MAM 57.
\ I«rek 17. maliga Serpana
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold i ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno Dlačilo 8 e-old . 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
.	'/,, za
venijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
Slovenska lipa in pastirsko pismo.
Na Dunaju zbrani nadškofi in škofi Austrijanskiga cesarstva so vernim svojih škofij govorili iskreno, sveto — zraven pa tudi ojstro besedo; iz vsih kancelnah cele carevine je zadonela. Serce je skerbljive višipastirje gnalo, ne le samo svojim pomagavcam, du-liovnam, ampak vsim preljubim vernem nektere besede opominjevanja, podučenja in tolažbe na serca položiti. Hvala vam duhovni očetje! za to zdravo, hasnovito in sveto dušno pašo! Žejne ino lačne duše so že opešovale • žalostne in nevarne čase smo na svetu uča-kali, in še temnejši in strašnejši prigodbe se v prihodnje narejajo. „Vstali so po svetu go-ljufni osrečovavci ljudstva, kterih hudoben namen je: vsim ljudem v škodo, z ognjem in mečem, s kervavim puntam in grozovitno vojsko , z ropam in morijo — taki so njih po-močki! — le nektere osrečiti, ljudem vero v Boga in večnost, v smert in v povračilo po-ropati, cerkev božjo zatreti, in zemljo v kaki hlev, v kterini bi se poživinjeno ljudstvo pitalo in mastilo, spremenovati." Zadosti je zares, »izrečeni namen krivih prerokov naših dni v njegovi hudobi pred oči postaviti, da se sleherni, ki še ni spačenega serca, z gnusobo in grozo od njega oberne." „Zapelivci pa ne stopijo povsod tako očitno s svojimi nauki na noge; skrivajo se pod odejo na videz dobrih prizadevanj, in premotijo in osle-pe cele narode." Ena zmed teli naj nevarnejših zapeljivost, kterih se sovražniki keršan-skega reda v naših dneh s tolikim pridani po-služijo je : „u n o omotljivo vablenje, se poganjati za d omorodnost."
Tudi slovenski narod se gible, se poteguje za svojo narodnost; nekteri slovenski vlastenci (prijatelski Lloydov dopisavec je jih samo 200 naštel, kterih je nekaj uradnikov, duhovnikov in mladine) Slovence ganljivo in iskreno vabijo, se poganjati za domorodnost; in že je od tih zvestih Slovencov zasajena lipa počela svoje korenine vterdovati in raz-prostirovati svoje zelene veje; že je počela nadepolno cvetjc poganjati in pod svojo hladno senco vabiti: sladkega, rajskega sadja smo pričakovali! — Pa, z Bogam lipa slovenska, z Bogam na veke, ako je s teboj taka, kakor nam popisuje pastirsko pismo, ako si ti ena izmed najnevarnejših zapeljivost goljufnih prerokov sedajnega časa; z gnusobo in grozo se od tebe obernem, ako je tako strašen in grozoviten tvoj hudobni namen; bodi prekleta lipa slovenska, ti in tvoje peklensko sadje! — Težko, s kervavim sercom se od tebe ločim mila, draga ljubica; težko ja nemogoče mi je verjeli, da bi ti imela ino vtegnila tak hudoben sad roditi; za to hočem pogledati, kar si govorila, pisala in delala, hočem z najtanjšim rešetam rešetati tvoje dosadašnje teženje, — in ako tebe tak hudobnega namena krivo najdem, z Bogam lipa slovenska, z Bogam na veke!
Vzemem v roke slovenske časopise ; »Slovenijo," „Novice," »slovenske novine," »Slavjanskiga rodoljuba"; vzemem v roke razglase slov. družtev in slov. vlastencov, berein in berem, — pa ne najdem nič nevarnega, nič škodljivega ne za katolško vero, ne za Austrijo, ne za slovenski narod, nič sovražnega
in krivičnega za ptuje narode, ja — s poto-laženim in veselim sercam rečem — najdem, de je gibanje slovenskiga naroda in njegovo potegvanje za narodnost velika sreča za ka-toljško vero, za Austrijo, in za mili slovenski narod. —■
Slovenci, že od nekdaj pravi verni kristjani, dobro vedo in terdno verujejo, da je božji Sin Jezus Kristus svojo cerkev na skalo zidal, in de peklenske vrata je ne bodo zmagale; dobro vedo in terdno verujejo, de ho vsemogočni Bog, ako bi Slovenci njegovo sveto cerkvo zapustili, druge narode zbudil in daljnimu ljudstvu svoje kraljestvo dal; — pa vender kakšna rana, kakšna žalost za ma-terno serce sv. kat. cerkve, ako bi se med Slovenci jela katoljška vera mešati, ako bi se med lete brumnoverni narod kaka krivo-vera pripletla ! Nemški narod , nemški časopisi, nemške družtva, in nemške mesta so se vtem obziru slabo, slabo obnašale: krivo-vere vsih sort, sovražtvo ja srušenje keršanske vere so se po Nemčiji priporočevale in razši-rovale. Vse drugači je blo po Slovenskim: Slovenci so stali kot zvesti sini svoje sv. matere , katoljške cerkve. Ne poslednja hvala za tak modro obnašanje gre gotovo tudi slovenskim družtvam in slovenskim časopisam. „V čim obstoji politiško ravnanje slovenskiga družtva?" vpraša v svojim krasnim nagovoru gosp. Dr, Bleivveis, vodja slov. družtva v Ljubljani, rodovitne matere drugih slov. družtev? — V treh poglavitnih rečeh: 3.) de vera naših očetov tudi vera pri hodil i h Slovencov ostane." Vsi slov. časopisi so Slovence opominovali in rotili, da zvesti ostanejo svoji stari veri, da se varjejo nemške zveze, ker zmed druge nevarne robe tudi nova nemška vera odtod priti zna itd. Svetni slovenski časopisi, kakor necerkveni, niso mnogo pisali od cerkve in vere, kar jim nihčer ne more in ne sme oponesti; alj to, kar so pisali, so pisali sebi na glas, in katoljški veri na čast: od svetili reči so vselej spodobno in sveto govorili, nekdar in nikjer niso dražili in motili verne Slovence. De pa tudi v katoljški cčrkvi ni vse božja postava, temuč človeška, — de je vse to, kar so ljudi vpeljali, tudi spremenljivo, ako se to na čast katoljške cerkve, na korist vsih vernih zgoditi mora; da je v katoljški cerkvi marsikaj popraviti: — to mora spoznati in poterditi vsaki, ki ni slep in gluh proti temu, kar se po svetu godi. Bog daj, da bi bli najvišji škofje v svojim zboru to sklenili, kar je k ve-čej božji časti, k slavi katoljške cerkve, in k sreči in zveličanju vernih kristjanov! — To so gorke želje vsakega Slovenca.
