St*9. V G rici, due 7. novembra 1918. Letnik I. Izhaja v Gorici vsak četitek popoludne. Velja do konca Ma na mcsec K r50. Posamezne številke se dobivajo v raznih go- riških trafikah in trgo- vinah po 30 vin. V ^/ Inserati po dogovoru. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Gori- ške Straže" v Gorici, Gosposka ulica, štev. 4. Dopisi pa na uredni- štvo „Goriške Straže", Gorica, Gosposka ulica, št, 4. Rokopisi se ne vračajo. Svoboda. Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo! — tako je pc!a navdušeno množica cb slovesni mrt- nifestaciji za osvobojeno JugosUvijo v Ljubljani. In prišel je oni veliki dan, po kateri so \edno vzdiho- vali najboljši sinovi matere Slave. ProstejŠe dihamo, Čutimo se doma, solnce nam lepše sije, narava Iju- beznjivejše smehlja. Odstraniii smo one okove, ki so nas oklepali stolctja in stoletja. Jarem sužnosti tujega gospod- stva smo odlozili. Godi se nam kakor sužnju, ko zasliši nenadoma vest: Osvobojen si! Pri srcu nam je kot jeiniku, ki je po dolgih letili prišel zopet na prosto. In vendar vrl naš narod ni zaslužil, da se je ž njim ravnalo kakor s sužnjcm, da se ga je pre- ganiaio in dalo v okove kakor zločlnca, saj To 1 e z nači ti SI ova n a, Da je vedno j a k in blag! Toda na dan svobode, bodi pozabljeno vse {rpljenje, plašč pozabljivosti nsj zagrne vso krivice. Zbirajmo odslcj vse svojc moči, da si svoj dom svobodno uredimo, da si zagotovimo v njem pravo srečo. * Toda gorje nain, če ne bomo prav pojmili svobodel Prava svoboda se obrača od krivic, od nasilnosti od nereda, od vsega, kar podžiga v !jud- stvu strasli in jih zavaja na napačna pota. „Resnica vas bo osvobodila," je rekel naš nebeški Učenik. Prava svoboda temelji na resnici, na pravičnosti. A kar se ne da v sk.'ad spraviti z vestjo, ali z večnim zakonom poštenosti — ni svoboda, temveč grobokop svobode. „Kjer je dun božji — lam je svoboda!" Varujmo se, zavedni Slovene!, vsacega nereda v novi svoji državi. A red ni mcgoč, če se ne po- koiiino üblasti, ki irwa skrbeli za red. Prava svobo- da nam ne odpira le novih pravic, lemveč nalaga nflm nove doižnosti. Sprejmimo te dolžnosti, vsak naj na svojem stališču pripomore do tega, da se koj spočetkoma naša Jugoslavija zgradi na ternclj pravičnosti in poštenosti, ker sicer zavlada anarhija — in mesto novega doma, bomo irneli še iiujše razvaline, kakor jih je vojna povzrcCila. Naša na- rcdna east, naš ugled prcd svetom, da naša "lastna korist zahtcva, da od.stranimo iz svoje srede in z.a- branjamo vse, kar nam hoče spodkopati našo srečo in ravno pridobljeno svobodo pravicr.osti. Ozirajmo se s ponosom na našo sedaj s slavo vencano trobojnico. Naj se nilice iznied Slovencev ne predrzne umazati to našo zastavo s kakim sra- motnim činom. Saj smerno s ponosom poudarjati, da so to zastavo ujedinjenja vseh Jugoslovanov prvič razvilc slovenske, da duhovniške roke našega nepczabnega dr. Kreka in slavnega dr. Korošca. Zapišimo si globoko v sree zlate besede, ki jih je o priliki jugoslovanske manifestable ob zi- belki Jugoslavije govoril navdušeni mnužici Ijubljun- ski škof dr. Ant. Bon. Jeglič: „Kvišku glave, ker približuje se Vaše odreše- nje! Da, izpolnjuje se, kar smo želcli, iz srea in po pravici želeli: hitrih korakov se približuje čas, da bomo sami svoji v prekrasni jugoslovanski državi. Ko se te osvobodilvc veselimo, zahvaljujemo se božji previdiiosti, ki je v svoji vsemogočnosti strašne zunanje dogodk'c nenadorna, nepričakovano zasukala tako, da se bo po besedah Bcnedikta XV. ludi malini narodom podelila in zagotovila popolna pravica. V