Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
Leto XXXIX. - Štev. 39 (1968)
Gorica - četrtek, 8. oktobra 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Sveta oora: čaka vse in vse sprejemaZače|a se je sedma sinoda škofov je bilo res potrebno?
8SKS
Na cesti iz Mirna v Vrtojbo sem ustavljal avtomobile, da bi me kdo peljal. Sprejel me je neki voznik kombija. Ko sem mu povedal, da grem na Sveto goro, ie rekel, da že več let ni romal tja gor. Iz njegovih besed in naglasa sem sklepal, da mu je žal, ker je romanje opustil. Takih ljudi je veliko. Opustili so romanje, a srce jih še vedno vleče na ta sveti kraj. Prihajali bi, ko ne bi bilo,toliko težav. Ko bi šli vsi, bi šli tudi oni. Drugi bi jih potegnili s seboj, kot narasla reka odnese vse, kar doseže.
Ohranjajo pa božjo pot dosledni ljudje. Ti se ne menijo preveč za razne težave, pač pa odkrivajo znamenja časov in se po njih ravnajo. To so ljudje dobre, blage volje. Voljni postajajo ob spoznavanju svoje lastne slabosti, nemoči in nezmožnosti, ob spoznavanju svojih lastnih napak in grehov. Božja beseda in Jezus osebno, najmočnejše znamenje vseh časov, jim odpira oči, da spoznavajo, kako je vsako človeško srce včasih tudi trdo in neusmiljeno, krivično in breobzirno.
BOŽJA ZAMISEL IN NAŠA STVARNOST
Pred Bogom se nihče ne more hvaliti, nihče se poveličevati. Tako smo vsi ljudje božji sodelavci, ki naj z božjimi darovi izkazujemo božjo dobroto. Cerkev na Sveti gori — Marijin dom — sprejema vse ljudi, ki z dobro voljo pridejo, in jih razsvetljuje, da so še več kot sodelavci, da so tudi božji sinovi in hčere ter vsi ena družina.
Toda naša stvarnost se bridko razlikuje od te zamisli. Ne moremo se veseliti kot ena družina. V življenju ne čutimo, da smo si vsi bratje in sestre. Pritožujemo se, da močnejši vedno kršijo naše človeške pravice. Življenjska vprašanja nas težijo in se nam zdijo nerešljiva. Ko bi bili v težavah sami sebi prepuščeni, bi res bilo brezupno. Kako nas že prijazna in tolažilna ali spodbudna beseda svojcev, znancev ali prijateljev okrepi in poživi!
Še veliko, veliko več moči in upanja nam zbuja božja Mati Marija, ki nam je prav po domače, v našem slovenskem jeziku naročila: »Prosite milosti!« Svetogor-ska božja pot po Marijini besedi približa dejstvo, da je rešitev vsakemu človeku zagotovljena, da bo popoln življenjski
Podoba svetogorske Matere božje (Foto Angelo Nemec, Kromberk pri Novi Gorici; z avtorjevim dovoljenjem)
uspeh vsak dosegel. Potem se je vredno truditi za pravico in mir, razumevanje in slogo, pomoč in razvoj, za spoznanje in spravo med vsemi ljudmi.
LUČ IZ SVETOGORSKEGA ZVONIKA
V Marijinem letu sedaj sveti ponoči v svetogorskem zvoniku luč, vidna daleč na vse strani. Ta svetloba iz Marijinega doma sveti tudi v našo zavest: Vsi smo bratje in sestre, vsi ena božja družina. Vse tudi čaka sreča, nikomur se ji ni treba odpovedati. Nismo uklenjeni v slepo usodo naravnih zakonov ali človeške samovolje, ampak smo v božjih rokah, ki jim ukazovati res ne moremo, a delajo vse iz ljubezni.
T.F.
Od zadnjega vatikanskega koncila je bilo že šest rednih škofovskih sinod in dve izredni. Zadnja izredna je bila leta 1985, redna pa leta 1983.
Letošnja sinoda, ki se je pričela v četrtek 1. oktobra v Vatikanu in bo trajala ves mesec, se bo bavila o poklicanosti in poslanstvu laikov v Cerkvi in svetu. Razprave bodo najprej plenarne, nato pa v delovnih skupinah. Iz tega bo nato nastal zaključni dokument.
Kot predsednike delegate je papež imenoval predsednika papeškega sveta za laike kardinala Eduarda Pironia (Argentinec furlanskega rodu), velikega škofa ukrajinske Cerkve Myroslava Ivana Lubachivske-ga in vietnamskega nadškofa iz Hanoja kardinala Trin van Cana. Ker ta ni prišel, ga je sv. oče nadomestil s filipinskim kardinalom Jaime Vidalom. Naloga predsednikov je, da v papeževem imenu predsedujejo plenarnim zasedanjem. Poročevalec (relator) na sinodi je črnski kardinal Hya-cinthe Thiandoum, nadškof iz Dakarja (država Senegal), posebni tajnik pa Piere Eyt, nadškof koadjutor v Bordeauxu.
Trideset članov sinode je papež sam določil, drugi so predstavniki škofovskih konferenc. Imenoval je tudi tri prelate, ki niso škofje, za člane sinode. So to ordinarij katoličanov bizantinskega obreda iz Prešova na Slovaškem Jan Hirka, voditelj Opus Dei Alvaro del Portillo in
Protest »Nove revije" proti admiralu Mamulu
Pročelje božjepotne cerkve na Sveti gori (682 m)
Admiral Branko Mamula je na 9. seji komiteja Zveze komunistov Jugoslavije v jugoslovanski ljudski armadi označil »Novo revijo« kot enega najhujših sovražnikov armade, s tem pa tudi Jugoslavije v celoti ter revijo izenačil z afero Agro-komerc in ubojem vojakov v Paračinu. Za Mamula pisanje te revije ni samo politični zločin, ampak že zločinska dejavnost.
Sodelavci »Nove revije« so na to obtožbo odgovorili z odprtim pismom, ki ga je objavilo ljubljansko »Delo« v torek 29. septembra. Pri tem pravijo, da so kot intelektualci dolžni kritično ocenjevati sedanjo družbeno stvarnost, vključno armado, to pa še ni znamenje sovražnosti, ampak obratno — znamenje skrbi za usodo družbe, v kateri se živi. Če je jugoslovanska vojska res ljudska armada, kot pravi njeno ime, potem mora tudi odgovarjati ljudstvu, oz. pristati na javno kritiko in kontrolo. Admiral Mamula si je, ko je brez kakega sodnega postopka izrekel sodbo o »Novi reviji«, prisvojil pristojnost pravosodnih organov, ki do sedaj proti reviji še niso ukrepali in je zato le-ta pred zakonom čista.
Obenem vzbuja Mamulovo ravnanje globoko zaskrbljenost glede političnih ambicij, ki jih ima JLA. Prvič to pot je napadalno posegla v javne razprave in ožigosala resnične in namišljene težave, resnične in izmišljene sovražnike. S tem je vojska presegla okvire svojih ustavnih pristojnosti, če je res ljudska armada, se mora podrediti organom civilne ljudske oblasti, v prvi vrsti jugoslovanski zvezni skupščini.
Napad Mamule na revijo ima verjetno svoj izvor v članku Viktorja Blažiča »Država na dražbi«, ki je izšel v »Novi reviji« št. 61-62 in v katerem pisec pobija stališče nekega Marka Milivojeviča v glasilu londonskega Instituta za strateške raziskave. Slednji je namreč zapisal, da je vojska v Jugoslaviji edina sila, ki je še sposobna ohraniti Jugoslavijo, zato naj bi Zahod v primeru puča tega podprl zaradi svojih lastnih strateških interesov. Blažič tako pisanje označuje za pošastno.
Blažič je svoj članek napisal tudi v zvezi z razgovorom predsednika zvezne vlade Branka Mikuliča v hamburškem listu »Der Spiegel«, kjer je Mikulič napovedal v boju zoper krizo uporabo vseh možnih sred-
stev — vključno vojsko. V civilni družbi, ki temelji na vladavini prava, bi moral predsednik vlade zaradi take neodgovorne izjave odstopiti. V Beogradu pa je ostalo vse pri starem.
Kardinal Tomašek pri papežu
Letos bi morali češkoslovaški škofje priti k papežu na poročanje. Prišel pa je le praški nadškof kardinal František Tomašek. Ostalim štirim oblasti niso dale potnega dovoljenja. To je papeža zelo vznemirilo. V nagovoru na kardinala je med drugim dejal:
»Odsotnost škofov najlepše razkriva, v kakšnih razmerah mora živeti Cerkev v vaših deželah.« čeprav šteje Češkoslovaška 13 škofij, jih ima samo pet rednega škofa. Zato je sv. oče dodal: »Naj naslednik sv. Petra, ki mu je zaupana skrb za vesoljno Cerkev, ostane brezbrižen ob dejstvu, da obstajajo škofije, v katerih že celi rodovi odraščajo brez škofov, naslednikov apostolov? Apostolski sedež išče vse mogoče možnosti, da preneha to žalostno stanje, ki nima primerjave v deželah s krščansko tradicijo. Zato se bo tudi v prihodnosti Cerkev prizadevala, in ničesar opustila, da bodo od Apostolskega sedeža imenovani vredni škofje z vsemi tistimi lastnostmi, ki se zahtevajo za pristne pastirje Cerkve.«
Papeževa beseda je jasna. Cerkev ne sprejema kandidatov, ki jih predlaga državna oblast in pripadajo režimskemu društvu »Pacem in terris«, ki ga je Vatikan obsodil. Tako traja že leta naprezanje med Prago in Rimom: kar vlada predlaga, je za Apostolski sedež nesprejemljivo in obratno.
