Julsuc SZDL ptujsKegi ^Krala — Uprava tn aredni^tvo Ptu) Prešer- nova 7 — Telefon 156 VB Ptu1 R43-T.206 - St. 32 — Letnik VIII. Ptuj, 12. avgusta 1955, U re j-ujt areOniAK. w>ODoii — OdRovonu urednik Joie Vrabl — Roknrolsm ae vratamo — Tiska Mariborske! tisk:am^» — Cena din 10 - — Letna naročnina 500 din po.- etna 250 dtn Tajni dokumenti o jedrski zna- nost' postajajo lastn:na vsega človeštva. Toka poročajo iz Že- neve, kjer Se je pričela toliko pričakov^^no konferenca atomskih znans-tvenikov vsega sveta. Ven- dor na njej ne odkrivajo tajnosti atomskih, vod kovih in koh^ho- vih bomb, niti "e drugega »mo- dernegaoi orožja za množično uničevanje ljudi; to nalogo bo opravila — kolikor bo seveda zmoglo — posebna kom sifa OZN za razorožitev Posegli so po po- vsem drugi smeri pri izkorišča- nju jedrske znanosti — po m-to- l/ubni uporabi atomske energije, ki naj koristi pred vsem zaosta- Vm deželam sveta ter nadomesti vedno večje pomanjkanje ostalih, *klasičnihosobna in ima vse gospodarske pogoje za izvršitev obveznosti in nalog, ki jih ima do prebivalstva. Prvo sejo je vodil najstarejši odbornik tov. Ivan Rudolf ki je zFpriscgel vse navzoče od- bornike in odbomice in predse- dovati seji do izvolitve pi^sed- nika ob^ne V imenu pri^^rav- Ijalnega odbora je predlagal član tega odbora tov Alojz Ar- nuš kot kandidata za predsed- nika mestne občine P1xjj tov Janka Vogrinca Z dvig?njem rok so vsi odborniki izrekM za- upnico dosedanjemu predsed- niku LOMO Ptuj tov Janku Vogrincu, ki se je zahvalil po ij^volitvi odbornikom ter tuživitvi mladinske organizaci- je, ki sedaj ne obstaja. Obstaja- jo sicer mladinske organizacije ztmaj po vaseh, ne obstaja pa občinsko mladinsko vodstvo Diskusija je pokazala, da bo potrebno več političnega dela s posameznimi vaškimi organizaci- jami Potrebno bo, kot je disku- sija pokazala, organizirati v zim- skem času seminar za politične funkcionarje. Po končani disku&iji je bilo izvoljeno občinsko vodstvo SZDL in ZK Ormož. Tako bo »mc^l ob- činski odbor SZDL-Ormož 15- člansk: odbor in občinski komi- tet ZK-Ormož 11 članov. Takoj po konferenci se je se- stal občinski odbor SZDL in iz- volil za predsednika tov. KOSI FRANCA, dosedanjega predsed- nika občinskega odbora SZDL- Ormož in za Sekretarja občinske- ga komiteta ZK-Ormož tovariša ROZMAN JANEZA 2. M. Občrna ..Boil" fe zasedala V nedeljo 7. 8. 1955 se je se- stal v gradu »Bori« odbor isto- imenske nove velike občine k prvi seji. Sejo je vodil najstarej- r' odbornik Brlek Ivan do izvo- Franc Belšak-Simon litve prvega predsednika velike občine Ta čast in dolžnost je bila enoglasno zaupana že iz ča- sov okupacije dobrg poznanemu borcu za človečanske pravice in socialistične odnose tovarišu Bel- šak Francu-Simonu. Obenem so odborniki zaprisegli zvestobo ljudstvu in ljudski oblasti in imenovali Majcen Franca, dose- danjega tajnika občine Cirkula- ne za tajnika nove velike obči- ne. Seji je prisostvoval tudi ljud- ski poslanec Mirko Bračič, ki je s svojim poljubnim predvaja- njem orisal smernice novemu odboru velike občine Bori. V imenu okrajnega ljudskega od- bora je sej'i prisostvoval in jo pozdravil tajnik OLO Ptuj tova- riš Frangeš Lojze. Po Seji je ta zgodovinski do- godek odbor vpisal v spominsko knjigo letovišča Bori, kjer so se podpisali vsi odborniki. Sestal se je novo izvoljeni Občinski ljudski odbor — Ormož Dne 9. t. m. se ]e k svoji prvi seji sestal novo izvoljeni Občin- ski ljudski odbor Novi občinski odbor sestavlja 36 odbornikov iz celotnega bodočega področja. Tako je dosedanji Ob LO Kog iz- volil 3 Ob. LO Vinsk. Vrhovi 5, Ob. LO Ivanjkovci 7, Ob. LO Ko- stanj 6, Ob LO Podgorci 3 in LOMO Ormož 12 odbornikov v novi občinski ljudsk: odbor Or- mož Prvo sejo novo izvoljenega od- bora je vodil najstarejši odbor- nik tov. KOJC MIHAEL dolgo- letni predsednik občinskega od- bora Ormož, ^ai je bil skozi od leta 1947 pa do danes nepreki- njeno predsednik. Po izvršeni verifikaciji manda- tov so odborniki izvolili predsea- nka bodočega odbora. Na pred- log tov Kojc Mihaela je bil Iz- voljen za predsednika tov. KO- VAClC ZLATKO, učitelj stanu- joč pri Velik Nedelji Odbor je na svoji seji izvolil več začasnih komisij, ki bodo delovale do- kler ne bo odbor sprejel statuta, Tako je določeno, da bo kom si- ja za 'zdelavo statuta predložila predlog statuta odboru v sprejet- je dne 21 t, m ko se bo sestal k svoji 2. redni sej". Nadalje je odbor imenoval ra tajnika bodočega OLO tovariša PLOf^ JAKOBA, ^tanujočcga v Sobetinicih. ki "zpolnujc pogoie Za to me^to p© svoji šo sk' 'ro- brazbi. 1. M PRED JESENSKIM ODKUPOu. Kmetifski zadmie in odkupna podjetja so pripravljena Potrebni so še zadostni krediti in prevozna sredstva v vrsti raznih posvetovanj, ki So bila v zadnjem času na dnev- nem redu okrajnih gospodar- stvenikov, je bilo v petek 5. av- gusta tega leta v Ptuju tudi po- svetovanje v zvezi z vprašanjem, kako smo pripravljeni na letoš- nji' odkup kmetijskih pridelkov koliko in kai bomo odkupili in kam bomo z odkupljenim bla- gom. Predvsem pa je šlo za vpra- šanje, kako so se na odkup pri- pravile KZ tn odkupna podjetja in kaj bi še bilo treba storiti, da bi bil odkup čim bolj brezhiben in da bi zajel res čim več viš- kov Posvetovanje je vodil kot za- stopnik OLO republ'.ški posla- nec tov. Janez Petrovič in je bi- lo prav zanimivo. Za razpravo o viških je pripravil kmetijski stro- kovnjak tov. France Novak sta- tistične podatke o posejanih površinah in o hektarskem do- nosu ter približen obračun, koli- ko pridelkov bodo pridelovalori sami porabili in zadržali ra se- me in kol:ko viškov bo prišlo na trg V razpravi o teh številkah je pripomnil tov Puklavec iz Ormoža da pride zato manj ži- taric na trg kot bi sicer, ker jih pridelovalci precej porabijo za pitanje živine glede na precejš- nje razlike med ceno žitaric in živine Tov. Ivan Vobič je mne- nja, da je poleg domače piorabe in semenja precejšnjega pomena tudi zamenjava žitaric za druge pridelke, za sadje v:no itd. Pri tem je pristavil tov. Miro Bra- čič, da je bil včasih redni ne- deljski pojav v Halozah, da »o kmetovalci s polja ob nedeljah pripeljali v Haloze v zamenjavo Za vino in iabolčnik žitarice do- čim tega pojava sedaj v toliki meri ni kot je, b;lo svojčas. Do zamenjav Se prihaja, vendar ne več tako kot včasih Tov. Pukla- vec iz Ormoža je še pristavil, da si kmetovalci zadržujejo sicer manjše zaloge od pr.delka do pridelka, ker je vsaka let-na glede na vremenske nepriUke tvegana in družine hočejo imeti svoj zagotovljen kruh Tov. Bra- čič je vprašali: »Ali ne b: z zboljšanjem trgovske mreže*in z boljšo ponudbo industrijskega blaga dosegli več viškov?