se je vse to godilo dne 4. febru- arja t. 1. tedaj v času, ko ni bil le poslanec Stepančič, marveč ko so bili vsi poslanci in sploh ko je bila javnost na po llagi dogoclkov v pretečenem letu uverjena, da bo tudi letos vse po'.no kobilic na Krasu. Zasledujmo sedaj, kako se je za- deva uradno dalje razvivala in je li res. da bi bil deželni odbor držal tozadevno -- kakor mu predbaciva „Soča" — roke križem. Deželni odbor je takoj sporočil sklep deželnega zbora visoki vladi s toplin) priporočilom, naj bi sprejela nase tudi prispevek občin v znesku 10.500 K. in naj bi viadno podporo dm prej do- volila. da se bode mogla akcija pravo- časno pričeti. O priliki ko je voditelj poliedel- skega ministerstva posetil Gorico. je go- spod deželni glavar osebno v imenu dež. odbora pojasnil celo zadevo viso- kemu gospodu od kojega besede — žal. da tudi one finančnega ministra — je bilo odvisno. koliko podpore dobi Kras v navedeno svrlio. Gospod voditelj po- Ijedelstva je bil takrat poln obljub za blagor naše pokrajine in je bil posebno navdušen za zboljšanje gospodarskih razmer na opustošenem Krasu. Ker je vlada vstrajala pri tern, da se akcija mora vršiti s pomočjo Šolske dece. požuril je dež. odbor opetovano- krat in sicer zadnjikrat z požurnico od dne 24. marca 1910 St. 12172,9 c. kr. deželni šolski svet, naj se vendar en- krat izjavi na dopis od 24/XI1 09 št. 12172/00. bode li šolska deca vže pred počitnicami pri akciji sodelovala ali ne. — Še le z dopisom od 25. aprila 1910 St. 41/4 — 10 je c. kr. deželni šolski svet odgovoril, da je sklenil v seji od 22. aprila 1910, da se tudi letos, kakor v letu lr'O9, ne sine mot i t i š o 1- s k e g a p o d li k a z akcijo proti kobilicam, k i s e bo v r š i 1 a v p o- mladi — „durch die im heurigen Friih- jare zu unternehmende lieuschrecken- bekämpfungsaktion" — češ, da bi trpela s preterganjem poduka izobrazba in vzgojašolskih otrokveliko škodo, (menda bi ne bila taka reč. ne^?! o. s..') da ni pa nikakih ovir proti uporabi otrok in uči- teljev pri nameravani akciji med p o- či tn i c a mi. Dne 12. maja je doslo še le dež. odboru poročilo od c. kr. namestništva, Bog ne daj, da slepec izpregleda. Bolgarski: Aleks Kostantinov. (Konec). „Kaj, ne le s pašo ? tudi z vezirji (ministri) govori". „Z vezirji ? . . . Pa morda, da celo se sultanom ?" izreče oprezno blaženi starec. „Seveda tudi se sultanom". „Tudi se suit..." šolze polijejo ubo- gega starca, ni mogel prenesti tolike sreče in ulije se mu potok solz od ra- dosti.. . Kar se oglasi zvoncc in naznani, da se je vzbudil naš imenitnik. Sluga mu riese čaj, in za pol lire pelje sluga deda Petka po stopnicah, ter kuje načrt, kako bo urcditi, da bo bolj presenetljivo. Naposled se odloči, da potrka na vrata in da privede očeta, ne da bi bil prej oznanil njegov prihod. In res, po- trka, odpre vrata in porine deda Petka v sobo. „Vaš oče, vaše visoko blagorodje" — vsklikne sluga svečano. Doktor obstoji. kot bi ga bila streia ošinila in izpusti čašo s čajem: ali ta neodločnost je tra- jala le časek. Skoči kvišku. pogleda z največjim prezirom očeta in zarjuje: „Kaj ? Kako mi smeš ti privesti v moj kabinet takega../'. „Slavko, dete!..", vsklikne iz srca ded Petko... „Pelji ga ven!" zavreSči doktor s tresočim glasoin, vzame z niize pest denarja in ga da grobo slugi ter zareži: „Na, daj mu denar pa da se izgubi od tod, ali si čul ?...". „Sluga pokorni, va^e visoko bla- gorodje !...". In njegovo visoko blagorodje Sla- voljub Petrovič Belokrvski zaloputne srdito vrata... * * * „Bog ne daj, da slepec izpregleda", veli Bolgar. S tern pa ne misli tega, ki je telesno slep, nego studi se mu slepec- tepec, ki je bil dvignjen — radi kakih slučajnih dogodkov — iz ničnosti. iz blata, in je prišel do viSine, pa se zdaj sramiije roda in zasrannije i očeta, i dobrotnika i dom. Tfu ! Srb pa nieni: Pokondirena tikva (čulara iz buče). In zopet je pregovor: Slabo. če postane opanka čevelj. - Po- sadi berača na konja, pa ti wide. Kozel ima dolgo brado, pa le ni modrijan. Naj- liujSi vsehdivjakov -omikani divjak itd. — Ne navajam drugih vzgledov iz živ- Ijenja ; morda ti je samemti znan kak- šen tak... da se v Trstu o vladni podpori še ni- česar ne ve in da treba še počakati. ^ Istega meseca govoril je poslanec StAančič z gospodom c. kr. namest- nil^m v zadevi akcije proti kobilicam osebno. Gospod namestnik mu je ob- ljubil, da bo skrbel. da se zadeva čim- prej od strani visoke vlade na Dunaju ugodno reši. in je tudi v nekoliko dneh poslanca Stepančiča pismeno obvestil. da so odposlanci c. kr. namestništva prigodom neke konference na Dunaju nujnost akcije visoki vladi priporočali — vendar da rešitve z Dunaja 5e ni, da se pa vsak čas pričakuje. Tako je stala zadeva koncem maja tekočega leta — in bi bilo samo še pristaviti. dase je tudi v istega meseca objavljenem poročilu c. kr. kmet. kem. poskuševališča v Gorici. spisanem od nadzornika Fr. Gvozdenoviča naglašala nevarnost, da nastopijo kobilice tudi letos v velikih množinah. (Pride še.) Trgovinska pogodba s Srbijo. Alinoli teden je konečno podpisala avstrijska vlada trgovinsko pogodbo s Srbijo. V veljavo pa pride še-lev jeseni, ker mora to pogodbo podpisati in odo- briti tudi ogrska vlada. Šestnajst me- secev je od tega. kar je zaprt srbski trg za avstrijske izvozne predmete. ^est- najst mescev ni smela Srbija uvažati svoje živine v našo državo. Zadnja trgovinska pogodba je bila sklenjena leta 1904 in je trajala do leta IPOS. Od 1. IPOS naprej pa je bil v