Še na drugo težavo je sv. oče opozoril v svojem nagovoru: »Tisti, ki bi radi sledili Gospodovemu klicu, so ovirani v svojih namerah in se jim ne da dovoljenje vstopiti v semenišče. Zato postajajo obstoječi duhovniki vedno bolj stari in vedno manj jih je.«
Najbolj pa je boleč položaj redovnic in redovnikov, ki so jim bile odvzete redovne hiše, zaradi česar ne morejo več vršiti svojega poslanstva. In to v deželi, ki je bila v preteklosti bogata na samostanih.
duhovni voditelj »Comunione e Libera-zione» Luigi Giussani.
V CERKVI SV. PETRA
Laičnih opazovalcev je šestdeset. V otvoritvenem govoru med koncelebrirano sv. mašo v baziliki sv. Petra (38 kardinalov, štirje patriarhi, 158 škofov in 56 duhovnikov) je sv. oče poudaril, da prisotni laiki predstavljajo ves laikat Cerkve: so družinski očetje in matere, člani pastoralnih svetov, združenj in duhovnih gibanj, gospodarstveniki, politiki, vzgojitelji, inženirji, katehisti, osebe iz sveta kulture, dela in industije, iz mesta in z dežele, vsi pa prihajajo s svojim pričevanjem. Navzoče je pozval, naj ne iščejo sebe, ampak korist drugih.
Pri maši so laiki prebrali obe berili in oblikovali šest prošenj v šestih jezikih (nemškem, italijanskem, korejskem, hindujskem, portugalskem in arabskem), evangelij pa je prebral stalni diakon Wal-ter Sweeney iz ZDA.
PRVA POROČILA
Popoldne prvega dne so govorili za zaprtimi vrati glavni tajnik lan Schotte, ki je opisal obdobje od zadnje redne sinode, kardinal Bernardin Gantin, ki je govoril o pravnem položaju škofovskih konferenc in prefekt Kongregacije za verski nauk Joseph Ratzinger, ki je napovedal novi katekizem za vso Cerkev za leto 1990. Po tem katekizmu bodo morali biti naravnani vsi krajevni katekizmi, kar velja tudi za holandskega in francoskega, ki se ne zdita čisto pravoverna. Imel bo tri dele: resnice, ki jih je treba verovati, zakramenti in zapovedi.
V petek 2. septembra se je zasedanje začelo z uradnim poročilom kardinala Thiandouma iz Dakarja. Ker nečlani sinode nimajo pristopa, vesti le pronicnejo. Tako se je zvedelo, da je rektor papeške univerze Urbaniana v Rimu Saraiva Mar-tins poročal o sprejemu papeškega dokumenta o zakramentu sprave »Reconci-liatio et poenitentia«. V razpravo je poseglo kar 21 sinodalnih očetov. Ugotovljeno je bilo, da tisti, ki se spovedujejo, spoved resneje jemljejo, premnogi pa jo še bolj opuščajo. Temu botruje duh uži-vaštva, odsotnost občutka krivde, pomanjkljiva verska vzgoja in mnenje, da je dovolj pokesati se pred Bogom, pa je greh odpuščen. Miinchenski nadškof kardinal Wetter in bombayski nadškof Pimenta iz Indije sta k temu dodala, da se opuščanje osebne spovedi širi tudi med duhovniki.
NOVI BLAŽENI IZ SKAVTSKIH VRST
V soboto 3. septembra na večer so se vsi udeleženci sinode zbrali v cerkvi sv. Petra k molitvi sv. rožnega venca ze uspeh sinode, ki se ga je udeležil tudi sv. oče, naslednji dan pa je bil razglašen za blaženega Marcel Callo, ki je izšel iz vrst francoskih skavtov in žosistov (delavske katol. akcije).
Pri 22 letih je odšel leta 1943 za svojimi rojaki, ki so delali v nacistični Nemčiji, da bi jih versko okrepil. Zanje je organiziral bogoslužje, odrske nastope, nogometne skupine, obiskoval bolne, dokler ga ni 19. aprila 1944 skupaj z 11 žo-sisti aretirala policija, češ da so preveč katoliški. Dejansko pa so oblasti sumile, da so povezani s podtalnim gibanjem proti nacizmu. Vsi so bili odpeljani v kazensko taborišče Flossenburg, 18. oktobra 1944 pa je bil Marcel od njih ločen in prepeljan v zloglasno taborišče Mauthausen, kjer je počasi shiral in umrl 9. marca 1945.
Tako so dobili krščanski laiki novega svetnika, katoliški skavti pa svojega zavetnika. Upravičeno so se zato zbrali preteklo nedeljo skavti iz Francije, Nemčije in Avstrije, da prisostvujejo razglasitvi za blaženega prvega iz svojih vrst. Tudi slovenski skavti naj bi v njem imeli svojega vzornika!
J. K.
Bojne ladje italijanske mornarice so že prišle do cilja: Perzijskega zaliva. Arabci ga kličejo za Arabskega, tisti ki se ne enim ne drugim načejo zameriti, pa mu pravijo enostovno Zaliv. Med njimi Jugoslavija.
To plovbo v nevarne vode so v vladnih krogih skušali opravičiti kot mirovno poslanstvo. Pa mora biti res čuden ta mir, da potrebuje za svoje vzdrževanje in obrambo bojnih ladij, ki kot znano ne prevažajo čokolade in zdravil, ampak oborožene ljudi in oborožena plovila.
Ne daj Bog, da bi se klic preteklih dni: »Moramo ohraniti spoštovanje pred drugimi!« sprevrgel v kako obstreljevanje v spopad zapletenih strani ali pa potopitev zaradi nastavljenih min, ki jih je Italija izdelala in poslala v Zaliv.
Politiki so torej zmagali v prvem krogu, pri čemer so se morali zateči k zaupnici v parlamentu, kajti opravičeno so se lahko bali, da bi se tajno glasovanje obrnilo proti njim. Seveda oni niso izpostavljeni tveganju; to so preložili na moštvo ladij. Ti so odšli neznani usodi naproti. Se bodo vrnili vsi?
Dejansko so bila sredstva in načini, da se nudi mir trpečemu Srednjemu vzhodu, vse drugačni. Treba bi bilo le že v začeku onemogočiti trgovino z orožjem, čeprav je bila visoko donosna in še povezana z razpečavanjem mamil.
Mnogi so že svoj čas udarili plat zvona s tem v zvezi, kot n. pr. pogumni sodnik Palermo v Trentu, ki je odkril povezavo med obojno trgovino. Toda ko bi moral priti na dan z imeni, je bil nagloma prestavljen, kar na Sicilijo. Tam naj bi mu mafija zadala smrtni udarec. Res je bil nanj izvršen atentat, Mož se je sicer čudežno rešil, a od takrat miruje. Opomin je dobro razumel.
Ali primer p. Zanotellija, ki je v misijonskem listu »Nigrizia« neprestano tolkel po prodajanju orožja nerazvitim. Postal je nadležen visokim krogom v Italiji in ti so dosegli, da so ga predstojniki prestavili v Afriko.
Tako se trgovina smrti nadaljuje. Naiven je tisti, ki upa na prepoved takega trgovanja ali da se ga ustavi. Rajši se postopa takole: zapre se hlev, ko so voli že ušli. In tako bo žal še naprej. Res, ubogi mir, ki ga vsi opevajo, a nihče odgovornih ne brani.
(G. C. v tedniku «11 segno«, Bolzano)
Craxi brani konkordat s Cerkvijo
Socialistični voditelj Craxi je spet naredil eno tistih potez, ki spravljajo v zadrego Krščansko demokracijo: med tem ko je slednja pokazala glede pouka verouka popustljivo stališče in ga bila pripravljena postaviti ob rob učnih ur, kar velja zlasti za ministra za šolstvo Gallonija (zaradi česar je prejel vrsto pohval s strani laicističnih strank), je pa Craxi odločno nastopil v obrambo konkordata. Vse je izvenelo nekako tako: Cerkev se lahko bolj zanese na socialiste kot demokristjane, zato naj odpadejo s strani Cerkve pomisleki, da kristjan voli socialiste.
Craxi je dejal, da mora poučevanje verouka potekati med rednimi učnimi urami, ne sme se ga izrinjati na rob, obenem pa sprejeti tudi ustrezne ukrepe za tiste, ki se verouka ne učijo. Konkordat namreč ne stavi laičnosti in vernosti druge proti drugi, ampak teži po solidarnosti za podvig človeka in blagor italijanske družbe. Socialistični voditelj je še dodal, da ozkoglednost in zaostrovanje polemike ne koristita v ničemer svetni in duhovni rasti Italije.
En duhovnik na 300 prebivalcev
S tem se ponaša otok Malta, ki šteje dve škofiji z 82 župnijami. Obstaja 5 malih semenišč z 800 gojenci in deset velikih (dve škofijski in osem redovnih) s 122 bogoslovci. Redovnih bratov je 119, redovnic pa 1.467. In vse to za 322.000 prebivalcev na otoku!
Trikrat begunka
O Mariji iz Nazareta poroča evangelij, da je po rojstvu Jezusovem morala v begunstvo v Egipt. Svetogorska Mati božja pa je morala trikrat v begunstvo.