« Na vprašanje mu je odgovoril tova- riš Ivan Vobič ki je mnenja, da po industrijskem blagu ng pode- želju n: več toliko povpraševanja kot po gradbenem in da investi- c:jske potrebe močno vpl vajo na trž"ščc Na vprašanje tov^^riša Petroviča, kako so Kmetijske za- druge pripravljene na odkupne naloge, je tov Ivan Vobič odgo- voril, da so se Kmetijske zadruge v trimesečnih pripravah teme- ljito pripravile na odkupe in podčrtal važnost odkupne disci- pline, ki je je bilo doslej zlasti pa lani največ pri odkupu vina, zato sta tudi Vinarska zadruga Ormož in Ptuj zajeli večino vin- skega pridelka in odkup brezhib- no izvršili. Kmetijske zadruge imajo dovolj kadra, da lahko enako brezh bno opravijo tudi odkup ostalih kmetijskih pridel- kov. Z^astopnik podjetja kmeto- valeč tov. Antolič je prikazal početje trgovskih predstavništ3v, ki natstopajo kot nakupovalci in tudi kot ponudniki ki podražu- jejo blago in s tem otežujejo potrošnikom nakupe Tov. Vobič je še nakazal, da bi bilo potreb- no več discipline pri trganju sadja, da ga je mogoče odkupo- vati Po kvaliteti in dati na trg v času, ko to najbolj odgovarja potrošnikom Glede S'adja in ostalih pridelkov je tov. Vobič še poudaril da jih je trgovska mrežia v stanju toliko odkupiti, kolikor prenese kapaciteta skla- dišč in železniških tovornih po- staj pa tudi koHkor ji je na raz- polago kredita Podjetje Kmeto- valec rabi dnevno najmani 7 mi- lijonov din, ima pa manjši kre- dit. Odkup potemtakem ni odvi- sen samo od sposobnosti pod- jetja, amp>ak tudi od finančnih možnosti ter razpoložljivih vago- nov. Tov Cvim je na željo nav- zočih pojasnil kako je s pl-ačil- nimi knjižicami in gotovino V debati, ki je obtičala pri odkupu oljaric in pri nizkem odstotku zamenjave oljaric za olje in je bila izražena bojazen, da bo ta- ko ozko grlo zamenjave oziroma tako neugodna kalkulacija 18 ®/o znatno vplivala na odkup oljaric in zamenjavo, radi česar se bo potrebno o tem problemu še po- meniti. Zastopniki odkupnih podjetij So dali tov. Janezu Petroviču še svoje pismene predloge in poro- čila o svojih pripravah na odkup, o katerih se bo pomenil tudi okrajni gospodarski svet Za od- kupne priprave pa se močno za- nima tudi Okrajni odbor SZDL OBVESTILO Glasom čl. 33 uredbe o dohod- nini (Uradni list št. 56/53) obve- ščamo vse davčne zavezance kmetijskih gospodarstev iz pod- ročja LOMO Ptuj. da bo raz- pored davčnih osnov in izraču- nane dohodnine od kmetijstva za leto 1955 razgmlen na javni vpogled v času od 12. do 21. avgusta 1955 v prostorih LOMO Ptuj, soba št. 5. Sef uprave za dohodke Lojze Kostanjevec s. r. Predsednik občine Gj)rišnica ie tov. Dušan Cokl V ponedeljek 8 t. m. se je prvič sestal občinski odbor velike občine Gor:šnica in je na prvi Seji izvolil za predsednika tova- riša Dušana Cokla, komisijo za izdelavo statuta 3 upravne ko- m.sije ter sklenil, da bodo bodo- če občinske seje popoldne, ne pa zvečer kot so bile prej. Seji je prisostvoval v imenu OLO Ptuj tajnik OZZ Ptuj tovariš Ivan Vo- bič. Za tajnika občme je bil ime- novan tov Franc Dona j doseda- nji tajnik občine Gor šnica. Do izvohtve obč nskega pred- sednika je vodil &ejo najstarejši odbomk tov Lenart Korpar iz Os^uševc, Seje se je od 21 izvo- ljenih odbornikov udelež lo 11 odbornikov, Id so tudi prisegi: zvestobo ljudstvu in Ijud^^k oblasti. Franc Janžekov.č |e predlagal kot kandidata za nove- ga predsednika tov Dušana Cokla in je" tudi predlog uteme- ljil z dejstvi, ki kažejo tovariša Cokla v luči patnota ljudstvu predanega državljana in zgled- nega člana ZKS, od katerega ljudstvo lahko pričakuje, da bo opravljal predsedniške posle vestno in v korist napredka na- šega gospodarstva socialne poli- tke, zdravstva in pro^^vete, zlasti če mu bodo pr; odgovornem predsedniškem delu pomagali rsi odborniki. Tov. Ivan Vobič je kot zastop- nik OLO čestital novoizvoljene- mu predsedniku ter .zvoljenim članom komisij jim želel mnogo uspehov ter poudaril odgovorne naloge občtn'^kega odbora velike kmečke obč ne VJ a_ Ptui, 12. avgusta S seje Sveta za gospodarstvo OLO Ptuj Koriili za naorelei našeiii fozdiirstvii USTANOVLJENO GOZDNO GOSPODARSTVO PTUJ -- VELIKE NALOGE LE-TEGA — KATASTROFA GOZDOV OKROG KIDRIČEVEGA — POMEMBNI SKLEPI V torek 9. avgusta, se je sestal Svet za gospodarstvo pri OLO Ptuj k obravnavi večj:h važnih vprašanj. Prvo so člani sveta razpravljali o pripravah investicijskih ela- boratov za kmetijstvo v letu 1956, nadalje so izglasovali eklep o ustanovitvi GoTidnega go«podaT8tva Ptuj ter rešUi nekaj problemov in prošenj gospodarskih organizacij. Svet je sklenil priporočiti predstavnikom Kmetijskih za- drug Cim večjo pozornost pri se- stavljanju inve«ticijskih elabora- tov za kmetijstvo v prihodnjem letu, da se ne b. ponovile po- manjkljivosti preteklega investi- cijskega natečaja. Pri sestavi ela- boratov naj bi sodelovali kmetij- ski strokovnjaki, predlagala i>a jih bo komisija katero je Svet za gospodarstvo na svoji seji izvolil. Investicijski elaborati bodo mo- rali predvsem zajeti potrebe ob- nove in gradnjo le najnujnejših gospodarskih objektov Pri drugi točki je poročevalec Uprave za gozdarstvo prj OLO Seznanil Svet s stanjem gozdov in prikaza, nujnost ustanovitve podfetja, ki bo prevzelo vsa ope- rativna dela pri gozdarstvu. V okraju je 7240 ha gozdov splošno ljudskega premoženja, v katerih je povprečno lesne mase 170 m* na hektar Medtem so področja v občni Zetale, kjer je lesene ma^e celo 700 m^ na hektar leSa pa ni moč izkorištati zaradi sifbih transportnih razmer. Nujno bi bilo izgraditi cesto, katera bi omogočila izkoriščanje ogromne- ga gozdnega bc tva (okrog 1000 ha) pa tudi oostoj premo- govnega rudnika »Sega« je v ve- liki meri odvisen od izgradnje te ccste Novo ustanovljeno gozdog go- spodarstvo ima vse pogoje za ob- stoj in bo ti^fJi rentabilno. Velike so možnosti donosnosti pn vzga- janju in prodaji sao vse' okolici ter na drevju in drogih povzr(^ila škodo. V hiši Antona Kovačeca v Slomih, obč. LO Pol«nšak je ubila 12-letno so- sedovo deklico Mimiko Pisanec. Nenadna smrt dobrosrčneg- otroka je pri vaš^^-nih vzb'jd'1'' sočutno obžalovanje. C. I. Izbirajmo dobro semensko koruzo Nedvomno je koruza najdo- nosnejši poljski pridelek, kjer- koli ji ustreza podnebje. Po svoji uporabnosti v kmetijstvu in v industriji nima tekmeca. Daje toliko zrnja, da je ne mo- re prekositi nobena vrsta žita. s slamo (koruznico) pa lahko tek- muje Po količini in kakovosti pridelka s povprečnim travni- kom. Eno seme koruze da 200 zm. Ce računamo pri koruzi 30 kg semena na ha p>ovršine (za setev), vrača ona 100—200 n tudi večkratni pridelek. Kot okopavina očisti njive, kjer 6 svojo, rekel bi »požreš- nostjo« zatira plevel boljše kot katerakoli vrsta korenstva. Po- sveča pa se tei kulturi še vse Dremalo pKKomosti, posebno v semenju. Odbira koruze za seme: Pravilo je, seme za koruzo odbirati na polju, in to pred na- stopom prve morilne slane v je- seni. nekako med srfKJino in koncem septembra. Koruza je najpripravnejša rastlina za smo- trno odbiro. Na njivi se lahko giblješ med koruzo (ne tako kot pji žitu) in vsako steblo .očit- neje pokaže prav vse pred nosti in slabosti rastline (krom- pir n. pr. skriva svoje gomolje v zemlji). Odbira rastlin na po- lju se šele uvaja, zato pa je treba tem večje pazljivosti: ko- ruza je enodomna in tujepražna rastlina. Moški in ženski cveti so ločeni: moški-prašniki so na metlici to je na vrhu rastline 7enski-pestiči i>a na storžu Storž se razvije v listični pa- zduhi iz kratkega zalistnika v drugi tretjini stebla. Zrno na- stane tako, da pade cvetni prah ali P^o^ ^^ svilo (lase), ki po- ganja iz storža in oplodi