Kakor so pa slov. družtva ino časopisi Slovence budili, da ostanejo zvesti svoji stari božji veri, ravno tako tudi niso pozabili njim glasovitno oznanovati, kar keršanstvo uči od keršanske ljubezni. »Keršanstvo uči, da so vsi ljudi božjiga rodu; vsi božji otroci in poklicani v njegovo kraljestvo; vsi so si v rodu v dvojnim spomenu: iz ene kervi so rojeni, in z eno kervjo, ki je bila na križu prelita, so rešeni, zakaj v Kristusu Jezusu so si vsi, ki so bili dalječ, približali, ločivna stena med narodi je poderta, sovražtvo je zaterto, vsi so sklenjeni v eno telo pod eno glavo, in vsi imajo perstop v enim Duhu k Očetu (Efež. 2, 43.); ni ne ajda, ne Juda, ne divjaka, nc
Scita, ne sužniga, ne prostiga, ampak vse in v vsim Kristus, in ves popolnamosti, kijih zedini, je ljubezen (Kol. 3, 11.14.);" vravno tem zmislu, če ravno z drugimi besedami, so slovenski časopisi že večkrat bli Slovencem govorili, in ravno tudi to pristavili: »Res je tudi kristjan družini bliže ko srenji, svojimu ljudstvu in svoji deželi bliže ko drugim unaj-nim ljudem."
Potemtakim je vablenje Slovencov, se poganjati za domorodnost, bla ino bode na čast in slavo prave keršanske vere. —
Vablenje Slovencov, se poganjati za domorodnost je pa tudi na srečo in slavo cele Austrijanske carevine.
»Delenda Austria" »kein Oesterreicli" »Austria mora biti zrušena" takole se je pisalo in vpilo dostikrat pri Nemcih , Madjarih in Lahih; — »Vse za Austrijo" »Austrija mora obstati" se je razlegalo po vsih slavjanskih deželah.
Trikrat so se sovražniki na vso moč pognali, da bi Austrijo okončali; trikrat je šlo Austriji posebno za glavo. Najprej tedaj , ki so se volitve za Frankobrod izpisovale ino vsilovale. Mnogo so tedaj slovenski domorodci preterpeli — sam Bog znade! Letali so jih tožit od Ponciusa do Pilatuža, karali so jih po službinih pismih ali ojstrih podnosnicah, černili so jih pred celim svetam, preganjali so jih v domačej slovenskej deželi od jednega kraja do drugega; in vse to, ker so se branili poslance poslati v presveto Pavlovo cerkvo, kjer se je Austrija tako obrekovala, cepila — zruševala. Pravi Slovenci so pa vse težave in krivice voljno in tiho prenesli iz ljubezni — do Austrije; vsi so hvalili in terdili misli slavnega Jovana Vesel — Koseskiga: »Mi smo udje austrijanske deržave, imamo z njo brodovje , armade , zagotovljeno narodnost in prirojeniga Cesarja, ki ga z nobenim drugim, če bi še tako Nemcam po volji bil, n e p r e m e n i m o. Nam ničesar ne manjka, tedaj nimamo v Majnskim Frankfortu ničesar opraviti." Drugokrat so se speli zviti Madjari mesca Oktobra 1. leta; oni so z mnogimi zvijačami in z obilnimi dnarji žalostne in strašne prekucije na Dunaju napravili, in med Frankfurtovci radovoljne pomočnike našli. Dunajsko ministerstvo je blo overženo; sivoglav minister od divje derhali umorjen in obešen, in Cesar prisiljen , Dunajsko mesto zopet zapustiti; po deželah se je puntarskim Dunaj-čanam v pomoč černa vojska zapovedovala in vravnovala: od Austrije le goroviti, ni blo varno! — »Hrast se omaja in hrib, z ve-stoba Slovenca ne gane." Slovenci so stali nepremakljivi kot njih skale in gore, stali so zvesti cesarju in Austriji. Slovensko družtvo v Ljubljani, ko središče vsih poddružnic, je po vsih svojih časopisih, ino po tisučnih posamesnih natisih in razglasih gromovito klicalo po celej Sloveniji: »Mi Slavjani se Austrije čversto deržimo, in smo enodušno pripravljeni , njeni ustavni prestol (tron) do zadnje kaplje kervi braniti in podpirati." »Mi hočemo, de Austrija velika in mogočna ostane;" »Živi naš ustavni cesar Ferdinand!" —
Še enkrat se prederzne sovražnik zvestobo slavjansko skušali in sicer prav zvito in perlizljivo. V Turinu se je neko družtvo osnovalo, ki se je družtvo za taljansko-slav-jansko zvezo imenovalo. Izdalo je tisto druž-