Prvič se je to zgodilo za časa cesarja Jožefa II. Ta cesar je menil, da so božje poti ljudem nekoristne. Zato jih je veliko zatrl. Ta usoda je zadela tudi svetogorsko Marijino božjo pot. Leta 1786 so samostan zaprli, cerkev celo odkrili in vse premoženje prodali na dražbi, Marijino podobo pa prenesli v goriško stolnico. Toda cesar Jožef II. je kmalu umrl in njegov naslednik je številne njegove ukrepe preklical; tudi uikiniev božje poti na Sv. gori. Cerkev so obnovili in Marijino podobo znova prenesli v njeno svetišče leta 1793.
Toda nad Sv. goro je prihrula nova še hujša nevihta leta 1915. Dne 24. maja tega leta je Italija napovedala vojno avstroogr-ski monarhiji in Sv. gora se je takoj znašla v neposrednem zaledju fronte, ki je tekla po Sabotinu in na Kuku ter Vodicah zahodno od Sv. gore. Patri so Marijino podobo rešili tako, da so jo prenesli v Ljubljano v cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom in pozneje k frančiškanom ob Tromostovju. Tu so med prvo svetovno vojno prknorsiki begunci iskali tolažbe in pomoči pri svetogorski Begunki. Vojna se je končala, svetišče na Sveti gori so za sdlo popravili in Marijina podoba se je leta 1922 znova vrnila v Goricp in iz Gorice v slovesni procesiji na Sveto goro.
Prišla je še tretja nevihta leta 1943. V mesecu septembru je Italija kapitulirala, Nemci so zasedli Gorico, v okolici so gospodarili partizani. Svetogorsko svetišče je bilo znova v nevarnosti. Vsled tega so patri dne 21. septembra prenesli milostno podobo najprej v Ajdovščino, nato še v druge vipavske župnije, nazadnje na Kostanjevico pni Gorici.
Junija 1947 bi jo morali slovesno prenesti iz goriške stolnice na Sv. goro. Toda v noči od 6. na 7. junij je podoba izginila iz stolnice. Pozneje se je zvedelo, da so jo Skrili v Vatikanu. Kdo jo je odnesel? Tisti, ki so one dni širili po Gorici glas: »La Madonna non deve andare dai comunisti!« V Vatikanu so bili bolj pametni in so čez čas izročili podobo v varstvo šolskim sestram, ki so takrat imele hišo in kapelo na via dei Colli v Rimu.
Toda apostolski administrator prelat Mihael Toroš je zahteval, naj se Marijina podoba vrne v svoj kraj, to je na Sveto goro. To se je res zgodilo dne 8. aprila 1951. Takratne stalinistične oblasti so sicer nagajale, kljub temu se je v procesiji in na gori zbrala ogromna množica vernikov. Tako se je Marija v tretje vrnila na svoj dom. Uresničilo se je, kar je zapisano na pročelju njene bazilike: »Ego autem šteti in monte sicut prius«. »Jaz pa sem ostala na gori ikot prej.«
Milostna podoba svetogor-ske Matere božje se dne 8.4.1951 vrača na Skalnico
riji priporočajo, tri so v italijanskem jeziku, pet v slovenskem in ena v hrvaščini. S temi pisemci je avtor hotel izpričati, da je Sv. gora božja pot za vse vernike bližnjih dežel, ki so radi tja romali in romajo. Knjižico krasijo tudi barvne reprodukcije Marije svetogorske, Urške pred sodniki in druge. Dodani so še glavni zgodovinski podatki o svetogorskem svetišču.
Knjižica se dobi na Sv. gori. Romarji naj bi si jo oskrbeli in doma opravljali devetdnevnico v tem Marijinem letu.
Mogočni zvonik svetogorskega svetišča, visok 45 m; štirje zvonovi, ki so v njem, tehtajo skupno 11.113 kg
»Molitev jetnice«
Staro izročilo pravi, da se je na Skal-riici (Sv. gori) prikazala Mati božja pastirici Urški iz Grgarja in ji naročila, naj na gori sezidajo cerkev. Ljudje so Urško poslušali in začeli graditi cerkvico. To pa ni bilo pogodu tedanjim oblastnikom v Solkanu in Gorici. Urško so zaprli in jo zasliševali.
Ob tem dogodku se je zamislil p. Pavel Krajnik, ki že veliko let z drugimi patri skrbi za svetogorsko svetišče. Ob sedanjem Marijinem letu je sestavil molitve za devetdnevnico v čast Materi božji in dal knjižici naslov »Molitev jetnice«. Za vsak dan devetdnevnice je posebna molitev, ki s^ začenja z Urško v zaporu; npr. »Tema je v ječi, kamor so pahnili Urško... Zatohel zrak in smrad duši Urško...« Ob pogledu na Urško razprede bogoljubno misel, ki se konča z molitvijo k Mariji Devici; npr. »Marija, ti si premišljevala božja dela v svojem srcu, vodi nas z božjo ljubeznijo pri delu in trpljenju« (Šesti dan).
Knjižica [je ilustrirana in so za vsak dan dodana pisemca romarjev, ki se Ma-
Izredno huda politična izbira
Iz osnutka finančnega zakona, državnega proračuna za leto 1988 in triletnega finančnega načrta izhaja, da je vlada črtala tudi postavko s kritjem finančnih potreb slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
To je posledica splošne proračunske politike, ki je močno prizadela tudi krajevne uprave in družbene storitve nasploh, vendar nas ne bo nihče prepričal, da lahko reši probleme svojega primanjkljaja (več kot sto tisoč milijard) s črtanjem nepomembne vsote, 33 milijard za tri leta.
Ko je parlament na pobudo sen. Jelke Grbec pred nekaj leti vključil v finančni zakon to postavko, je s tem nekako poudaril, da bo v teku zakonodajne dobe izpolnil ustavno in mednarodno obveznost o zakonski zaščiti naših pravic.
Letošnje črtanje postavke je izredno huda politična izbira, kateri se morajo upreti vsi slovenski in italijanski demokrati. Vendar bo vse naše prizadevanje bob ob steno, če ne bo ustreznega pritiska in če tudi politične sile ne bodo prevzele svojih odgovornosti. Potrebno je, da se nemudoma obnovi akcijska enotnost naše manjšine. Ne moremo si privoščiti, da bi Travnik ostal le prijeten spomin, ko nam vlada jemlje celo pravico do upanja.
Prišepetavajo nam, naj se sprijaznimo s politiko posamičnih mašilnih ukrepov. Taka politika utegne izčrpavati našo skupnost in pospešiti procese razkrajanja ter asimilacije, še najbolj pa lahko prizadene tiste, ki nimajo ničesar: Slovence v videmski pokrajini.
■ V Lhasi, glavnem mestu od Kitajcev okupiranega Tibeta, je prišlo ob 36. letnici vdora kitajskih čet na tibetansko ozemlje da hudih protivladnih demonstracij, ki se še vedno ponavljajo. Demonstranti so zažgali bližnjo policijsko postajo in uničili pet policijskih vozil. Neznanci pa so po vsem ozemlju razobesili lepake, na katerih je rečeno, da so leta 1959 med vdorom v Tibet in med krvavim zatrtjem odpora ubili milijon Tibetancev. V obdobju kitajske zasedbe naj bi bilo uničenih kar .šest tisoč tibetanskih templjev in samostanov.
Primorski dnevi na Koroškem
V organizaciji Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta, društva »Studenci« iz Benečije in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice bodo potekali od 11. do 18. oktobra v raznih krajih Koroške III. Primorski dnevi s sledečim programom:
Nedelja 11. okt. ob 14.30: Kulturna prireditev »Slovenci iz videmske pokrajine«. Nastopajo ansambel SSS iz Čedada, Kulturna skupina iz Rezije, Mladinski zbor »Ojsternik« iz Ukev (Kanalska dolina) v kulturnem domu na Ziljski Bistrici. Sopri-reditelj: SPD »Zila« na Ziljski Bistrici.
Nedelja 11. okt. ob 19.30: Gledališka predstava »Veriga« F. S. Finžgarja v farni dvorani v Šmihelu; gostuje igralska skupina PD iz Števerjana. Soprireditelj KPD v Šmihelu.
Ponedeljek 12. okt. ob 18.10: ORF-sloven-
ski oddelek: oddaja v živo o Slovencih v Italiji.
Ponedeljek 12. okt. ob 19.30: Odprtje dokumentarne razstave Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pod naslovom »Slovenci tam za goro« v avli Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.
Sreda 14. okt. ob 19. uri: Okrogla miza na temo »Gospodarsko stanje v zamejstvu« - diskusija s (koroškimi in primorskimi gospodarstveniki v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu. Soprireditelj: Narodni svet koroških Slovencev.
Petek 19. okt. dopoldne: Srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem in pesnico Ljubko Šorii v Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu in v Strokovni šoli za go-skodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu.
Sobota 17. in nedelja 18. okt.: Srečanje občinskih odbornikov Slovenske skupnosti na Primorskem in zastopnikov Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Prireditelj: Klub slovenskih občinskih odbornikov.
Sobota 17. in nedelja 18. okt.: Srečanje madine iz Primorske in Koroške v Celovcu in Št. Jakobu v Rožu. Soprireditelj: Katoliška mladina.
Nedelja 18. okt. ob 14.30: »Devin se predstavlja« - prikaz šeg in navad tega 'kraja. Nastopajo: dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade v farnem domu v Selah. Soprireditelj: KPD »Planina« v Selah.