naših rokali je prihodnji ugodni all neugod- ni razvitik eclokupne Jugoslavije. Ako jo postavimo na trdno skalo strahu božjega, na trdni temelj vse- stranskc naravne pravičnosti in krščanske ljuoezni, bo stala Irdno, ne bo usahniln, naj tudi na njo pri- drve kakršnikoli hesni viharji. Ako bi na našo Jugoslavijo v daljnjcm njenem ra/.viiku postavili nn Člov^ške strasti, na grdo se- biCnost in krivičnost, na urcditev brez Boga, posta- vili bi jo na pesek, pa bi jo sovražni viharji poru- Sili in grozna bi bila njena podrtija. Oh, naj ne bo tako! Božja modro-.a naj raz- svetli one, ki imajo odgovorno nalogo, st'/idati Ju- ßosiavijo, da jo bodo vsestranško tako utemeljili in uredili, kakor je potrebno, da bi živela, da se bo krepko razvijala, se bogato razevctda in bo dobra niatl vcrncga, zdravega, čvrstega, sročnega iugoslo- vanskega naroda. Jugoslavijo čuvaj in vodi vsemö- goiini Bog! Jugoslavija naj živil*' Preusrroj flvslrije. Vsied znancga cesarjevega manifesta in s spre- jetjem Wilsonovih pogojev za premirje so se avstrij- ski narodi takoj oprije'i podane jim pravice o samoodločbi ter si ustvarili nove narodne države. Sicer še obstoja skupna -tvstrijska vlada, kateri na- čfljuje d'/orni svelnik Lai-imasch, a ta nirna drngega naloga, kakor da staro Avstrijo likvidira in izroči upravo narodnim državam, torej da izvrši prehod iz prcjSnje v novo dobo. Iz stare Avstrije so se osno^ vale nove mlade države in sicer: 1. jugoslovanska, 2. češko-slovaška, 3. nemiSko-avstrijska, 4. združena poljska, poleg ukrajinske in 5. mažarska država. Jugoslovanska država, x Ideja ujedinjenja vseh SHS. se je hitro razši- rila po vsej Sloveniji, Daimaciji in Istri. Irnela je že koj pričctkom vcliko pristašev med Hrvati, a vsled mažarskih zaprek. ni mogla na dan. Še le Wilsonov odgovor je omogofiil, da se je hrvatski tiarod krep- ko opogumil in se je izjavil po svojih zastopnikih za spložno združenje SHS. — Hrvatski sabor je v javni seji dne 29. okt. odpovedal nagodbo z Ogrsko in priznal Narodno Vece za svojo odslej naprej le- gitimno oblast. Tudi Frankovci so se podvrgli Na- rodnemu Veču. Ljudstvo je znani manifestacji v Zawebu pokazalo slovesno . voje mnenje za zdrnže- ii \ fliko Jugoslavijo. V okvir Jugoslavije pridejo ,.'oleg vse:h slovenskih dežel, tudi Istra, Dalmacija, Hrvatska in Slavonija, Bosna in Hercegovina, Srbija z novo Alacedonijo in Črnogoro. „Narodno Vece" v, Zagrebu je izbralo za šefa vlade za vse jugoslovan- skc de'/,'j!e monarhijc g. dr. Korošca. Sestavila se je posebna vlada za Hrvatsko in Slavonijo, kateri načcluje dosedanji ban p!. Mhalovic, in pa za Slo- venijo, to je za Kranjsko, Primorsko, in slovenske pokrajine Stajer-.ke ter Koroškc. Tej vladi načeltije Josip vit. Pogačnik. — Vojašk*-» povelistvo v Za- grebu in v Ljubljani je v rokah jng-.slovanske vlade „Narodno Vece" je imenovalo geiiorsl-niajorja Pli- veriča za poveljnika prvega vojaškegu okrožja za Hrvatsko in Slavonijo s scdežem v Zagrebu in za poveljnika drugega vojnega okrožja s .sedežem v Ljubljani podmaršala Ištvanoviča. — Avstrijsko vojno ministrstvp je z brzojavko z dne 31. oktobra izroOilo ceio vojno mornarico, trd- njavc in vse rnornariške nnprave „Narodnemu Veču*. Sedaj piujejo vse hivše avstn'jske vojne ladje pod jugoslovansko trobojno zastavo. — Mažari so od- stopili Reko Hrvaiom. Za guvernerja je iinenovan sušaški okr. glavarsvetnik dr. R-.jčevič. Nad gtivcr- nerjevo palace plapola hrvatska zaslava. Brezžična brzojavna postaja se nahaja v rokah „Narodnega Veča". — V Sloveniji so odslej sodnije in vsi drugi