plod- -lico. Oplojena svila se posuši in odmre. Svila raste od spodniega konca storža proti vrhu. Zato je "azumljivo. da so zma v sre- dini storža najboljše oplojena Oplodijo se namreč tedaj, ko rajniki naimočneie cvetejo. Seme odbl^-amo z d-^brega orednje visokega, listnatega, zdravega, čvrsto stoječega ete- blovja, ki nima nobenih razrast- kov in ki je rastla v povpreč- nih razmerah na njivi. Storž naj ima trdo pološčeno (koruza tr- dinka) aU vdolbeno (zobanka) zrno in notranje ličje cikajoče že na rjavo, zunanje pa povsem zeleno. Ta storž mora biti pri- rastel na steblu s srednje debe- lim, srednje dolgim peci jem, ki dopušča, da je storf nagnjen navzven, toda ne povešen na- vzdol. Prekratek in debel pecelj kaže na debel stržen in plitvo zrno v storžu, zato pa je nizek hektarski pridelek zrnja. Pripo- ročljivo je, da odbiramo domače seme, ki ga eejemo več let in ki nam daje zanesljive pridelke. Za seme odbiramo storže: 1. ki nimajo nadpovprečno dolžino in težo; 2. ki imajo ravne vrste in ki So dobro izpolnjene; 3. ki imajo zeleno zrnje in za sorto značilno barvo (rumeno, rjavorumeno oranžno itd.); 4. storže, ki so čim bolj valja- sti, razen pri hitricah, ki nimajo takih storžev. Povprečno dolžino in težo do- biš, če premeriš in stehtaš pri- bližno 100 storžev Prve in dru- ge podatke sešteješ in število deliš s 100 in tako dobiš po- vprečje. Kmetovalec, ki je pazljiv, se že sčasoma sam izurj pri takšni odbiri, dzt potem na oko odbira najlepše storže že na njivi. Odbranim storžem je treba najprei odlušičiti vrh, in sicer tako. da odstranifi nepravilno zrno in neravne vrste. Prav ta- ko je treba izluščiti takšna zma na six5dnjem delu storža. Le le- po razvrščeno, za sorto značilno zrno uporabimo za seme. Zlu- ščimo jih s prsti, da jih ne po- škodujemo. Tako nam dA 240 srednje debelih trdincev dovolj semena na hektar, ali pa 340 storžev činkvantina. Na odbiro semenja koruze bo treba več misliti, saj je to tud zelo važen agrotehnični ukrep v namenu dviga kmetijske pro- izvodnje. Ing. Zoreč Egon Čas sstve olfne repice je lu Oljna repica In ogrščica sta dve oljni rastlini, ki spadata med zelo donosne kmetijske rastline Med obema je manjša razlika. KAKO JU RAZLIKUJEMO? Oljna repica ima drobna zrna temnorjave do modrikaste barve, medtem ko je zrnje ogrščice de- belejše in modrikastočrne barve Tudi Po listju jo je moč razli- kovati. Ogrščica ima modr-kasto- zelene Ii«te ki so gladki, goli in podobni kolerabnemu hsfjuj re- pični listi so svetlejši. Cveti ogr- ščice so sončnorumeni, repični Pa temnejši Repica je odpor- nejša proti mrazu kot ogršč:oa in uspeva na suhi, pusti peščen: zemlji, medtem ko zahteva gor- ščica dobro pognojeno zemljo in je prot', mrazu manj odporna. SETEV Setev ogrščice naj bo med 1. in 25 avgustom repice pa med 15 avgustom "n 15 septem- brom. Boljša je vsekakor setev s sejalnikom, ker jo lahko potem okopav mo z okopalnikom ter si s tem prihran mo delo -n rastlin zelo kori>^timo Obe ra-stl-n. za htevdtd večkratno okop-.vosajenega za oljno repico ni prav nič manjši kot oni, k je zasajen v mesecu marcu ali aprilu Zla seme je ce- lo boljši ker je zdržljivejš; in tudi sposobnejši za vskladiiče- nje. KRATKE IZ RAZNIH KRAJEV VIDEM Danes, v petek, 12 avgusta, se bo sestoj mJodirV)k kom te kO' mune Videm m bo obravnaval vprašon/a tn predloge bodočega udejstvovonja mladine s področ- ja komune VUiem na poVtičnem in kulturnoprosvetnem področiu. KTORICEVO Skledar F'ane delavec Ki- dričevo j$ zzoal p nedeljo. 7. I m. pn Horvotovih pretep, ki » so ga morah za- radi poškodb prepeljati v ptujska bolnišnico IZ BORLA V letovišču grad Bori so s« nekaj dn zadržali trije študentje iz USA, ki 8o na poti za Reko. Ogledali so ^i lepi borisk. grad in okolico ter se poln lepih vti- 90V napotili dalje po noši lepi do- movini. Za petek, soboto in nedeljo, 12.—14. avgusta t. L, je več de- lovnih kolekt vov iz Maribora m iz drugih krajev Slovenije prija- vilo kolektivn obisk letovišča grad Bori Ob koncu vsakega te- dna n ob nedeljah je na Borlu polno domačih ir tujih izletni- kov. JUitSlNCI Na Seji odbora komune Jur- šinci, ki je bila v torek 9. avgu- ta. je bil izvoljen za predsednika tov. Janez Toplak za tajnika po 'menovan tov. Roman Dornik. Vpričo zastopnika OLO tov. Iva- na Vobiča je b la tud' zaprisega odbornikov. V 19-članskem od- boru občine Juršinci je samo 1 odbornica. MOSKANJCI V nedeljo, 24 avgusta t. /., bo na moškonjskem letališču letal- ski miting, ki bo privabil veliko število bližnj-h in daljnih prebi- valcev, ker bodo na njem poka- zala motorna in brezmotorna le- tale več zanimivih točk. padalci pa več skokov V nedeljo, 14 avgusta, bo na moškanjskem letališču otvoritev republ škegek''ne Stanko. Janez in Anica Medved. Jela Kruhek se je nabodla na slivov tm in si poškodovala desno roko. Katarini Zadravec iz Salovc je stopila na nogo krava ter ji poškodovala nogo. Rudolf Voda iz Ptuja se je vrezal na črepdnji ter si poško- doval levo nogo. Franca Kolarič iz Kidrčevega je nekdo zabodel z nožem ter mu močno poškodoval desno roko. Ivan Kupčič iz Save je stopil na zarjavp - žebelj ter si pojko- dovaj nogo. iz i^aradkža Naš dop.saik J E. iz Paradiža v Halozah je izrazil v svo,em doptsu našemu uredništvu željo, da bi glede na nedavno točo v Halozah pa tudi glede na pro- bleme vinoqradn.štva najagilnej- Sa Kmetijska alr Vinarska za- druga organizirala pK>svet vmo- gradnikov, kot so ga organizirali v Metliki konec julija tega le- ta. Tudi naloški vinogradni-ki bi se radi pomenil na skupnem pi>- svetovanju o probiem h v zvezi z obnovo na-sadov, škropljenjem la nego sortnem izboru ter o raz- nih vsakodnevnih vprašanjih ha- loSkih m slovenjegraških vino- gradnikov. O predlogu belo- kranjskih vinv/gradnikov glede davka na promet proizvodov, ki ga sedaj plačujejo vinogradnik., ne pa kupci, bi se morali izraziti tud; vinogradniki iz našega okra-, ja, ki se prav gotovp strinjajo« predlogom Belokranjcev, da bi morali tudi vinogradniki plačati davek po katastru in da bi lahko tudi v Halozah vsako jesen odpadlo . popisovnje in merjenje vin Po kleteh in s tem tudi skri- vanje pr.delka. Tudi tukajšnjim vinogradnikom ne ugaja odmer- janje količin svojega pridelka, ki ga sme kdo porabiti zase ne da bi od tega plačal družbene dajatve Posvetovanje vinogradnikov pa je potrebno tudj v zvezi z raz- pravami o predlogu zakona o vinu, tla katerem bi tudi tukajš- nji vinogradniki povedali svoje mnenje o pravem vinu, ki je na- stalo IZ grozdja in o vinih, ki j'ih izdelujejo po receptih v to- varnah in drugih obratih. Pod- jetje »Slovenske gorice« v Ptuju je zavzelo ob obisku članov Zveznega izvršnega sveta pravil- no stališče naj umetno naprav- ljene pijače ne nosijo imena vi- no, ki naj ostane le pristnemu vinu iz grozdja Pomenili pa bi se tudi o razLkah v ceni vina pri proizvajflcu m v gostiščih, saj so stroški prodaje in ostali pri- bitk'1 ,višje zaračunani kot stroški proizvodnje. Tudi iz Ha.!oz bi po- slali Zvezni skupščini v Beograd resolucijo, naj sprejme zekon o vinu ki bo ščitil mtprese vino- gradnikov in potrošnikov prist- nih vin ter varoval ljudsko zdravje s prepovedjo proizvod- nje