ve- ljavi le provizorij trgovinske pogodbe. ker se nikdar ni moglo priti do kakega stalnega dogovora. Ta provizorij je tra- jal do 31. decembra omenjenega leta in se je podaljšal za tri mesce na pod- lagi pooblastilnega zakona. V spomladi lanskega leta pa so nastala med Av- strijo in Srbijo navskrižja. katera so napravila vsako pogajanje v gospodar- sko-političnem oziru nemogoc'e. Še\e v zadnjih mescih, in to vsled tega. ker daje politični položaj na Ogrskeni upati, da se stvar vspešno reši, je prižlo vpra- šanje trgovinske pogodbe v hitrejši tir V mescu juliju t. 1. so se v to svrho vršile konference ministrov in carinske in trgovinske konference, na podlagi katerih se je prišlo do sklepa sedanje trgovinske pogodbe, ki bo uveljavljena in ratificirana. kakor uvodoma rečeno, v jeseni. potem ko bo ogrski državni zbor pogodbo odobris. Kolikega pomena so dobri gospo- darsko-politični odnošaji s Srbijo. se razvidi iz sledečih vrst. Sedanja trgovinska pogodba nam sicer ne prinese bogve kakih ugod- nosti. ali vsaj podlaga bode za skle- panje ugodnejsih pogodb v poznejsili časih. Srbija je do leta 1908 lahko uva- Žala neomejeno stevilo žive živine v naso drzavo. I .eta l()08 pa se je to ste- vilo omejilo in uvažanje žive živine je bilo sploh izključeno. Samo 35.000 glav zaklanegoveje živine in 70.000 zaklanih prešičev je smelo črez mejo. Zato pa je uvoz avstrijskih industrijskili pridelkov v Srbijo trpel. ltalija in Nemčija sta pri tem imela lep dobiček, kor se je Srbija posluzevala izdelkov teh dveli držav. ^e celo daljuja Rusija je proda- jala svoje izdelke Srbiji. Avstrija je torej zgubila Srbijo kot odjemalko. Ta dejstva pa so vplivala naravnost kata- stofalno na nekatere vrste industrije. Skrajni čas je torej bil, da se Srbija popolnoma ne odtuji našim industrij- skim izdelkom, kajti ne samo Srbija ampak celi Balkan je s posredovanjem Srbije odjemal naše izdelke. Sicer je avstrijska vlada imela slabo vest, ko je videla veliko takratno napako, ali udušiti jo je hotela s tern, da je dovolila Šest milijonov kron za povzdigo živinoreje. Llvidela je pa tudi. da s tern ne more izdatno odpomoči pomanjkanju in zalo tudi podraženju živine, zato je podvizala, da se poga- janja s Srbijo dovedejo do sklepa. pogoji sedanje trgovinske pogdjibe so za mnogo slabejši, kakor so bffi v poprejšnjih pogodbaih. Temu je krivo dejstvo, da se je rumunskeinu živin- skemu trgu dovolilo svoje blago pro- dajati v naši državi. Ruinuniji se je za letos dovolilo uvoz 10.000 zaklanih go- ved, katero število pa Sine do leta 1917 (t. j. dokler poteče rok pogodbe) sukce- sivno rasti na 35.000. Ravnotako se je določilo število zaklanih prešičev na 50.000 glav. ki sme 1. 1917 doseči vi- sočino 120.000. Ker je s pogodbo z Rumunijo po- treba mesa za nekoliko pokrita.se toraj Srbiji ni moglo dovoliti, da bi smela neomejeno uvoziti svoje živine, ker bi sicer cena domače živine za toliko padla, da bi se živinoreja pri nas sploh ne izplačala več. Zato sme Srbija uvo- ziti le 20.000 zaklanih goved in 70.000 zaklanih prešičev v našo državo. Vsled tega so tudi koncesije, katere je Srbija nam dovolila, po tern umerjene. Od 670 postavk srbske carinske tarife se jih je Avstro-Ogrski le petina deloma znižala, in sicer glavno za drva, stav- beni les, hišno opravo, cement, volneno blago, stekleno blago, pivo, porcelansko blago, usnjate in železne predmete. Ta pbgodba bo trajala do leta 1917 in upajmo, da se potem sklene ugodnejša. Oopisi. Miren. — Z največjo slovesnostjo smo obhajali Mirenci praznik. ko je naš domačin stopil pred Gospodov oltar in daroval prvikrat nekrvavo daritev. Pri- pravljali smo se celi teden na ta dan. Pritrkovanje zvonov je nazna- njalo naokoli, da bomo obhajali izredno slovesnost. Po skoraj 50 letih smo do- čakali, da je naš domačin stopil med delavce v vinograd Gospodov, v kate- rem vedno bolj prirnanjkuje delavcev* Nova, mlada moč se bo oprijela svetega dela za zveličanje Človeštva. — Sloves- nost nove sv. inaše našega rojaka č. g. Vinkota § tanta se je pričela minulo nedeljo s tern, da je naš ljubljeni preč. g. župnik Ivan R o j e c še! na dorn č. g. novomašnika in ga spremljal v župni- šče, odkoder je šla procesija v cerkev med mlaji in zastavarni, mecl pritrko- vanjem zvonov in gromenjem topičev. V procesiji smo opazili mnogo duhovnih sobratov. Vstopivšemu v cerkev so mu pevci zapeli slavnostno kantato. Zatern je imel lep cerkveni govor preč. g. žup- nik Rojec o pomenu in veličastvu du- hovskega stanu. Na koncu je pozdravil novega duhovskega sobrata in mu vroče polagal na srce skrb,ljubezen in blagor ovčic, ki mu bodo v dušno oskrbo iz- ročene. — Potem je pel novomašnik slavnostno sv. mašo ob obilni asistenci, ob strani katerega je stal veleč. g. de- kan Gotard P a v 1 e t ič. — Po sv. maši sodomacini in drugi obdarili novomaš- nika z denarnimi darovi. Stem je bila jutranja slavnost končana. Popoludne se je blagoslovil novi križev pot, lepo, umetno delo dunaj- skega mojstra. Po cerkvenem opravilu pa smo se podali v dvorano „Društve- nega Doma", kjer je bila domača vese- lica, katero so nam poskrbeli naši malčki. Tako smo imeli minulo nedeljo ve- sel dan, ki nam. ostane vsem v spo- minu. Novega Č. g. novomašnika Bog živi! Našemu preč. g. župniku pa se iskreno zahvaljujemo, ker tako vneto skrbi za naš dušni in gmotni blagor! Iz Dornberga. — Kdor je v „Soči" št. 80 čital dopis iz Dornberga, v kate- rem se na grd, lažnjiv in podel način napada našega preč. g. župnika, se je