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
# Kakor se Gracarci iz Gorice 7. t. m.
tvo 4. Marca t. I. svoj oglas na vse češke, šemu slovenskemu jeziku veselo prihodnost: hrepeniš in se trudiš ljuba alj od mnogo stra-ilirske in bulgarske Slavjane, v kterim vse le tisti jezik živi, cveti, napreduje in gospo- ni krivo natolcvana ino obsojena lipa slo-
Slavjane vabi, austrijanski deržavni vladi od- duje, ki je službeni v javnim življenju.— »Raz- venska; pa — naj vela, kar mu drago _ res-
povedati se, in z Madjaram in Taljanam ozko nost jezikov je že nasledik greha, odpadca niča mora veljati: „Cvati, cvati — širi se, zvezo storiti, to je Austrijansko carevino raz- od Boga in razpertja ljudi med seboj." Tudijširi lipa slovenska! Živila!!!« Resnicovič. djati; tako pravijo tisti Lahoni v svojim ma- poerbani greh ni od Boga, vender se mora nifestu, tako se bo veliki slavjanski narod na človek obnašati kot po tem grehu pokvarjena tanjko po zemljopisnih razmerah omejašil in božja stvar; naj se toraj človek tudi tako ob-vterdil. Tudi ta sladka obljuba ni zamogla naša, kot tirja raznost jezikov! — zveste Slovence premotiti. „Slavjanski rodo- „Ua se Slovenija z nemško zvezo ljub," mesečni časopis na svitlobo dan od n e zj ed ini." Slavjanskiga družtva v Terstu, in po njemu „De je sveta volja božja, ljudi in naro-lpiše, kar so tudi dunajski časopisi ponatisnili, tudi „Slovenija", je povedal v prav lepej ba- dov po postavnim in deržavnim redu, ne ločiti, I so bile Gorica, Gradiška in Istrija za samo-sni od neumne lesice tem perlizovavcam terdo, ampak tudi po zunajno tako združiti, kakorlstojne kronovine izrečene, in Ljubljana bi po-golo: „Poberise, neumna lesica! slavjanski bi mogli po cerkvi odznotraj in po duhovno stala po tem takim okrožno mesto (Kreis-orel ne bo drugači kot v svojem perrojenim v veri in ljubezni združeni bili" od tega mende stadt) s tem malini razločkam, de se bode glasu, nikdar pa po madjarsko al po taljan-lsv. pismo nič ne govori, in ako bi govorilo, okrožni predsednik tudi stalhalterja imenovati sko pope val; Austrija je Slavjanu čes vse!" bi mende svetnim vladarjam ne blo prav po smel. —
— Naj cel svet sodi in pove, kaj bi blo z godi: sv. Janez 10, 16 veli: „bo en hleb in * Presse piše: Kakor se sliši, bode za-Austrijo, ako bi bli Slavjani z Nemci, Mad-lcn pastir" ne pa: „bo ena deržava in en vla-lvoljo bolehanja naših vojakov o vročini obse-jari in Lahi potegnili? „ConcIamatum est de dar;" in v apost. dj. 17, 26. stoji: „Bog jelda Benetke toliko nehala, de bo mesto za nekaj ea" „Austriji je že odzvonilo" je blo že vsak-1 odločil odmejene čase, in meje njih prebiva- časa samo ojstro obdano na deželi in na morju, danja beseda; in da se ni zgotovila, gre hvala I nja." Slovenci imajo taj svojo zemljo, in Znabiti, de se bo mesto zavoljo pomankanja austrijanskim Slavjanam: kdor to taji, najIsvojo deželo po božji milosti; in kdor jim sega živeža samo vdalo.
pokaže, da je noč dan, in kerv voda!—Sreča v njegovo omejeno zemljo, si želi prisvojiti * Pražki Večerni list piše: Osnova uče-toraj za austrijansko carevino, da se tudi ptujo blago, Bog pa pravi: „Ti nimaš krasti." oja na gimnaziih je bila že pretečeniga mesca na Slovenci poganjajo za svojo domorodnost! —jSpomnivši na medje staroslavne in razpro- Dunaju doveršena. Nar več seje vdeležil pri Mar je nesreča in škoda za slovenski na- strane „Slovenije" ali Gorutanie," smo prisi-1sostavljenju profesor Bonic iz Berlina. Po rod, ako se poganja za svojo narodnost? Pre- leni z žalostnim glasam zdihniti: „Nesrcčrii|tem načertu se bo za vsaki predmet poseben sodimo, kaj Slovenci poganjajoči se za svojo I slovenski moj narod, koliko si zgubil od svojejučenik postavil, in naravske znanosti se bodo domorodnost tlrjajo; Bogu in celemu svetu je I lastnine; prihrani in otmi si saj to, kar še I v vseh šolah učile.
znana njihova prosba. Oni prosijo in tirjajo: I imaš!" Nemci so pa v misli imeli, napraviti Dalej slišimo, de misli ministerstvo omike „Da se cel slovenski narod zjedin i veliko in mogočno nemško deržavo, in k tej I i n razsvetljenja po izgledu fraucozkiga mini-v eno politiško telo z imenam Slove-1pritisniti pluje blago: rodovitne, vesele slo- sterstva šolske knjige od deržavnih in znanih nija."	I venske planine in doline noter do jadranske- spisateljev izdati, in taiste staršem in učeni-
Bazdelitev ljudi v družine, narode in Iga morja.	I kam priporočiti. Te knjige se bodo natisnile
ljudstva je božja naredba. Vsaki narod, vsa-1 Slovenci so se vpeli proti tej silovitnej v deržavni tiskarni na Dunaju in na lepim pa-ko ljudstvo ima od Boga nalogo in dolžnost j samovolji; in so odkritoserčno rekli:,,To je naše. pirju izdale. Spisatelje bode ministerstvo sa-skerbcli, da jc, ostane, in živi. Samomor to je nam Bog sam dal; razsajaj se vsaki v mo plačalo. —
je groza in gnusoba; še hujši je narodomor, svoji hiši, ptuje blago pa naj pusti z rairam."| Minister kmetijstva in šolstva Thinfeld je ljudstvomor! Slovenci raztergani, ptujim, pre- — Niso po tem nobenemu narodu krivice sto- bil zbolel; kadar se nekoliko ozdravi, se poda vagljivim narodam prilepleni, bojo oslabeli,(rili, so se le ptujej krivičnosti soperstavili, karlza nekaj časa domu na Štajersko. Sorej bodo životarili — ginlli; — zjedineni v jedno telo,|inendc tudi keršanstvo ne prepove. #)	I trije ministri manjkali.