Zborovanje slavistov v Bohinju
Slavistično društvo Slovenije je svoje vsakoletno strokovno zborovanje priredilo letos v Bohinjski Bistrici. V dneh 1., 2. in 3. oktobra 1987 so slavisti iz vse Slovenije in kakih 20 iz zamejstva, predvsem s Tržaškega, poslušali nad 30 referatov. Predavatelji so bili večidel z ljubljanske univerze, nekateri tudi s Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na slavnostnem začetku so številne udeležence med drugim pozdravili predsednik Slavističnega društva Aleksander Skaza, Bratko Kreft in Ciril Zlobec.
Nekateri referati so bili uokvirjeni v bohinjski svet: o Mencingerjevem pripovedništvu, o Janezu Jalnu, o Krstu pri Savici, o bohinjskem govoru. Več jih je bilo posvečenih jezikoslovnim vprašanjem in didaktiki slovenskega jezika, nekaj pa obdobju baroka in slovenskim književnostim. Govor je bil še o Valentinu Vodniku kot iprvem političnem pesniku slovenstva in o dramatiki Gregorja Strniše. Naše nekdanje razmere je pobliže zadeval prispevek o italijanizaciji slovenskih priimkov med vojnama.
Posebej naj omenimo, da je na letošnjem zborovanju sodelovalo tudi pet Goričanov in Tržačanov. Govorili so: Lojzka Bratuž (Slovenske pridige prvega goriškega nadškofa K. M. Attemsa), Marija Pirjevec (Italijanska romantika v korespondenci Savio-Cop), Duško Jelinčič (Dileme planinskega pisanja), Marija Ceščut (Primorski slovenski biografski leksikon) in Janez Povše (Zora Saksida - poezija neke usode). Glede na novost obravnavane tematike so omenjeni referati zbudili zanimanje. Tudi sicer je treba poudariti, da so bili vsi udeleženci iz zamejstva deležni pozornosti in toplih pozdravnih besed.
Tovrstno ziborovanje je vsako leto povezano z občnim zborom. Na letošnjem sta prišli do izraza zaskrbljenost za usodo slovenščine, ogrožene v sami domovini, in vrsta problemov, ki se v tej zvezi pojavljajo v slovenskem svetu. Za novega predsednika Slavističnega društva Slovenije je bil izvoljen Jože Toporišič. Že na začetku je občni zbor pozdravil Janez Povše,predsednik tržaškega Slavističnega društva. To društvo sega s svojim delovanjem tudi na Goriško, zadnje čase pa navezuje stike z Benečijo.
Tretji dan zborovanja je bil za popoldne napovedan izlet v bohinjsko okolico, za pogumnejše pa celo vzpon na Triglav.
OKNO V DANAŠNJI SVET
■ Papež Pavel Janez II. je preteklo nedeljo poleg francoskega delavca in skavta Marcela Callo, o čemer poročamo na drugem mestu, razglasil za blaženi tudi dve dekleti, ki sta branili svojo nedotaknjenost in bili pri tem umorjeni. Ena je Pierina Morosini, stara 26 let, umorjena
4.	aprila 1957 v kraju Cedrina di Fiobbio (Bergamo), druga pa 16 letna Antonija Mesina (sestrična proslulega sardskega razbojnika Graziana Mesina), ki je bila umorjena 17. maja 1935 v Lollove blizu Nuora na Sardiniji.
■ Avstrijski socialisti so doživeli nov neuspeh. Na deželnih volitvah na Gradiščanskem (Burgenland), 'kjer živita tudi močna hrvaška in madžarska manjšina, so po 21 letih nespornega vladanja izgubili absolutno večino. Sicer so še vedno prva stranka, a so nazadovali za tri sedeže. Prej so jih imeli 20, sedaj 17, v odstotkih so padli od 53,2 na 47,3. Njihovi stalni tekmeci Ljudska stranka so ohranili dosedanjih 16 sedežev (41,5 %), stranka svobodnjakov (liberalci) pa je porasla od 4,4 na 7,3 % in si zagotovila tri sedeže. Zeleni so z 2,2% osatli praznih rok. Predsednik dežele Theodor Kery, na oblasti od 1966, je že odstopil. V prihodnje sta možni dve povezavi: Ljudske stranke z liberalci ali socialistov z Ljudsko stranko, kot je to na zvezni ravni.
■ Ida Nudel, 55 letna judovska aktivistka, si je od leta 1971 prizadevala, da bi ji sovjetske oblasti izdale potni list za izselitev v Izrael, a zaman. Leta 1978 je na oknu svojega stanovanja razobesila napis, KGB( tajna policija), daj mi dovoljenje za odhod v Izrael!« Zaradi tega dejanja je bila obsojena na štiri leta pregona v Sibirijo, po izpustitvi pa je živela pod nadzorstvom v moldavskem mestu Benderly. Njena borba za odhod iz SZ je našla odmev tudi med filmskimi režiserji. Tako je bil izdelan film o njenem prizadevanju za dosego svobodnega sveta pod naslovom »Zbogom, Moskva!« Te dni pa je Ida Nudel po 16 letih prejela dovoljenje, da zapusti državo.
■ Nobelov nagrajenec in bivši sovjetski oporečnik Saharov je bil povabljen s strani francoske vlade, da se 5. oktoba udeleži prenosa posmrtnih ostankov Reneja
Razblinjene utvare
V jugoslovanske razmere v družbenem delu gospodarstva se vedno bolj vriva mnenje, da kdor je pošten, je neumen, kdor dela, je prismojen, beseda je zgolj beseda, obljuba je prazna, kdor ima, mu je treba vzeti, lastnina je nelastnina.
V takih razmerah se okoriščajo lopovi z belimi ovratniki in nekakšnimi knjižicami.
Med ljudi pošiljajo obsežne, napihnjene in puhle resolucije, obljube brez kritja. Če pa so obljube že pokrite, jih država ne pokrije z denarjem, zbranim od ljudi, kot vsaka druga poštena država, temveč ljudem denar potuhnjeno ukrade prek izdajanja denarja. Ob taki državi ni čudno, da so si veliki družbeni ali ekonomski sistemi znotraj nje začeli dovoljevati podobne stvari: Feni, Obrovac itd. so samo drugačna oblika istega pojava kot je Agro-komerc.
Postavlja se vprašanje, ali ima Narodna banka Jugoslavije ustavno pravico, da kvari jugoslovanski denar, in ali ima jugoslovanska vlada pravico, da razdeljuje nekakšne materialne koristi, za katere ni preskrbela na legalen način denarja in s tem kvari naše gospodarstvo. Radikalen preokret v gledanju na gospodarski sistem v socialističnih državah je nujno potreben.
(Iz Naših razgledov, št. 17)
Cassina, glavnega oblikovalca »Splošne listine človekovih pravic« v pariški Panteon. Sovjetske oblasti pa so Saharovu odbile dovoljenje za izhod v tujino, češ da je v posesti državnih tajnosti. Sam Saharov je prepričan, da Gorbačov o tem ni bil obveščen.
■ Hud potres v jakosti 6,1 po Richterjevi lestvici je v četrtek 1. oktobra prizadel Kalifornijo (ZDA). Središče potresa je bilo 15 km južno od Los Angelesa. Bil je to po potresu 9. febuarja 1971, ki je prav tako prizadel Kalifornijo, po moči največji potres. Zadnji potres je terjal kakih 200 ranjenih, ob življenje je bilo šest oseb, uničenih 20 zgradb, premnoga poslopja na območju Los Angelesa pa so ostala bolj ali manj poškodovana. Škoda bi bila seveda še večja, če bi stavbe ne bile zgrajene s protipotresno tehniko. Preteklo nedeljo je prebivalstvo doživelo še nov preplah, ker je potresni suneik imel moč 5,5 pa Richterju, vendar trdijo strokovnjaki, da gre to pot za umirjanje potresa.
■ »La Prensa«, najbolj ugleden dnevnik v Nikaragvi, znan po svojih demokratičnih stališčih, zaradi česar so pred 15 mesci sandinistične oblasti prepovedale njegovo izdajanje, je 1. oktobra spet izšel. Kot je razvidno iz bojevitega uvodnika, bo list še naprej zagovarjal amnistijo in podpiral Cerkev v njenih prizadevanjih za narodno spravo. »Tako diktatura generala Somoza,« piše »La Prensa«, »kot sedanji sandinistični režim sta se omadeževala z nasiljem nad prebivalstvom, zato je treba obojne vključiti v amnistijo, če se hoče doseči resnična sprava.«
Streli na koroškega glavarja VVagnerja
Leopold Wagner je že več obdobij deželni glavar Koroške. Čeprav socialist, krepko podpira vse akcije protislovenskih nestrpnežev, tako tudi zadnjo zoper sedanjo dvojezično šolsko ureditev. V torek 6. t. m. je postal žrtev atentata, ki pa ni imel političnega značaja. Njegov sošolec, 60-letni Franz Rieser, učitelj iz Borovelj, je na slavnostni večerji v Volkskellerju v Celovcu ob praznovanju 40-letnice gimnazijske mature streljal nanj in ga zadel v trebuh. Wagnerja so takoj operirali in naj bi že bil iz smrtne nevarnosti. Vzrok atentata naj bi bila osebna zamera, ker Rieser ni postal šolski ravnatelj.
Romanja se ne smejo spremeniti v politične shode
V nedeljo, 20. septembra, se je zbralo na velikem delavskem romanju v Čensto-hovi 100.000 delavcev, med njimi tudi Nobelov nagrajenec za mir in voditelj prepovedanega sindikata Solidarnost Lech Walensa in nekateri drugi voditelji tega sindikata. Množica je vedno znova klicala »Solidarnošč« in na transparentih je bilo mogoče prebrati tudi politična gesla.