moral nad tako pisarijo zgražati. Ker naš preč. g. župnik takemu podležu ne bo odgovarjal. je prijela ta kmečka žuljeva roka za pero, da po- jasni javnosti, kakih sredstev in fraz, lažij in obrekovanj se „Sočin" dopisun poslužtije. Dopisnik pravi v svojem dopisu, da ko je naš preč. gosp. župnik pred leti spoznal, da se mu tla majajo. da je ustanovil posojilnico, ki si je od krva- vih kmečkih Žuljev napravila precej ka- pitala, da ne bi -propadel. Na toočitanje maio odgovora! Ko bi vodili našo po- sojilnico takšni frskolati, kakoršen je dopisnik „Soče", bi gotovo ne imela niti vinarja kapitala in tudi svojega salona bi si ne mogla zidati. Naš preč. gospod župnik pa ni od strahu majajočih se mu tal ustanovil posojilnico. ker tla se mu sploh v Dornbergu še niso majala, am- pak ustanovii jo je iz tako blagohotnih namenov, kakoršnih si dopisunče še misliti ne zna, za kar smo in boderno preč. g, župniku hvaležni do našega zadnega zdihljaja. Nadalje pravi, da ob času zidanja železnice je podjetni Ker- ševani videl potrebo, zidati veliki salon za prirejanje shodov in veselic, seveda liberalnih, in mi nismo tatfrat niti be- sedice črhnili. Kaj je to dopisunčetu in sploh liberalcem mari, če vidi sedaj naša posojilnica potrebo zidati svoj ve- liki salon ? Hinavci, mari boste vi kaj k temu zidanju prispevali ? Ali nam ni prosto storiti, kar hočemo? SuroveŽi, saj vpijete vedno po svobodi, zakaj jo pa drugim ne privoščite?! Sram vas bodi!! Naša posojilnica zida pa svoj sa- lon prav zagotovo z boljšimi nameni, nego ga je zidal podjetmi Kerševani. On je postavili v svoj salon neki muzika- lični instrument, takozvani „orkestrion", ki noč in dan žre naši ubogi in neprevidni mladini težko zasluženi in od svojih starišev prihranjeni denar in zraven tega zapravlja še svoje najdražje zdravje z večnim plesom, ki ni niti v največjih Jpraz- nikih v letu izključen. Ali se ne pravi to zaničevati 3. božjo zapoved in izse- savati uboge?! Saj se vedno stariši pritožujejo, da jim otroci doma denar kradejo in nosijo v ono nikdar polno žrelo zgor omenjenega instrumenta. Da se pa to zlo in razvado naše mladine prepre*i, je odbor naše „Hra- nilnice in posojilnice", ki obstoji iz pre- vidnih in razsodnih mož, sklenil, da se- zida svojo veliko dvorano, v kateri bode imela našamladina svoje shajališče in priliko na dostojnejši način se kratko- časiti, namreč s telovadbo, s čitanjem dobrih časnikov in knjig, s petjem, s prirejanjem poučnih iger in veselic itd. Takšni so nameni naše posojilnice, torej prav lepi. Sicer pa radi verjamemo, da ta šmentrani salon naše posojilnice do- pisunčka in sploh liberalce v oči bode, peče in grize, ali mi jim ne moremo po- rnagati tudi če jih na trebuhu preje. Čudno je pa to, da vse drugo, kar je klerikalnega, jim je nasprotno, samo kronce, ki so se stekale v njih salon, te so jim bile tako ljube in drage, da se jim kar sline cedijo po njih, ker jih menda več ne bo. Da, da, to je res hudo za vas, za nas pa koristno — pa je poglihano. Da ne bode pa mogoče kaki zate- lebanec zvitemu dopisunu verjel, da je kapital naše posojilnice spravljen od krvavih kmečkih žuljev, s katerimi se- daj zida svoj salon, dokažemo, da je sama hudobija in hujskanje, s katerim upajo naši liberalčki sedaj, ko se bli- žajo občinske volitve, kaj doseči. Kaj ne, dopisunče, da smo zadeli v živo ? Da si je pa naša posojilnica spravila precej kapitala, imamo se zahvaliti od- boru in vodstvu. ki so skoraj brezplačno tako pridno in skrbno gospodarili in vodili to izročeno jim nalogo. Zraven tega. da si je naša posojilnica spravila še precej kapitala, je preskrbovala in preskrbuje svojim članom vse gospo- darske potrebščine po veliko nižjih cenah doma, nego bi jih dobili pri drugih trgovcih v mestu. — Ravno tako dobivajo tudi posojila po tako nizkih obrestih, kakor pri drugih poso- jilnicah v mestu. Ali se še drzneš reči, da je kapital naše posojilnice spravljen od krvavih kmečkih žuljev, hudobni do- pisun ? Vemo, verno kam pes taco moli in kje vas čevelj žuli, ali zagotovimo vas, da vse vaše t'arbanje ne bode nič izdalo, ker ljudstvo vas pozna. Fej! PoliMčni pregled. Vojvodinja Hohenburg. Kakor poroča „Venkov", bo soproga prestolonaslednika Frana Ferdinanda, vojvodinja Hohenburg, ob priliki osem- desetletice cesarjevega rojstva zopetpo- višana. Dobila bo baje vse pravice po- pplne enakopravnosti. Avstroogrsko srbska trgovinska pogodba je bila v Belemgradu podpisanapretekli teden. Od strani Avstroogrske je podpisal pogodbo odposlanec grof Forgach, od strani Srbije pa državni svetnik Paču in bivši minister Draskovic. Hrvatska kriza. Spor med banom dr. Tomašid-em in srbsko hrvatsko koalicijo se je zopet poostril. Iirvatski in ogrski listi pišejo celo, da je ministerski predsednik grof Khuen Hedervary pooblastil dr. To- mašič-a, da naj razpusti hrvatskisabor. Razžaljenje katoličanov na Angleškem odpravljeno. V angleški zbornici so razpravljali v drugem branju o predlogi, ki odprav- lja v kraljevi izjavi ob nastopu vlade ostanke starih časov tisto besedilo, ki kruto žali verskr čustva katoličanov. Španski kulturni boj. Z vso gotovostjo se trdi, da pre- kine Španska vse diplomatične zveze z Vatikanom. Domače in razne vesfi. Namestnik princ Hohenlohe je včeraj nastopil svoj poletni dopust. Vodstvo namestništva je prevzel dvorni svetnik Alojz Lasciac. Iz finanöne službe. — Davčni oficijal Ivan Bernardis je imenovan davčnim upraviteljem v IX. činovnem razredu, davčni asistent Adolf Slabanja