JOŽE HABINC, predsednik sveta KS mesta Krško: »Krško je žrtev • slovenskega razvoja na I področju energetike.« I Aktualno, str. 2 JANEZ ŠEKORANJA, vinogradnik in vinar z Bizeljskega: »V rokah imamo nekaj fascinantnega in pomembnega ne le v Sloveniji, temveč tudi navzven!« Aktualno, str. 3 JOŽE ARH, trener Strelskega društva Leskovec: »Raje zadnji s svojimi kot zadnji s tujci.« Šport, str. 12 dr. JANKO RODE, strokovnjak za rastline: »Buče požgečkajo naše črevo, da ne postane leno.« I Zanimivosti, str. 16 O-m POSAVS Ki #^M" y bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto IX, št. 97, četrtek, 22.9.05,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Odlagališče NSRAO 3 Raziskave vsebnosti resveratola v bizeljskih vinih 7 Spominska slovesnost na Planini 8 Posavski štrikeraj 8 Srečanje ljudskih pevcev "Preska 2005" 10 Iz občine Krško 11 Iz občine Sevnica 12 Šport: Leskovški strelci v 1. ligi 12 Akcija: ¦ami? ŠPDRTNIK PDSAVJA 16 Razstavabuč na Impoljci POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM Senzacionalni rezultati prve faze raziskav zdravilnih učinkovin v bizeljskih vinih Modra fr ankin ja tudi na recept? Ugotovitve prve faze raziskav o vsebnosti posebnih učinkovin, ki so jih pred nekaj dnevi predstavili na Bizeljskem, dajejo resno osnovo za nadaljevanje raz- iskav, saj bi potrditev teh odkritij lahko dobila neslu- tene razsežnosti. Bizeljsko vino modra frankinja ima po teh raziskavah namreč največjo vsebnost resvera- tola, ki nastaja v procesu vinifikacije. Gre za bioak- tivno spojino vina, ki je predmet številnih raziskav po svetu, saj naj bi delovala kot naraven antibiotik, ki preprečuje vrsto obolenj. Že zdaj pa je jasno, da so bizeljski vinogradniki pridobili morda najboljso mož- no pot za afirmacijo in s tem prodajo svojih vin, za kar si že dolgo prizadevajo, se posebno pa po uspeš- nem prodoru vina z desnega brega Save - cvička. več na 3. strani V nedeljo referendum o zakonu o RTV V nedeljo, 25. septembra, bo potekal naknadni referendum o no- vem zakonu o RTV Slovenija. Zakon je bil sprejet 22. junija, nato pa je nanj dal veto državni svet. Na vnovičnem odločanju o zakonu je bil ta spet potrjen in LDS je s pomočjo podpisov poslancev SD-ja takoj nato vložil zahtevo po razpisu naknadnega referenduma. WSeCOM' p.p. 265, «270. Kriko *Wv&MBß • 080144?) Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.lcisko@siol.net, www.oknainvrala.com infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica Izgrodr&j m na Mpodnfi Sovt Möc energije Iskanje lokacije za trajno odlagališče NSRAO Vlada o lokacijah za odlagališče? Komaj je Posavje izginilo s prvih strani in iz udarnih termi- nov slovenskih medijev zaradi posledic avgustovskega ne- urja, že sta v prvi plan stopili novi temi. Razprava o vzpo- stavitvi drugega energetskega stebra, ki naj bi postopoma nastajal okoli formalnega iastnika slovenskega dela nukle- arke Eies Gena, je na površje prinesla in celo v medsosed- skih odnosih z Avstrijo zaostrila vprašanje morebitne gradit- ve drugega jedrskega reaktorja v Krškem. Čeprav so sledila zanikanja kakšnihkoii resnih priprav in oporekanja pravici sosedov do vmešavanja za prazen nie, je po svoje vendarle zanimivo, da bi se, na podlagi dosedanje slovenske prakse sodeč, načrtovanje novega reaktorja lahko začelo, se pre- den je država uspela resno poskrbeti za radioaktivne odpad- ke iz prvega. Problem se vleče pravzaprav že skozi tri dese- tletja in je preživel menjavo sistema ter celo kopico vlad, še vedno pa ostaja dejstvo, da Slovenija edina med evropskimi državami z jedrskimi elektrarnami nima končnega odlagališ- ča ali vsaj lokacije zanj. Zadnje mesece veliko obe- tajoči in medijsko razvpi- ti postopek iskanja lokacije za končno odlagališče nizko Jn srednje radioaktivnih od- padkov, ki ga je vodila Agen- cija za radioaktivne odpad- ke, je očitno ponovno zastal, saj je ta svoje ugotovitve sre- di meseca julija morala pre- dati Uradu za prostorski raz- voj. Od tarn naprej vse tiho je bilo. In to potent, ko je bilo že znano, da so se v svojevrst- ni finale z skupnim odškodnin- skim fondom preko 160 milijo- nov tolarjev uvrstile samo tri posavske obäne, ki so, spri- jaznjene z dejstvom, da bodo odpadki tako ali tako osta- li v Krškem, pred tem prižga- le zeleno luč konkretnim raz- iskavam na svojem območju. Kdaj se bodo le-te na men- da že izbranih lokacijah v kra- jevnih skupnostih Studenec, Krško in Globoko res začele, še vedno ni znano. Po nekate- rih napovedih naj bi že danes ali naslednji četrtek odločila slovenska vlada. nadaljevanje na 2. strani Občinski sveti v septembru ^ Občinski svet Krško se bo se* stal 22. septembra, med dru- gim pa bodo članice in čla- ni razpravljali in odločali o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazi- dalnem načrtu obrtne cone Leskovec, o osnutku odloka o spremembi in dopolnitvi odlo- ka o ustanovitvi javnega zvo- da Mladinski center Krško ter o zaključnem poslovnem po- ročitu o delu rntadinskega centra v letu 2004, o osnutku odloka o odvajanju in čišcenju komunalne in padavinsek od- padne vode ter o volitvah in imenovanjih in premoženjsko- oravnih zadevah. ,j| V Brežicah je župan sejo Ob- činskega sveta sklical za 26. September, med drugim pa naj bi članice in člani razprav- ljali in odločali o odloku o viši- ni in namenu porabe sredstev proračunske rezerve za odpra- vo posledic neurja z 21. avg- suta, o poročilu o realizaeiji plana proračuna Občine Bre- žice za obdobje Januar junij 2005, o imenovanju direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dorn Brežice, o predlogu spre- memb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah odtoka o ureditvenem načrtu Staro mestno jedro Brežice - Ulica pod obzidjem, Levstiko- va ulica. V Sevnici je seja Občinske- ga sveta sklicana za 28, Sep- tember. Ustanavljanje novih obein Na Bizeljskem »zamrznili« zahteve po svoji obeini Če je za priprave na prihodnje lokalne volitve, na katerih bomo čez leto dni vo- lili nove župane in občinske svete, še razmeroma dovolj časa, pa se totiko bolj mudi tistim sredinam v naši državi, ki se nameravajo potegovati za spremem- bo območja ali sploh ustanovitev nove obeine. Po zadnji spremembi zakonoda- je in ob upoštevanju najkrajših možnih rokov za postopke v vladni in parlamen- tarni proceduh bodo imeli vsaj teoretične možnosti za uspeh samo tisti predlogi, ki bodo v državni zbor vloženi najkasneje do 1. oktobra, oziroma predlogi, ki jih bodo vložili občinski sveti najkasneje do 1. novembra 2005. V Posavju je bilo do- slej slišati, da so se vedno aktualne pobude izpred štirih let Dobove, Bizeljskega in Kostanjevice na Krki. Zlasti v Brežicah nekoliko z bojaznijo spremljajo, kaj se bo zgodilo v krajih, ki že tako dolgo prizadevajo iti »na svoje«. Prejšnji teden pa je prišla vest, da so na Bizeljskem sklenili prekiniti aktivnosti za svojo občino. vet na 2. strani m&d^4p1ler NOVO v naii ponudbi: Vzajamnim (kladem KD in lUrika dodali iklad« Infond KBM, M*dv*lek Puinik in Probankal Posavski obzornik tudi rojakom! Kot smo napisali že v prejšnji številki, je Posavski obzornik namenjen vsem prebivalcem Posavja, zato ga po pošti prejema preko 22.000 gospodinjstev v občinah Sevnica, Krško in Brežice. Podjetja, ustano- ve, klubi in druge organizaeije ter vsi, ki živijo izven Posavja, pa ga morajo naročiti, vendar tudi ti plačajo samo stroške pošiljanja, saj je časopis brezplačen. Vse več bralcev se odloča, da časopis naročijo tudi svojim sorodnikom, ki živijo drugod po Sloveniji, a jih še vedno zanima, kaj se dogaja v njihovem domačem kraju. Podobno je mogo- če naročiti časopis tudi rojakom v tujini. Dovolj je, da v času od 9. do 13. ure pokličete na sedež uredništva (tel:: 07 49 05 780, faks: 07 49 05 781), nam pošljete elektronsko pošto (neviodunum@volja.net) ali izpolnite in pošljete naročilnico, ki je objavljena na 15. strani. H AKTUALNO Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 Vlada o lokacijah za odlagališče? Nadaljevanje s prve strani. . Natančno enaintrideset let je minilo od davnega avgu- sta 1974, ko je bilo v lokacij- skem dovoljenju za JE Krško zapisano, da mora investitor, to pa sta bili takrat elektro- gospodarstvi Slovenije in Hrvaške, že do dogradit- ve elektrarne najti način in mesto za končno in neškod- Ijivo odlaganje radioaktiv- nih odpadkov, pri tern pa naj bi sodelovali z drugimi »za- interesiranimi« v tedanji dr- žavi. Tudi petletno obdobje za čas obratovanja se je že zdavnaj izteklo in nadaljeva- le so se različne začasne re- šitve skladiščenja odpadkov in tudi različne začasne poti iskanja lokacije za končno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zadnjih petnajst let skrbi za to področje Agencija za radi- oaktivne odpadke, ki je juli- ja letos zaključila postopek, ki je temeljil na javnem po- zivu lokalnim skupnostim, da ponudijo svoj prostor naj- prej za raziskave, nato pa tudi za morebitno gradnjo končnega odlagališča. Če- prav se zlasti v Posavju mno- gi niso strinjali s postopki, ki so po njihovem »zaprav- Ijanje časa in denarja«, ker se »tako ali tako ve, da bodo odpadki ostali v Krškem«, je dosedanji potek obetal, da bomo končno tudi pri nas prišli do rešitve dolgoletne- ga problema na sodoben, ev- ropski način. A očitno se je zopet nekje zataknilo. Pred- vsem pa je, od kar je Agen- cija predala zadevo drugi instituciji, prišlo do preki- nitve rednega komuniciranja z javnostmi. To pa je najtež- ji udarec, ki ga lahko doživi projekt, katerega uspeh je tudi po zagotovilih strokov- njakov v največji meri odvi- sen prav od sprotnega in od- kritega obveščanja. Čeprav se na ministrstvu za okolje, ki je zdaj pristojno za nadaljevanje postopka, izgovarjajo, da so imeli pre- malo časa, je neusklajenost med posameznimi službami v Ljubljani več kot očitna. Saj se je prej nenehno mudi- lo, pomemben je bil vsak te- den, zdaj pa se, vsaj tako je videti, nikamor več ne mudi. Zato je jasno, da je morala zadevo v roke vzeti Vlada, to je politika. In to naj bi stori- la že v kratkem. Kajti težko je verjeti, da bi lahko še od- lašala in se obotavljala zdaj, ko je bilo veliko dela ven- darle že opravljeno. Ali bodo novice o nezadovoljstvu ene izmed izločenih občin dodat- no zapletle zadevo? V Posavju računamo, da bo Vlada, v kateri imamo člo- veka, ki zadevo vendarle po- zna od blizu, kos svoji nalo- gi. Ne le, da je v Krškem že zdaj veliko radioaktivnih od- padkov, vsak dan nasJLaja- jo še novi in novi, odlagališ- ča pa ni mogoče zgraditi čez noč. Zaradi dogodkov v za- dnjih mesecih pa odločitve nestrpno čakajo tudi lokal- ne skupnosti, ki so v dogovo- ru s svojimi obdnskimi vod- stvi soglašale z možnostjo, da se na njihovem ozemlju opravijo terenske raziska- ve. Imena izbranih krajev so vsaj neuradno že nekaj časa znana, zato ni čudno, da so tudi njihova pričakovanja precejšnja. Ne nazadnje, je- sen je tu in začele so se pri- prave proračunov za nasled- nje leto... Silvester Mavsar Miha Metelko, predsednik sveta KS Studenec: Imamo kar nekaj projektov, ki bi jih s tern denarjem lažje zaključili "Uradno o tem, da je v ožji izbor treh lokacij za odlagatišče NSRAO prišla tudi lokacija v naši KS, ne vem nič, sem pa to iz- vedel preko različnih neformalnih informacij. V svetu KS Stu- denec se zavedamo, da odlagališče nekje mora biti, kot nam ----------------------- je bilo pred- stavljeno, pa je to odlaga- lišče veliko manj obreme- njujoče za okolje kot je- drska elek- trarna. Nena- zadnje je tovrstnih odla- gališč po sve- tu veliko. Če bomo res iz- brani, sledijo terenske raziskave, o tem, kaj bo naprej, pa je preuranjeno govoriti. Sredstva, ki jih lokalna skupnost dobi za raziskave, so za nas zanimiva, saj imamo kar nekaj tekočih projektov, ki bi jih s tem denarjem lažje zaključili. Pri nas smo že imeli jav- no predstavitev, kaj pomeni takšno odlagališče, v primeru na- šega izbora pa pričakujem, da se bodo v zadevo aktivno vklju- čili tudi naši kräjani. Ce bodo stvari prišle dovolj daleč, se bo o odlagališču morda odločalo tudi na referendumu." Anton Kmetic, predsednik sveta KS Globoko: Stroka bo povedala, ali je naša lokacija primerna "Formalno o izboru lokacije v naši KS še nismo obveščeni, se je pa to neuradno izvedelo. Krajevrja skupnost Globoko že od začetka tega natečaja sodeluje z Občino Brežice, pa tudi ARAO je pri nas že pripra- vila predsta- vitve tovrstne- gaodlagališča, tako da smo o tem zadovo- Ijivo informi- rani. Če smo res izbrani, bo stroka po- vedala, ali je naša lokaci- ja primerna, naša KS pa bi -------------------------------------------------------- morala dobiti določen delež denarja za raziskave, s katerim bi lažje financirali nekatere naše naloge. 0 tem, da je naša KS v igri za odlagališče, smo pisno obvestili vsa gospodinj- stva, posebnih reakcij na to pa ni bilo. So določeni pomisle- ki, ni pa a priori nasprotovanja. V končni fazi pričakujem nek način osebnega izrekanja za ali proti odlagališču, morda re- ferendum, saj si kot predsednik sveta KS ne bi upal sam odlo- čati o tem. Končno besedo bodo vsekakor imeli krajani." Jože Habinc, predsednik sveta KS mesta Krško: Krško je žrtev slovenskega razvoja na področju energetike "Čeprav uradno o izboru naše KS za lokacijo odlagališča NSRAO ne vemo nič, se zavedamo, da je realna in edina možna lo- kacija za odlagališče ob Nuklearni elektrarni v Krškem. Mis- lim, da stro- ka to ve in da bodo raziska- ve v drugih KS bolj formalne, vendar ne na- sprotujemo tem 50 mili- jonom, ki jih bodo dobili za raziskave drugje. Naša KS je svoja stališča o tem vprašanju že podala, za nas pa je pomembno predvsem, da bomo vklju- čeni v urejanje pogojev za izgradnjo odlagališča. Krško je na nek način žrtev slovenskega razvoja na področju energetike, zato bodo ljudje na ta račun zahtevali razvoj kraja kot pro- tiutež ekoloski obremenjenosti in negativnemu imidžu Krške- ga. Odškodnino za raziskave bi lahko porabili za marsikaj, denimo za izgradnjo telovadnice in pločnikov za krško šolo, za kanalizacijo v Stari vasi, za kulturne Objekte, za ureditev naselja Vrbina... Referenduma ne pričakujem, pač pa večjo moč odločanja naše KS, ki bo morala omogočiti, da bodo kra- jani sodelovali pri tej odločitvi." »..it »¦ —-____________,___-- ________ Lokacija Ča$oš v KS Studenec Vhod v globoški rudnik - KS Globoko Lokacija vzhodno od NE Krsko VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Na Bizeljskem »zamrznili« zahteve po svoji občini Naj spomnimo, da so pred štirimi leti poslanci držav- nega zbora med 31 prejeti- mi predlogi najprej ugoto- vili, da le^ trije, Bizeljsko, Dobova in Šmartno pri Litiji, izpolnjujejo pogoje za nove občine, nato pa so pri glaso- vanju o določitvi območij za referendum dali zeleno luč le slednjemu. V nekoliko starej- ši zgodovini nastajanja novih občin, ki jih je danes v Slo- veniji 193, so z oblikovanjem samostojnih občin poskušali tudi v nekaterih drugih kra- jih Posavja, a doslej ni nasta- la nobena nova občina, z od- cepitvijo je uspela le Bučka, ki se je pridružila Škocjanu. Leta 1998 so poskušali na raz- ne načine iti na svoje tudi Ko- stanjevica na Krki, Čatež ob Savi, Senovo, iz lastne občine se je želelo izločiti tudi me- sto Krško in še bi lahko na- števali. V brežiškem občinskem sve- tu je bilo tudi letos večkrat slišati zlasti o resnih pripra- vah Dobove in Bizeljskega, da gredo na svoje. Za Bizelj- ' sko je bilo to aktualno še po- sebno potem, ko je spodletel referendum za gradnjo nove osnovne sole in ko je tudi občina sporočila, da bo mo- rala realizacijo te investici- je nekoliko preložiti. Tako je na predpočitniški seji svet- nik Milko Veršec z govornice obvestil župana, svetnike in medije, da »svet KS Bizeljsko zaključuje aktivnosti za usta- novitev lastne občine Bizelj- sko«, češ da bodo tako lažje in bolje uveljavljali svoje in- terese. Ob tem je pozval tudi ostale KS, da se jim čimprej pridružijo. Z Bizeljskega pa je prejš- nji teden prišla presenetlji- va vest, da se do nadaljnje- ga umikajo iz boja za svojo občino. Svet Krajevne skup- nosti Bizeljsko je namreč na svoji 20. seji sklenil, da ne bo nadaljeval z aktivnost- mi za ustanovitev občine. 