pijač, ki bi nosilJe ime umet- na vina Vinogradniki iz Haloz upajo, da bo najagilnejša izmed KZah Vinarskih zadrug stledila zgledu 'KZ Metlika in da bo v doglcd- nem času skUcala posvetovanje vinogradnikov, na katerega bodo povabljeni okrajni gospodarst- veniki in ljudfki poslanci da bo- do slišali glas vinogradniške množice v zvez; z novim zako- nom o vinu m z drugimi vino- aradniškimi Drob'emi. ptui, 12, avjjusla 1955 SKLEPI S šefe obel\ zborov OLO Ptuf OKRAJNI LJUDSKI ODBOR PTUJ SKLEP Po členu 129 in 131. z&koma o okr«]- Bib ljudskth odbonh (Uradni ll4t LRS, šlev. 19-89/52) ter po 2. točki 60 c:eaa ter 62. Clena statuta okraja Ptuj je Okrajni ljudski oraik OLO Videm, kot ilan; 8. Jauko Vogrinec, odbornik okrajnega zbora, Ptuj, kot član; 9. Ivan Tomaiič, direktor ..Perutnine" Ptuj, kot član; 10. Mimlca šegula. gostUnlCarka, Po- Icnšak kot član; 11. Rudi Oobec, nstažbenka Toirame glinice in aluminija, KldrUsevo, kot član; 12. Netko Babie, direktor Keietijeketa gospodarstva. Zavri, kot član; 1?. Anton Kolenlio, uslužbenec Tovarne strojil Majsperk, kot član. Svet za gospodarstvo obramaira ta predla«« okrajni družbeni plan ter oprav« Ija zadeve « področja gozdarstva, |l- nanc in komunalnih zadev. fttev. !/l-1131/l'53 Ptuj. dne 30. julija 1955. Predsednik: (Jože TramSek 1. r.) Za člane sveta za deJo In delovno razmerje OLO Ptuj se izvoHjo: 1. Jože Sotlar, odbornik okrajnega zbora Ptuj. kot predsednik sveta; 2. Vinko Dolenc, odbornik okrajnega zbora, Medvedce, kot član; 3. Terezija Kovačlč, odborntk tbora proizvajalcev Majiperk. kot ilan; 4. Mim-ica Potočnik, odbornik zbora proizvajalcev, kot član; 5 Mirko Zupanič. uslužbenec Tovarne glinlce in aluminija, Kidričevo, kot član; 6. infi. Milan Starki, direktor posestva ..Osojnik" Ptuj, kot član; 7. Viktor Valentin, predsednik uprav- nega odbora Zavoda ra socialno zava- rovanje, Ptuj, kot ^lan; 8. Ljubo Lesniičar. del»»ec. Ormož, kot član; 9. Franc Vaudrf, delavec, Ptuj, kot član. Svet za delo In delovna razmerja opravlja zadeve s področja dela, s po- sredovanja dela in socialnega iavaro- »anja. Štev. I/1.1137/l»55 Ptuj. dne 30. jiiHja 1955. Predsednik: (Jole Trantgck I. r.) Za člane sveta za zdravstvo OLO Ptuj se irvolijo: 1. Julka Kancler, odbornik okrajnega zbora Ptuj. kot predsednik sveta; 2. Avgust janežlič. odiboOT.k zbora proizvajalcev. Vta&kl vrh. kot član sve- ta; 3. AdoU Sannan, direktor ravoda » socialno zavarovanje Ptuj. kot član sve« ta; 4. dr. Aleksander Kuhar, trpravn* Splošne bolnice Ptuj, kot član sveta; 5. dr. Maks Pen zdravnik LeSje, kot član sveta; 6. dr. Matko Mrgole." upravnik okraj- nega zdravstvenega zavoda Ptuj. kot član rveta; 7. dr. Jože šu^terUč. ravnatelj bol- nice TBC Ormož, kot član sveta; 8. Elizabeta Goršič. babica Grajena, kot član sveta; 9. Anton Kokol, delavec Tovarne gli- nice tn aluminija Kidričevo, kot član sveta: Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva. štev. 1/1.1135/1-55 Ptuj. dne 30. julija 1955. Predsednik: (Jože TramSek 1. r.) Za sveta za socialno skrbstvo OLO Ptm se izvolijo: 1 JaflR Petrovič, odbornik okrajnega zbora Ptuj, kot (predsednik sveta; 2. Janko Marlnič. odbornik zbora pro- izvajalcev Destemik, kot član sveta; 3. dr. Nada Pavličev, zdravnik. Ptuj, kot član; 4. Beno Brumen. iolski upravitelj Ma- kole. kot član; 5 Ivan Vauda. uslužbenec Bori, kot član: 30. julija 1955 8. Elza Verbtnelč. odbornik okrajne- sa zbora. Zetale kot 61an; 7. Vladimir Rola, uslužbenec Tovarne ..Delta" Ptuj, kot član; 8. Mirko Horvat, uslužbenec. Pttvj, kot član, 9. Alojz Trampuš, dan Okrajnega od- bora nreze borcev NOV. Ptuj. kot član sveta; Svet 2a socialno skrbstvo opravlja zadeve, s področja socialnega skrbstva in invalidskega varstva. štev. 1/1.1136/1-55 Ptuj. dne 30. julija 1955. Predsednik: (Jože TramSek I. t.) Za čkine mta za prosveto In kulturo OLO Ptui se Izvolijo: 1. Ivan Krajnčič. ravnatelj gtnmazl. je Ptuj. kot predsednik sveta; 2. Peter Horvat, odbornik okrajnega zbora. Muretinci. kot član sveta; 3. Anton Marčec, odbornik okrajnega zbora. Središče kot član sveta; 4. Jože OTeg)orc, tajnik okrajnega odhora ljudske prosvete Ptuj, kot član sveta; 5. Ela Srot, direktor Glasbene &ole Ptuj. kot član sveta; 6. Rudolf Čeh. profesor Gimnazije Ptuj. kot član sveta; 7. Karel Koren, predsednik .Svobode" Ptuj, kot član sveta; 8 Franc Vreže. uslužbenec Kidričevo, kot dlan sveta; 9. Bernarda Pere, kustos Muzeja Ptuj, kot član sveta. Svet za prosveto tn kulturo opravlja nadeve s področja prosvetnega tn kultur- nepa dela. štev. 1/1.1134/1-55 Ptuj. dn« 30. jnlija 1955. Predsednik: (Jože TramSek 1- r.) Za člane sveta za šolstvo OLO Ptuj se Izvolijo: 1. Miro Bračiič. odbornik okrajnega zbora Ptuj, kot predsednik sveta; 2. Ciril Kolarič, upravnik Kmetijske 5ole TurnlJče. kot član; 3. Jože Stropnik, upravitelj Šo!c učen- cev T gospodarstvi Ptu}, kravnih organov lJt>d» skega odbora, kolikor te zadeve ne spa- dalo v delovno področje drugih svetov, ter zadeve s področja varstva javnega reda In miru kriminalistične službe, var nosti prometa, ter varnosti ljudi tn pre- moženja. štev l/l.ll30'l-55 Ptuj. dne 30. julija 1955. Predsednik: (Jože Trafl»3ek 1. r.) PkU ske krcn ke prif^oveduleio v avgustu i. 1886 je neprestano deževalo in skoraj ni mtou] dan brez nevihte in toče Dnevno so prihajala poročila iz Slovenskih goric, Hakjz in Dravskega polja o veliki ško- di, nastali zaradi toč?, ki je padala ponekod v velikih ke- pah. Prizadet je bil zlasti or- moški okraj, kjer do 4. avgu- sta skoraj ni bil« predela, ki ga ne bi obiskala toča. Od 4. avgusta dalje ne prihajajo poročila samo o toči, temveč tudi o viharjih, ki so podira- li drevje v gozdovih. 6. avg. 1896. — Mesto Ptuj je obisikalo v četrtek proti veče- ru težko neurje, ki je še huje divjalo južno od Ptuja. V pe- tek zjutraj so prinašali ljudje v mesto kot pest veliko točo, ki je uničila vso rast po po- ljih in vinogradih. Razbila je tudi mnogo opeke na strehah, ki so jih morali ljudje na novo prekriti. Na \-eoernem vlaku Ptuj—Središče je raz- bila toča celo vrsto šip. Toča je potolkla tega dne večino šip tudi na železniški postaji Moškanjci. Ponekod je pada- la kot pest debela in tehtala 30 in še več dkg. 12. avg. 1896. — V sredo, v zgodnjih popoldanskih urah se je nad mestom nenadoma stemnilo nebo, začele so pa- dati debele kaplje, ki so se kmalu pomešale s točo, veli- ko kot lešniki. Začeli so Švi- gati bliski in že je strela ne- kam udarila. Ljudje so pre- strašeni pritekli iz hi« v pre- pričanju, da je treščilo nekje v mestu. V resnici pa je stre- la zažgala gospodarsko po- slopje vdove Hotko na Sp. Bregu, ob cesti proti Tumiiiču. 28. avg. 1896. — Potem ko je že prejšnji dan na Koroškem začela Drava naglo naraSčati, se je tudi v Ptuju proti 7. uri zjutraj začela vodna gladina hitro dvigati, tako da 1« ob 11. uri dopoldne dosegla 210 centimetrov nad normalo. Ob 10 uri zvečer so na drav- skem mostu zabeležili že 2 in pol metra nad normalo. Iz varnostnih ozirov je bilo na mostu več tesarjev v priprav- jenosti. KOLODVOR Nekoč je prišel tujec v Ptuj in ko je videl kako daleč ie kolodvor od mesta, je vpraSal načelnika postaje: »Cujte. zakaj pa je kolodvor tako daleč od mesta?