ura- di kakor tudi sole popolnoma slovenske. Uradni je- zik je povsod slovenski. Cesko »lovašba država. Češki „Narodni vybor" je z zakonom z dnč 28. t. m. proklamiral češko slovaško državo. BodoČo državno obliko določi narodni zbor v sporazumu s češko-slovaškim svetom v Parizu. Do tedaj izvršuje državno oblast „Narodni vybor". Isti dan je avstrij- ska vlada po namestniku grofu Coudenhovu na slo- vesen r.ačin izročila vlado kraljevine Češke „Narod- nernu vyboru". Tudi na Moravskern je zapustil me- sto namestnik baron Heinold. Vladne posle sta prev- zela dva člana „Narodnega vybora". Za novo državo je iriienovan poslanik pri dunajski vladi poslanec Tusar. Vujaško poveijstvo je dalo na Češkem biva- jo("e vojaštvo „Narodnemu vyboru" za vzdrževanje javnega reda ua razpolago. ^euiško - avstrJjska vladn. Na ncmškem naiodnem zboru so na Dunaju du6 30. okt. izročili vlado vseh nemških pokrajin, ustevSi namški del Češke in pa severno Moravsko in južno Šlezijo (Sudetsko) državnemu svetu 23 čla- nov. — Prtdscdniki so trije: Dr. Dinghofer, prelat Hauser in Seitz. Imenovali so tudi na mesto resort- nih ministrov — državne tajnike. 0 bodoči državni obiiki, ali naj ostane Nemška Avslrija monarhija ali republika, se ni ničesar še skleniio. Odločitev o tem vpraSanju pade, kakor izjavlja „Arbeiter Zeitung" pri volitvi kosistituante. Slišali so se pač glasovi na Dunaju in v öradcu v prilog bodoče republike. A po drugi strn.ni se pa močno agitira za demokra- tiČno rnonarhijo po društvu „Kathol. Volksbund". — Tudi nemŠka Avstrija si je osnovala lastno vo- jaštvo, in je za tu, da se mir sklene sporazumno z Nemcijo, na katero se naslanja. Ogrska država. Dogodki, k\ so se odigravali v zadnjem času, so zmedli glave starim ogrskim plemenitašem. Me- nili so, da bodo Iahko z Wilsonom mešetarili in ljudsko voljo še naprej terorizirali. Toda odgovor iz Amerike, dogodki na Hrvaškem, revolueija v Budim- pešti so ozračje precej izčistili. Za minist, predsed- nika je Karoly imenovan, ki je za sporazumni mir in svobodo tlaccnih narodov. Tudi na Ogrskem so se čuli glasovi za ogrsko republiko — a formalne- ga skiepa — ni še v nobeni novi državi. Poljska država. Tudi Poljaki so se postavili na svoje noge. Sestavil se je ministrski kabinet združene Poljske, kateremu predseduje Jos. Swiezynski. Za avstrijsko Poljsko so imenovali posebno komisijo, ki izvede priklopitev poljske Galicije novi državi. ~ Tako so pognale iz debla stare Avstrije nove čvrste države, ki so hočejo otresli njenih pogubnih napak. A vedno boij glasnejši postajajo glasovi, naj stopijo nove države v medsebojni sfik, in Če mogoče, v novo trdno zvczo. Frihod Iteliiänou u Borico. Včeraj, dne 6. novembra, so se iz Trsta povsem rnirno pripeljali na avtomobilih, zaznamovanih s trikoloro, italijanski vojaki v Gorico. Ustavili so se pred sedežem laškc provizorične deželne vlade (v šolski ulici), kjer jih je deputacija ital. odbora (dr. Pinavsig, dr. F'ettarin in dr,) sprejela. Špalir so de- Ja!e italijanske gospodične, ki so fastnike s cvetjem obmelavale ter jih pozdravljale «Evviva Italia". Okrasili so jim tudi njihove avtomobile s šopki. Itai. vojaštvo je počastil tudi oddelek oproščenih srbskih ujctnikov in jugoslovanskih vojakov, ki so jih z znstavonoscem na konju z našo veliko troboj- nico po'/.dravijaü v jasen znak, da Jugoslavija n i z Italijo v boju, temveč si želi ž njo prijaznih od- nošajev. V Vrtni ulici, na Travniku, v Raštelu in drugod vise raz balkonov in oken mnogoštevilne italijanske zastave. Sprejem se je ogledalo mnogo ljudi, med njimi je bilo tudi