0 sklepu, za katerega je gla- sovalo sedem od skupno de- setih prisotnih članov, so že naslednji dan obvestili bre- •žiškega župana Ivana Molana in Združenje krajevnih skup- nosti za ustanovitev novih ob- čin, katerega predstavniki so se pred poletjem sestali prav na Bizeljskem. Združenje do- brega ducata majhnih krajev, ki si že več let zaman priza- devajo za ustanovitev lastnih občin, je najbolj zmotila na- mera sedan je oblasti, da se v bodoče dosledno drži številč- ne omejitve vsaj 5.000 pre- bivalcev na občino, zaradi česar so se v preteklosti že pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice v Stras- bourgu. Postopki za spremembo ob- močij občin in ustanovi- tev novih občin, ki so velja- li ob spreminjanju občinskih meja leta 1998 in 2002, od letos namreč ne veljajo več, ker je bil poseben zakon o postopku za ustanovitev ob- čin ter o dolodtvi njihovih območij iz leta 1996 razve- Ijavljen, vse postopke pa zdaj ureja zakon o lokalni samou- pravi. Sprememba tudi dolo- ča, da se zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgo- dovinskih ali gospodarskih razlogov lahko ustanovi obči- na z manj kot 5.000 prebival- ci, vendar ne manj kot 2.000 prebivalci. Kot je za Posavski obzornik povedal predsednik Sveta KS Bizeljsko Franc Kelher, jih je k taki odlodtvi vodila bo- jazen, da ne bi dosegli izje- me pri kriteriju najmanjšega števila prebivalcev (2.000), saj jih ima Bizeljsko le 1.700. K taki odločitvi je očitno pri- pomogla tudi bojazen, da bi Bizeljčani izviseli na obeh straneh, še posebno, ker so v Brežicah že stekle pripra- ve na novi proračun za leto 2006, za katerega brežiški žu- pan napoveduje, da bo spre- jet že v decembru. Nasprotno pa v KS Dobova za zdaj velja odločitev zadnje seje Sveta KS, da nadaljuje- jo z aktivnostmi za svojo ob- čino, morebitno spremembo stališča pa je pričakovati 29. septembra, ko bo svet ponov- no obravnaval to problema- tiko. Vprašanje je, ali ne bo odločitev Bizeljskega vzela veselja tudi Dobovčanom, ki ima jo navsezadnje sedaj celo župana, četudi je na čelu brežiške občine. Tudi v osta- lih dveh posavskih občinah ni pričakovati novih pobud, saj je celo v preteklosti »osamo- svojitveno« zelo prizadevni mestni krajevni skupnosti Ko- stanjevica na Krki vse mirno. Vsem, ki pa se vendarle ne morejo sprijazniti s sedanjimi občinskimi mejami, je lahko v tolažbo, da po novi zakono- daji na novo priložnost ne bo potrebno čakati spet cela šti- ri leta, pač pa bodo pobudo lahko vložiti kadarkoli. Silvester Mavsar Posledka zadnje spremembe zakonodaje je tudi akini- tev možnosti, da bi nove obäne predlagali sveti krajevnih skupnosti in zbori občanov, pal pa to lahko storijo samo še vlada, vsak poslanec, najmanj 5000 volivcev, državni svet in občinski svet. V skladu z določbo drugega odstavka 5. lie- na zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi mora Državni zbor Republike Slovenije konča- ti postopek o predlogih najkasneje tri mesece pred rokom, ki je z zakonom o lokalnih volitvah določen kot prvi rok za razpis rednih lokalnih volitev. Ker zakon o lokalnih volitvah določa, da se redne lokalne votitve razpišejo najprej 135 dni predpotekom štirih let od prejšnjih rednih volitev v ob- činske svete, zadnje redne votitve pa so bUe 10. novembra 2002, pomeni, daje prvi rok za razpis naslednjih rednih vo- litev 25. junij 2006. Glede na to mora biti postopek spre- memb obmoäj obän oziroma ustanovitve novih obän kon- lan najkasneje do 25. marca 2006. Okrogla miza KGZS o davčni zakonodaji "Breme davkov za kmete vedno večje" V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se v zadnjem času veliko ukvarjajo z davčno zakonodajo, ki, kot trdijo, je za kmetijstvo preveč obremenilna. Ukinje- nih je kar nekaj ugodnosti, breme davkov za kmete pa je vedno večje. Na pobudo sevniške in brežiške območne enote kmetijske zbornice so v sevniškem kulturnem domu 15. septembra pripravili okroglo mizo na to temo. Želeli so dobiti predvsem odgovore predstavnikov finančnega ministrstva, a teh v Sevnico ni bilo. Kmetijsko gozdarska zborni- ca Slovenije opozarja, da je zakon o dohodnini za kmeto- valce še vedno preveč obre- menilen. Ne vključuje njiho- vi temeljni zahtevi, da sistem obdavdtve ne sme poslabšati dohodkovnega položaja kme- tij, davčna osnova pa v nobe- nem primeru ne sme biti viš- ja od dejanskega dohodka na kmetiji. Zakon je popolnoma ločil kmetijske dejavnosti, ki so lahko obdavčene po katastr- skem dohodku od vseh osta- lih, prav tako osnovnih kme- tijskih dejavnosti. Poleg tega so obdavčena tudi plačila iz naslova ukrepov kmetij- ske politike, razen okoljskih plačil, možnost uveljavlja- nja normiranih stroškov v vi- šini 60 odstotkov se je znižala na 25 odstotkov, investicij- ske olajšave pa s 25 na 20 od- stotkov. Kmetijsko gozdarska zborni- ca zahteva obravnavo kme- tije kot celote, vkljudtev ukrepov kmetijske politike v izračun katastrskega dohod- ka, zvišanje normiranih od- hodkov za kmetijske dejav- nosti, ki se obdavčujejo po dejanskem dohodku in zvi- šanje normiranih odhodkov s 25 na 70 odstotkov pri ostalih kmetijskih in dopolnilnih de- javnostih na kmetijah, višje investicijske olajšave ter iz- ključitev investicijskih pod- por za investicije odobrene v preteklih letih iz obdavčitve. Zelijo, da je obdavčevanje kmetov pravično in da davek plača le tisti, ki ustvarja do- hodek. Predsednik KGZS Pet- er Vrisk je zahteve že pred- stavil ministru za finance, a odgovora še niso dobili. V Kmetijsko gozdarski zborni- ci Slovenije se bodo še naprej aktivno zavzemali za spre- membe, saj se bojijo, da bi v primeru, da ostane zakon v sedanji obliki, davčna obre- menitev kmetij večja od do- hodka na kmetijah. L.P. Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 AKTUALNO H Janez Šekoranja iz Vinogradniško vinarske zadruge Bizeljsko in strokovnjaki Kemijskega inštituta predstavili izsledke raziskave vsebnosti resveratola v bizeljskih vinih Za bizeljsko vino se zanimajo tudi tuja farmacevtska podjetja Potem ko je že pred dobrim desetletjem dr. Urška Vrhovšek iz Kemijskega inštituta v Ljubljani opravila razis- kave o vsebnosti resveratola in so te pokazale, da nadpovprečno izstopa v bizeljskem vinorodnem podokolišu, so se v tamkajšnji Vinogradniško vinarski zadrugi odločili za dodatne raziskave. Te so bile opravljene na podla- gi 35 odvzetih vzorcev sortnih rdečih vin na širšem območju Bizeljskega, med katerimi sta po vsebnosti resve- ratola izstopali sorti modri pinot in modra frankinja. Janez Šekoranja, predsednik upravnega odbora Vinograd- niško vinarske zadruge Bizeljsko, pravi, da je količina resveratola v modri frankinji po do sedaj znanih uradnih podatkih ne le najvišja odkrita v Sloveniji, temveč tudi v svetovnem merilu. Resveratol je antibiotiku po- dobna snov, ki je sintetizira- na v lupini grozdne jagode, v grozdnih semenih, listih ter vitičevju. Pri proizvodnji rde- čega vina te sestavine med vrenjem anaerobno fermen- tirajo in resveratol se izloča v večjih količinah. Pravzaprav njegovo sintezo sproži glivič- na okužba trte, predvsem z Botrytis cinerea oziroma naj bi bila vsebnost resveratola toliko večja, kolikor je inten- zivnejša okužba vinske trte, kar pomeni, da deluje kot naravni pesticid. Ker je vino fermentirano le iz stisnjene- ga grozdnega soka, je količi- na resveratola v rdečih vinih tudi desetkrat višja kot v be- lih. Njegova povprečna vred- nost se giblje med pet in se- dem miligramov na liter vina, raziskave 35 odvzetih vzor- cev rdečih sort iz bizeljske- ga podokoliša (Sromlje, Piše- ce in Bizeljsko) pa so presegle te vrednosti, saj je vsebnost resveratola znašala v vzor- cih preko 10 mg/l, v vzor- cu modre frankinje celo 19,6 mg/l. Podatek vsekakor ni zanemar- Ijiv, saj rezultati znanstvenih raziskav kažejo na to, da naj bi resveratol ščitil organizem pred mnogimi obolenji, de- nimo Parkinsonovo, Alzhei- merjevo boleznijo, demen- co, pri boleznih srca in ožilja, zniževal stopnjo holestero- la, že leta 1997 pa so odkrili tudi preventivno sposobnost resveratola pri kanceroge- nih obolenjih. Resveratol naj bi namreč s svojimi an- tioksidantnimi in protivnet- nimi učinki preprečil tvorje- nje prostih radikalov, ki so udeleženi pri začetkih večine vrst raka pri človeku, poleg tega naj bi deloval zaviral- no tudi pri širitvi metastaz. In ne le to, molekularni bio- log dr. David Sinclair s har- vardske medicinske fakultete je pred nedavnim na konfe- renci na temo, kako poda- Ijšati življenjsko dobo orga- nizmov, poročal, da bi lahko prav z resveratolom življenj- sko dobo podaljšali celo za 80 %. 1 drugimi besedami, da bi lahko ta snov skoraj za enkrat podaljšala človeško življenje in ga tudi obvarovala pred mnogimi s starostjo poveza- nimi boleznimi. Po besedah dr. Mitje Kocjan- čiča in dr. Andreje Vanzo iz Kemijskega inštituta v Ljub- ljani, na katerem so izvedli raziskave vsebnosti resvera- tola v bizeljskih vinih, je nje- gova količina določena s so- rto, vinifikacijo, geografskim poreklom, obliko vzgoje trte in ekološkimi dejavniki, ven- dar pa bo potrebno za odgo- vor, zakaj je prav v teh vinih tolikšna prisotnost resverato- la, opraviti še dodatne razis- kave. Te pa so povezane tudi z do- datnimi stroški, pravi Janez Šekoranja. Do sedaj je na- mreč večino stroškov razis- kav nosila bizeljska Vinograd- niško vinarska zadruga, nekaj sredstev je dodala tudi Obči- na Brežice, a je potrebno v ta namen zagotoviti še najmanj deset milijonov tolarjev, saj bodo merodajnost rezultatov pokazale vsakoletne merlji- vosti vsebnosti resveratola v obdobju od treh do petih let. Interes za nadaljnje raziska- ve so sicer že pokazala tudi tuja farmacevtska podjet- ja, pravi Šekoranja, vendar bi se v tern primeru mora- li odpovedati vsem pravicam iz tega naslova, zato upa, da bodo del sredstev ob tern od- kritju primaknili tudi Ministr- stvo za kmetijstvo in druge institucije. Ob tern pa Šekoranja ne zani- ka trinega vidika, saj se za- radi ohrabrujočih rezultaiov analize vin utegne povečati prodaja bizeljskih rdečih vin, predvsem modre frankinje ne le doma, temveč tudi v tujini, kjer je že marsikje praksa, da se stopnja resveratola ozna- čuje tudi na etiketah. Šekora- nja še pravi, da je vino hrana in ga je zaradi njegovega bla- godejnega učinka za zdravje potrebno piti vsak dan. Pri- poročljiv je kozarček, dva pri kosilu, ob tern pa je potreb- no dodati, da je potrebno steklenico takoj po tern, ko iz nje nalijete vino, zamašiti nazaj, kajti podaljšana izpo- stavljenost zraku zaradi oksi- dacije znižuje stopnjo resve- ratola v njem. Bojana Mavsar JANEZ ŠEKORANJA: »Eden tistih, ki me je osebno napotil oziroma spodbudil, da smo začeli v lanskem letu s to razis- kavo, je bil gotovo doktor Ciril J. Godec. Po končani medi- cinski fakulteti je dr. Godec odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike, kjer živi in dela še danes. Znan je kot eden največjih uroloških kirurgov in strokovnjakov, njegov velik dosežek pa je ravno študija o kurativi in pre- ventivi ter o uporabi resveratola pri raku na prostati. Po- leg tega se Godec aktivno ukvarja z gerontologijo in z zdra- vim načinom življenja. Po njegovih besedah se v tem času najmanj šestdeset laboratorijev po svetu ukvarja s sintezo bioaktivnega resveratola. Kajti resveratol ne deluje le an- tikancerogeno, temveč tudi kot ubijalec rakavih celic. In v bizeljskih vinih, kakor se je izkazalo, predvsem v modri frankinji, so bile odkrite takšne vrednosti reservatola, ki so najvišje doslej. To pomeni, da imamo v rokah nekaj fas- cinantnega in pomembnega ne le v Sloveniji, temveč tudi navzven. Zato nameravamo kljub visokim stroškom nada- Ijevati z raziskavami. Teh smo se prvotno lotili znamenom, da dobimo odgovor na vprašanje, zakaj je vsebnost resve- ratola v naših vinih toliko višja kot v ostalih vinorodnih pre- delih. Ob tem pa je potrebno tudi povedati, da lahko pri sami proizvodnji vina pride tudi do uničenja resveratola. Raziskati moramo, v kolikšni meri je občutljiv na oksidaci- jo. Spremljali bomo predelavo in kako vina negovati, da bo v njih ohranjena ta visoka vsebnost resveratola." Francoski paradoks Vino je bilo znano že kot pi- jača bogov pri Rimljanih. 0 njem so pisali starogrški in egipčanski filozofi, pogosto je omenjeno v Svetem pis- mu stare in nove zaveze, že nekdaj pa je imelo po- membno vlogo tudi v me- dicini. Najstarejši medi- cinski dokument, ki govori o vinu, so našli zapisane- ga na glinastih ploščah bli- zu Babilona iz časov 2.230 pred našim štetjem, kjer je omenjeno kot topilo za številna zelišča in za pri- pravo mazil. V starem veku so ga uporabljali za prepre- čevanje bolečin pri opera- cijah, porodih in za razku- ževanje ran, zaradi visoke kislosti in visokega bakte- ricidnega učinka pa tudi za preprečevanje raznih čre- vesnih infekcijskih bolez- ni. Potem ko so vino v 20. stoletju povezovali pred- vsem s škodljivimi učinki alkoholizma, je na njego- ve zdravilne vsebnosti po- stala medicina pozorna po- novno v sedemdesetih letih 20. stoletja, in sicer zaradi tako imenovanega "franco- skega paradoksa", ki govori o zmanjšanju smrtnosti za- radi obolelosti ožilja in srca pri zmemih uživalcih vina. Neposredno je namreč do- kazano, da je smrtnost za- radi srčnega infarkta pri abstinentih in alkoholikih večja kot pri zmernih uži- valcih vina. Odkrili tudi več anticianov Poleg povečane vsebnosti resveratola so na Kemijskem inšti- tutu v bizeljskih rdečih vinih odkrili tudi povečane vsebnosti anticianov. Ze sama beseda, ki izhaja iz grščine in je sestav- tjenka besed rastlina in modro, pove, da gre za naravne spo- jine, ki dajejo sadju, zelenjavi in cvetju barvo. Poleg klorofila gre za najvidnejši rastlinski pigment, poleg ostale fenolne sku- pine pa naj bi tudi ti imeli pomembno vlogo v antioksidativ- nih aktivnostih predvsem v rdečem ter modrem sadju, saj je že od nekdaj pomembna komponenta v ljudski medicini. Tako je, denimo, znana srednjeveška uporaba borovnice, s katero so v 12. stoletju spodbujali menstrualni ciklus, med drugo sve- tovno vojno pa so jo uporabljali za izboljšavo nočnega vida pri britanskih pilotih. Anticiani se nahajajo le v rdeäh vinih, v ka- terih tudi tvorijo barvo in omogočajo stabilizacijo barve vina, da ta preide iz modro vijolične v opečnato rdečo barvo. Naj- novejši in za zdaj še neobjavljeni rezultati študij, ki so jih na- redili na Medicinski fakulteti v Trstu ter Kmetijskem inštitutu San Michele v Italiji, kažejo, da antocianini po vsej verjetno- sti prehajajo skozi možgansko-krvno pregrado ter tako deluje- jo preventivno na nivoju možganskih celic. Kolumna Vijačnica Učenje je posledica razmišljanja. Poleti sem zapisala, da imajo besede veliko moč, saj »dovajajo bivajoče v prisotnost«. In danes bi rada »dove- dla v prisotnost«, v zavedanje pojem znan ja. Kaj je torej znanje? Ali verjamete, da je le zbirka objek- tivno danih, zunanjih, nakopičenih, med seboj in z učen- čevo izkušnjo velikokrat nepovezanih »resnic«, ki jih uči- telj »podaja«, ucenec pa »sprejema« in spet vme za oceno? Ali pa je vedno znova tudi rezultat dejavnega pro- cesa osmišljanja učenčevih izkušenj, ki vodi do kakovost- nih sprememb prejšnjih nepravilnih ali nepopolnih poj- movanj o svetu in pojavih v njem? Nad znanjem, ki ga pojmujemo predvsem kot koliänsko zbirko (tudi predpi- sanih) objektivno danih, zunanjih, nakopičenih, »spredal- čkanih« resnic, je namreč možno izvajati zunanji nadzor, če si kočljivega vprašanja, kdo vsebino »zbirke« določa, sploh ne zastavimo. Pojmovanje znanja kot celostnega, dinamičnega, osebnesa, vrednostno obarvanega in kritič- nega rezultata dejavnega procesa osmišljanja izkusenj pa podeljuje moč učečim. Tej moči včasih pravimo tudi svo- boda. Zato je pojmovanje znanja - ucenja ¦ učenca druž- beno in še posebej potitično vprašanje, saj gre za vprasa- nje moči in nadzora par excellence. Izhajam iz temeljne predpostavke, da bi moralo biti sre- dišče šolske dejavnosti ucenje kot preteino kakovosten in ne količinski proces. V njem bi moral biti učenec osrednji člen v ustvarjanju smisla iz izkušenj, ki jih prinaša v učni proces, saj je ugotovljeno, da le osebno pomembno in sig- nifikantno učenje pusti trajnejšo in globljo sled. Današnje pojmovanje učenja je tudi veliko širše in presega šolo: za- ine se z rojstvom in traja celo iivljenje. S spremenjenim pojmovanjem znanja in učenja se spre- minja tudi vloga ulitelja. O tem, da bi naj ne bil zgolj prenašalec deklarativnega znanja, torej zgoraj omenje- nih zbirk, in da mora njegova temeljna vloga postati pod- pora procesu kakovostnega učenja, pogosto slišimo. Pou- dariti pa velja tudi, da je poučevanje gtoboko moralna in smiselna dejavnost, saj zadeva odločanje in presoje, ki izhajajo iz zapletenih druzbenih, filozofskih, psiholoških . in moralnih temeljev in zadevajo tako učence kot druge vpletene. S prevzemanjem nove vloge tudi uätelj posta- ne učenec, saj se uci »skozi razmišljanje o lastni praksi«. Uspešnost učenja in pouievanja je zato nujno presojati tudi skozi širši in v čas segajoči vidik izidov, ki dajejo širši in bogatejši pomen konceptu »dodane vrednosti«. Kakšno poučevanje, odlocanje in presoje so Martino do- datno oborožili s samozavestjo in prepritanjem, da zmo- re in da ima pravico slediti sebi? Kdo je Martina? Martina je bila vsestranska dijakinja, ki je na naši poklicni šoli pred osmimi leti postala šivilja, in to dobra šivilja, danes pa zakljucuje študij praktične ma- tematike na naravoslovno-matematični fakulteti. Marti- ne se dobro spominjam predvsem zato, ker je imela cilje, ker je imela sanje, ker je imela mot in navdušenje, da jih uresniči. Nič posebnega, boste rekli, pa vendar zgodba ni vsakdanja. Letos je Martina spet pri nas: na soli, kjer jo je po lastnih besedah učiteljica, ki ji je bilo prav tako ime Martina, tako navdušila za matematiko, da jo je izbrala za študijsko poglabljanje, si želi opraviti obvezno 3-me- seino studijsko prakso. Veseli nas, da se je vrnila, da še vedno tuti in misli, da sta v naši hiši doma učenje in zna- nje, pa tudi zaupanje v učence. Kot da bi se sklenil krog. Vendar je veliko drugačnih zgodb: o bistrem fantu, zve- davi deklici, ki vstopita v srednjo solo, ne da bi obvladala temeljne veščine tekočega bran ja in pisanja ter poštevan- ke. In nista dva, veliko vet jih je. Prevec. Kako se bodo na- daljevale te zgodbe? Bomo prepoznali nevesco roko, bomo pregnali slepoto? Clovek, ki ne zna brati, je skoraj slep, kajne? Kakšno poučevanje, odločanje in presoje bomo iz- brati, da bo nevešča roka postala vešča, da bomo izboljša- li vid zfl besede in sporočilo, da ne bo potreben računal- nik za preprost izračun, kolikoje dvakrat tri? Zdi se, da pri Martini ne gre za krog, ampak za vijacni- co, spiralo, kjer se »krogi« vedno znova »sklepajo« na viš- ji ravni za vsakim doseženim ciljem. »In zdaj vprašanje se postav'«, kot bi rekel Ježek, kako tudi drugim omogočiti, da zajahajo vijačnico. piše: Alenka turaj H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 Gradnja HE Boštanj Turbina se bo v kratkem prvič zavrtela Že pred meseci smo zapisali, da se pri gradnji hidroelektrarne Boštanj "gradbinci počasi umikajo strojnikom." "In električarjem," bi še lahko dodali. Dela na monta- ži elektroopreme elektrarne so namreč zelo napredovala, velika večina opreme je medtem že dobavljene na gradbišče, precej tudi že zmontirane. Nadzornik mon- taže elektroopreme mag. Alojz Kozinc (zaposlen v Termoelektrarni Brestanica) na- poveduje, da bo konec tega meseca zmontirana vsa oprema agregata 3, v katerem nameravajo 27. septembra opraviti poskusno vrtenje turbine. Montaža elektroopreme je v zaključni fazi, nato pa se bodo začela testiranja in preizkuša- nja. Predvsem agregat 3 (ob prelivnih poljih) je v zaključku montaže, saj je turbina prak- tično že zmontirana, v gene- ratorju pa se izvajajo zaključ- na dela in električne povezave. Dokaj daleč je tudi montaža opreme v srednjem agregatu, še največ dela je ostalo v agre- gatu 1, v obeh pa si delovni prostor delijo tako gradbinci kot izvajalci strojnih in elektro del. "Idealno bi bilo, če bi dela najprej opravili gradbinci, nato strojniki ter na koncu elektri- čarji, a je treba zaradi izpol- nitve rokov delati vzporedno," pojasnjuje mag. Kozinc. GIS stikališče že zmontirano Glavnino dela na montaži elektroopreme opravlja pod- jetje Esotech, nekaj tudi ABB. Generator je dobavil hrvaški Končar, 6,3 kV in 110 kV sti- kališče multinacionalka ABB, mrežni transformator (iz 6,3 na 110 kV) firma Etra iz Ljub- Ijane, dva transformatorja za lastno rabo elektrarne (iz 20 na 0,4 kV ter iz 6,3 na 0,4 kV) Siemens, razdelilne omare za izmenično in enosmerno last- no rabo oziroma 0,4 kV stika- lišče pa Schneider Electric. Ravno v teh dneh se je za- ključila montaža tako imeno- vanega 110 kV GIS stikališča (GIS pomeni, da je stikališče izolirano s plinom), na kate- rem je potrebno opraviti le še funkcionalne teste. "Genera- torji proizvajajo napetost ve- likosti 6,3 kV in so priključeni na 6,3 kV stikališče. Slednje je preko zbiralnic priključeno na mrežni transformator moči 40 MVA, ki transformira proiz- vedeno 6,3 kV napetost gene- rator jev na 110 kV napetostni nivo. Visoko napetost (110 kV) vodimo v 110 kV stika- lišče, od tu pa preko ustrez- nih odklopnikov in ločilnikov po visokonapetostnem ka- blovodu do obstoječega 110 kV daljnovoda, ki povezu- je TE Brestanica in TE Trbov- Ije," vlogo GIS stikališča raz- loži mag. Kozinc. Električna energija, ki jo bo proizvajala elektrarna, se bo preko ome- njenega daljnovoda vključe- vala v slovenski elektroener- getski sistem. Ko bo konec meseca končana montaža na agregatu 3, bodo opravili poskusno vrtenje tur- bine, napoveduje —_______ mag. Kozinc: "To še ne pomeni, da bo generator takrat že začel proizvajati elek- trično energijo. Če se bo turbi- na dobro vrtela, v kar ne dvomi- mo, bodo sledi- U ostali preizkusi in oktobra še sin- hronizacija ge- nera torja. Gene- rator bo takrat lahko začel pro- izvajati električ- no energijo in ga bomo lahko prikljuäü na omrežje." Zagotovili lastno rabo elektrike Za zanesljivo delovanje HE Boštanj je zelo pomembno stabilno zagotavljanje last- ne rabe električne energije. Izmenično, tako imenovano splošno lastno rabo elek- trarne (0,4 kV) za napaja- nje črpalk, motorjev in osta- le opreme, zagotavljata dva transformatorja splošne last- ne rabe, ki se napajata iz 6,3 kV stikališča elektrarne ozi- roma iz 20 kV distribucijske- ga omrežja. V primeru, če se elektrarna zaustavi, pride pa tudi do izpada distribucijske- ga omrežja, se avtomatsko zažene diesel električni agre- gat, ki zagotavlja tako ime- novano nujno lastno rabo. Elektrarna potrebuje tudi enosmerno lastno rabo (110 V) za napajanje računalnikov in ostale opreme vodenja, ki jo zagotavljata dva usmerni- ka. Slednja se napajata iz iz- menične napetosti 400 V in če ta izpade, sta na voljo dva si- stema (2 x 110 V) akumula- torskih baterij, ki v primeru okvare lahko več ur napajata računalniške sisteme. Mag. Kozinc poudarja tudi pomen ureditve sistemov vo1 denja agregatov in celotne elektrarne: "Vsak agregat ima svojo lokalno komand- no sobo, centralno vodenje elektrarne pa bo mogoče iz osrednje komandne sobe elektrarne. Tretji nivo pa je daljinsko vodenje elektrar- ne, saj bo elektrarna po pre- vzemu obratovala brez stalne posadke iz oddaljenega cen- tra vodenja." 