v lepej zvezi s svojimi brati bojo živeli, cve- Blagor tebi slov. narod, ako se poganjaš * Svitli cesar je podelil kardinalu-knezu
teli _ sloveli.	|za svojo domorodnost, in braniš svojo od Bo- velkimu škofu Solnograškimu, knezu Schwar-
Veselo in srečno bodočnost Slovencam lclga omejeno zemljo, ohraniš in olepšaš svoj zenbergu velki križ kraljevskiga reda sv. Šte-sarno obeta; „Slovenija;" sloga jači, nesloga mili jezik, čuvaš in častiš svojo narodnost!— lana, škofu Zagrebškimu', Havliku in škofu tlači. Tudi mnogo stroškov bi se tako der- Slab človek, naj si bo kdorkoli, in kjer- Pečujskimu (Funfkircken) Scitovskimu koman-žavi prihranilo: Dovolj bi bil jeden slov. de- koli hoče, ne sme svojim bratam pripisovati I derski križ ravno tistiga reda. Tudi je po-želni zbor, jeden cesarski namestnik, jedno ne kake „Vorder" ne kake „IIintergedankcn;'- delil Goriškimu velkimu škofu Frančišku Ksa-šolsko svetovavstvo, jedne uradne slov. no- slab človek mora soditi po tem, kar vidi: dela verju Lušinu čast skrivniga svetvavca. vine itd. itd. vse to bode moralo biti po 5 ali ali facta naj prejišče in potih še le sodi; dela * Svitli Cesarje bil namenil k ogerski ar-6tero! —Zjedinjenje narodov ene kervi in enega in facta slov. lipe pa belodano pričajo, „da madi na jugu se podati, ker se je pa tu in tam jezika mora vender biti važna in potrebna nje vabljenje se poganjati za domorodnost nilmed ljudstvam strah prikazal, de bi se viso-reč, ker taisto Nemci in Lahi po sili, z toliko I ni objokovanja vredna povernitev od lepigalkimu vladarju kaka nesreča ne pripetila, je žertvami doseči želijo; naj tudi Slovenci tega keršanskega zaderžanja v ajdovsko temo;" ni kakor „Presse" pove, od te misli odstopil. — ne zanemarajo, to se ve, da zvesti svojemu ce- ni „z!ato tele, in joga malikovanje z vžagimi # Minister pravice je odgovoril češkim sarju in deržeči se postavnega pota! —	strastmi ni divja vojska med narodi, zares poslancam iz Pilgrama, ki so mu častno mes-
„Da se slov. jezik v šole in kan-j sramota pred človeštvam, gnusoba pred Bo- čanstvo izročili, po češko, ker se že dalj časa c 1 i j e uvede." —	Igam!" Dela ali facta belodano pričajo, da jej marljivo v tem jeziku vadi. —
Nekdo je v leti 1838 pridgoval: „Ma- živlenje in teženje slovenske lipe le na čast Ministerstvo pravice je poskerbelo, de temi jezik je nar drajši dota, ki smo prave keršanske vere, na slavo cele naše ca- bode deržavljanski zakonik (oglasnik) s 1. jo od svojih starišev zadobili; skerbno smo revine, na srečo milega naroda slovenskega, mesca Augusta izhajati pričel.	(Pr.)
ga dolžni ohraniti, olepšati. Človeški je- Vsaki Slovene dobro ve, da mora vsaki člo- # Več se je že pisalo, de ima tudi nekaj zik je talent, kteriga je gospod nebes in vek biti najprej pravi kristjan, po tem I austrijanske armade na Badensko priti, de bi zemlje izročil, de bi ž njim barantali, ino zvesti deržavljan in verli rodoljub, tam punt potlačiti pomagala. „Deutsche Re-veliko dobička storili. Kdor svoj matern slov. Te trojni visoki in sveti namen doseči, tudi ti form" piše, de je naša vlada nemškimu fran-jezik pozabi, malopridno svoj talent zako- ^ Ako narodj (•;„ razdelitev ljudi v dru- kobrodskimu ministeriju bila za res 12,000 ple; Bog bo enkrat tirjal, ino vsi zaničevavci I/,inc, narode in ljudstva, ki se le po j e z i ku I Austrijancov ponudila; ali Pruski kraljevič, svojiga pošteniga jezika bojo v unajno temo! I oči j o, je božja naredba, kakor nas uči pa- vikši vodja na Badenskim, kterimu je ta po-potisneni." Kako slabo se je dosihmal z slo- stirski list) "pomnivši «e> na besede visokima 1|udba popred razodeta bila, austr .pri pomoči
.....	,	.v . ,	. mojstra: ,,bodite popolnama" jarem krivice in ptuj-l .. .. r, , , ,
venskim jezikam ravnalo, pr.ca žalostna mi- I tva ki »nu vsako napi.edovanje bo(ii 8i v božjih (prijeti ni hotel. -
nulost, in žalostna sedajnost Le doma, za «„ posvetnih rečeh overa in zatira s svojo Po|Iei.va^a iu sIavoilsUil dežela, peco seje smel Slovene svojega milega je- »ogu prijeto močjo otresti skusa, brez de bi ga
zika poslužiti, v vsih uradnih pismah ni mo- ,l'"u»im sosednim narodam, enakim sinovam božjim Dansko svetovavstvo oznani, de se bode gel slovenske besede naslediti, v šolah ni imelfc™ ZTtnTL^, ifT XX H -htevanje Serbskih bratov razpisana či-priložnosti potrebne znanosti v svojim mater- ptujčevi peti redovoljno podmetajo, velja ravno to,|lanka, berilna knjiga, (kakor smo ze na nini jeziku se naučiti: o velike, strašne so kar se človeku reči zamore, kteri bi iz napčniga I znanje dali) s latinskimi in cirilskimi čerkami naše pregrehe: mi nismo svoj talent ohranili, ^zlaganja sv. pisma levo lice ponujal temu, ki |)0sebej izdala, in pri vsakim izdanju na po-olepšali, ampak smo svoj talent zakopali, za-t^j^™^ z^ne VoU^ poli tudi nasprotni pravopis razložil, ničvali. Ako hočemo to staro krivico popra- i.esede Kristusove: „zakaj mene biješ?" Z tem je Dr. Ljudevit Gaj da na znanje, de boste viti, in svojo sveto dolžnost spolnovati: mo-1 liotcl zveličar pokazati, de človek zato po konci jod njegovih „Narodnih Novin" vsaki teden dve ramo tirjati, da se na deželnim zboru Slove- ll0(ii> in obraz Proti nebu obernjen ,losi> (,e bi[poli s cirilskimi ali serbskimi čerkami na svit-nije Po domače, slovensko govori, da se slo- Sta^V^a	Tkll ST^-^ ^jane, sosebno za to, ker v serbski voj
venski jezik v vse urade vpele, da se šole v pred vsakim nepravičnim žaljivcam v prahu krivil.hodini več nobeniga časopisa ni.
slovenskim duhu uravnajo itd. le to obeta na-
Vred.
Iz Oseka 11. t. m. Predvčeranjem so
Magjari iz Bezdana čez Donavo na Batino v darili. Batina leži od dravskiga ustja poleg Donave grede 3 ure na desnim in nji nasproti pol ure od Donave na levim bregu Bezdan. Obširniši se ni nič slišalo, samo se je z vedlo, de so naši Madjaram 1 top pokvarili. To je imeniten prikazek,ker se je nam dozdaj vedno govorilo, de v Bački ni več Madjarov. Nugent je imel včeri v Letenje priti. (SI. J.)
Govori se, de mislijo Madjari odBlatniga jezera na Hervaško predreti.