dosti Slovencev, ki so se povsem dostojno obnašali. Nemoteno hodijo še vedno naši vojaki, pa tudi civilisti z Jugoslovanski- mi kokardami po mestu. Splošen vtis je vtis med- sebojnega sporazumljenja in prijaznega občevanja. — Posebno veselje kažejo oprošCeni ital. vjetniki. Vojaški guverner v Trstu, podmaršal ital. voj- ske Karl Pdtiti di Roreto je proglasil svojo oblast črez Gorico in črez celo goriško deželo. Zatrjuje sc, da zasede ital. vojaštvo poleg Goriške tudi kranjske okra-e do Postojne, potem Istro in dalmatinsko obrežic. — Prepričani smo, da ima zasedba slov. krajev le provizoričcn značaj — saj odločitev pade na mednarodnem kongresu. Došle čete bodo skrbele za preskrbo, red in varnost v deželi. Goriške novice. Manj besed in kričanja, pa več dela in bo!j zares! Če iiodiš po mestu, srečaš na vsak korak ljudi. ki govorijo le o Jugoslaviji, ki kličejo: Živio Jugoslavija, in nosijo vsak na klobuku ali na suknji jugoslovansko kokardo. To je vse lepo in prav. Ali naša država potrebuje zdaj delavcev in ne kričačev; zlasti v Gorici nam je treba zdaj veliko delavcev, ki naj pomagajo pri narodnem, upravnem, gospodarskem, organizaeijskem in kuiturnem delu. Vsak človek, ki kaj zna in um6, nam je potreben in dobrodoše), v vsaki stroki, na vsakem polju, za vsako delo. Treba je pri ureditvi nove države ljudi za velika in manjša dela, za znatna in bolj neznatna dela, za javna dela in taka, ki se vršijo v tihem kotu pisarne, ali vsa ta dela so potrebna za celoto, so potrebna k veükemu skupnemu eilju. Zato je vsak dolžan, da se priglasi za delo in tudi zares dela. S kričanjem in s popivanjem za Jugoslavijo ni naši stvarl nič poinagano. Inteligenca vsakega stanu in priprosti naši ljudje v mestu, kakor kdo ume služiti svoji domovini, z umom in peresom, z roko in telesom, vsak naj se za delo prijavi pri narodni vladi za Goriško na Travniku v Gorici. Na dežeii pa naj tudi vsi naši rojaki vseh stanov skupno delujejo za ureditev in ohranitev dobrih državljanskih razmer! Kako je v Gorici? — Življenje v mestu je zelo Živahno. Neprcgledna vrsta trenskih vozov se vidi v mestu, vojaške čvte sc vracilo, vriskaj > in p ijo slovanske pesnii, narodne kokarde nosijo na čepicah, radost jim seva z obrazov, da je konec nesrečnega klanja in da bo zdaj njih prva pot domov. Ljudstvo v Gorici je mirno in nikomur ne pade v glavo, da bi kam zbežal. Če je pa kdo vendarle ušel, tisti bo gotovo ostal — markiran. Na Travniku izgleda vse kakor na senenem trgu. Voz stoji pri vozu. Na glavarstvu, kjer je glavni stan narodne vlade, plapola ogromna jugoslovanska trobojnica kot znamenje narodnega osvobojenja. Narodni svet zbo- ruje ueprestano in je dan in noč v permanenci. Tarn so zdaj zdmženi vsi posli narodne vlade, tarn se zbirajo zdaj vsi Slovenci, ki hočejo posvetiti svoje moči preureditvi naše države. Če sploh kdaj, je treha zdaj združiti vse moči, če kdaj, velja zdaj gei> Ce moreS, — moraš 1 Okrožnica goriškega knezonadškofa. — Velik preobrat, sad štiriidne vojne, je preobra- zil lice Evrope in je tudi naši deželi vrezal globoke brazde. Vojna je na ljudstvo nasplošno neugodno vplivala. Slovenska Goriška je vsled vojne grozno trpela, ker so se najhujši boji vršili na njenih tlch. A nesreč ni še konca. Po vojni, lakoti in španski bolezni obupanim prebivalcem preti nova nevarnost od italijanske fronte domov se vračajočih vojaških trum. Slovenskemu delu Goriške vlada sedaj ^Pokra- jinski odsek Narodnega sveta" v Gorici, ki je organ „Narodnega sveta" v Ljubljani; ta pa je zopet pod- rejen „Narodneniu Vječu" v Zagrebu, kot