pa davčnirn oficijalom v X. činovnem razredu. Potrditev župana Hribarja od- klonjena? — Pod tern naslovom piše „Kdinost": Iz Ljubljane se poroča, da je cesar odklonil potrditev župana Hri- barja Ijubljanskim županom. Potrjena ta vest pa še ni. Zanimivosti iz Rima. „11 giornale d'Italia" z dne 14. julija 1910 je pri- občil poročilo o izletu avstrijskih tr- žaških Italijanov v Rim. Med drugim piše tudi o gostiji v uradniškem krožku (Circolo degli impiegati). Tu je na zvr- šetku sviral maestro Cimara ital. kra- ljevu. Garibaldijevo in Mamelijevo him- no. Pri šarnpanjcu pa je predsednik krožka držal govor, katerega je po po- ročilu „Giornale d' Italia" zaključil s tem, da je „m e d f r e n e t i č n im p 1 o- skanjem trdil, da Rim, da Ita- Hja neprenehoma goji eno veliko misel: Trst \" Temu se je za- hvalil v imenu TržaČanov dr. Oberdorfer s kratkimi besedami: „Ker sem moral obljubiti, da ne bom govoril, zatrju- j e m o svoj ideals teinmo lkom." Župan mesta Frascati je pozdravil tržaške brate z željo, „d a nek eg a dne Trst o b j a m e v c1i k a m a t i domovina (grande mad re pa- tr ia!)" Naj le objamejo mad re patrijo —- Trst pa naj pustijo, kjer je ! „Veliki punt" v drugeni natisu je te dni izšel in se ga dobi v „Narodni Tiskarni" v Gorici. Cena knjigi je l'6O, s poštnino 10 vin. več. Knjigo toplo pri- poročamo. Prva izdaja je pošla v do- brem pol letu. Upamo, da tudi drugi natis bo našel mnogo čitalcev. Saj vse- buje knjiga sliko iz življenja našega kmečkega ljudstva na Ooriškem, ko se je naš kmet spuntal proti gospodi. Knjigo pošljemo te dni nekaterim rodo- ljubom po deželi. Pozor, slovenski stärisi! — Sedaj med šolskimi počitnicami govore sta- riši o tem, vkako šolo vpišejo svoje otroke prihodnje šolsko leto. Veleresen korak, katerega napra- vijo stariši takrat, ko odločujejo prihod- njost lastnega otroka, kajti preresnična je sodba: Kakor otrok začne, tako otrok nadaljuje. Da štejemo Slovenci še mnogo, mnogo takih stari- šev, ki pravijo, da je vseeno, v kako šolo vpišejo lastnega otroka, najsibodi v slovensko, nemško ali italijansko, je ža- lostna resnica. Še žalostnejše je, ko mora čuti izobražen slovenski rodoljub iz ust slovenskih nezavednih starišev besede: „Saj je boljše, da dam mojega otroka v nemško ali laško šolo, se vsaj nemško ali laško nauči, saj slovensko uže tako zna". Oj zmota in slepota sta- rišev, ki si s takim nevednim govoriče- njem nakopujejo žalostne in bridke dneve! Ali ne vidijo, koliko slovenskih nezavednih starišev, ki so enako govorili in dali otroke v laške ali v nemške odgojilnice, morajo danes prenašati bridka zasramoyanja od lastnih otrok? Komaj šoli dorastel pobič preklinja o č e t a in m a t e r s „š č a v o" in jih pošiljav .montanj o". Poznamo v Gorici slovenske stariše, ki so dali šolati sina v laške šole. Stariši govore slabo italijanščino, sin govori seveda dobro. V družini govore italijanski na ljubo sinku. Ker pa materi Slovenki ne teče italijanščina gladko, jo pri vi>aki besedi, katero zgreši, zbode laški sinko: „TTlostra di ščava ti ga 40 anni, e ancora aclesso no ti parli ben Italian (Moštra ščava, imaš 40 let, a še ne znaš dobro italijanski govoriti.) In kaj je ta sinko? Potepuh. Solo je obesil na klin, starišev ne uboga. Sedaj pa mati in oče bridko tožita, kak je njun sin. A je prepozno. Takega je naredila laška sola inlaška družba. Stariši so sami krivi, da morajo nositi težak kriŽ na ramenih. — Nemško in laško se bode už« naučil sinko, dragi stariši. Pogiejte našo mestno mladino! Saj poznajo vsi dijaki italijanščino, čeravno niso obisko- vali laških šol. Nemščino pa uže tako učijo v vseh šolah. Zatorej: Vaše otroke v slovenske sole! Za nadaljno višjo izobrazbo žen- sko in moško bo preskrbljeno! Imamo zavode „Šolskega in Malega Doma", imamo obrtne sole, imamo c. kr. vad- nice za dečke in deklice (ki sicer niso take, kakoršne bi morale biti), imamo moško in žensko učiteljišče, sedaj do- bimo še slovensko gimnazijo. Ne bo- dete se kesali, vaši otroci vas ne bodo kleli na stara leta, izobra- ženi pa bodo bolj ko.t da bi hodili v laške ali samonemške Sole. Pozor tudi zavedni rodol, )i, ki stanujete v bližini takih nezavednih slovenskih starišev. Ni- jeden otrok naj se nam ne iz- gubi! Ako bi pred 20 leti slovenski stariši skrbcli za slovensko vzgojo svojih otrok, bi bilo danes goriško slovenstvo na višji stopinji kakor je. Parola vseh rodoljubov bodi: Slovenski otrok v slovensko solo I Društvo trafikantov za Goriško- Gradiščansko bo imelo svoj letni občni zbor v nedeljo 14. avgusta ob 3. uri oo- poludne „Pri Treh Kronah" v Gorici. Odbor vabi vse člane k obilni udeležbi. Iz tozadevne okrožnice, katero razpo- šilja društveni odbor trafikantom pos- nemljemo, da je v tern društvu včlanje- nili V.-. vsen trafikantov Goriško-Gradi- ščanske. Odbor pozivlja trafikante, naj pristopijo polnoštevilno v društvo, kajti v društvu je moč. Zboljšanje stanja tra- fikantov je odvisno od solidarnosti vseh. TečaJ knjigovezov otvori dne 8. avgusta zavod za pospeševanje male obrti v Gorici. Tečaj bo trajal do 10. septembra. Dva otroka brata utonila — V nedeljo popoludne sta utonila v Biljah v luži, kjer se koplje ilovica za opeko, dva 14 in 12 letna otroka — brata Anton in Ivan Zorn iz Dol. Vrtojbe. Su- šila sta pri opekarni opeko in vsavroča sta odšla, da se malo ohladita, se kopat v bližnjo lužo, kjer sta našla sinrt. — Bila sta v onem času tu sama. Ko so čez nekaj trenutkov prišli drugi mlade- niči tja in so videli dve obleki na' vrhu luže, so Sli gledat, kje morata biti last- nika. Ko jih niso mogli najti zunaj, so šli jih iskat v vodo, kjer so jih tudi našli, žalibog — prepozno. — (Jbogi roditetji so vsi obupani nad to strašno nesrečo, ki jiin je došla na ušesa ne- pričakovano. Opornniti jetreba še tu, da jima je pred par leti utonila na last- nem domu v Vrtojbi tudi ena hčerka. Lastniki opekarn ali v to poklicane ob- lasti bi morale prepovedati vsako ko- panje otrok, kakor tudi odraslih po teh lužah. ker je tu tudi teren sila blaten in ostane človek prav lahko v blatu.