Iz Varaždina 12. t. m. General Nugent se je danas s svojo armado podal proti Veliki Kaniži; včeri je šel čez Muro in je zažgal selo Letenje.
Danas ob 11 uri je bil po nagli sodbi vstreljen Ivan Peršek iz Ljubljane 28 let star (Slavenski Jug in Agr. Zeitung ga imennuje: Ivan Špelič iz Noviga mesta,) eden izmed več še ne vjetili razbojnikov, ki so bili v Zagorju 7. t. m. duhovna napadli. Malo pred smerljo je poiskal kleče faifo (pipo, dimko) in rekel: »Počakajte, de se tabaka napijem."
(Nar. Novin.)
v
l esku dežela.
Iz Prage. Ministerstvo znotrajnih reči je poklicalo z dopisani 27. p. m. vse gg. su-perintendente evangeljskih cerkva na 2i). t. m. na Dunaj k posvetvanju zastran razmere med deržavo in cerkvijo po 4. podstavnih pravic. Kakor je popred ministerstvo misli katolških gg. škofov v ti reči zaslišalo, hoče tudi zdaj
po superintendentih želje evangeljskih cerkva zvediti. Ker pa sami superintendenti potrebe in želje ljudstva popolnama poznati ne morejo , bodo evangelici 24. t. m. v Kšelih imeli velki zbor, in kar se bo tam sklenilo, se pošlje superintendentam na Dunaj. K tem zboru se imajo siliti ne samo duhovni, temuč tudi vsaka cerkev si izbere nar manj eniga staršiga, ki se bo taistiga vdeležil.
(Nar. Nov.)
Moravia tli Silezia.
Iz Berna 9. t. m. Dne 3. t. m. je bilo spraševanje iz jezika in pismenstva českiga na tukejšni deželni akademii. Oglasilo se k njem 4(i poslušavcov, 31 Slavjanov in lo Nemcov. De je število tako majhno, je ta uzrok; ker je letaš v Bernu sploh malo študentov, in ker se tudi v gimnaziju češki jezik uči.
Te dni je na svitlo prišel pervi list Novin »Mahrische Volkszeitung", kterih vrednik je Oheral, in po češko s imenam »Moravske narodni noviny" v red devane od Rozegnala. Izdavajo se vsakiteden ena pola v zalogu pri-vatniga družtva. Želimo de bi mnogo dobriga storile za podučenje proštiga ljudstva. Tako pišejo »Moravske Noviny", politiški časopis, kteriga izdaje moravski deželni zbor; kar bi imelo bili izgled koroškim, štajerskim, in drugim deželnim, Slovence zadevajočini, zboram.
V Bernu 10. t. m. Danas je poslana odtod prošnja na ministerstvo uka, de bi se na politehniškim učelišu v Bernu popolnoma izpeljala enaka pravica jezika moravskiga (bi se imelo reči: českiga) in nemškiga. To prošnjo je podpisala znamenita množica slavj. prebivavcov v Bernu in Holomovcu. Zraven je posebej ta prošnja naznanjena deželnimu poglavarju, grofu Lažanskimu in deželnimu odboru, s tem pristavkam, de bi deželno poglavarstvo in deželni odbor za naprej sker-bela za enako pravico slavjanskiga jezika.
CM. N.)
Iz Bogdalic 7. t. m. Menim, de se vsakimu kdor le za Austrijanske Slavjane živi, taka kakor meni godi, gotovo menja v njegovim sercu neprenehama pritok in odtok (Flulh und Ebbe): veselje in žalost, radovoljna hvaležnost za narmanjši pravično privoljenje, ki se nam od zgori zgodi, in bol ja jeza nad stanovitnim natolcvanjem vsega, kar znamnje slavjanstva očitno na čelu nosi, — zdaj se
nas nada polasti, ako le kakšen mali žark poprave iz novin k nam priseje, zdaj strah, in ta je zdaj močneji.
Ako obernem pogled kviško, gosta Ima — komej prederc ena zvezda debele megle ja marsikterimu se zdi, je tudi ta nekaj svoj svitlosti zgubila. In slišaje glas od visokosti zadoneti: Punt ogerski se ni zarodil v veli kodušnim sercu madjarskiga naroda, ampak v željah maševanja Slavjanskiga odpadnika Košuta, kaj nam je upati v prihodnje? —
Ako spustim oko dol na naše družbinsko življenje, kaj me tolaži? Eden pravi: Proto kol se ne sme peljati po moravsko, zakaj »Amtssprache" je še vedno nemška — es ist noch liiclits von oben lierabgelangt — drugi de moravski jezik še ni dosti olikan (se prav pri njemu); če se pa vender stanovitno svoje pravice deržim, me zmerja fanatikarja in der-
zaje gromonosno palco vlade v roki, vpije grozivno z Pilatam: Ali neveš de imam pravico te obsoditi ali izpustiti? Še clo kerstnih in mertvih listov mende ni dobro po moravsko pisati, ker niso v tem jeziku izvirno vpisani
bukve! Od-oben herab-
Pišimo tedaj slavjanske kerstne govor: Es ist noch nichts von gelangt.
V družbah tako imenovane omikane verste (Classe) vlada edina nemšina in če sami ne začnete, ga ne zaslišite slavj. glasu. Ako
se oglasite, se na vas pogleda z začudenjem, če govorite pravilno, ste »ein Čeche", in blagor vam, če vas še ne štejejo k neučechische Parthei". Bil sem v družbi, v kteri se je vsem austrij. generalam na zdravje pilo samo ne na zdravje Jelačiča! En gospod, pogle davši na me, jc vender iz vsmiljenja rekel na zadnje: Jelačič naj tudi živi!
Tako prijatelslvo je v omikanih družbah proti Slavjanam! Ali vkljub vsem zaderžkani gori vender v naših persih ljubezen do roda, nas uči izgovarjati slepoto bratov z dolgoletno navado, neuarodno izrejo, uči nas ne jenjali v rodoljubnim prizadevanju. Kar ljubimo, to verjenio; mi verjenio, de na zadnje premaga Slavjanstvo, verjenio, de, kadar v namenu previdnosti vdari tista ura, nehamo bili mertvo orodje ptujiga blagostanja in dninarski p omaga ei pri dobivanju ptuje slave. Naše delo bodi zdaj obernjeno k stanovitnim hude nju naše mladine; Tu nam cveto rože. Dokler ne pripravimo obljubljeno enakopravnost v šole in zbore, bo serce naše podobno harfi Aeolovi, ktere struna hodi si po protivni nevihti vihrana, ali po voljni sapici gibana le žalostne, prosijoče glasove odpeva. CM. N.)