vrhovni oblasti jugoslovanskega kraljestva. Narodni svet je odredi), da naj se po občinah, zlasti ob glavnih cestah, ustanovijo med drugim tudi „narodne straže* „ali narodne obrane", kterih dolžnost bo skrbeti v tej prehodni dobi za javni red po občinah. Če kdaj, je zlasti v tej dobi razburjenosti in razbrdanosti nad vse potreben red, mir, gotovost življenja in imeija. Čestita duhovščina, ki je Že po svojem poklicu čuvarica reda in miru, naj tudi pri tern dobrem in potrebnem delu sodeluje s tem, -da Ijudstvu pripo- roča uslanovitev narodnih straŽ, da zbira poštene in spretne može, n. pr. bivše vojake, telovadce, ognjegasce itd. in v tem obziru deluje složno z Tsemi drugimi tozadevnimi faktorji. KNEZO-NADŠKOFIJSKI ORDINARUAT v Gorici, dne 4. novembra 1918. f FRANC BORGIA, nadškof. Denar v naše denarne zavode! Frnančni odsek poKiajinskega odscka N. S. v Gorici nujrio pozivlja občinstvo, da ne zadržuje gotovega denarja doma, temveČ da v lastnem interesu in v interesu neoviranega denarnega prometa nalaga ves svoj razpoložljivi -denar v domače denarne zavode. Pri današnjem pomankanju plačilnih sredstev je neob hodno potrebno, da pride ves denar, ki je v deželi v promet, ne pa da leži neplodonosno shranjen v rokah posameznikov in se na ta način odteguje javnemu prometu. Italijanski parlamentarci v Gorici. Včeraj popoldne se je po Gorici raznesla vest, da pridejo iz Trsta v mesto Italijani. Na glavnem tekališču proti kolodvoru je bilo vse polno radovednežev, mnoge goriške gospode s trikoloro in pa italijanskili ujetnikov. Mesto pričakovanega vkorakanja celotnega polka pripeljali so se na dveh avtomobilih italijanski častniki. ltalijanska in bela zastava raz avtomobilov je prlčala da se vozijo italijanski parlameniarci. Peljali so se v Ljubljano k narodni vladi na važne razgovore. Več hiš v Gorici je okrašenih z ital. trikoloro, proti vcčeru so spuščali rakete in umetne ognje v italijanskili bojah. V mestu je vladal vzgleden mir. Gorica ima vsak dan nešteto novic. Sedaj so ugodne, sedaj zopet nasprotne, scdaj slišiš, da pri- dejo sovražniki z silo, sedaj da pridejo naši kot roparji — in nasprotno. Vendar kljub vsemu temu je bilo razpoloženje nasplošno — dobro. Veselih obrazov so šli ljudje po svojih opravkih — samo, da je konec, da je mir že tu. — Po cele dneve in cele noči so se valile naše umikajoče čtte skozi mesto in okolico. Sedaj cela vrsta naloženih avto- mobilov, sedaj ncpregledni tren — nato nebroj moštva. Vse obloženo, izmučeno — a vse veselo, vozovi in čake okrašene s kokardami. Mnogi niso niti vedeli kaj pomeni ta umik — to povelje nazaj proti domu. Par besedi in dobri Poljak, Ukrajinec je oživel, vzdržalo ga ni — domov, domov! Ednako je z drugimi narodi. Vse neslovanske vojake zlasti častnike je prešinjal strah, da jih bodo v Jugoslaviji prejeli in jih zadržali. Potolaženi so bili, ko se Jim je pojasnilo, da jlh bodo le razorožili in da bodo nato lahko mirno odšli domov. Zastave na goriškem gradu. — Razvalina gorišktga gradu je dobila slavnostno lice. Nemo in žalustno z innogimi razpokami, kakor z odprtimi rananii, gleda na goriško mesto, ki je bilo točka najbrditejsih bojev. Ob prihodu prvih italijanskili avtomobilov se je mesto okrasilo z italijanskimi trobojnicami, ki so bile Že pripravljene za ta težko pričakovani trenutek goriških Italijanov. Med drugi- mi v itrajo tudi slovenske trobojnice. In stari grad gorisKi, ki je trpel za obrambo Gorice, je dobil tudi svoj okrasek. Na njcgovih razvalinah vihrati dve zastavi — slovenska in italijanska. Katera bo osta- la? Kam pade