— V Püjah, kakor tudi v Bukovici, pripe.- tilo se je že več takih slučajev. „Kolera" v Vrtojbi? - Po Go- renji Vrtojbi se je močno razširila neka vrsta nalezljive bolezni v podobi močne krvave driske. — Bolanih na tej nalez- ljivi bolezni je največ otrok ; bolani pa so tudi odraslii. Pojavila se je ta bo- lezen minuli teden ; do danes je zahte- vala eno mlado žrtev. Ker se pri tej bolezni pojavlja še precejšen smrad, govori ljudstvo veliko o — koleri, kar pa seveda ni! — Okrajni zdravnik je dal stroge predpise, po katerih se mo- rajo ravnati bolniki, oni, koji bolnikom strežejo in sploh oni vsi, v kojih hišah se bolezen nahaja! — Nadejati se je, da se ta nalezljiva bolezen s strogo pazljivostjo čimprej stre in uniči. Razpis kolodvorske restavracije v Gorici drž. kol. — V postaji üorica drž. kol. se s 1. oktobrom 1910 na novo odda kolodvorska restavracija. Prosilci imajo vložiti svoje pravilno opremljene prošnje najkasneje do 30. avgusta 1910. 11. dopoldne pri glavni pisarni c. kr. državno- železniškega ravnateljstva v Trstu ul. Giorgio Galatti 9. Podrobni po- datki so razvidni iz v „Osservatore Triestino" priobčenega tozadevnega raz- glasa; potrebne informacije daje c. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu, oddelek II. in pa c. kr. železniški obratni urad v Gorici drž. kol. Imenik udov in namestnikov cenilnih komisiji za osebno dohodnino s sedežem v Gorici za leta 1910 in 1911. — Predsed- nik: Dorčič dr. Franc, c. k. finančni tajnik, Gorica. Namestnik: Petener dr. Artur, c. k. finančni koncipist, Gorica. A. Cenilna komisija za osebno dohod- nino cenilnega okraja Gorica-mesto. 1. Udje: a) Izvoljeni: Bader dr. Ivan, zdravnik, Gorica, Braunizer pl. Edvard, trg. z man. blagom, Gorica, Marzini Fran, po- sestnik in obrtnik, Gorica, Paternolli Josip, obrtnik in trgovec, Gorica, Pinaucig dr. Pe- ter, odvetnik, Gorica, Soller Aleksander, po- sestnik, Gorica. b) Imenovani: Bresnig Ivan, c k. davčni upravitelj, Gorica, Pečenko An- ton, pos. in trgovec z vinom, Gorica, Pe- tener dr. Artur, c. k. finančni koncipist, Go- rica, Prinzig Ivan, posestnik in kovač, Go- rica, Resberg Ivan-Ferdinand, komisijonar, Gorica, Venuti Josip, posestnik in trgovec, Gorica. 2. Namestniki: a) Izvoljeni: Bo- laffio David, posestnik, Gorica, Favetti Pe- ter, obrtnik, Gorica, Franz Artur, zasebnik, Gorica, Mosettig Feliks, trgovec, Gorica, Mulitsch Josip, obrtnik, Gorica, Sticsa Ed- vard, trgovec z železjem, Gorica. b) Imeno- vani : Budau Herman, c. k. davčni oficijal, Gorica, Buzzi Ivan, mizarski mojster, Go- rica, Kopač Jernej, obrtnik, Gorica, Pasco- letto dr. Marij, c. k. notar, Gorica, Saunig Ivan, c. k. davčni ppravitelj, Gorica, Stei- ner Ignacij, trgovec, Gorica. B. Cenilna komisija za osebno dohod- nino cenilnega okraja Gorica-dežela. 1. Udje: a) Izvoljeni: ßolaffio Jakob, pos. in trgovec z vinom, Ajdovščina, ßudin Ivan, posestnik, Dornberg, Lenassi Odon, posestnik in lastnik zage, Solkan, Lokar Artur, c. k. notar, Aj- dovščina, Saunig Ivan, posestnik, Bilje, Ur- bančič Alojzij, nadučitelj, Miren. b) Imeno- vani : Bresnig Ivan, c. k. davčni upravitelj, Gorica, Cejan, Avgust, c. k. davčni oficijal, Mali Lošinj, Kofoi Valentin, mizarski moj- ster, Kanal, Lokar Anton, kupčevalec z usnjem, Ajdovščina, Petener dr. Artur, c k. finančni koncipist, Gorica, Skolaris Anton pok. Franca, posestnik, Vipolže. 2. N a- m e s t n i ki: a) Izvoljeni: Bratina Fran, krčmar, Ajdovščina, Fogar Alojzij, pos., trg. z vinom in 1. mesnice, Pevma, Lutman An- drej, posestnik in župan, Štandrež. Orel Jo- sip, nadučitelj, Prvačina, Pauletič Josip, velep. in lastnik opekarne, Miren, Rubbia Josip, posestnik, Vogersko. b) Imenovani: Baudaž josip, trgovec z meš. blagom, Gorenjavas, Furlani Fran, c. k. poštni nadk. v p. in žu- pan, Prvačina, Lenardič Ivan, posestnik, Krasno, Saunig Fran, c. k. davčni upravi- telj, Gorica, Zega Mihael, posestnik, Kanal. Spomenik Janu A. Komenskemu so odkrili potomci čeških bratov v Kunvaldu. Soha, predstavljajoča Ko- menskega, držečega v desni roki pero, v levi pa „Didaktiko", je umotvor ki- parja Fiedlera iz Žamberka. Pod soho je napis: „1592—1670. Jan Amos Ko- mensky je bil prvi, ki je proglasil na- čelo, da se ima vsakdo vzgojevati v svojem materinskem jeziku". Na slav- nosti so govorili: župan Veverka, drž. poslanec dr. Drtina in razni drugi češki odličnjaki. Laški irredentisti obsojeni. — Dne 29. julija se je vršila na Dunaju kazenska razprava proti irredentistom Cavalieri-ju, Podetti-ju in Castelli-ju za- radi petja pesmij, polnih veleizdajal- skih izjav. zaradi razžaljenja Veli- čanstva in zaradi veleizdajniškega nagnenja, ki se je tudi po pričah do- kazalo. Podetti je bil tudi obdolžen, da je imel pri sebi doma skrit dinamit. Sodišče je sklenilo, da psihijatri še preiščejo Cavalierija, ki je še mladole- ten. Podetti je dobil pet, Castelli pa štiri mesce težke ječe. Ne v Ameriko ! — Letošnje leto je