Ogerska dežela.
V vojvodini serbski so še zdaj vsi narodni časopisi prepovedani, in tudi Serbske novine iz Beligrada se ne pripuste. —
Ko je Jelačič ban križ (komandorski) reda LMarije Terezije prijel, je bil ravno z vojaški tovarši pri obedi. Na napitnico Obrista Deuk-steina, kteri so vsi pričijoči z glasnim: Živio! pristopili, prime Jelačič kupico svojo ter spregovori po priliki naslednje:
»Tovarši! Častno poslavljenje sini prijel zato, ker sim bil brez povelja ministrov pred ozidje Dunajskiga mesta prišel. Storil sini takrat, kar sini za neogibljivo potrebno in za Svojo dolžnost spoznal, tode nikoli bi ne bilo moje prizadetje s tako lepim izidam (vspeham) venčano, če mi moji zvesti bojni tovarši zvesto pomagali ne bili. Mislite si torej, de je to poslavljenje Vam dano, zakaj s tem priznanjem moje zasluge se je liotla celi armadi v njenim vodju zahvala izkazati. Križa letega razdeliti ne morem, ali serce svoje med Vas vse razdelim, sprejemite ga tako iskreno in odkrito, kakor se Vam ponudi. Upam, de bom z Vami in po Vas naše lepo početje tudi srečno dognal in izpeljal.
Zato izpraznim svoj kozarc na zdravje svjih verlih tovaršev in taistiga, ki annadne zasluga popolnama časti, in za kteriga smo
pripravljeni tudi zadnjo kaplo kervi preliti, namreč na zdravje in srečo našiga gospoda in cesarja."
* Tudi v Zemunu je komisija odbrana za prestavljenje austrijanskiga zakona v serbski jezik, če prav ga je že Dr. Petranovič na Dunaju preložil.
—	11. t. m. je bila zopet vroča bitva med cesarskimi in Madjari pred Komarnsko terdnjavo, kjer imajo Madjari še vedno svojo poglavitno armado. O dvanajstih o poldne se je sovražnik naših lotil in sicer z veliko štuki; konjike je poslal proti Mocsa, zraven pa se je zagnal na pervi oddelik naše armade blizo Ačskiga gojzda, in na nastopivni oddelik generala Benedeka pri 1'uszla Harkaly; ali do pete ure popoldne je bil povsod nazaj pahnen in prisiljen, se pod terdnjavo vmakniti. Veliko mertvih in vjetih je sovražnik zgubil, pa tudi naših je mnogo padlo. Generalama Her-cingerju in Benedeku in mnogim oficirjem so bili konji, na kterih so jahali, vstreljeni.
Ravno tisti dan (11. t. m. ob 5 popoldne) je major Wussin s svojo trumo v Budim (Ofen) prišel, mesto in terdnjavo posedel in štuke zastavil proti Pešti; ali tudi v Pešli ni nobeniga madjarskiga vojaka več. Dve brigadi s potrebnimi štuki ste poslani za Budimsko terdnjavo.
—	Uradne oznanila iz Varšave povedo: General Grabbc da na znanje 8. t. m. de je do S. Kerezta prišel, de misli drugi dan Steinbach posesti in z generalam Čoričem v zvezo stopiti.
Sovražnik se ni vič zoperstavljal in mesto Novi Sol, Kremnica, in Stjavnica so bile zaporedama posedene. Kozaki so imeli do 9.
in. do Batha predreti. Austrijanski vojaki, ki so tudi zraven, so bili 8. v Zani-bokretu. —
V Bukovini se je znamenita černa vojska Landsturm) nabrala, ki bo Madjaram prestop čez ogerske meje branila.
Iz Slovaškiga še nam piše: V ti meri, kakor se izpolnuje enakopravnost, v ravno tisti miri rase tudi zaupanje Slovakov do vladarstva. Zares mora serce slednjiga ganili, ako vidi, s kakim veseljem se vpeljanje narod-niga jezika v urade sprejema. Če prav se Slovaki veliko zgubili, vender še radi novo žertve cesarstvu prinašajo. To spričujejo nove darila na dnarju, oblačilu in perilu v Mijavi, Brerovi i. t. d. Eno jih zlo žali, de so namreč pripiski (Assignati) na eni strani nemški, na drugi madjarski. Ali ni mogoče, de bi se vseh austrijanskih jezikih na kratkim vrednost zaznamvala? Saj so Košulovi bankovci vseh deželnih jezikih natisnjeni! Enaka pravica za vse, in potlej bo tudi enaka ljubezen in zvestoba vseh poštenih.	cPresse.)
*	V nekih časopisih se bere, de je madjarski vodja Gorgey vmerl od prejetih ran, drugi zopet povedo, de je od madj. vladarstva odstavljen, in de se zato več na boriše ne prikazuje. Vikši vojskovodja je mende zdaj bojni minister Meszaroš in na mesti Gorgeja Dembinski. —
Po zadnjih novicah stoji Paskievičeva armada med mestam Waitzen in Halvan in je čez Pešlo v zvezi z našo poglavitno armado.
Svitli cesar je v dveh od vseh ministrov podpisanih razglasih vkazal, de bi se na Her-aškim, Slavonskim in Ogerskim v kratkim in a čez znesik prerajlal, kteri grašinakam za njih zdaj zgubljene prijemšine od kmetov gre, de bi se jim, dokler se pozneje ta reč na-tanjko ne pretrese in golov znezik ne ustanovi, že zdaj nekaj v tem imenu naprej odraj-tovalo; tisti pa, ki so se ogerskiga punta vde-ležili, so od te milosti izločeni. Zadevne odločbe bode na Hervaškim ban Jelačič, na Ogerskim pa vikši vodja Haynau razglasil.
*	Glavni stan Jelačiča bana je še zmiram v Šovi. Kničanin brani pri Perlezu Madjaram prestop čez Tiso v šajkaški bataljon. Bitva jri Topoli, od ktere je bilo poslednjim listu jovedano, je bilo samo malo praskanje med prednjim stražami.
Ptuje dežele.