« »Zato, ker smo ga hoteli imeti blizu železnice.« tVAN POTRČ (32) Sestanek je bjl v krčmi pri Ploju. kakor je bilo to za Go- milo navada še :z prejšnjih mir- nih časov Toplečka se je zarana še pred večerjo, napravila, m ko sera prišel v izbo, roe je vpra- šala: »Ti pojdeš?« Postal sem sredi izbe, zavzdih- nil n se zagledal bolj na strop ko na uro ob peč: »K Ploju na sestanek. .« je rekla, ko nisem nobene ..zinil. »Ne vem,« sem rekel, čeprav sem vedel kaj bom »toril — namreč, da pojdem, ni mi moglo biti vseeno, kaj nameravajo z nami, že zavoljo gruntov ne. »Jaz bom šla,« je povedale Toplečka si nekaj popravila no* gav.co p>od krilom zatem pa dvignila nogo "a stol, potegnila kikle nazai :n začela — tako pred mano, čeprav sem še vedno strmel proti stropu — prevezo- vati nogavico pod kolenom. Sele ko je zaslišala pred vrat; Tuniko ki je prišla večerjat, je spustila kikle m se obrnila proč od mene. »Eh,« je vzkliknila nejevoljno, zavoljo Tun.ke pač, šele zatem zavoljo gruntov: »Eh jezus, le kaj si bodo še namislili zavoljo gruntov?« Tako je odšla Toplečka prva, medtem ko sem odšel sam pre- cej kasneje vendar se ni^era preoblekel Priše! sem k Ploju, ko je bilo tam že vse polno, da So b;la vrata od krčme, od pivni- ce pa tudi pnklcla na stežaj odprta, četudi je bil večer hla- den. Tudi jaz ni^em rinil nika- mor naprej ter sem ostal med moškimi, pravzaprav med samim mlajšim fantovsk m svetom, skra- ja na verandi kasneje, ko se jc začelo s Štrafelo, pa v prikletu, od koder se je dalo na prstih stoje videti v natlačeno polno, do kraja zakajeno krčmo Skraja kolikor sem ujel in kolikor so se ljudje tud- zadaj oglašali in svo- je pr pominjali, je šlo za barono- vo zemljo; kdo jo bo lahko do- bil in kdo bi je bil najbolj po- treben. a tud:, kdo je je najbolj vreden. — Nekdc je zinil: »Kot če b- bili v cerkvi pri špižanju!« — in mošk so se zarezali Za- tem so prišle na vrfio men'ške gorice in pri teh goricah je bilo slišat: tudi Strafelovo Ime — In to je b lo že narobe »Strafela, he Strafela ...« si slišal, kako je šlo med ljudmi, krčma pa je ostala vseeno mirnaj tudi od zadaj na verand: in v pnkletu, kjer je bilo več pro- stora :n sc jc mogel človek obr- niti, se ni nič premaknilo. Po- tem pa je neka žcnsjca, ne bj mo- gel več reči katera skorajda pi- skajoče, z visok m. kar užalje- nim in jeznim glasom povpra- šala: »Kaj, ali Strafela ni zidar?« Kakor da bi bilo ženski vseeno — naj se zgodi kar se bo in kar Se mora zgodit: ,. Zdaj ni več samo zaSušljalo med ljudmi, zdaj — dvignil sem SC na prste — zdaj se je krčma zgan la. Potem je nastala tihoča, v nji pa sem slišal šc nekaj pri- pomb in vse so se tikale Stra- fele, njegovega zidirjenja, komi- sarjenja — ljudje sc mu pravili tud komisar — in sploh vsege se ni nakomisaril?« In zatem ženski glas: »Jezus-jezus, resnica je! Kaj * ali n: že Hedlovih >pravil v ne- srečo? Komunizem nem je pridi- gal, zdaj b: nam pa rad prvi zemljo odžrl.« Tako je svet povedal narobe Za Strafelo; bilo je narobe ker sc ni ko j oglasil, a nekako na- robe ko si jc po vsem tem sploh še upal. Ali on je bil Strafela in mu ni bilo pomoči Življenje samo ga je moralo začeti mlatiti po glavi Vendar pa tudi mol- čali ni mogel: preveč so mu j:h napeli. »Jaz, tovariši,« je začel kakor je bila njegova navada — zagle- dal sem ga, ko je razoglav vstal bil je čisto pred mizo, v prv: vr- sti — in je zatem tudj ponovil: »Jaz, tovariš: če sem zidar kaj pa to koga briga! A kar se me- niške gorice tiče. ali jo bom do- bil a-li ne, je tp moja stvar Stra- felova, se pravi, partizanska. Kdo se je boril na Gomili? Gomilani ali Strafela?« Sprva so ljudje ko je sprego- voril, zamrmrali, toda Strafela je govoril bolj in bolj žolčno; vsa- ka njegova misel je bila počasi in zase povedana; kar videl si, kako se mu pene nabirajo na ustih kako prš- od njega — s tako jezo je metal glasove iz se- be. Ni se mogel zadržati, prevefc So mu jih povedali Nič ga nj iz- učilo. kako je bilo poleti, ko so mu vzel' besedo in sc le moral pobrati, A tokrat n: šlo sam© besedo ali za ugled šlo je za gorico bila je hujša reč — šlo je za edino, kar jc Štrafcli še ostalo od gomilske partizan- ščme »Vi, Gomilan^ vi boste meni gorico oponašal:? Vi... vi.. vi ..« kar nič ni mogel najti prave besede za nje, za Gomilanc — »vi, ki ste si doma r:ti greli, ko se je Strafela za vas boril? Vi ... vi.. .« Preden je znova kaj povedal, mu je neka ženska na kratko po- vedala; - »No, ti pa Si jo pri Hedlcah!« Nek: drugi se je to zdelo Se premalo ter je preden jc Stra- fela prešel k sebi in ji zavezal je- zik, zavzdihnila in naglo prista- vla: »Ce bi si io «amo prj njih!« »Jaz pa pravim, naf gre, od koder ga je, prineslo Gomilani smo živeli brez njega pa bomo tudi zdaj brez njega Ne vem kam le so te Hedlce gledale?« Strafela je nehal s svojim »vi., vi...«, nekajkrat je posku- sil tudi z »jaz. tovariši«, a vedno ga je kakšna oplazila da se ie znova pobral in začel z »vi.. v:. T.« in z »jaz. tovar:ši« Po krčmj že zdavnaj ni bilo več na- peto, bolj In bol? je bilo veselo, v«e od mize pred katero se je Strafela obračal, pa vse fto ve- rande. kjer so se ljudje zdaj že na glas režali Ob vratih v kotu pn peči pa si je Murkec na vsem lepem zapel: »Jo primem za popek, položim na snopek pa rečem: dobro jutro bog daj!« V krčmi je nastala za trenutek tihoča, Murkec je maličko poča- kal in zatem znova, a z višjim glasom zategnil: »Jo-o primem za popek, položim na snopek — « Pesm: pa ni več končal. Malo jc pripomogel tudj Pihlaričin ko- čar ko je na glas, besedo za be- sedo, povedal, ne da bi se menil za Murkčevo popevko »Tovariš Strafela za gorico se kar obriši! Zadosti smo se te bali ...« Očitno jc bilo, da tega Stra- fela nt več prenesel ne fega opo- našanja zavoljo meniške gorice in ne tega, da se ga Gomila ni več bala, da se ga ne namerava več bati Vse tisto žensko reg- Ijanje ga ni toliko premaknilo ko zdaj to kar je povedal Pihla- rčin V:del sem ga kako se je v eni sap- obrnil, rdeč kot razdra- žen puran, dvignil sti«njeno des- nico, ko da b hotel pogroziti tja proti Pihlarčinemu. :n kazalo je, da je tudi našel pravo bese- do za Gom lane. ko je zakričal: »Vi bojazljivci, vi se ne mislite več bati? Kako s- rnil ti, ti Pih- Ijarčini hitlerjanec? Počakaj! V« skupaj maličko počakajte — I« (Nadaljevanje sledif LJUBLJANA SOBOTA. 13. AVGUSTA 5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslu- JtlcH (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in vremenska napoved. 8.00—6.10 Napoved časa, po» ročila. vremenska napoved In objava dnevnega sporeda 6.30 Pregled tiska «.35 Pred mikrofonom «o Veseli godci tn trk) Avsenik 7.00 Napoved časa, po- roiUa. nemnska napoved In radijski koledar 7.10 Zabavna glasba, vmes re- klame 7.30 Gospodinjski nasveti. 7.40— 8.00 igra Ljubljanski plesni sekste po- le Zlata Gai^peršii 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spo« red. 12.30 Napoved časa. poročila, pre- gled dnevnega sporeda in objave- 12.45 Zafcavna glasba, vmes reklame. 1300 Kmetijski nasveti 1310 Glasbeni motaik (pester spored operne in solistične glas he), 14 30 Turistična oddaja. 