20 kV stikališče za lastno rabo elektrarne ze deluje. Na turbini v agregatu 3 potekajo še zaključna dela pred poskusnim zagonom. Rezervna sistema akumulatorskih baterij za napajanje računalniških sistemov Montaia 100 kV GIS stikališča se je zakljuäla. Novi nadzorniki v NEK Na korespondečni seji so člani skupščine Nuklearne elektrar- ne Krško 14. septembra predčasno razrešili dosedanje člane nadzornega sveta Vekoslava Korošca, AAiho Juharta in Branka Ogorevca, za nove člane pa imenovali Martina Novšaka, direk- torja Eles Gena, Mojco Jazbinšek Volk z ministrstva za gospo- darstvo in Rajka Pirnata z ljubljanske pravne fakultete. Vzdrževanje še vsaj sedemdeset let Vlada RS je prejšnji teden sprejela izhodišča za dolgoročno za- gotavljanje podpornih dejavnosti na področju jedrske in seval- ne vamosti. Te se nanašajo predvsem na izobraževanje, razis- kovalno dejavnost in zagotavljanje kakovostnih pooblaščenih organizacij kot strokovno pomoč državni upravi. Dolgoročno vzdrževanje podpornih dejavnosti za varno delovanje jedrskih objektov v Sloveniji bo predvsem zaradi JE Krško, šolskega re- aktorja TRIGA in bodočega centralnega skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke potrebno v Sloveniji zagotavlja- ti še vsaj sedemdeset do sto let. Prvi reaktor po Černobilu Jedrska nesreča v Černobilu je pred 19 leti močno ohromila na- črtovanja in gradnjo jedrskih elektrarn po svetu, zlasti pa v Ev- ropi. Pred dnevi je s Finske prišla vest, da so v mestu Olkiluoto postavili temeljni kamen za novo elektrarno s kar 1600 MW, ki bo tako prvi reaktor v Evropi po nesreči v Ukrajini. Investicijo v vrednosti okoli tri milijarde evrov bo izvedel francosko-nem- ški konzorcij družb Areva in Siemens. 41 kadrovskih štipendij Regionalna razvojna agencija Po- savje je v okviru Posavske štipen- dijske sheme v sodelovanju s 26 podjetji razpisala 41 novih ka- drovskih štipendij za šolsko leto 2005/2006. Vloge za štipendi- je, ki v povprečju z dodatki zna- ša okoli 60.000 za dijake oziro- ma 80.000 SIT za študente, lahko do 5. oktobra pošljejo dijaki ali študentje, ki so dosegli najmanj prav dober šolski uspeh oziroma V.d. direktorja RRA Posavje Franc Češnovar in vodja projekta Nataša Šterban Bezjak povprečno oceno najmanj 7,5. Obrazce lahko kandidati dvigne- jo na sedežu Regionalne razvoj- ne agencije in na njihovi splet- ni strani. ZEMELJSKI RUNS t s ,m za vse le^we Gase, Zemeljski plin je cenovno ugodnejll od kurifnega olja v vseh letnih časih. O tern so se prepričali tisti, ki ga že leta in leta uporabljajo. Ker nas ob letoinjih nenehnih podražicvah kuril- nega olja vsi sprašujete po trenutnih cenah zemeljskega plin in ste zek> preseneienl, to spoznate, da |e (zemeljskj plin trenutno za 3S% ugodnefit od kurilnega olja,) naj povemo, da se je v zadnjem letu kurilno dje podraiilo za 45,40 SIT/liter, medtem to se )e zemeljski plin za gospodinj- stva v Brežicah na letni ravnl podraiil za samo 14,46 SIT/m3 (glejgraf). Prodajna cena zemeljskega pltna se oWikuje tudi na podlagi cen naftnih derivatov, zato se jim prilagaja z določenim ča- sovnim zamikom. Zelo težko je napovedati, kakšne bodo cene v naslednjih ogrevalnih sezonah, pomembno je le dejstvo, da je cena zemeljskega plina vedno konkurenLne(ia od cene kurilnega olja ter dejstvo, da podjetje AdriapBn zagotavlja naj- niijo možno ceno zemeljskega plina. Za nadzor nad oblikovan- jem cen skrbi tudi Občina Brežice. GtBAN}E CEN ZEMELJSKEgA PLIN IN EL KURiLNEGA OUA V LETU 2004/2005 160 SIT - 140 SIT - 12o sit -; 100 SIT -j 80 SIT -1 r • (imloprodali» c«n> « : STOIker vkljufno x ¦ DOV brez «rolkcr» provOM) I •* (pr(ra ten» v SfT/m' •Mfjino x DDV za gospodinjscvi v (Mini ^ Brrtk. br« (ikw^a JESEN04 ZIMA 04/05 POMLAD05 POLETJE05 Če želite spremljati cene zemeljskega plina v vaJcm kraju ali prejemati na svoj e-mail izračun letnih stroškov ogrevanja ter zanimivosti pri prehodu na uporabo zemeljskega plin, obiščitc našo spletno stran V' ¦. ¦ ¦¦.¦'¦% in se prijavite na elektronske novice. faSEMELJSKI PLIN FIKsni del W$ WLs (namesec) *• j ^100,83 SIT/m3 + ''7u|sit ] mm. m,r ^^MfMwrm^ OPOMBA: Prodajna cena zemrijsk^a pllna v mesecu s«ptenrAru 2005 za gMpodin|!tw v obÖn) Breiice vni* 100.83 SiT/m3 plus fiksni cW 1.17(.19 SIT na nw»c oz. 10,*I SIT/kWh (« flteni del). MaJoprodapii cena kurilnega olja na dan 13.9.2005 znata 155,20 SIT/liter plus stroitu pre- voia 3,90 SIT/liter ox. 15,52 SIT/kWh (+ ttroiki prwoia). Na podlap kalortfne vrednosti energentov ter ratoristka ogrevalrth naprav na zeme^ski pUn lahko reČemo, da je: I mJ rr'n.--W pi,-,., ¦- I *¦;,;¦ i-uriliw,,.., -,!,., ^^____ Vm c«m vM"Cu|eto frolwino, ttmkMut atao in OW. ^^^Hm^I TERMOELEKTRARNA BRESTANICA i,, hse Holding Slovenske ebttrame ä.o.o. OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - AVGUST 2005 VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV (kwh) (ure) (Stevilo) Plinski bloki PB1,PB3,PB4inPB5 2 226 000 27 9 ter parna bloka 2.226.000 27 9 TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KOMCENTRACIJ - AVGUST 2005 projzv SOx NOx CO Dimno število enota Corivo mg/m3 ma/m3 mg/m3 Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB4 ZP 1,8 35 85,4 100 5,3 100 0 2 PB5 ZP 1,0 35 78,6 100 4,6 100 0 2 ZP - zemeljski plin Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 GOSPODARSTVO fl Skupina Krah-Rwi Slovenija Za kvalitetna delovna mesta z veliko dodano vrednostjo Uspešni podjetji Filotec s sedežem v Kostanjevici na Krki in Holzschuh s sedežem v Krškem letos praznuje- ta desetletnico delovanja. Skupaj s še starejšim pod- jetjem Resistec tvorita skupino slovenskih podjetij v okviru nemške skupine Krah-Rwi, ki je vodilni svetovni proizvajalec komponent za regulacijo klimatizacije v avtomobilih. Vsa tri podjetja, ki s približno 450 zapo- slenimi pomenijo polovični delež znotraj Krah-Rwi skupine, skozi pasti zaostrenih razmer na svetovnih tržiščih krmari direktor Anton Gubenšek. SKUPINA KRAH - RWI SLOVENIJA Zgodovina slovenskih družb znotraj skupine Krah-Rwi seže vse do leta 1988, ko se je za- čelo sodelovanje med nemško družbo in takratno Iskro Indu- strijska elektronika v Kosta- njevici na Krki. Leta 1992 je bil ustanovljen Resistec s se- dežem in proizvodnjo v Ljub- Ijani, leta 1995 je Krah-Rwi odkupil vsa sredstva Industrij- ske elektronike in ustanovil podjetji Filotec in HK Elektro- nik, istega leta je bil ustanov- ljen tudi Holzschuh, takrat še brez povezave s skupino Krah- Rwi. Leta 1997 se je Resistec iz najetih prostorov v Ljubljani začel seliti v Kostanjevico na Krki in selitev zaključil nasled- nje leto. V letih 1999-2000 je Resistec odkupil pretežni del Holzschuha, HK Elektronik pa se je zlil z Resistecom in pre- nehal obstajati. Leta 2003 se je zaradi intenzivne rasti pod- jetja in nezadostnih prostorov v Kostanjevici začela selitev dela Resistecove proizvodnje v Krško. Danes je v Kostanjevici celo- tno podjetje Filotec z okoli 40 zaposlenimi, del Resistecove proizvodnje (130 od skupno preko 300 delavcev), tam so tudi nekatere skupne službe za celotno skupino (nabava, prodaja, finance, računovod- stvo). V Krškem je sedež in proizvodnja podjetja Holzsc- huh z okoli 100 zaposleni- mi, finalna proizvodnja Resi- steca ter vse tehnične službe za celotno skupino (konstruk- cija, projektno vodenje, teh- nična priprava dela). Vsa tri podjetja skupaj torej zapo- slujejo 450 ljudi, vednoma iz Posavja, predvsem iz ob- čin Krško in Brežice, pa tudi iz občin Šentjernej in Sevni- ca. Zaradi pomanjkanja uni- verzitetno izobraženih stroj- nih in elektro kadrov v bližnji okolici le-te zaposlujejo tudi iz bolj oddaljenih krajev. v Leta 1970 ustanovljena nem- ška družba Krah-Rwi ni delni- ška družba, temveč družinsko podjetje bratov Theodorja in Eckharda Hermanna ter druž- benika Reinerja Fiale. Družba ima hčerinska podjetja v šte- vilnih državah po svetu, po- leg Nemčije in Slovenije še v Italiji, Švici, Češki, Brazili- ji, na Kitajskem in v Južni Ko- reji. "Lastniki so tudi snoval- ci in izvajalci svoje strategije in vizije, odnosi do povezanih družb pa bazirajo na zaupa- nju. Značilnost skupine Krah- Rwi je zelo ploska organizaci- ja z malo hierarhičnimi nivoji, z veliko osebnimi stiki in s po- zitivnim načinom razmišlja- nja," pravi Anton Gubenšek. "Ceprav je vsaka družba po- polnoma ločen subjekt s svo- jimi računovodskimi izkazi in poslovanjem, pa je v skupini na prvem mestu t.i. personal- na unija, s pomočjo katere izkoriščamo sinergijske učin- ke v smislu nižanja splošnih stroškov poslovanja. Poveza- nost podjetij nam tudi omo- goča, da v primeru zmanjša- nja naročil v katerem izmed njih delavce prezaposlimo v drugo podjetje ter se tako iz- ognemo odpuščanju." Skupina Krah-Rwi je orienti- rana predvsem v izdelke za avtomobilsko industrijo. V Fi- lotecu izdelujejo žične upo- re za elektroniko na osnovi --------------- iz steklenih vla- ken, v Resistecu pa žične upore oziroma kompo- nente za regula- cijo klimatizaci- je avtomobilskih motorjev in no- tranjosti vozil. Tudi del Holzsc- huhove proizvod- nje je namenjen avtomobilski in- dustriji, saj iz- delujejo tempe- raturna tipala za vgradnjo v sisteme klimati- zacije ter regu- lirne ventile za regulacijo pre- toka hladilne te- kočine v vozilih. Drugi Holzsc- huhov program so navijalci ka- bla za vgradnjo v sesalnike, kjer je njihov glav- ni kupec skupina Bosch Siemens. "V avtomobil- skem segmentu pa praktično ni proizvajalca av- tomobilov, kate- remu Krah-Rwi ne bi dobav- Ijal izdelkov," pravi Guben- šek. Med njihovimi kupci so tako Renault, VW-Audi, PSA (Peugeot in Citroen), Fiat- Alfa-Lancia, General Motors z Oplom, Toyota, Daimler... "V Evropi je tržni delež naše skupine skoraj 100 %, zaradi širitve proizvodnje in zasiče- nosti evropskega trga pa se je skupina podala tudi na za- htevno ameriško tržišče. Ne- vamost za skupino pa pred- stavlja selitev avtomobilske proizvodnje v azijske in juž- noameriške države, ki tudi od dobaviteljev zahteva se- litev proizvodnje." V preteklih letih so veliko in- vestirali v infrastrukturo, v informacijske sisteme, v zna- nje zaposlenih, pa tudi v av- tomatizacijo proizvodnje, v kar jih sili ne najcenejša de- lovna sila v Sloveniji. "Ni iz- ključeno, da nekaterih de- lovnih mest, ki jih ni možno avtomatizirati, ne bo potreb- no preseliti v države s cenej- šo delovno silo. Naš cilj pa je ohraniti proizvodnjo z velikim deležem znanja in ustvarjati kvalitetna delovna mesta z veliko dodano vrednostjo. Z novimi projekti, s katerimi bomo nadomestili nekatere, ki bodo ugasnili, bomo ohra- nili skupen obseg poslova- nja," poudarja Gubenšek, ki kot prednost Slovenije navaja ravno znanje in obvladovanje tehnologije. "Rešuje nas zelo solidno znanje našega tehnič- nega kadra, ki se lahko ena- kovredno kosa z nemškim, in to nas bo branilo pred konku- renco." Kar nekaj je bilo že napisane- ga o zapletu z davčno upra- vo (gre za klasičen primer dvojnega obdavčenja, pra- vi Gubenšek), ki ogroža per- spektivo Krahovih podjetij v Sloveniji. Gubenšek upa, da bo primer ustrezno rešen: "Nikoli nismo prejeli nobe- nih subvencij za delovna me- sta ali kaj podobnega in jih tudi ne pričakujemo. Želimo le normalne pogoje poslova- nja, v katerih bomo prežive- li brez tuje pomoči." Proslave ob 10-letnici Filoteca in Holzschuha so se udeleiili tudi nemški lastniki druibe Krah-Rwi, nemški veleposlanik v Sloveniji Peters ter predstavniki lokalnega političnega in gospodarskega iivljenja. Avtomatske linije v Resistecovi proizvodnji v Krskem_________ Župan Občine Krško Franc Bogovič je direktorju Antonu Gubensku izročil plaketo ob 10-letnici obeh podjetij. Vpetost v lokano okolje so podjetja iz skupine dokazala tudi z izdatno pomočjo prizadetim v avgustovskem neurju. Regionalna Razvojna agencija POSAVJE Na podla$i 23. člena Pravilnika o kriterijih za izbor štipendistov v Posavski štipendijski shemi Regionalna razvojna agencija Posavje v sodelovanju z Obcinami Brežice, Krško in Sevnica RAZPISUJE KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2005/2006 za dijake in študente, ki se izobražujejo v programu za pridobitev izobrazbe: Poktöc '"" ..... Število štioendii diplomirani ekonomist 1 diplomirani inženir gradbeništva 2 diplomirani inženir stroiništva 2 doktor stomatologiie 1 elektrotehnik - enereetik 1 «radbeni tehnik 1 inženir strojništva ali diDlomirani inženir stroiništva 1 maxister ekonomiie 1 oblikovalec kovin - rezkalec 1 Specialist podjetništva 1 stroini tehnik 6 tehnična gimnazija-računalništvo 1 tesar 3 univerzitetni diplomirani ekolog 1 univerzitetni diplomirani inženir arhitekture 2 univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike 2 univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva 2 univerzitetni diplomirani inženir sradbeništva.- konstrukciie 2 univerzitetni diplomirani inženir logistike 1 univerzitetni diplomirani inženir stroiništva 4 univerzitetni diplomirani francist in hispanist 1 univerzitetni diplomirani sanitarni inženir , 1 zidar 3 štioendiie za nadariene s področia kulture. ki se izobražuieio v tuiini Kandidati uveljavijo pravico do štipendije na obrazcu, kateremu je potrebno priložiti: • potrdilo o začasnem bivanju izven kraja stalnega prebivališča, • originalno potrdilo o vpisu kandidata za tekoče šolsko leto za kandidata, • overjen prepis ali overjeno fotokopijo spričevala, iz katerega je možno razbrati učni uspeh, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, iz katerega je možno izračunati povprečno oceno, v preteklem šolskem oziroma študijskem letu za dodiplomske študente ter over- jeno fotokopijo diplome in potrdilo o povprečni oceni v času študija za podiplomske štu- dente, • izjavo, da ne prejema štipendije iz kateregakoli drugega vira, • kopijo bančne kartice, transakcijskega računa ali prve strani hranilne knjižice. Dosedanjim Stipendistom Posavske štipendijske sheme se ni potrebno prijaviti na ta razpis temveč so dolžni na podlagi 16. člena Pravilnika o kriterijih za izbor štipendistov v Posavski štipendijski shemi in 4. člena Pogodbe o štipendiranju, najkasneje do izteka vpisnega roka za naslednji letnik, oz. najkasneje 15 dni po zaključku študijskega leta, predložiti Regional- ni razvojni agenciji Posavje dokazila o izpolnjevanju študijskih obveznosti, na podlagi česar bo z njimi sklenjena pogodba o štipendiranju za šolsko leto 2005/2006. Pravico do štipendije lahko uveljavijo vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol in štu- dentje visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo doma ali v tujini, pri čemer je diplomo, če se izobražujejo v tujini, možno po koncu izobraževanja nostrificirati v Sloveniji. Pravico lahko uveljavijo, če se prijavijo na razpis in izpolnjujejo naslednje pogoje: • so dosegli najmanj prav dober šolski uspeh - učenci, vajenci in dijaki, oziroma naj- manj povprečno oceno 7,5 - študenti. • ob vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje sole niso starejši od 18 let oziroma ob vpi- su v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let (sta- rost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za uveljavitev pravice do štipendije, je glede na letnik in izbrani izobraževalni program lahko ustrezno višja), Pravice do štipendije ne more uveljaviti kandidat, ki: • je v delovnem razmerju ali je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za za- poslovanje. V kolikor je vpisan kot iskalec zaposlitve, mora predložiti izjavo, da se bo v primeru pridobitve štipendije izpisal iz evidence brezposelnih oseb pri Zavodu RS za za- poslovanje, • je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo pred- pisano evidenco na območju Republike Slovenije, • je samostojni podjetnik, lastnik ali ustanovitelj gospodarske družbe, • prejema drugo štipendijo. Komisija za izbor bo na podlagi Pravilnika o kriterijih za izbor štipendistov v Posavski štipen- dijski shemi, v sodelovanju s podjetji, ki so na podlagi javnega razpisa pridobili pravico do vključitve v Posavsko štipendijsko shemo, opravila izbor. Z izbranimi kandidati bomo sklenili tripartitno pogodbo o štipendiranju, s katero se obvežejo, da bodo po končanem izobraževa- nju sklenili delovno razmerje v podjetju, ki je pridobilo pravico do subvencionirane štipen- dije za najmanj toliko časa, kolikor znaša doba za katero bodo prejemali štipendijo. Nepopolnih in nepravočasnih vlog za podelitev kadrovskih štipendij ne bomo obravnavali. Predložena vloga mora biti vložena skupaj z vsemi prilogami v zapečateni ovojnici, ovojnica pa mora biti označena z »ne odpiraj - vloga- in navedbo razpisa na katerega se nanaša in z naslovom pošiljatelja na zadnji strani ovojnice. Vloge se pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov Regionalna razvojna agencija Posavje, CKŽ 46, Krško, do 05. oktobra 2005. Osebna oddaja vlog ni možna. Vloge, prispele po preteku razpisnega roka, se štejejo za prepozne in se ne obravnavajo. Obrazce s katerimi kandidati uveljavljajo pravico do štipendij je mogoče dvigniti na sedežu Regionalne razvojne agencije Posavje, CKZ 46, Krško in na spletni strani Regionalne razvoj- ne agencije Posavje Posavje: www.rra-posavje.si. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite po telefonu 07 488 10 41, kontaktna oseba ga. Nataša Šterban Bezjak, vodja projekta. Regionalna razvojna agencija Posavje Franc Češnovar, v.d. direktor H OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 Raznovrstna uporabnost radioaktivnih snovi Tudi poznavalci radioaktivnosti prese- nečeni ugotavljajo, kako raznovrstna je uporaba radioaktivnih snovi v našem vsakdanjem življenju. V kovinski indu- striji uporabljajo radioaktivne izotope za merjenje debeline pločevine in za ugotavljanje napak v kovinskih odlitkih ali zvarih, v gradbeništvu za merjenje vla- ge ali gostote materialov, v serijski proizvodnji za štetje predmetov na tekočem traku, v živilski industriji za določanje nivoja tekodn, radioaktivni izotopi so po- gosti v javljalnikih požarov in v strelovodih. agencija 5arao Za merjenje debeline pločevine in papirja Merilniki debeline pločevi- ne v kovinski industriji za merjenje tanjših materia- lov uporabljajo beta seval- ce (stroncij 90, kripton 85 in rutenij 106), za merje- nje debelejših materialov pa gama sevalce (iridij 192, ce- zij 137 in kobalt 60). Delu- jejo preprosto: na eni.stra- ni merjene pločevine je vir radioaktivnega sevanja, na drugi detektor. Energi- ja radioaktivnega sevanja se pri prehodu skozi ploče- vino zmanjša: debelejša je pločevina, bolj se zmanjša energija žarkov, ki jo na dru- gi strani pločevine meri de- tektor. Tovrstne merilnike razen v kovinski industriji, kjer mora biti debelina plo- čevine izredno natančno do- ločena, uporabljajo tudi v papirni industriji za merje- nje debeline papirja. Za zagotavljanje brezhibnosti materialov Letala, ladje, avtomobili, turbine, cevi in cisterne so med uporabo izpostavljeni velikim obremenitvam, zato morajo biti izdelani iz kva- litetnih kovinskih materi- alov, v katerih ne sme biti zračnih mehurčkov*in dru- gih napak, ki zmanjšajo nji- hovo trdnost. Včasih so na- pake v kovinskih odlitkih in zvarih ugotavljali z rentgen- sko defektoskopijo (odlitek so presvetlili s snopi X-zar- kov iz več smeri), danes se to dela tudi z gama defek- toskopijo, pri kateri se upo- rabtjajo radioaktivni izotopi kobalt 60, cezij 137 in iridij 192. Prednost gama defek- toskopov pred rentgenskimi cevmi je v tem, da ne za- htevajo visoke napetosti in ne trošijo energije, uporab- ljajo pa jih lahko tudi na te- renu. Z njihovo pomočjo so npr. letalska krila izdelana dovolj kvalitetno ali lopati- ce dobro privarjene na tur- bino v elektrarni. Za merjenje gostote in vlage materialov Gostoto peska, betona, ope- ke ali asfalta v gradbeništvu merijo podobno kot debeli- no pločevine v kovinski indu- striji, saj uporabljajo meril- nike gostote z virom sevanja cezijem 137. V merjeno snov usmerijo gama žarke in iz- merijo razliko med energijo vstopajočih in izstopajoäh žarkov. Večja je razlika, go- stejša je snov in obratno. Merjenje vlage v nekovinskih materialih (les, ilovica, be- ton) pa temelji na vsebno- sti vodika. Merijo jo z me- rilniki, ki kot izvor nevtronov uporabljajo zmes americija in- beriüja, merjenje pa te- melji na lastnosti vodika, da upočasnjuje nevtrone. Iz me- rilnikove sonde se v vse sme- ri sipljejo nevtroni, detektor pa šteje počasne nevtrone, ki se sipljejo nazaj v sondo, na podlagi rezultatov pa je raz- vidna vlažnost materiala. Za štetje in tehtanje predmetov ter za merjenje nivojev Serijska proizvodnja zahte- va štetje in tehtanje pred- metov na tekočem traku. Po- leg mehanskih, optičnih in drugih števcev se uporablja- jo tudi števci z radioaktivni- mi izotopi (gama sevalci ce- zij 137, kobalt 60 in americij 241), ki imajo to prednost, da se snovi ne dotikajo, njihova montaža pa je zelo preprosta in ne zahteva veliko prostora. Štetje kozarcev ali steklenic na tekočem traku in tehta- nje premoga ali peska pote- ka tako, da se gama žarki sip- ljejo na material na tekočem traku, prestreza pa jih detek- tor. Povečan signal detektorja pomeni navzočnost predmeta ali določeno maso snovi. Tudi merilniki nivojev tekočin ali praškastih snovi v dster- nah, silosih in posodah kot vir sevanja uporabljajo kobalt 60 in cezij 137. Izvor na določe- ni višini posode seva žarke na drugo stran, kjer je nameš- čen detektor. Dokler ta za- znava sevanje, nivo snovi ni dosegel nivoja nameščene- ga izvora, ko pa sevanja ne zaznava več ali ga zaznava manj, lahko ugotovimo, da je posoda ustrezno napolnje- na. Tako merijo nivo tekočine v steklenicah in pločevinkah v industriji pijač. Za strelovode in javljalnike požarov Še nedavno so bili zelo pri- Ijubljeni strelovodi, opreme- Ijeni z izvorom radioaktiv- nega sevanja, saj je veljalo prepričanje, da so učinkovi- tejši od navadnih kovinskih strelovodov. Kot vir sevanja so bili v uporabi gama seval- ci kobalt 60 ter evropij 152 in 154, ki so ionizirali zrak nad strelovodom in s tem poveča- li električno prevodnost zra- ka, zaradi Cesar naj bi obsta- jala večja verjetnost, da bo strela udarila v strelovod in ne v njegovo okolico. Učin- kovitosti radioaktivnih stre- lovodov niso nikoli dokazali, zato jih opuščajo. V Sloveniji jih že od leta 1984 ne nameš- čamo več. Med različnimi vrstami požar- nih javljalnikov so najpogo- stejši ionizacijski, ki nas na požar opozorijo že ob začet- ku gorenja, saj se odzivajo na dim, ob tem pa so cenejši in občutljivejši od ostalih (za- znajo celo cigaretni dim v prostoru). Kot trajen vir ioni- zirajočega sevanja je v upo- rabi americij 241, tako da je zrak v eni odprti in eni zapr- ti ionizacijski celici ioniziran, med njima pa öbstaja elek- trično ravnovesje. Dimni plini ga porušijo, saj se koncentra- cija ionov v odprti celici po- veča. Porušeno ravnovesje se na požarnojavljalni centrali zvočno ali svetlobno signali- zira kot požar. Vse opisane naprave so izde- lane tako, da osebe, ki uprav- Ijajo z njimi, niso izpostavtje- ne sevanju. Njihova slabost je, da takoj, ko niso več učin- kovite, postanejo radioakti- ven odpadek. Kot je znano, pa je prostor za trajno odla- ganje teh odpadkov - zaen- krat - zelo omejen. Vir: Branko teh, Sergej Omladič: Radioaktivne sno- vi v industriji: Praktičnost in uporabnost. Raopis 5, ma- rec 1997.________________ Pregledovanje kvalitete zvarov s pomočjo radioaktivnih snovi___________________________________________ Ionizacijski javljalnik poiarov Odstranjevanje in čiščenje hišnih odplak Voda, ki se porabi v gospodinjstvu ali industriji, se zavrže kot odpadna voda. Ta se pri uporabniku zbere in odvede v kanalrzacijo. Kanalizacijski si- stem je omrežje podzemnih kanalov z jaški, v ka- terih se zbira odpadna voda ter vodi do dstilne na- prave, kjer se voda, preden jo vrnemo v reke in morja, predsti. V predelih brez kanalizacije se od- plake zbirajo v greznicah, ki jih občasno praznimo in vsebino odpeljemo na čistil- no napravo. V občini Krško obratujeta dve čistilni napravi, v Kostanjevici in Bre- stanid. kostak Leskovška cesta 2/a, 8270 Krško, tel.: 07 48 17 200, fax: 07 48 17 250, spletno mesto: www.kostak.si, elektronski naslov: kostak@kostak.si Marsikje v Sloveniji odpadne vode še vedno tečejo nepre- čiščene v potoke, reke, jeze- ra in morje ter jih onesnažu- jejo. Dokler je bilo teh odplak malo in so bile večinoma na- ravnega izvora (človeški in ži- valski iztrebki), so jih lahko vodni organizmi spremenili in porabili kot hranilo. Po dolo- čenem času se je voda sama od sebe očistila. Temu proce- su pravimo samočistilna sposo- bnost voda. Problem se pojavi, ko ljudje odvajajo v vodotoke zelo velike količine organskih odplak, ki močno presegajb samočistilno sposobnost vode. Hkrati se organskim odplakam naravnega izvora (naša straniš- ča) pridružijo še najrazličnej- še odplake umetnega izvora, predvsem iz obrti in industrije, pa tudi iz kmetijstva. Okoljske zahteve na podro- čju odvajanja in čiščenja ko- munalnih odpadnih voda, ki jih predpisuje slovenska in ev- ropska zakonodaja, so vse bolj uresničujejo na nivoju države, občin in komunalnih podjetij. Pravilnik o odvajanju in čišče- nju komunalne odpadne in pa- davinske vode predpisuje dolo- čene zahteve glede urejanja javne kanalizacije ter greznic in sicer: • na ožjem in širšem vodovar- stvenem območju, se mora- jo do izgradnje javne ka- nalizacije ali male čistilne naprave zbirati komunalne odpadne vode v nepretoč- ni greznici (do 2017 leta); • na občutljivem območju je dovoljeno odvajanje ko- munatne odpadne vode ne- posredno v vode ali s po- nikovanjem v tla, če se ta prečisti v pretočni greznici in letna obremenitev ni več- jaod10PE(do2015leta); • na območju, kjer izgradnja javne kanalizacije ni po- trebna, je dovoljeno odva- janje komunalne odpadne vode neposredno v vode ali s ponikovanjem v tla, če se ta prečisti v pretočni grez- nici in letna obremenitev ni večja od 10 PE (do 2018 leta). • Do izgradnje javne kanali- zacije je dovoljeno odva- janje komunalne odpadne vode neposredno v vode ali s ponikovanjem v tla, če se ta prečisti v pretočni grez- nici in letna obremenitev ni večjaod 10 PE. • V nepretočni greznici se lahko zbira komunalna od- padna voda, katere letna obremenitev okolja ni več- ja od 50 PE. V kolikor želite opraviti pre- gled greznic, je potrebno grez- nično blato izčrpati, greznico oprati in opraviti pregled no- tranjosti. To za vas lahko opra- vi podjetje Kostak d.d ter is- točasno pripravi predračun za rekonstrukcijo greznice, ki pa je lahko: • predelava pretočne grez- nice v nepretočno, kar za- jema prekinitev iztoka iz greznice in izdetavo odprti- ne v vodotesni izvedbi; • priključitev na javno kana- lizacijo; (Pri priključitvi se greznico zasiplje ter naredi betonsko muldo, ki se nave- že na vtok v greznico in iz- tok. S tem odpade vsakršno dodatno kopanje po dvoriš- ču lastnika greznice.) V kolikor pa ni možnosti pri- ključitve na javno kanalizacij- sko omrežje, se lahko uporab- nik ali več uporabnikov odloči za nakup in montažo male či- stilne naprave. Bolje je, če se za to varianto odloči več strank skupaj, saj se s tem delijo stroški vzdrževanja in upravljanja. Male čistilne naprave Praviloma bi se vsak kanaliza- cijski sistem moral zakljudti s čistilno napravo, ki odpad- no vodo pred izpustom v vodo- tok mehansko in biološko očisti do take stopnje, da ne škodu- je okolju. Čeprav imajo grezni- ce pozitiven učinek, lahko pov- zročajo kar nekaj težav. V njih prihaja do anaerobnega gnit- ja organske snovi, zaradi Ce- sar nastajajo plini, ki povzro- čajo smrad. V stiku teh plinov z vodo nastaja kislina, ki naži- ra kanalizacijske cevi in jaške. Goščo, ki se zadrži v grezni- cah, je potrebno občasno iz- črpati in jo odpeljati na spre- jemno mesto na zbirni center. Praznjenje greznic pomeni že kar velik strošek, poleg tega pa je to poseg, ki povzroča hrup in smrad v bivalnem okolju. Z izgradnjo čistilne naprave na koncu kanalizacijskega siste- ma postanejo pretočne grez- nice nepotrebne oziroma celo moteče, saj odpadna voda iz greznic neugodno vpliva na biološki proces čiščenja od- padne vode. Funkcijo greznic prevzamejo na čistilni napra- vi grablje in sita, ki iz odpadne vode izločajo trdne delce. Namen malih čistilnih naprav je ustrezno očistiti odpadno vodo do take mere, da jo bo v skladu s predpisi in zahtevami mogoče odvajati v ponikalnico ali v vodotoke. V grobem deli- mo te naprave na naprave brez ozračevanja (mehansko in ana- erobno čiščenje) in naprave z ozračevanjem (aerobno čišče- nje z biomaso). Male čistilne naprave se dimenzionirajo gle- de na število prebivalcev v sta- novanjski stavbi. Smotrne so le v redko poseljenih ali tež- ko dostopnih območjih, kjer je vzpostavljanje kanalizacijske povezave z oddaljenimi večji- mi kraji neekonomično. Po izgradnji javne kanalizacije se je uporabnik po občin- skem odtoku dolžan priključiti na javno kanalizacijo in opustiti greznico, če stanje javne kanalizacije omogoča priključitev ter da iztok uporabnika izpolnjuje priključit- vene pogoje. Priključitev se opravi na stroške uporabni- ka. V naseljih, kjer ne obstaja javna kanalizacija, je upo- rabnik dolžan zgraditi ustrezno greznico. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje, oziroma v obdelavo na ko- munalno čistilno napravo Pretočna greznica je naprava, za čiščenje komunalne od- padne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalne odpad- ne vode aerobno obdelajo skladno s standardom SIST DIN 4261-del 1 in SIST EN 752-1: 1995. To pomeni, da v praksi lahko obratujejo le takšne pretočne greznice, kot so defini- rane v navedenem standardu. Kostak je pred meseci prices izvajati anketo na območju Se- novesa in Brestanice, da pridobi podatke o naänu odvaja- nja in čiščenja odpadne vode, skladno s pravilnikom. Ome- njeno območje je preko javne kanalizacije priključeno na ästilno napravo Brestanica, zato pozivamo vse uporabnike, ki še vedno nimajo urejenega odvajanja v javno kanalizaci- jo, da se obrnete na naše podjetje, na enoto kanalizacija, da se bomo skupaj dosovohli kako phstopiti k rešitvi. In- formacije na tel. številki: 07 48 17 228. ___________ALI STE VEDELI ...___________ O odpadni vodi • Vodozbima območja vodnih virov je potrebno zaščititi, pit- no vodo ustrezno pripraviti in pripeljati do potrošnika, is- točasno pa zgraditi ustrezen sistem za zbiranje in čiščenje odpadnih voda. • Z izpuščanjem ustrezno prečiščenih in prezračenih odpad- nih vod v vodotoke in z ne prekomemimi odvzemi, posebno poleti, bomo zagotovili dovolj kisika za življenje v vodi. • Zmanjšamo količino odpadne vode iz proizvodnje in izbolj- šamo njeno kvaliteto z uvajanjem okolju prijaznih tehnolo- gij- • Zmanjšamo porabo vode, pravilno uporabljamo pralna in druga čistilna sredstva. • V kmetijstvu naj bo strokovno premišljena uporaba gnojil, pesticidov in herbicidov. • Preprečujemo dotok hranljivih snovi v vode (npr. s splako- vanjem ali pronicanjem s preveč pognojenih površin, z ne- . urejenimi odlagališči in greznicami). Posavski obzornik - števiika 97, četrtek, 22. 9. 2005 IZ NAŠIH KRAJEVQ Spominska slovesnost na Planini Tucli zločin na Planini bi sodil v Haag Druga septembrska sobota je tradicionalno namenjena spominski slovesnosti na Planini nad Podbočjem, ki je posvečena krutemu ustaškemu poboju 34 vaščanov septembra 1942, pa tudi dogodku iz slovenske osamosvojitvene vojne, ko so krški policisti ob pomoči domačina Ervina Stipiča ujeli enoto JLA na begu. Prireditev so pripravile bor- čevska, veteranska in čast- niška organizacija, krajevne skupnosti Podbočje, Cerklje ob Krki in Kostanjevica na Krki ter vaščani Planine, ponov- no pa je priva- bila veliko ljudi iz bližnje in bolj daljnje okoli- ce. Letošnji slav- nostni govornik, poslanec v ev- ropskem parla- mentu Jelko Ka- cin, je opozoril, da se takšen zlo- . an ne sme poza- biti, ter se spra- ševal: "Ali smo storili dovolj, da bi se mlajši zave- dali preteklosti in iz nje vlekli nau- ke za sedanjost in prihodnost? Zločin na Plani- ni bi lahko sodil v pristojnost med- narodnega sodiš- ča za vojne zlo- čine na ozemlju nekdanje Jugos- lavije v Haagu, _________ pa ne sodi, ker se mora to sodišče ukvarjati z veliko novejšimi in še hujšimi grozodejstvi." Tudi 63 let po tragediji se nekate- ri starejši vaščani in vaščanke še vedno živo spominjajo ta- kratnih dogodkov in skrbijo, da tudi mladi poznajo težko preteklost svojih prednikov. Proslavo so s svojimi nastopi obogatili Pihalni orkester Ko- stanjevica na Krki, Mladi har- monikarji iz Podbočja, Po- savski oktet ter recitatorja, bogata gostinska ponudba in prijetno vreme pa sta poskr- bela za še eno lepo praznično soboto na Planini. P. Pavlovič Obeležitev760- letnice vasi Pohanca Ker bo prihodnje leto mi- nilo 760 let od prve pisne omembe vasi Pohanca, so se na osnovni šoli Artiče na pobudo domačina dr. Mi- lana Jazbeca, ki bo vodil programski svet projekta, odločili, da s pomočjo po- sameznikov in institucij ob obletnici izdajo monografi- jo. V tej želijo predstavi- ti Pohanco skozi zgodovi- no. Pohanca je prvič pisno omenjena v dokumentu salzburške nadškofije 22. septembra 1246, in sicer v dveh razlidcah imena - kot "Palchverit" in kot "Polchonitze". Monografi- ja bo, kot pravi Alenka Ci- zel z OŠ Artiče, sestavlje- na iz dveh delov - prvi bo namenjen strokovnjakom različnih področij, ki bodo predstavili vas, njen raz- voj, geografske značilnosti in sedan jo podobo, drugi del pa bo namenjen razis- kovalnemu projektu učen- cev artiške osnovne sole, pri čemer računajo tudi na pomoč vaščanov. Pripraviti nameravajo tudi komplet spominskih raz- glednic in tridesetminut- ni DVD s predstavitvijo postavljanja mlaja v Sp. Pohanci, vsi izdelki pa bodo opremljeni s prevo- di v angleščino. L.P. Prireditveni prostor je bil poln obiskovalcev Slavnostni govornik Jelko Kacin in nastopajoči Poklon planinskim irtvam pred spomenikom sredi vasi Prenovili igrišče na Senovem Na Senovem so letos pre- novili športno igrišče pri osnovni soli in ga v petek na krajši prireditvi sloves- no odprli. Igrišče ima novo asfaltno pre- vleko, nove ograje, dodali pa so tudi reflektorje, ki bodo šolarjem in ostalim krajanom omogočali rekreacijo tudi v večernih urah. S simboličnim strelom na gol je novo prido- bitev na Senovem odprl župan Občine Krško Franc Bogovič, prenovo pa so ob Krajevni skupnosti Senovo in Občini Krško omogočili tudi številni donatorji. Prenovljeno igrišče so na otvoritveni prireditvi, ki so jo s svojimi nastopi pope- strili učenci OŠ Senovo (na fo- tograpji) in Pihalni orkester DKD Svoboda, z nogometnimi tekmami preizkusili senovski in koprivniški šolarji ter ekipe svetnikov KS Senovo, krške- ga občinskega sveta in senov- skih veteranov. Kot pravi v.d. ravnatelja OS Senovo Vinko Hostar, še vedno pogrešajo igrišče za odbojko na mivki, atletsko stezo in prostor za rolkarje, možnost za njihovo izgradnjo pa vidijo predvsem v ureditvi športnega komplek- sa na Dovškem. P.P. OŠ Brežice nagrajena Osnovna sola Brežice bo na podlagi sklepa Odbora za odeljevanje nagrad Republi- ke Slovenije 5. oktobra pre- jela nagrado Republike Slo- venije na področju šolstva za leto 2005. Slovesna pode- litev bo v SNG Opera in balet v Ljubljani. Častniki potrdili pobratenje Občinsko združenje slovenskih častnikov Krško in podobno združenje (t.i. Reservistenkameradschaft) iz Obrigheima sta 10. septembra v Podbočju potrdili podpis listine o pobratenju, ki so jo podpisali 9. julija v Nemčiji. Častniški združenji iz po- bratenih občin sodelujeta zadnjih šest let in si vsako leto iz- menjujeta obiske. Tako je bila tokrat na tridnevnem obisku v Sloveniji 16-članska nemška