odločitev? Mi stojimo zmiraj na svoji upravičeni zahtevi: Gorica spada k Jugoslaviji 1 Ali ni blaga za slovenske trobojnice ? — V Gorici je danes večina slovenskega prebivalstva. Zakaj pa je po mcstu tako malo slovenskih zastav? Ali Jc morebiti zmanjkalo blaga ali kaj ? Slovenci bi morali tudi na ta način bolj manifestirati za slo- venski značaj mesta. Ta pomen imajo tukaj zastave. Ničesar in nikogar se ni treba bati. Kot Jugoslovani smo v prijaznih odnošajih z entcntnimi četami, ki pridejo v mesto za varstvo in red. Torej več slo- venskih trobojnic skoz okna! Če ni blaga iz tkanine za slovenske zastave, potein je dober tudi papir. Če ni dobiti nikjer papirja za slovenske zastave, potem se je obrniti na „Narodno Tiskarno", ki po svojih močeh odpomore, tej potrebi. Ven torej s slovenski- mi zastavami! Poloin bivie nvstrijske armade. — Itali- jansko uradno poročuo z une 5. t. m., ki je razo- bešeno tudi v Gorici, pravi, da so ententine čete ujele 300.000 Avstrijcev, ugrabile 5000 topov in ogromen bojni materijal. To je verjetno, ker bivša avstrijska armada se je spuntala in uprla ter se ni hotela več bojevati. Vojaki niso hoteli za staro ncmško-mažarsko Avstro-Ogrsko vcč niti kaplje krvi preliti. Celi pešpolki so orožje vstran$Lpometali in se pojoč in fvriskajoč vračali proti avstrijsko-itaü- janski meji. Takega poloma, kakor ga je doživela bivša avstrijsko-ogrska vojska svet še ni videl. Naročnikom. — Minuli torek smo priredili posebno izdajo le za prodajo v mestu. Naročnikom, ki dobe danes le polovico navadnega lista, nado- mestimo primanjkljaj o priliki prve posebne izdaje, ki izide v soboto, ako bo pošta opravljala svojo službo. Neka nervoznost se je polotila Goričanov. Vsak dan prinese kaj novega. Vse delo pri popra- vah his in pri obrtnikih počiva. Trgoviiie so po ve- čini zaprte. Vse željno pričakuje Časopisov, ki prav neredno prihajajo v Gorico. Ugiba in modruje se na desno in levo — a v tej nejasnosti neve nihče kaj gotovega. Ljudje i/ doSele in iz mesta hodijo pridno z yrecami in nahrbtniki okoli zlasti v zgodnjih urah ter iščejo ugodne prilike, da staknejo kje kaj živil. Varnostne straže so bile prisiljene že par- krat seči po orožju, ko so zasledili osebe, ki so plenile ali odnašale po nepravi poti kupljeno blago. Par žensk so baje obstrelile, ker se niso hotele po- koriti predpisom in ukazom straž. Iz fronte je zopet utihnilo gromenje topov. Baje so pričeli Italijani stre.'jati na ogrske in nem- ške čete, ki so hotele proti pogodbi za premirje od- peljati vojni materijal. Poziv. — Glasom najnovejših poročil zasede- jo začasno ententne čete našo deželo. Ker se to zgodi v sporazumu med državami, je dolžnost na- šega prebivalstva, da jih uljudno sprejme in jim ne kaže nikake auvražnosti. — Opozarjamo torej vse rojake, da se strogo drže tega poziva. — Gorica, dne 5. novembra 1918. Narodni Svet. Pititti di Roretto in dr. Pinausig. — Itali- janski niaršal in vojaški guverner v Trstu, Pititti di Roretto, je v svojein pozdVavu, ki ga je poslal go- riškemu meslu po dr. Pinausig-u, imenoval to mesto „V i t a 1 i a n i s s i m a G o r i z i a", to je — najbolj ali pa skoz in skoz italijanska Goric.a. Dr. Pinausig pa, ki je ob pričakcvanju ilalijanskih čet v Gorico i/.dal oklic na laške Goričane, jih opominja, naj se v svojem prevelikem veselju spodobno in dostojno obnašajo do oscb r a z 1 i č n e n a r o d n o s t i (per- sone di nazionalitä diversa). Tu jih imate 1 Pititti-ju je Gorica skoz in skoz italijanska, dr. Pinausig pa priznava v Gorici različno narodnosti. Ne vemo, v koliko