14.40 Slo- venska narodna glasba (P'^en©s v Za- rreb). 15.00 Napoved «asa. poročila, vre- menska napoved In objaveč 15-15 Želeli sta — poslu!,aitel 16.00 Utrinki iz li- terature: Iz makedonske Hrike, 16.20 Odlomki Iz baletov 17.00 Napoved časa. poročila tn objave 17,15 Plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Okno v svet 18.15 Z narodno pesmijo v vesel delopust. (Pi- tan spored slovenskih narodnih pesmi 19.00 Zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 120 pisanih minut. 22.00 Napoved časa poročila vremenska na poved tn pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23.00 Oddaja za naJe iz- sellenje — na valu 727,1 ra 22.15— 23.00 UKV program? Plesna glasba 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valn 327,1 m (Prenos iz Zagreba). LJUBLJANA NEDELJA, 14. AVGUSTA 6 00—8.00 Dobro jutro, dragi poslu- šalci t (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila tn vremenska naiMJved. 6.30—6.35 Pregled tiska. 7.00 •~7.15 Napoved «asa. poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega spore« da. 7.15—7.30 Reklame. 7.30—7.35 Radijski koledar !n prireditve dneva. 8.00 Otroška predstava — Hugo Flor- jančlč: Almajarskl vodnjak (ponovitev). 8.50 Glasbena medigra. 9.00 Po svetu poetije: Pesmi Pavla Golje. 9.30 Emil Adamič: Pesmi o Kat'.; Baris Papando. pulo: Igra — Jakov Gotovac: Koleda, za moik zbor in komorni sestav pihalcev poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka škoberneta In Slavka Zlattča. 10.00 Družinski pogovori. 10.10 Dopol- danski simfonični koncert; LucIjan Ma- rija škerjanc: Glasba za godala; Ca- mille Saint Saens: Koncert za klavir tn orkester St. 4 t c^molu — Robert Schu- mann: četrta simfonija. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Opoldanski spored lahke glasbe — vmes ob 12.00— 12.10 Pogovor s poslušalci! 12.30 Na. poved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda In objave. 12.45 Zabavna gla- sba vmes reklame. 13.00 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obajve. 15.15 Igra ansambej bratov Genglerjev. 15.?0 Po nasi lepi deželi — Zone Kržlgnik: Srečanje z gobaril in zel'Sčarji, 16.00 Igrata godbi na pihala Ljubljanske garntrije in Ljud- ske fUtce p. v, kapetana Jožeta Bruna in kapetar.a Rudolfa Stariča 16.30 Ne- delski roman — Marcel Giuglaris: Spo- itovanl gospod Lutka (nadaljevanje) 16.50 Igralo vam za zabavo in ples. 17.30 Radl^s-ka igra — Božo Mfiačlč: Skoro neverjetna zgodba (ponovitev), 18.30 Kekaj orkestralnih sk:adb. 19.00 Zabavna glasba. 19.30 Radii^ki dnevnik. 2000 Zabavne melodM« 20.30 športna poročila. 20.40 Operetne arije, kt jih radi poslugate. 21.15 Mednarodna radtj» ska univerza — a) Samoberrjr: Obnova stanovanjskih zgradb b) Dr. Pierre Uhry: O debelosti. 21.35 25 miinut preludi.jev za razne Instrumente. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in presied sporeda za naslednji dan. 22.15 —23,00 v svetu ritmov In melodij. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na va. In 327,1 m (Prenos iz Zagreba). ZA DRUŠTVO IN DOM Otrok v raznih obdobij svo'ega živl^en a Ameriški psiholog in zdravnik dr. Amold Gesell Je posvetil 40 let svojega življenja raziskova- nju otrokovega razvoja, ker je želel natančno dognati kakšne so faze ljudskega bitja od do- jenčka do polodraslega človeka V ta namen Je dr Gesell s svo- jimi sodelavci proučeval telesni in duševni razvoj 12.000 otrok. Svoja zapažanja Je objavil v pe- dagoških publikacijah ml pa jih bomo strnili v kratke od- stavke. PO PRVEM LETU ŽIVLJENJA Fizlgnl r«zvoJ. Ko ima otrok nekaj več kot eno leto, spreme- ni svojo dotedanjo lego: Iz le- žeče prehaja v pokončno Ne- kateri že hodijo, lahko sami se- dijo. najraje pa plezajo po \T9eh štirih. Prehrana In si>anje. Najra- je Jedo z rokami, toda že se uajo uporabljati tudi žHco. Otrok se zbudi med šesto in osmo uro, takoj se oglasi, ker ne mara biti gam. Uživa v ko- panju v vodi. Zanimanje. Otrok se rad igra s preprostimi predmeti, meče jih in pobira. Ce mu vzdignete .vrženi predmet, ga bo takoj zo- pet vrgel Ce mu igračo vza- mete, bo protestiral z jokom, včasih tudi z jezo in nerazpolo- ženjem. Posebno »rad se otrok v tej dobi valja po tleh. Občutki in ra^jmiSljanja. Pred tujimi osebami želi biti zani- miv in išče odobravanje ljudi, s katerimi je pogosto skupaj. Brez vzroka se smeje, potem pa zopet kaže strah In išče za- ščito o«eb. ki so mu blizu. Pri sprehodih opazuje okolico in mimoidoče. Otrok je zelo dru- žaben, posebno popoldne. Na- vdušuje se za glasbo in niha v ritmu. OTROK IMA ENO ^ LETO IN POL Prehrana in sanje. Tek se zelo zmanjša. Budi se še vedno med šesto in osmo uro. Ponoči se večkrat zbudi in joka, dokler ga kdo ne pomiri. Po kosilu spi največ dve uri. Zanimanje. Otrok ima rad v roki več stvari, hitro se nave- liča igrače in jih menja. Ne ma- ra mehaničnih igrač, najraje ima cunje in predvsem papirje, ki jih z užHkom trga. Občutki in misli. Otrok je po- sebno nežen do matere, posebno če je truden aH raztresen. V za- dregi Je, Ce opazi, da ga nekdo opazuje. Ce je razpoložen, ga vse zelo zanima. Ce pa je tru- den. kaže jezo in nerazpolože- nje, vse prijemlje in meče na tla. Občutek posedovanja. Pogo- sto se mu priljubi kaka igrača, s katero odhaja v posteljo in brez nje ne more zaspati. Rad posluša petje, tudi sam spužča neke glasove in se zib- lje v taktu DVE LETI STAR OTROK Fizični razvoj. Pri hoji ali t^ kanju se nagne naprej, prisluš- kuje in se obrača. Dobi posled- nje mlečne zobe. Prehrana in spanje. Tek 3« srednji ali dober. Rad pdje iz kozarca. Zjutraj ga je treba hraniti, a opoldne rad j6 sam. Spi zelo rahlo, zvečer navadno ne zaspi pred osmo uro. Umi- vanje mu Je zelo neprijetno tn pri tem redno joka. Občutki in misli. Budi se že- lja Za samostojnostjo. Pred tu- jimi osebami pride v zadrego, potem pa Jih skrivaj opazuje. Govori že v stavkih in si prido- biva izkušnje s prijemanjem, držanjem in podobno (če se je spekel, ne bo več prijemal za štedilnik). Zelo rad pomaga v kuhinji. Posedovanje, Rad bi imel čim več predmetov, zato zbira pa- pirčke cunjice, zamaške, škatli- ce. kroglice in drugo drobnarijo. Svojih stvari nikoli ne deU z drugimi. Umetnost. Začne risati, naj- rajši po zidu. Rad ima petje in glasbo. Tudi sam prepeva, po- sebno če nekaj »dela«. (Dalje prihodnjiiS) PRAKTIČNI NASVETI Ce po fcosihi podremamo sa- mo pol ure, bomo opazili, da ra- bimo ponoči manj spanja kot po navadi. N^ateri strokovnja- ki menijo, da je pol ure popol- dne enakovredno triurnemu nočnemu spanju. Pravijo tudi, da tisti ljudje, ki spdjo ponoči samo nekaj ur, verjetno spijo po kosilu. ★ V splošnem so ljudje pre- pričani. da 9o skodrani lasje na- ravna stvar in da se temu ne da pomagati drugače kot s traj- no ondulacijo. Pa nj tako!