Opat pavlinskega samostana na Jasni gori pa je obžaloval, da se politične zahteve namesto v parlament prinašajo na verske prireditve. Poudaril je, da misel razrednega boja ne sestavlja dela poljske dediščine, krščanska misel je ljubezen.
Neupogljivi borec za pravice ukrajinskih katoličanov
Josyp Terelja, veliki borec za človekove pravice v Ukrajini, je končno dobil dovoljenje za potovanje v tujino. Z ženo in tremi otroki se je ustavil najprej na Nizozemskem. Odtod je šel v Rim na kongres ukrajinskih katoliških laikov in poročal o prizadevanjih, da bi grškokato-liška Cerkev v Ukrajini mogla spet javno delovati. Terelja je presedel v raznih sovjetskih zaporih 21 let in je bil šele letos spuščen na svobodo.
Slavja v Vipavskem Križu
Kapucinski samostan v Križu na Vipavskem slavi 350-letnico ustanovitve. Pred 350 leti ga je namreč priklical v življenje grof Attems, gospodar Vipavskega Križa in še mnogih drugih posestev na Goriškem. Ta jubilej hočejo kapucini v Vipavskem Križu slovesno obhajati, tako z verskimi kot kulturnimi pobudami. Za kulturne pobude so poklicali na pomoč tudi SZDL iz Ajdovščine, saj je na vabilih poleg kapucinskega samostana prikazana kot organizator tudi SZDL. Spored slavja bo naslednji:
Četrtek, 8. oktobra ob 19. uri. Samostanska cerkev: predavanje dr. Fr. Kralja o zgodovini Vipavskega Križa in samostana. Nastop moškega zbora iz Vipavskega Križa.
Petek, 9. oktobra ob 19. uri. Kapucinski samostan: Odprtje samostanske knjižnice ter razstava del iz likovne zapuščine samostana. Koncert Tria Lorenz.
Sobota, 10. oktobra ob 19. uri. Kapucinski samostan: Pridige Janeza Svetokriške-ga; izvaja gledališki igralec J. Zupan. Nastop ansambla Gallus Consort iz Trsta.
Nedelja 11. oktobra:. V samostanski cerkvi ob 15. uri zahvalna molitvena ura; ob 16. uri somaševanje, ki ga bo vodil škof Janez Jenko. Po maši blagoslovitev obnovljenega samostana. Ob 18. uri v župnijski cerkvi koncert Slovenskega okteta.
Misijonska nedelja
Svetovna misijonska nedelja bo letos 18. oktobra. Po vseh cerkvah se bodo pobirali darovi za misijone. Pri slovenskih mašah se bo delila brošura Misijonska nedelja 1987. Popoldne ob 15. uri bo pri Sv. Ivanu molitvena ura za misijone. Misijonska prireditev pa bo v nedeljo 25. oktobra ob 16. uri v Katoliškem domu, združena s srečolovom za misijone.
Na misijonsko nedeljo bo po molitvi pri Sv. Ivanu ob 16. uri g. Vinko Zaletel predvajal v bivšem Centralnem semenišču barvne diapozitive o slovenskih misijonarjih.
Dušne pastirje prosimo, da do ponedeljka 12. oktobra opoldne sporočijo morebitno spremembo v številu izvodov »Misijonske nedelje«, ki jih želijo prejeti. Tudi ovojnice za Misijonsko nedeljo so na voljo na upravi Katoliškega glasa.
Sv. Ivan
V soboto pred praznikom sv. Frančiška Asiškega, 3. oktobra, so verniki Sv. Ivana pred večerno mašo čestitali msgr. dr. Fr. Močniku za njegovo 80-letnico in voščili za njegov god. Voščila je izrekel Mauro Leban. Verniki so cerkev do kraja napolnili, na koru je pel zbor, sestavljen iz pevk in pevcev goriškega mesta. Msgr. Francu Močniku čestita in iskreno vošči tudi naš list, za katerega nosi odgovornost že od leta 1955.
Sovodnje
Desetletnica odseka prostovoljnih krvodajalcev sovodenjske občine. Proslava te desetletnice je bila v nedeljo 27. septembra. Z zbirnega prostora pred Kult. domom je povorka, v kateri so bili predstavniki sekcij s svojimi prapori, nadalje člani, gostje in prijatelji ob zvokih godbe na pihala iz Vileša krenila v domačo cerkev, kjer je dekan g. Marjan Komjanc opravil sv. mašo za umrle krvodajalce. V pridigi je povzdignil lik krvodajalca, ki postaja v današnji potrošniški družbi vedno bolj redek ter je za evangeljsko branje v slovenščini in italijanščini uporabil odlomek, ki govori: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti... kar ste storili enemu izmed najmanjših, ste meni storili.«
Po polaganju vencev pred spomenikom padlih se je začel v občinski telovadnici kulturni program, ki sta ga povezovali Marinka Batič in Alenka Florenin. Program sta odprla harmonikarja Glasbene šole Ugo Tomšič in Walter Ferfolja, z enakimi instrumenti sta nastopili Erika Pelicon in Magda Tomšič.
Pozdravni govor je imel predsednik krajevne sekcije Branko Cernic, ki je izrazil svojo zaskrbljenost ob upadanju darovanja krvi in povabil mlade k večjemu vključevanju v to človečansko organizacijo. Na njegove misli je navezal nekaj pozdravnih besed tudi sovodenj ski podžupan Klemše. Obenem je dal priznanje članom sekcije, ki že deset let vztrajajo v tej človečanski akciji. Pozdravili so še predstavnik transfuzijskega centra iz Gorice dr. Cattapano, podpredsednik Rdečega križa iz Nove Gorice ter predstavnica zavoda Janka Premrla iz Vipave. V imenu tržiške in do-berdobske sekcije je pozdravil J. Ferfolja.
Pregled 10-letnega delovanja sekcije je podala njena tajnica Marinka Batič, ki je povedala marsikaj zanimivega iz tega obdobja.
Sledil je nastop ženskega zbora Sovodnje pod vodstvom Marinke Lasič in Rezi češčut. Tudi ženski zbor »Kresnice« iz Ži-rov, ki spadajo v pobrateno občino Škofja Loka, je pod vodstvom Slobodana Poljanška prijetno popestril program, ki so ga zaključili kotalkarji KSD Vipava s Peči s plesom Can-can. Pripravili sta jih Nada Devetak in Mariza Florenin.
Vsi so bili povabljeni nato v Kulturni dom na paštošuto, ki so jo okusno skuhali Renco češčut, Bruno Petejan in Marija Pisk-Petejan.
Podeljena so bila tudi običajna priznanja in sicer gospema Mirjam Devetak in Marinki Batič za desetkratno darovanje krvi, srebrno odličje Vilku Fajtu za dvaj-setkratno in zlato Ladiju Tomšiču za pet-desetkratno. Slednji je tudi soustanovitelj krajevne sekcije, v katero je vključen tudi Štandrež.
Naj še povemo, da je ob svojem desetletnem jubileju odsek krvodajalcev izdal lično plaketo, na kateri je predstavljen železniški most v Rubijah s tamkajšnjim gradom. Plaketo so poklonili prisotnim krvodajalskim sekcijam in društvom.
Jubilejnega praznika so se udeležile vse sekcije z goriškega območja (16 praporov), tržiško je zastopala sekcija -iz Doberdoba ter iz Foljana in Rude. Predstavnike z onstran meje smo že omenili med pozdravi. Bili so navzoči tudi snemalci TV Alpe-Adria ter poročevalec radia Ljubljana Stane Jesenovec. - Remo Devetak
Občni zbor PD »Štandrež«
Dne 1. Oktobra so se zbrali v župnijskem clomu »Anton Gregorčič« v Štandrežu člani tega društva na svojem rednem letnem občnem zboru.
Uvodoma je društveni predsednik pozdravil predstavnike raznih društev, ki so se odzvali vabilu in se udeležili občnega zbora. Prvi je izrekel pozdrave podpredsednik ZSKP in predsednik društva »M. Filej« Viktor Prašnik, nato prof. Franka Žgavec za zbor »L. Bratuž«, Sara Hoban za štandreško društvo »O. Župančič« in predsednik rajonske konzulte Valter Reščič.
O delovanju društva je poročal tajnik Marko Brajnik, ki je podal obsežen pregled enoletnega delovanja. O tem več kdaj prihodnjič.
O društveni blagajni je poročal Lucijan Pavio, o dramski skupini Božidar Tabaj in o pevski dejavnosti Joana Marušič. Nakazanih je bilo več predlogov za razna področja, s katerimi se bo moral ukvarjati novi odbor.
Predsednik dr. Damjan Paulin je v svojem posegu poudaril nenadomestljivo vlogo društva pri ohranjevanju kulturne tradicije in etničnih značilnosti Štandreža in tudi širšega slovenskega prostora. Zavzel se je za še večjo povezavo med društvi in za tesnejše sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami.
Občni zbor je izvolil novi odbor, ki ga sestavljajo: Vladimir Bastjančič, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Lucijan Kerpan, Joana Marušič, Jordan Mučič, Mario Mu-čič, Lucijan Pavio, Valentina Pavio, Damjan Paulin, Viktor Selva, Božidar Tabaj in Silvana Žnidarčič. V nadzornem odboru so Ivo češčut, Majda Paulin in Ivanka Zavadlav. Razsodišče sestavljajo Dušan Brajnik, Irena Nanut in Rajmund Zavadlav.