je laškini gospodom to nasprotje ljubo, to pa vemo, da rešitev tega vprašanja ne bo padla ne v Trstu ne v Gorici, in da mi na to reSitev — mirno in zaupno čakamo. Goričani italijanske narodnosti naj ne nosijo prcvisoko svojih glav, četudi jim Pi- titti v svujem pozdravu pravi, da bodi Gorica za zmiraj združena z Itaiijo. To ni še zadnja beseda o naši Gorici. Narcdno Viede kot vrhovna oblast Jugo- slavije je protesliraio proti okupaciji našega ozcnilja, ker to ozemije je integralni del svobodne in neod- visne jugoslovanske države ki nikdar ni bila v voj- nem stauju z Ital>jo, in zato zanjo ne veijajo pogoji, katere so eritentnc države staviie Avstri-ji. katere pa danes ni več, Usposobijcnostni izpiti za ljudske in meščanske sole pred izpras'evalno koniisijo go- riško, kojih začetek je bil napovedan za petek, dne 15. t. m., so se odgodili do nadaljnje odredbe. Vzrok temu ukrepu so sedanje razmere ki niti ne pripuščajo otvoritve Ijudskih Sol, na kojih bi se vršili običajni učni nastopi. Italijani v Kobaridu. Kakor poročajo potniki so italijanski vojaki že v Kobaridu. Promocija. Učeraj 6. t. ni. ob 11. uri je bil v Gradcu promoviran doktorjem bogosiovja prijor zatiškega samostana P. Avguštin Kastelec. Prvemu doktorju v Jugoslaviji iskreno čestitamo! Pogoji za premirje za Avstro Ogrsko, — Pariški listi pišejo, da bo četverosporazum dovolil premirje Avstro Ogrski med drug.m tudi pod pogo- jem, da se bodo morali pod pcsebnira nadzorstvom razdeliti vsi topovi, puške in drugo orožje avstro ogrskih armad med tiste nove države, katere nasla- nejo vsled razpada Avstro Ogrske in katere bo pri- znal četverosporazum kot nove neodvisne države. Južna železnica. — Na štajerskih kolodvorih so skoro povsod odstranjeni nemški napisi. Nado- mestili so jih s slovenskimi. Na Zidanem mostu na kolodvoru vihra že velika jugoslovanska trobojnica. Narodni svet je obvestil železnlške uprave, da velja na slovenskem ozemlju slovenščina kot uradni jezik. To obvestilo ne velja samo' upravam, temveč tudi uslužbencein. Na južni železnici so začeli na5i ijudje že uvajati slovenski uradni jezik. Na cerkev sv. Ignacija, kjer se je brez dovo- Ijenja in celo brez vednosti cerkvenega oskrbništva pripela ital. trikolora, se je razvila tudi Jugosl. tro- bojnica. Državna pripadnost Gorice se ni se odločua, vsled tega bodo do konečne odločitve na mirovnem kongresu opravljale varnostno službo čete entente, kakor je predlagala in zaprosila po svojih zastopni- kih Jugoslavia sama. Tenieljite izpremombe. — Ljubljanska de- želna vlada se je dolgo Časa upirala zahtevi Na- rodnega Sveta, dn naj mu izroči svoje posle in se podredi njegovim odredbam. Danes pa je vojastvo zasedlo poslopje deželne viade, in stvar je bila re- šena v kar najhitrejšcm času. Dosedanja državna policija je priSla pod oblast narodne vlade, ki je tudi vzela v svojo last ljubljansko podružnico Av- stro-ogrske banke. V vseh uradih se je uvedel takoj slovenski notranji uradni jezik in se namestili slo- venski predstojniki. Aretirani pa so bili dosedanji najhujši zatiratelji slovenske in jugoslovanske misli: policijski svetnik dr. Skubl, grof Künigl in dr. Kal- tenegger, oba najhujša vsenemška zagrlzcnca pri de- želni vladi, potem predsednik deželnega sodišča dr. Eisner, zloglasni zatiralec slovenskega sodnega urad- ništva, policijski uradnik Fink, žalostno znan še iz- za septernbrskih dogodkov leta 1908., ter jetnišničar Rabitsch, zloglasni rnučiielj slovenskih političnih jet- nikov v Stiirgkhovi dobi nemškega divjanja proti nam Jugoslovanom. Zaprli so jih v sodni