Laška. Francozi so 3. t. m. v Rim prišli, in papežovo bandero razvili, ustavodavni zbor pa razpustili; sicer pa kakor obljubijo, se v znotrajne zadeve Rimljanov vtikvati no-ejo, Garibaldi jc z oslankam svojih proti jugu se podal, oddelik Fransozov pa za njim hiti.—
I e p o 1 i t 1 § k i del.
Slovenci na Ogerskim.
Spisal P. Kozler.
(Dalje.)
Zdaj moram še nektere telesne in dušne lastnosti teh Slovencev opomniti.
Ogerski Slovenci so večidel visoko - ravne postave in srednje velikosti, širokih pleč in terdnih krepkih kosti. Prebivavci Murske planjave so zavolj nezdraviga puha močvirjev slabotneji in suhleji, in torej tudi krotkeji in miroljubniši; nasproti je planinar krepak in zdrav, in preseže une v živosti, derznosti in zvitosti. Pijan se rad tepe. Ženske v planjavi so visokoravne, lepo zrašene in mičniga obraza. Te naravne darove pa znajo še s čedno nošo in snažnostjo povišati. Ce se katera malo bolj vmazana prikaže, jo precej poprašajo: Je li pri vas voda pogorela?
To ljudstvo, od detinskih let na premembe vremena in na revšino navajeno, je zdravo in malokrat bolno. Zavoljo pomankanja zdravnikov in studa o zdravilih je bolnik naravi ali vražnim sredstvam starih babel prepušen , za katerim veči del tudi obleži. Navadne bolezni so: tre šli k a (merzlica), posebno v planjavi, griža, protin (Gicht) in pljučnica.
Sploh so radi židane volje in zadovoljni, tugo in revšino s poterpežljivostjo terpe.
Živež je živežu drugih Slovencov enak; krompir, repa, kislo zelje, kakor tudi kaša iz prosa ali turšice (debelače), ki jo „ganica" imenujejo, so navadne jedi kmetovavca. Ta-njko zvaljano, z ajdovo moko potreseno in pečeno testo imenujejo „hajdinaca", z repnim semenom potreseno „ repnjaca " , in z repo „gibanica". Te jedi, kakor tudi po leti špe-ho vo solato ali kuhano sadje štejejo med boljši in prijetniši. Kruh peko v hribih iz mešance turšice, ovsa in druziga žita; pridelano bolje žito v bližnih tergih poprodajo, de doma v druzih rečeh zamorejo shajati. Vina v gorah veliko in precej dobriga pridelajo; tudi ga zamorejogorjani veliko prenesti; prebivavee planjave, slabotneji in na zmerniši in revniši življenje navajen, se kmalo upijani.
Gostoljubje se mora, kakor pri Slavjanih v obče, tako tudi pri njih za narodno čednost priznati. Gostje napravijo oženitbah; o žeg-nanju, in o posebnih priložnostih.
Narodne šege pri snubatvi, zarokbi, poroki in ženitbi so navadam drugih Slovencev enake. Fant si, nevesto, ko je enkrat o njenim premoženji se zvedočil, sam zbere. Oe bi ne naletel, popred žlahtniki misel neveste in njenih staršev o tem sprašajo, in o dobrim vetru obiše ženin nevesto in jo k farnim duhovnu pelje, de se zastran oklica zmenijo. Ženitvanske pogodbe se le pri bogatih poro-čencih narede; pri revniših je navadna dota nekaj obleke, ena kravica in nekoliko kuret-nine. V tednih med oklicem in poroko tudi tukaj nevesta bližnjo žlahto obiše in prosi dari ali za pečo; tudi platnene in barvane rute (rub-ce) deli duhoven, ki ga tu navadno „PIeban" kličejo, kakor tudi ženinu, starašinu (Braut-werber) in družbanu (Brautfuhrer, Begleiter.) K poroki pride nevesta z svatbico (družico, Kranzeljungfer) in svojo starišco (Beistehe-rin); ženina nasproti njegov družban in starešina spremljata. Kadar gredo v cerkev, jih, če premoženje pripusti, godci in burkeži(Spass-macher) spremljajo, ktere več del množica gledavcev nasleduje.
Ženitbo z obilnimi jedrni previdijo in ljubljeni „kolač" ali „vrtanik" tudi tukaj ne sme izostali. Svatje možkiga spola se med seboj imenujejo „svalko", ženske „svaterija", in vsi vkup se zaznamvajo z besedo „svatovje". Pri gostii mnoge jedi na mizo prinašajo in jako pijo, ko je vino malo v glave stopilo, začne burkež (večdel godec) svoje burke vganjali in kratkočasne smešnice in šale praviti. Mlajši svatje celo noč preplešejo. Ples je ali nepo-redno in nerodno posnemanje štajerskiga, ali ogerski. Preden se dan napoči, pelje ženin nevesto v tami, od prijatla spremljen, na svoj dom. Tu prinese nevesta svojim možu bistre vode iz studenca, s katero se vmije. To obred, ki se „zmivanje" imenuje, vse rado vidi ker je polna smešnih zvijač, in velikokrat se pri ti priložnosti premedenost prav spozna. Pozneje, zjutraj pride celo svatovje. Celi dan potem obhajajo, zvečer je gostija pri ženinu, kjer tudi nevesta navadne dari deli. Dan po tem neha ženitvanje, svatje se z zahvalo in serčnimi vošili sreče od poročenih poslove, ki zdaj vsak na svoje delo gresta.
Po rojstvu otroka imajo po navadi osmi dan po kerstu kerstno gostijo, „pasita" imenovano ; boter (Gevatter), botra (Gevatterin) in botrevje (Gevatterschaft) so pri ti priložnosti tu navadne zaznamke.
Pogrebi so zlo enojni (einfach), in pri protestantih od velike množice spremljani. Po tednu žalosti napravijo žalostno gostje.
Verliga Šafarika opomba: „Kjer je Sla-venka, tam je tudi petje" se tudi pri tih Slovencih vresniči, posebno pri prebivavcih gora. O tihim večernim mraku se snide mladina pred tergom ali vasjo, glas njih pesmi odmeva iz hribov in dolin, iz poljan in vinogradov. — Večkrat se snidejo pastirji, katerim se deklice in odrašeni pridružijo, o večerni zori mile domače slavjanske pesme pevati. Nadušena narodna poezija je tudi tukaj marsikter hrabri čin slavnih prededov začudečim vnukom prihranila, in pridni nabiravec narodnih pesem bo tudi tu mnogo krasniga najdel, posebno iz Turške dobe. Ravno ta kraj je nar bolj ker-vave bitve z Turškimi divjaki gledal, ker blizo Giinsa leži, kteriga je neumerli hervaški junak Niklas Jurišie tako možko branil. Za-libog! de nam je razun od Stanka Vraza nahranili pesem tukajšnih Slovencev tako malo znanih!
(Konec sledi.)
Knjiga splošnih deržavljanskih postav.
Osmo poglavje.
Od dedinske pravice.
531.
Obseg pravic in zavez vmerliga, kolikor niso v samo osebnih razmerah vstanovljene, se imenuje njega zapustnina.
532.
Izločljiva pravica, celo zapustnino, ali kak v obziru na celoto odločen del taiste (p. polovico, tretjino) v posest vzeti, se imenuje dedinska pravica. Ta je stvarna pravica, katera proti vsakimu, kdor se zapustnine polastiti hoče, moč ima. Tisti, komur dedinska pravica gre, se imenuje dedič, in zapustnina glede dediča, dedina.
§. 533.
Dedinska pravica je vstanovljena v postavno izrečeni volji zapustnika; v dedinski po postavi dopušeni pogodbi (§. 602) ali v postavi.
534.
Te omenjene tri baže dedinske pravice zamorejo tudi skupej tako obstati, de enimu dediču gre kak v obziru na celoto odločen del po zadnji volji, drugimu po pogodbi in tretjmu po postavi.
§. 535.
Če se komu ne zapusti taki del, ki se na celo zapustnino nanaša, ampak le kaka posa-mesna reč, ena ali več reči kakšniga plemena; znesek; ali pravica; se imenuje zapušeno, čeravno vrednost njegova večji del zapustnine obseže, odkaznina in tisti, komur se je od-kazalo, se nima za dediča, ampak le za od-kazanca.
536.
Dedinskavpravica nastopi še le po smerti zapustnika. Če dozdeven dedič pred zapust-nikam vmerje; ni mogel še ne zadobljene dedinske pravice na svoje dediče prenesti.
§. 537.
Ako je dedič zapustnika preživil; preide dedinska pravica tudi pred prevzetvijo dedine, kakor druge prosto dedišne pravice na njegove dediče; če le z odpovedjo ali na drugi način ni bila vgasnila.
§. 538.
Kdor je opravičen si premoženje pridobiti zamore pravdama tudi dedvati. Če se je kdo pravice si kaj pridobiti sploh, ali kake odločene dedine veljavno odpovedal; je z tem de-dinsko pravico sploh, ali pravico do kake odločene dedine zgubil.
§. 539.
Koliko de so duhovske občine ali njeni udi dedvati zmožni, odločijo politiški predpisi.
Kdor je zapustnika, njega otroke, starše ali zakonskiga družeta z hudim naklepam na časti, telesu ali premoženja tako razžalil ali razžaliti skušal, de se soper njega uradno ali na terjanje žaljeniga po kaznovavnih postavah ravnati zamore; je tako dolgo dedinske pravice nevreden, dokler se iz okoljšin ne pokaže, de mu je zapustnik prizanesel.
§. 541.
Mlajši tistiga, ki se je dedinske pravice nevredniga storil, niso od dedinske pravice izločeni, če je poslednji pred zapustnikom vmerl.
542.
Kdor je zapustnika k izrečenju poslednje volje silil, goljufno zapeljal, mu poslednjo voljo izreči ali prenarediti branil, ali od njega že narejeno poslednjo voljo zaterl, je od dedinske pravice izločen, in je za vso škodo odgovoren, katero je z tem tretjimu napravil.
§. 543.
Osebe, ki so prešeštvo ali kervno nečistost pred sodnico obstale, ali tega previžane bile, so med sabo od dedinske pravice iz izrečene poslednje volje izločene.
§. 544.
Koliko deželani, ki so svojo domovino ali vojaško službo brez redniga dovoljenja zapustili, dedinsko pravico zgube, odločijo politiški ukazi.
§. 545.
Zmožnost dedvati se zamore le po trenutku djanskiga dedniga pripada odločiti. Ta trenutek je pravilama smert zapustnika (§. 403).
§. 546.
Zmožnost dedvati pozneje zadobljena ne da nobene pravice drugim to odtegniti, kar jim je že postavno pripadlo.
§. 547.
Dedič, kakor hitro je dedi no nastopil, na-
mestva v obziru na taisto zapustnika. Oba se glede tretjiga za eno osebo imata. Pred nastopam dediča se ima zapustnina, kakor de bi jo še vmerli posestval.
§. 548.
Zaveze, katere bi bil zapustnik iz svojiga premoženja dopolniti imel, prevzame njegov dedič. Kazni v denaru od postave odmerjene, v katere vmerli še ni bil obsojen, ne preidejo na dediče.
§. 549.
Bremenam ki na dedini tičijo, so prišteti tudi potroški za, navadi kraja, stanu in premoženju vmerliga primeren, pogreb.
Smešnice.
V	Sigmundovej bukvamici je na svitlo prišlo: „Karntnerische Volkslieder" gesammelt und herausgegeben von Edmund Freiherrn von Herbert. Nr. 13. se glasi takole:
„Srezniga zeita smo mi na ščhueli,
Das mota proj anguasch vuina doavile,
Kaku se chualio furmani naščhi,
Ki piajo vuina an-guaščh." —
Gospod baron! tega jezika ino pravopisa mi Koroški Slovenci za resnico ne poznamo; morebiti da je to tisti novi Milonikov jezik ino pravopis! O deutsche Bescheidenheit, ki se ne sramuješ pisariti v jeziku, od kterega še trohice ne zastopiš, še čerkice ne poznaš!!
O žhlahtnorojeni pisar, nehaj!
Krivi preroki. Naša ino ruska armada slavno ino zmagonosno napredujete na Ogerskim. Hajnav komandira po nemško, — Pas-kevič po rusko, — Kničanin po serbsko, — Letevorski (mende?) slovaške prostovolce po češko; in glejte povsod slavno zmago!
Lani so neki Nemci in Nemškutarji prerokovali, da je za edinost in zmago itd. nemško povelje potrebno.
V	tem smo že njihovo lažnjivost zasledili; Bog daj , de se prava enakopravnost narodov kmalo srečno vresniči; de se izroči ministerstvo uka poštenimu možu in vidili bomo, de pade tudi druga še nesramniši laž in baharija Nemcov v nič, ta namreč: de so oni od Boga prijeli nalogo, med Slavjani luč omike in učenosti prižigati.