za Amerikance leto štrajkov. Povsod štrajkajo: po rudokopih, po tovarnah, pri cestnih železnicah itd. Zato je delo povsod nestalno in za novodošlecejako negotovo. Kdor pa gre delat v rudo- kope, pri katerih delavci štrajkajo, je v vedni nevarnosti, da ga štrajkarji ne ubijejo. Zato je bolje, če naši ljudje ne hodijo v Ameriko, dokler ne nastanejo onkraj oceana zopet zdrave gospodarske razmere. Narodno podjetje na Koroškem. Slovenci na Koroškem napredujemo, počasi sicer, a vendarle. In tak napre- dek v tužnem Korotanu je vendar raz- veseljiv. — Pred par meseci je kupil grad' Gamsenegg pri Guštanju (Guten- stein) z obsežnimi posestvi Slovenec g. Celestina. In ravnokar je kupil neki slo- venski konsorcij vrelec kisle vode s posestvom vied na Tolstem vrhu pri Guštanju na Koroškcm. Tolstovrška slatina, dosedaj „Fet- tengupfer Sauerbrunn" imenovana, je izborna namizna in zdravilna kisla voda. Moravsko-češki poslanec dr. Stran- sky se je odpovedal mandatu radi spo- rov v lastni stranki. Štrajk v Hilarijanski tiskarni v Gorici, ki se je pojavil minuli petek, traja dalje. Vzrok štrajku je, ker je vod- stvo imenovane tiskarne vzelo v službo „linotipista" iz Italije, ki ni vpisan v društvo avstrijskih stavcev. Goriški stavci zahtevajo, da mora vodstvo tiskarne „neorganiziranega" stavca „linotipista" odpustiti iz službe, sicer se štrajk na- daljuje. „L'Eco" pravi, da si pomagajo v tiskarni kakor morejo, da izdajajo list kljub štrajku. Podbrdo. — Dne 7. t. m. se bode vrsil ustanovni občni zbor prostovolj- nega gasilnegn društva v Podbrdu v prostorih gosp. A. Trojar-ja. Začetek ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Citanje društvenih pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi. Pri- pravljalni odbor. Iredentstvo pred celovšklm porot- nim sodiščem. — V septembru t. 1. se bo moral pred celovški.n porotnim so- diščem zagovarjati blagajnik delavske bolniške blagajne, Bruno Ferluga radi hudodelstva veleizdaje in motenja jav- nega redu in miru. Ferluga je bil na- zadnje en mesec v preiskovalnem za- poru pri celovškem deželnem sodišču ter so ga po končani preiskavi spustili na prosto proti kavciji 10.000 kron. Po- prej je bil že v Trstu pol leta v preisko- valnem zaporu z večimi drugimi mla- dimi, ki so jih pa od tedaj večinoma že izpustili, dokler ga niso poslali v Ce- lovec. Kakor znano, je bil že lansko leto meseca decembra v Celovcu proces za- radi iredentstva. „Izrabljanje uradništva Južne že- leznice po tvrdki Viljem Beck in si- no vi". — Pod tern naslovom je dne 9. m. m. priobčil neki dunajski list škandalozne raz- mere, ki vladajo pri južni železnici. Vsebina v tern članku prijavljenih obdolžitev je sle- deča: Pred 35 leti se je preselil šef tvrdke Viljem Beck iz Krakova na Dunaj. Razun soproge in dveh sinov ni pripeljal ničesa s seboj. Viljem Beck je začel na Dunaju pro- dajati obleko na obroke. Poleg navadnih oblek je izdeioval tudi uniforme. Gospod Viljem Beck je imel tako srečo, da si je pridobil v 30 letih ptemoženje v skupni vrednosti 1,255.000 K. Kako je prišel Vi- ljem Beck do tolikega premoženja, se da po originalnih listinah dokazati. Iz teh listin se spozna korupcija, ki vlaia pri južni železnici. Visoki funkojonarji južne železnice smatrajo svoje mnogoštevilno uradništvo za jako pripraven predmet, katerega Beck iz- žema že desetletja. Zato pa je tvrdka Beck svojim dobrotnikom hvaležni s tern, da jim leto za letom izdeluje obleke, uniforme itd. ter po preteku 16 — 18 mescev vknjiži dolžne zneske v „fond perdu*' (zgubljen fond). Tvrdka Beck izdeluje oUeke in uni- forme tudi železniškim uradnikom. Izdelane stvari pa prodaja z zaslužkom 70—80, tudi s 100%. „Rizika" ni nobenega, ker deluje ravnateljstvo južne železnice kot inkasant, Kar po 20—30 K odteguje mesečno od place uradnika. Tako ima tvrdka Beck samo od železniškega uradništva 40.000—50.000 K dobička na leto. Hlače iz kamgarna stanejo Becka 15 — 17 K, prodaja jih po 26-28 K, suk- nene hlače stanejo Becka 14—16 K, pro- daja jih po 28—30 K, suknen telovnik stane Becka 5 K, proda ga po 12 K, pike- telovnik stane Becka 570 K, proda ga po 13 K, suknena bluzu stane Becka 21—23 K, proda jo po 34—38 K, letni plašč stane Becka 48—54 K, proda ga po 84-100 K, zimski plašč stane Becka 56—70 K, proda ga po 150 — 182 K, čepica stane Becka 3-50—4-50 K, proda jo po 9-13 K. V teh 60 letih molze in izrablja ta tvrdka vsled korupcije višjih funkcijonarjev poleg urad- ništva tudi upravo južne železnice. Samo za 87.000 K je zahtevala in dobila tvrdka Beck prostih voznih listov od južne železnice. Vsak potnik kake tvrdke mora kupiti letni vozni listek za 700 K. Beckov potnik Teo- dor Kamareith se je pa vozil celih 18 let s temporernim prostim voznim listkom, ve- Ijavnim za 11. razred in brzovlake, ne da bi bil enkrat posetil kakega Žel. uradnika, če- ravno je bil le pod tern pogojem vozni listek izdan ! Take in enake stvari bi se pa ne mo- gle višiti, ako bi visoki funcijonarji južne železnice ne dobivali leto za letom bonifi- kacije in pa velik popust pri dobavi raznih oblačil. Potem navede omenjeni list štiri slu- čaje, pri katerih se sklicuje na trgovske knjige firme „Beck in sinovi". Eden funkcijonar je prejel leta 1906 obteke za 3178 K, plačal pa je le 1351 K. Drugo (1827 K) se mu je odpisalo kot bo- x nifikacija. V Drugemu funkcijonarju se je odpisala bonifikatija v znesku 752 K. Tretji funkcijonar je dobil na enak na-,^J^m čin 1958 in četrii 852 K bonifikaclje. ^|l Pisec omenjenega