zapor de- želnega sodišča. Tako se je pričelo očiščevanje, katero je naše ljudsvo pozdravilo z največjim zadoščenjem. V ostalem je Ljubljana danes Že čisto sloven- ska in ni najti v vsem mestu niti enega javnega nemSkega napisa. Ljubljana je danes res naša »bela" Ljubljana, vredna prestolnica svobodnega «n neod- visnega slovenskega naroda 1 Aretirance je minister notranjih stvari sporazuinno s pravosodnim ministrom dal snoči izpustiti v svo- bodo. Dr. Šušteršič, bivši glavar Kranjske dežele, je 25. oktobra odpotoval s Kranjskega proti Duriaju. Izrazii se je, da se boji za svoje življenje in se je s solznimi očmi ločil s Kranjske ozir. Jugoslavije. Cela honvedska divizija obstoječa iz vseh narodnosti, je včeraj v popolnem redu korakala skozi mesto proti Vipavi. Narodni svet je z lepaki mežčane nato opozoril in jih pomiril. KroŽile so namreč vznemirjajoče vesti po mestu. Dr. Adler oproščen. Znani morilec avstrij- skega min. predsednika Stiirka je oproščen. Nemški cesar je zginil — najbrže v glavni stan ne da bi to vedela njegova družina, ne da bi vedela nova nemska vlada. Položaj v Puli. — V mestu vlada sedaj mir. Vse neslovansko moštvo, vojske in mornarice se pripravja na odhod domov, veliko pa ga je tudi že. zapustilo Pulo. Spanska bolezen je razsajala pred 160 leti (v vojnem letu 1758) na gornjem Štajerskem. Romuni so zopet zasedli DobrudŽo, katero so jim svoječasno odtrgali Bolgari. Povzeli so tudi korake, da si priklope Romune živeče na Sedmo- graškem in na Ogrskem. Kaj bo s podporami in plačami, ki so jih naši od stare Avstrije prcjemali, marsikuga skrbi. V njihovo pomirjenje javljamo, da se vse potrebno ukrene za nadaljevanje postavnih izplačil. Straža je ustrelila nekega trgovca V. iz Sol- kana na drž. kolodvoru, ker se na opetovani poziv ni hotel ustaviti, ter je hotel odnesti celo vrečo moke. Na vseh železniških postajah pleni — ka- kor slišimo — prebivalstvo zeleznižke transporte v zaloge! Proč vendar enkrat s tako sramoto iz slov. tal. Za prezivljenje se nam ni treba več bati, kmalu se oblastveno vse potrebno uredi. Černu tore] ta blaznost? Vrednost avstrijskih bankovcev. — V neki gostilni v Curihu v Švici je obedoval neki avstrijski dostojanstvenik. Natakar mu je računal obed 280 K in ga vprašal, ali bo plačal račun v papirju ? Dosto- janstvenik mu pomoli 10 K v zlalu. „Prosim, to je pa druga stvar," pravi natakar in napiše drug račun, vzame 10 K v zlatu in vrne avstrijskemu gostu 78 K v papirju. Nekemu drugemu avstrijskemu gospodu se je pripetilo še nekaj lcpščga. Ko sc je dobro na- jedel v gostilni v Bernu, so mu počile naramnice. (Pri nas se človek ne bi mogel tako najcsti. Op. ur.) Stopi v prodajalnico, da si kupi nove. Veljale so 96 centimov (vinarjev). Da avslrijsko krono v srebru. Na svoje veliko začudenje je dobil nazaj 4 cent, in 1 K v papirju. Zadnja poročila. Ravnokar se je „Narodnemu svetu" v Gorici uradno sledeče sporočilo : Italijani so zasedli dne 6. novembra sledeče postaje: Stezing, Toblach, TrebiŽ, Sv. Lucijo ob Soči, Metuije pri Reki In Postojno. — Promet na želez- nicah in cestah je ustavljen, civilno prebivalstvo lahko pasira z ročno in potno prtljago. — Pošta, pismena in paketna, bo od 6. do 19. novembra prosta. Ta dan preneha premirje in ves promet preko gorl navedenih poslaj. Dne 9. novembra zasedejo italijanske Lete v sporazumu z entcnto vse ozemije do zgornje črte. Do 19. novembra zasedejo tudi vse postaje; dosedanje uradništvo lahko ostane. lzda];i konsorcij ,Goriške Straže". Odgovorni urcdnik: Josip Vimpolšek. Tiska .Narodna Tiskama* v Gorici.