delegacija, ki si je med drugim ogledala cerkljansko letališče, samostan v Pleterjah in Pod- bočje z okolico. Kot pravi predesednik krških častnikov Borut Angeli, je cilj sodelovanja z Nemci tako vojaške narave (nem- ški rezervisti imajo namreč tudi izkušnje z mirovnih misij) kot izmenjava kulturnih izkušenj in druženje. P.P. Jubilejno srečanje brežiških protidiverzantov 174. proti-diverzantski vod Teritorialne obrambe Brežice iz leta '91, veteranska enota 26 phpadnikov TO iz vojne za sa- mostojno Slovenijo '91, je edina enota v Sloveniji, ki se vsa- ko leto srečuje, tokrat že petnajstič zapored. V gostišču GumaBar v Brežicah se je zbralo kar 22 pripadni- kov enote, ki so sodelovali v bojih na Medvedjeku, Krakovskem gozdu in Rigoncah ter pri zaščiti transporta Dobova-Maribor in pri čiščenju minskih polj. Jubilejno 15. leto so bolj posvetili spominom na dogodke. Kri- tično so ocenili še vedno zapostavljen položaj veteranov voj- ne za Slovenijo fz leta 1991 ter sre- čanje zaključili z idejo, da se na- slednje leto spet srečajo, tokrat z vsemi doseda- njimi pripadniki enote 174. pro- ti-diverzantskega voda Teritorialne obrambe Brežice od njene ustano- vitve naprej. Sicer pa se bodo zbrali ponovno v oktobru, ko bo v okviru občinske- ga praznika sledila otvoritev bojnega obeležja v Krakovskem gozdu v spomin na spopad v letu 1991. R.I. PO Kapele gostoval na evropskem festivalu Pihalni orkester Kapele se je 19. septembra vrnil iz Nemčije, kjer je gostoval na 8. evropskem festivalu pihalnih orketstrov v kraju Schlema. Sodelovali so orkestri iz 14. drzav, tokrat pr- vič tudi iz Slovenije. Povabilo na ta festival so prejeli lani na Češkem, kjer so gostovali skupaj z nemško godbo, ki organizi- ra ta festival. Pihalni orkester Kapele je v času od 16. do 18. septembra iz- vedel štiri nastope. V sobotnem nočnem terminu so dvignili na noge 7000 glavo množico. Prejeli so več priznanj organizator- ja in gostov. Organizator jih je povabil na gostovanje v nasled- njem letu. »Ob podatku, da je v "čakalnici" 40 orkestrov, ki bi želeli nastopati na tern festivalu, dobi ta podatek še večjo težo,« pravi Ivan Urek. Borut Angeli in Bernd Knaus med ponovnim podpisom listine o pobratenju______________________________ Pripadniki 174. PdivV TO Breiice '91 na srečanju v Brezicah ________________Foto: Željko Srečkovič $ protikondenčno zaščfto tzitSReho: lepO na pogled, * ¦|sto za vzdrževajjM^i &intrdnOhkfati, odpornonvarno. §: prijazno do okolja i^^H HP tr''° so PfifTi^fne ^^HH^Pne (Trimoform \f, *[PQ Dnrn 6°). s *V|^^^^^^^^^^^^| zaključkov pa bodo Trimo pooblaščeni krovci hitro ure<.nicili vase zelje. ^^^^^^^^^^^^^| *tlsjTJEi 08013 43 I 5O tetna tMjenjtk* dob» H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 Posavski štrikeraj piše: Amalija i Molan INDIREKT Svet je res ie čisto zmešan in vreme z njim, saj je povsem poznojesensko, kaj jesensko, kar po zimi ie diši. Pa trgat- ve še sploh ni bito. V teh dol- gih in hladnejših dnevih, ko tudi na vrtu ne bo kaj početi, bo več časa za televizijo in za branje. No, resnici na ljubo, za knji- go bolj poredko najdem čas; en roman, če se ga ie lotim, imam dovotj za celo zimo. Bolj kot iz- mišljene romantične zgodbe ali kriminalke, me namreč zanima- jo vsakdanje, resnične zgodbe. Zato pa bolj pridno prebiram časopise. Prejšnji teden je okoli desete ure phhitel k meni poštar Korl in me ves zasopel vprašal: - Amalija, ali si že videla Di- rekt? - Aja, misliš tisti časopis, ki ga tako reklamirajo? Ne, nisem še. - Joj, to moraš videti, kaj take- ga pa še ne. In je izvlekel izpod suknjiča ie močno pomečkan časopis z de- belimi naslovi in velikimi foto- grafijami. Na hitro sem segla v hladilnik, kjer sem imela rav- no še ene$a kozoroga, ponudi- la Korlu, sama pa sedla na zofo in si začela o$ledovati prve stra- ni. Veliko slik in malo, zelo malo besedila. Še manj kot v Novicah, bi rekla. Ampak zato še bolj brezobzirno, šokantno, neokus- no ... Se preden sem uspela pre- listati časopis do konca, je po- zvonilo na vratih. Bila je moja soseda Rezka. Takoj je ugotovi- la, kaj počneva: - A to je tisti cajtng! Sem rekla našemu, naj ga prinese, ko bo Ie/ s šihta. Pa ne vem, če se bo spomnil. - Kar poglej, Rezka, saj ni za več kot pet minut, sem ji po- dala prvih osem strani. Ie po nekaj minutah je vprašala: - U, ti si pa upajol Pa mislita, da je vse to res, kar piše? - Vesta, marsikaj sem ie videl in doiivel, ko sem bil na lad- jah, nisem pa niti sanjal, da bom kaj takega dočakal v tej ubogi Sloveniji. In to zdaj, ko so na oblasti cerkveni, je bil ogorčen Korl. - Ja, Korl, kaj se čudiš, to je zdaj demokracija, sem deja- la. ¦ Če mene vprašaš, to ni nobe- na demokracija, ampak anar- hija. Da lahko vsakemu pod kovter gledajo ... In ga potem še slikajo za povrh! - Jaz pa pravim, da to mora biti! Naj narod ve, kakšni umazani prasci so, sicer se pa fini delajo, se je zavzela Rez- ka, Korl pa nadaljeval z ne- pričakovanim vprašanjem: - Kaj pravita, ali bo tudi koga j iz naših krajev doletela cast, j da se bo našel v tern časopi- j su?- j - Ne vem, smo premalo po- membni, sem dejala. \ - Ja, po moje pa bi se lahko na- I sei tu kakšen poslanec ali pa \ kakšen od velikih direktor- i jev iz našega konca, je meni- la Rezka. - Jaz pa mislim, da bodo tudi j našemu ministru prej ko slej kaj našli, se je spomnil Korl. Tako smo zavzeto debatirali še skoraj celo uro. Česa vse nismo pogruntali! j Nazadnje smo prišli do ugotovit- ve, da bi bilo zelo zanimivo, če \ bi ob vsej poplavi časopisov in I revij imeli tudi regionalno izda- \ jo Direkt a ali nekakšen Posavski \ direkt. Zanj smo ie zastavili do- j bršen del vsebine, ki bi zago- j tovo pritegnita vet bralcev kot \ vsi tukajšnji sedanji mesečniki, j polmesečniki in tedniki skupaj. j Kaj neki bi lahko pisalo v Posav- skem direktu, kaj pravite? Bi vas zanimalo, ali ima kateri od aktualnih posavskih iupanov j ljubico? Kje se z njo dobiva? Ali j pa, na primer, kdo je bila šolska j ljubezen našega ministra? Ka- | teri izmed bivših posavskih po- i slancev ni bil vedno sam v svo- \ jem ljubljanskem sluibenem j stanovanju? Kaj je v študentskih j časih počel eden izmed posav- j skih podiupanov? Ali je breii- j ški atlet res nastopil v porno fil- mu? Ali je znana posavska pevka še zvesta svojemu dragemu? Ka- j teri izmed šefov občinske upra- ve izkorišča svoj poloiaj in ter- ja naklonjenost svojih mlajših usluibenk? j Ker pa smo ugotovili, da v Po- savskem direktu ne bi smelo manjkati resnejših, gospodar- j skih tern, smo zabeleiili tudi I naslednja vprašanja: Kaj se do- j gaja med khiarjenji na lepih čolnih in jahtah znanih posav- skih direktorjev? Katere občin- ske usluibenke so prejele lepa novoletna darilca (npr. mobitel- čke) od poslovnih partnerjev, ki j so slučajno tudi občinski kon- cesionarji? Kateri posavski po- membneii si delijo počitniške hišice, avtodome in izjemoma tudi spremljevalke? Koliko zna- \ nih Posavcev je kupovalo in pro- dajalo parcele, na katerih danes \ ie rastejo avtocesta, hidroelek- j trarne in obrtne cone? Seveda bi morali »pokriti« tudi kulturniške kroge, pa zdravstve- • ne in socialne sfere, da o zgod- ! bah med profesorji in sred- | nješolkami ne govorimo! Prav j gotovo bi vas zanimate tudi tri j najlepše ljubezenske zgodbe za- j dnjih let iz občinskih svetniških ! klopi? Joj, bolje, da neham ... \ Toliko o Posavskem »direktu«. In nasvidenje do prihodnjič! Vaša Amalija ; P.S.: Morebitnim zainteresira- j nim uporabnikom naših poslov- j nih idej bomo Korl, Rezka in j Amalija številke osebnih raču- l nov rade volje sporočili v naj- krajšem moinem roku. S0I.WW\E InTOS-NCE ^^^abi na brezplačni predavanji^y V\ v Krškem. Ill Vfltftek, 29. sep. bo predavfrife Kako izboljšati odnos do sebe in drugih? wv /// V sredo, 5. okt. pa Kaj mi sporočajo čustva? Možen bo tudi vpis v šolo. Kraj: OŠ Jurija Dalmatina, Šolska 1 Pričetek: ob 18. uri Koncert slovenskih ljudskih pesmi Preska 2005 Bogastvo in raznolikost ljudske pesmi V nedeljo, 11. septem- bra, se je v majhni vasi- ci Preska nad Boštanjem odvijal Koncert sloven- skih ljudskih pesmi Pre- ska 2005 z naslovom Prav lušno je res na de- želi. Gostitelji in pobudniki prire- ditve, ljudski pevci Fantje s Preske in Društvo Preska, so pred štirimi leti prvič pova- bili ljudske pevce v svoj do- mači kraj, prireditev na dru- go septembrsko nedeljo pa je v štirih letih postala do- bro prepoznavna med Ijubi- telji in poznavalci slovenske ljudske pesmi. Poleg gosti- teljev se je letos obiskoval- cem predstavilo devet skupin ljudskih pevcev in godcev iz različnih krajev naše dežele, ki vsaka na svojevrsten na- čin ohranja bogato slovensko glasbeno izročilo. Glavni na- men vsakoletnega septembr- skega koncerta na Preski je namreč prikazati bogastvo in raznolikost ljudske pesmi, ki se je ohranita. Nastopili so Fantje s Preske, Ljudske pev- ke z Razborja, Ljudski pevci Rožmarin, Dolena pri Ptujski Gori, Ljudski pevci Boštanj, Ljudske pevke iz Sestrž, Maj- šperk, Vaški zvon, ljudski pevci iz Prečne pri Novem mestu, Ljudske pevke Roga- tec, Hrušiški fantje, ljudski pevci iz Hrušice, Brkini, Ra- gle, ljudske pevke iz Treb- njega ter MePZ Biser iz Vodic. Jesensko popoldne je na Pre- sko privabilo vetiko množico obiskovalcev; med drugimi so se prireditve udeležili pred- stavniki Občine Sevnica in Krajevne skupnosti Boštanj, vključno s podžupanoma Ob- cine Sevnica Rudijem Be- com in Štefanom Teražem, ki je obiskovalce tudi pozdra- vil. Močno jesensko sonce je premagalo nekaj kapelj dež- ja in pričaralo veselo vzduš- je na prireditvenem prosto- ru - na kmečkem dvorišču na Preski. Skupni pesmi ob kon- cu koncerta je sledilo petje in kramljanje ob dobri kap- Ijici vinske kleti Hrovat s Pre- ske in dobrotah domačih go- spodinj. A.L. Foto: Ar>2elca Hrovat Obiskovalci na prireditvenem prostoru na Preski Ob koncu prireditve so pomagali tudi najmlajši... Razstava Rudija in Irene Ameršek Sevničanka Irena Ameršek se že od leta 1991 ljubiteljsko ukvarja s slikanjem. Po večerni šoli slikanja v Krškem in teča- ju likovne kompozicije v Ljubljani, je na platnih v akrilni teh- niki ie nekajkrat postavila na ogled svoje upodobitve narave, ljudi in živali. Sodelovala je na posavskih in medobmočnih raz- stavah, tokrat pa se že drugič predstavlja na samostojni raz- stavi. ^¦————— ¦ , -.*.»l !¦! ---—---------------* -„..¦»|| III ^Ml ¦ ..... ^^Mllll Ljudski pevci Vaški Zvon iz Prečne pri Novem mestu Irenin oče Rudi Ameršek je upokojenec, ki živi v Žurkovem Dolu, in se rad ukvarja z vinogradništvom ter obdelavo lesa, le- tos pa se je lotil tudi izdelave okrasnih in uporabnih izdelkov iz vinske trte. Njegova umetnostna obrt je plod združitve trtnega lesa, rokodelske vztrajnosti in živalskih ter drugih asociacij, ki se mu porajajo ob pogledu na izčrpano trto. T.G. K.U.T. GAS v Krškem V okviru Poletnih večerov glasbe v parku v starem mestnem je- dru Krškega, ki jih je organiziral krški sklad za kulturne dejav- nosti, se je 14. septembra predstavil K.U.T. GAS. Po uspešnem povratku na glasbena prizorišča in prenovljeni zasedbi skupina Kut Gas nadaljuje s koncertnim delovanjem in se ponovno uve- Ijavlja na slovenski glasbeni sceni. Potem ko so se prvič po vr- nitvi na odre s koncertom predstavili aprila na Planini nad Sev- nico, so nadaljevali s koncerti po celi Sloveniji, v Krškem pa so se tokrat predstavili prvič. L.P. Irena Ameršek pred eno izmed svojih najljubših slik RADIO f=UM=racy{893 FlYlO K R Š K O www.radioenergy.si jnarketing: O41 322 99O Samc^rižgite luč. Dober leasing za vaš dom. LB Leasing d.o.o. Ljubljana Poslovalnica Novo mesto Seidlova cesta 3, 8000 Novo mesto tel.: 07/337 93 15 NLB Leasing 15|et Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 POSAVSKA PANORAMA Q Godbi Sevnica zlati rog V mestu Leszno na Polj- skem so se od 1. do 4. septembra odvijali med- narodhi glasbeni in fol- klorni dnevi, ki so se jih poleg ostalih orkestrov in folklornih društev iz šte- vilnih evropskih držav udeležili tudi člani in čla- nice sevniške godbe, ki so v tekmovalnem delu med 14 pihalnimi orke- stri osvojili najvišje pri- znanje v obliki zlatega roga, dirigent Jože Rus pa priznanje za najkvali- tetnejšega dirigenta. Sevničani so odigrali pet sa- mostojnih koncertov, v še- stem pa so svoje glasbeno znanje združili v skupnem or- kestru vseh nastopajočih. Kot poudarja predsednik Andrej Stricelj, takšne prireditve, festivali in tekmovanja daje- jo Sloveniji in občini Sevnica zagotovo še večjo prepoznav- nost, kar se je pokazalo tudi na Poljskem, ko so jim pred skupnim nastopom ponuja- li tako slovensko kot slovaško zastavo. "V prihodnje takšnih težav zagotovo ne bodo imeli več," pravi Stricelj, ki je pri- sotne na zaključni prireditvi nagovoril v poljskem jeziku in organizatorju izrazil zahvalo ter predal priložnostno darilo. Projekt »Poljska«, kot so ga poimenovali v Godbi Sevni- ca, se je pričel že marca in je bil velik strokovni, finančni in organizacijski zalogaj. Z zav- zetim delom dirigenta, god- benic in godbenikov, vodstva godbe, odrekanji in pomo- či številnih sponzorjev in do- natorjev se v Godbi veselijo uspeha, ki jim je zagotovilo in spodbuda še h kvalitetnej- šemu delu v prihodnje. Godba Sevnica vabi vse, ki bi želeli sodelovati v orkestru, da se jim pridružite. Zagotovo so najbolj zaželeni vsi, ki že igrajo določen instrument, nekdanji člani Godbe in vsi, ki imate teoretično znanje na področju glasbe. Za inštrumen- te bodo poskrbeli v orkestru! GSM: 041 791 008 Zaključili projekt »Poljska 2005« Da se odrasli folklorni skupini Kulturno umetniškega društva iz Artič ni bati za podmladek, so v domači dvorani 18. sep- tembra z nastopom dokazali člani Otroške folklome skupine pri omenjenem društvu. Koncert je bil zaključek projekta "Poljska 2005". Članice in čla- ni Otroške folklome skupine so se namreč v začetku avgusta udeležili 8. mednarodnega otroškega folklornega festivala v Zi- eleni gori na Poljskem. Na festivalu je sodelovalo šestnajst sku- pin iz štirinajstih držav, med drugim tudi izArmenije, Kanade in Južne Koreje. Povabilo na festival so prejeli, ker je lansko leto v istem Poljskem mestu nastopila odrasla artiška folklorna skupi- na in navezala stike. Artiški udeleženci so izvedli veliko krajših in celovečernih nastopov, festival pa so zakljudli z gala koncer- tom vseh skupin v velikem amfiteatru, kjer je njihove nastope spremljala strokovna žirija. Harmonikar Luka Koprivc je bil iz- bran za naj glasbenika festivala. V nedeljo so se mladi artiški folkloristi pod mentorskim vodstvom Vesne Bogovič predstavili še pred domadm obdnstvom. R.S. Tretji Anin glasbeni večer V leskovški cerkvi sv. Ane se je 10. septembra zvrstil tretji Anin glasbeni večer. Tokrat se je predstavila instrumentalna skupina KUD Stadion iz Ljubljane, ki deluje že več kot dve desetletji, igra pa klasično glasbo. Jedro skupine je godalni kvartet, ki ga včasih dopolnijo s čembalom in tako ustvarijo komorno baroč- no zasedbo. Ta zasedba, ki bi jo lahko pogojno imenovali tudi zmanjšani baročni orkester, pa postane spremljevalno telo za dela, ki so jih skladatelji namenili kljunasti ali prečni flavti. Občasno se jim pridruži tudi kitaristka. R.S. Otroška folklorna skupina iz Artič na domačem odru Prvi netopirski večer pred Ajdovsko jamo Ob evropski noči netopirjev je Zavod Vrbov log skupaj s Slovenskim društvom za proučevanje in varstvo netopir- jev 9. septembra pripravil prvi netopirski večer pred Aj- dovsko jamo, kjer je nahajališče netopirjev vrste juž- ni podkovnjak. Ker so netopirji zaščitena vrsta, je obisk jame omejen, zato so se v zavodu Vrbov log morali prila- goditi ter najti nove oblike za promocijo in razvoj turiz- ma v kraju. Netopirji so v Ajdovski jami živeli vsaj toliko časa, kolikor so stare neolitske najdbe. Po ocenah biologov v jami domuje med 300 in 400 netopirjev vrste južni podkovnjak ter še ne- katere druge vrste podkovnjakov, ki se pozimi selijo v Kosta- njeviško jamo, spomladi pa nazaj. Junij in julij sta za južne podkovnjake najbolj kritična v tern času samice kotijo in dojijo mladiče, ki so v tern času zelo ob- čutljivi na spremembe zunanjih pogojev, kot so hrup, svetloba in temperatura, kar se dogaja tudi ob obiskih jame. Zaradi te kolonije netopirjev je EU širše območje Ajdovske jame uvrsti- la med potencialno območje Natura 2000 kot posebno varstve- no območje, netopirji pa so kot zelo ogrožena vrsta zavarovani. V Zavodu Vrbov log tako že tri leta čakajo na uredbo o obisku jame in na koncesijo, saj je po začasnih navodilih obisk možen le med 1. avgustom in 30. junijem. Ker v zavodu pričakujejo, da po uredbi junij in julij še vedno ne bosta primerna za obisk jame, se po besedah Bernard- ke Zorko posvečajo drugim i projektom, predvsem naravo- varstvenim, s katerimi želijo pospešiti razvoj turizma. Tako si bodo pomagali s kamerami in prezentacijami zunaj jame, v okviru netopirskega veče- ra pa so obiskovalci že lahko s pomočjo ultrazvočnih detek- torjev prisluhnili netopirjem, še prej pa prisluhnili predava- nju o zanimivostih iz življenja netopirjev in njihovem pome- nu za človeka. L.P. M&D |plLER NOVO v naii ponudbi: Vzajemnim skladom KD in ILJrika dodali sklade Infond KBM, Medvešek Puinik in Probankol Vsem vlagateljem, ki bodo v obdobju od vključno IS. 9. 2005 do vključrto 14.10. 2005 prvii pristopili k pravilom upravfjanja vzajemnega skfada in katerih pristopna izjava bo popolno izpolnjena, bo KD Investments d. o. o. la vsa njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad, ki bodo prispela na transakcijski račun vzajemneoa sklada v easo od 15. 9. 2005 po 12. uri pa vse do 14. to. 2005 do vključrro 12. ure, v navedenem obdobju obračunala 50% popustprivstopnih stroikih, ki so določeni v pravilih upravljania vzajemnega sklada. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplaievanju, ki ostanejo nespremenjeni. Akeija velja Izkljužno za nove vlaqatelje v vzaje.im! sklao, ki prvič pristopijo k pravilom upravfjanja vzajemneqa skiada. Vsem vlagateljem v podsklade KD DeLux, katerih piačila bodo v obdobju od vkijučno 15. 