* Sa- mi si lahko pripravite tekočino, od katere se vam bodo lasje kodrali, in sicer: vzemite 6 gra- mov belega pepela, 2 in pol gra- ma salmiaka, 15 gramov glice- rina, 42 gramov alkohola in 500 gramov rožne vode. Tekočino lahko tudi lahno parfumirate ter sd z njo namažete lase. * Majhnim oknom, kakor so pjonavadi v starih hiišah, mora- mo posvetiti posebno pozornost, da jih bomo pravilno uredili z zavesami. Zavese bomo uredile tako. da ne bodo pokrivale sa- mo robov oken. ampak bodo segale precej čez obe steni. Ta- ko bo okno na- videz večje. Kar lahko storite takoj, ne odlašajte na jutri! Tudi nikoli ne čakajte, da se vam nabere gora perila, preden se lotite pranja. Tudi zlikajte ga, takoj ko je suho. Imeli boste prijeten občutek, da vas delo ne čaka. V nedeljo 6. t. m. popoldne in zvečer so nastopili v dvorani Doma JLA v Ptuju člani Radia Beograd tov. Radojka in Tine Zivkovič (harmonika), Savo Je- remič (piščalka), Danica Obre- nič, Velinka Grgurevič in Du- šan Nikolič, ki so posamezno in skupno zapeli venček narodnih In umetnih pesmi narodov Ju- goslavije. Poslušalci so jih za vsalko točko posebej nagradili z burnim aplavzom in vrli gostje So večino točk ponovili. Za ponovna enaka in slična gostovanja iz bratskih republik bo potrebno več agitacije in propagande, ker se Je tokrat iz- kazalo, da bi prišlo goste iz Beograda poslušat več prebival- cev iz Ptuja pa za Večer ria- rotoih pesmi niso ničesar ve- deli vse do ponedeljka, ko so jim poslušalci oripovedovali. ka- ko so bili zadovoljni Gostom iz Beograda želimo na nadaljnji turneji po naši re- publiki mnogo uspehov in upa- mo, da bodo še prišli. V J A. p+ui. 12. avgusta 1955 Naj ostane med namj Napaa na piu slfi most pod zastavo Mariborskega tedna Ta naš ubogi dravski most že dalj časa krpajo Vsa tista pre- perela rebra zamenjujejo m to bodo delali, dokler ne bo novi most premo>t:l Drave Vsak ve- čer spustijo zapornice ob 9 ur' in tedaj ves promet obstane. Šo- ferji in potniki se sicer hudo razburjajo ampak pomagati ni prav n:č mogoče Za to stanje ni kriv nihče v Ptuju saj b; vsi že- leli nov most, najmanj pa so kri- vi delavci Saj n- lahko spravljati skupaj tako podrtijo in to lahko vsak uvidi. Ko pa so nekega večera zopet zaprli zapornice in pr.čeli dvigo- vati desk«, so Se pripeljali z av- tomobilom ljudje iz našega tova- riškega ljutomerskega okraja. Na Mariborskem tednu so pri poizkušnji vin močno pridobili na revolucionarnosti, posebno pa matičar ki se je postavil na čelo bojevitežev in zahteval prosto pot čez most Zaman je delovod- ja razlagal, da čez most res ni mogoče in da bodo pač počakali do jutra Tedaj se je matičar za- čel na vso moč skl':c€vati na iz- gradnjo socializma, ravno tako, kakor da ga de'avci prj delu na mo^tu zavirajo oni pa pri vcse- Ijačenju na Mariborskem tednu podpirajo Ko mu je delovodja pojasnil, da tudi delavci na mo- stu vedo za socializem, je boje- viti matičar prešel v takojšen na- pad. »V Dravo z nj-m!« je zavpil in planil na delovodjo ter mu zbil klobuk, k: je odfrčail in od- plaval po Dravi Tf ]e bil poziv ostalim ki so bili precej priprav- ljeni sledit: vzgledu tega uradni- ka, ampak delavci so dvignili ce- pine in napad je bil odbit. Ob prihodu miličnika sta bili še obe Stanki v bojni pripravljenosti, nakar se je matičar vdal. Po- gumni mož je spoznal, da z juri- šem na most n; nič Ves ta nočni dogodek na mo- stu je kaj ža'ostna izkaznica za ljudi iz ljutomerskega okraja ki so se na Mariborskem tednu na- lezli revolucionarnosti, ki nika- mor ne spada Posebno tovariš matičar ki ima v službi plemenito nalogo, da ljudi zvezuje v prija- teljstvu in sožitju se je pri na- padu pokazali kot izrazit agi^or. Delovodjev klobuk bo verietno moral pl^^čat:, dobro pa bi bilo. če bi mu tudi predstojniki v Lju- tomeru malo izprašali socialistič- no zavest, katere kot navaden pretepač na mostu ni pokazal -Ijut MED ZAKONCI Mož svoji ženi: »Ko sem tvo- jega očeta prosil za tvojo roko, nisem vedel, da bo ta roka vedno tičala v mojem žepu in stikala za denarjem.« TAKO SE ZAČNE »Cigareto bi rad, praviš? Mi- slil sem, da si nehal kaditi.« »Saj tudi sem. zdaj sem v prvem štadiju — nehal s«n ku- povati cigarete!« ROJSTVA, POROKE IN SMRTI ott 6. avgusta 1955 v območju mesta Ptuja Smrti: Dannka Dekleva iz Ormoža, roj. 1951. umrla 6 avg.; Štefan Fajt, Ptuj roj. 1938. umrl 6. avg.; Marija Gaiser. Ptuj, roj. 1893, imirla 6 avg.; Elizabeta Stumberger. Cirkulane, rojena 1897, umrla 7. avgusta. Rojstva: Zora Glavica. Višnji- ca 11, rodila Ivana; Ana Te- ment, Dolane 10 — Ireno; Ma- rija Rižnar, Moškanjci 38 — Sta- nislava; Katarina Prevolnik, Stojnci 8 — Majdo; Ivanka Ga- šparič, Hardek 9 —Antona; Ju- stina Janžekovič Pobrežje 77 — Mirico; Julijana Vidovič, Ptuj — Nado; Angela Tement, Ro- gozaoa 37 — Ljudmilo; Ivana Rotvein Ivana. Tmovci 20. Olgo Kakor drugod, tucu pi. nas zbiramo pomoč prizadetim po toči. Ker so se sosedje in znan- ci, s katerimi sem govonl, iz- razili da sočustvujejo z ljudmi, ki jim je ledeni bič vse uničil, me je zanimalo koliko je pri nai se ne ženili«. Kraj dejanja: Dunaj 1952 Predprodaja vstopnic v ptujskem gledališču. Sedeži po 40. 60 in 80 dinarjev. v sredo, 10. avgusta 1955 (za liter, kilogram ali ko«) Čebula 20—30 česen 60, stročji eižol 25—30. luščeni grah 40, grah 25. paprika 80—100, cve- tača 40. kumare 20—25, kumare za vlaganje 40. peteršilj 40—50, rdeča pesa 20—30 solata (endi- vija) 35—40 solata v glavah 15, špinača 50. rdeče zelje 15, zelje 15, korenček 40, ohrovt 20, pa- radižnik 50 koruza 40, pšenica 40, proso 30. koruzni zdrob 50, zaseka 300 mleko 25. smetana 120, sir 40—80. kokoši 400 pi- ščanci 300—400, breskve 40—50, marelice 60, hruške 25—30, ja- bolka 25 slive 20 ritjglo 30. bo- rovnice 30, gobe 120, lisičke 40, jajca 12, krompir 16, buče 15— 20, višnje 30 maslo 400 domači kis 25, retmo seme 100 din za li- ter, motovileč (seme) 100 din. Ju-hej „Abececla**! (!:Hitimo prijetno dolžnost, da Se piscu članka o plesnem kvin- tetu »Abeceda« zahvalimo za »izredno strokovno« in »rahlo trezno« kritiko, objavljeno v preišnji številki Ptujskega ted- nika. Ker smo se v tem kratkem času po objavi kr.tike naučili šele polovico abecede o lepem vedenju, upamo da nam pisec ne bo zameril če bomo v na- šem odgovoru zašli še v nepre- delano polovico. Prosimo pisca, da nam v zve- zi z očitanim »amerikanskim« obnašanjem dovoli staviti pri- pombo. da smo dobili vtis, da .ie pač slabo podkovan v pozna- vanju šeg in navad raznih na- rodov Morda je pomotoma ^.d- menjal naše domače vriskanje z amerikanskim spetaklom ali pa ga je premotil pol-cilmder med štajerskimi klobučki. Pisec, ki se iz razumljivih vzrokov ni podpisal s pravim imenom, je tudi v zmoti če misli, da je za vriskanje ob domači narodni pesmi potrebna »rahla vinje- nost« in je ta trditev morda le preveč subjektivna. Očitane do- mišljavosti pa med nami več ni, ker nas je »zadnje Čase« brez hrušča in trušča zapustila. Kar pa zadeva našo prevzet- nost in včasih »pretiho« živah- nost, lahko odgovorimo s pri- ču.točim Prešernovim verzom: »Sme nekaj nas, ker smo Prešernove biti prešernih; pesem kaže dovolj, kak' je naš oče krotak.« Misel pa je ta-le: Ne srdite se, ako ie med mojimi pesmimi tu- di kakšna prešerna vmes. (Po Slodnjaku; Prešernove poezije, izdaja SKZ 1946. str. 201.) Našim cenjenim poslušalcem in plesalcem obljubljamo, da bomo vselej uF>oštevali njihove želje, ki nam jih lahko ob vsa- ki priliki povedo. Pričujoči članek je nastal z iamenom da bi pojasnili pu- bliki naše stališče do v prejšnji Itevilki objavljene kritike. Od- slej F>a se na slične članke, držeč se starega latinskega pre- govora: »Qui se axcusat, se accusat« (kdor se preveč opra- vičuje. se obtožuje) ne bomo več oglašali. »Abeceda« V Ljubljani glavna premija 800.000 din na štev 233825, 100,000 v Ptuju na št. 362713, po 80.000 din v Mariboru na štev 485586 in 425236, v Postojni na štev 362998 in v Kranju na št. 013596, po 60.000 din v Kra- nju na št. 259708 tn 426230 ter v Mariboru na št .'i40fi72 KINO PTUJ predvaja od 12, do 15. avg. amer. barv- ni film »Tri ljubezni«; od 16. do 18. avg. amer. film »Smeh v raju«; od 19. do 22. avg. ameriški barvni film »Lahl^o je lju- biti«; od 23. do 25. avg. franc. fihn »Pred potopom«; od 26. do 29. avg. amer. barvni film »Meč in roža«; od 30. avg. do 1. sept. brasdl- ski film »Sihna moča«. LOVSKA SMOLA Lovec Korenček toži ženi, da je bil lov čisto za nič. »Niti zajca nisem pihnil! Ti vragi be- žijo v dkcaku. In ko sem iaz ustrelil v cik, je bil zajec že v ca k.« Naša kuharica Poletna Jnlia 5 dkg masti, 4dkg mcke, 2 korenčka, malo cvetače, 5 dkg stročjega fižola, 5 dkg zluščene- ga graha, zelen peteršilj, 1 do 2 gobici, 2 paradižnika, sol, vo- da, da bomo z njo zalili. Na masti najprej prepražimo zrezano oziroma prebrano in očiščeno zelenjavo, jo popraši- mo z moko. nekoliko zalijemo in dušimo. Ko je že vsa 2sele- njava precej mehka, jo osolimo in zalijemo. kolikor želimo imeti juhe. Juho zgostimo, če zakuha- mo malo ovsenih kosmičev. Ako je katera izmed naštete zelenja- ve že stara, jo najprej posebej skuhamo v siadi vodi in nato dodamo juhi z vodo vred. Telečji zrezek na več načinov Telečji zrezek ob straneh na- režemo, osolimo in spečemo, nato pa ga lahko priredimo na več načinom. Med dva enaka telečja zrezka damo ko« eira (trapista alj ka- terega drugega, vendar ne na- vadni kravji sir), povaljamo v n»ki, jajcih in drobtinah ter zapečemo na obeh straneh v pokriti posodi in na ne prehu- dem ognju. Na telečji zrezek damo tenko rezino slanine, rezino šunke in trdo kuhano jajce. Vse to zvi- jemo in prevežemo z belim su- kancem ter spečemo. Hitro spečene telečje zrezke polijemo s smetano in pustimo, da še dobro prevrejo. Telečje zrezke nadevamo z nadevom: na žlici masti prepra- žimo drobno sesekljano čebulo dodamo na kocke zrezano sla- nino ali šunko, malo riža in se- sekljanega peteršilja. Med pra- ženjem dolijemo 1—2 žlici vo- de. Ko vzamemo s štedilnika, hitro umešamo 1—^2 jajci, sol in poper. S tem nadevom na- polnimo zrezke zvijemo v rolo in prevežemo z belim sukancem ter pečemo na masrti. Na isti način lahko pripravimo tudi go- veje zrezke, samo dalj časa jih moramo dušiti in prilivati več vode. Razpis Začasna komisija za volitve in imenovanja pri Občin- skem ljudskem odboru v Ptuju razpisuje mesto nakčelnlkfk Tajništva za gos^podarstvo, gradbene in komunalne zadeve. Pogoji: višješolska izobrazba ali srednješolska izobrazba i naimanj 5 let prakse. Pravilno koikovane proš nje je vložiti pri LOMO v Ptuju najpozneje do 15. avgusta 1955. Predsednik komisije: Ivan Vobič 1. r. MESTNA HRANILNICA V PTUJU spre j me namsščenca (namescenko) za knjigovodske posle Pogoji: popolna srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja šola z večletno bančno ozir. hranilnično prakso. Pismene ponudbe pošljite na Upravni odbor MESTNF HRANILNICE v Ptuju. SPLOŠNA KMETIJSKA SOLA TTJRNISCE PRI PTUJU — OKRAJ PTUJ R A P I S uprava Splošne kmetijske šole Tumišče pri Ptuju bo sprejela v šol^-em letu 1955/56, ki se prične s 6 septembrom t. L, največ 30 gojencev in 20 gojenk. Namen šole je nuditi mladini, ki bo ostala doma na kmečkih gospodarstvih, mladim iz državnih posestev in kmetijskih zadrug primemo kmetijsko in gos/podinj- sko strokovno izobrazbo. Sola traja eno leto. Pouk prične 6. septembra In konča 15. junija v naslednjem letu. Po končanem pouku od 15. junija do 31. julija oprav- ljajo učenci praktična dela na posestvu šole. V tem času opravijo tudi zaključne izpite in strokov ekskurzije. Kot redni gojenci se lahko vpišejo vsi tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) Fantje in dekleta kmečkega porekla v starosti od 16 do 23 let, izjemoma tudi starejši, b) Tisti, ki so uspešno končali najmanj 6 razredov osnovne šole. Prednost imajo oni, ki so z odličnim aili prav dobrim uspehom končali I. letnik kmetijsko- gospodarske (nadaljevalne) šole. c) Zavezati se morajo, da bodo sami ali s pomočjo kmetijske zadruge al; druge ustanove plačevali mesečno oskrbovalnino 3000 din. d) Biti morajo duševno in telesno popolnoma zdravi 2 neoporečeno preteklostjo. Kandidati naj vložijo lastnoročno spisane prošnje, koikovane s 30 din, v času od 1. avgusta do 1. septembra 1955 na naslov: Splošna kmetijska Tnmišče pri Ptoja. p. Ptuj. Priloge k prošnji: 1. Izpisek iz rojstne knjige. 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Zdravniško potrdilo o duševnem in telesnem zdravju 4. Izjava staršev o rednem mesečnem plačevanju celotne ah dekie oskrbo- vakiine. 5. Uradna izjava kmetijske zadruge ali druge ustanove, da bo redno mesehio plačevala celotno ali delno oskrbovalnino (štipendijo). Gojenci in gojenke imajo popolno oskrbo v domu šole. Zaključni izpit, opravljen na šoli, velja kot teoretični del sirokovnpgb izpita I za zvanje kvalificiranega delavca kmetijske stroke. Pohitite s pnjavemi! i Podrobna pojasnila daje ur^rava šolf LPRAVA SOLE JAVNA ZAHVALA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, članom kolektiva Avtokaroserija, pevskemu ztx)- ru »Svobode« in mladinskemu aktivu Ptuj. vsem darovalcem vencev in cvetja ter proštu tov. Grajfu, ki so spremili našega si- na na njegovi zadnji poti — se iskreno zahvaljujemo! Družina FAJT. Ptuj OPOZORILO! Obveščam javnost, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih event. napravila Fani Gorjan iz Pre- šernove ulice 6 v Ptuju Amalija Koršič. Ptuj Prešernova 6 NOVINARSKEGA SODELAV- CA sprejmemo takoj. Ponud- be pošljite na upravo »Ptuj- skega tednika«. Čevljarska zadruga, Ptuj, Drav- ska ul. 2, sprejme v službo POMOČNIKA IN VAJENCA. Plača po tarifnem pravilniku. PRODAM ENOSTANOVANJ- SKO HI So z goisipodarskim poslopjem in 50 a zemljišča v Wolkmerjevi ulici 8, Ptuj. ENOSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI mencam za ena- ko v Ptuju. Naslov v upravi. SAMSKO OPREMLJENO SO- BO išče soliden samec, sred- njih let Naslov v upravi lista. OBJ.\V.\ Podpisani preklicu'em in ob- žalujem žalitve, izražene proti Lziki Rašlovi ter se ji zahva- ljujem. da ie odstopila od za- sebne obtožbe. Ptuj. dne 8. avgust?. T. LozinšeJ« VABILO! Halo! Halo! Kam pa v nedeljo 21. avgusta t. I.? Pr:di'e na Ptu sko goro, kjer bo priredil vaški odbor Rdečega križa veliko popoldnev- no veselico, na kateri bo igrala prvovrstna godba Priprav- ljena bodo topla in mrzla jedila. Zraven piva. žgan a m likerjev se bodo točila pristna haloška vina Vse bo po zmernih cenah, ker se odbor zelo trudi da bodo udeleženci zadovoljni pa tudi socialno šibki otroci katerim je name- njen dobiček prireditve V slučaju slabega vremena t>o prireditev v zaprtih pro- storih Za čimvečji ob sk ^ Driix)roča Vrški fxibor RK Ptuj- ska pnra