članka pa ve še za druge slučaje, ki jih bo tudi obelodanil, če se razmere ne bodo spremenile. Poduradniki niso uradniki. — Di- sciplinarni senat najvišjega sodišča je vsled pritožbe dveh poduradnikov, ki sta zahtevala naj se z njima ravna ka- kor z državnimi uradniki, razsodil, da poduradnikov ni smatrati za uradnike, temveč za višje postavljene sluge in da naj se za nje zmislu primerno uporab- ljajo predpisi, ki veljajo za sluge, do- kler se kaj drugega ne ukrene. Smodke in svalčice, ki se prižl- gajo same. — „Vossische Zeitung" po- roča, da izdeluje neko industrijsko pod- jetje na NemŠkem sinodke in svalčice, ki se same prižigajo. Na koncu imajo namreč neko snov, ki se vžge sama, kakor hitro se jo podrgne ob kak pred- met. ter tako tudi vžge tobak. Snov nima nobenega vpliva na okus ali vonj to- baka. Vsled tega so postale nove smodke in svaljčice zelo hitro priljubljene med lovci, vojaki in sploh ljudmi, ki se ve- liko gibljejo v prosti naravi ter so iz- postavljeni vremenskim nezgodam. Cerkveni roparji na Ogrskem — Nekaj časa je vsa Nitra in okolica zelo razburjena. V dvajset cerkev sovlomili. V Tirnavi so v eni noči oropali pet cerkev. Roparji so pokradli stvari, vredne do 30.000 K/ Škoda je pa še večja, ker so v cerkvah poškodovaii cerkvene slike ter razdrli vse oltarje. Vsa žandarmerija celega komitata jena delu. Posrečilo se pa ni dooiti vlomilce. Vendar se je pa izvedelo, kdo so vlo- milci, namreč znani cerkveni ropar Franc Pekarik in njegov pomagač Alek- sander Dopsa. Oba sta prišla šele pred kratkim iz kaznilnice. Še en pomagač je neki Hausmann z Dunaja. Žandar- merija se je telegrafično obrnila na du- najsko policijo, naj aretira Hausmanna. Kako zelo razburjeno je ljudstvo, kaže naslednji slučaj. Kmetie, ki so oboro- ženi s kosami in gorjačami. imajo vsa- kega tujca za vlomilca. V Busany, kjer so tudi izvršili vlom v cerkev, sta prišla dva rokodelska pomočnika. ter hotela na Glavnem trgu nekoliko počivati. Toda prebivalci so jih napadli, ter jih toliko časa tepli. da sta nezavestna obležala. Odpeljali so ju v bolnico in bosta le težko okrevala. Drobtinice. Amerika proti nemoralnim žen- skam. — Amerikanci hocejo vsekako ve- ljati za moralen narod. Dne 26. marca t. 1. so v zveznem kongresu sklenili, da izženejo iz Zedinjenih držav vse nemoralne ženske, ki še niso amerikanske državljauke, torej tudi one, ki so že po več let v Ameriki. Stroške za izgon piačajo Zedinjene države same. Na izselniški otok Ellis Island so pri- gnali iz vseh krajev Zedinjenih držav že več takih žensK, ki so živele od prepovedane obrti- Med njimi je največ Nemk in Židinj — Sploh postopajo Amerikanci vedno bolj strogo proti izseljencem. Zakladi v razvallnah. — Najno- vejši potresi na Portugalskem so trdnjavo Soveral v Alcazabi deloma razrušili deloma tako poškodovali, da so jo morali popol- noma porušiti. Pri tern so našli v zidovju podzemskih ječ železne blagajne, v katerih je bilo skoro za en milijon fankov srebrnega in zlatega denarja. Velika vročina v Ameriki. — Iz mnogih krajev Združenih držav poročajo o veliki vročini. V New-Jorku je vsled vročine urnrlo 12 oseb, v Pittsburgu 6, v Filadelfiji 4, v Bostonu in Baltimoru po 2 osebi. Solera na Ruskem — Koiera se v mestu Petrograd vedno bolj širi. V torek je zopet obolelo 58 oseb, od ka- terih jih je 16 že umrlo. V celem je dosedaj obolelo na koleri samo v Pe- trogradu 280 oseb. Letošnja lotina na Francoskem. Na Francoskem bo letosnja letina skrajno slaba. Žito je uničeijo po žuželkah. Sena se ne pridela nit. jjrozdja tudi skoraj nič. V slavno/.nani Ciiarupagni ni tie kapljice vina. Človeška zver. — „Vaterland" po- Toča, da je v Kis-Telek u na Ogrskem kmetica Stefanija Rozsa na živalski na- čin rnučila S-Ietncga otroka. siroto, ki ji je bii od pupilarnejja sodnika izročen v varstvo. Cele dneve inn ni dajala ?.i- veža. iNa rokah in nojjah zvezanega ga je pripela k postelji. lino celo noČ ga je postavila v sami srajci na dvoriSče. ko je hudo deževalo. Ker si je pa brez dovoljenja vzel škorjo kruha, ga je ži- valska žena slekla in postavila na vročo železno plosčo ognjišča. kjer je brez zdravniške pomoči umrl. Najden star denar. V Brašnu na Solnograškem so pri podiranju neke hiše naleteli na kositarjevo škatlo, ki je bila polna zlatega denarja. Bilo je 450 komadov iz dobe cesarice Marije Terezije in cesarja Josipa II. Razun tega so našli turške, be- neške in papežke cekine. Ves denar je vre- den skupaj 10.000 K. Kanal od Donave do Egejskega morja. -- Nekoliko inozemskih družb je prosilo srbsko vlado za dovoljenje, da smejo graditi kanal od Donave preko Srbije in dalje do Egejskega morja. Ka- nal bi šel preko Srbije po reki Aloravi. Angleške pomorske vaje ponesre- čile. — Dne 27. julija so se vršile ve- like angleške pömorske vaje. katerim sta prisostvovala tudi kralj in kraljica. V istem času se je spusiil z nabrezja zrakoplovec Graham Wright s svojim zrakoplovom. Zrakoplov je dolgo časa obkroževal silne dreadnoughte. ko pa je nastala megla. je odplui proti suhi zem- Iji. Častniki so prepričani. da bi se v slučaju vojne prav lahko iz zrakoplova z bombami uničilo brodovje. ne da bi se moglo z ladij poškodovati zrakoplov. Radi megle se je tudi kraljeva ladja vrnila v pristanišče. Čulo se je dlje časa streljanje. ki je pa slednjič popolnoma pojenjalo. Vsled megle so prenehale tudi pomorske vaje. Ladjevje je bilo popolnonia zmešano : brezžični brzojav ni funkcijoniral. Mnogc ladij se je po- grešalo več ur. V slučaju