9.2005 do vključno 14.10.2005 prispela na posebni račun izločenih sredstev strank KD BPO, d, o. o., ki je za vsak podsKlad K0 DeLux odprt pri SKB Banki d. d., bo KD BPD, d. o. o., v času trajanja akcije zaračimala 50 % vstopnin stroSfcw, ki so dotočeni z lestvico. WWW.kd-9rOUp.Sf Muzikal Kraljična na zrnu graha Sevniško grajsko poletje se poslavlja in tako se je zgodila še zaključna predstava z naslovom Kraljična na zrnu graha, ki so jo uprizorili učenci in učitelji Osnovne sole Sava Kladnika Sevnica pod mentorstvom učiteljice Jane Uvodid, ki je tudi avtorica te igre oziroma muzikala, sicer pa aktivna članica senovške gledališke skupine. Kraljična na zrnu graha je plod 25-letnih sanj udteljice Jane Uvodič, ki so se ob spodbudi ravnateljice Jelke Slukan končno uresničile. Po dveh predstavah za učence in nato še za starše ob koncu prejšnjega šolskega leta je bila to četrta uprizoritev, ki je bila tudi to- krat deležna po- hvale. V igri na- stopa 26 učenk in ueeneev od petega do osme- ga razreda, ki so se za svoje vlo- ge morali potru- diti na avdiciji. Na odru se jim je pridružil tudi srednješolec Le- ~~-----------------------nart Senica ter učitelja Alenka Bogovič in Ales Tuhtar. V vlogi šepetalke, ma- skerke in garderoberke se je znašla Polona Gačnik, glasbeno koreografijo pa je prevzela Veronika Zgonc. Kraljično na zrnu graha bodo verjetno popeljali tudi v Breži- ce, in sicer v kulturno dvorano pred tamkajšnje srednješol- ce, upajo pa, da se bo kraljična znašla tudi na brežiškem graj- skem dvorišču. Sicer pa je Jana Uvodič napisala že novo igro, za katero zbirajo glasbo in plesno koreografijo, za popestritev pa naj bi vključili tudi znane pevce slovenske popularne glas- be. Udteljica Jana nam je še zaupala, da bo novi muzikal ob- jel tudi južno Asriko in teksaške prerije, ogledali pa si ga bomo lahko v drugi polovici oziroma ob koncu šolskega leta. Tanja Grabrijan Planinsko srečanje na Lisci Planinsko društvo Sevnica, v katerega je danes včlanjenih okoli 500 ljubiteljev gora, je 8. septembra na Lisci pripra- vilo kulturno srečanje, na katerem je podpredsednik Vinko Šeško spomnil na korenine društva, ki segajo 100 let nazaj. 5. oktobra 2005 je bila namreč ustanovljena Posavska podru- žnica Slovenskega planinskega društva, katere naslednik je Planinsko društvo Lisca Sevnica. Eden izmed ustanoviteljev, ki so v planinski organizaeiji videli način boja proti takratne- mu ponemčevanju naših krajev, je bil tudi Blaž Jurko, ki je že leta 1902 postavil prvo kočo na Lisci. Jurkova koča je bila tudi prva planinska koča Posavske podružnice in hkrati peta planin- ska koča v naših gorah. Za prijetno vzdušje ob obujanju spominov na ključne dogod- ke društva in predstavitvi Planinskega vestnika, ki praznuje že 110. rojstni dan, so poskrbele pevske skupine Encijan, Mešani pevski zbor Lisca in vokalna skupina Zefir. Tanja Grabrijan El IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 Občina Krško pripravila sanacijski program Občinska uprava je v tern tednu ministrstvu za okotje in prostor posredovala začetni sanacijski program, ki vključuje sanacijo vseh poškodb, ki jih je na infrastruk- turnih in stanovanjskih objektih ter kmetijskih površi- nah prizadejala avgustovska ujma. Pripravljen program bo osnova za odločanje na vladi in v državnem zboru o dodetitvi sredstev za pomoč občini Krško. Potem, ko sta si po neurju 21. avgusta, razdejanje v ob- čini Krško ogledala minister za okolje in prostor dr. Ja- nez Podobnik in minister za obrambo Karl Erjavec, je mi- nister Podobnik zagotovil, da bo njegovo ministrstvo obdni pomagalo pripraviti predlog prvega delnega programa od- prave posledic škode. 0 nači- nu priprave programa sta se na okoljskem ministrstvu po- govarjala župan Franc Bogo- vič in Rafael Jurečič vodja oddelka za Gospodarske de- javnosti. Sanacijski program zajema vsa doslej izvedena dela ter tista, ki jih bo še potrebno opraviti. V zadnjih štirinaj- stih dneh je bil saniran pred- vsem plaz v Likovem Vrhu, plaz Šolen, ulica Poreber na Senovem, Pot na Polšco ter Partizanska pot v Krškem. Za- ključna dela potekajo na pla- zu Dunaj, ki predstavlja tudi največjo investicijo doslej, saj je bilo potrebno postaviti dve večji kamniti zložbi. Pre- voznost ceste, ki vodi do Du- naja, je tako vzpostavljena. Končna sanacija plazu nad domačijo Turk z odvodnjavanjem Kamnita zložba v doliini 15 metrov na cesti na Dunaj Na Porebru je urejeno odvodnjavanje, tampon in na novo položen ass alt__________________________________ Stanje na računu za pomoč v neurju najbolj prizadetim družinam Za pomoč v neurju najbolj prizadetim družinam je še vedno mogo- če nakazati prispevke. Do 16. septembra se je na omenjenem ra- čunu številka 01254-6000000140 zbralo 12.705.511,74 SIT, na ra- čunu OZ RKS Krško pa 2.000.000,00 SIT. Občina Krško se ponovno zahvaljuje vsem, ki ste ali še boste tudi na tak način pomagali Iju- dem v stiski. Za razdelitev zbranih sredstev je Občina Krško oblikovala posebno komisijo, v kateri so predstavniki Centra za socialno delo, Rdeče- ga križa in Občine Krško. Komisija za ocenitev in razdelitev pomoči prizadetim družinam v neurju se je do sedaj sestala dvakrat. Čla- ni komisije so se seznanili s poročilom zbranih sredstev, z že izve- denimi ukrepi ter s pomočjo, ki sta jo oškodovancem nudila Cen- ter za socialno delo in Rdeči križ (izredna denarna pomoč in pomoč v hrani in obleki). Komisija je na prvi seji kot kriterij za delitev sredstev izoblikovala skupine oškodovancev - v prvo je uvrstila tiste, ki jih je bilo zaradi škode na objektih nuj- no preseliti, v drugo tiste, katerih objekti so ogroženi zaradi plazu, v tretjo skupino pa sodijo oškodovanci katerim bi s sofinanciranjem pomagali odpraviti škodo na nepremičninah in premičninah. Po sklepu komisije so bili z nekaterimi družinami že opravljeni raz- govori in podani predlogi za njihovo preselitev oz. možnost prido- bitve nadomestnega zemljišča. Komisija se je na drugi seji 14. 9. seznanila tudi s stanjem na ob- jektih, ki so utrpeli največ škode. Ugotovila je, da je intervenci- ja na plazu Turk - Rožno zaključena, odmaknjena je zemljina plazu Košenina na Sremiču, pri čemer je potrebno še miienje geomehani- ka za nadaljnje ukrepe. Na plazu Pirc - Arto je opravljen ogled geo- mehanika, v načrtu je sanacija plazu, stanovanjski objekt naj ne bi bil ogrožen. Komisija je začela tudi s pripravo predloga o prednost- nih prejemnikih pomoči. Prenovljena Galerija Krško Na Valvasorjevem nabrežju je v četrtek, 14. septembra po- tekala otvoritev prenovljene Galerije Krško, kjer se od se- demdesetih let dalje nahaja mestna galerija, ki je s svojim programom že dolgo tega presegla meje lokalnega. Občina Krško je maja 2005 obnovitvena dela začela s postop- kom izsuševanja sicer zelo vlažnega objekta. V juliju so pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sle- dila gradbena, kleparska in mizarska dela. Vrednost naložbe, ki jo je vodil oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krško, znaša nekaj več kot 9 milijonov in pol slovenskih tolarjev. Namen dogajanja v galerijskem prostoru, v katerem so že do sedaj potekale razstave, ostaja enak; nova je le podoba ob- jekta, ki je že v lanskem letu dobil nov baročni zvonik. Po ob- novitvenih delih je mogoče red, da je sedaj tudi zunanjost usklajena z bogato notranjostjo. Slednje je v pozdravnem na- govoru poudaril tudi župan Franc Bogovič. Zahvalil se je Fran- cu Čemeliču, ki se je pred odhodom v pokoj kot vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Obdne Krško v veliki men posvečal obnovi in ohranitvi kulturne dedišdne. Eden zadnjih, pod nje- govim vodstvom uspešno zaključenih projektov je prav obnova Galerije Krško, pred njo pa Dvorana v parku. Ob tern je Tatja- na Avsec, vodja območnega Javnega sklada za kulturne dejav- nosti Krško dejala, da hitra obnova dokazuje, da je s posluhom za pomen kulturne dediščine in z voljo pravega človeka na pra- vem mestu mogoče preseči zapletenost in dolgotrajnost po- stopkov takšnih posegov. Slovesnost je zaznamovalo odprtje likovne razstave Mojce Zlo- karnik in nastop solistke Tjaše Fabjandč, ki jo je za klavirjem spremljal Erik Marenče. naročena objava Svet Krajevne skupnosti Senovo vabi krajane krajevne skupnosti Senovo na ZBOR KRAJANOV ki bo v ponedeljek, 26. septembra 2005 ob 18. uri v kulturni dvorani Doma XIV. divizije Senovo. Po potrditvi delovnega predsedstva, zapisnikarja'in overovateljev zapisnika zbora krajanov, predlagamo naslednji dnevni red : 1. Poročilo o delu sveta KS v sedanjem mandatnem obdobju in razprava po poročilu 2. Razvojne možnosti in projekti na območju ¦ krajevne skupnosti 3. Pobude, vprašanja in odgovori 4. Razno Vljudno vabljeni ! Predsednik sveta KS Senovo Joie Ribič Sprememba na oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško Po upokojitvi Franca Černeliča, ki je oddelek za gospodar- ske dejavnosti vodil od leta 1997, vodstvene naloge na od- delku v prehodnem obdobju opravlja Magdalena Krošelj. Magdalena Krošelj, višja svetovalka za podroqe kmetijstva, bo poleg dosedanjega dela začasno skrbela tudi za udnko- vito opravljanje nalog s stanovanjskega področja, s podro- čja gospodarskih javnih služb, nalog podjetništva, drobnega gospodarstva, obrti in turizma. Javni razpis za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško za leto 2005 Obdna Krško je v Uradnem listu RS, St.82/05 objavila javni razpis za dodelitev sredstev iz obdnskega proračuna za po- speševanje razvoja malega gospodarstva v obdni Krško za leto 2005. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje nepov- ratnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodar- stva v obdni Krško,v skupni višini 13.000.000,00 SIT za na- slednje namene: 1. Naložbe v nakup opreme, dodatno komunalno opremlja- nje zemljišč in nakup nematerialnih investicij, v predvi- deni višini 10.000.000 SIT, 2. Promocija izdelkov in storitev na sejmih in razstavah, v predvideni višini 1.000.000 SIT, 3. Sofinanciranje posebnega usposabljanja ter izobraževa- nja podjetnikov in njihovih zaposlenih, v predvideni viši- ni 1.000.000 SIT, 4. Spodbujanje delovanja strokovnih društev in združenj na področju podjetništva, v predvideni višini 1.000.000 SIT. Ukrepi se morajo izvajati na območju občine Krško v razpis- nem obdobju (od poteka prejšnjega razpisnega roka do za- dnjega datuma označenega za oddajo vlog). Sredstva se dodeljujejo po pravilu de minimi's, kar pome- ni da skupni znesek pomoči, dodeljen istemu upravičencu ne bo presegel 100.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen po- moči. Do finančnih intervencij ne morejo biti upravičena podjetja v težavah. Na razpis se lahko prijavijo: 1. Majhna podjetja, ki morajo po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur.list RS, St. 15/05 - uradno predščeno bese- dilo) izpolnjevati dve od naslednjih meril: povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 50 zaposlenih, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 1.700.000.000 tolarjev, - vrednost aktive ne presega 850.000.000 tolarjev. 2. Samostojni podjetniki posamezniki (pri podjetnikih po- sameznikih se vsi pogoji za majhna podjetja smiselno upoštevajo). 3. Interesna združenja, povezana s podjetništvom (stro- kovna društva, združenja). Navedeni upravičenci morajo imeti sedež dejavnosti na ob- močju obdne Krško. Do sredstev je upravičena tudi gospo- darska družba, ki ima sedež dejavnosti izven obdne Krško, v koltkor ima poslovno enoto v Krškem, v kateri zaposluje najmanj 2/3 oseb za nedoločen čas iz obdne Krško (stalno bivališče) in investira na obmoqu obdne Krško. Sredstva se delijo na podlagi meril, ki so sestavni del tega razpisa. V kolikor bo za posamezne ukrepe prispelo prema- lo vlog, bodo prosta sredstva prenesena na ukrepe, kjer bo prispelo večje število vlog od razpoložljivih sredstev. V ko- likor bo glede na število vlog in odobreno višino upravičenih stroškov predvidenih sredstev za javni razpis premalo, se bodo vsem upravičencev subvencije sorazmerno znižale. Vloge s predpisano dokumentacijo po tern razpisu mora- jo prispeti najkasneje do ponedeljka 10.10.2005 na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, 8270 Krško. Vloge se oddajo za vsak posamezen ukrep po- sebej. Razpisna dokumentacija od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Obd- ne Krško www.krsko.si ali pa jo lahko zainteresirani dvigne- jo v času uradnih ur na Oddelku za gospodarske dejavnosti Obdne Krško. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpi- som posreduje Irena Mesinger, tel. 07/49-81-292, e-mail: irena.mesin2er@krsk0.si, v času uradnih ur. IZ SVETNIŠKIH SKUPIN Ukinitev proizvodnje Celuloze v Krškem - kako nadomestiti izgubljena delovna mesta? V svetniški skupini Posavske unije mladih Krško ugotavljamo, da so bile velike be- sede in vprašanja 0 novih delovnih me- stih, ki naj bi nadomestila izgubljena delovna mesta v obratu Celuloze v tovarni VIPAP, aktualne samo v času volilne kampa- nje. Zadnje case tako ni slišati nič o alternativnih programih s katerimi bi nadomestili proizvodnjo celuloze in ustvarili delo- vna mesta, kamor bi bilo možno zaposliti presežne delavce. Zato smo v PUM-u pripravili predlog alternativnih proizvodnih programov s katerimi bi lahko izkoristili obstoječo infrastruk- turo in ustvarili kar nekaj delovnih mest. Najprimernejši bi bil program proizvodnje lesne biomase za ogrevalne sisteme (pe- leti), ki bi poleg novih delovnih mest v največji meri lahko iz- koristil tudi obstoječo infrastrukturo (lesni prostor, dobavi- telji, logistika). Primeren pa bi bil tudi program proizvodnje biodizla, še posebej v povezavi z lokalnim kmetijstvom (pride- lava oljne ogrščice). Oba programa sta z vidika dolgoročno vi- sokih cen naftnih derivatov izjemno komercialno zanimiva, po obeh produktih pa vlada v Evropi izjemno povpraševanje. Oba programa pa sta tudi z ekološkega vidika izjemno dsta. Če se institucije pristojne za razvoj ne bodo odzvale na naše predlo- ge, bomo zainteresirane investitorje poskušali najti sami. Vodja svetniške skupine PUM Krško Silvo Kroselj pum posavska unija Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA Q Odprava posledic neurja Župan Kristijan Jane s so- delavci se je sestal s pred- stavniki Agencije RS za oko- Ije in Vodnogospodarskega podjetje Novo mesto, ki sta zadolžena za vzdrže- vanje vodotokov, med dru- gim tudi v občini Sevnica. Po njihovi oceni je nedav- no neurje na vodotokih v občini Sevnica povzroči- lo najvišjo škodo, saj so jo ocenili na 1,8 mrd SIT, v celotnem Posavju pa na 2,7 mrd SIT. Za interventne na- loge bodo potrebovali vsaj 126 mio SIT. Ekipe izvajal- cev del so že na terenu in pospešeno odpravljajo po- sledice neurja po prioritet- nem vrstnem redu. V prvi fazi bo poudarek na čiščenju nanosov in vzpo- stavitev prevodnosti vodo- tokov s čiščenjem brežin in utrjevanje brežin na najbolj kritičnih vodotokih. To delo naj bi bilo zaključeno naj- pozneje do pomladi 2006. Kasneje, ko bodo zagotov- Ijena zadostna sredstva s strani države, pa bo prišlo do izvajanja trajnih sanacij vodotokov v občini. Vzpo- staviti bo potrebno tudi so- delovanje vodarjev in pod- jetja Infra v sklopu vodnih ureditev iz državnega loka- cijskega načrta za HE Bian- ca. Vodarji opozarjajo, da so posledice neurja v neka- terih primerih tudi rezultat nedovoljenih in samovoljnih posegov v struge potokov, na kar bodo skupaj s pristoj- nimi službami v prihodnje še posebno pozorni. V odpravljanju posledic ne- urja je bilo v občini Sevni- ca vključenih veliko služb in posameznikov, ki so v rela- tivno kratkem času uspeli z interventnimi ukrepi omili- ti in delno sanirati posledi- ce razdejanja. Župan Kri- stijan Jane jih je povabil na skupno srečanje v sevni- ško Kulturno dvorano, kjer so si ogledali film o neurju in odpravljanju posledic, v nadaljevanju pa sta se jim za njihov prispevek zahva- lila poveljnik štaba CZ La- dislav Močivnik in župan Kristijan Jane. Pomočnica ravnateljice Marjana Kralj in učenci OŠ Sava Kladni- ka so z izbranimi beseda- mi opisali dogodke, katerim smo bili nedavno priča. V nadaljevanju je bilo prilož- nost tudi za izmenjavo izku- šenj, z željb vseh, da jih v takih primerih ne bi bilo ni- koli več potrebno uporabi- ti. Direktor Območne eno- te Zavarovalnice Triglav iz Krškega Viktor Richter pa je Občini Sevnica in Gasil- ski zvezi Sevnica podaril do- natorska sredstva, vsaki po 500.000,00 SIT. Občini Sevnica so bila s sklepom Vlade RS dodeljena sredstva v višini 20 mio SIT za pokritje nujnih stroškov za odpravo posledic neu- rja. Sredstva bo prejela po predložitvi originalnih raču- nov in druge dokumentaci- je izvajalcev del Upravi za zaščito in reševanje. Obči- na je zahtevek za povračilo stroškov predala na izposta- vo uprave Krško. Upamo, da so s tern izpolnjenimi pogo- ji za pridobitev sredstev, do katerih so upravičeni števil- ni izvajalci, ki so odpravljali posledice neurja. Na osnovi prijav škode je Občino obis- kala tudi regijska komisija za oceno škode in si na te- renu ogledala stanje. S svo- jimi ugotovitvami bo sez- nanila državno komisijo in ostale pristojne za obravna- vo vlog, ki jih je obdna pre- dala v nadaljnje reševanje konec avgusta. Z delom na- daljuje tudi komisija za raz- delitev donatorskih sred- stev. Na posebnem računu se jih je do sedaj zbralo 15 mio SIT in bodo prvim upra- vičencem nakazana v pri- hodnjih dneh. S sprejema gasilcev in reševalcev v kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica________________________ Direktor OE Zavarovalnice Trislav Krško Viktor Richter (levo) je predal darilni ček predsedniku Gasilske zveze Sevnica Zvonetu Košmerlu. Izgradnja športnega doma V konferenčni dvorani sevniškega gradu je bila podpisana pogodba za izgradnjo objekta športnega doma TVD Parti- zan Sevnica, ki sta jo podpisala za investitorja župan Kri- stijan Jane, za izvajalca, Cestno in gradbeno podjetje d.d. Novo mesto, pa predsednik uprave Marjan Pezdirc ter član uprave gospod Rajko Siročič. Pogodbena vrednost gradbe- nih, obrtniških in instalacijskih del znaša 306.600.000,00 SIT. Izvajalec del je bil kot najugodnejši ponudnik izbran na javnem razpisu. Dela na gradbišču pri sevniškem bazenu so se pričela v tern tednu, zaključila pa naj bi se do 31. 05. 