PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
,0A
qO'

primor
itfb

VAxV>
v#


06*C>.fVcV6
s 'l
bb°
unevnik
■tecchi 6 - PP 559 ) 7796-600 4 PD I 72418
maggio 1 3382-535723 .,032958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 238 (14.329)
Trst, sreda, 14. oktobra 1992
V Milanu so z matico lažje ranili glavnega tajnika CISL Sergia DyAntonija
Prodoren uspeh vsedržavne stavke Amato danes sprejme sindikaliste
Poskusi izzivalnih skupin, da bi na sindikalnih shodih povzročili incidente, so propadli Solidarnostno zborovanje DSL v Rimu - Na zborovanjih je bilo tudi veliko mladih
RIM — Ministrski predsednik Giuliano Amato bo sprejel danes voditelje CGIL, CISL in UIL, da bi se z njimi pogovoril o ukrepih za ozdravitev državne blagajne.
To je prvi sad včerajšnje štiriurne splošne stavke v organizaciji osrednjih treh sindikatov, ki pa ni veljala za javne nameščence in osebje nekaterih storitvenih služb. Med njo so se mestni trgi vzdolž Apeninskega polotoka spet napolnili z veliko množico delavcev, upokojencev in študentov. Ti so med pouličnimi povorkami izpod protestnih transparentov glasno oporekali gospodarskim in finančnim ukrepom vlade in zahtevali njihovo prilagoditev stvarnim razmeram: bremena naj se pravičneje porazdelijo, kdor več zasluži, ta naj več plača.
Tudi to pot, kakor že ob nedavnih področnih stavkah, so izbruhnili incidenti, ki so jih izzvale očitno vodene skupine razborite-žev, vendar brez hujših posledic, tako da so lahko vsi sindikalisti z odrov do kraja izpeljali svoje govore; tudi na velikanskem trgu pred stolnico v Milanu, kjer je spregovoril ogromni množici glavni tajnik CISL Sergio D'Antoni (Telefoto AP). Tod je bil protest
najbučnejši in ne samo to: na govorniški oder so letele matice in celo petarde, toda sindikalist ni maral plastičnega ščita, čeprav so ga ranili v ustnico, in je vztrajal do konca: »Ne bomo se podredili nasilju,« je zakričal, »sindikat gre naprej in se nikakor ne bo vdal pred premišljenim izzivanjem!«
D'Antonijevo odločnost so pozneje izrecno pohvalile in mu izrazile globoko solidarnost številne politične osebnosti od Martel-lija, Mancina, Martinazzolija, Occhetta, Blanca in Vizzinija pa do predsednikov poslanske zbornice Napolitana in senata Spa-dolinija. In prav odločnosti vodje CISL se gre zahvaliti, da se izzivanje ni sprevrglo v pretep, nasilje, torej v nekaj, zaradi česar bi morala poseči policija in kar bi hočeš nočeš milanski manifestaciji okrnilo njeno verodostojnost ter napeljalo vodo na mlin protidemokratičnih in reakcionarnih sil. To pa je ravno tisto, kar so netilci nemira hoteli, a jim je spodletelo, ugotavljajo sindikalisti.
Stavka je popolnoma uspela, saj je bila udeležba pri njej visoka: v povprečju se je NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Reševalci in oblasti se bojijo končnega obračuna nedeljskega potresnega sunka
Strahotne posledice potresa v Kairu Za zdaj 450 mrtvih in tisoči ranjenih
KAIRO — Iz ure v uro se daljša seznam žrtev katastrofalnega potresa, ki je v nedeljo prizadel Kairo. Oblasti navajajo 450 mrtvih in 3.120 ranjenih, reševalci pa poudarjajo, da bo končni obračun še hujši, saj je potresni sunek 5,3 stopnje po Richterjevi lestvici prizadel najrevnejše in obenem najbolj gosto naseljene mestne četrti tega 15-milijonskega mesta.
Egiptovski predsednik Bosni Mubarak je prekinil svoj obisk na Kitajskem, tako da je sinoči že predsedoval kriznemu štabu. Oblasti še vedno nimajo pravega vpogleda v število brezdomcev, vsem je le jasno, da je sunek ob 15.09 po krajevnem času dobesedno sesul najmanj 150 stanovanjskih blokov. Med njimi pa niso bila samo stara poslopja temveč tudi sodobnejše zgradbe. Zgovo-
ren je primer ogromnega 14-iiad-stropnega bloka v rezidenčni četrti Heliopolis iz leta 1979, ki se je dobesedno pogreznil vase. Med žrtvami in ranjenimi je ogromno otrok in študentov, ker jih je potresni sunek zatekel med popoldanskim poukom. Številni ranjenci imajo polomljene noge in roke, ker so skakali skozi okna in z balkonov, da bi se rešili.
Groznim številkam je bolj kot jakost potresa botrovala slaba gradnja. Ob tem je zanimiv podatek, da potresni sunek v bistvu ni poškodoval nobenega egipčanskega zgodovinskega objekta. Sfinga je brez posledic vzdržala potres, prav tako piramide in drugi objekti. Večjo škodo so utrpeli islamski in koptski sakralni objekti, a v precej manjši meri kot stanovanja. Med tujimi turisti ni bilo žrtev, kar navajajo vsa tuja veleposlaništva in turistične agencije.
Zaradi
goljufij
v Abrucih za zapahi še 21 oseb
TERAMO Potem, ko so pred kratkim zaradi goljufij pri financiranju nekaterih večjih del s sredstvi Evropske skupnosti zaprli ves abruški deželni odbor, so včeraj v Abrucih izvedli še eno podobno akcijo, s katero so za zapahe spravili 21 oseb (med njimi je tudi socialistični podpredsednik abruškega deželnega sveta Di Giuseppe), ena oseba je na begu, s svobode pa se bo branilo 61 oseb. Vsi so osumljeni goljufije na račun države, nekatere pa bremenijo tudi sodelovanja pri izsiljevanju podkupnine. V preiskavo je vpletenih 14 zadrug iz Ab-rucov, ki so organizirale izpo-polnejvalne poklicne tečaje, ki pa jih v resnici nikoli ni bilo. Pri tem naj bi v zadnjih štirih letih od ministrstva za delo za te tečaje te zadruge dobile 8 milijard lir, nadaljnjih 12 milijard pa naj bi še dobile za tečaje, ki so jih zadruge predstavile za letos in jih je ministrstvo že-odobrilo.
Preiskava se je začela pred štirimi meseci po prijavi nekega uslužbenca ene izmed zadrug. Kot navaja obtožnica, so organizatorji teh »tečajev« od mladih tečajnikov zahtevali po pol milijona lir vpisnine, vendar pa tečajev po programu niso izvajali, ali pa so programe izvedli le delno. Med preiskavo so zaslišali več kot 500 oseb.
Vse aretirane so zaprli v samice v različnih zaporih, finančni stražniki pa preverjajo njihovo premoženjsko stanje, preverjajo pa tudi poslovanje vpletenih zadrug. Preiskovalci zdaj tudi podrobno preučujejo celotno dokumentacijo, ki so jo zasegli na sedežih zadrug in tudi na Pokrajini v Teramu, in sicer za obdobje, ko je to javno upravo vodil Di Giuseppe. Posebno pozornost namenjajo dokumentaciji, ki zadeva gradbeništvo, tekstilno industrijo in kmetijstvo.
Karabinjerji pa niso potrdili, da naj bi bil med osumljenci tudi član kamore, vendar pa so preiskavo razširili tudi izven Abrucov, da bi preverili, če so imeli osumljenci pri nezakonitih poslih stike tudi s podjetji iz drugih dežel.
železobetonskim 14-nadstropnim stanovanjskim blokom v četrti Helioplls je ostal le kup ruševin (zgoraj), med mrtvimi in ranjenci je tudi ogromno otrok	(spodnja slika AP)
Prijateljsko vzdušje na slovensko-hrvaškem vrhu na Brdu
Prizadevanja za boljše odnose
BOGO SAMSA
BRDO PRI KRANJU »Dosegli smo popolno soglasje o načelih, kako graditi prijateljske odnose med Slovenijo in Hrvaško. To pa je bistveno,« s temi besedami je hrvaški predsednik Franjo Tudjman pričel svoja izvajanja na tiskovni konferenci po nekajurnih razgovorih dveh delegacij na najvišji ravni. Nato je napovedal dvostranski sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. Sestal se je s predstavniki v Sloveniji živečih Hrvatov, jih je preko petdest tisoč in se dobro počutijo ter uživajo vse pravice. Za to in za pomoč Slovenije v vojni se je iskreno zahvalil
Ton in tudi vsebina njegovih izjav sta bila povsem drugačna, kot je bil ob napovedih obiska, ko je še grozil z mejnimi popravki, se spraševal, če ima predsednik Kučan (na sliki Foto Križmančič) sploh ka-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Srbska letala povzročila pravi pokol med nedaljskim bombardiranjem Brčkega
Sarajevčani bodo morda že v kratkem ponovno dobili vodo, plin in elektriko
SARAJEVO — Vsekakor je najpomembnejša včerajšnja vest iz Sarajeva in Bosne in Hercegovine, da so boji nekoliko pojenjali in da je poveljnik enot OZN v Bosni in Hercegovini francoski general Morion izjavil, da naj bi Sarajevo že v nekaj urah dobilo vodo, elektriko in plin. Pri ustvarjanju pogojev za to naj bi sodelovale vse sprte strani. Hkrati pa naj bi normalizacija oskrbe z vodo in energijo omogočila tudi začetek trojnih pogajanj (med predstavniki Muslimanov, Srbov in Hrvatov) o demilitarizaciji Sarajeva. Najbolj dramatično pa je bilo včeraj v Goraž-du, kjer so se boji nadaljevali, hkrati pa je tamkajšnje poveljstvo muslimanskih enot sporočilo, da so po posameznih območjih tega obleganega mesta že razporedili cisterne s strupenim klorom, ki jih bodo aktivirali, če ne bodo ponehali srbski napadi. Če bi prišlo do uresničitve te grožnje, bi precejšen del severne Bosne in Hercegovine, Slavonije in del Madžarske doletela huda ekološka nesreča. Bosansko-hercegovski veleposlanik pri Organizaciji združenih narodov Šačirbej je izjavil, da se centralne sarajevske oblasti krčevito trudijo, da bi lokalne vojaške poveljnike iz Goražda odvrnile od tega dejanja, na katerega so očitno pomislili v trenutku samoobu-pa.
Na začetku tega tedna so se v Varnostnem svetu OZN že odzvali na poročila o nadaljevanju vojaških letalskih poletov in napadov s strani srbskih sil nad območjem Bosne in Hercegovine. Sporočili so, da bi utegnil Varnostni svet še ta teden sprejeti novo resolucijo, s katero bi dovolili vojaške operacije, katerih cilj bi bil preprečevanje vojaških akcij srbskih letal nad Bosno in Hercegovino.
Srbsko letalstvo je v nedeljo uprizorilo pravi pokol v Brčkem. Letala so napadla osemkrat in odvrgla 30 kasetnih bomb. V teh napadih je življenje izgubilo 20 oseb, 32 pa jih je bilo ranjenih. Sicer pa v silovitih bojih okoli Brčkega srbskim silam ni uspelo ubraniti
pomembnega koridorja, ki povezuje Srbijo in tako imenovano srbsko bosansko in hrvaško Krajino. Boji v Bihaču so se nadaljevali tudi v noči od ponedeljka na torek.
Med vikendom je predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič obiskal več krajev v Bosni in v Hercegovini. V Zenici, Travniku, Novem Travniku in v Bugojnu se je pogovarjal z vojaškim in političnim vodstvom. Izetbegovič je dejal, da gre zdaj za odločilne trenutke za »domovino in za obstoj naših narodov, ki jih agresor z masovnim genocidom in izgoni poskuša izkoreniniti s prostora, kjer so že stoletja.« (NIA)
Danes na pogovorih v Sloveniji delegacija deželnega odbora F-JK
TRST — Prvič od mednarodnega priznanja Slovenije bo danes na uradne pogovore v Ljubljano odpotovala delegacija Dežele Furlanije Julijske krajine. Vodil jo bo predsednik deželnega odbora Vini-cio Turello, v njej pa bodo skoraj vsi deželni odborniki. Po srečanju s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom se bo delegacija Furlanije Julijske krajine najprej sestala s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Kasneje pa bodo na delovni seji s slovensko ministrsko delegacijo razpravljali o temah skupnega interesa. V glavnem bodo razpravljali o decembrskem protokolu med predsedniki Dežel italijanskega severo-vzhoda, Slovenijo in Hrvaško, o italijanskem zakonu za obmejna območja in o posegih, ki jih predlaga Srednjeevropska pobuda (bivša heksagonala) za razvoj srednje Evrope.
Mihail Gorbačov bo danes verjetno pripotoval v Italijo
MOSKVA — Boris Jelcin je včeraj dovolil Mihailu Gorbačovu (na sliki AP) odhod v Nemčijo, da bi se lahko to soboto v Berlinu poslovil od prijatelja Willyja Brandta. To mu je narekovala zaskrbljenost nad negativnimi reakcijami zahodnih držav na omejitvene ukrepe proti Gorbačovu. S tem pa ga ni razrešil dolžnosti, da pojde za pričo na procesu o ustavnosti razpuščene komunistične partije. V resnici naj bi se Gorbačov včeraj po telefonu domenil s predsednikom ustavnega sodišča Zorkinom, da se srečata brž bo vrnitvi iz Nemčije.
Gorbačov pa bo še danes verjetno dopotoval na obisk v Italijo, kakor je bilo svoj čas dogovorjeno. Jelcinovo pooblastilo velja sicer uradno samo za Nemčijo, toda Gorbačovov pomočnik Ostroumov je sinoči izjavil tiskovni agenciji Ansi, da bi nekdanji predsednik Sovjetske zveze, »če ne bodo nastopile nadaljnje komplikacije«, lahko prispel danes v Italijo.
Martinazzoli pred težko nalogo obnove svoje stranke
RIM — Nedeljska neobičajna potrditev novega tajnika KD Mina Martinazzolija z aklamacijo je bila tudi včeraj v ospredju političnega zanimanja v Italiji. V glavnem so prevladovale pozitivne ocene, ob aklamacijo se je obregnil le bivši predsednik republike Cossiga, ki je včeraj obiskal »svojega prijatelja Marinazzolija«. Tega mnenja pa ni Forlani, zanj ta neobičajni način odraža »izredno ozračje«, ki preveva KD v pričakovanju vsedržavnega kongresa. Načelnik senatne skupine DSL Giuseppe Chia-rante je Martinazzolijevo izvolitev primerjal z izvolitvijo Zaccagninija v sedemdesetih letih. Po njegovem ni bil Martinazzoli nikoli vpleten v kli-entelizem, v izrabljanje oblasti in v druge negativne pojave, ki so tako prizadeli KD. Za Chia-ranteja je Martinazzoli poštenjak, »človek severa«, ki se ga niso dotaknile kritike in ki je globoko vpet v korenine lombardskega katoličanstva. Chia-ranteju pa niso jasni cilji sedanjega imenovanja, ali bolje rečeno, KD nima prave vizije, kako bo reformirala samo sebe in sistem, ki ga je v teh povojnih letih ustvarjala, medtem ko je bilo ob Zaccagninijevi izvolitvi popolnoma jasno, kaj je KD hotela.
Martinazzoli pa je v svojih prvih izjavah ponovil zavzetost, da obnovi stranko z vsemi razpoložljivimi notranjimi in zunanjimi silami. KD se mora po njegovem znebiti spon birokratskega aparata, postati mora tranzmisija želja in hotenj družbe. Odločno pa nasprotuje »veliki koaliciji«, v kateri bi bil DSL, PRI, Zeleni in Pannellovi Federalisti za Evropo.
Da je glavni razlog Marti-nazzolijeve izbire zajezitev vzpona Lombardske lige, pa je jasno predvsem Bossiju. Zanj je z Martinazzolijevo izvolitvijo »KD že izbrala strežnike za svoj končni pogreb: za zajezitev plazu je treba kaj druge-
CJd....«
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s_ 1. stram - nadaljevanji s_ 1. strani
• Stavka
sukala okoli 70 odstotkov, toda mestoma oziroma v nekaterih strokah je dosegla tudi konico 90 odstotkov, kar navdaja sindikalne voditelje seveda z optimizmom: »Rajši imam človeka, ki pride na zborovanje in protestira, kot pa tistega, ki protestira, a ostane doma,« je naglasil Ottaviano Del Ture o (CGIL). S tem je mislil na majhne skupine, ki so v raznih mestih, od Firenc, Padove in Bologne pa do Turina, Rima, Neaplja in Palerma, spremljale govornike z žvižgi. Vpričo klestenj, ki bodo prizadela ljudstvo kot tako, nimajo ljudje druge referenčne točke kot samo sindikat, so poudarili drugi sindikalisti in bili veseli tolikšnega odziva. Vesel je tudi vodja skrajne leve struje v CGIL Fausta Bertinotti in to do takšne mere, da predlaga še eno splošno stavko vsedržavnega zadiha. Če ne bodo v parlamentu osvojili sin-
dikalnih zahtev, pa bo do nove splošne stavke tudi res prišlo in verjetno še zajetnejše od včerajšnje, ki se je je udeležilo praktično 10 milijonov oseb v podrejenem delovnem razmerju. »Če bomo enotni, bomo skupaj zmagali in bomo trajali dlje kot pa vlada in njeni zavezniki,« je polemično podčrtal glavni tajnik ČGIL Bruno Trentin v Bologni in z zavezniki mislil predvsem Confindustrio.
»S to stavko nočemo zrušiti Amatove vlade, temveč jo samo prisiliti, da ublaži svoje ukrepe,« je pojasnil glavni tajnik UIL Piet-ro Larizza, »kajti delavci so pripravljeni prispevati svoj delež k sanaciji gospodarstva, ne marajo pa, da bi še naprej za to plačevali eni in isti,« kot je pribil D Antoni.
Obnovimo zahteve, ki jih bodo postavile delegacije CGIL, CISL in UIL danes Giulianu Amatu: odpravo zgornjega praga 40 milijonov lir letnega dohodka, iznad katerega mora dotični iz lastnega
žepa plačevati izvenbolnišnične zdravstvene storitve; potrditev pravice vsakogar, da gre v pokoj s 35-letno in ne 36-letno prispevno dobo; uvedbo resničnega minimalnega davka na samostojno delo za učinkovit pregon davčnih utaj; avtomatično prilagajanje pokojnin gibanju življenjskih stroškov in slednjič potrditev o vračilu fiscal draga, se pravi odvečno vplačanih davčnih zneskov.
Včeraj popoldne pa je bil v Rimu shod v priredbi krajevne federacije Demokratične stranke levice, na katerem je vodja »demokratičnih komunistov« Pietro In-grao podprl zahtevo po oklicu nove, tokrat zares prave, popolne vsedržavne splošne stavke in po takojšnjem odstopu Amatove vlade.
• Prizadevanja
kšno oblast, če bo ostal po volitvah.
Na tiskovni konferenci je nato predsednik Kučan podrobneje orisal omenjena načela in izhodišča, ki temelje na zdravi pameti, saj so dobri odnosi v korist obeh, zadeve pa so se celo poslabšale, ker problemov niso reševali. Na predlog Tudjmana so se dogovorili za razčlenjen kontinuiran pogovor na raznih ravneh in predvsem dvostranske razgovore zainteresiranih ministrov. Obe državi priznavata obstoječe meje. Pri odnosih izhajajo iz skupnega sodelovanja, ko so se morali braniti pred srbsko hegemonostično politiko.
Zelo verjetno pa je ključno in najbolj zanimivo izhodišče, ki posega na mednarodne odnose. Svet nima prave predstave, zamuja in dela napake pri reševanju krize na Balkanu. Slovenija in Hrvaška
pa nista bili sposobni urediti lastne usode. Pri tem se slišijo kritike, da so s prezgodnjim mednarodnim priznanjem sprožili vojno, ko pa je obratno res in ko je prav zaradi potuhe in počasnosti bil opogumljen agresor. Z včerajšnjim dogovorom, obnovitvijo razgovora in napovedjo podpisa sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju je ž obeh držav izbrisan mednarodni madež in utrjen njun ugled v svetu, kar je še posebej važno za Slovenijo in njen uspešen prodor v Evropo.
Postavljenih je bilo več vprašanj, med odgovori je še zlasti zanimiva ocena predsednika Kučana o srbskih dogodkih. Slovenija še ni navezala stike z jugoslovansko vlado, ne izključuje take možnosti, če bo v Srbiji prišlo resnično do preokreta in se bo zares zavzemala za mir in za konec vojne. Slovenija je zainteresirana, da se v Srbiji krepijo sile, ki so za mir in katere sedaj predstavlja predsednik Panič. To je boljša rešitev kot vojna intervencija. Toda za razgovor je treba izpolniti dva pogoja: jasno in razpoznavno dokazati, da so resnično za mir. Priznati je treba razpad nekdanje SFRJ, njene naslednice pa so vse republike in treba se je torej odpovedati avtomatičnemu nasledstvu.
Posebej sta se sestala tudi predsednik Tudjman in ministrski predsednik Drnovšek, ki je nato povedal razne podrobnosti o mejah. Izhajajo iz režima, ki je vlejal 25. junija 1991, ko sta državi proglasili samostojnost. To velja tudi za Piranski zaliv in za Trdinov vrh, za katerega se je Tudjman še posebej zanimal.
Hrvaška je odpovedala sporazum o gospodarskem sodelovanju, katerega je slovenski parlament
že ratificiral. Slovenija se zavzema za svobodni pretok blaga brez carin in se je na hrvaško ponudbo pripravljena pogajati. Toda v nekaj dneh bo sprejela odlok, s katerim bo dvignila svoje carine približno na podobno raven, kot so hrvaške. Dobre namere torej v praksi spremljajo povračilni ukrepi, ki so logični toda ukrepi.
Glede avtocest so ponovili znana stališča: Hrvaška se zanima za traso Šentilj - Zagreb, Slovenija tudi izraža interes toda njen prvenstveni interes je povezava Koper - Madžarska - krak slovenskega križa. Ni zainteresirana za povezavo Trst - Reka in ponuja začasno rešitev Koper - Postojna -Reka.
Predsednik Drnovšek je zaključil, da nima nihče interesa, da bi se odnosi poslabšali, za sedaj so našli mehanizme za razgovor in zato »za sedaj ni potrebna internacionalizacija posameznih vprašanj«. V kolikor bi se v prihodnosti pokazala taka potreba, bodo lahko posegli tudi k takemu sredstvu, na primer po mednarodni arbitraži glede meja ali česa drugega.
Oba predsednika sta soglašala s koristnostjo in uspešnostjo razgovorov. Najbrž ne gre samo za protokolarne izraze ob zaključku zapletenega dvostranskega razgovora. Očiten je interes, nuja, da se odnosi urede, da se kritična vprašanja rešijo in ustvari drugačno ozračje. To dejstvo, kot tudi že omenjeni mednarodni obziri, pa so nabrž tudi določeno jamstvo, da se bo skušalo zadeve reševati, čeprav je istočasno treba ugotoviti, da glede ključnih vprašanj meje, gospodarskega sodelovanja, dolgov, cest itd., za sedaj še ni bil narejen noben konkreten korak.