»Svoj sedež v svojem gledališču«
Kot smo že poročali, so se v ponedeljek 28. septembra predstavniki Zveze slovenske katoliške prosvete srečali z nekaterimi člani Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Ti so seznanili prisotne s težavami in problemi, ki jih ima sedaj gledališče bodisi zavoljo popravil v Kult. domu v Trstu bodisi zaradi finančnega položaja. Povedali so, da je abonmajska kampanja že v teku po Tržaškem in na Goriškem.
Ravnatelj gledališča Miroslav Košuta je predstavil letošnji repertoar, ki se obeta zanimiv in pester. Poleg sedmih predstav z znanimi deli svetovne in domače dramatike je na programu še lepo število iger izven abonmaja in sicer mladinskih in takih za komorni oder. Te bodo gledališčniki namenili predvsem šolam in raznim društvom na Tržaškem in Goriškem. Razen tega je napovedana letos še novost in sicer mogočna predstava na prostem Shakespearov Sen kresne noči, ki naj bi jo odigrali na kakšnem slikovitem kraju v naravi na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in, če mogoče, tudi v Kanalski dolini.
Program je vsekakor bogat in bi moral zadovoljiti tudi še tako kritičnega gledalca. Da bo sezona dobro potekala, pa je nujno potrebna naša prisotnost, kajti gledališče lahko živi le, če so mu gledalci zvesti in mu pomagajo tudi v težavah. Zavedati se moramo, da je Slovensko stalno gledališče dobrina nas vseh in da vrši med nami važno vlogo. Čeprav ga že vrsto let pestijo finančne težave, ki tudi krčijo umetniški kader, gledališče vseeno živi in vrši svoje poslanstvo.
Gledalci se res včasih ne strinjamo z izbiro del ali z režiserjevo interpretacijo, vendar, če hočemo kritično presoditi igro, si jo moramo vsekakor najprej ogledati. Tako nas bo lahko vsako delo obogatilo. Zato naj vsak izmed nas, predvsem mladina in študentje pohiti, da si čimprej preskrbi »svoj sedež v svojem gledališču«.
Iva
Posvetitev zvonov na Mirenskem Gradu
V nedeljo 11. oktobra ob 16. uri bo koprski škof Metod Pirih posvetil tri nove zvonove na Mirenskem Gradu. Obred bo opravljen med slovesno peto mašo. Sodelujeta združeni moški zbor Rupa-Peč-Miren in mešani zbor Miren. Po slovesnosti pritnkovanje pred cerkvijo. Ob 15. uri pa se ob vznožju griča začne rožnovenska procesija.
V nedeljo 18. oktobra ob 18. uri bo v cerkvi sv. Marije Magdalene v BAZOVICI
KONCERT
Nastopijo: na orglah Marko Ozbič in Andrej Pegan, z violino Majla Ozbič, čelo Ugo Di Fabio in solitska kontralt Marta Valetič.
Skedenj
V nedeljo 4. oktobra je bila v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju predstavitev knjige Škedenjska krušarca - Servola: la portatrice di pane, ki jo je napisal tamkajšnji slovenski kaplan Dušan Jakomin. Po pozdravnem nagovoru Lojzeta Debelisa je v slovenščini predstavil knjigo prof. Tomaž Simčič, v italijanščini pa Dante Cannarella.
O tem novem etnografskem delu bomo v našem listu še poročali.
Srečanje političnih strank manjšin
V Desenzanu ob Gardskem jezeru je bilo srečanje političnih strank manjšin, ki so se ga udeležili zastopniki Slovenske skupnosti, Union Valdotaine, Furlanskega gibanja in Okcitanskega avtonomističnega gibanja. SSk sta zastopala deželni tajnik Ivo Jevnikar in predsednik Marjan Terpin. Vsaka skupina je orisala položaj svoje skupnosti po parlamentarnih volitvah in sedanjo problematiko.
Delegacija SSk je opozorila tudi na nesprejemljivi predlog vlade, da letos črta iz finančnih dokumentov postavko, ki naj bi nudila finančno kritje za bodoči zakon o globalni zaščiti ter za ostale žgoče potrebe slovenske manjšine v Italiji. SSk odločno zahteva, da se osnutek finančnega zakona spremeni in se vanj vnesejo črtane vsote, predvsem pa da italijanske oblasti začnejo uresničevati svoje obveznosti. Da bi to dosegli, je tudi Union Valdotaine obljubila posredovanje in pomoč svojega parlamentarnega zastopnika.
Potrjeno je bilo nadalje, da bodo parlamentarci manjšinskih strank podpisali in vložili v Rimu novi zakonski predlog SSk o globalni zaščiti.
Škofijski pastoralni dnevi
V nedeljo 27. oktobra so se zaključili škofijski pastoralni dnevi, na katerih so skušali ugotoviti, kako naj bo tržaška Cerkev »misijonarsko« usmerjena in kaj narediti, da bo kos temu poslanstvu. Pri zaključnem zborovanju je bila dvorana polna in čutiti je bilo, kako so vsi udeleženci zavzeto sledili raznim poročilom in priporočilom.
V primeri z lanskimi podobnimi dnevi je bilo letos več dobrohotne odprtosti, manj brezplodnega oporekanja in več poudarjanja na notranji doraslosti ter globokega duhovnega življenja. Slišali smo tudi več izrazov naklonjenosti za sodelovanje in oporo Slovencem, čeprav so biti ti pri vsem delu slabo zastopani. Zal pa nismo mogli ugotoviti, kakšna sta bila napredek in rast v naši Cerkvi v času od lanskega zborovanja.
14 delovnih skupin je v treh dneh v odkritem razgovoru pretehtalo smernice, ki nam jih je dal koncil in ki jih posnemam v teh vrsticah: »Cerkev prejema poslanstvo, da oznanja in vpostavlja Kristusovo in božje kraljestvo med vsemi narodi. Tako je Cerkev na zemlji kal in začetek tega kraljestva. Potujoča Cerkev je po svoji naravi "misijonarska”, saj ima po načrtu Boga Očeta svoj izvor v posla-nosti Sina in poslanosti Sv. Duha. Vsak-teri Kristusov učenec je dolžan, da po svojih močeh razširja vero.«
Prvi dan so zborovalci hvaležno sprejeli predavanje Franka Martona, ki je govoril o Cerkvi v službi človeka. Enako hvaležno so tudi sprejeli spodbudne in optimistične besede g. škofa Bellomija.
Upamo in pričakujemo, da bo vse to obrodilo dober sad. Vprašujemo se pa: zakaj je bilo tako malo naših ljudi pri tem zborovanju in ali ne bi lahko česa podobnega pripravili tudi mi Slovenci, ki potrebujemo spodbudne besede in optimističnega gledanja in zavzetosti za bodočnost. - L. Šk.
Šole na Tržaškem
V otroške vrtce se je letos vpisalo 148 otrok; lani jih je bilo v prvem letniku 145; vseh skupaj je v otroških vrtcih letos 471 otrok.
Na osnovnih šolah je pa letos število padlo: lani se je vpisalo v prvi razred tf4.148 otrok, letos pa le 136. Na osnovnih šolah je letos 822 otrok, lani pa 922, torej kar sto manj!
Na srednjih šolah (Sv. Jakob, Sv. Ivan, Opčine, Prosek in Sv. Križ, Nabrežina in Dolina) je letos 757 dijakov, lani jih je bilo 780.
Na višjih srednjih šolah (Prešeren, Zois, Slomšek, Stefan) je letos 903 dijakov, lani jih je bilo 894.
»Oktoberfest« tudi v Trstu
Po vsem svetu poznani Oktobrski praznik (Oktoberfest) v Miinchnu je letos dobil podobno prireditev tudi v Trstu. Dežela Bavarska je v spodnjih prostorih Pomorske postaje pripravila teden prireditev, ki bodo približale Bavarsko naši deželi.
Osrednja točka je seveda točenje bavarskega piva ob klobasicah in sladkarijah. Igrala bo ves čas godba na pihala, jedlo se bo in pilo in plesalo, ne bo manjkalo folklornih in plesnih nastopov, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi obrtniško razstavo, razstavo fotografij in bavarskih prirodnih lepot.
Naša dežela je na odprtje povabila samega predsednika bavarske Krščanske socialne zveze (CSU) Franza Josepha Straussa, ki je prispel v nedeljo 4. oktobra z letalom v Ronke, se potem udeležil kosila v Rivoltu na velekmetiji Piera Pittara, popoldne pa prispel ob 17.15 v Trst, kjer so ga sprejeli predsednik deželnega odbora Biasutti, predsednik deželnega sveta Solimbergo in tržaški župan Staffieri. Na pomolu ga je pričakala velika množica ljudi, ki so ga navdušeno pozdravljali. Strauss je nato odprl praznik s tem, da je s kladivcem udaril na sod piva, ki so ga nato začeli točiti.
Strauss se je v Trstu zadržal tudi še v ponedeljek in imel z Biasuttijem razgovor o poglobitvi in še izboljšanju obstoječih trgovskih in prometnih zvez med obema deželama.
Bavarski politik je še isti dan odpotoval v Ljubljano, kjer se je sestal s predsednikom vlade Dušanom Šinigojem, čigar gost je bil. Imel je vrsto pogovorov o go-
spodarskem sodelovanju med SR Slovenijo in Bavarsko, v torek pa je med drugim obiskal tudi tovarno Iskre v Kranju.
SSk kritična do Kraške gorske skupnosti
Svetovalska skupina Slovenske skupnosti je v torek 29. septembra iz protesta zapustila zasedanje Kraške gorske skupnosti (KGS). Do te odločitve je prišlo zaradi nedoslednosti v zadržanjih večine PCI-PSI, ki vodi to javno ustanovo, še zlasti kar zadeva delovanje skupščine, ki je osrednji organ KGS. Pred to sejo se je namreč skupščina zadnjikrat sestala v prvih dneh lanskega decembra.