pomorske bitke bi bila katastrofa neizogibna. Gospodarske vesti. Zavarovanje zoper skode, ki jili provzroča neurje. se ra/.vija na Danskein zelo živahno, dasi vporablja zelo ni/.ke tarife. Drugod po rivropi so zavarovanje omejuje le zoper skode. ki jih provzroča toča. Dobro bi bilo, ako bi se zavaro- vanje raztegnilo tudi na skode. ki jili neurje napravi na slavbah. živalih in na zavarovanih pridelkih. Seveda potrebuje tako vprasanje natančnega proučevanja. predno more stopiti v veljavo. Kmečko • geologična mednarodna konferenca se bo vrsila letos meseca avgusta v ^tokholmu na Norveskem. Določil se bode ključ, po katerem naj se klasifikuiejo zemljisča, način, kako naj postopa pri preizkuševanju zemlje, kako naj se izdelujejo agroriomični zeni- Ijevidi in druge. v to stroko spadajoče zadeve. Žival, ki je polna uši, odrgni z ribjim oljem in speri je potem po treh dneh z mlačno vodo in milom ter jo odtrgni s ščetjo. Steljo, ki je bila prej v hlevu. odstrani in sežgi ter stajo dobro osnaži. Ogrski vinogradi v nevarnosti. — Iz Budimpešte: V 30 vinorodnih obeinah se je pojavila peronospora, ki grozi uničiti vse vinograde. Vinski pridelek na Francoskem se ceni na 50 do 51 milijonov hektolitrov: 1. 1^0°- je znašal 54 milijonov hektoli- trov. 1. 190S pa celo nO milijonov hek- tolitrov. nUJdtVI. priliki „šolskega Doma„ Loterijske številke 3l). julija Trst.......87 67 60 70 16 Nad 50 receptov vsebuje kuharska knjiga, ki jo jc izdala Print kranjska tovarna testen in v 11. district. Tvrdkci jo raspošilja vsakomnr aastonj in poštnine prosto. 10 krön na dan ÄJ prav lahek način. Pošljite na dopisnici svoj naslov na firmo: Jakob König, Dunaj Vll.|3-Poštni urad 63. Vabilo k VI. rednemu občnemu zboru „Goriške zveze gospodarsk h zadrug in društev HHZZI registrovane zadruge z omejeno zavezo'% ¦ ki se bo vršil ZZ v četrtek dne 11. avgusta 1910 ob lOVa uri predpoludne zzn Dnevni red : 1. Poročilo o zvezinem poslovanju za 6. upravno leto 1909. 2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1909. 3. Določitev obresii od opravilnih deležev in sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Določitev merila, po katerem naj se določi upravni prispevek zadrugam, ki niso posojilnice. 5. Sprememba zadružnih pravil. 6. Dopolnilna volitev dveh udov načelstva in volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. NAČELSTVO. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv Ivanašt. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola CuFer priporuču se tudi vsem gg. odjenialcern, posebno pa km^tovalcum. V zalogi ima: mche za žveplanje, zaihiji sistein škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrU< in patentirane vcntlatorje za dimnike i. t. d. oprave sc izvršujejo točno in po najnižji ceni. V sredini mesta se oddajo sobe. — flaslov povg naše upravništvo. — | — | — Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. NAZNANILO. Vljudno naznanjam, da scm otvoril prvo In edino, oblast- veno dovoljeno pisarno n \wm izvansodnih vlog in fin posebno v vseh davčnih in prisJojbinskih zadeuah kakor: napovedi, prošnje, pritožbe in rekurze. Dajem nasvete in informacije, zra- Čunam in preskrbim kolekovanje knjig za trjjovce in obrtnike itd. — Reževanje hitro in točno. Prevzaniem tudi zavarovalna. ter razna drujja zastopstva in oskrbovanje hi§. — Pisarna se nahaja: V Gorici, ulica Mattioli štev. 13 v pritličju (blizu senskega trjja) in posluje: Ob delavnikili od 8 — 1 opoldne in od 2—5 popoldne, o nedeljah in praznikih od 9--11 dopoldne. Priporočam se, z odličnim spoštovanjem RUD. SIGL, c. kr. davkar v p. Cevljarska zodruga v Mirny naznaiija sl obcinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antoiui na vogalu v Eabatišee štev. 1 ter se priporoca ii>vs/v^s~v^vsrw*>>vA'^sr\-1 "•^>v^»-\^^-v/^~'^>"/^»-***~* \«-^>/*s«-^'*AX^>-^s/%~^*vft'»^-w^r^ za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obnvala ter sprejema naročila po mr zmernih cenah. ^m " Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjsm KOjV.TEDI C 1 Z A JEC GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje flraverze), cevi za stranišča zvso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano tnedeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e 11 e n i z k e, s o 1 i d a a p o s t r e ž b a! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske b I a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! JOSIP B0NÄNNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlatar u Gorici ulica IHorelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Cenj. dame in gospodje — pozor! lmate že šivalni stioj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pr dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Vic toria stroj (lela)o še po 10 ieini uporabi brezšumno. Original Victoria stroji so iicpiekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. , Original Victoria stroji su aajpnpraviiejSi ca umetno vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi aa razpolago strankam učiteljico, ki poučuje Drez- plačno. Original Victoria stroji so lutjboijši uücich ^seh do- sedaj obsioj .čili tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. ¦ Nikdo iiaj ne zamudi pnliko jgledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga .Origin a I: Victorja" strojev in drugili šivalnih strojev, dvokoies .Puch" oiožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki Kersevani Sr Cuk - _6orica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k ejž i č.)