Huda polemika med Čosičem in Paničem na eni ter Miloševičem na drugi strani
Kljub pičli udeležbi na referendumu se je položaj srbskega režima zamajal
V Iranu novačijo prostovoljce za pomoč
muslimanom v BiH
LJUBLJANA Nedeljski referendum v Srbiji, od katerega naj bi bilo odvisno ali bo na območju Zvezne republike Jugoslavije in tudi znotraj republike Srbije prišlo do izrednih in predčasnih volitev ali ne, je propadel, saj se ga ni udeležilo 50 odstotkov vseh volil-cev. Vsi opazovalci beograjskega dogajanja pa so si enotni, da se čedalje bolj zaostruje konflikt med predsednikom Srbije Slobodanom Miloševičem na eni strani in predsednikom Zvezne republike Jugoslavije Dobrico Čosičem in zveznim premierom Milanom Paničem na drugi strani.
Ni malo tudi tistih, ki opozarjajo, da utegne sedanje srbsko komunistično vodstvo tudi ta referendum prikazati kot svoj uspeh. Seveda pa je pomembno tudi to, da je prav včeraj Čosič izjavil, da bodo predčasne volitve v vsakem primeru, ne glede na rezultat referenduma v Srbiji. Referendum si je namreč Miloševič izmislil^ da bi z njim blokiral odločenost Čosiča in Paniča, da gresta na nove zvezne volitve. Formalno se je Miloševič v svojem odporu do predčasnih volitev (gedaj ima tako v srbskem kot v zveznem parlamentu večino) skliceval na srbsko ustavo, ki ne predvideva predčasnih volitev. Zato naj bi se Srbi na referendumu najprej opredelili za ustrezno spremembo svoje ustave in to naj bi storili ali zavrnili pravkar minulo nedeljo.
Zvezni premier Panič je v posebnem apelu pozval volivce v Srbiji naj s svojim opredeljevanjem omogočijo »čimprejšnje nove volitve, ki naj bi bile tudi eden izmed pogojev za odpravo sankčij proti ZR Jugoslaviji«.
Tik pred referendumom se je po beograjski televiziji z dolgim intervjujem oglasil tudi Slobodan Miloševič, ki je poskušal Čosiča in Paniča prikazati kot politika, ki jima ni mar do glasu naroda, ker sta imela pomisleke v opravičenost in potrebnost tokratnega srbskega referenduma. Miloševič je v svojem znanem demagoškem slogu dejal, da mnogi sedanji politiki
in strankarski veljaki pozabljajo, da so »državljani Srbije pomembnejši od vseh njih«. Miloševič je tudi dejal, da ni povsem točno tisto, kar se zadnji cas govorj po Beogradu, da sta namreč Čosič in Panič dvojec s krmarjem. »Mislim, da ta dva nista dvojec, sicer pa se govori, da ima eden krmarja v VVashingtonu, za drugega pa bomo še videli.« Miloševič je pri tem očitno namigoval na Panice-vo ' ameriško zvezo" in hkrati poudaril, da »Srbija ni nikakršna banana republika, ki bi se dogovarjala o svojih volitvah s tujimi agenti zato, ker ji pošiljajo nekakšna sporočila ali uvajajo embargo«.
Čosič in Panič sta si prvotno zamislila, da naj bi bile volitve v ZR Jugoslaviji (zvezne in republiške) še pred koncem tega leta. Na teh volitvah bi volili tudi novega predsednika v Srbiji in nobena skrivnost ni, da si obetata, da bi se po teh volitvah Miloševič moral posloviti. (NIA)
Kosovski Albanci se Miloševičevega referenduma niso udeležili, pačpa so izrekli svojo željo po demokraciji z množičnim protestom v Prištini, na katerem je policija, kot je razvidno iz posnetka, zelo
grobo posegla
TEHERAN — Uradni Iran vztraja in hoče po vsej sili poslati prostovoljce v Bosno, da bi ustavili pokol bosanskih muslimanov. To je prav včeraj spet potrdil aja-tulah Hamenei, duhovni vodja iranskih šiitov, ki se je obrnil na člane novoustanovljenega glavnega štaba za obrambo bosanskega ljudstva, hamenei je dejal, da mora islamski svet sprejeti potrebne ukrepe, da bi preprečil genocid muslimanov in se maščeval za njihovo trpljenje. Pozval je tudi evropske države, naj končno nekaj ukrenejo, da preprečijo nadaljevanje pokola, če pa tega ne morejo ali nočejo storiti, naj ne poskušajo preprečiti muslimanskim prostovoljcem, da se angažirajo v borbi za obrambo muslimanskega življa v Bosni.
Prvi stiki med Hrvaško in ZR Jugoslavijo kljub žolčnemu nasprotovanju Miloševiča
LJUBLJANA — V Zagrebu je bil v ponedeljek prvi sestanek meddržavnih komisij Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije, ki sta bili formirani na podlagi nedavno podpisanega sporazuma med Hrvaško in ZR Jugoslavijo v Ženevi. Sporazum sta podpisala predsednika dr. Franjo Tudjman in Dobriča Cosič. Jugoslovansko komisijo je vodil podpredsednik jugoslovanske vlade dr. Oskar Kovač, hrvaško pa dr. Jure Radič, čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo na čelu te komisije eden izmed najtesnejših sodelavcev hrvaškega predsednika in nekdanji hrvaški premier Manolič. Vsekakor pa je še bolj zanimivo, da je v jugoslovanski delegaciji manjkal predstavnik Srbije in sicer podpredsednik srbske vlade Nebojša Maljkovič - in sicer zato, ker je Srbija uradno sporočila, da
ne soglaša z nekaterimi elementi sporazuma med Tudjmanom in Čosičem, ne soglaša s sporazumom med Tudjmanom in Čosičem, ker meni, »da še ni pogojev za začetek razgovorov o normalizaciji odnosov na relaciji Beograd - Zagreb«. V stališču srbske vlade je še zapisano, da zvezna vlada Jugoslavije spregleduje nekatera dejstva, ki stavljajo Jugoslavijo v podrejen položaj. Srbska vlada pravi, da se v Srbiji nadaljuje preganjanje Srbov, hkrati pa meni, da je Srbija v neenakopravnem položaju s Hrvaško tudi zato, ker svet na Hrvaškem ni uvedel sankcij in ker še naprej zadržuje takšne sankcije proti Srbiji. Prav tako je tudi srbski predsednik Miloševič konec tedna izjavil, da ima "pomembne pripombe" na deklaracijo, ki sta jo podpisala Čosič in Tudjman.
Naslednji sestanek meddržavnih komisij ZR Jugoslavije in Hrvaške bo prihodnji teden v Beogradu.
Iz Ženeve pa so sporočili, da sta se Hrvaška in ZR Jugoslavija na osnovi deklaracije, ki sta jo podpisala Tudjman in Čosič, dogovorili o nameščanju opazovalcev Evropske skupnosti in OZN na vzletišča in na letališča na območju Hrvaške in SR Jugoslavije. Opazovalci bodo skrbeli, da z ozemlja Hrvaške oziroma Jugoslavije ne bo poletov, ki bi ogrožali teritorij ene ali druge podpisnice tega sporazuma. Prav tako bodo opazovalci -ob soglasju Hrvaške in Jugoslavije - kontrolirali, da z enih in drugih letališč letala (z izjemo letal OZN) ne bi poletela na območje Bosne in Hercegovine.
Tudi Jelko Kacin uradno stopil v krog kandidatov
LJUBLJANA V ponedeljek dopoldne so slo-venski demokrati uradno sporočili, da je predsedstvo predlagalo za kandidata njihove stranke za Predsednika republike Jelka Kacina. Predsednik stranke Igor Bavčar je kandidaturo utemeljil z realnimi možnostmi kandidata, ki je vedno zelo visoko na lestvici priljubljenosti. Stranka ima velike ambicije, ima ugled, ustrezen program in vidne ljudi, sPosobne program uresničiti. Kandidat Kacin ima stoodstotno gotovost, da bi bil izvoljen v parlament, vendar so se odločili, da kandidira za predsednika, ker so prepričani, da bo šel v drugi krog skupaj s Kučanom. To utemeljujejo tudi z javno mnenjskimi raziskavami in priljubljenostjo kandidata.
Kacin pa je nato dejal, da so dolgo tehtali kandidaturo. Med pomisleki so omenjali njegovo mladost, toda to odraža tudi potrebe mlade, ambiciozne drža-VeJn stranke sredine, okrog katere se lahko osredo-*°čijo druge sile.
Kandidatura še ni dokončno potrjena, saj mora o niej razpravljati še svet, uradna pa bo postala na strankini konvenciji.
S to kandidaturo je najbrž zaključen krog kandidatov za tokratne predsedniške volitve.
Predvsem ponovno kandidira kot nestrankarski kandidat sedanji predsednik Milan Kučan, ki je že Pričel zbirati pet tisoč podpisov. Po vseh raziskavah lnPo splošnem mnenju nima in ne more imeti resnično učinkovitega protikandidata. Resnično vpraša-nje naj bi samo bilo, če bo izvoljen v prvem, ali v drugem krogu. V prvem krogu mora kandidat za izvolitev dobiti več kot polovico glasov. Tokrat bo Zelo veliko tudi vidnih protikandidatov, zaradi česar °° ta podvig še težji. V drugem krogu pa se pomeri-tQ °ba kandidata, ki sta v prvem prejela največ glasov.
V ponedeljek zvečer so predstavniki Liberalno ,ernokratske stranke predstavili svojega kandidata rjuba Sirca, ki je bil partizan, po vojni obsojen na Znanih udbovskih procesih, kasneje strokovnjak in znanstvenik v Veliki Britaniji in viden predstavnik nberalne internacionale. Liberalni demokrati računajo, da jim bo kandidaturo utrdil položaj sredinske stranke, odprla stranko proti desnici, čeprav je dr. j“rc očiten predstavnik svetovnih laičnih in liberal-
. Sire je poznan v slovenskih političnih in intelek-nalnih krogih, širše občinstvo pa ga ne pozna. Kandira na stranki, kateri očitno veje veter v jadra, ki
pa ne razpolaga z obsežno kapilarno organizacijo, zaradi česar je povsem odprto, v kakšni meri bo uspel in v kakšni meri lahko neposredno poseže v bitko za drugo ali celo za prvo mesto.
Socialisti so napovedali kandidaturo sedanje poslanke Darje Lavtižar-Bebler, ki je sicer dobro poznana in sodi med vidne slovenske ženske politike. Toda njena stranka je v težavah in prognoze ji ne dajejo niti tri odstotke glasov. Njena kandidatura naj bi torej po eni strani pomagala socialistični stranki, ki se je razvila iz nekdanje socialistične zveze, k preživetju, na levi pa pomeni določeno oši-bitev kandidature Kučana.
Prenovitelji ne bodo imeli svojega kandidata in je njihova podpora Kučanu že avtomatična, čeprav sedanji predsednik ni njihov uradni, formalni kandidat in je njegova kandidatura očitno širšega značaja. Prav tako ne bodo imeli svojega kandidata socialdemokrati. Mnenja so, da za volilni uspeh to ni potrebno, da je množica kandidatov preštevilna. Tudi na izrecno vprašanje, če bo kandidiral njihov vidni predstavnik podpredsednik stranke in obrambni minister Janez Janša, so odgovori negativni.
Na desnici pa je položaj po eni strani že razčiščen. Najbrž pa v resnici najbolj zapleten. Predvsem predstavlja resno silo, ki lahko poseže v predsedniški boj, slovenska krščanska demokracija. Trenutno prirejajo predvolilne konvencije, na katerih so nastopali trije kandidati. Takoj je kot resni tekmec izpadel član predsedstva, bivši predsednik Kmečke zveze Ivan Oman. Boj se bije med preostalima: bolj katoliško usmerjenim Capudrom in bolj laičnim predstavnikom evropsko usmerjene slovenske krščanske demokracije Bizjakom. Trenutno rahlo vodi Bizjak, toda med slovenskimi novinarskimi kolegi velja prepričanje, da bo volilna tekma vedno bolj napeta, odločila pa bo zadnja konvencija in torej ljubljanski krščanski demokrati, ki naj bi predali kandidaturo bolj desno usmerjenemu Capudru.
Na skrajni desni so še trije kandidati, predstavniki liberalne, narodne in ljudske stranke. Nimajo nobenih možnosti niti uveljavitve, predstavljajo pa seveda volilni pritisk in možnost volilne kampanje. Sporazum šestih opozicijskih desno-sredinskih strank predvideva možnost, da se še pred drugim krogom odpovedo kandidaturi v korist onega, ki bo imel največje možnosti in to bi bil v tem primeru seveda kandidat krščanskih demokratov.
BOGO SAMSA
Srbsko begunsko taborišče v Trnopolju cilj obupanih in prestrašenih Muslimanov
TRNOPOLJE — Terorizirani Muslimani prihajajo v bivše srbsko taborišče v severni Bosni z obupno željo, da pobegnejo pred z vojno zajetimi območji, piše dopisnik Reuterja Paul Holmes.
Mednarodni Rdeči križ (ICRC) je sporočil, da je v pred kratkim prispelo v taborišče dva tisoč moških, žensk in otrok iz Prijedo-ra in okoliških vasi. Tja so se napotili s traktorji, terenskimi vozili in peš v upanju, da bodo lahko zapustili BiH. Pred tem so se namreč razširile vesti, da je ICRC prejšnji četrtek iz Trnopolja na Hrvaško evakuiral 1561 ujetnikov.
Cilj te akcije je bila izpraznitev in zaprtje taborišča, v katerem so zaporniki počasi umirali v šolski stavbi ali pod šotori iz odej in najlonskihTolij. Vendar pa se je v četrtek, po hudem dežju, v taborišču spet znašlo tri tisoč ljudi. Dež je spremenil zemljo v blatno kašo, ki je odtekala med razmočenimi šotori.
»Naša hiša je zadeta, požgana in uničena. Nimamo se kam vrniti. Peljite nas, kamor hočete,« je prosila pisca tega članka Jula Masinovič
Masinovičeva iz vasi Puharska, severno od Prijedora, je povedala, da je sosedu Srbu minulo soboto plačala 100 nemških mark, da bi jo ta pripeljal do taborišč. Mislila je, da je ICRC-jev konvoj samo prvi od več načrtovanih.
V taborišče je v soboto ponoči skupaj s še sedemnajstimi sorodniki prišla tudi Jerzina Musič (31), ki je že v ponedeljek v mali izbi ob svetlobi sveč rodila. Njena hčerka Zarina sedaj spi v kar-
tonski škatli. Musičeva je povedala, da so njeno vas pred šestimi meseci uničili med akcijo srbskega etničnega čiščenja. »Ne vem, kaj bo z mano in otrokom«, je rekla Musičeva, s katero sta še dva otroka. »Slišali smo, da bodo organizirani konvoji, ki nas bodo odpeljali od tu, upali smo, da se jim bomo lahko pridružili; ne vem, kaj bomo storili.«
Prejšnji četrtek so pod pokroviteljstvom ICRC izpeljali prvo veliko načrtovano evakuacijo zapornikov. Bert Schweizer, vodja ICRC-jeve delegacije za Banjaluko, bosanskega oporišča Srbov, je rekel, da ICRC ne bo evakuiral Muslimanov iz Trnopolja, ker za to nalogo ni pooblaščen. Vendar pa bo ICRC po njegovih trditvah le evakuiral nekaj sto ljudi, in sicer člane družin zapornikov, ki so jih evakuirali prejšnji teden. Po tem bodo taborišče v Trnopolju zaprli.
»Na tem območju je veliko ljudi, ki si obupno želijo pobegniti, ki se bojijo in so v smrtnem strahu. Rekli smo jim, da za zdaj ne morejo računati na našo pomoč. Če bi sedaj evakuirali te ljudi, bi se taborišče izpraznilo, vendar pa bi se že v nekaj dneh v njem ponovno znašlo 2000 ljudi« je še rekel Schweizer.
Taborišče Trnopolje, ki so ga Srbi imenovali »odprti sprejemni kamp«, so za ICRC odprli avgusta, potem, ko so prizore iz njega prikazala informativna sredstva in s tem po vsem svetu izzvala zgražanje. Srbsko osebje v taborišču je muslimanske internirance imenovalo »gospodarski begunci«. (STA)
V Trstu 33. kongres Komisije za raziskovanje Sredozemlja
Raziskovalci iz 21 držav ob postelji »posebnega bolnika« Sredozemlja
Po nedeljskem, sicer bolj turističnem uvodu je v ponedeljek na Pomorski postaji prešel v živo 33. kongres Mendarodne komisije za znanstveno raziskovanje Sredozemskega morja (CIESM), telesa, ki ga je leta 1910 ustanovil monaš-ki princ Albert I., danes pa ga vodi njegov sin Rainer III., ki tudi predseduje tržaškemu kongresu. V Komisiji je zastopanih vseh 21 držav, ki jih obliva Sredozemsko oziroma Črno morje.
Ponedeljkove, slovesnosti ob uradnem začetku kongresa, ki se bo nadaljeval tja do petka, so se poleg predsednika CIESM, princa Rainerja, in njegovega sina Alberta, udeležili še predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Vinicio Turello, deželni odbornik za kulturo Silvano Anto-nini, podtajnik pri ministrstvu za trgovinsko mornarico Camber, tržaški župan Staffieri, rektor krajevne univerze Giacomo Borruso, ravnatelj oceanografskega muzeja v Monaku Francois Doumenge in podpredsednik komisije CIESM za Italijo Antonio Brambati.
Predsednik Dežele Turello je v svojem uvodnem posegu posebej podčrtal novo geopolitično vlogo Furlanije-Julijske krajine in njeno pozornost do znanstvenega raziskovanja, ki ima predvsem v Trstu vidni mednarodni center. Zaželel si je zato, da bi »s kongresa v Trstu lahko prišla do polnega izraza volja po srečanju potreb vseh narodov, ki želijo na morju in od morja črpati razloge za srečanje in za medsebojno razumevanje«. Turello je na koncu spomnil tudi na utečeno znanstveno sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino, Venetom, Slovenijo in Hrvaško, iz katerega se je pred kakim letom rodil Observatorij za Severni Jadran. Dejavnost tega organizma - je zaključil predsednik Dežele - pa je omogočila občutno izboljšanje učinkovitosti poseganja javnih uprav za zaščito skupnega morskega bogastva.
Tržaškega kongresa se udeležuje več kot 800 znanstvenikov in strokovnjakov z vseh področij, ki so vezana na proučevanje morja. Od nedeljskega zasedanja biroja
CIESM, ki se je sestal pred kongresom, je skupaj vz Avstrijo, Bolgarijo, Romunijo, Rusijo, Ukrajino in Albanijo novi in polnopravni član te ustanove tudi Slovenija. In tako je bilo že prvi kongresni dan slišati tudi glas slovenske morsko biološke znanosti: v uvodno razpravo, posvečeno Jadranskemu morju je namreč posegla Alenka Malej s piranske pomorsko biološke postaje, ki je skupaj s tržaškimi in hrvaškimi kolegi poročala o onesnaženju in »cvetenju« Severnega Jadrana in o skupnem raziskovalnem in nadzorovalnem programu petih inštitutov iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Kongres bo kot rečeno trajal do vključno petka, na dnevnem redu pa ima med drugim tudi vprašanja in predloge v zvezi s prenosom visoke tehnologije na področje raziskovanja in zaščite morja, pobude za oblikovanje sistema nadzora nad onesnaževanjem, za poseganje mednarodnih ustanov -tudi po zakonodajni poti - za preprečevanje zlorab v mednarodnih vodah in za ustanovitev stalnega biroja za spodbujanje in realizacijo mednarodnih akcij na območju Sredozemskega in Črnega morja.
Včerajšnji dopoldan je bil medtem posvečen simpoziju z naslovom »Oceanologija in televizijsko ugotavljanje«, na katerem je prišla do izraza velika vloga satelita pri preučevanju zemeljske hidrologije. Na tako pomembnem kongresu pa seveda ni mogla izostati niti razstavna plat: v foyerju kongresnega centra na Pomorski postaji so razstavili zanimive fosile, medtem ko so nekateri znanstveniki-likovniki iz različnih držav postavili na ogled svoja dela, ki jih je navdihnilo morje.
Na sliki princ Rainer (levo) s predsednikom Dežele Turellom na mednarodnem kongresu na Pomorski postaji.
Svečanost v spomin na zaslužnega kulturnega delavca
V Boljuncu odkrilijloščo sovaščanu Dragu Žerjalu
Člani boljunskega KD France Prešeren in še ostali vaščani so se v nedeljo popoldan z odkritjem spominske plošče poklonili enemu izmed najzaslužnejših vaščanov, glasbeniku in neutrudnemu kulturnoprosvet-nemu delavcu Dragu Žerjalu. Kljub deževnemu vremenu se je ob tej priložnosti zbrala množica ljudi pred hišo, v kateri se je Žerjal rodil in s svojo družino živel vse do leta 1989. Nedeljsko svečanost, pri kateri so sodelovali otroci OŠ Fran Venturini iz Boljunca in MoPZ Fran Venturini od Domja, je bila več kot le poklon zaslužnemu članu vaške skupnosti: šlo je za priložnost, ki naj bi v mlajših rodovih spodbudila in okrepila kulturno zavest, zasejala živo seme tistega prizadevanja v lastnem in širšem družbenenm okolju, ki edino danes lahko omogoči vsestranski in pristni doprinos k ohranjanju kulturne dediščine naših prednikov.
Drago Žerjal je vse svoje življenje, od mladih nog, nato v partizanskih vrstah, sploh pa v letih po drugi svetovni vojni, posvetil delu na kulturno prosvetnem področju. Z glasbo se je zbližal že kot mladenič, med vojno je s svojo harmoniko bodril soborce, ko se je vrnil v rodno vas pa si je prevzel zahtevno nalogo, da domači pevski zbopr razvije v kakovostno in številčno skupino. Ustanovil in vodil je vokalno-instru-mentalno skupino, bil je med sodelavci prvega in drugega festivala slovenskih popevk. Drago Žerjal pa je bil tudi glasbenik oz. skladatelj: Jože Koren je v svojem govoru posebej podčrtal Žerjalovo prizadevanje, da v nove melodije - vselej zelo blizu ljudskemu petju - uklene ali priredi slovensko besedo. In jo v tej pristni obliki ponudi svojim pevcem, občinstvu, sovaščanom in ostalim.
O delu in prizadevanjih Draga Žerjala je ob blagoslovu spregovoril tudi škofov vikar Franc Vončina. Poglavitno sporočilo, ki je izhajalo iz nedeljske svečanosti, pa je bila predvsem želja in upanje, da bo Drago Žerjal pravi zgled za mlajše rodove, še posebej v rojstni vasi. (dam)
Na sliki (foto Magajna) nedeljska svečanost v Boljuncu.
SLOVENSKO ^ STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1992-93
Aldo Nicolaj
Hamlet
v pikantni omaki
Režija Žarko Petan
Danes, 14. oktobra, ob 20.30 -Abonma RED D
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
*miale-lia
UL. SV. FRANČIŠKA 20
vabi jutri, 15. oktobra, ob 17.30
Adriano Bon razstava
Predstavitev LAURA SAFRED.