Sedaj pa je prišlo do sklicanja skupščine z nadvse pomembnim dnevnim redom, ki predvideva poleg finančnega proračuna za leto 1987, torej osnovnega političnega dokumenta te ustanove, tudi vrsto drugih sklepov, ki zadevajo ekonomske posege KGS za prihodnje leto. Predlog, po katerem naj bi najprej te sklepe odobrili in nato razpravljali o sestavi novega odbora, je za SSk nesprejemljiv, saj bi bil morebitni novi odbor postavljen pred izvršeno dejstvo in bi moral samo izvajati program, pri sestavi katerega ni sodeloval.
Poleg tega pa so svetovalci SSk ugotovili, da se je v bistvu ponovil lanskoletni scenarij, ko je SSk sprejela predlog o odobritvi proračuna v dobri veri in v prepričanju, da bo obveljala dana beseda o pogajanjih za razširitev sedanje večine v roku nekaj mesecev, kar pa se ni zgodilo. Zato je na torkovi seji SSk predlagala, naj se najprej razpravlja o novem odboru in šele nato o proračunu in namembnosti raznih sredstev; v kolikor pa odbor ne namerava odstopiti, naj to jasno pove in SSk bo pač tudi v bodoče opravljala vlogo konstruktivne opozicije. Ker se odbor o teh vprašanjih ni hotel izjasniti in je vztrajal pri svojih stališčih, je svetovalska skupina SSk iz protesta zapustila sejo.
SSk ob tej priložnosti ponovno poudarja, da ni zahtevala odstopa odbora in tudi ni silila v večino; oboje je bilo javno ponujeno na skupščini KGS pred letom dni in SSk je izrazila pripravljenost, da se o tem pogovarja. Ta pripravljenost je na torkovi seji še obstajala in stališče SSk je bilo odraz dobre volje, da pride končno do razjasnitve stanja.
Večina PCI-PSI te dobre volje pa ni hotela upoštevati in je do potankosti obnovila postopek izpred leta dni, torej postopek bežnih obljub in medlih zagotovil brez kakršnega koli jamstva, da bi KGS lahko končna prešla iz dolgega obdobja negotovosti k stvarnemu delu v splošno korist kraškega prebivalstva.
Literarni natečaj »Mladike«
1. Revija Mladika razpisuje XVI. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
2. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih na naslov »Mladika«, ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. decembra 1987. Rokopisi morajo biti o-premljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v spremnem pismu, opremljenim z istim geslom ali šifro.
3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. prof. in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, pesnik Albert Miklavec, prof. Ester Sferco in odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.
4. Določene so sledeče nagrade: za črtico ali novelo:
prva nagrada druga nagrada tretja nagrada za ciklus pesmi: prva nagrada druga nagrada tretja nagrada
5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku — Prešernovem dnevu — na javni prireditvi in po časopisju ter bo sporočen z osebnim pismom nagrajencem.
Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1988. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.
★
Za cerkev na Kontovelu: Milena in Bruno Zahar, Boršt (58) v spomin na pok. Ga-stona Menuccija 50.000 lir.
150.000 lir
100.000 lir
50.000 lir
100.000 lir
50.000 lir
30.000 lir
Deželni odbornik za šport dr. Mario Brancati je odprl 25. septembra novo telovadnico ob Katoliškem domu v Gorici s tem, da je prerezal tradicionalni trak. Ob njem na levi predsednik goriškc pokrajine S. Cumpeta In dekan štandreške dekanije M. Komjanc Celotni kulturni program je oba dneva zamislil in zrežiral Janez Povše (foto Altran)
Z GORIŠKEGA
Spori:
Romanje na Sv. goro
To nedeljo 11. oktobra je romanje slovenskih župnij iz goriške nadškofije na Sv. goro s skupno mašo ob 15.30. Pridimo v čim večjem številu!
Spremembe v goriški kuriji
Nadškof A. V. Bommarco je preuredil goriško kurijo, tj. osrednje škofijske urade, z novimi imenovanji. Dosedanji škofijski kancler dr. Maffeo Zambonardi je po dolgih letih pustil to službo; na njegovo mesto je bil imenovan dr. Oskar Simčič, ki je pustil katehetsko mesto na gimnaziji-liceju za novo službo škofijskega kanclerja. Pred njim so bili za kanclerja Slovenci pok. Franc Setničar in pa pok. dr. Rudi Klinec. Msgr. Simčič je službo že nastopil. Oskar Simčič ostane še naprej škofov vikar za slovenske vernike.
Poleg kanclerja je g. nadškof odpoklical tudi generalnega vikarja. Dr. Luigi Ristits je pustil to odgovorno mesto; za sedaj g. nadškof ni imenoval novega, Msgr. Ristits je član goriškega kapitlja, dolga leta je vodil administrativni urad na škofiji, po smrti msgr. Petra Cocolina je vodil škofijo kot kapitulami vikar do imenovanja sedanjega nadškofa Bommarca.
Za voditelja pastoralnega urada je bil imenovan don Renzo Boscarol, za voditelja katehetskega urada ostane don Nevio Pin. Prav tako je bil potrjen za voditelja misijonskega urada don G. Baldas, dočim bo vodil gospodarski urad don Sergio Am-brosi, blagajno pa don Fulvio Demartini, semeniške zadeve pa bodo v rokah don Armanda Zorzina.
Škofov vikar za redovnike in redovnice ostane p. Silvano Trevisan OFM.
Za kateheta na gimnaziji-liceju ter na zavodu Žiga Zois je prišel namesto O. Simčiča jezuit p. Marko Rupnik.
Podgora
Rožnovenska procesija. Zdi se, da si je
Marija zagotovila lepo vreme vsako leto na rožnovensko nedeljo. Tudi letos je bilo tako. Po vseh župnijah, kjer imajo rožno-venske procesije, so se zaradi lepega vremena te mogle v polnosti razviti. Teh procesij je prav lepo število po furlanskih vaseh. Neki kanonik je zatrdil, da jih je okrog dvajset.
Med take župnije štejemo tudi podgorsko, kjer je vsako leto rožnovenska procesija s kipom Matere božje. Ker je edina taka 'procesija v slovenskih župnijah tostran državne meje, je tudi obisk kar lep. Prišli niso samo domačini, tako Slovenci kot Italijani, temveč tudi mnogi iz mesta in iz okoliških vasi. Procesija je bila zato zelo dolga. Med procesijo je igrala nabre-žinska godba na pihala. Opazili smo, da ima novega mladega dirigenta. Peli pa so izmenoma slovenske in italijanske pesmi. Duhovnikov je bilo kar 14; procesijo je vodil salezijanec g. Alfred Jug.
Po procesiji je v cerkvi kratko, a jedrnato spregovoril v slovenskem in italijanskem g. Vojko Makuc, sosed iz pevmske župnije. Na koru je pel cerkveni slovenski zbor, ki je blagoslov zaključil z mo-močno Marija skoz življenje, ki jo je pela tudi vsa cerkev.
Po cerkvenem delu je nabrežinska godba zaigrala še na trgu pred cerkvijo. Ves dan je bil na voljo bogat srečolov v župnijskih prostorih. Izkupiček je šel za misijone in za farne potrebe.
Sv. gora
Zadnje vesti. Na Sv. gori gradijo ,na samostanskem vrtu velik vodni zbiralnik (cisterno) za 10 kubilčnih m. Zgrajen bo še pred zimo, tako bo prihodnje leto dovolj vode ne samo za samostanske potrebe, temveč tudi za romarje in higienske prostore.
Načrti za razširjenje in asfaltiranje ceste na Sv. goro so že pripravljeni in odobreni. Še to zimo bi morali začeti z zemeljskimi deli, prihodnjo pomlad pa z asfaltiranjem. Tako vsaj računajo. Leta 1989 bo 450-letnica prikazovanj Matere božje na Sv. gori. Za to priložnost bodo razglasili »svetogorsko jubilejno leto«, ki bo trajalo od Velikega šmarna 1988 in celo leto 1989.
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 1 ZA LETO 1987/88
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: Me-
ry in Sergio Parenzan ob 35-letnici poroke 30.000; Marija Glavič, Trst v spomin pok. Renate Dekleva 50.000 lir.
Dejavnost Olympije
Za odbojkarje olympijce so pred durmi nekatera prvenstva. Zato so se že začeli vaditi, pozno sicer, skušajo pa nadomestiti zamujeno s pogostejšimi treningi. Prvi bodo na vrsti mladinci »Under 18«: v soboto se bodo v Ronkah pomerili z ekipo Acli, nato pa bodo v ponedeljek igrali doma (zaenkrat še v štandreški telovadnici) proti moštvu Libertas S. Luigi iz Gorice.
Še bolj pozno so začeli s pripravo fantje ekipe C2. Sedaj pa delajo s polno paro pod vodstvom novega trenerja Vojka Jakopiča. Nj-ihovo prvenstvo se bo začelo 31. oktobra. Toda že v soboto jih bomo videli in jim navijali v Štandrežu v prvi tekmi turnirja »Pokal Furlanije-Julijske krajine«.
Pridno že delajo tudi deklice miniodboj-karice. Pripravlja jih vaditeljica Irena. Prihodnji teden pa bodo začeli z delom še dekleta Prve Divizije, fantje Prve Divizije, mladinci »Under 15« in dečki mini-odbojkarji.