2006. Vrednost celotne investicije je ocenjena na dobrih 382 mio SIT, poleg Občine Sevnica pa bosta sofinancerja še Ministrstvo za šolstvo in šport v višini 47,5 mio SIT ter Agen- cija za regionalni razvoj v višini 75,7 mio SIT. Novi športni dom bo imel skupno 1.954 m2 tlorisnih površin. Na sever- nem delu objekta je predvidena športna dvorana z igriš- čem za košarko in odbojko, na vzhodni strani objekta pa še mala telovadnica ter dvorana, namenjena sejam in šahu. V pritličju bodo tudi prostori za rekvizite, garderobe, umi- valnice in sanitarije. V nadstropju pa bodo tribune, manj- še pisarne, sanitarije in prostor za fitnes s savno in pomož- nimi prostori. V okviru zunanje ureditve se bo izgradilo tudi igrišče za rokomet. Vsa dela na objektu, vključno z monta- žo opreme, naj bi bila zaključena v septembru 2007. Sport - ni dom bo pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj špor- ta v Občini Sevnica. Upravljanje infrastrukturnih objektov pri HE Boštanj Predstavniki JP Infra, Holdinga Slovenske elektrarne, Obči- ne Sevnica in JP Komunala d.o.o. so se na skupnem sestanku pogovarjali o upravljanju infrastrukturnih objektov pri HE Boštanj. Zaradi izgradnje tesnilne zavese, kanalizacijske- ga omrežja s čistilno napravo, vodovodnega omrežja, dre- nažnega sistema in črpališča na Kompolju, kar bo izvedeno v naslednjih mesecih, je potrebno poiskati enega upravljav- ca, ki mu bodo objekti predani v upravljanje. Bodod uprav- Ijavec bi se lahko še pred pričetkom del začel vključevati v vse postopke in spremljanje izgradnje. Upravljanje vseh sistemov je pomembno tudi z vidika varnosti in koordinaci- je. Obdna Sevnica in JP Komunala Sevnica sta se pripravlje- ni vkljudti v sodelovanje z Infro. Komunala je pripravljena sprejeti celovito upravljanje objektov in naprav in bo ime- novala svojega predstavnika v koordinacijsko skupino. Ogle- dali si bodo tudi podoben objekt in upravljanje z njim. Merjenje elektromagnetnih sevanj baznih postaj mobilne telefonije Mobilna telefonija se v Sloveniji zelo širi, tudi na podro- čju občine Sevnica. Občina pred postavitvijo vsake bazne postaje preveri lokacijo skupaj z operaterjem mobilne te- lefonije, krajevno skupnostjo in krajani, ki živijo na pred- metnem področju. Krajanom se predstavi tudi vpliv elek- tromagnetnih sevanj. V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obdne Sevnica ( Ur. list RS; Št.:4/2004) je tudi posebej definirano, da je pri umešcanju objektov mobilne telefonije obvezno preveriti več lokacij in izbrano lokacijo uskladiti s strokovno službo za prostorske zadeve Obdne Sevnica. Na območju obdne je trenutno po Zakonu o graditvi objektov postavljenih 9 baznih postaj. V letu 2005 je bila v okviru projekta Forum EMS Institut za neionizirna sevanja, pri- pravljena posebna merilna kampanja, ki naj bi omogod- la obdnam na območju Repu- blike Slovenije trajno merje- nje elektromagnetnih sevanj zaradi baznih postaj mobil- ne telefonije ter drugih viso- kofrekvenčnih virov elektro- magnetnih sevanj (radijski in TV oddajniki...). Avtomatski merilni sistem je naprava, ki v rednih interva- lih meri 24-urno jakost elek- tričnega polja v področju vi- sokih frekvenc (100 kHz - 3 GHz) s posebnim poudarkom na ozkopasovnih meritvah v frekvenčnih območjih mobil- ne telefonije. Omenjeni sistem omogo- ča dobro informiranje zain- teresirane javnosti o trajni obremenjenosti naravnega in življenjskega okolja z elek- tromagnetnimi sevanji v nji- hovem okolju. Trajno zajema- nje podatkov, njihov prikaz na svetovnem spletu ter strokov- no tolmačenje rezultatov ka- žejo, da je omenjeno orodje primeren način prikaza obre- menjenosti okolje z elektro- magnetnimi sevanji, ki so za človeka nevidna. Obdna Sevnica se je vključila v predmetni projekt. Merilna naprava, ki bo merila elektro- magnetna sevanja že postav- Ijene bazne postaje, bo po- stavljena konec septembra. Obdne Sevnica bo tako pri- dobila neodvisne meritve elektromagnetnega sevanja, ki nam bodo podlaga za bodo- če umestitve baznih postaj. Priprava občinskega lokacij skega naerta za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš s spremljajočimi objekti na Drožanjski cesti v Sevnici Občina Sevnica že dalj časa ugotavtja potrebo po novih gradbenih parcelah znotraj ožjega območja mesta Sevni- ca. Realna možnost urejanja in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč je bila dana s pridobitvijo lastništva na zemljišču opuščenega sadov- njaka v zazidalnem območju dela Drožanjske ceste. Zem- Ijišče, predvideno za nove gradbene parcele, obsega po- vršino cca. 3,0 ha. Na osnovi prostorskih se- stavin veljavnega planske- ga dokumenta, je navede- no območje opredeljeno kot območje predvideno za sta- novanjsko pozidavo. Za novo pozidavo na tern območju je predvidena izdelava občin- skega lokacijskega načrta. Predmet lokacijskega načrta je umestitev novih individu- alnih stanovanjskih objektov s pripadajočo ureditvijo ko- munalne in cestne infrastruk- ture na zahodnem delu Dro- žanjske ceste. Skladno z veljavno zakono- dajo na področju urejanja prostora je Obdna Sevnica že pridobila geodetski posne- tek območja, pripravila Pro- gram priprave obdnskega lo- kacijskega načrta in v skladu z Zakonom o javnih narodlih izbrala izdelovalca lokacij- skega načrta. V petek, 23.09.2005, bo Ob- dna Sevnica sklicala pros- torsko konferenco, na kate- ro se skladno z zakonom vabi upravljavce prostora in zain- teresirano lokalno javnost. Na prostorski konferenci bo Obdna Sevnica kot priprav- Ijavec skupaj z izdelovalcem lokacijskega načrta seznani- la prisotne z obmocjem, na- činom in namenom prostor- skega urejanja in programom priprave, ter pridobila usme- ritve in priporočila s strani prisotnfh na konferencf. V nadaljevanju priprave bo Obdna Sevnica pozo- ve upravljavce za pridobitev smernic, po izdelavi predloga izvedla javno razgrnitev, pri- dobila soglasja h končni ure- ditvi, ter pripravila usklajen predlog za sprejem na obcin- skem svetu. Sprejem lokacijskega načrta je predviden v maju 2006, s čimer bodo pridobljene mož- nosti za novo stanovanjsko pozidavo na zahodnem delu Drožanjske ceste. Investicija v ureditev 2. nadstropja prizidka Zdravstvenega doma Sevnica v ordinacije Obdna Sevnica je v avgustu 2004 prijavila na razpis Minis- trstva za zdravje za sofinan- ciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za leti 2005 in 2006 ureditev 2. nad- stropja prizidka Zdravstvene- ga doma Sevnica v ordinaci- je. Zdravstveni dom Sevnica pa je pričel s pripravami za izvedbo te investicije že v letu 2000. Obstoječe prostorske zmoglji- vosti za potrebe predšolskega in šolskega dispanzerja, dia- gnostičnega laboratorija in splošne medicine so nefunk- cionalne in tudi neracional- no rešene, ker ni možna lo- čitev zdravih in. bolnih otrok. V obstoječem diagnostičnem laboratoriju je zaradi neu- strezno adaptiranih prosto- rov še zlasti otežkočen od- vzem materiala, prav tako pa ni prostora za čakalnico paci- entov. Ordinacijski prostori so premajhni, zato ni možno iz- vajati različnih zdravstvenih posegov, prav tako pa tudi ni ustreznih čakalnic. Za izvaja- nje zdravstveno preventivno- vzgojnega dela ZD Sevnica sploh nima prostorskih kapa- citet, zato uporablja najete poslovne prostore izven ob- jekta ZD Sevnica ali pa pro- gram izvaja v čakalnicah ali na hodniku. Investicija zajema ureditev ambulantnih prostorov v II. nadstropju prizidka ZD Sevni- ca za potrebe splošne medi- cine, povečanje predšolskega in šolskega dispanzerja, dia- gnostičnega laboratorija, de- žurne službe, prostorov za iz- vajanje zdravstveno vzgojne preventivne dejavnosti, skup- nih prostorov, prostorov za potrebe uprave, pri čemer se obstojed prostori uprave, ki so last Lekame Sevnica, vrne- jo lastniku. Skupna neto po- vršina novourejenih in pre- urejenih prostorov bi tako znašala 762,98 m2. Vrednost investicije je oce- njena na skupno 212,72 mio SIT, pri čemer naj bi v skla- du s sprejetim sklepom Minis- trstva za zdravje (prejet dne 19. 07. 2005) le-to prispeva- lo v treh letih polovico sred- stev (dobrih 106 mio SIT), Ob- dna Sevnica 66,4 mio SIT ter ZD Sevnica 40 mio SIT. Za investicijo je bilo dne 16. 08. 2005 pridobljeno soglasje s strani Ministrstva za finan- ce, tako da smo istega dne pričeli tudi postopek javne- ga razpisa. Na javni razpis so prispele štiri ponudbe, kot najugodnejši ponudnik pa je bil v skladu z razpisnimi pogo- ji izbran SI - inženiring Boršt d.o.o. iz Cerkelj ob Krki, ka- terega ponudbena vrednost znaša 103,5 mio SIT. Izvedba gradbenih, obrtni- ških in instalcijskih del naj bi se pričela v začetku oktobra 2005 in bila zaključena sep- tembra 2006. Tedaj pa naj bi se začelo tudi nameščanje nove opreme, za kar bo izve- den javni razpis tako da bo ce- lotna investicija predvidoma zaključena konec leta 2006. naročena objava E ŠPORT Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 Strelsko društvo Leskovec pri Krškem Raje zadnji s svojimi kot prvi s tujci Članska ekipa leskovških strelcev z zračno puško bo v novi sezoni, ki se začne 9. oktobra, nastopala v prvi slovenski strelski ligi. Leskovčani Andrej Pavlin, Blaž Šonc in Jelica Majstorovič pod vodstvom trenerja Jo- žeta Arha so ta uspeh dosegli z prvim mestom v drugi slovenski ligi - jug. Sicer je to za leskovško ekipo že tretja uvrstitev v prvo ligo v obdobju slovenske sa- mostojnosti, njihov cilj pa je obstanek v ligi. V lanski sezoni v drugi ligi so Leskovčani prvo tekmo zara- di smole končali kot zadnji, nato so petkrat zapored zma- gali, na koncu pa so bill na domačem strelišču drugi. "To je zelo velik uspeh, saj smo eni redkih, ki nastopamo le z domačimi tekmovalci. Druge ekipe imajo tudi strelce iz tu- jine, pa tudi nam se ponuja- jo hrvaški strelci. Vendar sem raje zadnji s svojimi strel- ci kot prvi s tujci", zatrju- je Jože Arh, "alfa in omega" leskovškega streljanja. Med najresnejšimi kandidati za člansko ekipo ima nekaj pr- voligaških izkušenj le Pavlin, Šonc in Majstorovičeva bo- sta v takšni konkurenci novin- ca, prav tako Natalija Opra- uš, ki tudi kandidira za mesto v ekipi. Sicer so bili Leskov- čani leta 2000 v prvi ligi na koncu celo tretji, a ponovit- ve takšnega uspeha najbrž ne gre pričakovati. "Tudi če iz- pademo, ne bo nič hudega, se bomo že vmili", pravi Arh. Arh je ponosen tudi na eki- po mlajših strelcev (Rok Res- nik, Natalija Oprauš, Marko Arh, Kristijan Šumej, Mišo Zorko), ki je v minuli sezoni zmagala v tretji članski ligi. Množica mladih strelcev je nasploh velik potencial dru- štva, problem pa nastane, ko gredo na študij v Ljublja- no in večina počasi opusti re- Streljanje v Leskovcu pri Krškem ima že 50-letno tradici- jo. Jože Arh se spominja, kako se je v zgodnjih 70-tih le- tih ob nedeljah streljalo v zadružnem domu: "Neko ne- deljo je padel rekord - 17 litrov popite žgane pijače!". Po odsluženem vojaškem roku je Arh leta 1975 v okvi- ru TVD Partizan organiziral strelsko družino, leta 1986 pa samostojno Strelsko društvo Leskovec pri Krškem. Le- skovški strelci se ponašajo s številnimi uspehi na medna- rodni sceni, osvojili pa so tudi več kot 20 naslovov držav- nih prvakov. Leta 1995 so bili celo drugi najboljši klub v državi. den trening streljanja. Tako ima Arh na razpolago le pet strelcev, starejših od 20 let, vsi ostali so mlajši. Majstoro- vičeva bo še tri teta mladin- ka (trenutno je druga v Slove- niji), Oprauševa je še mlajša mladinka. Mladih strelcev je celo toliko, da morajo za pre- voz na tekmovanja mlajših selekcij najeti avtobus! Lani so Peter Marinčič, Mar- ko Arh, Gasper Arh in Bojan Kaplan prvič tekmovali tudi v pištolski ligi in bili tretji v tretji slovenski ligi. Arh oce- njuje, da bodo za večje uspe- he v tej disciplini potrebovali še pet let treninga. Ukvarja- jo pa se tudi s samostrelom. 25. septembra bodo na svo- jem strelišču pripravili od- prto prvenstvo Slovenije v streljanju s samostrelom, na katerem naj bi Majstoroviče- va izpolnila normo za nastop na mladinskem evropskem pr- venstvu, morda pa tudi Opra- uševa in Marko Arh. S pogoji za delo svoji strelcev je Arh zadovoljen, saj imajo v baraki pri leskovški šoli "eno boljših strelišč v Sloveniji", poleti pa so si v baraki ure- dili še slačilnice, sanitarije in klubsko sobo. Ravno v tern času sprejemajo novince, za- nimivo pri tern pa je, da je v zadnjih letih za streljanje navdušenih čedalje več punc. Peter Pavlovič Jelica Majstorovič, Blaž Šonc in Andrej Pavlin trenirajo pod budnim očesom Joieta Arha_____________________ Mandlova zmagala tudi v Italiji Tekmovalke Multisport kluba Krško so se v soboto odlično odre- zale v močni mednarodni konkurenci na akvatlonu v italijan- skem Jesolu. Nina Mandl je zmagala, Dolores Žičkar je bila druga, Nina Andrijaševič pa četrta. Tekma je bila zelo težav- na, saj je potekala v nevihti, velikih valovih ter zelo izenače- ni konkurenci. Izgubili za točko Pionirska eki- pa Košarkaškega kluba Krško je v Zagorju doživela prvi letošnji po- raz po prestopu v močnejšo sku- pino. Zmaga jim je le za eno toč- ko ušla v zadnjih sekundah, tako da je slavila eki- pa Zagorja z izi- dom 68:67. Naj- boljši strelec na srečanju je bil krški košarkar Jure Šalamon s 35 točkami, med strelce pa so se vpisali še Manček ter Medvešek s po enajstimi, Kelek s sedmimi, Buconič s tremi in Ganc z dvema točkama. Ekipa krskih pionirjev Zlato, srebro in bron za krške "lisičke" Iz Srbije in Črne Gore se je vrnila reprezentanca Slovenije, ki se je med 3. in 8. septembrom udeležila evropskega prvenstva v amaterski radiogoniometriji. Polovico 14-članske reprezen- tance so sestavljali člani krškega in sevniškega radiokluba, ki so posegli po najvišjih uvrstitvah na EP v amaterski radiogonio- metriji doslej. V posamični konku- renci je Adrijana Moškon (Radio- klub Krško) osvo- jila zlato meda- ljo pri ženskah do 19 let - krat- ki val, v isti kate- goriji so Adrijana Moškon, Eva Mir- tič in Maja Ma- rušič (vse Ra- dioklub Krško) osvojile ekipno srebrno medaljo, v disciplini ultra kratki val pä ekipno bronasto medaljo. Pri mo- ških do 60 let je bil v ultrakratkovalovni kategoriji Janez Ku- selj, član krškega radiokluba, četrti, prav tako četrta sta bila v ekipnem kratkovalovnem tekmovanju moških do 19 let Tomaž Kunšek in Luka Ločičnik iz sevniškega radiokluba Amater. Poleg tega so tekmovalci iz krškega in sevniškega radiokluba za Slo- venijo nanizali še sedem uvrstitev do desetega mesta. Krske radioamaterke z medaljami "Športnik Posavja 2005" NAGRADE ZA SODELOVANJE ! Med prispelimi glasovnicami ' bomo vsakič izžrebali pet dobit- I nikov nagrad. Tokrat bomo raz- I delili naslednje nagrade: I I.Bon KrkeZdravilišča | vvrednosti 15.000 SIT i 2. Bon Krke Zdravilišča . vvrednosti 10.000 SIT 3. Bon Krke Zdravilišca ' v vrednosti 5.000 SIT ' 4. Knjižna nagrada Založbe I Neyiodunum I 5. Kapa z znakom Posavskega | obzornika I Vabljeni k sodelovanju! I J , BalnecF* WELLNESS CENTER ___________________________________________________i GLASOVNICA St. 5 Glasujem za: športnika športnico _____________ ekipo v posamičnih športih ekipo v kolektivnih športih ! -------------------- ! I Ime in phimek i Naslov I I Izpolnjeno glasovnico pošljite na naslov: I Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško (pripis: Športnik Posavja 2005) ED05' ŠPORTNIK POSAVJA \nm\v\v, IMFORMACUSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE 4nio V Brežicah že 20. atletski miting V Brežicah je 7. septembra potekal že 20. mednarodni atletski miting v organizaciji Atletskega kluba FIT Brežice. Nastopili so atleti iz 18 osemnajstih klubov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske. Domačini so se dobro izkazali in večkrat stali na zmagovalnih stopničkah. Pri članih je bil Marko Špiler v suvanju krogle z osebnim rekordom drugi, Jure Rovan tret- ji v skoku ob palici, Tomaž Bogovič prav tako tretji v meta- nju kladiva. Pri članicah je Maja Petan zmagala v teku na 100 m čez ovire, Mateja Drobnič je bila tretja v sko- ku ob palici, Maruša Derža- nič tretja v skoku v daljino. Pri mlajših pionirjih je bil Marko Planinc tretji v teku na 60 m, v kategoriji mlaj- ših pionirk je bila Maja Pla- ninc druga v teku na 60 m, v kategoriji pionirk pa Tja- ša Hojnik tretja v teku na 100 m. Ne gre pozabiti Rož- leta Bucala, ki je pristal na četrtem mestu tako v sko- ku v višino kot v skoku v da- ljino, in Barbare Špiler, četrte v metu kladiva. Med tekmoval- ci je bil tudi najhitrejši Slovenec Matic Osovnikar, ki je seveda zmagal v teku na 100 m. Fitovce in ostale tekmovalce je bo- dril predsednik Atletskega kluba FIT Brežice Leopold Rovan in obiskovalci. Karateisti treh držav v Sevnici V Sevnici je v začetku mese- ca potekal med- narodni turnir v tradicionalnem shotokan karate- ju, na katerem je nastopilo pre- ko 150 tekmoval- cev in tekmoyalk iz Italije, Avstrije in Slovenije, med njimi tudi števil- Gonilna sila brežiške atletike je Polde Rovan (desno) Novost v Wellness centra Balnea v Dolenjskih Toplicah: RAZKOŠNA PONUDBA NEGE OBRAZA IN TELESA, RAZVAJANJA IN SPROSTITVE ŽS Ponudbo Wellness centra Balnea, ki je vrata odprl pred dobrima dvema le- toma, smo sredi letošnjega septembra obogatili s centrom za nego obraza in telesa - Balneo Beauty. 9 Izbor masaž, aromaterapij, oblog in kopeli, ki obiskovalcem Balnee povr- nejo energijo, življenjsko moč in dobro voljo, smo precej razširili in razvili nove edinstvene programe, v katere smo vnesli tudi značilnosti dolenjske- ga okolja. Nekateri programi tako vsebujejo tudi nego telesa z grozdjem in grozdnimi produkti, ker je le-to bogato z antioksidanti in ima za kožo izra- zito zaščitno vlogo. Novi programi in storitve, med katere sodijo tudi masaža z inedom ali čo- kolado, masaža z grozdnimi ali zeliSčnimi snopki, lebdenjc v vodni po- stelji z zvočnimi vibracijami, havajska masaža lomi-lomi, oblikovanje postave s pomočjo mikrotoka, ki omogoča učinkovito limfno drenažo, odpravlja cclulit, čvrsti trebuh, prsi in zadnjico ter gladi gube, različne aromaterapije s sprostilnim, razstrupljevalnim ali anticelulitnim učin- kom, ekskluzivne štiriročne masaže in drugi, se izvajajo v prijetnih no- vih prostorih. Programi so zasnovani tako za posameznike kot tudi za pare, novost v Balnei pa so tudi programi za nosečnice, mlade mamice in star- Se z malčki. Oaza savn je boga- tejša za Zen sobo, ki je namenjena počit- ku po japonski kope- li in savnanju. Na vo- ljo pa je tudi solarij, katerega uporabo pri- poročamo v kombi- naciji s pomlajevalno kopeljo. V kopeli se namreč po koži raz- pršijo aktivne snovi, ----------------------------------------------------i. S«v»ia tel.:67/81-42-237, ________GSM 041/294-548________ NAGRAPNA KRIŽANKA | oaid " g sa 1 O«H 001-Ä32-TM LaopoM MtAH JoflUUK OSM O41-4J3-793 BoftoKNCŽzC OSM O41-«41-4O2 JIMKUOČ GSM O41-712-MM OufantVAS O*M »41-733-4BO RudlMnjUt •¦M O41-7S7-4SS VMKOiAR OSM O41-4S2-921 m&boOmn BimČ «m O41-7S4-O3« VaMborSIMIČ «SM O*l-9«l-7a2 Krfat|an KMHLANKO O>M 031-5*4-14.7 | MwlanWUB) ' OSM O41-56O-O73 ! i AVTOŠaLA PRAH SMD LJUDJ E! J Geslo križanke pošljite do 3. oktobra 2005 na naslov: Posavski obzomik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Avtošola Center Prah: 1. 2 x ura praktičnega usposabljanja za A-kategorijo 2. 2 x ura praktičnega usposabljanja za B-kategorijo 3. 1 x brezplačen teoretični del usposabljanja - tečaj CPP Nagrajenci 96. številke: 1. Damjana Planinšek, Kaplja vas 17, 8295 Tržišče 2. Slavica Pečnik, Titova cesta 112, 8281 Senovo 3. Dražen Semenič, Kre- garjeva 1, 8250 Brežice Geslo 96. številke: TRGOVINAAS Z VAMI ŽE PETNAJST LET OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA_____OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA OPTIKA KEBER - okulistični pregledi - kontaktne lece - korekcijski okvirji Trdlnova 1,8250 BrežJce Tel.: 07/499-22-33 ______________i NAJNIŽJE CENE Globoko 50a, 8254 Globoko Tel.: 49 94 602, gsm: 051 344 565 TMS BREŽICE d.o.o. SERVIS, TH80VINA, HIDRAVUKA | - izdelava hidravliqufR^ex! \ - prodaja i|us|Wis motornili kos^jtflm in škropilnic\ Ra iff ei sen KREKOVA BANKA Ugodni krediti \ Potrošniški do 6 let Stanovanjski do 15 let Hipotekamido15let Nizke obresti. poplačilo starih neugodnih kreditov! Svetovanje na domu ali kjer se dobro počutite! Hitre in enostavne rešitve finančnih zadreg! Irena Colarič s.p., Novomeška cesta 11, Sentjernej (stavba nasproti tovarne Krka) VULKANIZERSTVO, AVT0MARKET, BAR, R0ČMAVT0PMIJVICA CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO TEL.: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 OBVESTILA, PISMA ffi KnRMOnJKTItAIIMA IIIITANI C Au. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d.o.o. Cesta prvih borcev 18, 8280 Brestanica o b j a v I j a JAVNO DRAŽBO za prodajo dvoinpolsobno stanovanje St. 13, v stanovanjskem blo- ku na Etektrarniški cesti 24 v Brestanici, v skupni izmeri 76,60 m2 in klet v izmeri 6,48 m2, parc.št. 164/7, zemljiškoknjižni podvložek 301/13, k.o. Stolovnik, Občina Krško. Izklicna cena je: 23.633,00 EUR v tolarski protivrednosti po sred- njem tečaju Banke Slovenije na dan javne dražbe. Ogled nepremičnine je mogoč po predhodnem telefonskem dogovo- ru (Ivo Kink 041 203 986). Javna dražba bo v sredo, 28.9.2005 ob 11. uri v prostorih Termoe- lektrarne Brestanica d.o.o. POGOJI ZA PRISTOP K JAVNI DRAŽBI: 1. Varščina: Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izkiicne cene (v tolarski protivred- nosti po srednjem tečaju Banke Stovenije na dan plačila varšči- ne) na TRR Termoelektrame Brestanica, St. 04802-0001027158. Neuspeli dražitelji bodo vplačano varščino dobili vrnjeno po za- ključku postopka javne dražbe na svoj transakcijski oz. osebni račun. 2. Vse informacije o nepremičnini so na voljo na tel. St. 07 48 16 370. 3. Plačilni pogoji: nakazilo kupnine najkasneje v 15 dneh po skle- nitvi pogodbe na TR družbe v tolarski protivrednosti po sred- njem tečaju Banke Slovenije na dan javne dražbe. 4. Pogodbo mora kupec skleniti najkasneje v 10 dneh po konča- ni javni dražbi. Kupec postane lastnik nepremičnine takoj, ko D/edloži dokazilo o plačilu kupnine. 5. Ce kupec ne bo sklenil pogodbe v 10 dneh po končani javni draž- bi in plačal kupnine v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, se šteje kot da je odstopil od dražbe oziroma nakupa, zato plačano varščino obdrži prodajalec. 6. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo pri vplačilu varšcine in pred pričetkom javne dražbe predložiti osebno izkaznico. 7. Dražitelji, ki bodo sodelovali na javni dražbi za pravno osebo, morajo predložiti pooblastilo in izpisek iz sodnega registra (star največ tri mesece). 8. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec v skladu z Za- konom o davku na promet nepremičnin, zemljiškoknjižni vpis in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnin pa plača kupec. 9. Prodaja bo potekala po sistemu "VIDENO-KUPUENO", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se ne upošteva. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d.o.o. LJÜDSKA ÜNIVERZA 1 KRŠKO učimo se za življenje vpisuje v tečaje • tujih jezikov: - angleščina, - nemščina, - italijanščina in - francoščina • računalništva • NPK - izdelovalec spletnih stran! Prijave do 30. septembra j SVETOVAINO S R E D I Š C E P O S A V J E I Ljudska univerza Krško Daimatinova 8, Krško 07 488 11 70, infoc^lukrsko.si www.lukrsko.si/portal MALI OGLASI Prodam njivo, travnik na ravni- ni v izmeri 4.055 m2 v Globo- kem. Informacije na telefon: 040 515 241. Ugodno prodam koruzo za si- lažo, 20 do 30 kg domačih ne- škropljenih orehov in od 95 do 100 litrov domače slivovke. Te- lefon: 07 49 77 603. BOSCH Tehnifca *a iivljenie Planer (m/ž) za material in proizvodnjo KRŠKO Bosch i» povsod po svatu slnonlm za inovathmo tetmiko In kakovost. H)igov» brezkompromisna usmarjcnost k pov*6*v»niu donoso* {• prava ln»«stlcija v prfhodnost. PridružiU s* nam in nam s svojo ž»tjo po novam znanhi pomaga- Jt« reiavati vadno now nalog*. Šlrimo svo|o dcjavnost In svoj« znanj* bomo z v»s*IJ*m posredovali uitmii bodoccmu sodalavcu v Krikcoi. Kot nai čtomk „prav od zacetka" bost* lahko odločilno prispavall k naiemu dolforočnamu poslovncmu uspahu. Vaie naloge: > pravocasno zagotavljanje ustreznih količin materials > ohranjanje dobavnega htma > koordinacija planskih rokov t nasimi oddelki podpora kupcem, marketing, dobavitelji itn. > koordinacija z dobavitelji/ proizvodnimi enotami po vsem svetu > ugotavljanje in analiza relevantnih podatkov dostavne službe, ostanka materiala in njegovega dejanskega stanja. Vaš profil: > trgovska/ekonomska izobrazba (po moznosti nekaj let delovnih izkusenj > visoka stopnja komunikativnosti in sposobnost za delo v timu - pogajalsko znanje anglesčine > odlicno poznavan- je dela z racunalnikom (predvsem Excel, Word. PowerPoint; ev. SAP-osnovno znanje) » pripravljenost za potovanja Vsak uspvh ima svoj zacrtak. Prosimo, da nam poiljete prosnjo v nemSclni ali angleičini. Robert Bosch AG, Personalabteilung, Fr. Fischer Geiereckstraße 6, 1110 Wien, Austria Birgit. F ischen&at. bosch.com www.bosch.at REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO ' Tel.: 07/49-81-400-, fax: 07/49-81-407 e-pošta: ue.krsko@gov.si Upravna enota Krško obvešča lastnike zemljišč znotraj ko- masacijskega območja Krško polje II, v delu k.o. Drno- vo, v delu k.o. Veliki Podlog in v delu k.o. Senuše, da je bil v komasacijskem postopku, pod šifro 321-21/2003, dne 14.09.2005 izdan sklep o ustavitvi komasacijskega po- stopka na delu komasacijskega območja, opisanega v 1. toč- ki izreka navedenega sklepa in na kmetijskih zemljiščih last- nikov zemljišč, navedenih v 2. točki navedenega sklepa. Sklep o ustavitvi komasacijskega postopka na komasacij- skem območju Krško pot je II je izobešen na skupni oglasni Upravne enote Krško in Občine Krško, CKŽ 14, Krško in na oglasni deski Krajevnega urada Leskovec pri Krškem, Uli- ca 11. novembra 24, Leskovec pri Krškem, od 15.09.2005 do 30.09.2005. Načelnik upravne enote: Anton PODGORŠEK, univ. dipl. prav. KAM V POSAVJU? Prireditve med 22. septembrom in 6. oktobrom Četrtek, 22.9. • ob 19. uri, predstavitev pesniških zbirk Rudija Stoparja Te moje pesmi - tolmuni neba in Haige, Lekos Galerija Ana Sevnica • ob 20. uri, potopisno predavanje "Peru po alpinistično", Mladinski center Krško Petek, 23.9. ob 15.30 uri, test hoje na 2 k'ilometra, parkirišče pri Zdravstvenem domu Krško • ob 19. uri, jubilejna prireditev ob 60-letnici DKD Svoboda Senovo: klepet z gledatiško skupino "10 let s Partljičevimi komedijami", Dom XIV. divizije Senovo Sobota, 24.9. • od 9. ure dalje, čistilna akcija vseh poti na Lisco in družabno srečanje na Lisci ob 19. uri, predstavitev pesniške zbirke Veronike Gradišek "Trepetlika" in odprtje likovne razstave Grete Hostnik, grad Podsreda ob 20. uri otvoritev razstave Fotopass Mateja Leskovška, ob 22. uri koncert skupine Ego Mals unction, Mladinski center Brežice • ob 21. uri, koncert Kut Gasa, Mladinski center Krško • ob 21. uri, "Rock'n'roll party" z DJ Boškom, Mladinski center Sevnica Ponedeljek, 26.9. • ob 18. uri, brezplačno predavanje za starše na temo "Vzgoja volje, vztrajnosti in prenašanje porazov" dr. Zdenke Zalokar Divjak, Lekos Galerija Ana v Sevnici Sreda, 28.9. • ob 18. uri, brezplačno predavanje za starše na temo "Vzgoja volje, vztrajnosti in prenašanje porazov" dr. Zdenke Zalokar Divjak, dvorana Območne obrtne zbornice v Krškem Četrtek, 29.9. • ob 18. uri, jubilejna prireditev ob 60-letnici DKD Svoboda Senovo: literarni večer recitacijske skupine "Pesem svojo na ogled postavim", Valvasorjeva knjižnica na Senovem Petek, 30.9. • ob 18. uri, brezplačno predavanje za starše na temo "Vzgoja volje, vztrajnosti in prenašanje porazov" dr. Zdenke Zalokar Divjak, dvorana Območne obrtne zbornice v Brežicah • odprtje razstave Janka Orača, Lamutov likovni salon Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki Sobota, 1.10. • ob 21. uri, performans na tolkala skupine Perkakšns, Mladinski center Krško ^ Nedelja, 2.10. ob 18. uri, Anini glasbeni večeri: nastop vokalne skupine Zefir iz Sevnice, cerkev svete Ane v Leskovcu pri Krškem Ponedeljek, 3.10. • ob 18. uri, brezplačno predavanje za starše na temo "Kako za starše in družine skrbi država" Irene Suša in Zdenke Junkar Žveglič, Lekos Galerija Ana v Sevnici Torek, 4.10. • ob 18. uri, brezplačno predavanje za starše na temo "Kako za starše in družine skrbi država" Irene Suša in Zdenke Junkar Žveglič, dvorana Območne obrtne zbornice v Krškem Četrtek, 6.10. • ob 18. uri, brezplačno predavanje za starše na temo "Kako za starše in družine skrbi driava" Irene Suša in Zdenke Junkar Žveglič, dvorana Območne obrtne zbornice v Brežicah Brezplačen izvod Po- ; savskega obzornika si lahko narodte ; tudi vi! : Posavski obzornik bo s poštno distri- ] bucijo dostavljen v vsak dom v obči- nah Brežice, Krško in Sevnica. ] Če ne živite v posavskih občinah in želite prejemati Posavski obzornik ; na vaš naslov, izpolnite spodnjo na- ročilnico in nam jo pošljite po faxu \ ali pošti in si zagotovite vsako šte- vilko Posavskega obzornika vsakih ] 14dni. ' NAROČILNICA VELJA LE ZA TISTE, Kl NE ŽIVITE V POSAVJU1 Posavski obzornik si lahko naroči- te tudi na delovno mesto v ali iz- ven Posavja. Po prejemu vaše naročilnice vam bomo izstavili račun za stroške po- šiljanja. OblofTiiK : NAROČILNICA \ Ime (naziv organizacije) • Priimek ; Naslov I Št. pošte in kraj ; Davčna št. (izpolnijo pravne osebe)______________________ \ Spodaj podpisani naročam brezplačni izvod Posavskega obzornika za (obkrožite): '. a) 6 mesecev (stroški pošiljanja 1.650,00 SIT) I b) 1 leto (stroški pošiljanja 3.210,00 SIT) '. in se strinjam, da bom stroške pošiljanja poravnal(a) najkasneje v roku 15 dneh po preje- l mu računa. • Podpis naročnika: l Naročilnico pošljite na naslov uredništva: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, p.p. 201, 8270 Krško • ali po faxu: 07 49 05 781 ali po e-pošti: neviodunum@volja.net. ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar IzvrSna urednica Lidija Petrišič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji števil- ki je 30. September. Za toč- nost podatkov v naročenih ru- brikah in prilogah odgovarja- jo njihovi uredniki. Tisk Delo-TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja itevilka Posavskega obzornika izide v četrtek, 6. oktobra. NEVIODVNVM IB ZANIMIVOSTl Posavski obzornik - številka 97, četrtek, 22. 9. 2005 Na Impoljci so gostili buče, bučke in bučice ... Kljub temu, da je bilo v letošnjem poletju količinsko razmerje med dežjem in sončnimi žarki nekoliko porušeno, saj so buče, bučke in bučice zaužile zelo malo sonca, ki jih obarva v vseh rumenih in travnatih barvnih odtenkih ter omogo- ča obilno rast teh prelestnih okroglih, ploščatih, nagubanih, gladkih, nakodra- nih, sočnih, semenkastih, celo hudomušno prifrknjenih rastlin, je bila tudi nji- hova letošnja predstavitev zaradi dežja sicer nekoliko okrnjena, a vendar bučno raznovrstna. Druga »Bučijada« v prostorih restavracije Dvorca Impoljca, ki se je začela, kot se za nedeljsko kosilo spodobi, točno opoldne in nadaljevala v popol- danskih urah, je privabila kar nekaj ljubiteljev »bučnega bogastva in kulinaričnih dobrot« od blizu in da lee. V nedeljo so se v prostorih restavracije Dvorca Impoljca oz. nekdanjega Malinovega dvora, katerega lastnik je bil tudi znani ljubljanski knjigar Otmar Bamberg, zbrali Ijubi- telji slastnega bučnega »raz- novrstja« in občudovali ter pokušali kulinarične dobrote iz buč. Iz vseh kotov je prijet- no dišalo in napolnjevalo zrak z očarljivim vonjem buck. Dr. Janko Rode je zbranim spre- govoril o vsestranski uporab- nosti in zdravilnosti buč. Ba- lastne snovi, ki jih vsebujejo buče, »požgečkajo naše čre- vo, da ne postane leno«, vplivajo pa tudi na izločanje vode, se uporabljajo v lepo- tilne namene in so »idealna osnova za kuharsko ustvar- janje«. »Že babice so pre- švercale buče v kakšno hra- no, pomembne so tudi kot industrijske rastline in njiho- vo sočno meso so uporabljali kot podlago kašastim sokom v Fructalu,« je povedal Rode. S svojimi kulinaričnimi umet- nijami sta obiskovalce uskla- jeno razvajala Dejan Mast- nak, vodja restavracije in dobitnik Zlate žlice 2002, ter Jure Kapelar, vodja ku- hinje, ki je skrbno pazil, da so bili pladnji z dobrotami iz bučnega mesa, semen in cve- tov vselej polni. Za dobro počut- je vseh je skrbel Sinjo Jezernik, stalni sodelavec Dvorca Impoljca, bolj znan kot ig- ralec Valvasor- ja, prijetno glas- beno vzdušje so ustvarili Blan- ški vinogradniki, zbrane pa je ob- iskala impoljska gospoda, ki so jo zaigrali člani igralske skupine -------------- Društva Trg. Vi- tez Ferenc Sotoški je s sab- Ijo odprl penino tako, kot so to počeli v času velikega vojskovodje Napoleona. Nad organizacijo celotnega do- godka je bedela direktorica Doma upokojencev in oskr- bovancev Impoljca Milka Ci- zelj. Okoli četrte ure popol- dne je bilo jasno, da je naslov najtežje buče in nagrado to- krat osvojila 83 kg težka buča Branka Podmenika, skoraj 20 kg manj oziroma 66 kg je teh- tala buča Franca Zahrastnika na drugem mestu, na tretje pa se je uvrstil Franc Jančar s 60-kilogramsko bučo. Sedaj ko se bližajo hlad- ni dnevi, so prav buče tiste rastline, ki s svojimi barva- mi pričarajo čarobnost jesen- skih večerov, ustvarjajo pri- jetno toplino in nas, ko tako razkošno sedijo na okenskih policah, pospremijo v priha- jajočo zimo. Polona Brenčič Pred vhodom v restavracijo je bila pripravljena razstava raznih vrst buč in skoraj vse so bile kljub nenavadnim imenom uiitne. Predavanje dr. Janka Rodeta o vsestranski uporabnosti in zdravilnosti buč je pritegnilo pozornost velikih in majhnih »buck« ... »Razkazovale« so se tudi tri buče »velikanke«, na katerih so se hote ali nehote zaustavljale oči obiskovalcev in tekmovalcev._______________________ Buče so ene najstarejših gojenih raštlin, z njimi so se pre- hranjevali tudi Azteki in Maji. Najstarejše sledi so našli v Ekvadorju stare celo okoli 10.000 let, njihovo vsestransko uporabnost pa so poznali tudi v Antiki. Grki so bučo spo- štovali kot božanstvo, uporaba je znana tudi pri Rimljanih in Egipčanih. Krištof Kolumb naj bi buče poleg krompirja in ostale zelenjave pritovoril v Evropo iz Novega sveta. Upora- ba buč, ki vsebujejo kar 90 % vode, se je do danes zelo raz- širila, saj je v svetu znanih kar okoli 800 vrst buč. Bučarji se v Sloveniji srečujejo že od leta 1986, v zadnjem obdobju se znane bučarijade odvijajo v Cerkljah na Gorenjskem. ZA boljši program javne radiotelevizije Radiotelevizija Slovenija je največja kulturna ustanova v Republiki Sloveniji, ki bi morala v najširšem obsegu in na najbolj dostopen nadn plemenititi in bogatiti na- cionalni prostor s kulturnimi vsebinami. Pomembno poslanstvo njenega programa je informiranje, izobražtvanje, spodbujanje aktivnega odnosa državljanov do družbe, časa in sveta, v katerem živijo. Doslej je ta javni zavod urejal in ga še ureja zakon, ki je neprimeren, pomanjkljiv in zastarel. Posledice sedaj veljavnega zakona so bile omejevanje informacij oziro- ma dokazani poskusi cenzure (primer poskusa preprečitve predvajanja oddaje Za- motčani - moč preživetja) in posegi funkcionarjev LDS v program (med številnimi sta javnosti najbolj znana primera zadržanje poročila novinarja Geriča o vladnem leta- lu v času Ropove vlade ter vsiljevanje navodil o referendumski kampanji o oplodit- vi zdravih samskih žensk, ki jih je prejel odgovorni urednik od ministra LDS g. Ke- bra, zaradi Cesar je protestno odstopila novinarka - voditeljica soočenj). Na ključna mesta v organih javnega zavoda so lahko prišli vodilni ljudje podjetij, ki z RTV Slo- venija tudi poslovno sodetujejo, čeprav gre vsaj za konflikt interesov, če že ne za korupcijo. Predvsem pa gledalke in gledalci ter poslušalke in poslušalci namesto do- brega programa, do katerega so s plačilom prispevka nedvomno upravičeni, zlasti v zadnjem obdobju dobivajo večkratne ponovitve enih in istih oddaj. Le kdo si želi za nenehni ogled besede "ZNOVA" plačevati visok RTV prispevek? Stanje v javnem zavodu RTV Slovenija je - zaradi sedaj veljavnega zakona - nasled- nje: • zakon, ki je v veljavi, je po odločitvi Ustavnega sodišča že dvanajst let v nesklad- ju z Ustavo Republike Slovenije, • v zadnjih letih je prišlo do občutnega programskega siromašenja RTV Slovenija; • nepreglednost v poslovanju in neodgovornost sta že pripeljali do težav v poslova- nju celotnega javnega zavoda; • zasebni in politični interesi so pripeljali do trgovanja z delnicami, vendar se ne ve, kakšne so bile provizije in kam bo šel denar od milijardnega izkupička pro- danih delnic, čeprav gre dejansko za razpolaganje s sredstvi, o katerih mora biti javnost natančno obvešcena (takšni posli so za javne zavode povsem nedopust- ni).; • RTV Slovenija še do danes ni javno predstavila natančnega pregleda porabe de- narja (po zgledu BBC), čeprav gre predvsem za denar vseh plačnikov RTV pri- spevka, saj driavljanke in driavljani RTV Slovenija plačujete prispevek v skup- nem znesku okoli 24 milijard SIT, kar je 80% vseh sredstev, s katerimi razpolaga RTVS.; • na RTVS je bil in je še prisoten izrazit vpliv politike, kar povsem nedvoumno in jasno priznavata prvaka opozicijskih strank. V pismu Tonetu Ropu je Borut Pahor nedavno tega pogumno zapisal vso resnico: »Spomni se, dragi Tone, kakšen vpliv je imela Tvoja stranka na medije eel čas tranzicije. Z zakonom in mimo njega.«. Rop je Pahorju na to užaljeno odgovoril z dejstvom, da je na čelu RTV Slovenija pač bivši predsednik (ZL)SD. Če iskreno želite boljši program, z glasom ZA na referendumu 25 septembra podpri- te novi zakon o Radioteleviziji Slovenija. Vaš glas ZA novi zakon o RTV Slovenija po- meni odločitev: 1.) ZA bolj pester in bolj kvaliteten program javne radiotelevizije 2.) ZA pravico novinarjev do svobodnega poročanja 3.) ZA bolj varčno poslovanje in za manjši RTV prispevek 4.) ZA več kulture, dobre zabave in več kvalitetnih informacij 5.) ZA enaka merila za vse ter za uravnoteženo in profesionalno poročanje 6.) ZA možnost, da pri vodenju RTVS sodelujejo vsi, ki jo plačujejo 7.) ZA evropsko primerljiv zakon, ki bo odpravil neustavnost 8.) ZA ločitev informacije od komentarja 9.) ZA pravico ljudi, da bodo seznanjeni, kako se porablja njihov denar 10.) ZAto, da bo konec prepirov med predsednikoma LDS in SD o tern, katera od teh dveh strank bolj politično obvladuje RTV Slovenija Vabimo Vas, da se referenduma udeležite in glasujete@novi zakon o RTV Sloveni- ja. Vaš glas ZA novi zakon o Radioteleviziji Slovenija bo odprl možnost za boljši pro- gram javne radiotelevizije ter celovito uresničevanje Vaše ustavne pravice do ob- jektivne informacije, vključno z Vam stalno dostopno informacijo o tern, kako RTV Slovenija porablja Vaš denar. SDS N.Sl SLS. t DeSUS lit. A