Za ciklus literarnih srečanj:
Carmela Fratantonio
poezija
GOLF in ZLATI žetoni na OPČINAH
BOŽIČ 92 od 15.10. do 31. 21.1992
SKUP01/11
Za vsakih 10.000 lir nakupa dobiš srečko žrebanja Božič '97
KUPUJ PRI VČLANJENIH TRGOVINAH
1.	nagrada VW Golf 1800 cc
2.	nagrada	5.000.000.- lir v zlatih žetonih
3.	nagrada	3.000.000,- lir v zlatih žetonih
10. nagrad po 1.000.000,- lir v zlatih žetonih
Žrebanje bo 5. januarja 1993
CASSA RURALC CD ARTIGIANA-OPICINA HRANILNICA IN POSOJILNICA• ORClNC
Za učinkovitejše delo je potrebno skrčiti število deželnih odbornikov
Deželnih odbornikov je preveč, zaradi česar je treba njihovo število znižati: od sedanjih 14 bi jih moralo biti le 8 s tem, da se ukinejo tudi suplenti v deželni vladi. Tega mnenja so svetovalske skupine DSL, Furlanskega gibanja, Zelenih, PSI in PLI, ki so predložile dva samostojna zakonska osnutka za znižanje odborniških mest in za preureditev (glede na pristojnosti) deželnega odbora. O preureditvi deželnega odbora se sicer strinja tudi deželni svet, ki je za proučitev predlagal nujnostni postopek.
Svetovalci Travanut (DSL), Rossi (Zeleni), De Agostini (FG), Bulfone (PSI) in Ariis (PLI) so na včerajšnji tiskovni konferenci med drugim podčrtali, kako izbira po znižanju števila odborniških mest lahko učinkovito vpliva na prožnejše delovanje deželne vlade, ki bi na tak način pridobila vlogo kolegialne strukture in koordinatorja deželne ustanove.
Istočasno, so dodali omenjeni deželni svetovalci, želijo s tem zakonskim predlogom prispevati k racionalizaciji in k občutnemu varčevanju deželnih izdatkov. Poleg vsega tega pa znižanje števila odborniških mest pomeni tudi odpravo struktur in aparatov, ki so že prepogostoma glavni vozel za neučinkovito delovanje deželne uprave.
Ob vsem tem so predlagatelji zakonskih osnutkov podčrtali, da je neobhodno potreben reformni proces, o katerem se sicer na deželni ravni že dalj časa raz-
pravlja, ki pa se mora tudi konkretizirati. S temi predlogi, so še dodali, želijo prispevati k splošnejši reformi, ki jo sicer vsi zahtevajo. Ne da bi izgubljali čas, je za predlagatelje ta reforma lahko takoj uresničljiva, obenem pa je le prvi korak na poti preureditve deželnega izvršnega organa.
Sicer so tudi podčrtali, da ne gre za nikakršno "revolucijo", pač pa le za željo po zagotovitvi učinkovitost strukturi, ki jo že označuje kriza tiste politike, ki v vse večji meri deluje na osnovi partikularistič-nih in lobističnih interesov.
Iz tega zato izhaja neodtujljiva potreba po prvi reformi, ki lahko po mnenju predlagateljev pripomore k boljši koordinaciji v delovanju deželnega izvršnega organa, predvsem pa lahko pomeni pravi razkol tiste razdrobljenosti posebnih interesov, preko katerih se kažejo in utrjujejo pojavi politične degeneracije. Predlagatelji (svetovalci Travanut, Cavallo, De Agostini, Bratina, Budin, Del Negro, De Piero Barbina, Luša, G. Padovan, P. Padovan, Poli, Rossi, Sonego, Viezzi in VVehrenfennig) se poleg tega obračajo na skupščino in jo pozivajo, da bi nadaljevala svojo bistveno vlogo, po kateri mora določiti točna pravila za učinkovito razčlenitev sistema deželnih političnih odnosov. V bistvu gre za poziv k spoštovanju načel, ki so bila postavljena kot osnova statuta o posebni avtonomiji naše dežele.
Tersar (PSI) o usodi Lloyda
Deželni socialistični svetovalec Dario Tersar se je s svetovalskim vprašanjem obrnil na predsednika deželne vlade in na pristojnega odbornika, da bi glede z odpusti v plovni družbi Lloyd Triestino izvedel za mnenje deželnega odbora o tem vprašanju. V svetovalskem vprašanju tudi sprašuje deželno vlado, kakšno stališče ima glede dogodkov v prevoznem sektorju in če namerava poseči pri osrednji vladi, predvsem pri podtajniku za prevoze, da bi ne bili sprejeti sklepi, ki bi škodili celotni deželi.
V uvodnem delu vprašanja deželni svetovalec Tersar poudarja veliko važnost pomorske in trgovske stroke za celotno deželno gospodarstvo.
Posvet Slovenske komponente DSL o nujnosti nove politike manjšine
Slovenska komponenta DSL prireja v soboto, 24.10 ob 15.30 javni posvet z naslovom »Slovenci v Italiji: z novo politiko v novo obdobje«, ki je namenjen razpravi o potrebi, da se politika slovenske manjšine v Italiji prilagodi novim razmeram. V državi in tudi v deželi se stvari na političnem in na institucionalnem nivoju občuteno spreminjajo, dosedanji sistem se je izčrpal, uveljavlja se nova politična miselnost, pripravljajo se reforme, ki bodo - od volilne dalje - še kako zainteresirale manjšino. Stopamo torej v novo zgodovinsko obdobje - beremo v tiskovni noti - in Slovenci moramo zato oblikovati novo politiko, ki bo ustrezala novim razmeram ter bomo z njo ostali protagonisti z doseganjem konkretnih rezultatov.
Javni posvet Slovenske komponente DSL, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ima namen začeti to razpravo v javnosti.
Uvodnemu posegu Miloša Budina bodo sledili referati na različne argumente, in sicer:
— Možnosti novega pristopa k vprašanju zakonske zaščite;
— Slovenci, krajevne uprave in priprave na nov volilni zakon za občine in pokrajine;
— Deželne volitve 1993 z novim volilnim zakonom;
— Slovenci v Trstu in F-Jk, stiki z RS in Evropo.
Referatom bo sledila, kot rečeno, odprta razprava.
Nov doprinos ZSKD k stvarnemu sožitju
»Več glasov, eno mesto: Srečajmo se v Trstu!«
»Naš strankarski sistem se je dokončno izčrpal novega pa še ni videti«
Več glasov, eno mesto - geslo, v katerem se odraža večkulturnost našega mesta, njegova raznolikost in večplastnost. S tem naslovom se Zveza slovenskih kulturnih društev predstavlja občinstvu z nizom treh prireditev, namenjenih najmlajšim in starejšim, Slovencem, Italijanom in vsem, ki so odprtega duha. Od prvega srečanja, ko bo prihodnjo soboto dopoldne gostovala pri nas plesna skupina Igen, do rock koncerta avtorske glasbe in še sklepnega srečanja ob štirih liturgičnih pesmih koroškega zbora Rož, se vije vezna nit spoznavanja in novih možnosti srečevanja. Prostorski okvir pa bo ponudilo gledališče Miela.
Naloga, ki si jo je ZSKD prevzela z uresničitvijo teh treh pobud, še zdaleč ni lahka. Poleg znatnega organizacijskega bremena gre tu še za dejansko prizadevanje, da bi v kulturni utrinek pritegnili še »novo« občinstvo. Niz srečanj v gledališču Miela je nastal tudi iz prepričanja, da je v mestu, ki le s težavo išče nit sporočanja, zelo važno ustvariti stvarne priložnosti za spoznavanje in medsebojni stik. Pobuda z naslovom Več glasov, eno mesto - Srečati se v Trstu si prizadeva, da bi to željo uresničila na kulturni ravni: z namenom, da bi v mestnem središču omogočila srečanje vseh, ki smatrajo kulturno odpiranje kot enega izmed bistvenih pogojev za rast in razvoj. V trojici srečanj se živo in celovito predstavljajo italijanske in slovenske skupine iz Trsta, Slovenije in avstrijske Koroške. Gre pa tudi za tri ponudbe, s katerimi se vrednoti vloga ljubiteljske kulture, prav tiste kulture, ki čestokrat najlepše uspe prebiti ovire nesporočanja.
Ne nazadnje je to droben doprinos slovenske kulturne organiza-
cije k vzpostavljanju res stvarnega in koristnega sožitja.
Prva prireditev bo - kot omenjeno - že v soboto, 17. t.m., dopoldne, ko bo v gledališču Miela gostovala slovenska plesna skupina Igen. Z dvema ponovitvama bodo mladi plesalci Studi Za Ples Celje prikazali svojim tržaškim vrstnikom Potovanje v modro. Gre za plesno pravljico s koreografijami Igorja Jelena, priznanega in sposobnega ustvarjalca na plesnem področju, ki se še posebej odlikuje na področju vzgojno-izobraževalne animacije z otroki. Predstava, ki pripoveduje o potovanju v sanjsko modro mesto, polno optimizma, je pred nedavnim doživela stoto ponovitev, od krstne uprizoritve v SLG Celje pa se je zvrstilo nič koliko gostovanj po vsem svetu. S predstavo je med drugim vezan tudi ciklus plesnih delavnic, ki jih ZSKD prireja že tretje leto z naslovom Jesen skozi gib in jih vodi prav koreograf Igor Jelen.
Drugo srečanje bo na vrsti v petek, 13. novembra, zvečer s koncertom avtorske rock glasbe, ki jo bodo izvajali sami avtorji, točneje kantavtor Ivo Tul, člani skupin Taiga in The Blackbirds. Kljub nekoliko neobičajnim imenom sta obe skupini iz Trsta, sestavljajo ju mladi slovenski in italijanski glasbeniki. ZSKD prireja večer v sodelovanju z združenjem Anagrumba, ki deluje prav na področju mladih glasbenih skupin.
Niz bo sklenil nastop koroškega zbora Rož, ki se po uspelem načrtu Ponižanih in razžaljenih predstavlja z novo produkcijo: Pesem upanja je gledališka postavitev štirih liturgičnih spevov - judovske in muslimanske maše, Mokranjčeve Boženstvenaje liturgije in Ramirezove Misse Criolle.
DAMIANA OTA
Film »II portaborse«, ki govori o arogantnem in korumpiranem ministru Boteru, ni vrhunski umetniški dosežek, je pa najbrž v tem trenutku najbolj aktualno delo režiserja Nannija Morettija. Film je takoj ob predstavitvi sprožil ostre polemike in naletel na sporne ocene, saj so bili nekateri mnenja, da sodi (izmišljeni) minister Bote-ro v latinsko-ameriško stvarnost in da se v Italiji take stvari ne morejo na noben način zgoditi. Ostre kritike na račun Morettijevega filma so prišle predvsem iz vrst nekaterih voditeljev PSI in sam Craxi je delo svoj čas označil kot gnusno. Razvoj dogajanj (škandali, korupcija itd.) pa je sedaj dal prav rimskemu režiserju, ki se je torej s svojim filmom v marsičem postavil kot predhodnik časov, v katerih živimo.
Mladinska sekcija PSI je predvajanje filma »II portaborse« izkoristila za javno soočenje o krizi strankarskega sistema in politike na sploh, pri katerem so sodelovali poslanec DSL oziroma Demokratične zveze Willer Bordon, deželni odbornik PSI Gianfranco Carbone in tržaški občinski svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina. V razpravi, ki jo je vodil Franco Del Čampo, je bilo slišati marsikaj o marsikaterem problemu, vsi pa so se strinjali, da se je sedanji strankarski »režim« dokončno izpel, izhoda iz te krize pa trenutno še ni videti na obzorju.
Bordon je rekel, da so današnje stranke pravzaprav opravile svoje zgodovinsko poslanstvo, kar pa ne velja za strankarski sistem, brez katerega ne more biti svobode in demokracije. Poslanec, ki podpira projekt Maria Segnija, ne verjame, da se bodo lahko stranke, kljub dobri volji nekaterih, »samo-
obnovile« in da se bodo sedanji voditelji »na novo reciklirali«. Italijanska demokracija se bo lahko obnovila le s popolnoma novimi ljudmi in hkrati z novimi pravili politične igre, začenši z novim volilnim sistemom.
S to Bordonovo oceno se je strinjal Carbone, ki je privrženec čistega uninominalnega sistema po britanskem zgledu, po katerem se mora napredni tabor na volitvah soočati s konservativnim. Deželni odbornik je bil zelo kritičen predvsem do svoje stranke, »kjer mnogi, tudi na Tržaškem, še vedno mislijo in si delajo utvare, da bo sedanji vihar prej ali slej mimo in da bodo lahko v kratkem spet nadaljevali s staro politiko, ki je temeljila na razdeljevanju stolčkov in podobno«. Ti člani PSI se po Carbonejevem mnenju globoko motijo, ker se očitno še ne zavedajo, da je določeno zgodovinsko obdobje dokončno mimo in da se ne bo nikoli več ponovilo.
Ghersina je izrazil upanje, da se bodo nove smernice, ki si utirajo pot v PSI, udejanile tudi v krajevnem političnem in upravnem življenju, ki je zasidrano na starem, o novostih pa ni ne duha ne sluha. Do sedaj se po njegovem to še ni zgodilo, saj je treba politiko meriti predvsem po konkretnih dejanjih in ne le zgolj na osnovi načelnih izjav in podobno, ki potem ostajajo le prazna gesla in nič več. Značilna je bila glede tega Carbone jeva misel, da se osebno sramuje, ker je demokratični in levičarski Trst pred nekaj dnevi nemo sprejel izgon Romov iz Naselja sv. Sergija in s tem povezano manifestacijo MSI, ki je močno spominjala na rasistične izbruhe v Nem-
čiji...	s. T.
Dogodki zadnjih dveh let v Sloveniji v opisu-podoživljanju Cirila Zlobca
Na pobudo Slovenske kulturno-gos-podarske zveze so sinoči v Gregorčičevi dvorani predstavili zadnjo knjigo Cirila Zlobca »Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko«. Člana predsedstva Republike Slovenije, pesnika in eseista, sicer pa dobrega poznavalca in prijatelja Slovencev v Italiji, je predstavil Miran Košuta (na sliki D. Križmanči-ča), ki je med drugim ugotovil - mimo vsakršne časopisne polemike - bistveno razliko med Zlobčevo knjigo in -lanšinimi Premiki. Slovenski obrambni minister, je dejal Košuta, ima do dogajanja v Sloveniji nek zunanji pristop z opisovanjem dejstev, in s kronologijo, Zlobec pa ima do dogajanja zadnjih dveh let ponotranjen pristop in gleda nanj z neke vrste notranjimi očmi. Gosta, ki je potrdil, da na skorajšnjih volitvah v Sloveniji ne bo več kandidiral, je na začetku pozdravil Predsednik SKGZ Palčič.
V trgovinah COOP do konca meseca zamrznjene vse cene
Tržaške Delavske zadruge (Co-operative Operaie) že od 14. septembra niso dvignile cene nobenega artikla v svoji ponudbi in jih - beremo v tiskovnem sporočilu -niti ne bodo vse do 31. oktobra. Gre torej za zamrznjenje cen vseh prodajnih artiklov, ki jih je več kot pet tisoč, Delavske zadruge pa želijo na tak način potrditi svojo tradicionalno skrb za zaščito porabnika. Ta pomembna in edinstvena odločitev Delavskih zadrug v naši deželi - beremo v tiskovni noti - se vsekakor uokvirja oziroma dopolnjuje splošno politiko vsedržavnih Delavskih zadrug, ki bodo do 31. decembra letos zamrznile cene vseh proizvodov znamke COOP, ki jih je v njihovi skupni ponudbi več kot 450.
Šovinistična gonja proti Radiu Trst A
Kot je bilo pričakovati, je tržaška nacionalistična desnica besno reagirala na možnost, da bi v naši deželi uvedli tudi televizijske programe v slovenščini. Tarče napadov so v tej fazi nove protislovenske kampanje novinarji tržaškega slovenskega radia, ki jih je - po strokovnem mnenju tržaških šovinistov - odločno preveč. Misovca Giacomellija in listarja Gambassi-nija, ki sta seveda zastavonoši te nove gonje, pri tem ne zanima, kakšno delo opravljajo slovenski novinarji na Radiu Trst A in torej kakšna je njihova poklicna obremenitev: ugotavljata samo, da jih je preveč v sorazmerju z italijanskimi kolegi sedeža RAI.
Slovenskih novinarjev je 12, italijanskih pa 28. Kako je mogoče, pravita Giacomelli in Gambassini v dveh interpelacijah, ki sta ju naslovila na predsednika Dežele, da je torej Slovencev na RAI kar 35 odstotkov, medtem ko je Slovencev v deželi manj kot štiri odstotke? In če dodamo - kot zvedavo dodaja Gambassini - da je pet italijanskih novinarjev dodeljenih sedežu v Vidmu, potem je v Trstu slovenskih novinarjev za več kot 50 odstotkov več kot italijanskih. To je samo dokaz, pravi Giacomelli, kaj bi se zgodilo, ko bi odobrili zakon za zaščito slovenske manjšine. Gambassinija pa skrbi, da se ne bi to »nesorazmerje« še povečalo z uvedbo slovenskih TV oddaj.
Takšne za lase potegnjene argumentacije bi sicer ne bile vredne odgovora, vsekakor pa je vodstvo deželnega sedeža RAI objavilo pojasnilo, da je bila še leta 1954, ob povratku Italije, sklenjena konvencija o nadaljevanju delovanja Radia Trst A, ki je že oddajala pod zavezniško vojaško upravo. Oddaje v slovenščini trajajo 12 ur dnevno in zajemajo sedem poročil in pet informativnih oddaj, za katere skrbi 12 slovenskih novinarjev, ki pa z vrsto prispevkov sodelujejo z italijansko redakcijo in nudijo kvalificirano pomoč tudi vsedržavnim mrežam, posebno glede dogajanj na bližnjem evropskem Vzhodu.
Iz povsem drugega zornega kota gleda na slovenske TV oddaje RAI sindikat FILIS-CGIL, ki v svoji tiskovni noti poudarja, da se je že od nekdaj in na vseh ravneh boril, da bi bile te oddaje uresničene po vzorcu Gornjega Poadižja in Doline Aosta. Pač pa sindikat z zaskrbljenostjo ugotavlja, da RAI še ni pojasnila, kako namerava rešiti vprašanje kritja celotnega teritorija, kjer živi slovenska manjšina, vštevši Kanalsko dolino, Rezijo in Nadiške doline, kot tudi še ni izvedla novih namestitev in primernih tehnoloških naložb. V upanju, da bodo tudi ta vprašanja kmalu rešena, je FILIS-CGIL vsekakor zahteval srečanje z deželnim vodstvom RAI glede organizacijskih aspektov uresničevanja tega projekta.
Komisije Ekonomske konzulte o hudem položaju v pristanišču
Položaj tržaškega gospodarstva s posebnim ozirom na krizo v pristanišču je bil v ospredju ponedeljkovega zasedanja komisij za industrijo, prevoze in trgovino, ki delujejo v okviru Pokrajinske gospodarske konzulte pri Trgovinski zbornici. Zaključna razprava - beremo v tiskovni noti - je potrdila strinjanje posameznih kategorij s stališči Trgovinske zbornice, kateri je bilo potrjeno soglasno zaupanje s tem, da ji je bila dodeljena osrednja vloga pri koordiniranju med novim vodstvom pristanišča in mestnim gospodarstvom.
Predsednik zbornice Tombesi je v uvodnem posegu na zasedanju Podčrtal, da je ustanova vedno kazala največji interes za dogajanja v Pristanišču, saj ga smatra za temeljni in osrednji element tržaškega nkonomskega aparata. Glede položaja v pristaniški ustanovi je zbornica Preko svojega predstavnika v njenih organih vseskozi zastopala kritično stališče, predvsem zaradi slabe razvidnosti in skopih informacij, ki jih je pristaniška uprava dajala članom upravnega sveta in izvršnega odbora. Tudi glede uvedbe komisarske uprave je zbornica zavzela zelo jasno stališče - beremo v tiskovni noti - in se ni bala zastopati stališč ekonomskih kategorij tudi v najtežjih trenutkih. Komisarska uprava bi vsekakor morala trajati čim manj in rešiti v prvi vrsti finančne probleme, medtem Pa bi bilo treba najti najustreznejše oblike dogovarjanja z uporabniki Pristanišča, za kar je Trgovinska zbornica ponudila svoje posredovanje.
Iz razprave o Tombesijevem poročilu je vsekakor že izšlo nekaj konkretnih predlogov, kot npr. o radikalni spremembi značaja pristaniš-ustanove in o privatizaciji upravljanja komercialnih služb in prista-nrških terminalov.
Gre za mladoletnika, ki je uro po ropu vrnil ukradene milijone
Prijeli so skesanega tatu z
Po enotedenskem ugibanju oziroma iskanju mladeniča, ki je najprej oropal prodajalno tobaka, nato pa skesano vrnil s silo odvzete milijone, so preiskovalci razrešili uganko: storilec kraje, ki se je za svoj »podvig« poslužil pištole-igra-če, je mladoletnik, osebnih podatkov zato niso posredovali, ve se le, da ima stalno prebivališče v Trstu. Nenavadna kraja, točneje kraja z
Odlok o gretju za Devin-Nabrežino
Devinsko-nabrežinski župan Caldi je včeraj s posebnim odlokom dovolil vključitev naprav za ogrevanje na celotnem občinskem ozemlju. Ogrevanje je za sedaj dovoljeno največ 14 ur dnevno in sicer od 5. do 23. ure.
neobičajnim potekom in še bolj neverjetnim zaključkom, se je zgodila v soboto, 3. oktobra, ko je okoli 17. ure v prodajalno na Trgu Sansovi-no 1 vstopil mladenič s pištolo v roki ter od žene lastnika, ki je bila takrat v trgovini sama, zahteval, naj mu izroči dnevni inkaso in lastno denarnico. Vsega denarja je bilo nekaj manj kot za štiri milijone lir, ki jih je »oboroženi« mladenič na hitro zbasal v žepe in zbežal. Še bolj nepričakovano kot se je pojavil prvič, se je mladenič čez približno uro vrnil, tokrat se je pred trgovino pripeljal s taksijem, vstopil v lokal, vrnil nepopisno začudeni ženski ves denar (tudi njeno denarnico) in spet izginil. Presenečenj še ni bilo konec, saj je skesani tat kasneje telefoniral in se opravičil, češ da je bila le šala.
Takoj po ropu so agenti letečega oddelka začeli iskati mladeniča, ki naj bi bil po danem opisu star pri-
lažno pištolo
bližno 20 let, temnih las in visoke postave. Glede na nenavadnost dogodka so sklepali, da storilca ne gre iskati med mamilaši ali pa v svetu malega kriminala, temveč prej med mladimi, za katere skrbijo razni centri za umsko zdravje.
Kot že rečeno, preiskovalci niso sporočili, če so bila takšna ugibanja pravilna, povedali pa so, da so pri mladeniču poleg pištole-igrače, ki jo je uporabil za rop, našli še dve slični igrači, vsem trem pa je manjkal rdeč zamašek, ki bi ga po predpisih te -kot dokazuje opisani dogodek- tudi nevarnim igram primerne igrače morale zmeraj imeti.
Ob izgubi dragega očeta Antona Gregorija izreka občuteno sožalje članu Edvvinu in svojcem
Društvo lovcev FJK Doberdob
V soboto v Nabrežini v okviru Koroških dnevov
Delovno srečanje primorskih in koroških javnih delavcev
V okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem je bilo v soboto že tradicionalno delovno srečanje primorskih in koroških kulturnih in javnih delavcev. V Nabrežini so se zbrali predsednik Koroške krščanske zveze Janko Zerzer, predsednik in podpredsednik Enotne liste Andrej VVakounig in Franc Jožef Smrtnik, predsednik in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc in Franc Wedenig, bivši državni poslanec Karel Smolle in glavni urednik Našega tednika Janko Kulmesch, na primorski strani pa deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar, pokrajinska tajnika SSk za Goriško Hadrijan Corsi in za Tržaško Martin Brecelj, predsednik pokrajinskega sveta SSk v Trstu Zorko Harej, deželni svetovalec Bojan Brezigat, devin-sko-nabrežinska občinska odbornika Vera Tuta Ban in Mitja Terčon, predsednica Sveta slovenskih
organizacij n Marija Ferletič in predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Damjan Paulin.
Razgovor je bil posvečen bogati izmenjavi informacij in ocen o aktualnem narodno političnem položaju na Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini. Govor je bil tudi o razmerah v Republiki Sloveniji in o kulturnih tokovih v obeh deželah. Medtem ko je Slovenska skupnost poudarila zlasti vprašanje volilnih reform in zahteve po zajamčenem manjšinskem zastopstvu, so koroški gostje prikazali napore za osnovanje javnopravnega zastopstva manjšine, nekakšnega slovenskega koroškega parlamenta, in za dosego manjšinskega deželnega mandata. Predsednik Enotne liste Wakouning pa je poudaril, da je edini garant proti osi-panju narodne skupnosti združevanje in samostojno nastopanje Slovencev.
V DSI o bukovniških besedilih Andreja Šusterja Drabosnjaka
V okviru Koroških kulturnih dnevov je bil v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev večer, posvečen koroškemu bu-kovniku Andreju Šušterju-Drabos-njaku, ki je živel v obdobju med 18. in 19. stoletjem in si je prizadeval za obstoj slovenske pisane besede na skrajnem robu jezikovne meje. V DSI so ob tej priložnosti predstavili tudi drugo knjigo Drabosnjakovih besedil, ki je pred kratkim izšla pri celovški Mohorjevi družbi in v kateri sta objavljena dva dramska teksta: »Pastirska igra« in »Izgubljeni sin«. O delu so na ponedeljkovem srečanju spregovorili predsednik Kr-
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
V	petek, 16. t.m., ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Lil Jia. Solisti Francesca Pedaci (sopran), Ewa Podles (mezzosopran), Francesco Piccoli (tenor), Enzo Capuano (bas). Na sporedu Rossini.
Ponovitev koncerta v soboto, 17. t.m., ob 21. uri v Palasport Carnera v Vidmu.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo duo SARA STERNIERI in LEONARDO BARTELLONI.
Na sporedu Tartini, Brahms, Franck. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
Gledališče Mlela
V	petek, 16. in v soboto, 17. t. m., ob
20.45	bosta na sporedu prva dva koncerta v organizaciji Tržaškega jazz kluba. V petek bo nastopil saksofonist ROBIN KENVATTA in njegov trio, v soboto pa bosta nastopili GREENTOVVN JAZZ BAND iiz Ljubljane in TICINUM JAZZ BAND iz Milana.
Tretji koncert bo na sporedu 25. novembra ob 20.45, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN.
izleti
Upokojenci iz devinsko-nabrežinske občine organizirajo v sodelovanju s potovalnim uradom Nord Est novoletne počitnice v Monastirju v Tuniziji od 26. 12. 92 do 2. 1. 93. Vpisovanje in informacije v potovalnem uradu Nord Est, Trg Stare mitnice 15, tel. 636757, ali na tel. št. 299640 - Fragiacomo (ob uri obedov).
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo prva seja dijakov in učnega osebja za začetek pouka v 5. dopolnilnem tečaju v petek, 16. t. m., ob 16. uri.
razne prireditve
Slovensko planinsko društvo Trst
prireja jutri, 15. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30 predavanje dr. Tomaža Vrhovca o vremenoslovju VREME IN KLIMA V GORAH IN NA KRASU. Vabljeni planinci in prijatelji društva.
ščanske kulturne zveze iz Celovca dr. Janko Zerzer, dr. Berta Mau-rer-Lausegger s celovške univerze in Christian Zeichen, ki je prebral nekaj značilnih in duhovitih odlomkov iz obeh objavljenih Drabosnjakovih iger. Lauseggerjeva pa je občinstvu posredovala nekaj zanimivih podatkov iz življenja tega svojevrstnega avtorja. Povedala je nekaj o jeziku, ki ga uporablja Drabosnjak - v glavnem gre za govorjeni jezik, prežet s prvinami kostanjškega narečja - ter o težavah pri odkrivanju originalnih avtorjevih tekstov in pri samem razbiranju, saj so nekateri rokopisi v zelo slabem stanju, da so včasih že težko berljivi, (hjj
__________gledališča_______________
Stalno slovensko gledališče
Gledališka sezona 1992/93
Danes, 14. oktobra, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu ponovitev predstave HAMLET V PIKANTNI OMAKI. Abonma RED D.
Ponovitve jutri, 15. t.m., ob 20.30 - RED E, v petek, 16. t.m., ob 20. uri - izven abonmaja, v soboto, 17. t.m., ob 20.30 -RED F in v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri -RED G.
Prodaja abonmajev vsak delovnik od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ul.Petronio 4, telefon 040/632664.
Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Gledališče Crlstallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
kino
ARISTON - 16.00, 18.45, 21.30 La caduta degli dei, r. L. Visconti.
EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Alien III., r. David Fincher, i. Sigour-ney Weaver.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King.
NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □
NAZIONALE II - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 Peter Pan, prod. Walt Dis-ney.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00,
22.15	Indocina, i. C. Denevue.
GRATTACIELO - 17.15, 19.30, 22.00 Cuo-ri ribelli, i. Tom Cruise.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Američani, i. Al Pacino, Jack Lemmon, Alec Baldwin.
EDEN - 15.30, 21.30 Lussurie sessuali delle casalinghe, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 Bat man - il ritorno, i. M. Keaton, D. De Vito, M. Pfeiffer.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 Akira, risani film.
ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 In the Soup, r. A. Rockvvell, i. Jennifer Beals, Jim Jarmusch.
RADIO - 15.30, 21.30 Delirio di femmine viziose, porn., □ □
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20
Za danes napovedana predstavitev antologije emigrantske proze
POD JUŽNIM KRIŽEM
ODPADE
Kasnejši datum predstavitve bomo naknadno sporočili
razstave
V	galeriji Tržaške knjigarne je na
ogled pregledna razstava del na papirju GABRIJELA STUPICE. Razstava bo odprta do 15. oktobra z naslednjim urnikom: od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie".
V	galeriji Cartesius razstavlja svoja dela GIOVANNI DUIZ. Razstava bo odprta do 15. t.m. z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto.
V	gledališču Miela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LIA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Toffoleti.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je na
ogled razstava slikarke LEONOR FINI, ki bo odprta do 16. t.m.
V	Bridarjevi hiši v Devinu je na ogled razstava likovnih, keramičnih in grafičnih izdelkov. Razstava bo odprta do 16. oktobra s sledečim urnikom: ob delavnikih od 16. do 18. ure in ob praznikih od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure.
Na tržaškem velesejmu, Trg A. De Gasperi 1, je do 25. t. m. na ogled razstava o Antarktiki. Urnik: vsak dan 8.30-13,
14.30-18, ob nedeljah 10-17.30.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je razstava videa in grafik Matjaža HMELJAKA: VAJE ZA TIPKOVNICO IN EKRAN. Predstavitev Aldo Castelpietra. Vabljeni!
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA, ki bo na ogled do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 14. oktobra 1992
KALIST
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 11.01 - Luna vzide ob
18.30	in zatone ob 9.16.
Jutri, ČETRTEK, 15. oktobra 1992
TEREZIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka
10,4	stopinje, zračni tlak 1021,6 mb narašča, veter 30 km na uro vzhodnik severovzhodnik s sunki burje 60 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Ambrosio, Lavi-nia Lionetti, Debora Babich, Gian Marco Biasi, Aleksander Bruss, Lorenzo Castri-otta, Federico Midolo, Paolo Vatovec, Costanza Andreutti, Maddalena Giorgi, Aliče Ulcigrai, Matteo Blocar, Costanza Peinkhofer.
UMRLI SO: 92-letna Virginia Servi, 81-letna Caterina Morabito, 79-letni Edo-ardo Carku, 63-letna Silvana Scariavez, 81-letna Olga Pavlica, 86-letna Giovanna Gianni, 72-letna Olivia Chico, 80-letna Anna Skorja, 90-letna Giovanna Valen-tich, 65-letni Bruno Cuschie, 88-letni Gi-ovanni Vidus, 88-letna Anna Prodan, 93-letna Rosalia Slobez, 86-letna Luigia Bla-sich, 93-letna Angela Rebula, 86-letni Dante Trevisini, 70-letni Carlo Curtosi, 92-letna Olga Rovatti, 54-letna Natalia Samitz, 62-letni Mario Bossi, 57-letna Giuseppe Barbagallo, 81-letni Arrigo Slaus, 69-letni Antonio Ricci, 85-letna Aurelia Vecchiet, 55-letni Mariano Zamarian, 83-letni Antonino Gianguinto, 86-letna Caterina Radman, 79-letna Dorotea Olenik, 52-letni Giuliano Scheriani, 77-letni Giuseppe Cnappi, 86-letni Marino Polesi, 73-letni Leopoldo Sergo.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12. oktobra, do nedelje, 18. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Fabio Severo 112, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefoni za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Trg Venezia (tel. 308248).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
prireja tečaj
Šolske knjižnice
TRAJANJE: od 19. oktobra do 25. novembra vsak ponedeljek in sredo
URNIK: od 15. do 18. ure PROSTOR: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje INFORMACIJE IN VPISOVANJE: Narodna in študijska knjižnica, tel. 635629
razna obvestila
Slovenski lovski pevski zbor FJK Doberdob obvešča, da se bodo pevske vaje začele danes, 14. t. m„ ob 20. uri v Bubni-čevem domu v Repnu.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu priredi tudi letos tradicionalno zimovanje med božičnimi počitnicami in v novembru seminar za otroške vrtnarice na temo Uporaba lutke v otroškem vrtcu. Informacije in vpis v Dijaškem domu, tel. 573141.
Sklad Mitja Čuk prireja dva tečaja angleščine: za začetnike in za dijake s srednjo stopnjo poznavanja jezika. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289, med 12. in 13. uro do petka, 16. t. m.
KK Adria - odsek za telovadbo sporoča, da se začne telovadba jutri, 15. t. m., ob 21. uri v telovadnici na Melari. Vpisovanje udeležencev, starih in novih, bo neposredno v telovadnici. Vabljeni.
SKD Tabor - Prosvetni dom. Do sobote, 17. t. m., zbiramo posteljnino in zimska oblačila za begunce iz BiH. Urnik: od 16. do 20. ure.
Srenja Boljunec sklicuje občni zbor danes, 14. oktobra, ob 20. uri v Torkli. Dnevni red: poročilo odbora, diskusija in priporočila, volitve, razno.
SKD Vigred obvešča, da so vaje otroškega zborčka ob ponedeljkih ob 16. uri za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in prve tri razrede osnovne šole; mladinskega pa ob četrtkih ob 17.30 za otroke, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole ter nižjo srednjo. Vaje so v društvenih prostorih v Šempolaju. Otroci pridružite se nam!
V Bazovskem domu se je pričela telovadba za odrasle. Zainteresirane pričakujemo vsak torek ob 20. uri.
II teatro delle bolle iz Trsta prireja 7. in 8. novembra v paviljonu M bivše umobolnice pri Sv. Ivanu tečaj iz rokohi-trstva, ki ga bo vodil profesionalec San-tosh Dolimano. Za informacije tel. na št. 360217.
Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu obnavlja letno nagra-do»Dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1991 in 30. aprilom 1992. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 20. oktobra t. 1. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2 milijona lir, bo razglašen februarja prihodnjega leta.
Multimedialni tečaj slovenskega jezika, jezik in kultura, začetna stopnja in izpopolnjevalna stopnja za narečno govoreče (integracijski tečaj). Organizira Kinoatelje z ljubljansko Filozofsko fakulteto, Slavističnim društvom in ACLI iz Trsta. Informacije in vpisovanja: Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635954.
čestitke
Danes praznuje naša NEVENKA rojstni dan, obilo zdravja in veselja ji želijo mož Salvo ter hčeri Nataša in Vesna.
V ponedeljek, 12. oktobra, je ugasnil prvo svečko naš dragi ERIK. Mnogo zdravja in veselja in da bi zrastel v pridnega fantka mu želijo mama Silvana, očka Boris in vsi, ki ga imajo radi.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Ameriški dolar ............ 1240.—
Nemška marka............... 870.—
Francoski frank ........... 240.—
Holandski gulden .......... 760.—
Belgijski frank............ 39.—
Funt šterling ............. 2190.—
Irski šterling............. 2250.—
Danska krona............... 220.—
Grška drahma.................. 5,80
Kanadski dolar............... 950.—
Japonski jen.................. 9,80
__________mali oglasi________________
PODARIM dva naslanjača, divan-poste-ljo za dve osebi, rumene barve, dralon ter omaro visoko 2 m in dolgo 2,3 m. Tel. 395003.
VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
PRODAM motor aprilia ASI 125 - replika v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 21329.
KUPIM rabljeno spalnico in dnevno sobo po možnosti svetle barve. Tel. tajnica (040) 418697.
PRODAMO trgovino s športno opremo. Tel. 214685 vsak dan, razen ob nedeljah, od 14. do 15. ure.
DAJEMO v najem poslovne prostore s kletjo (36 + 22 kv. m) v središču Opčin. Tel. ob uri obedov na št. (040) 211385.
ODDAM dobro vpeljano mlekarno v središču Opčin na Brdini. Informacije na mestu samem v jutranjih urah.
IŠČEMO mlajši zakonski par za upravljanje in kasnejši prevzem trgovine v Gorici. Zaželeno je znanje slovenskega jezika. Poklicati na tel. št. (0481) 82670 ob uri kosila ali v večernih urah.
OBRTNIK vgrajuje blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. 228834.
31-LETNI avtomehanik, specializiran za motorje dizel, išče zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. na št. (040) 228421.
USPOSOBLJEN maser nudi terapevtske in estetske masaže na domu. Tel. v ve-_ černih urah na št. 299488.
IŠČEM družico za skupno življenje. Sem prileten vdovec z lastnim stanovanjem. Tel. na št. 422932.
NUJNO rabim pomoč za angleščino. Tel. ob večernih urah na št. 228475.
prispevki
V	zahvalo za voščila ob 90-letnici daruje prof. Stanislav Kodrič 100.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Za KD Rovte-Kolonkovec darujeta Carlo Mauri 25.000 lir in Carlo Piccolo
3.000	lir.
Vesna Guštin daruje 30.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Antonije Cog-lievina darujejo Marta, Ardemia, Čana, Čeli, Luči, Adelina, Grazia, Liana in Dragica 90.000 lir za ŠD Vesna.
Ob smrti drage sestre Elze darujejo brat Alojz, sestre Marija, Julka, Ivanka in Romana 300.000 lir za Center za rakasta obolenja in 200.000 lir za barko vij ansko cerkev.
Namesto cvetja na grob očeta Franko-ta Dileme darujeta družini Osič in Rojc
50.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ivano Lukša vd. Guštin daruje Ana Cibiz 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
N.N. daruje 20.000 lir za Tiskarski sklad Škrata.
Lucija Hrovatin se toplo zahvaljuje dr. Andru Vugi in daruje 100.000 lir za Tiskarski sklad Škrata.
Namesto cvetja na grob Else Milič darujejo za repentabrsko cerkev: Hrovatič (Col 40) 20.000 lir, Škabar (Repentabor 30) 15.000 lir, Škabar (Repentabor 4),
15.000	lirt Hmeljak (Repentabor 77)
10.000	lir, Škabar (Repentabor 104) 10.000 lir, Bertolino (Repentabor 69) 10.000 lir in Škabar (Repentabor 135) 10.000 lir.
Ob obletnici smrti Silvestra Škabarja in none Alojzije daruje hči Nadja z družino 25.000 lir za repentabrsko cerkev in
25.000	lir za skavte na Repentabru.
Ob 5. obletnici smrti Amalije Mulič darujejo domači 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 10. obletnici smrti moža in očeta Alojzija Ferfolje daruje Mirka z družino
50.000	lir za popravilo cerkve na Proseku.
Ob 1. obletnici smrti sina in brata Edija Furlana darujeta mama in sestra
100.000	lir za popravilo cerkve na Proseku in 20.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku.
Fabio Giorgi daruje 30.000 lir za SKD Tabor.
Za obnovo fasade cerkve na Kontovelu darujeta družina Prašelj (Kontovel 44)
50.000	lir in Pepi Cilen 20.000 lir.
Marija Brišček daruje 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob 1. obletnici smrti Edija Furlana daruje teta Mirka z družino 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
Ob 2. obletnici smrti moža Pepija Cor-battija darujeta žena Marija in sin Lino
25.000	lir za spomenik padlim v Borštu in
25.000	lir za cerkev v Borštu.
V	spomin na nepozabno Mariči Sancin darujejo Mira, Marija in Darinka Šuman
30.000	lir za KD Ivan Grbec v Skednju in
30.000	lir za Dom Jakoba Ukmarja v Skednju.
Ob obletnici rojstva in smrti dragega moža Josipa Grgiča daruje žena Ida
50.000	lir za SKD Lipa.
Boženka, Jolanda in Sabina darujejo
50.000	lir za popravilo fasade cerkve na Kontovelu.
Švicarski frank .............. 965.—
Avstrijski šiling .......... 115.—
Norveška krona ............. 205.—
Švedska krona............... 220.—
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta.............. 11.—
Avstralski dolar ............. 850,—
HUF............................ 10,-
ECU.........................
Slovenski tolar .............. 14,50
Hrvaški dinar ................. 2,50
menjalnica
OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB
13. 10. 1992
TUJE VALUTE / NAKUP
BANKOVCI _ TRST
TUJE VALUTE / NAKUP
BANKOVCI _ TRST

URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Solidarnostna prireditev KD iz Gorice in Nove Gorice
»Večer Dubrovnika«
Kulturni dom v Novi Gorici in Kulturni dom v Gorici sta priprila za nocoj poseben solidarnostni koncert pod naslovom »Večer Dubrovnika«. Gre za prireditev, ki presega glasbene okvire, saj je namen večera pravzaprav nekak klic k miru in proti vojni vihri, ki še vedno gnusno in nerazumljivo divja tako na Hrvaškem kot v Bosni in Hercegovini. V veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo zatorej danes ob 20.15 nastopil znani Dubrovniški simfonični orkester, katerega vodi dirigent Pavle Dešpalj, na koncertu pa bo tudi nastopil kot solist priznani hrvatški violinist Goran Končar.
Oba »goriška« Kulturna domova imata v načrtu vrsto podobnih »mirovnih glasbenih večerov«, katerih nameravajo prirediti izmenično v obeh mestih. Prvi torej je na vrsti »Večer Dubrovnika«, na katerem bodo sodelovali glasbeniki, ki prihajajo iz kulturnih spomenikov znanega mesta, ki je bilo še do pred kratkim cilj granat in bomb nekadanje jugoslovanske vojske in ,srbsko-črnogorskih band. Ob tej priložnosti se želijo pobliže seznaniti z nastopajočimi na posebnem solidarnostnem večeru.
Dubrovniški simfonični orkester nadaljuje tradicijo Dubrovniške filharmonije, ki se je v tridesetih letih predvsem posvečala avtorjem baroka, klasike in romantike. Orkester se je zlasti uveljavil z Dubrovniškimi letnimi igrami, saj je v prvih letih pomenil steber simfonične glasbe festivala. Kvali-
tetne poustvaritve so ansamblu odprle pot v svet in orkester je gostoval po Evropi in ZDA z odličnimi solisti in priznanimi dirigenti.
Dirigent Pavle Dešpalj je umetnik velikega glasbenega izkustva, ki je vtisnil svojo osebno noto v delu na področju orkstralne glasbe republike Hrvaške. Sodeloval je z mnogimi orkestri. Nastopal na glasbenih festivalih in dirigiral operna dela; je tudi šef dirigent zagrebške filharmonije.
Violinist Goran Končar je rojen v glasbeni družini v Zagrebu. Violinske igre se je že kot deček učil pri slovitem violinistu Szeryngu v Ženevi, ki je mlademu talentu obetal briljantno kariero. Po diplomi na Zagrebški akademiji se je izpopolnjeval na Moskovskem konservatoriju, kasneje se je podal v London. Je prejemnik mnogih visokih nagrad in posebnih priznanj na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Gostoval je po mnogih evropskih državah in nastopal na uveljavljenih festivalih. V zadnjem obdobju vodi tudi priznani Zagrebški kvartet.
Program napovedanega koncerta obsega dela L. Šorkočeviča (1734-1789): Peta simfonija v D-duru; W. A. Mozarta (1756-1791): Koncert za violino in orkester v A-duru, K v 219; in L. van Beethovna (1770-1827): Simfonija št. 2 v D-duru, op. 36.
Glede samega programa pa naj navedemo le naslednje. Ob velikanih simfonične glasbe W.A. Mozartu in L. van Beethovnu bo »Ve-
čer Dubrovnika« simbolično obeleževal predvsem glasbo Luke Šorkočeviča, rojenega leta 1734 v Dubrovniku. Veliki Dubrovničan je bil vzgojen v humanističnem duhu, glasbeno pa se je izobrazil v Dubrovniku in Rimu. Poleg njegove pomembnosti v razvoju hrvaške glasbe, je Luka Sorkočevič v Dubrovniku opravljal tudi odgovorne državniške dolžnosti, med drugim je zastopal dubrovniško republiko na pogajanjih s Francozi in pri Jožefu II. na Dunaju. Njegova glasbena zapuščina ni obsežna, kaže pa močno ustvarjalno osebnost, nedvoumno glasbeno nadarjenost, veliko tehnično pripravljenost in bogat umetniški navdih. Po fakturi njegovih del je mogoče sklepati, da je dobro poznal dela svojega prijatelja Josepha Haydna, kakor tudi skladbe predstavnikov glasbenega rokokoja.
Nastop Dubrovniškega simfoničnega orkestra bo torej nadvse kvaliteten glasbeni utrinek, obenem ponovno opozorilo na dramatično stanje doma, kjer seveda v vojnih razmerah ne more nastopati. Istočasno pa bo solidarnostni večer ponoven klic k miru na ozmelju bivše Jugoslavije.
Kot smo omenili bo koncert »Večer Dubrovnika« v danes, 14. t.m., v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici s pričektom ob 20.15. Za Goričane in ostale zainteresirane zamejce so vabila na razpolago tudi v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 -tel. 33288).
Na koncertu, ki ga je priredila občinska uprava
Venditti z 200-tisočimi v Rimu proti rasizmu
Abonma za otroke »Goriški vrtiljak«
Primorsko dramsko gledališče in ZKO Nova Gorica vpisujeta do 19. oktobra abonmaje
GORIŠKEGA VRTILJAKA Mali polžki od 4. do 7. leta starosti
Veliki polžki od 1. do 4. razreda osnovne šole
Lipovi listi od 5. do 8. razreda osnovne šole Vpis poteka v vrtcih in šolah ter neposredno na Zvezi kulturnih organizacij Nova Gorica, tel. 003865/21450.
RIM — Nad 200 tisoč ljudi je v nedeljo na podvečer v areni rimskega Circa Massima prisostvovalo koncertu italijanskega kantavtorja Antonella Vendittija »proti rasizmu«. Pobudo za koncert z naslovom Roma citta aperta, je dala rimska občinska uprava, da bi z njim opozorila na nevarno stopnjevanje rasističnega nasilja v mestu in v Italiji nasploh. Odziv občinstva na prireditev je bil spektakularno fantastičen; manj odmevna je bila prisotnost predstavnikov oblasti: ob rimskem županu Carraru in kvestorju Maso-neju je sedelo le nekaj manjših političnih rib.
Venditti je s svojimi pesmimi vsekakor vžgal množico (na telefoto AP) od uvodne rimske psevdohimne Roma capoccia pa vse do drugih svojih znanih motivov.
današnji televizijski in radijski sporedi



nf ram_____________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00)dnevnik 1
10.05	Nad.: Molly 'O, vmes (11.00) kratke vesti
11.20	Dok.: Un solo mondo
11.55	Vremenska napoved
12.00	Variete: Servizio a do-micilio vmes (12.30) dnevnik 1
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini a Scommettiamo che?
14.30	Aktualno: Kronike
14.45	Film: Trader Horn, il
cacciatore bianco (pust.)
16.40	Mladinski variete: Big
17.55	Iz Parlamenta in vesti
18.10	Nan.: Mio zio Buck,
18.40	Gli anni doro
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik _
20.10	Nogomet: Italija-Švica (kvalifikacijska tekma
„ za SP)
22.05	Dnevnik 1
22.25	Dok.: Kvark Evropa
22.55	Aktualno: nagrada Tor-re d oro (iz Piše)
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Športna sreda
2.00	Filmske novosti
1	^ RAI 2
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Nanizanke in risanke
9.25	Rubrika: Verdissimo
9.45	Film: Come le foglie al
vento (dram., ZDA 1957)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fati vostri
13.00	Dnevnik —- ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Aktualno: 100 ključev za Evropo
13.50	Nad.: Quando si ama,
14.25	Santa Barbara
15.15	Film: I corvi ti scave-ranno la fossa (vestern)
16.40	Rubrika: Ristorante Ita-lia (vodi A. Clerici)
17.00	Vesti in Iz Parlamenta
17.10	Nan.: Un caso per due
18.10	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Hunter
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: L'impossibile ven-detta (dram., ZDA 1991, r. Lou Antonio, i. Jaclyn Smith, Robin Thomas)
22.10	Glasba: Novecento na-poletano (vodi Marisa Laurito), vmes (23.25) dnevnik in vreme
1.00	Film: La capannina (kom., ZDA 1956)
^ RAI 3	|
7.00	Sat News, pregled tiska
11.35	Tečaj angleščine ZDA
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr. odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Figaro qua, Fi-garo la
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Samo za šport: IP v streljanju, 16.00 rubrike o rugbyju, rokometu, sabljanju, 17.00 veslanje
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
18.00	Dok.: Sulle Montagne Rocciose
18.25	Glasba: Orchestra!
18.50	Vreme in Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.05	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Film: Sul lago dorato (dram., ZDA 1981, r. Mark Rydell, i. Henry Fonda, K. Hepburn)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	Nan. Perry Mason
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Variete: Fuori orario
f tf' ^ Slovenija 1	|
9.50	Video strani
10.00	Spored za otroke: nadaljevanka Bratovščina Sinjega galeba (6. del, pon.), 10.30 Po belih in črnih tipkah
11.00	Nadaljevanka: Skupna dežela (pon.)
11.50	Poslovna borza (pon.)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.35	Video strani
14.45	Napovednik
14.50	Omizje (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Spored za otroke: Klub klobuk
19.10	Risanka
19.15	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Žarišče
20.35	Film tedna: Moje ime je Billy W. (dram., ZDA 1989, r. Daniel Petrie, i. James Woods, James Garner)
22.15	Dnevnik, vreme, šport
22.40	Napovednik
22.45	Sova, vmes nanizanki Radio FM (kom., ZDA 1989, i. R. Hays) in Poštenjaka in lumpa
24.00	Video strani
|	TV Koper
14.10	Film: Past za moškega (dram., ZDA 1961, i. J. Hunter)
16.00	TV novice — Oresedici
16.05	Otroški spored: Čarobna svetilka
17.00	Dok.: Zasebni Vietnam
18.00	Primorska kronika -Studio 2 mladi
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: C rime Story
20.40	Aktualno: Bersaglio
21.20	Dok.: Sodobna umetnost
21.50	Vsedanes - TV dnevnik
22.00	Arhitektovi nasveti
22.20	Film: Smrt pri telefonu (dram., ZDA 1979)
TV Slovenija 2
15.50	Osmi dan (pon.)
16.40	Sova, vmes nan. Svež veter v starem gradu in Poštenjaka in lumpa
18.00	Regionalni program in Slovenska kronika
19.00	Psiho
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Športna sreda
21.00	Ob 90-letnici Maksa Pirnika
21.45	Koncert kvarteta trombonov Slokar
__ CANALE5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
J1.00 Nan.: I Jefferson H.30 Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti)
13.00	Dnevnik TG 5
13.25	Aktualno: Sgarbi guoti-diani (vodi V. Sgarbi)
13.35	Variete: Non e la RAI
14.35	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
i5-15 Aktualno: Agenzia mat-rimoniale, 15.45 Ti amo .	parliamone
16.00	Otroški variete: vmes ri-
.	sanke in kvizi
8.00	Kviza: OK il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della -	fortuna
40.0° Dnevnik TG 5
0.25 Variete: Striscia la noti-
20.40	Aktualno: Affari di fa-miglia, 22.00 Scene da un j	matrimonio
2.30	Aktualno: Spazio 5 (vodi 2-, Enrico Mentana)
•15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes
.	(24.00) Dnevnik TG 5
•30 Nočni spored
6.55	Aktualno:Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. kratke vesti
10.00	Nad.: Marcellina, 10.30 Ines
11.00	Aktualno: A časa nostra
11.40	TG 4 vesti
12.50	Nadaljevanka: Sentieri
13.15	A časa nostra
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nad.: Sentieri, 14.25 Maria (i. Jorge Martinez)
15.15	Rubrika o lepoti
15.25	Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre damore
17.30	TG 4 vesti
17.40	Aktualno: C eravamo tanto amati
18.10	Kviz: La cena 6 servita
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nadaljevanka: Gloria
20.30	Variete: Ouesto e amore
22.45	Kviz: Io mammeta e tu
23.30	TG 4 vesti
23.45	Film: Momenti di gloria (dram., VB 1981, r. Hugh Hudson, i. Ben Gross, lan Charleson)
2.00	Horoskop
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.15	Nanizanke: Baby sitter,
9.45	Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 La časa nella prateria, 11.45 La donna bionica, 12.45 Magnum P.I.
13.45	Otroški variete
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nan.: Poliziotto a guattro
zampe
16.35	Variete: E' pericoloso šport, 16.50 Twin Clips
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.55	Aktualno: Lo dici tu,
18.00	Mitico 18.12 Studio Unomania
18.25	Nan.: MacGyver
19.15	Studio Unomania
19.30	Odprti studio
19.40	Studio šport
19.45	Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke
20.30	Film: Roxanne (kom., ZDA 1987, r. Fred Sche-pisi, i. Steve Martin)
22.40	Film: Il replicante (fant., ZDA 1986, r. M. Marvin)
0.40 Odprti studio 0.50 Pregled tiska
1.00	Studio šport
13.00	Nad.: Colorina
14.00	Deželne vesti
14.30	Risanke
15.30	TV film: Un giorno della vita di Ivan Demisovich (i. Jason Robards jr.)
16.15	Film: Lo vedi come sei? (kom., It. 1939, r. Mario Mattoli, i. E. Macario)
18.00	Nad.: Mariana - Il diritto di nascere
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Aviator (pust., 1985, r. George Miller, i. Christopher Reeve)
22.30	Deželne vesti
22.45	Film: Ercole a New York (pust., 1970, r. A.A. Sei-delman, i. Arnold Schvvarzennegger)
TMC __________________
8.30	Nan.: Batman, 9.00 In Kingstone-Dossier paura
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Nan.: Doris Day Show
12.15	Variete: Kosilo z Vilmo
13.00	TMC News - Šport News
14.00	Film: Gli angeli con la faccia sporca (dram., ZDA 1938, r. Michael Curtiz, i. James Cagney)
15.55	Risanke: Snack
16.15	Variete: Arniči mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Variete: SPQM News (vodi Enrico Montesano)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Tesoromio (kom., It. 1979, r. Giulio Paradi-si, i. Johnny Dorelli, Zeu-dj Araya)
22.35	Šport:	Mondocalcio,
vmes nogomet VB-Nor-veškan (kvalifikacijska tekma za SP)
0.30 TMC News 0.50 Film: Il colosso di New York (fant., 1958)
2.00	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.00	Telefriuli non stop
16.00	Nanizanka
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.:Anna ed io
18.30	Nad.: Destini
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika o obrtništvu
20.00	Ena rastlina na dan
20.30	Film: Cyrano e D'Artag-nan (pust., 1963)
22.30	Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 New Age - VVorld Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga;
11.45	Kantavtorji; 12.00 Pesnice in pisateljice v anglosaški književnosti; 12.20 Evr-greeni; 12.40 MePZ L. Bratuž; 12.50 Orkestri; 13.20 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
14.30	Zvočne kulise; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Sprehod po poteh slovenskega gledališča;
18.30	Spirituals; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna: Za in proti; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zborovska glasba po želji; 21.40 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Soča misli na vas; 9.05 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema;
17.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
19.00	Dnevnik - Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 glasba, almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna;
8.45	Uganka; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna;
13.45	Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi;
14.45	Od komične popevke do demenci-alnega roka; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Sin-gle; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.20 New Age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Pokrajinski svet proti odpravi ugodnosti goriške proste cone
Ostre obtožbe Zelenih: prosta cona vir špekulacij in korupcije
Drevi v novogoriškem Kulturnem domu
Koncert Dubrovniškega simfoničnega orkestra
Vest o nevarnosti odprave goriške proste cone je včeraj odjeknila tudi v pokrajinskem svetu, ki je z veliko večino odobril resolucijo, s katero odločno zavrača to namero rimske vlade. Kot smo poročali, je te dni vsedržavni ekonomski dnevnik priobčil vest, da naj bi se med raznimi fiskalnimi privilegiji, ki jih namerava ministrstvo za finance odpraviti, znašla tudi goriška prosta cona ter nekatere ugodnosti zakona 26/1986 (paket za Gorico in Trst).
Resolucijo proti odpravi proste cone je predložil sam predsednik Saccavini po posvetovanju z načelniki strank. V njej je med drugim rečeno, da goriško gospodrastvo, ki že trpi zaradi izgube poslov z bivšo Jugoslavijo, ne bi moglo prenesti še odprave proste cone. Te ugodnosti so po drugi svetovni vojni bistveno prispevale k obstoju goriškega gospodarstva, danes pa so potrebne za prevzem nove vloge v gospodarskih odnosih vzhod-zahod. V sicer nekoliko medlem sklepnem delu resolucija obvezuje upravo, naj naredi na pristojnih mestih vse korake za ohranitev proste cone.
Za resolucijo so se izrekli svetovalci vseh strank večine in opozicije z izjemo zelenih, v imenu katerih je Fiorelli imel zelo zavzet poseg, ki je razgrel razpravo. Na razliko od vseh drugih je namreč menil, da prosta cona ni nekaj, kar bi potrebovali goriški prebivalci, temveč, da predstavlja višek pokvarjenega
političnega in gospodarskega sistema, na katerem so doslej uspevali in bogateli samo nekateri. Srž vsega niso ugodnosti na blagu (zlasti na sladkorju, pivu in mesu, pri čemer so ugodnosti predvsem v korist grosistov), temveč želja krajevnih politikov, da bi še naprej za svoje namene in koristi razpolagali s skladom, ki se finansira iz prelevmanov na prosti coni.
Na tako ostre obtožbe presenetljivo ni nihče reagiral. Sam Fiorelli je skušal izzvati predstavnike večine, ki pa so se oglasili le z glasovalnimi izjavami. Toda nihče med njimi ni odgovoril na obtožbe, temveč so vsi z različnimi poudarki vendar s pretežno spravljivim tonom podprli resolucijo. Pri tem pa so mnogi - spregovorili so Panzera (KD), Deiust (PSI), Furlan (DSL), Bressan (PSDI), Spazzapan (SSk) poleg predstavnikov opozicije Gandina (PRI) in C osme (MSI) - priznali, da je sedanja prosta cona v marsičem preživela in da taka, kakršna je, ne ustreza več potrebam. Zaradi tega bi bilo treba temeljito premisliti in spremeniti sedanji sistem ugodnosti. To pa po mnenju velike večine svetovalcev še ne pomeni, da se moramo prosti coni odpovedati. Dokler ni boljšega, je tudi sedanja prosta cona koristna in pomembna za goriško gospodarstvo. Zaradi tega so pri glasovanju vsi svetovalci večine in del opozicije strnjeno glasovali za resolucijo: za je glasovalo 22 svetovalcev, proti pa samo dva predstavnika zelenih.
V Novi Gorici bo nocoj nastopil Dubrovniški simfonični orkester pod vodstvom Pavla Dešpalja in s solistom, violiniskim virtuozom Goranom Končarjem. Poleg umetniškega doživetja, saj gre za nastop znanega in kvalitetnega ansambla, ima koncert "Večer Dubrovnika" še globok humani značaj. Gre za prireditev s katero dubrovniški glasbeniki opozarjajo na grozote in nesmisel vojne, ki kljub prizadevanjem omikanega in demokratičnega sveta, še zmeraj divja na tleh nekdanje Jugoslavije.
Prav zaradi vojne, ansambel ne more nastopati v Dubrovniku. Odtod odločitev za solidarnostno turnejo. Tako kakor so se pred meseci za podobno dejanje odločili drugi dubrovniški in zagrebški umetniki.
Naj omenimo še, da sta pobudo za nocojšnji koncert uresničila Kulturna domova v Novi Gorici in Gorici.
Prireditelja priporočata, naj si poslušalci pravočasno oskrbijo vstopnice, ki so v predprodaji. V Gorici jih je mogoče dobiti v pisarni Kulturnega doma (tel. 33288) veljajo pa 5 tisoč lir.
Koncert bo ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Program obsega skladbe Šorkočeviča, Mozarta in Beethovna.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada od 3.10 do 10.10.1992:
Rodili so se: Simone Brescia, Jessica Gergolet, Lorenza Bianchin, Giulia Zuc-chi, Davide Eramo, Caterina Angelino, Federica Zanon, Alessio Riscaldati, Cris-tian Piccolo, Giada Peteani.
Oklici: glasbenik Giuseppe Cecere in tr-ovka Alessandra Cossi ter kovač Borut ensa in gospodinja Monica Zorzut. Poroke: elektrikar Claudio Caruzzi in mestni redar Graziella Mule', odvetniški pripravnik Antonio Corubolo in prodajalka Cinzia Laera, mehanik Gino Cezza in gospodinja Angelica Lo Re ter uradnik Stefano Gallas in uradnica Rossella Musini.
Morda začetek stvarnega dialoga na levici
Bolj kakor oblika je trenutno pomembnejši program sodelovanja
Nabiralci ne smejo več prodajati gob na goriški pokriti tržnici
Kakšne so možnosti in predvsem naloge nove levice, zlasti še po berlinskem kongresu socialistične internacionale in ob upoštevanju presenetljivo hitrih družbenih sprememb v Italiji. Na to danes aktualno temo je bila ubrana javna razprava, ki sta jo pripravili pokrajinski vodstvi socialistične stranke in stranke demokratične levice, prejšnjo soboto, v pokrajinski sejni dvorani.
Kdor je pričakoval jasen in dokončen odgovor, je s sobotne razprave najbrž odšel nekoliko razočaran, vendar ob tem pa dogodku ne gre jemati drugačnega pomena: začetek dialoga med dvema najpomembnejšima komponentama italijanske levice.
Uvodno poročilo je imel senator Franco Castiglione (v zadnjem trenutku je nadomestil poslanca Renzullija, katerega nastop je bil tudi najavljen), ki je po analizi evropskega in svetovnega dogajanja ter procesa razslojevanja v italijanski družbi ugotovil, da je pobuda o združevanju na levici danes pravzaprav nujen in edini izhod. Levica je danes znatno šibkejša kakor kdajkoli prej in prav to ob tem spoznanju je treba iskati učinkovit odgovor. Ob tem postaja vprašanje oblike (forme) združevanja postransko. Važen je program, stične točke, okrog katerih graditi enotnost.
Eno od takih vprašanj, ki bi italijanskemu političnemu sistemu omogočila izhod iz slepe ulice, je recimo institucionalna reforma.
Senator Darko Bratina je opozoril, da je ključ za izhod v pravilnem razumevanju sprememb v italijanski družbi in v svetovnem kontekstu. Novim potrebam in nalogam je treba prilagoditi izvajanje politike. Z drugo besedo: manj ideologije in več znanja. Kar pomeni tudi prevret-notenje dosedanjih konceptov družbene ureditve, pojmovanja države, skupnosti, narodov.
Posredno je Darko Bratina povedal to, da stranke z veliko težavo dojemajo in razumejo velike spremembe v družbi.
Pokrajinski tajnik DSL Salomoni je prikazal razvoj, mnogokrat tudi težaven, odnosov in sodelovanja med naj večjima strankama na levici v krajevnem merilu, medtem ko je pokrajinski tajnik PSI Franco Stacul zaključil razpravo. Kakor smo že poročali, so med razpravo počastili spomin velikega voditelja mednarodnega socialističnega gibanja Villiya Brandta.
Pult za prodajo gob na goriški pokriti tržnici je že dva dni žalostno prazen in zapuščen, čeprav smo sredi gobarske sezone in tudi dežja te dni ni manjkalo. Razlog je v odloku o prepovedi prodaje gob osebam brez trgovske licence. Ukrep je sprejel direktor tržnice dr. Alessan-dro Medeot, včeraj pa ga je po sestanku z odbornikom Breščakom in Medeotom potrdil tudi župan Tuzzi.
Nekaj jurčkov in drugih gob je bilo včeraj na tržnici vseeno mogoče najti, vendar za drag denar: pri rednih prodajalcih je namreč kilogram jurčkov stal kar 48 tisoč lir, medtem ko so jih prejšnji teden gobarji prodajali tudi po 30 tisoč lir.
Novi ukrep je povzročil nekaj hude krvi med prodajalci in občasnimi gobarji. Slednji so večinoma osebe, ki same nabirajo gobe - mnogi med njimi so iz Slovenije - in so doslej na tržnico prinašali manjše količine gob. Za začasen najem pulta so plačevali le nekaj sto lir za kilogram gob (odvisno od sorte in prodajne cene gob, vendar vsekakor navadno ne več kot 500 lir za kilogram). Gobe je prodajal tudi Mario Rende, ki se nam je predstavil kot nabiralec, čeprav je nato priznal, da je včasih prodajal tudi gobe kakega "znanca ali prijatelja". Prepoved prodaje je doživel kot krivico, za katero dolži redne trgovce in se hu-
Zadeva ”tržiškega škandala” video kaset pornografske vsebine
Preliminarna razprava proti obtožencem
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ABONMA
1992-93
Vpisovanje abonentov
Ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, v uradu Kulturnega doma, Gorica, Ul. Brass 20, tel. 33288.
Pet oseb vpletenih v "tržiški škandal" navajanja mladoletnih oseb v prostitucijo in izkoriščanje slednjih za snemanje video kaset s pornografsko vsebino, je imelo včeraj dopoldne prvo razpravo pred sodnikom za predhodne preiskave. V svojstvu obtožencev so se znašli 64-letni Ottone Pellizzo-ni, 42-letni Giovanni Vidal, 29-let-ni Gianluca Versace, 52-letni Angelo Verdone in 37-letna Annama-ria Bozzi. Proti vsem je bila vložena precej težka obtožnica in sicer.
Zagovarjati se bodo morali zaradi navajanja k prostituciji, ugrabitve mladoletnih oseb s ciljem spolne zlorabe in spolnega nasilja. Versace in Pellizzoni bosta morala od: govarjati še za nekatera druga kazniva dejanja.
Prvo obravnavo, ki je bila seveda za zaprtimi vrati, je vodil sodnik dr. Sergio Gorian, v navzočnosti javnega tožilca dr. Mattea Trotte.
Od petih obtožencev se je samo Pellizzoni odločil za skrajšani po-
KNJIŽNICA "DAMIR FEIGEL” v Gorici
prireja tečaj
Šolske knjižnice
TRAJANJE: od 26. oktobra do 2. decembra
URNIK: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure PROSTOR: čitalnica knjižnice D. Feigel — ul. della Croce 3 (Križna ulica) v Gorici INFORMACIJE IN VPISOVANJE: v prostorih knjižnice vsak delavnik (razen ob sobotah in četrtkih zjutraj) od 10. do 17. ure
TEČAJ JE BREZPLAČEN!
stopek, ki ga predvideva novi kazenski zakonik. Proces bo že 27. t.m. Drugi štirje obtoženci pa so se odločili za običajni postopek in bo kazenska obravnava šele 24. septembra prihodnjega leta.
Škandal je izbruhnil junija letos in je v krajih na Tržiškem dvignila val prahu in ogorčenja. Preiskava je zajela poleg omenjenih petih obtožencev še nekaj oseb, ki pa so bile že v preiskovalnem postopku oproščene. Zadeva pa je imela žal tudi tragičen zaplet zaradi samomora 52-letnega Alberta Rasa, ravnatelja zasebne šole.
Preiskovalci so skupini prišli na sled potem ko so na Tržiškem območju zaplenili večjo količino -govori se nekaj sto - kaset s pornografsko vsebino. Kasete so bile snemane v živo, igralke pa mladoletnice. Preiskovalci so v razmeroma kratkem času prišli na sled vsem članom skupine.
Bilo je medtem veliko polemik o večji ali manjši odgovornosti, nekaj časa so vsi današnji obtoženci presedeli v zaporu, najdlje pa Ottone Pellizzoni, ki ima še zmeraj omejeno gibanje in je v hišnem priporu. Pellizzoni je bil upravitelj znane kavarne v neposredni bližini tržiškega županstva, ki jo je župan, nekaj dni po izbruhu škandala, zaprl.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
GORICA
S. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM
PETEK, 16. OKTOBRA, OB 19.30 GORICA - KATOLIŠKI DOM Nastop in srečanje gojencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, Glasbene matice iz Zabnic in Koroške glasbene šole.
SOBOTA, 17. OKTOBRA, OB 20.30 ŠTANDREŠKA ŽUPNIJSKA CERKEV
Pesem upanja. 50-članski mešani zbor Rož izvaja muslimanske, judovske, pravoslavne in katoliške obredne pesmi. Dirigent Laj-ko Milisavljevič, režiser Marjan Sticker.
duje zaradi "mafije", ki da vlada na tržnici.
Redni trgovci pa zavračajo te očitke in trdijo, da so prodajalci gob izvajali nelojalno konkurenco, ker pač niso plačevali davkov ne drugih pristojbin. Ravnatelj tržnice dr. Medeot nam je tudi povedal, da so prav nekateri preprodajalci gob izkoriščali dosedanje pomanjkanje predpisov. Včasih so nabiralce iz Slovenije silili, naj jim odstopijo gobe, nato pa so jih prodali seveda po precej dražji ceni.
Oblasti nameravajo sedaj postavi- ■ ti red v teh poslih na robu legalnosti: gobe bodo lahko prodajali le poklicni prodajalci, ki bodo s 1. de- j cembrom najbrž morali izročati kupcem fiskalno potrdilo. Nabiralci i bodo gobe lahko prodali edino prodajalcem z redno stojnico. Iztržili bodo seveda manj kot doslej pri ne-sposredni prodaji, po drugi strani pa jim ne bo treba več ur čakati kupca na tržnici. Največ koristi bodo od tega imeli prodajalci, saj se v tem času na tržnici proda vsak dan povprečno okrog 400 kilogramov gob in znaša delokrog več milijonov lir dnevno. Po drugi strani bodo morali kupci seči globlje v žep, saj se bodo gobe občutno podražile. Nič pa se ne bo spremenilo za ljubitelje, ki sami nabirajo gobe za domačo porabo: še naprej jih bodo lahko nosili na pregled (pravzaprav jim to priporočajo) k mikologu na tržnici.
Na sliki (foto Marinčič) prazen pult za prodajo gob na tržnici.
■ V pokrajinski sejni dvorani
bo drevi, ob 18. uri srečanje posvečeno furlanskemu pesniku in znanstveniku Francu de Gironco-liju, ob 100-letnici rojstva. Govoril bo prof. Giorgio Faggin. Srečanje prireja Institut za mittelevropska kulturna srečanja.
______________kino_______________
Gorica
VITTORIA 18.00-22.00 »II tagliaerbe«.
Film po romanu Stephena Kinga. CORSO 17.30-22.00 »Basic instinct«. VERDI 17.30-22.00 »Alien 3«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
ENCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave. Jutri 18.00 in 20.00 »Gospe v akciji«.
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 20.00 »Ko jagenjčki obmolknejo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino - dr. Baldini - Korzo Verdi 57 - tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale - Trg Republike 26 - tel-410341.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 8.30 Nerina Vidoni5 iz bolnišnice Janeza od Boga v Trst in ob 10.10 Giorgio Gripari iz splošne bolnišnice v Tržič.
Na deželnem shodu govoril Graziano Pasqual
Množičen protest delavcev v Vidmu
VIDEM — Vsedeželnega protestnega zborovanja, ki so ga priredili včeraj v Vidmu sindikati CGIL, CISL in UIL v sklopu vsedržavne štiriurne splošne stavke proti gospodarskim in finančnim ukrepom Amatove vlade, se je udeležilo več kot 10.000 delovnih ljudi iz vseh krajev Furlani j e-Julijske krajine, vendar omenjajo nekateri še izdatno večje število.
Delavci, upokojenci, pa tudi mladinci so z dvema povorkama, ki sta imeli izhodišči v južnem in severnem delu mesta, obšli celo središče in se zbrali na Trgu XX. septembra, kjer jim je spregovoril v imenu deželnih vodstev vseh treh osrednjih sindikalnih organizacij deželni tajnik CGIL Graziano Pasgual.
Govornik je podrobno utemeljil nasprotovanje sindikalistov in delovnih krogov vladnemu manevru in navedel protipredloge oziroma proti-menever sindikata, ki stremi za pravičnejšo porazdelitvijo davčnih in drugih bremen, skratka, za ustreznejšo politi-
ko na področju davkov, pokojnin, zdravstva, socialnega skrbstva in zaposlovanja. Glede slednjega je z zaskrbljenostjo ugotovil, da se je število ur dopolnilne blagajne v deželnem merilu močno povečalo in spravilo v nevarnost kar tisoč delovnih mest.
K temu pa velja prišteti tudi še občuten porast izdatkov za upravljanje deželnih teles: v letu 1991 je pri vsaki milijardi lir, ki jo je deželna uprava namenila podjetjem ali v druge smotre, odpadlo kar 239 milijonov na birokratski stroj oziroma na režijske stroške. Sindikati bodo zaradi tega zahtevali temeljito racionalizacijo stroškov tudi na de-želnoupravnem področju.
Graziana Pasguala je med govorom začela v gotovem trenutku motiti skupina približno tridesetih ljudi - pravijo, da tako imenovanih avtonomistov, a tudi, kot sporoča CGIL, pripadnikov SKP - vendar ni bilo hujšega, ker jih je policija nemudoma obkolila in budno nadzorovala.
Izvršni odbor SKGZ o volitvah v Sloveniji
TRST — Slovenija je pred pomembno volilno preizkušnjo, ki bo pomenila novo etapo v utrjevanju njene samostojnosti in demokratičnega razvoja. Decembra bodo po novi ustavni ureditvi in volilnem zakonu izvoljeni njeni osrednji institucionalni organi, vsekakor pa vlada za te volitve veliko pričakovanje, ker se bo po dveh letih večstrankarskega sistema pokazalo tudi novo razmerje med poličnimi silami. Dogajanje v Sloveniji tako ali drugače občutimo tudi Slovenci izven njenih meja. Položaj v Sloveniji je bil glavna točka dnevnega reda ponedeljkove seje izvršnega odbora SKGZ. Udeležil se je je tudi dopisnik Primorskega dnevnika v Sloveniji Bogo Samsa, ki je o dogajanju podal izčrpno informacijo.
Temeljno vprašanje za perspektivo Slovenije ostaja vsekakor njen gospodarski položaj, v katerem so formalni ekonomski pokazatelji sicer negativni, še zlasti zaradi izgube nekdanjih južnih tržišč. Vendar je tudi več razlogov za optimizem, ob tem da so napori vlade usmerjeni predvsem v uravnovešanje gospodarskega položaja in omilitev socialnih napetosti. Iniciativnost malega gospodarstva kljub težavam narašča s pozitivnimi učinki na zaposlitveno raven, čeprav je v današnjem trenutku značilen tudi negativen pojav razslojevanja prebivalstva, v katerem je ob pojavih naglega bogatenja tudi vse več ljudi na robu revščine.
Kljub vsemu je od vseh nekdanjih vzhodnih držav »slovenska zgodba« najbolj uspešna, kajti nasplošno prevladuje razumno obnašanje in prepričanje, da se je mogoče v doglednem času povzpeti iz gospodarskih težav. Bistveno vprašanje je, če bosta razum in treznost prisotna tudi na politični ravni in ne bo prihajalo do skrajnih zaostritev, kot je trenutna popolna
blokada slovenskega parlamenta. Na volitvah bo spopad po znakih sodeč vsekakor oster, prognoze pa so sedaj zelo tvegane, ker sondaže javnega mnenja kažejo predvsem na veliko število še neodločenih volilcev. Pečat bodo dale volitve za predsednika republike, kjer kandidira več uglednih kandidatov, z največjimi možnostmi pa dosedanji predsednik Milan Kučan.
Samsa je podal izvirno informacijo tudi o položaju v Srbiji, ki se čedalje bolj zaostruje zaradi vpletenosti v agresijo v Bosni in na Hrvaškem, izredno kritičen pa je tudi gospodarski položaj, na katerega očitno vpliva mednarodni embargo. Pozitivnega razpleta ni videti, po splošnem mnenju obstaja nevarnost novih spopadov in celo državljanske vojne v Srbiji.
Člani izvršnega odbora SKGZ so govorili tudi o sestavu komisij. Bilo je nekaj pripomb, zlasti priporočilo, naj njihova sestava odraža deželni značaj zveze, v katerem naj bodo ustrezno zastopane tri pokrajine. Pogoj za njihovo uspešno delo pa je predvsem operativnost, ki je formalizmi ne smejo ovirati.
Izvršni odbor je razpravljal tudi o ponedeljkovem obisku skupnega predstavništva Slovencev v Italiji na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer je delegacija tik pred obiskom deželnega predsednika Turella v Ljubljani opozorila na vrsto nerešenih problemov naše skupnosti in potrdila stališče, naj v dvostranskih odnosih Slovenija ne sprejme ničesar brez soglasja naše skupnosti. Dežela FJK lahko ima na področju manjšinske zaščite bistveno večje kompetence, življenjskega pomena pa je, da se dolgoročno zavarujejo pred klestenji javnih izdatkov finančne postavke v korist manjšin, (du)
S tridnevnega sedemnajstega delovnega posvetovanja v Vidmu
Med manjšinskimi skupnostmi je potrebna globlja solidarnost
VIDEM —- Ideja o Evropi narodov mora prevladati nad idejo Evrope držav. Kakšna bodočnost se piše nacionalnim manjšinam tudi spričo zdajšnjih zaskrbljujočih dogodkov? Prispevek takšnemu razmišljanju so ponudili zastopniki štiridesetih manjšinskih skupnosti, ki so se za tri dni zbrali na 17. delovnem posvetu, ki sta ga v Vidmu priredila Inštitut za furlansko kulturo in radijska postala Onde Furlane.
Prisotne so bile narodne manjšine, ki živijo v Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Švici, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Med njimi smo poslušali tudi glas slovenske manjšine iz naše dežele, Koroške in Porabja.
Posvet, ki sta ga tako imenovana kultura z veliko začetnico in sama Politika zanemarila, je izostril vrsto odprtih vprašanj, ki bodo predmet Poglobljene razprave na 18. tovrstnem srečanju, ki ga bodo oktobra Jota 1993 pripravili na Slovaškem.
V	zaključnem dokumentu, ki so 9a sprejeli ob sklenitvi tridnevnega delovnega posveta, člani delovne skupnosti pozivajo italijansko vlado in samo delovno skupnost Alpe--ladran, naj čimprej udejanita državne in mednarodne normative, ki zagotavljajo zaščito jezikovnim Manjšinam.
V	dokumentu je nadalje rečeno, da je treba storiti vse, predvsem s strani OZN, Evropske skupnosti in Evropskega sveta, da se prekine
bratomorna vojna na ozemlju bivše Jugoslavije.
Sklepni del dokumenta nasprotuje centralistični miselnosti, ki jo uresničuje Evropska skupnost. Zato podpirajo različne institucije, organizacije in gibanja, ki se potegujejo za uvajanje ragionalizma in federalizma v Evropi, ki predstavlja edino možno rešitev za ohranjevanje in razvijanje manjšin etničnih in jezikovnih skupnosti. Vsi so izrazili potrebo, da gre na tej poti vztrajati, delovno skupnost, ki prireja takšna srečanja, istitucionalizirati in si prizadevati, da bo lahko vsaka manjšina odločala sama o sebi.
Sicer je razsul nekdanje Jugoslavije odjeknil tudi na videmskem posvetu. Kot je v pismu pojasnil istrski Srb Stanko Radovič, hrvaške oblasti mu niso dale vizuma za prihod na posvet. Takšne izjave pa je predstavnica nemške skupnosti na Hrvaškem Vesna Pihlerjeva ocenila za lažne in »povzdignila« hrvaško skrb za manjšine.
Očitno ta dogodek najbolj jasno izpričuje dejstvo, ki je prišlo na dan v Vidmu: premajhna solidarnost med manjšinami. Zato povsem umestno priporočilo prirediteljev, ki so se zavzeli za skupno strategijo in za medsebojno pomoč.
Omeniti velja tudi dejstvo, da je posvet postavil v ospredje Slovenijo, ki kot država zgledno skrbi za manjšinsko problematiko. Posebej sta to podčrtala predstavnica madžarske skupnosti in zastopnik Romov, ki si je zaželel, da bi se glede zaščite Evropa zgledovala po Sloveniji.
Nazadnje velja omeniti, da je tudi predstavitev Strajnove knjige »La comunita sommersa« prispevala k boljšemu poznavanju in spoštovanju manjšinske problematike. Prof. Teodoro Sala, ki je knjigo predstavil, je povedal, da predstavlja kažipot za vsakdanjo uporabo pri spoznavanju skupnosti, ki bogati območje večjezične srednjeevropske stvarnosti. RUDI PAVŠIČ
Na sliki: govorniška miza na posvetu o manjšinah med predstavitvijo knjige »La comunita sommersa«, ki jo je napisal Pavel Stranj (drugi z leve).
Osrednji odbor SKP za zastopstvo manjšin
RIM — Te dni je zasedal v Rimu osrednji odbor Stranke komunistične prenove, ki je obravnaval predvsem teme, povezane s trenutnim družbenim nemirom in predloge o sistemskih reformah. O socialnem konfliktu z Amatovo vlado je poročal tajnik stranke Sergio Garavini, ki ie poudaril, da so komunisti za zrušenje Amatove vlade z vsedržavno sPlošno stavko. Zato podpirajo programske zahteve delavskih svetov Severne Italije, obenem pa napovedujejo, da bodo zbirali podpise za ^kinitveni referendum v zvezi s pokojninskim sistemom in zdravstvom, Ce bo parlament na koncu vendarle potrdil vladne ukrepe.
O sistemskih reformah je govorila Ersilia Salvato. Poudarila je nevarnost reakcionarnega zasuka, ki se skriva prav za težnjami po spremembi volilnega sistema z osvojitvijo večinskih ali uninominalnih pravil. V razpravo so posegli tudi delegati iz Furlanije-Julijske krajine St°jan Spetič, Jelka Gerbec, Jure Canciani in Luigi Pegolo.
Na koncu je osrednji odbor SKP soglasno osvojil mandat parlamen-larnim skupinam, naj v razpravi o volilni reformi še posebej zagovarjajo jračelo zajamčene zastopanosti narodnih manjšin ter volilno pravico italijanskih zdomcev ter tujih priseljencev v Italiji.
Z nedeljskega seminarja v Kobjeglavi
Deželni volilni zakon močno zaskrblja SSk
KOBJEGLAVA — Nova volilna zakonodaja Furlanije-Julijske krajine in napovedana reforma volilnega sistema za parlament ter za občine in pokrajine bosta radikalno spremenili tudi politične razmere znotraj slovenske manjšine. V prvi vrsti bodo novi zakoni prizadeli stranko Slovenske skupnosti, ki se bo morala na junijskih deželnih volitvah nujno povezati s kakšno drugo stranko. Problemi pa se postavljajo tudi za ostale stranke, za katere volijo Slovenci, ki se bodo najbrž morale nujno povezati med sabo na upravnih volitvah (tudi v občinah z več kot pet tisoč prebivalci), ko bodo med drugim občani direktno izvolili župana.
Z že uzakonjenimi oziroma z načrtovanimi spremembami volilnih zakonov, o katerih teče razprava v parlamentu, so se na deželnem seminarju v Kobjeglavi ukvarjali voditelji in izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti. Udeleženci tega delovnega srečanja so bili mnenja, da Italija res nujno potrebuje globokih sistemskih in političnih reform, slovenska manjšina pa istočasno jasna jamstva, da bo primerno zastopana od parlamenta pa do občinskih uprav.
Nov deželni volilni zakon je postavil SSk v nezavidljiv in naravnost dramatičen položaj, saj se bo morala za izvolitev deželnega svetovalca obvezno povezati z drugo stranko, kar bo ustvarilo probleme ne samo njej, ampak tudi tistim, s katerimi se bo ta stranka povezala. Na seminarju je prevladalo mnenje, da mora stranka dati v tej fazi prednost širšemu vseslovenskemu zavezništvu za deželne volitve, če tega ne bo mogoče doseči, pa se bo začela pogovarjati z italijanskimi vsedržavnimi strankami. SSk je torej pripravljena na odprte razgovore in na pogajanja, a ob jasnih stališčih, saj vsakršna volilna izbira ne sme negativno pogojevati političnega bistva stranke.
Slovenska -skupnost je prepričana, da bi morala slovenska manjšina na vseh ravneh (tudi na mednarodni ravni) okrepiti politični boj, da se Slovencem zajamči parlamentarno zastopstvo po vzoru Slovenije, Hrvatske in še nekaterih drugih evropskih držav. S tega vidika pričakuje pomoč in diplomatske pritiske iz Slovenije, solidarnost italijanskih
demokratičnih sil ter tudi italijanske narodne manjšine v Sloveniji in Hrvatski.
Zaključke strokovnega posveta v Kobjeglavi, ki je bil internega značaja, so na tiskovni konferenci predstavili deželni tajnik Ivo Jevnikar, predsednik stranke Marjan Terpin ter pokrajinska tajnika Martin Brecelj (Trst) in Hadrijan Corsi (Gorica). Med poročevalci sta bila tudi Stefan Bu-kavec, ki je govoril o načrtovani reformi volilnega ustroja za krajevne uprave, in deželni svetovalec Bojan Brezigar, ki je predstavil novo deželno volilno zakonodajo. SSk je s tem zakonom globoko nezadovoljna, ker med drugim normativ v glavnem koristi le velikim strankam, v škodo majhnih, ki močno tvegajo, da popolnoma izginejo iz deželne skupščine.
Na seminarju so govorili tudi o odnosih z matično Slovenijo in o položaju v naši narodnostni skupnosti. Marsikdo je bil mnenja, da se Slovenija v zadnjem času ne ukvarja preveč s sosedi in tudi s svojimi manjšinami, precejšnjo krizo pa je opaziti posebno v odnosih (tudi gospodarskih) s Furla-nijo-Julijsko krajino. Na tem področju se opaža neko životarjenje, premalo pa je bilo tudi stikov med manjšino in Drnovškovo vlado. Glede decembrskih parlamentarnih volitev v Sloveniji pa bo SSk navezala stike z vsemi tamkajšnjimi strankami, da jih seznani in sensibilizira s položajem in s temeljnimi zahtevami manjšine. SSk se vsekakor ne bo vmešavala v volilno kampanjo v Sloveniji, čeprav je deželni tajnik Jevnikar potrdil veliko simpatijo do tistih, »ki so izpeljali demokratizacijo v matici in hkrati prispevali k odpravljanju monopolov v manjšinski stvarnosti«.
Določeno krizo in poplitvitev je trenutno opaziti tudi v manjšini sami, kjer se zelo poznajo učinki krize nekaterih velikih strank, pri čemer se SSk postavlja kot verodostojna alternativa političnemu sistemu, ki še označuje našo skupnost. Enotnost pa je še kako potrebna, posebno za reševanje nekaterih skupnih (in teh ni malo!) življenjskih problemov, začenši z zaščitnim zakonom, ki ga bo treba kar se da, in to čimprej, skupno oblikovati.
SANDOR TENCE

Danes uvodni nastop v kvalifikacijah za ZDA 1994
Italija - Švica (20.15)
Z nastopi Italije, Anglije, Rusije, Portugalske in Avstrije prehajajo v živo kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo tudi na stari celini, kjer je skupno zaposlenih 36 reprezentanc. Po današnjih 10 tekmah bosta samo reprezentanci Malta in Izrael sodila med tiste, ki niso še nastopile (vendar bosta zaposleni še
ta mesec).
V skupini 1 je razumljivo vsa pozornost usmerjena na tekmo med Italijo in Švico. Slednja je doslej kar s 3:1 odpravila Škotsko, Estonijo pa si je privoščila celo s 6:1. Za Sacchi-jevo moštvo (tekma bo ob 20.15 v Cagliariju) pa bo to uvodni korak na poti proti ZDA. Glavnino ekipe bodo sestavljali Milanovi igralci (kar sedem). Po nedavnem lepem uspehu v prijateljski tekmi proti Nizozemski (3:2) ni dosti tistih, ki bi dvomili v zmago Italije, čeprav opozarjajo, da Švicarjev nikakor ne gre podcenjevati. Poleg tega naj bi nekaj dvomov zbujala italijanska obramba, a tudi v vezni vrsti naj bi položaj ne bil prav idealen. Nadalje ne gre prezreti, da bo Švica zelo motivirana, za »azzurre« pa je zmaga obvezna. Vse to pa znalo Sacchi-ju narediti tudi preglavice.
VERJETNI POSTAVI:
ITALIJA: Marchegiani, Tassotti, Di Chiara, Donadoni, Costacurta, Maldini, Lentini, Eranio, Vialli, R. Baggio, Evani (12 Pagliuca, 13 Mi-notti ali Lanna, 14 Bianchi ali Zola, 15 Albertini, 16 Casiraghi).
ŠVICA: Pascolo, Hottiger, Quen-tin, Egli, Geiger, Bregy, Ohrel, A. Sutter, Knup, Sforza, Chapuisat (verjetne rezerve: 12 Lehmann, 13 Herr, 14 B. Sutter, 15 Piffaretti ali Sylves-tre, 16 Turkylmaz).
SODNIK: Mikkelsenn (Dan.).
V skupini 1. bo na sporedu tudi srečanje med Škotsko in Portugal-
Roberto Baggio na treningu pred današnjo tekmo skupaj z Evanijem, Albertinijem in Casiraghijem	(telefoto AP)
sko, začasna lestvica skupine pa je naslednja: Švica 4 točke (2 tekmi), Italija 0 (0), Malta 0 (0), Portugalska 0 (0), Škotska 0 (1), Estonija 0 1). OSTALI DANAŠNJI SPORED: SKUPINA 2: Anglija - Norveška, Nizozemska - Poljska.
SKUPINA 3: Danska - Irska, Severna Irska - Španija.
SKUPINA 4: Belgija - Romunija, Ciper - Wales.
SKUPINA 5: Rusija - Islandija. SKUPINA 6: Francija - Avstrija.
Slovenska košarkarska liga
Drevi Koprčani proti vodilnemu
KOPER — V zeleni skupini slovenske košarkarske lige bodo drevi odigrali 6. kolo, v katerem bo v ospredju zanimanja derbi med vodilnim Tinexom in Micom Marcu-som. Tekma bo v škofijski športni dvorani Burja s pričetkom ob 20. uri. V okviru priprav na to tekmo so Koprčani v ponedeljek zvečer odigrali prijateljsko mednarodno srečanje s hrvaškim prvoligašem Zadrom. Čeprav so gostje nastopili brez Šarlije in Popoviča, so po zaslugi Pahliča, Kovačiča in Šariča zmagali prepričljivo z rezultatom 101:62 (51:45). Pri Koprčanih ni igral Bojan Brodnik in njegov nastop je vprašljiv tudi drevi, saj si od poškodbe še ni povsem
opomogel.
Škofije pa bodo v znamenju športa že popoldne, ko bodo izvedli tradicionalni kros za pokal Primorskih novic. Pričakujejo udeležbo tekačev, predvsem najmlajših iz vseh obalnih krajev. Prireditev se bo pričela ob 13 30 nri OŠ Oskar Kovačič. (Kreft)
Kankkunen vodi
SANREMO — Potem ko je veliki favorit Auriol odstopil (zaradi okvare je zavozil s ceste), je sedaj kandidat za zmago na avtomobilskem rallyju San-remo Juha Kankkunen (lancia), ki po 2. etapi vodi v času 4.12'51". Sledijo: 2. Aghini (lancia) po 2"; 3. Delecour (lord) 1'27"; 4. Biasion (ford) 1'49"; 5. Fiorio (lancia) 6'22". Rally se zaključi danes.
Gloučkov v Rimu
RIM — Riški košarkarski prvoligaš II Messaggero je namesto Američana Rickyja Mahoma najel Bolgara Georgija Gloučkova. Slednji je v sezoni ’85-'86 igral v NBA, pri Phoenixu, zatem 4 sezone v Caserti, eno v Reggio Emilii, lani pa v glavnem ni nastopal.
Namizni tenis: državni turnir
S spremenljivo srečo v Vastu
Na prvem državnem turnirju za tretjekategornike v Vastu, ki velja kot kvalifikacija za državno prvenstvo, so naši pingpon-gaši nastopili s spremenljivo srečo.
Mimo pričakovanj se je dobro odrezala Krasova naraščajnica Vanja Milič (št. 29): v končni uvrstitvi je prišla med osmerico najboljših tretjekategornic, s čimer si je prislužila nove prvenstvene točke. Vanja se je uspešno prebila iz svoje skupine, kjer je premagala dve nasprotnici: Lauro Musso (v obeh setih jo je pustila na sedmih točkah) in Stefanio Cassina (14, 11), podlegla pa je le igralki s Sicilije, Patanejevi. V finalnem delu sta ji stali nasproti sestri Iozzi. Prvo, Ilario, je gladko premagala, proti drugi, Marii Francesci, je pokazala dobro igro, a to ni bilo dovolj glede na izkušenost nasprotnice. Šercerjeva varovanka je namreč novinka med tretj ekategornicami, medtem ko je Iozzijeva že lani nastopala kot igralka Latine v drugi državni ligi. Za perspektivno kra-sovko je uvrstitev od 5. do 8. mesta vsekakor velik uspeh.
Določen napredek v igri in preboju je pokazal tudi Krasov igralec Marjan Milič. Uspešno se je prebil iz skupine kot drugouvrščeni in se v kvalifikacijski skupini odločno spopadel s Sartijem iz Emilie Romagne. V prvem kolu ga je v treh setih nasprotnik izločil (19, -17, -10). Po besedah Marjana je led končno prebit in krasovec upa na še boljše rezultate na prihodnjih turnirjih.
V Vastu je nastopila tudi Katja Milič, prav tako novinka. Številka 16 v tretji kategoriji ji je seveda nalagala obvezo, da jo potrdi. Kljub slabemu telesnemu počutju je mlada krasovka stopila za mizo, požela zmago proti Ronzittijevi, vendar kaj več ni zmogla.
Igralce je v Vasto spremljal Borov trener Marino Filipas, ki pa ni bil popolnoma zadovoljen z igro svoje varovanke Lare Posega. Borovka je dosegla 5. do 8. mesto in z njim pomembne kvalifikacijske točke, vendar bi glede na svoje sposobnosti lahko segla tudi po kakšni od medalj. (J.J.)
Tudi letošnja »Barcolana« potolkla vse rekorde
»Moro« prvi med 644 uvrščenimi
TRST — Letošnja regata za Jesenski pokal, bolj znana kot »Barcolana«, je v Tržaški zaliv privabila rekordnih 953 jadrnic (do cilja jih je prišlo 644). Zmagal je »II Moro di Venezia I«, ki ga je krmaril Tommaso Chieffi (čas 1.30'23"). V nedeljo se bodo najboljši 4 v višjih kategorijah (Maxi yacht, razred 0 in 1) pomerili na »Alpe Adria Kermesse«..
VRSTNI RED: 1. (kategorija M, 1. v svoji kategoriji) Moro di Venezia 1 (Ferruzzi) YCI; 2. 0 1. Citta di Trani (Di Terlizz) AN; 3. 0 2. Fanatic (Zizzala) YCL; 4. M 2. Equity and Law (Gabriel) YCAUT; 5. 0 3. Robopac Vitesse (Sorči) YCSM; 6. 0 4. Blues (Marcolungo) YCV; 7. 0 5. Amadeus (Salmaso) PDM; 8. X 1. Assterisco (Bresciani) FVD; 9. X 2. Satanasso Calbra (Gaburri) ANS; 10. 1 1. Ielg (Zappin) YCL; 74. 3 4. Five to Six (Pertot) Sirena; 116. 2 11. Cest la vie (Bezin); 143. 1 48. Enif (Lutman); 173. 4 14. Altman (Vuga); 273. 2 59. Maretta' (Degrassi); 274. 6 4. Chiaro di Luna (Ferfo-lja); 296. 2 68. Penelope (Frandolič); 319. 2. 79. Blade Runner (Zandomeni); 324. 5 20. Sombrero (Štolfa); 325. 4 34. Marika (Renko); 345. 4 43. Kajtimar (Malalan); 354. 2. 86. Ice II (Do-minis); 357. 4 46. Valisca (Peric); 364. 2 88. Mister Blu (Milič); 402. 3 69. Jadran (Košuta); 443. 7 3. Teloh (Bensi); 490. 5 47. Dim (Nanut); 580. 4 106. Tipsy Cock (Pečar) vsi Cupa; 585. 7 10. Moro de Sede (Pertot) Sirena; 590. 5 85. Sanja (Sandalj); 596. 6 46. Sitna (Bisel) oba Čupa.
V1. slovenski nogometni ligi Olimpija in Maribor na vrhu
Goričani blesteli
Po uvodnih kolih prvenstva v I. :NL se je zdelo, da bodo dogodki v sj sezoni nezanimivi predvsem za-adi velike premoči Olimpije. Toda io 10 kolih sta Olimpija in Maribor ioravnana na vrhu s 15 točkami, 'lede na to, da sta vodilna prvo lesedbojno tekmo odigrala za Be-igradom, pa so vijoličasti celo v irednosti. Da pa bi bilo vse še bolj animivo, Šoškičeva Ljubljana zastaja le za eno točko.
Olimpija je doživela že četrti pordrsljaj, nedeljski z viškim Kom-iasom Holidays (nekdanja Svobo-la) pa je bil prvi za Bežigradom, /ičane je vodil nekdanji trener Dlimpije Filip Mendaš, ki je imel troti Luču Pertiču seveda posebne notive. Po robu mu je postavil cvrto obrambo ter seveda nasprotne lapade, v katerih je imelo njegovo noštvo celo dve najlepši priložnos-i. Maribor Branik priložnosti za kok na vrh ni izpustil, z Zagorjem e zmagal 3:1, strelci pa so bili Bi-akčič, Simundža in Kotnik. V ne-leljo igra Maribor z mestnim tek-necem Železničarjem, če zmaga, bi itegnil prehiteti Olimpijo, ki mora la vroče gostovanje v Izolo.
Izolskih neuspehov mora biti en-crat konec. Belvedur je v Novem
mestu z golom Perkata še ob odmoru vodil, na koncu pa spet izgubil z 1:2. Mnogi v Izoli so že izgubili potrpljenje, nekaj je očitno narobe. Tekma z Olimpijo je nedvomno najlepša priložnost za preobrat, če je ne bo, bo to izgubljena sezona. Koper tudi ne navdušuje, z novincem Železničarjem je komaj zmagal z golom Okčiča 10 minut pred koncem. Pač pa so zablesteli Goričani, ki so kar s 5:2 premagali Oblakova Živila. V Gorici so imeli v petek občni zbor, na katerem so izbrisali ime sponzorja SAOP ter začrtali smeri nove in učinkovitejše klubske politike. Bratkič, Zahirovič, Makorič, Debenjak in Dovžak so bili strelci ob goriški odmevni zmagi, ki jo je burno pozdravilo 1000 gledalcev.
Poslastica kola pa je bila tekma Slovan - Mura. Ljubljančani so zaigrali sijajno in povsem zasenčili Prašnikarjeve Sobočane, katerih evropske ambicije so očitno previsoke. Mura je dobila kar 5 golov, tri pa je dosegel ljubljanski golgeter Udovič. Nafta je bila še pred tremi koli tik pod vrhom, po treh porazih pa je že spodaj. Lendavčani so doma izgubili z oslabljenimi Velenjčani kar z 0:3, to pa je tudi naj-
večje presenečenje kola. Šoškičeva Ljubljana ne popušča, tokrat je bil žrtev Steklar, strelci za Siškarje pa Vrabec, Adrovič in Miloševič.
Igre na blatnih igriščih so bile manj atraktivne, nekaj podobnega pa je pričakovati tudi v nadaljevanju, ko bodo vidnejšo vlogo igrala telesno bolje pripravljena moštva, manj pomembna pa bo igra.
REZULTATI 10. KOLA: Nafta -Rudar 0:3 (0:1), Slovan Mavrica -Mura 5:1 (3:0), Ljubljana - Steklar 3:0 (0:Q), Koper - Železničar 1:0 (0:0), Maribor Branik - Zagorje Elektroe-lement 3:1 (0:0), Goriga - Živila Naklo 5:2 (2:1), Potrošnik - Publikum 2:2 (0:1), Studio D - Belvedur Izola 2:1 (0:1), SCT Olimpija - Kompas Holi-days 0:0.
LESTVICA: Olimpija in Maribor 15, Ljubljana 14, Mura 13, Studio D in Rudar 12, Kompas Holidays, Publikum, Naklo, Koper, Zagorje, Gorica in Nafta 9, Slovan, Izola in Steklar 7, Železničar 6, Potrošnik 5.
PRIHODNJE KOLO: (18. okt.): Kompas Holidays - Nafta, Izola -Olimpija, Publikum - Studio D, Naklo - Potrošnik, Zagorje - Gorica, Železničar - Maribor, Steklar - Koper, Mura - Ljubljana, Rudar - Slovan. (F.B.)
rezultati
NOGOMET
ITALIJANSKA B LIGA
IZIDI 6. KOLA: Bari - Ternana 3:1, Bologna - Fid. Andria 1:1, Cosenza - Cesena 1:1, Lecce - Padova 1:0, Modena - Reggi-ana 1:1, Monza - Cremonese 1:3, Piacenza - Lucchese 0:0, Piša - Spal 0:0, Venezia
-	Taranto 1:0, Verona - Ascoli 1:0.
LESTVICA: Cremonese 10, Ascoli in Reggiana 9, Bari, Cosenza, Verona in Piša 8, Venezia in Lecce 7, Cesena in Padova 6, Piacenza, Bologna in Modena 5, Lucchese, Spal in Monza 4, Ternana 2, Fid. Andria in Taranto 2.
PRIHODNJE KOLO: Cesena - Lucchese, Cosenza - Lecce, Cremonese - Verona, Fid. Andria - Monza, Padova - Bologna, Piša - Modena, Reggiana - Piacenza, Spal - Bari, Taranto - Ascoli, Ternana -Venezia.
PRVENSTVO »ECCELLENZA«
IZIDI 3. KOLA: Serenissima - Gradese 0:3, S. Canzian - Sacilese 2:2, Cussignac-co - Tamai 1:1, Monfalcone - Porcia 0:1, Gemonese - Pro Gorizia 0:2, S. Daniele -Ronchi 0:2, S. Giovanni - Itala S.M. o:l, Fontanafredda - S. Sergio 3:0.
LESTVICA: Ronchi in Porcia 6, Fontanafredda in Sacilese 5, Pro Gorizia in Itala S.M 4, Gradese, Tamai, S. Sergio in S. Daniele 3, Cussignacco 2, S. Canzian in Monfalcone 1, Serenissima, Gemonese in S. Giovanni 0.
PRIHODNJE KOLO: Itala S.M. - S. Sergio, Ronchi - S. Giovanni, Pro Gorizia
-	S. Daniele, Porcia - Gemonese, Tamai -Monfalcone, Sacilese - Cussignacco, Gradese - S. Canzian, Serenissima - Fontanafredda.
KOŠARKA
ITALIJANSKA A-l LIGA IZIDI 4. KOLA: Knorr Bologna - Sca-volini Pesaro 77:60, Philips Milan - Clear Cantu 97:70, Stefanel Trst - Robe di Kap-pa Turin 88:85, Phonola Caserta - Benet-ton Treviso 79:82, Panasonic Reggio Ca-labria - Kleenex Pistoia 95:77, Montecati-ni - Marr Rimini 73:66, Teamsystem Fab-riano - Baker Livorno 83:88, Scaini Benetke - II Messaggero Rim 81:85.
LESTVICA: Knorr, Philips in Panasonic 8, 11 Messaggero in Benetton 6, Clear, Robe di Kappa, Montecatini, Scavolini in Pesaro 4, Scaini, Baker, Phonola in Klee-nex 2, Marr in Teamsystem 0.
PRIHODNJE KOLO: Benetton - Team-system, Scavolini - Phonola, II Messaggero - Philips, Clear - Panasonic, Robe di Kappa - Kleenex, Baker - Scaini, Montecatini - Knorr, Marr - Stefanel.
ITALIJANSKA A-2 LIGA
IZIDI 4. KOLA: Cagiva Varese - Fer-net Pavia 105:93, Libertas Forli - Mangia-ebevi Bologna 93:108, Aurora Desio -Aresium Milan 103:93, B. Sardegna Sas-sari - Pall. Trapani 83:80, Sidis Reggio Emilia - Glaxo Verona 77:70, Panna Firence - Napoli B asket 95:98, Pall. Ferrara
-	Ticino Ass. SI - 78:81, Medinform Mars.
-	Burghy Modena 76:79.
LESTVICA: Burghy, B. Sardegna, Napoli, Sidis, Ticino in Cagiva 6, Aurora, Trapani, Mangiaebevi, Ferrara, Glaxo in Libertas 4, Medinform in Fernet 2, Panna in Aresium 0.
PRIHODNJE KOLO: Glaxo - B. Sardegna, Fernet - Aurora, Trapani - Cagiva, Ticino - Libertas, Napoli - Medinform, Aresium - Panna, Mangiaebevi -Ferrara, Burghy - Sidis.
ITALIJANSKA B-l LIGA
IZIDI 3. KOLA: Bergamo - Piombino 73:55, Cagliari - Sangiorgese 91:74, Mon-techiari - Virtus Vi 60:65, Pesaro - Batti-paglia 82:77, Petrarca - Brescia 78:76, Pozzuoli - Gorizia 100:88, Roma - Imola 67:68, Udine - Ragusa 86:91.
LESTVICA: Petrarca, Pozzuoli in Virtus VI 6, Imola, Ragusa, Roma, Cagliari in Sangiorgese 4, Bergamo, Pesaro, Mon-techiari, Udine in Gorizia 2, Battipaglia, Brescia in Piombino 0.
PRIHODNJE KOLO: Battipaglia - Pozzuoli, Brescia - Bergamo, Gorizia - Petrarca, Imola - Pesaro, Piombino - Cagliari, Ragusa - Montechiari, Sangiorgese -Udine, Virtus VI - Roma.
totocalcio
Bari - Ternana	1
Bologna - F. Andria	X
Cosenza - Cesena	X
Lecce - Padova	1
Modena - Reggiana	X
Monza - Cremonese	2
Piacenza - Lucchese	X
Piša - Spal	X
Venezia - Taranto	1
Verona - Ascoli	1
Olbia - Casale	1
Montevarchi - Prato	X
Molfetta - Formia KVOTE	2
13 (154 dobitnikov)	72.114.000 lir
12 (3.801 dobitnikov)	2.918.000 lir
1.	—	1.	Offen Lb	2
2.	Orange Juice	1
2.	—	1.	Medvind	X
2.	Laliro	2
3.	—	1.	Lustro Ri	2
2.	Eberyn	1
4.	—	1.	Marisco Gl	1
2.	Marshal Vh	2
5.	—	1.	Primatist	X
2.	VVilde King	2
6.	—	1.	Pretty Perfect	2
2.	Magic One	2
KVOTE
12 (11 dobitnikov)	76.988.000	lir
H (308 dobitnikov)	2.720.000	lir
10 (3.990 dobitnikov)	205.000	lir
V nedeljo v organizaciji ŠZ Sloga na Opčinah in v Repnu
Turnirja vsestransko uspela
Zbrane ekipe na Opčinah pred nagrajevanjem	(Foto Križmančič)
V nedeljo sta se v organizaciji ŠZ Sloga na Opčinah in v Repnu odvijala moški mednarodni turnir za drugo trofejo Quick ter ženski mednarodni mladinski turnir za memorial Sonja Kokoravec. Dejstvo, da je odbojkarskim delavcem Sloge uspelo spraviti pod streho istočasno kar dve tekmovanji, na katerih je nastopilo skoro 80 športnikov pa še enkrat dokazuje veliko vitalnost in organiziranost tega našega vzhodnok-raškega društva.
TROFEJA OUICK (MOŠKI)
Udeležba na moškem turnirju je bila res kakovostna, saj so se ga udeležili naša deželna C-2 ligaša Sloga in 01ympija CDR, slovenski prvoligaš Fužinar z Raven na Koroškem ter slovaški tretjeligaš Slovan Patronka iz Bratislave. Boji ob mreži so bili zelo izenačeni, večkrat je tehniko nadomeščal agonizem in res smo lahko gledali dobro odbojkarske predstave. Že v jutranjih polfinalih, kjer je Patronka v napetem srečanju premagala Slogo s tesnim 3:2, ravenski Fužinar pa 01ympio s 3:0, je bilo razvidno, da bo prav Fužinar odigral vlogo favorita, saj se je Predstavil kot najbolj kompletna in Za ta predprvenstveni čas najbolj koordinirana enota. V popoldanskem malem' finalu smo lahko prisostvovali spopadu med ekipama, ki se bosta letos srečali tudi v prvenstvu med goriško 01ympio CDR in Slogo. Zmagali so Goričani po lepi in izredno izenačeni tekmi. Obe še-sterki sta na turnirju dokazali, da se na prvenstvo dobro pripravljata, vidno pa je bilo tudi, da nista še dosegli optimuma svojih zmogljivosti. Zelo atraktiven je bil tudi finale za prvo mesto, kjer smo lahko gledali res dovršene odbojkaske poteze, veliko borbenost in zagrizen boj za vsako točko, ki je zbrano Publiko pripravil do spontanega aplavza. Zmagal je ravenski Fužinar in tako drugič zapored osvojil trofejo Quick.
IZIDI
Slovan Patronka - Sloga 3:2, Fužinar - Qlympia 3:0
FINALE ZA 3. MESTO: 01ympia CDR Sloga 3:1 (15:8, 16:14, 13:15, 15:12).
FINALE ZA 1. MESTO: Fužinar -Slovan Patronka 3:1 (13:15, 15:10, 15:12, 15:10).
LESTVICA: 1. Fužinar, 2. Slovan Fatronka, 3. 01ympia CDR, 4. Sloga.
MEMORIAL KOKORAVEC (MLADINKE)
V ženski konkurenci so dekleta nastopala v kategoriji mladink. Kot sta v svojem nagorovu ob nagrajevanju poudarila Slogin predsednik Vojko Mijot in predsednik deželnega odbora FIPAV Iacolino, taka izbira nikakor ni naključna, saj so se pri društvu odločili, da se bodo svoje umrle igralke Sonje Kokoravec spomnili z mladinsko vitalnostjo, razposajenostjo in igrivostjo
Turnirja sta se poleg nabrežinke-ga Sokola in domačink Koimpexa udeležili tokrat prvič mladinski postavi dveh klubov iz Slovenije, tako smo lahko gledali mladinski potencial novogoriškega odbojkarskega centra Hit Casino in mladinske garniture odbojkarskega kluba Kočevja. Tudi ta turnir je dosegel osnovni namen soočanja različnega pristopa dela pri gradnji mladih igralk in nenazadnje tudi ustvarjanja novih trdnejših vezi med našo stvarnostjo in odbojkarskimi sferami iz matične domovine.
Igralke Koimpexa so zaigrale zrelo in dokaj suvereno ter dokazale, da se za bližnja prvenstva dobro pripravljajo. S svojo igro predvsem pa z dinamičnostjo in iskrivostjo so prav gotovo presenetile igralke Hit Casinoja iz Nove Gorice, ki so se dobro upirale predvsem Koimpexu v prvem srečanju, kljub temu da so bila poprečno celo izpod starostne meje mladinske kategorije. Veliko
volje do igre in borbenosti pa so pokazale tudi predstavnice Kočevaja in Sokola. Memorial Kokoravec je tudi tokrat ostal v rokah slogašic. Tri posebne nagrade, ki so šle igralkam Koimpexa pa dokazujejo, da je bila ta ekipa resnično najboljša.
IZIDI
Koimpex - Hit Casino 3:0, Kočevje - Sokol 3:0.
FINALE ZA 3. MESTO: Hit Casino - Sokol 2:0 (15:13, 15:4).
Finale za 1. mesto: Koimpex - Kočevje 3:0 (15:5, 15:3, 15:13).
LESTVICA: 1. Koimpex, 2. Kočevje, 3. Hit Casino Nova Gorica, 4. Sokol.
Turnirjema je sledilo nagrajevanje, ki je bilo tako za moške kot za ženske na Opčinah in na katerem se je zbralo lepo število gledalcev. Med gosti bi omenili predsednika deželnega odbora FIPAV Domenica Iacolina, predsednika pokrajinskega odbora FIPAV Giorgia Atirela, direktorja podjetja Ouick glavnega pokrovitelja turnirjev Cveta Škerka, predstavnico restavracije Veto, ki je prispevala levji dežel pokalov in seveda predstavnice družine Kokoravec. Pokale so prejele vse nastopajoče ekipe in najboljši posamezniki, oziroma posameznice in sicer Miran Gros Fužinar in Erika Brisco Koim-pex kot najboljša napadalca, Igor Filipančič Fužinar in Michela Fonda Koimpex kot najboljša podajača, ter Dalibor Skvarček Patronka in Daniela Ciocchi Koimpex kot najboljši igralec oziroma igralka turnirja. (Inka)
rezultati - rezultati
KOŠARKA Moška B liga
IZIDI 3. KOLA: Prometheus San Dona - JADRAN TKB 70:64; Stamura -Ravenna 85:73; Argenta - Faenza 94:96; Ozzano - Porto S. Elpidio 82:67; San marino - Campli 85:93; Montegranaro -Cento 65:86; Oderzo - mestrina 90:83; Pordenone - Montecchio 98:74.
LESTVICA: Faenza in Stamura Ancona 6; Campli, Ozzano, Oderzo, Cento in San Dona 4; Pordenone, Mestrina, Ravenna, Argenta, Porto S. Elpidio, Montegranaro in San Marino 2; JADRAN TKB in Montecchio 0.
PRIHODNJE KOLO (18.10.): JADRAN TKB - Ozzano Emilia (18.00); Cento - San Marino; Faenza - Oderzo; Montecchio - Ancona; Ravenna -Montegranaro; Campli - Pordenone; Mestrina - Argenta; Porto S. Elpidio -San Dona.
Moška D liga
IZIDI 2. KOLA: KONTOVEL - Por-cia 66:62; BOR RADENSKA - Red Sys-tem 63:80; Limena - SGT 85:73; Digas -Beretich 71:72; Corridoni - Arte 85:86; Inter. D. Conti - Jesolo 82:63; Vigor -CDU 86:72; Virtus - Don Bosco 64:102.
LESTVICA: Arte Gorica, Don Bosco, Inter. Dino Conti, Limena, Red System in Beretich 4; BOR RADENSKA, KONTOVEL, CD Udinese in Vigor Hesperia 2; Jesolo, Porcia, SGT, Digas San Daniele, Virtus Videm in Corridoni 0.
PRIHODNJE KOLO (17. IN 18.10.): KONTOVEL - Vigor Hesperia (17.10 ob 20.30); Corridoni - BOR RADENSKA (17.10 ob 19.00); CDU - Inter. Dino Conti; Jesolo - Virtus Videm; SGT - Porcia; Red System - Digas; Don Bosco - Limena; Beretich - Arte.
NOGOMET Promocijska liga
SKUPINA B
IZIDI 3. KOLA: Lucinico - JUVEN-TINA 1:1; PRIMORJE - Varmo odlož.; Costalunga - Aguileia odlož.; Flumig-nano - Cormonese 1:2; Ruda - Union 91 0:0; VALNATISONE - S. Luigi V. Busa 1:1; Fortitudo - P. Fiumicello 1:1; Trivignano - Gonars 2:0.
LESTVICA: S. Luigi V. Busa 5; Cormonese, Trivignano, Flumingnano in Fortitudo 4; JUVENTINA, Aguileia, P. Fiumicello in Ruda 3; Varmo, VALNATISONE, Union 91 in Gonars 2; PRIMORJE, Lucinico in Costalunga 1.
PRIHODNJE KOLO (18.10.): P. Fiumicello - Gonars; S. Luigi V. Busa -Fortitudo; Varmo - VALNATISONE; JUVENTINA - PRIMORJE; Union 91 -Lucinico; Cormonese - Ruda; Aguileia - Flumignano; Costalunga - Trivignano.
1.	amaterska liga
SKUPINA B
IZIDI 3. KOLA: Turriaco - Edile 3:1; Piedimonte - Torreanese 1:1; Cividale-
se - Villanova 2:0; Mossa - VESNA 1:1; Opicina - Isonzo SP 1:2; Staranzano -ZARJA 0:0; Pro Romans - Portuale 2:1; San Marco - Ponziana 0:2.
LESTVICA: Torreanese in Ponziana 5; VESNA, ZARJA, Staranzano, Turriaco in Isonzo SP 4; Mossa, Cividalese in Pro Romans 3; Opicina, San Marco, Piedimonte in Villanova 2; Edile 1; Portuale 0.
PRIHODNJE KOLO (18.10): Ponziana - Portuale; ZARJA - Pro Romans; Isonzo SP - Staranzano; VESNA - Opicina; Villanova - Mossa; torreanese -Cividalese; Edile - Piedimonte; Turriaco - San marco.
2.	amaterska liga
SKUPINA D
IZIDI 3. KOLA: PRIMOREC - Lava-rianese 0:0; Lestizza - KRAS 2:1; Ron-chis - Mereto DB 0:0; Romans - Zaule 3:0; Aurisina - Bertiolo 0:0; Santamaria
-	Camino 1:0; CAstionese - Talmassons 0:1; Zompicchia - Morsano Strada 1:2.
LESTVICA: Bertiolo, Santamaria in Morsano 5; KRAS in Zaule 4; PRIMOREC, Lavarianese, Aurisina, Romans, Talmassons in Lestizza 3; Castionese, Camino in Mereto 2; Ronchis 1; UZompicchia 0.
PRIHODNJE KOLO (18.10.): Talmassons - Morsano; Camino - Castionese; Bertiolo - Santa Maria; Zaule - Aurisina; Mereto - Varmo; KRAS - Ronchis; Lavarianese - Lestizza; PRIMOREC -Zompicchia.
SKUPINA F
IZIDI 3. KOLA: Medea - Muggesana 0:1; Fossalon - Fincantieri 2:3; BREG -Domio odlož., Pro Farra - Roianese 2:1; Audax - Fogliano 1:2; Poggio - Moraro 2:3; Capriva - Villesse 0:0; SOVODNJE
-	Piaris 4:1.
LESTVICA: SOVODNJE, Muggesana in Moraro 5; Fogliano in Fincantieri 4; Domio, Villesse, Capriva in Pro Farra 3; BREG, fossalon, Poggio in Roianese 2; Medea, Audax in Pieris 1.
PRIHODNJE KOLO (18.10.): Villesse
-	Pieris; Moraro - Capriva; Fogliano -Poggio; Roianese - Audax; Domio -Pro Farra; Fincantieri - BREG; Muggesana - Fossalon; Medea - SOVODNJE.
3.	amaterska liga
IZIDI 2. KOLA: GAJA - - Cus 1:0; Don Bosco - Fincantieri 0:1; Montebel-lo - CGS 0:2; Stock - Romana 1:0; S. Vito - Lelio Team 1:1; G rado - S. Na-zario 1:0; Union - MLADOST 1:6.
LESTVICA: MLADOST in Grado 3; CGS, Fincantieri, GAJA, Stock, S. Vito in Romana 2; Lelio Team, CUS, S. Na-zario in Union 1; Don Bosco in Monte-bello 0.
PRIHODNJE KOLO (18.10.): S. naza-rio - Union; Lelio Team - Grado; Romans - S. Vito; CGS - Stock; Fincantieri - Montebello; Cus - Don Bosco; MLADOST - GAJA.
Ženski zvezni odbojkarski pokal
Drevi na sporedu več zanimivh tekem
. Drevi bo na sporedu v zveznem Ruskem odbojkarskem pokalu na vr-stl 3. kolo.
Zastopnice Sloge Koimpexa bodo ,,0stile tržaško Alturo, ki je novinec v ,l9i. Domačinke so doslej izgubile kar aVakrat šele po tie-breaku. Glede na J*eistvo, da bosta nasprotnika v bližjem prvenstvu nastopala v C-l ligi, 0 njun prvi obračun izredno zanimiv. . sobotnem spodbudnem mestnem ®rbiju z ekipo Vitrani odhajajo bo-i„ vke v goste ekipi Kennedy iz Felet-- Dmberta, s katerim bodo merile ]^°či tudi v skorajšnjem tretjeligaš-lf'‘m Prvenstvu. Tržačankam se ponuja (Pa priložnost, da pospravijo prvi toč-n' kar bi za izredno pomlajeno vrsto art>°ljša spodbuda.
Oni- VIŠNJI SPORED: ob 20.30 na j-Pcinah, šola De Tommasini: Sloga le?tltnPex - Altura Trst; ob 20.30 v Fe-tu Umbertu: Kennedy - Bor.
v DEŽELNI POKAL
pr deželnih ligah bo na sporedu V ?Zadnje, 5. kolo, ki bo dokaj pestro. ra,. uPini A bodo zastopniki Bora ig-zn * jutri z Zaulami-Rabuiese. Kot je (p n°' so Tržačani izgubili prvi obra-sen *n imajo tokrat lepo priložnost da °ddolžijo, slogaši pa bodo gostili ^z?l Gondrand prav tako jutri, m Zenski konkurenci bo nepremaga-port °k°' Induless gostil Bor Friulex-p,,. ln je nesporen favorit za osvojitev sp, ®,9a Para točk. Večjih težav ne bi 9ost *(neti niti Sloga, ki odhaja v Krp e. tržaškemu Virtusu. Odbojkarice Prt6C. danke imajo s Sagradom od-Wradun, saj so prvo tekmo izgubile D a P° -reh nizih igre.
"ANASNJI SPORED: ob 21.00 v Tr-
So-
kgj j°ta Suvich: Bor Friulexport VtJj.tPdules; ob 21.00 v Trstu, Altura:
lis s Trst - Sloga; ob 20.30 v Zagraju: H ,iJ9rad° - Kmečka banka. 21.0f)SNJI spORED (MOŠKI): ob bpj,, v Trstu, Altura: Bor - Zaule Ra-"r0mr®; °b 21.15 na Opčinah, šola De masini: Sloga - Rozzol Trst. (G.F.)
Slovenske nogometne ekipe v mladinskih prvenstvih na Tržaškem
Odlična predstava Primoija A
DEŽELNI MLADINCI
IZIDI 3. KOLA
Trivignano - S. Giovanni 0:3; Fortitudo - Itala S. marco 1:3; S. Luigi -Ronchi 3:1; Pro Gorizia - JUVENTINA 2:3; S. Sergio - Lucinico 4:2; Union 91 - Costalunga 2:1; PRIMORJE -Monfalcone 0:0; Cormonese - S. Canzian 3:1.
LESTVICA
Union 91 in S. Giovanni 6; S. Sergio in S. Luigi Voivai Busa 5; Cormonese, Ronchi in JUVENTINA 4; Costalunga 3; S. Canzian, Itala S. Marco, Pro Gorizia in Trivignano 2; Fortitudo, Monfalcone in PRIMORJE 1; Lucinico 0.
POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI
IZIDI 3. KOLA
CGS - Campanelle 0:5; Esperia -Portuale 0:4; S. Giovanni - Fortitudo 1:1; Olimpia - PRIMORJE 3:0; Zauel - Ponziana 0:3; Chiarbola - S. An-drea 0:6; Montebello - Don Bosco 1:3.
LESTVICA
Portuale 6; PRIMORJE, S. Adnrea, S. Sergio in Olimpia 4; Ponziana in Fortitudo 3; Campanelle, Don Bosco, San Giovanni, CGS, Chiarbola in Zaule 2; Montebello in Esperia 0.
NAJMLAJŠI
SKUPINA B
PRIMORJE A - CHIARBOLA 11:0 (3:0)
STRELCI: Šemec 3, Šušteršič 2, Ota 2, Pertot 2, Lorenzi in Čurman.
PRIMORJE A: Gregori (Bergag-na), Blažina, Tence, Miliani, Martini, Lorenzi, Bukavec, Šušteršič. Ota (Pertot), Šemec, Čurman.
Naša združena ekipa je bila spet premočan nasprotnik za Tržačane, ki so se samo branili. Naši pa poleg enajst zadetkov so si zapravili še veliko število priložnosti za gol ali jih je vratar gostov s težavo ubranil. Tak je bil nedeljski razplet na igrišču. Naše združena ekipa res nima enakovrednih tekmecev za končno zmago, če izvzamemo morda Fortitudo in Triestino. Naša ekipa je namreč doslej dala kar 28 golov, prejela pa nobenega. Naj omenimo, da se bosta v prihodnjem kolu na Proseku pomerili ekipi Primorja A in Primorja B. (d.gr.)
TRIESTINA - PRIMORJE B 1:0
(0:0)
PRIMORJE B: Gruden, Sardo, Križmančič, Jan Gregori, Iozza, Zor-nada, Manzin, Ostrouška, Karis, Milič, Baselice, 12 Budin, 13 Škrlj, 14 Damjan Gregori.
»Rdeče-rumeni« so se na igrišču enakovredno borili proti Tržačanom in kmalu bi iztrgali nasprotniku točko, a smola jim je to onemogočila.
Igra naših je bila vsekakor boljša v prvem polčasu, ko so izvedli nekaj dobrih protinapadov z Manzinom, a vratar nasprotne ekipe je bil vedno na mestu. V drugem polčasu so bili Tržačani bolj napadalni in so prav v
pohvalo, med posamezniki pa sta se izkazala Manzin in vratar Gruden. (Gorazd)
OSTALI IZIDI 3. KOLA
Domio - Fortitudo 0:6; Muggesana - Fani 2:0; Costalunga - Esperia 5:0; Portuale - S. Canzian odlož.
LESTVICA
PRIMORJE A in Muggesana 6; Fortitudo, Costalunga in Triestina 4; PRIMORJE B in Portuale 2; Domio in Chiarbola 1; San Canzian, Fani Olimpia, CGS in Esperia 0.
zadnjih minutah dosegli zadetek. Kliub porazu si ekipa zasluži
Med najvišjimi donosi na tržišču
■
Možnost odbitka pri davkih
■
Maksimalna prilagodljivost
■
To so nekatere značilnosti zavarovanja
PfiEVlDENIZA
Nov način varčevanja z zavarovanjem
Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji Noricum Vita
v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360
NORICUM
obvestila
ZSŠDI
vabi danes, 14. t. m., ob 14.30 na sedež ZSŠDI v Trstu vse zainteresirane na sestanek s predstavniki smučarskega centra Sappada, ki bodo predstavili ponudbe za zimo 1992/93.
ŠD BREG - ŠPORTNA ŠOLA Sporočamo, da so se začele ure otroške telovadbe v občinski telovadnici v Dolini ob ponedeljkih od
16.00	do 17.15 in četrtkih od 16.00 do 17.30. Tečaj bo vodila prof. Katja Dolhar. Vabljeni otroci vrtca ter 1., 2. in 3. razreda osnovne šole.
SK BRDINA Z OPČIN organizira v nedeljo, 25. t.m. »2. kraški suhi slalom«, ki se bo odvijal na privatnem terenu blizu nogometnega igrišča v Velikem Repnu, s pričetkom ob 10. uri. Informacije dobite na tel. št. 212859.
ŠK KRAS
ODSEK ZA
OTROŠKO TELOVADBO obvešča, da poteka telovadba za otroke vrtcev ter 1. in 2. razreda osnovne šole ob sredah od 16.30 do
17.30	v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Prva vadba bo danes, 14. t. m. Vljudno vabljeni!
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
ŠZ BOR RINCES
sporoča, da poteka redna vadba za začetnike ob torkih in četrtkih od
17.15	do 18.45. V ta čas je zajeta tudi dodatna razgibalno-kondicijska telovadba. Interesenti se lahko prijavijo na društvenem sedežu, kjer prejmejo vse potrebne informacije.
NOGOMETNI KLUB BOR vabi vse mlajše cicibane, ki jim je všeč nogomet, na treninge, ki so ob ponedeljkih na nogometnem igrišču v Bazovici, oz. ob četrtkih na nogometnem igrišču v Dolini od 15.30 do 17.00. Za tiste otroke, ki ne morejo priti sami na treninge, bo poskrbljeno za prevoz na igrišče in nazaj.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Leta 1986 mu je uspelo zbežati iz strogo varovanega zapora na Asinari
Matteo Boe končal kariero v nekem korziškem hotelu
OLBIA (SASSARI) — S seznama najnevarnejših zločincev, ki so na begu, je izginilo še eno ime. Francoska policija je namreč včeraj na Korziki aretirala 35-letnega Mattea Boeja, sardinskega kriminalca, ki mu je septembra 1986 uspelo zbežati iz zapora najstrožje varnosti na Asinari. Boe je bil obsojen na 16 let strogega zapora zaradi ugrabitve Sare Niccoli. Po begu z Asinare je bil po mnenju preiskovalcev vpleten v ugrabitev rimskega poslovneža Giulia De An-gelisa in v ugrabitev malega Faruka Kasarna.
Sardinskemu banditu so bili že dalj časa na sledi. Preiskava naj bi se začela takoj po Farukovi osvoboditvi. Preiskovalci so skrbno nadzorovali predvsem njegovo ženo Lauro Manfredi. Ta jih je nehote pripeljala s Sardinije v korziški Porto Vecchio, kjer jo je v nekem hotelu čakal Boe. Ko so se predsinočnjim italijanski preiskovalci prepričali, da je Boe res v Porto Vecchiu, so takoj obvestili svoje francoske kolege, ker so za sardinskega bandita namreč izdali dva mednarodna zaporna naloga. Francoska policija pa
predsinočnjim ni hotela vdreti v hotelsko sobo, kjer je bil Boe s svojo ženo in dvema otrokoma, saj so se bali, da bi prišlo do streljanja. Žandarji so počakali, da je Boe včeraj zjutraj stopil v hotelsko vežo in mu tam nadeli lisice. Po vsej verjetnosti bo Boe še nekaj časa ostal v Franciji, ker mu bodo po hitrem postopku sodili zaradi posesti orožja, ilegalnega prestopa meje in zaradi ponarejenih dokumentov.
Od septembra je Boe že enajsti zločinec, ki se je po večletnem begu znašel za zapahi. Pokola v Capa-ciju in v palermski Ulici D'Amelio sta po vsemu sodeč povzročila pravi kakovostni skok tudi v zavzetosti preiskovalcev. Nedvomno pa je uspehom botrovala tudi sodobnejša zakonodaja, ki sedaj predvideva tudi nagrade, predvsem pa zagotovila o varnosti za vse »informatorje«. Na »črnem seznamu« najnevarnejših zločincev na begu je tako ostalo še deset imen mafijcev, kamoristov in pripadnikov kalabrijske 'ndran-ghete.
Predsedniški TV troboj koristil samo Clintonu kljub Perotovemu uspehu
Eduard Ševardnadze prejel več kot 90 odstotkov glasov
MOSKVA — Skoraj plebiscitno so Gruzinci na nedeljskih volitvah podprli Eduarda Ševardnadzeja (na sliki AP), saj je bivši sovjetski zunanji minister prejel več kot 90 odstotkov glasov. Tak rezultat, ki v marsičem spominja na volilne rezultate v nekdanji SZ, pa je zgovoren dokaz, da hoče Gruzija dokončno obrniti stran svoje zgodovine in prebiti obroč mednarodne osamitve, v katerega jo je pahnil bivši predsednik Zvi-ad Gamsahurdija s svojim skrajnim nacionalizmom.
Z izvolitvijo Eduarda Ševardnadzeja za predsednika parlamenta (ta funkcija se v Gruziji istoveti s predsednikom republike) so Gamsahur-diji in njegovim pristašem odvzeli še zadnji adut, ker so volitve v bistvu potrdile njegovo nasilno odstranitev. Ševardnadzeja pa ne čaka lahko delo. Gamsahurdija je namreč s svojim etničnim čiščenjem Južno-osetinske avtonomne oblasti povzročil abhaško secesijo in sprožil obrambne mehanizme med vsemi negruzinskimi narodi, ki vidijo prav v Gruzincih največjo nevarnost za svoj obstoj. Negruzinci so v ruskih priseljencih našli svoje naravne zaveznike, z njimi pa posredno tudi na podporo Moskve. Ševardnadze bo moral sedaj omiliti gruzinski nacionalizem in preprečiti separatistične težnje, kar pa ne bo lahko.
Zaradi pokvarjenega plinskega bojlerja trije mrtvi v Milanu
MILAN — Zaradi zastrupitve s plinom so v ponedeljek popoldne v nekem stanovanju v Milanu umrle tri osebe. Gre za neko 66-letno žensko, njenega 24-letnega sina in njegovo 23-letno zaročenko iz Švedske. Znak za preplah so dali sosedje, ki so ugotovili, da iz stanovanja v prvem nadstropju uhaja plin. Prišli so gasilci, ki so trojico našli na tleh. Kasneje so ugotovili, da je plin uhajal iz pokvarjenega plinskega bojlerja, v stanovanju pa je bila koncentracija plina tako močna, da je moralo 6 gasilcev, ki so prvi prišli v stanovanje, iskati zdravniško pomoč.
Na A15 4 mrtvi
PARMA — Dva moška in dve ženski, od tega ena v osmem mesecu nosečnosti, so umrli v hudi prometni nesreči v ponedeljek zvečer na avtocesti A15 pri kraju Fornovo (Parma). Četverica, ki ima stalno bivališče v Belgiji, je umrla v jetti, ki jo je dobesedno zmečkal neki težki tovornjak, ki je trčil z drugim tovornjakom na odseku avtoceste, kjer zaradi del poteka promet dvosmerno. Do nesreče je prišlo ob 21.30, avtocesta pa je bila na tem delu zaprta za ves promet do 3. ure zjutraj in je policija iz Parme za vsa vozila odredila obvezen izvoz z avtoceste v Fornovu in Borgatoru.
NEW YORK — Nedeljski troboj med predsednikom Bushem, njegovim glavnim tekmecem Clintonom in teksaškim poslovnežem Perotom se je končal, ugotavljajo politični opazovalci, z zmago slednjega in s porazom trenutnega šefa Bele hiše. Rezultat pa je pravzaprav še najbolj koristil Clintonu, ki mu sedaj, če ne naredi v zadnjih dvajsetih dnevih kako usodno napako, zmaga ne more uiti.
Po TV razpravi med trojico je Clinton še bolj kot doslej v vodstvu in razpolaga s 46 odstotki glasov, Bush mu sledi s komaj 31 odstotki, Ross Perot pa jih ima 14 od sto, kar pomeni, da je svoje šanse v primerjavi z dnevom prej kar podvojil. Njegov uspeh pa ni ošibil Clintona, kot so upali Bushevi privrženci, temveč je odvzel glasove obema.
Clinton se je predvsem skušal vživeti v predsedniško vlogo, medtem ko mu je Bush očital vsa- j kršne grehe, še najbolj tistega, da ni patriot in je pri tem mislil na dejstvo, da je bil Clinton proti vojni v Vietnamu. Demokratski senator pa ga je pri tem obtožila makartizma in lova na čarovnice-
Bush je napovedal, da bo poveril dosedanjemu zunanjemu ministru Bakerju skrb za finance in da bo v njegovem bodočem kabinetu, če bo seveda zmagal v tekmi za Belo hišo, Baker zadolžen za vsa gospodarska vprašanja.
Na sliki (AP): trojica med razpravo
Rekordni seviljski Expo je zaprl vrata
SEVILLA — Po 176 dnevih so se po mogočni zaključni prireditvi, ki je stala milijon dolarjev, zaprla vrata svetovne razstave v Sevilli. Letošnji EXPO je bil res rekorden, mimo španskih superlativov: 102 državi udeleženki, 41 milijonov obiskovalcev. Španci so ga označili kot največji muzej na svetu, saj je bilo na ogled na tisoče umetnin, od velikih flamskih slikarjev, ki so jih posodili Nizozemci, do francoskih impresionistov in velikih italijanskih renesančnih mojstrov, ki so bili na ogled v italijanskem paviljonu in, ne nazadnje, tudi do velikih Špancev od Goye in Velasgueza do Picassa in Dalija.
Veliko leto španskega Expoja je doseglo svoj višek z olimpijskimi igrami v Barceloni, lesk španskega razvoja pa je nekoliko zasenčila devalvacija pezete, ki je skupaj z liro in funtom šterlingom v dokajšnjih težavah. Dejstvo pa je, da je Expo dal Špancem, kot je dejal premier Gozalez, zaupanje v same sebe.
Prašičja jetra niso koristila Susan Fowler klonila bolezni
LOS ANGELES — Susan Fowler 26-letno dekle, ki so ji zdravniki prejšnjo nedeljo presadili prašičja jetra, je včeraj umrla. Nekaj časa po prevozu v operacijsko sobo, kjer bi ji morali dokočno presaditi človeška jetra, je ženski odpovedalo srce in vsa prizadevanja zdravniške ekipe so bila zastonj.
Presaditev prašičjih jeter, za kar so se odločili zdravniki v Pittsburghu, je bila zgolj začasna rešitev, saj je bila Fowlerjeva že dalj časa hudo
bolna in je bila v komi. Prašičja jetra so bila edini način, da se jo ohrani pri življenju, dokler ne bi bila na voljo človeška jetra. Živalski organ pa so presadili, ne da bi odstranili njenih jeter, in z namenom, da bi ji podaljšali življenje, vendar je bilo vse zaman in Susan je včeraj podlegla.
Pri tem je treba reči, da so mnogi specialisti izrekli dokajšnje pomisleke glede presaditev živačlskih organov v človeški organizem.
Znanstvenikoma iz Amerike tudi nagrada za medicino
Nobel za ekonomijo v ZDA
STOCKHOLM — V švedski prestolnici so včeraj podelili letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo ameriškemu profesorju Garyju Beckerju, ki predava na univerzi v Chicagu. Nagrado je dobil za raziskave uporabnosti mikro-ekonomske analize na širokem področju človekovega obnašanja in medosebnih odnosov. V obrazložitvi je zapisano, da je v raziskavi Becker dokazal, da se posamezniki, družine, podjetja
ali druge organizacije v vsaki situaciji obnašajo rac' onalno in skladno s cilji, ki jih hočejo doseči.
Dan prej so podelili Nobelovo nagrado za mediano. Razdelila sta si jo dr. Edwin Krebs in dr. EdmoA Fisher za odkritja, ki zadevajo biološke procese, * naj bi preprečili zavrnitev presajenih organov.
Na slikah AP od leve proti desni: prof. Becker, dr. Edvvin Krebs in dr. Edmond Fischer.