Trije odbojkarji 01ympije so bili vključeni v reprezentanco Nižje srednje šole »I. Trinko«, ki je pretekli teden osvojila v Rimu drugo mesto na vsedržavnem prvenstvu Mladinskih iger.
—n
Jubilejne cerkve v našem zamejstvu
V goriški nadškofiji so oklicane kot jubilejne cerkve v Marijinem letu goriška stolnica, Barbana, oglejska bazilika. V koprski Škofiji pa se je pridružila še cerkev Žalostne Matere božje na Mirenskem Gradu.
V vseh teh cerkvah je mogoče dobiti popolni odpustek, če prejmemo sv. zakramente, zmolimo vero in molimo še po namenu sv. očeta.
DAROVI
Za Katol. glas: N. N., Števerjan 18.000 lir.
V zahvalo Materi božji: Marija Bizjak za Sv. goro 60.000 in za Katoliški glas
10.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: B. 100.000, N. N., Gorica 10.000 lir.
Za CPZ Sv. Jernej - Opčine: druž. Škerlavaj v spomin na mamo Marijo 20.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Justina Vat-ta 25.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti drage mame Marije Škerlj vd. Godina: Pavla in Maksi za popravilo stare cerkvice pri Sv. Ivanu
50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Silva Sosič 10.000; Erminija Kalc-Daneu v spomin na Viktorijo Sosič 20.000; N. N. 20.000; druž. škerlavaj v spomin na mamo Marijo ob prvi obletnici smrti 50.000; Renata Pečar 40.000; Ivanka Pegan za svečnika in križ na oltarju sv. Cirila 10.000; Irma Ška-bar-Kraus 100.000; Justina Vatta 25.000; Angela Trento v spomin na Viktorijo Sosič 10.000; Antek Terčon in sorodniki v spomin na mamo Anico 100.000; N. N. za nove lestence 300.000; Anica Daneu 9.500; Ivanka Malalan namesto cvetja na grob Antona Sosiča 10.000; Pepka Škerlavaj v isti namen 10.000; Ivanka Pegan v spomin na starše 20.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferluglh: Bruno Cavicohioli v spomin na teto Zofko 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Dora Giovan-nini v spomin Stelia 50.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: druž. Kuret, Ricmanje v spomin.pok. moža in očeta Milana 100.000; Bernard in Marija Kuret v spomin pok. brata Milana 50.000; Marta Komar, Ricmanje v spomin pok. moža Donata 30.000 lir.
Za obnovo fresk v cerkvi v Bazovici: Milena Leban, Avstralija 8.000; A. K. 10.000; Šajsnikovi v spomin očeta Vincenca 10.000; Ana Križmančič 15.000; Pepka Izakova v spomin moža Antona 10.000; Zimmermann 4.000; Željka Križmančič 5.000; Marija Ber-netič v spomin mame Angele 50.000; Marica Mlakar, Slovenija 75.000; Sonja Požar in sinova v spomin moža-očeta Stanka 200.000; Nino in Zorka Toževa ob srebrni poroki 30.000; Rudi Žagar ob blagoslovitvi novega doma 25.000; Silvana Križmančič namesto cvetja na grob Antonije Kenda 40.000; v isti namen Vilma Leprini 50.000; Zofka Kapun namesto cvetja na grob Teo-ta Križmančiča 10.000; Milan Kalc pred poroko 50.000; Marija Petračeva v spomin Angele Bernetič 20.000 lir.
Za obnovo župnijske dvorane v Bazovici: Anica in Marica Bogateč 30.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Za cerkev na Pesku: Justina Umek 50.000; Nino in Zorka Toževa ob srebrni poroki 20.000; Kristina Rapotec 90.000; druž. čač, Draga 30.000 lir.
Za Sv. goro: N. N., Mačkolje 10.000 lir. Za semenišče v Vipavi: N. N., Mačkolje
10.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: Tončka Sosič 20.000; N. N., Opčine 10.000; Paola Pi-nesich-Zecchini ob krstu 100.000; Ada Škabar ob krstu malfe Pavle 15.000; Danila Vidau 20.000; Pepka Škerlavaj namesto cvetja na grob Antona Sosiča 10.000 lir.
Za svečnika v Rimu: Tončka Gorkič v spomin na Marijo Dolenc 25.000; N. N.
30.000 lir.
Bilo srečno!
Skavtska družina iz Doberdoba iz srca čestita novoporočencema
KATJI in ALBANOTU
in jima želi vso srečo na skupni življenjski poti. Obenem se priporoča za mlad skavtski naraščaj.
★
OBVESTILA
KD Skala, Gabrje vabi na gostovanje Slovenskega okteta, ki bo nastopil v soboto 10. okt. ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah.
ACM - Gorica vabi k maši za edinost, ki bo v ponedeljek 12. okt. ob 16. uri v Zavodu sv. Družine.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu,
ul. Donizetti 3, bodo v ponedeljek 12. oktobra govorili Tomaž Simčič, Marijan Kravos in Marijan Pertot. Poročali bodo o letošnjem obisku pri argentinskih Slovencih, o vtisih in vzpostavljenih stikih. Začetek ob 20.30.
Otvoritvena predstava sezone 1987/1988 SSG iz Trsta bo v tamkajšnjem Kult. domu, ul. Petronio 4 v petek 16. oktobra ob 20.30 za red A. Na sporedu je komedija B. Nušiča »Sumljiva oseba«. Ponovitve bodo v soboto 17. okt. ob 20.30 red B in v nedeljo 18. okt. ob 16. uri red C.
1 Hailo Trsi a
Spored od 11. do 17. oktobra 1987 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Dežela vetrnic«. 10.40 Praznična matineja. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Nediški zvon. 15.00 17. festival Števerjan 87. Igrajo ansambel »Kogras« iz Spodnje Kungote, ansambel »Jožeta Ško-berneta« iz Brestanice ter ansambel »Novi odmevi« iz Černomlja. 16.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Zgodbe Lipeta Kosca.
9.00 V znamenju Rdečega križa. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Potovanje proti zrelosti. 12.00 Ko mladost ni le norost. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Presodi - razsodi! 15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. Bralni roman. 11. nadaljevanje. 15.15 Poglejmo v mladostnikov svet! 15.40 Mi mladi: kje smo, kaj delamo, kako doživljamo. 16.00 Iz oddaj Tarasa Kermaunerja.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zdravilne rastline in sadni sokovi. 12.00 Naša dobra stara kuhinja. 12.30 Kulturno-politiki v kuhinji.
14.10 Govorimo o glasbi! 15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. 15.30 Kuharska potovnica. 16.00 Gastronomska kultura skozi tisočletja. 16.30 Naša dobra stara kuhinja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.00 Alviero Negro: »Joane«. Veseloigra.
Sreda: 8.10 Oddaja iz Kanalske doline.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zdravnik in pacient. 12.00 Zrcalce, zrcalce, povej! 13.20 Naši zbori: moški zbor Mirko Filej iz Gorice. 14.10 Od Milj do Devina.
15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. 15.30 V svetu knjige. 16.00
Zrcalce, zrcalce, povej! 16.40 Ko zvezde zableščijo. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Andrea Rucli. 18.00 Tržaška pisma Vuka Karadžiča.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 9.00 V znamenju Rdečega križa. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Svet, v katerem živimo (1. del). 12.00 Duško Jelinčič: Odhajanja. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Na goriškem valu. 15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. 15.10 Svet, v katerem živimo (2. del). 16.00 Iz oddaj Tarasa Kermaunerja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »Vox Julia« iz Ronk. 18.00 Prva svetovna vojna in begunci s soške fronte.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Še enkrat film. 12.30 Pogovori z ustvarjalci. 13.20 Ce-cilijanka 1986: mešani zbor Franc Borgia Sedej iz Števerjana, mešani zbor Rupa-Peč in dekliški zbor slovenskega učiteljišča Simon Gregorčič v Gorici. 14.10 Otroški kotiček: Po svetu z raketo. 15.00 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«. 15.10 V filmskem svetu. 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Sobotni zbornik: človek in okolje. 14.10 Glas iz Rezije. 15.00 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Irena Pahor - viola da gam-ba. 18.00 Janez Povše: »Družina Bogataj-čič«. Humoristična nadaljevanka.
Družinska sreča
Danijelo in Maksa je razveselil prihod malega Simona. Društvo »Hrast« iz Doberdoba jima čestita in želi malemu Simonu veliko sreče in uspeha polno življenje.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
v Furlaniji-Julijski krajini
t c&maaa
ZANESLJIVOST PRIJATELJSKE BANKE
V življenju se zgodi, da v določenem trenutku finančna pomoč lahko reši velike ali male probleme. Mi to vemo, ker kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice so nastale
pred več kot sto leti na pobudo preprostih ljudi, ki jim je bila družina prva in najvažnejša skrb. Zaradi tega pri nas nudimo osebna posojila za poročne stroške, za opremo 'stanovanja ali za nakup novega avtomobila. Pomagamo z'ugodnimi podojili in finančnimi prispevki pri nakupu, gradnji ali obnovi hiše. Naše
hranilnice in posojilnice omogočajo plačilo raznih storitev (SIP, ENEL, plin), davkov, najemnin itd.; izplačilo plač in pokojnin. Dajejo strokovne nasvete kako najkoristneje naložiti vaše prihranke. Pri nas boste naleteli na prisrčnost, učinkovitost, enostavno in hitro poslovanje,
na popolno pripravljenost rešiti vaše velike in male probleme. V kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici ste v moderni banki in med prijatelji.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE