S Edini slovenski dnevnik	T L	"1WT A FlAPk A	| TlTS SlovIniJlJaily 1
M -:t Zedinjenih državah:- Jlj	■	■	/\ ^^	I^J /\ L^F fl ■ ■ M /1	Jll in the United States.:- JTL
I Velj. za z"o .. $3.00 |	VjlJixO	-LH JIM.jL\\J 1J	M	l
j^JWeta .. . _SL50 ^__List slovenskih delavcev v Ameriki._¥ JL50 000 —** > ff
TELEFON PI8AHNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claes Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 246. — STEV. 245.	NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 18, 1916. — SREDA, 18. OKTOBRA, 1916.	VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Velike protizavezniške demonstracije v Atenah.
ZAVEZNIKI SO ZASEDLI KOLODVOR V PIREJU TER VEČ JAVNIH POSLOPIJ. — KRALJEVI PRI j STAŽI SO KORAKALI PO ULICAH TER PELI NA RODNO HIMNO. — KRALJ KONŠTANTIN BO OSTAL NA SVOJEM STALIŠČU, KOLIKOR ČASA MU BO MOGOČE. — DOBRA STRATEGIČNA POTEZA GEN. FALKENHAYNA. — AVSTRIJCI IN NEMCI SO PRO DRLI DO AGASA NA RUMUNSKEM.
London, Anglija. 17. oktobra. — Reuterjeva brzojavna agcntura jc dobila iz Aten sledeče poročilo:
— Včeraj so s«« vršile po cestah glavnega mesto velike protizavezniške demonstracije. Močan oddelek francoskih in angleških mornarjev se je moral umaknili pred razburjeno množico.
Pred ameriško poslaništvo je dospelo 4,000 nezado-voljnežov, ki so nosili grško in ameriško zastavo. Zahtevali so. da naj ameriški poslanik takoj protestira proti izkrcanju tujih vojakov. Ko so demonstranti izvedeli, da ni ameriškega poslanika doma. so se razšli.
Po mestu so še ponoči hodile velike skupine meščanov in pele grško nacionalno himno.
Atene, Grško, 17. oktobra. — Zavezniki so izkrcali v Pirejn 1,000 svojih mornariških vojakov. Vojaki so zasedli železniško postajo v Pireju ter več javnih poslopij v Atenah.
Kakorhitro se je razširila ta govorica po mestu, so se napolnile ulice z demonstranti. Na trgu pred kolodvorom se je zbralo na tisoče in tisoče nezadovoljnežev.
<irski vojni minister general Dracos je dal zastražiti vse dohode, vodeče na trg ter tako preprečil, da so niso; zavezniški vojaki spopadli z grškimi civilisti.
D oprelivanja krvi dozdaj še ni prišlo.
Zaenkrat se še ne more reči, če se bodo tudi ponoči vršile demonstracije ali ne. Urška vlada je prepričana, da je usoda < irske odvisna od ukrepov in povelj zavezniškega poveljnika.
Zelo značilna jc bila skupina demonstrantov, ki je, nosila po mestu velik kip kralja Konstantina. Dmonstran, ti so neprestano kričali: Živel kralj! Proč z zavezniki!
Urški vojni minister general Barianos je izdal dnevno povelje, v katerem jc slavil vdanost grških mornariških vojakov.
Proti večeru je zbral grški kralj okoli sebe večje število častnikov ter jim je zabičeval, da morajo držati prisego, ki so jo zadali domovini in narodu.
Atene, Grško, 17. oktobra. — Angleško poslaništvo naznanja, da so se zavezniški mornariški vojaki samo zar-tegadelj izkrcali v Pirejn, da bi ojačili tamošnjo poli-: c i jo.
London, Anglija, 17. oktobra. — Neka tukajšnja br-! zo javna agent ura naznanja, da je podadmirat Fournet! izročil grški vladi noto, ki je sestavljena v zelo ostrem tonu. Takoj zatem se je vrnil kralj Konstantin iz svoje rezidence v Tatoi v Atene.
Atene, Grško, 17. oktobra. — Železniški postaji v Pirejn in Atenah so zasedli zavezniški vojaki. V mestnem* gledališču je 140 mornarjev, ki imajo na razpolago dve strojni puški.
Ministrski predsednik je sklical kabinetno sejo.
London, Anglija, 37. oktobra. — Zavezniki so zaplenili grške bojne ladje "Kilkis", "Lenmos" in "Averoff". To poročilo je poslal Keuterjcv dopisnik iz Aten.
London, Anglija, 17. oktobra. — Vse kaže, da so Avstrijci, Nemci in Bolgari sklenili vprizoriti splošn vpad v Kumunsko ter osvojiti kolikormogoče veliko ozemlja.
Južno od Brašvea operira armada generala Falken-havna, ki poskuša zavzeti prelaz Predeal. General Fal-kenhavn zopet ogroža rumunske čete od juga. Da je začel prodirati proti jugu, je napravil morda zelo dobro strate-gično potezo.
Njegova armada je bila že dvakrat obkolila Rumu-ne in mogoče jih bo še v tretjič.
Na Sedmograškem je samo še par rumunskih oddelkov. Vsi drugi so se umaknili pred težko avstrijsko in j nemško artilerijo.
Vojaški strokovnjaki obračajo vso pozornost na prelaza Predeal in Buzcn. — Prvi vodi v dolino Prahova, v kateri je zelo veliko petrolejskih vrelcev, drugi pa v ozem-
kjer je izvanredno važno železniško križišče.
Ako odvzamejo Nemci Rumunom to križišče, izgubi Rumunska zelo važno zvezo z Rusijo.
Bukare&t, Rumunsko, 17. oktobra. — Južno od Hat-seka se vrše neprestano vroči boji. Boji južno od Braše-va se za nas zelo ugodno razvijajo. Sovražniku se je po-i srečilo prodreti v dolino Trutusa do Agasa.
Na severni in severozapadni fronti smo odbili vse! sovražniške napade.
Petrograd, Rusija, 17. oktobra. — V vzhodnem delu Rumunske se ni ničesar posebnega pripetilo.
Kadar grs sa obstoj naroda, ni nobena žrtev preve likal	jk,., ?|	g & ij g
Anglija in U-53.
Anglija ne bo protestirala, dokler ne bo znano ameriško stališče, — pravi Grey. Ameriška mornarica.
i London, Anglija. 17. oktobra. — Anjrleška vlada ne bo vkrenila 110-i benejra koraka napram vladi Zdr. držav <rlede nemškega submarina 1-53, katerega so Združene države pustile, da je potopil pet angleških in en nizozemski parni k v bližini ameriške obale, dokler ji n<* bo natančno znano, kakšno stališče zavzemajo Združene države gli^le prihoda U-53 in njegovega delovanja.
Tako je danes izjavil vikomte O rev. tajnik za zunanje zadeve, v zbornici lordov.
V odgovor na vprašanja, kakšno stališče zavzemajo Združene države napram angleškim oziroma zavezniškim patrolnim pa mikom ki se nahajajo v bližini ameriške obal«-, je tajnik (Jrev odgovoril, da pravijo Združene države,, da imajo ladje -.i«-or pravieo ostali kje so. toda ameriška vlada sr pritožil ie. češ, da se s tem ogroža ameriško nevtralnost.
Izjavil je, da je ameriška nota zelo vijudua in da se je angleškim patrolnim parnikom ob ameriški obali poslalo naročila, da pazijo, da ne bo nepotrebnih neprilik z Združenimi državami.
'"Kar se tiee submarina 1-53". je Grev rekel, "se še ne ve kakšni« stališče zavzema ameriška vlada. Znano tudi ni. ako se jo res amerrjška mornarica umaknila, ko je pričel submarin s svojim delom. da ara ni tako ovirala. Prepričani smo ,da bo ameriška vlada v kratkem naznanila, kako je bilo s to stvarjo*'.
ROJAKI, POZOR!
One. ki imajo kake fotografije ali razglednice Gorice pziroma goriške okolice, prosimo da jih nam dajo na razpolago. Po preteku par dni bo-<mo slike čisto nepoškodovane vrnili.
Pripomniti moramo, da slike oziroma razglednice n e smejo biti barvane.
Uredništvo "G. N."
| Pozor pošiljatelji denarja'
TM negotovega loztavljanjt potu, kt Je namenjena Iz Amerik« v Avstrijo in Nemčijo Ur narobe, •prejemamo denarne poilljatvedo preklica 1« pod pogojem, DA IS 7SLKD VOJNE IZPLAČAJO MOGOČI S ZAMUDO. DKNAJL MI BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo 1» zamude. Mi JimAno n rsako denarno polfljatev toliko časa, da m izplava na določeni na slov. Istotako nam jamčijo zanes ljive ameriške bank«, z katerimi «mo tedaj ▼ zvezi radi vojne in radi popolne rigvrnoetl pri poll ljanjn denarja.
Gene: k	•	k	9
S.... .83 | 120.... 10.20
10.... 1JS0 j 130____ 17:53
] 13.... 2.20 9 140.... 18.90
20.... 2£3 j 130____ 20.23
23.... 3.35 j 100.... 21.60 30,... 420 j 170.... 22.03
33---- 4.90 j 180____ 24.30
40.... 5.35 j 190____ 23.63
43.... 6.25 j 200.... 27.00 30.... 6-90 j 230.... 83.75 33.... 7.60 f 800.... 4/0J60
60---- 8.23 j 830.... 4728
63.... 8.95 j 400.... 34.00 7C.... 8.00 j 450.... 60.73 75.... 10.80 ) 300.... 67.50
80.... 10.90 j 600____ 81.00
85.... 11.65 j 700.... 94.50 90.... 12.30 | 800.... 108.00 100.... 13-50 j 900.... 121.50 110.... 14.85 j 1000.... 132.00
Ker 86 ndaj cene denarju skoraj veek dan menjajo, smo primoraaJ račnnatt po najnovejših oenah in bomo tudi neki so nil po ajlk — Včasih se bo zgodilo, da dobi a* tkmrfk kaj več, včasih pa tadi kal manj. Ust dospe na napad pom vadi par dni kanofo te med tem, k» dobi Mdoeaik Ust v roke, os pri nes^e—e morde le vetom
Iz Macedonije.
Bolgari poročajo, da imaijo Francozi zelo velike izgube. — Artilerijski boji ob Vardarju.
Pariz, Francija. 17. oktobra. — Francosko vojno ministrstvo poroča, da se na macedonski fronti boji neprestano nadaljujejo, ter da se bije najhujša artilerijska bitka ob reki Vardar.
Srbom se je posrečilo odbiti vse napade ob Keli Vodi in ob Cerai.
London, Anglija, 17. oktobra. — Razen manjših bojev med našimi in sovražnimi prednjimi stražami se ni ničesar posebnega pripetilo.
Tako se jrlasi ofieielno poročilo o položaju na Balkanu.
Sofija. Bolgarsko, 17. oktobra. V bitki ob železniški progi Bitolj-Fiorina so imeli Francozi izvanredno velike izgube. — Ko so hoteli Srbi prekoračiti r«*ko Oerno. jih je pognala naša artilerija v beg.
Bolgarski generalni štab je izdal danes sledeče poročilo:
Francozi so bili prizorili 17. ok-i tobra ob obeh straneh železniške proge Bitolj-Florina vroč napad, kater.'gsi smo pa uspešno odbili. Samo pred fronto enega našega bataljona smo pokopali 4;">0 francoskih vojakov in štiri častnike.
Dva dni pozneje so poskušali Srbi prodreti naše pozicije pri Brodu in Skoeiviru. Kljub vsestranskemu prizadevanju niso mogli ničesar opraviti.
Naša infanterija je dovolila eo-vrazniKom, da so se približali za-kopom in žičnatim ograjam. Naenkrat so pa začeli streljati nanje naši topovi ter jih popolnoma razkropili.
Ostanki so se vrnili iz svoje stare postojanke.
Artilerijska bitka, ki se vrši pri i Moglcnici. še vedno ni končana. ; Boji za pad no od Vardarja in vzhodno od l)oiranskega jezera nimajo nikakega upliva na splošni položaj.
Sovražni zrakoplovci so obstre Ijevali postajo v Demir Kapu. — Povzročena škoda ni posebna.
Ob vznožju Bjelašice planine jc ; prišlo do vročih spopadov med na-: šimi in sovražnimi prednjimi stra-: žami.
Ob obali Egejske&a morja vlada mir.
Pri Časji je izstrelila naša artilerija nek sovražni aeroplan.
Švica se je tidala Nemčiji.
Ženeva, Švica, 17. oktobra. — Švicarska vlada se je udala Nemčiji in zdaj prepovedala svojim švicarskim tovarnarjem izvažati | munic i jo zaveznikom, ako rabijo ; pri izdelovanju iste nemški premog in nemško jeklo.
To bo imelo za švicarsko delavstvo zelo slabe posledice; več kot "»0,000 delavcev bo takoj brez de-
I la. — i--—__———
Kdaj bo konec?
Ves svet napeto pričakuje konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Vsak človek premišljuje, kdaj i bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo, da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo več 1 pustilo diktirati od svojih kraljev, cesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora I dobiti tudi nekak pojem o notra-1 njih zapletlpajev v raznih državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le površno omenjeni v časopisju, i O vsem tem razpravlja na dal go in ; široko naš '' SLO VENSKO-AME-| RI&KI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobene pratike, je u-mevno, da bodo posegli po njem vsi ameriški Slovenci.
Ker smo ga tiskali le omejeno število, ga naročite takoj. — Cena je isto kot lansko leto. "8LOVENIO PUBLISHING CO." m Oerttad St. Hew York. M. ¥.
i
Borojevič in Lahi,
-
General Boroevic č:e poslal ultimatum avstrijski vladi, da mu naj pošlje še vojakov, sicer ne bo mogel vzdržati.
Milan, Italija. 17. oktobra. — i Zastopnik londonskega "Daily i Telegrapha je iz zanesljivega vira zvedel, da je avstrijski general Boroevič. ki poveljuje avstrijskim četam na italijanski fronti, poslal avstrijski vladi na Dunaj nekak ultimatum, v katerem zahteva, da se mu takoj pošlje še vsč vojakov, bodisi avstrijskih ali pa nemških, ker sicer mu ne bo mogoče vzdržati pritiska.
Rim, Italija. 17. oktobra. — Na ; tirolski fronti je pričel padati sneg. vsled česar ni bilo drugih o-iperaeij kot. da so morali italijan-I -ki vojaki odbiti več avstrijskih napadov na Pasubio »ori.
4*N'a Krasu je položaj neizpre-imenjen". pravi uradno poročilo.
I Wilson in Poljska.
Predsedniku ni bilo mogoče ničesar storiti za pomoč Poljski. —
Njegova pisma so brez uspeha.
Long B.*anch, N. J.. 17. oktobra. Predsedniku Wilsonu ni bilo ran-, goče pripraviti Anglije. Francije. Rusije. Nemčije in Avstro-Ogrske do tega. da bi se sporazumele gle-j de pošiljanja hrane Poljakom.
Koncem julija je predsednik j poslal pisma vladarjem gori omenjenih držav, v katerih jih je naprosil, da bi dvolili oziroma, da bi t se sporazumeli glede pomoči Poljakom.
Mr. Wilson je zdaj dobil odgovore od vseh in včeraj je naznanil :
'"Zdaj sem dobil odgovore od j kralja Anglije, predsednnika Fran i -ije. cesaria Nemčn*1 cesarja Av-j strije in carja Rusije na moja pi-; sma od 20. julija 1916. v katerih j sem se obrnil nanje, da bi delovali na to. da bi bilo mogoče kaj storiti za Poljsko.
"Doznal sem ,— in obžaljujem — da so še vedno važna nasprotja in diference med zavezniki in centralnimi državami. Potrt sem, da se mi še dozdaj ni posrečilo pri-■ praviti sil do tega, da bi se tozadevno že enkrat sporazumele.*'
Podraženje tiskarskega papirja.
Uradniki" asociacije papirnih izdelovalcev so včeraj naznanili,	da ; se bo papir do 1917 podražil	za najmanj :"»0 odstotkov.
DENAR SE LAHKO ODPOiUE 7 STARO DOMOVINO TUDI PO
BREZŽIČNEM BRZOJAVK,
; i _
Cena kronam je ista kot pri na-! adnih pošil jatvah; le za naslov se ' ačuna 65 centov za vsako besedo. I Najboljše je, da se nam pošlje $4 <a vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali na-> '.aj ali pa sporočili, da se nem ie i dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati ie okro-| svote, kot naprimer: K100,200. | 100 itd. do K 10,000. .j Brezžične pošiljatve sredo vsr ▼ Nemčijo, od tam se pe pošljejo : denarne nakaznice po poiti na sed , nje mesto.
Natančno smo poizvedel!, de te .! se pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Z goli se pa kaj lahko, da pošiljate* I traje tudi dalj časa in to, ako s* i napravijo napake pri brezžičnem i brzojavu; denarja se ne more i s-« u b i t i, pač pe je mogoča sskee oitev, ako se urine kje kake na peka.
Kdor Šeli poslati na te način de oar v staro domovino, mora n a tančno napisati naslov in dodati: polije mi m po brezžičnem t brzojavn.
Denar za brezfiSne brzojavke pošljite po počtnem Money Ordern ali pe gotov denar t priporočenem pismo, ne pa potom privatnik čekov.
. ___ ^aeja ■
Zadeva "Lusitanije" rešena.
ADMINISTRACIJA JE SPREJELA NEMŠKI ODGOVOR GLEDE POTOPA ANGLEŠKEGA PARNIKA 4 'LUSITANIJE1S KATERIM JE UTONILO TUDI NAD STO AMERIKANCEV.
-o
Washington, D. C.. 17. oktobra. — Odgovor na ameriško noto glede potopa angleškega parnika "Lusitanije", vsled katerega je bilo uničenih nad sto ameriških življenj, ki ga je dne (i. februarja p. 1. dostavil državnemu department!! nemški poslanik Bernstorff, bo kom'no dan v javnost.
Uradniki v državnem departmentu, ki so dokument videli, pravijo, da je to najboljši odgovor, katerega more administracija predsednika Wilsona dati na kritiziranje republikanskega predsedniškega kandidata glede politike. katero je Wilson vodil napram Nemčije, kn je brezobzirno potapljala pamike.
Državni tajnik Lansing ni dozdaj dovolil, da bi se priobčilo noto v časopisju, kljub temu, da j«- Nomčija u-godila vsem točkam, Ui so bilo navedene v ameriški noti, raz v on one, ki so tiče odškodnine, katere bo morala Nemčija plačati za izgubo ameriških življenj.
Časnikarji so doznali. da obsega nemški odgovor kakih 200 besed, v katerem izraža Nemčija svojo globoko obžalovanje, da je toliko Amorikancev izgubilo svoja živ-Ijcnja, toda no pripozna. da je bil potop "Liusitanijo" neopravičen.
Nemčija pravi, da je imela pravico potopiti "Lusita-nijo". in sicer iz vzroka, kor j** Anglija pričela s blokado.
Združene države so noto sprejele in tako tudi pripo-znale, da je bila Nemčija sicer opravičena potopiti parnik, toda nikakor pa ne uničiti toliko ameriških življenj. A-meriška vlada je vstrajala pri tem. da se kaj takega ne bi smelo in se ne sme prigoditi. kar je Nemčija pripoznala, namreč, da se pri tem. da Nemčija potaplja sovražne par-nike. ogroža življenja ameriških di*žavljanov.
Nemčija je zahtevala od državnega departmenta, da ne pusti ameriške državljane, da bi potovali z angleškimi in sploh sovražnimi parniki, toda državni departmont jo je zavrnil, češ, da imajo Amerikanci popolno praviro ]>o-tovati na vseh parnikih.
Nota je ostala dozdaj v državnem department n. no da bi se jo tiskalo. Zakaj je ni državni departmont hotel dati v javnost, je vsem skupaj velika zagonetka.
-o--
j Zahodna fronta.
FRANCOZI SO ZAVZELI NEKAJ HIŠ V VASI SAI-LLY SAILLISEL. — VSI NEMŠKI PROTINAPADI SO t ODBITI. — BRIAND PREROKUJE, DA BO FRANCIJA PO VOJNI MOČNEJŠA.
London, Anglija, 17. oktobra. — Francosko čete so | danes v zolo hudih cestnih bojih zavzele še nekaj hiš v va-I si Saillv-Saillisel. Nemci se zoperstavljajo z največjo tr-i dovratnost jo, medtem pa Francozi napadajo z nepreseg-jljivo hrabrostjo in vstrajnostjo. Izgube so velike na obeh straneh, kljub temu, da niso uspehi na nobeni strani posebno veliki.
Vsi nemški protinapadi so zaman. Dva najhujša nemil ška napada sta bila pri Bollof-en-Santerre.
Angleške čete so bile tudi zelo aktivne, toda niso do-I segle drugega, kot da so pri Serro zavzele nekaj sovražnih za kopov.
Berlin, Nemčija, 17. oktobra. — Nemški vojni urad j javlja, da se položaj na sommeskem bojišču ni veliko spre-menil. Skoro vfce je tako kot je bilo, le pri Saillv-Saillisel j so francoske čete nekoliko napredovale, toda pri tem so i morale trpeti grozovite izgube.
Dnevi so zdaj na zahodni fronti zelo jasni, vsled če-! sar so naši, kakor tudi sovražni zrakoplovci zelo aktivni, j Nemška admiraliteta javlja, da so nemški zrakoplovci te-; kom dne bili okoli sedemdeset zračnih bitk, v katerih je i sovražnik izgubil šest strojev. Stotnik Bolke je spravil dva na tla.
Pariz, Francija, 17. oktobra. — Tekom dne se je vršilo zelo veliko bojev v zraku. Francoski vojni urad po-:roča, da so francoski avijatiki bili petinšestdeset bitk. — t Nemci so imeli pet izgub, medtem pa poročajo iz Anglije, i da so angleški zrakoplovci izstrelili tri nemške aeroplane.
Pariz, Francija, 17. oktobra. — Alfred Capus, dramatist in član francoske akademije, je napisal v "Figam" članek, v katerem navaja pogovor z min. predsednikom Briandom, ki je prerokoval, da bo po vojni Francija veliko močnejša kot je bila dozdaj.
V pogovoru je dalje navajal, da je prišel v francoski ^arod popolnoma drug duh, ki se ne bo pustil več nadvla-dovati drugim.
KAKO JE S HRANO V ANGLIJI.
London, Anglija, 17. oktobra. — V poslanski zbornici je danes prišlo do debate, kako je zdaj s hrano. Faktor-ji, ki so za to nastavljeni, so izjavili, da se stori vse, kar je mogoče, da bi se preprečilo kako večje pomanjkanje, I toda pri tem imajo zelo velike težkpče.
"G L, AS NARODA"
(Slovenian Dally.)
Owned and published by tbe SLOVENXO PUBLISHING COMPANY
(t corporation.)
cwavk xaKHER President.__LOUTS BEXEDIK. Treasurer
Ht.i* at bumaea« at tbe corporation and addresses of above officers:
*2 Cortiandt HtreeL Borongb of Manhattan, New York City, W. Y.
teu, veJJa list za id .Za pol leta sa mesto New York..	2.00
f!am»io .................. $301 |Za Evropo za vse leto i..................4.50
pol leta.................... L50 Za Evropo za pol leta....................2.55
fjt «0, i^o «9» mMtn New York.. 4.00 Za Evropo za četrt leta.............1.70
1,la»n nahoda- Izhaja vsak dan lzvzemžl nedelj in praznikov.
■ti L A 8 NARODA"
("Voice of the People") lammmA »very day except Sundays and Holiday*.
3ab«crlptlon yearly $3.00	_If^^W^M
Advertisement on agreement._
LHjpisl brea podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo.
Denar naj ae blajeo*oll pošiljati po — Money Order. Pri ai r^n.-iuhl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje biv&lUče __aaznaul, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln po&ljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NAROD A"
<y roriiwndtSt ______________New York fltv
_IViefott W1H7 Tortlandl
iMeCBntSBCBBSfc -flCSS^.ri
Drug za drugim.
Kol poročajo, je zopet umrl eden onih mladih ljudi, ki so bili zapleteni"v sarajevsko zaroto, katere posledica je bil umor avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove morganatiene soproge.
Vsekakor je euduo, da umirajo ti, na dolgoletno je-<V obsojeni mladi ljudje, tako hitro drug za drugim.
O vzrokih, ki dovede jo do te predčasne smrti, ne bo-mo razpravljali, k-r nimamo nikakih podatkov, vendar pa st lahko misli, da se s temi kaznjenci na drug način post« .pa kot pa z ostalimi, ki so izvršili morda še večje zlo-riue, ki ]>a niso bili naperjeni proti kronanim glavam oziroma bodočim nosilcem kron.
Našim čitateljem je znano, da je bilo o priliki umo-ra v Sarajevu proeesiraiiili nekako sedemdeset ljudi, ka-teri so bili vsi obtoženi veleizdaje in zarote zoper notranji mir in obstoj Avstro-Ogrske.
Veliko jili je bilo obsojenih na smrt; drugi, med katerimi so se nahajali tudi dejanski izvršitelji atentata, pa zaradi mladoletnosti na večletno ječo.
Da je bila obsodba na težko dvasetletno ječo enaka obsodbi na smrt, nam dokazujejo slučaji smrti med temi kaznjenci.
Pred nedavnim časom je bilo sporočeno, da sta umrla v ječi oba dejanska atentatorja Gabrinovič in Princip, tretji je pa zdaj Kerovič.
Ker jih niso mogli obsoditi na smrt, so jih izročili še bolj kruti in mučni smrti — počasnemu umiranju v za-dulilih trdnjavskili ječah.
Koliko je do te smrti pripomoglo duševno razpoloženj obsojencev samih, ne vemo, vendar pa vemo, da ne pride duševno razpoloženje edino in glavno vpoštev.
Velik'zdravilni faktor tvori duševno in telesno razvedrilo, in ravno to razveselilo so tem kaznjencem brez dvoma na korenit način odtegnili.
S tem so hoteli doseči in tudi dosegli to, kar so hoteli, namreč — smrt.
Z ozirom na te dogodke hi radi izpregovorili par sploščili besed o revolucionarnih gibanjih ter političnih zarotah. med katere je treba šteti v prvi vrsti sarajevsko, ker jr dala neposreden povod izbruhu sedanje svetovne vojne. —
Že iz zgodovine najstarejših časov nam je znano, da so >c posamezniki skušali iznebiti tiranstvn z umorom tega ali onega trinoga.
Da so taki politični umori, vprizorjeni od posameznikov ali pa od organiziranih družb, skoraj brez vsakega dejanskega pomena, nam dokazuje umor Julija Cesarja, katerega so umorili, ker so o njem mislili in tudi vedeli, da si hoče posaditi na glavo imperatorsko krono. »
Možje, ki so zasnovali umor, so delali popolnoma nesebično in v trdnem prepričanju, da služijo sveti stvari, namreč ohranjen ju rimske republike.
Kako zelo so se motili, nam spričuje dejstvo, da je bilo par let zatem v resnici vstanovljeno rimsko cesarstvo in da je eden izmed zarotnikov sedel na rimski cesarski prestol.
O neuspešnosti in popolnemu izjalovljenju skrivnih zarot zoper obstoječo vladno obliko nam je dokaz skoraj popolni poraz nihilističnega gibanja na Ruskem.
Dasiravno so nihilisti terorizirali celo rusko javnost ter usmrtili veliko število merodajnih oseb, se sistem vsled tega ni izpremenil, temveč celo poostril.
Istotako blodna je bila misel zarotnikov, ki so mislili, da morajo z umorom avstrijskega prestolonaslednika pripomoči k uresničenju idealov velesrbske propagande.
S tem mnorom niso terorizirali avstrijske vlade in jo niso napravili prav nič bolj naklonjeno težnjam tega gibanja.
Dosegli so ravno nasprotno. Neposredno so izzvali svetovno vojno ter pripomogli, da so Avstrijci in Nemci pregazili Srbijo in skoraj popolnoma uničili srbski narod«
Da bo prišlo do tega, ti mladi vročekrvneži niso niti sanjali. Sanjali niso pa tudi oni ne, ki so stali za njimi tei jim dajali na razpolago sredstva za uresničenje atentatov.
Vladni sistemi so produkt Časov in razvoja posameznih držav.
Kar je danes monarhija, je jutri lahko republika in nasprotno.
GELAS NAHODA, 18. OKT. 1916
Izprememba se ne bo nikoli izvršila na podlagi kake-: ga terorističnega čina, temveč le kot posledica globlje j struje, obsegajoče celi dotični narod oziroma državni or-1 ganizem.
' Za zgled nam služi francoska revolucija, s katero so odpravili trinoštvo francoskih kralj v.
Drugi zgled naj nam bo padec cesarstva Napoleona III. vsled neuspehov v nemško-francoski vojni leta 1870-1871.
Cesarstva niso odpravili radi porazov, temveč ker je celi francoski narod vedel, da ga imperialistična politika dvora tira v propast, iz katere se je bil komaj dvignil.
Najnovejša dokaza v tej zadevi sta vstvaritev portugalske in kitajske republike.
Umor don Carlosa ni povzročil državnega preobrata. Državni preobrat se je izvršil šele potem, ko je poznejši kralj Manuel že nekaj let sedel na prestolu.
_ Ravnotako je bilo na Kitajskem.
V rokah žeuijalnega državnika Juanšikaja je ležala usoda celega kitajskega cesarstva. Cesar in dvor sta bila igrača v njegovih rokah. To pa samo zato, ker je sieer reakcionarni ter nad vse tradicije ljubeči kitajski narod iz-previdel, da tako ne more iti naprej.
Kitajska revolucija z Jnanšikajem na čelu je bila le na podlagi teh pogojev mogoča ter je zato tudi uspela.
Iz tega je razvidno, da umori posameznih merodajnih oseb ali kronanih glav nikakor ne dovedejo do zaže-1 j enega rezultata, to je do izpremembe obstoječe vladne oblike.
Ponavadi sledi še hujši odpor in še večje zatiranje.
Bolj kot za zaterokoli drugo stvar, velja za vladne oblike načelo, da mora dozoreti čas in da se mora izvršiti izprememba takorekoč igraje, sama posebi ter na podlagi globoko tičečih vzrokov in predpogojev.
—k.
Časnikarjem in tiskarnam v | Ameriki preti velika kriza.
Zadnji pojavi na papirnem trgu pričajo, "da se bodo v kratkem res pojavile razmere, katere se je prerokovalo zgodaj pričesk o m tega leta in katere popolnoma -go-jtovo ne bodo prišle kot dobrodošle vsem časnikarjem in tiskarjem v Ameriki.
Pomanjkanje tiskalnega papirja je bilo zadnjih par tednov tako veliko, da so se morali mnogi največji ameriški listi poprijeti raznih ekonomičnih metod, katere jim dozdaj niso Lile znane, da jim je tako mogooe še vedno tiskati svoje časopise na toliko straneh, na koOikor so jih vedno.
Včeraj so nekateri, newyorski Časopisi pisali, da morajo čitate-lji vp-oštevat i, da je skoro neizogibno, tla bo v kratkem prišel čas, ko bodo primorani izdajati časopise na manj straneh.
Nekateri so že predlagali, da se vsi časopisi poslužijo tega, da bi, dajali manjše oglase, kajti nekateri oglasi so taki, <la imajo na celi strani le par sto besed, ker je polovico strani prazne in ker so stavljeni z velikimi črkami.
A. Gordon Melntyre, nek vpo-kojeni uradnik Canadian Pulp & Paper Association, avtoriteta v j pridelovanju papirja, je bil od, I Ameriške časnikarkar>ke asocia-j : eije izvoljen, da bo otvorii pri tej! asociaciji še en department. On se bo tozadevno posvetoval s časnikarji in izdelovalci papirja. Nekateri pravijo, da bodo morali sedaj nekateri manjši dnevniki in tedniki, ki ne bodo mogli s tovarnarji napraviti več novih kon-traktov, kratkemalo prenehati izhajati, ker jim ne ibo mogoče več plačevati papirja po starih cenah.
Da je nastala taka papirna kriza, največ pripisujejo temu, ker j ne morejo dobiti izdelovalci pa-j pirja toliko tistega lesa, ki ga potrebujejo pri izdelovanju belega papirja, kljub temu, da so ga do-, bili letos šest odstotkov več kot druga leta; to je pa raditega, ker se potrebuje letos zelo veliko pa-■ pirja, skoro še enkrat več kot se I ga je pred vojno.
I Časopisi naj zmanjšajo svoje nedeljske izdaje!
Vsi večji ameriški listi izdajajo ob nedeljah po sto ali še več stra-1j ni velike številke.
Glede teh štervilk se ravnokar , poroča iz AVashingtoaa:
Federalna trgovska komisija je ( ravnokar razposlala na vse velike nedeljske liste pisma, v katerih
*	jih poziva, da ne izdajajo ob ne-
•	i del j ah več tako obširnih številk, ! ker se s tem preveč papiija po-
; j rabi. Veliko je namreč časopisov, f ki tiskajo popolnoma brezanisel-' ne stvari, razne šaljive priloge '! itd. Vse to bi se lahko za toliko časa, dokler ne mine .kriza, odpra-' vrlo.
Zaplenjena pošta.
Včeraj je prišel v newyorsko pristanišče parnik "Ryndam", s katerega so Angleži vzeli vso po-ito.
Kuriozni politični paradoksi v svetovni vojni, j
V	zadnjem nedeljskem magaci-. nu newvorskega lista "Times-a", je princ Lazarovič-Hrebelianovič. balkansko politični izvedenec, pisatelj mnogih knjig tikajočih se
balkanske politike, napisal zelo zanimiv članek pod gornjim naslovom. (Paradoks je n<'kaj absurdnega, nezaslišnega. toda resničnega).
Princ Lazarovič-Urebelanovič je vstopil v aktivno politično življenje leta 1893. in sieer v kampanji proti tajni pogodbi, katero je kralj Milan napravil z Avstrijo. On je bil v mnogih macedonskih odborih, ki so imeli namen Maeedonijo rešiti turškejra jarma.
On je bil daljčasa častnik v avstrijski armadi, toda je pozneje resigniral iu dobil srbsko državljanstvo.
Zadnja leta je predaval na več ameriških univerzah o raznih političnih problemih. Leta 1903 je poročil Eleonoro Hulde Calhoun, hčer pokojnega sodnika E. E. Cal-houna iz Californije.	|
On piše:
Nek ruski državnik mi je, ko se je pričela vojna, rekel: "Vsak izmed zaveznikov ini^. svoje lastno železo v tem ognju (vojni), katero bo ogrel in potem tako koval, da bo zanj prav."
Ta železa so v sredini tega ognja na konceh združena, toda, ako so tukaj cilji, ki so enaki in skupni vsem zaveznikom, je tudi res, da so vsi zavezniki zdaj zanosi jeni z delom, pri katerem sodelujejo vsi toda katerega uspeh ne bo samo nezaželjiv vsem zaveznikom, temveč bo nekaterim s stališča narodnostnih interesov »*e!o zelo žalosten.
Dozdaj so prišli v situacijo zaveznikov- gotovi paradoksi, na katere se je vredno ozirati. Zdaj so in teresi Italije in Grške anatagoni-stični, — ali, da si interesi teh dveh držav zelo nasprotujejo. Grška vidi. da so njeni otoki danes v rokah Italije, z dovoljenjem, ali vsaj brez protestiranja drugih zaveznikov, na katerih stran se pri-[Čakuje. da bo Grška stopila in se žnjimi borila!
V	vojni s Turčijo je bilo dovolj naravno, da je Italija okupirala o-toke ob turški obali. Toda, kaj pa Italija danes počne na tistih grških otokih, ki so daleč od talij an-ske meje — na otokih, ki so bili tisočletja grški — ako ni bila ona dopuščena od velesil kot novi faktor, ki bo odločeval v balkanskih zmešnjavah, in tako še bolj kom-pliciral azijsko vprašanje, ki je že tako prekomplicirano?
Drugi večji paradoks leži pa na avstro-italjanski meji. Tam se Italijani bore proti ljudem iste rase kot Srbi, in pri tem imajo odkritosrčen namen osvojiti tisto o-zemlje. Dozdaj so se ti ljudje, ki so iste rase kot so Srbi, uspešno zoperstavljali Italijanom. Nekaj sto milj proti jugovzhodu se pa bijejo italijanski oddelki ob strani 1 Srbov proti sovražniku Srbije. —
k bi se danes kateregakoli Srba ixrasalo, ako želi zmago Italija-lom, ki se bijejo proti Avstriji, so-Tažniku Srbije, ne bi mogel po-teno in odločno odgovoriti: 'Da'.
Kadar S. b bere, da Srb, generalj Jorojevič, pod avstrijsko, toraj so-1 rražno zastavo, še zdaj Italijana1 lazaj drži, potom misli, da je to: relika sreča za njegove kompa-j riote, kljub temu, da želi, da bi [taliju dobila nazaj italijanske o-eraje ob tirolski fronti.
Zavezniki imajo v«m* vojakov kot ih potrebujejo, da bi jim bilo nm-roče vojno uspešno zaključiti. t0-| la kuriozni konflikti političnih in j ieresov, ovirajo operacije na boj-: lem polju.
Da so zavezniki doživeli toliko vot jaških polomov, je največ pripisovati temu. kar se je vedno poli-:ika vtikala v voiaške operacije iko jih še ni mogoče vodila. Politični oziri so povzročili polom fran loška kampanje, polom pri Darda- j lelih, srbsko katastrofo, dalje so ti politični oziri povzročili, da je šla' [talija v boj proti Avstrijo, in isti jsiri so zda,] na delu v rumunskam položaju.
Današnja ofenziva pri Solunu je preslaba, da bi bilo mogoče žnjo kai doseči, toda s tem se tudi žrtvuje zelo veliko človeških življenj. Kar delajo, delajo, skoro le Srbi Teh 70,000 srbskih junakov je bilo poslanih — kot se glasi neko zavezniško poročilo iz Soluna — naprej, v boj, ne da bi se jim ialo na bojno polje, kake zdravniške pomoči. To je dejstvo, toda ilrugo dejstvo je tudi. da je — kot pravijo ameriški tovarnarji — dala francoska vlada šele pred šestimi tedni nar očilo za okoli petinštirideset ambulanc, katerih se pa še ne bo moglo takoj dostaviti, ker niso gotove.
Nek znamenit angleški pisatelj, •T. L. Garvin, je nedavno spisal nek članek, ki je bil priobčen v Xe\v YVirku, v katerem je najti zelo zanimivih stvari, tikajočih se tajnih zavezniških političnih mahina-i*i i v balkanskih zadevah. On pravi, da je skoro eno leto pred končno srbsko katastrofo Lloyd Geor-PT3 (sedanji angleški vojni tajnik, pozival in prosil, da bi se poslalo zadostljivo francosko-angleško armado v Srbijo, da bi se tako pre-piečilc uničenje Srbije, toda od francoske vlade ni mogel prej dobiti tozadevnega dovoljenja, kot devet mesecev pozneje, ko je že na počila zadnja ura za Srbijo. Llov ila Georga so pri tem podpirali tudi drugi člani angleškega kabineta. To je Francija storila, ker ji je to diktiralo le oziranje na vojaške operacije. Franc-ija je takrat hotela doseči le en sam cilj, namreč pri,iziti centralne države. •
S t?m, da so zavezniki dobili Ita-' lijo na svojo stran, niso zavezniki ničesar dobili, kajti potem ni O-grska zapustila Nemčije in potem ni šla Bolgarija na stran zaveznikov.
Pri."vtkom vojne, v jeseni leta 1914, bile simpatije Slovanov v Avstriji z zavezniki, zlasti š»* simpatije Jugoslovanov. Tem ljudem se ni hotelo iti v vojno, nezadovoljnost pe bila vsepovsod in to bi lahko vstavilo avstro-ogrski bojni stroj. Avstrijski porazi v Galiciji in Srbiji sc to nezadovoljnost š^ povečali
Ako bi zavezniki vdrli iz Srbije v Ogrsko, in da bi zadaj imeli kakih 300,000 ali 400,000 vojakov, katere so imeli p_ed Dardanelami
in bi tako omiliii avstro-nemško o-ienzivo proti Rusiji, potem bi tudi Grška in Rumunska stopili takrat v vojno i bi imeli zavezniki pred seboj danes velikanske vojaške uspehe. Ruske armade so bile takrat blizu Krakova in so že skoro dosegle vrhove Karpatov ter so kontrolirale prelaze, ki vodijo v Ogrsko nižino. Zdrzne se človek, ko pomisli, ko pride do zaključka da je bila takrat zavezniška zmaga skoro pred nosom. Toda tiste vslike politike so vse drugače naredile. Spravili so v vojno Italijo z njenimi lepimi sanjami Prvih posledic, ki so pr išle takoj, ko je Italija napovedala vojno, zavezniki niso videli takrat, ko so snubili Italijo. Čez noč so se zavezniški prijatelji (Jugoslovani) spremenili v najhujše sovražnike, kajti prebivalstvo, ki je že skoraj mislilo na ustajo. je postalo v tistem trenutku najbolj lojalno do Avstrije; tako je dobila Avstrija novo armado, s katero se je lahko branila.
Pozimi in spomladi leta 1914— 1915 so odgovorni zastopniki Jugoslovanov razločno povedali, da. ako bo Italija vstopila v vojno ha stran zaveznikov in si hotela priboriti slovansko ozemlje, potem ne bo s tem oslabljena Avstrija, temveč ravno nasprotno, kajti s tem
so cela habsburška monarhija združena.
Supilo. član hrvatskega sabora, nož, ki je imel zelo veliko pristašev. je natrisal v ruskem časopisu ' Xovoe Yremya" več člankov, v Katerih je pojasnjeval, da Hrvati in d'.ugi Jugoslovani sovražijo Av-Jt.o-Ogrsko, toda pripomnil je pa tudi ,da ako bodo ti narodi prišli pod italijansko vlado, bodo Italijane veliko bolj sovražili; — in v člankih je tudi svaril Italijo, da S3 ne ne podstopi kaj takega pričeti. Celo londonski "Times" j,* prinašal podpisane in ne podpisa ne «"-Iank»i. v katerih je bilo pihano. da se naj Italija ne nodstopa osvaiati jugoslovanskega ozemlja ker bi to povzročilo, da bi postali Jugoslovani udani Avstriji.
Dne aprila 1H1."» je Italija zahtevala oil Avstrije, da ji odstopi za njeno "dobrodelno" nevtralnost Trent. Frialu in več dalmatinskih otokov, potetn kom-^sije v Albaniji ter Ti-st skupilo z l>tro.
Istočasno se je pa Italija obrnila na zaveznike, oil katerih je zahtevala še več, ako hočejo, da gre v vojno. Pole j; jrori navedenih kon eesij je zahtevala tudi kontrolo čez jadransko balo. ob kateri prebivajo slovanski ljudje in grške o-toke.
Težko je danes razumevati, kaj se danes »odi na grških otokih in kaj se godi na italijanski meji kje." se bijejo Jugoslovani z Lahi
Dozdaj, ako vpoštevamo. da <lr žijo zdaj Itaiijani veliko grških o Tokov, si lahko mislimo, ila je na men večine franeoskih politikov voditi italijanske ainbieije prot Vzhodu in držati Italijo na vzhod nem Sredozemskem morju, da b( tako služila interesom Angilje h Francije.
Mislimo, da je i/, vseh teh fak tov. ki jih je navedel prine Laza rovič-Hrebeljanovič v svojem člar ku. jasno, kaj sn cilji Italije ir kaj so zdaj eilji zaveznikov.
Želeli bi. da hi bilo mogoče vse to razdejstviti!
Nikakega upanja.
Ce je v Avstriji ni K»-mčiji res tako. kot je pred par dnevi sporočil v Združene države zastopnik Associated Pre*s. lmmreč. da
"Ijiiflje pravijo. (J;t ne ho še tnke kmalu kouea vojne in da je Avstrija š.- ravno na 1ak»-in stališču kot je bila začetkom vojne", potem je mir, katerega -i žeii ct-l svet. Še daleč, še jako jako ila-leč!
On pravi:
"Vs: ljudje o prepričani, da zn-vezniki do^sdaj se niso pokazali.
■ . —
da bodo dosegli svoj cilj. oziroma da ga lahko dosežejo. Francozi 1 niso ničesar dosegli na Sorome, Italijani ne morejo nikamor naprej. Rumuni s»- umikajo iz Sed-mograške. Vse :o je jasno znamenje. da zavezniki ne bodo zmagali in da zastonj čakajo čaka, ko bosta Avstrija in Nemčija uničeni."
Čakajo? — Vprašanje je. kdo bo lahko d al j-asa čakal, ali Avstrija v svojem na vseh straneh zabitem prostoru, ali zavezniki, ki imajo eel sv.-;, »nlprt. ki imajo zdaj več vojakov kot s., jih imeli, ko se je pričela vojna.
O miru govoriti je danes brezni iselno. t e je res. da je tako mnenje v Avstriji, kot pravi oni časnikar. — o : -ti seveda zelo j dvomimo —. ;iki» je t »»raj tako mnenje v Avstriji, naj M j pulili državi, potem je gotie.o. da je v drugih državah š»- veliko trdnejši sklep, da se mora v<»jno nadaljevati — do zmage.
Mir more priti h*, ako bodo zavezniki d -s' gli. kar hočejo, ali pa. da bodeta .»be strani tako izčrpani. ila ne bodo mogli naprej.
Za reveže.
Ne*.vyorški Domžalei <o priredili pred par m>-wi veselico, katere e!st i dohiček SO IKlJIienili vsled vojne prizadetim Domžal-eem v starem kraju.
Takoj takrat >o pisali v stari kraj. ako naj takoj (»ošljejo denar. Ker je pošmi promet zdaj med A\s tri jo	Ameriko zelo
dab. so odgovor — karto —- šele zdaj prejeli, mwnr»-č. naj takoj pošljejo kt-r sita je velika.
Veselični odbor je takoj poslal denar v stari kraj. in sicer en znesek pr.tim brezžičnega brzojava, drugi pa po
K 2000.00 je bilo po •danih na Janeza Habja na. Sj». D«nn/.a!o IT), po tom hr.-z/i'nega brzojava .......... ......... $262.60
Na i-si i naslov je šlo
K lo.~>.m> po pi šri. k«*r bi bilo po h ••-/žii'-. bnzojavu
preveč stroškov................13.85
Na Ivi '-i križ v Ljubljani je šio pa K lltUn>	14.r»."»
Poštnina ........................—.:{.">
Skupaj >-J!>l.;"» > .Ni k . i !>• sv ti je bib» poslanih na le"- >"-i krši kot »kle-
Iij--21o.
Železniški delavci v Porto Rici stavkajo.
San Juan. Porto Rieo. 16. okt. Strojevodje in skoro vsi drngi železniški delavci na ameriških že-leznicah v Porto Riri »o zastavka-li. Zahtevajo boliše plače. Zdaj vozijo le poštni vlaki.
|	POZOR!
J	HIPNOTIZEM
If	I/.šl« Jo vscskazl zanimiva
gknjltm, kukorniic fo' nimajo Slo-
veiul ne tu ne v utitrl domovini,	j
8	Kdor io bo naročil, jo bo % užlt«	«
kom pri'bral In dobil vpogled v	<
£1	mar«lkatoro stvuri, o katerih do-	*
4M	zditj Ae slutil ni.	I
M	HiiJIk» ima preko slo utriml,	t
oj	opremi,icim je z (Ivanajrttiml l<ra-	J
M	Hiiinti Hlll.ami. V njej. fo nnlanC-	j
A	na navodila m hipnotiziranje, v	J
f j	njej so nadalje pojasnjiml pojavi,	j
2S	katero amatra navaden Človek u\	i
Si	nenaravne,	1
W	Slane (III centov. Tri kn ji^«' $l.r>0.	t
SS	Oni. ki ni l njo zadovoljen, naj	j
'[v	Jo vrne in dobil [to denar nazaj,	i
|j[	NanK'ajle pri:
' K	"SLOVENSKA KNJIGARNA",	«
II!	T. 0. Box 1611. New York, N. Y.	]
• iiiiiiiii(iT»ii(iirnii:iii(f [uitHrrirrTriirFiriKururnrnurruiiniiK
I Velika vojna mapa	I
vojskujočih se evropskih držav,	|
Velikost je 21 pri 28 palcih.	?
CENA 15 CENTOV.	I
; Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država,	^
: koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd.	3
■ V zalogi imamo tudi	"5
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50	i
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE
DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET.	H
: CENA $1.50.	^
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-	§
MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. —	^
j CENA JE 15 CENTOV.	|
Veliki vojni atlas
j vojskujočih se evropskih držav in pa ko-	=
lonijskih posestev vseh velesil	|
Obsega 11 raznih zemljevidov,	|
CENA SAMO 25 CENTOV.	I
S Naročila in denar pošljite na:	|
Slovenic Publishing Company	|
82 Cortlandt St, New York, H. T.	i
Slovensko k ■ t o 1 i ilr o
podp. društvo ^jg^1 sveta Barbara
at —,a
£A ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE
Sedež: FOREST CITY, PA
dao 21. JuiaHi lOOS v drtavi Pou*rkiwk
OLATNI UKADNIHI
rodartaik JO£xr PBTKRNUL, Bok M WUlock, Pe. . podpredsednik: KABOL ZAI.AR. Box 547, Forest City, Fa> LL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 836, Bock Springs. W|» rajnik - JOHN TELBAN. Box 707, Foreot City, Pa. a '»Jnlk JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. «ia«ajnlk: MABTLN MUHIČ, Box 037, Forest City, Pa. I omilil JOSIP ft A f. AR 1004 North Chicago St, Jod«. DL
VHOTN1 IDEATNUl «jurriji ivma. sou rmira— st. Joiiot m.
NADZORNI o D BOB I
Predsednik: IUNAO PODVASN1K, «325 Station St. E. EL, Pittsburgh. Pa L aadaornlk: JOHN TOBNIČ, Box 622, Forest City, Pa. IL aaasornlk: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Oonetnangh, Fa. U2. a—Unmlk; ARDBBJ SLjLK, 7713 Iaaler Are, Cleveland, OhW.
rOBOTNI ODBOBl Fredaednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, lut	Euil
I porotnik: MABTLN &TEFANČIČ, Box 78, Franklin, t«« a »Stotnik: MIHAKI. KLOPClC, 528 Davson Ave, R F. D. 1. •rate' field, Detroit, Mich.
. CFRAVNIODBOBl
Predsednik: ANTON HOČEVAR, B. F. D. No. 2 Box 11%, BilflgSsaH. Oi L o pravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. O, apramlk; PAVBL OBREQAR, Box 402, Witt, Dl.
Dopisi aaj ss poOljajo L tajnika Iran Tel ban, p. o. Bex Iff. Few
€31W, PSUM,
DraflrrssM glasUo: LA e RAIOOA*.
Na kakšnem stališču so socialisti v Nemčiji.
Pretekli teden je priitfo iz Berlina poročilo, da j«' nemški socialistični voditelj, Filip Sebeidemann rekel v Rt ii'hsta$ru:
fiuvori se, i la. ker Lloyd Ge-orgre in Briand govorita o nadaljevanju vojne, nas kancler ne sme in n«- more govoriti o miru; toda mi socialisti popolnoma gotovo moremo. Mi naznanjamo, da hoče narod mir. Jaz pravim to kot nemški socialist in jaz govorim o nem-»kern ljudstvu. Toda, kar jaz pravim o nemškem narodu, to hi lahko rekli francoski, ruski, angleški in drugi socialisti o svojih narodih. Vsi narodi so že do srca bolni, ko si- iiii goni v smrt z visokimi frazami in obljubami. Toda francoski cenzor danes ne pusti v javnost dejstva, da bi bila mogoče Bel g i ja svobodna, ne da bi se Se ene kapljice krvi prelilo. Njihovo časopisje danes slika Nemce kot neka nečloveška bitja.. ..
Ni pa potreba misliti, da njegova beseda kaj zaleže.
Socialistična stranka v Nemčiji ki obstoji iz štirih milijonov socialnih demokratov, ne pride zdaj, ko divja vojna v največji fun ji popolnoma nič v poštev.
Kajzer. generalni štab in voditelji vojne stranke v Bundcsratu bo veliko bolj interesirani v tisto kar pravi kak senator ali zastopnik v zbornici v Washingtonu, kot pa za tisto, kar reče kak nemški socialist v Reichstagu.	____
Ameriško časopisje je o tem go-voni, ki ga je držal Kcheidemann veliko pisalo, toda p-jegovo besede >o ravno toliko zalegle kot da bi jili ne bil nikdar spregovoril edino to dobro stran so imele mogoči* njegove besede, da se potem njegove nazore kritiziralo po časopisju, toda drugega pa ni papol-noma gotovo nie dosegel.
Odkar je umrl prejšnji Lieb-kneeht, namreč pred nekakimi šestnajstimi leti, ni bila ta tako-zvana socialistična stranka" v Nemčiji protimilitaristična, proti-imperialistična ali pa republkan-ska. kajti to stranko so.vodili nekateri profesionalni voditelji, ki so istega kalibra kot so nekateri voditelji pri ameriških strankah.
Pred tremi leti je umrl nemški socialistični voditelj Avgust Rebel, ki je pokazal značaj stranke. Stranka se je obesila na vrat kaj-zerju in njegovim delom.
(Jotovo, — govore o miru!
Popolnoma lahko si še kdo misli, da jim Bethmann-Holhveg. nemški kanclcr, in mogoče še kaj zer sam naročil, da naj govore o miru in pozivajo ljudi, da se zavzemajo za mir.
Zdaj skoro vse kaže, da bo enkrat, mogoče kmalu. Nemčija tako razbita kot je bila ameriška Konfederacija v državljanski vojni leta 1865, ako se bodo zavezniki lotili kake druge politike, in lotiti se je bodo morali, ako hočejo kaj doseči.
[ Mogoče nihče ne govori lažje o miru kot ravno ti socialistični voditelji.
Dozdaj j»' bil samo en mož v Reichstagu, ki jc bil toliko pogumen. da je govoril o miru vedno odkar je vojna, to je Liebkneeht ki j»* moral ravno raditega iz Reichsta ga.
Drugega moža menda ni v Nemčiji, ki bi bil v stanu držati odkritosrčen govor o miru, kateri bi bil vreden, da se jra brzojavi v A-meriko in tukaj natisne na drag papir.
Frank Bohu, ameriški socialist ki je bil leta 1907 ameriški delegat na mednarodnem socialističnem kongresu v Stuttgartu, Nemčija ji- napisal v nevvorškem listu "Times'' članek, v katerem tudi pravi:
"Leta 1!>07. ko sem bil ameriški delegat n.-' mednarodnem socialističnem kongresu v Stuttgartu. si ni potoval v Nemčijo z največjim proti milita ristom na svetu, s Francozom IJustave Herve Zdaj se spominjam, da se je Iler-ve več ur trudil z menoj, da me je seznanil s svojimi nazori o militarizmu. On je izjavil, da bo imel militarizem svoje neizogibne posledice — vojno, in da, ako se lioee to preprečiti, se mora pričeti z velikim mirovnim gibanjem v Nemčiji. in sicer zlasti med delavskim ljudstvom. On je rekel, da je to največje delo, katero bi se moralo pričeti na kongresu v Stuttgartu gibanje za mir med delavstvom, gibanje proti militarizmu, gibanje za razorožanje Nemčije kot se je bilo ravnotakrat pričelo v Franciji.
"Kongres se je pričel in nemški socialisti, ki so bili takrat pod vod stvom Bebela, so kot en raož izjavili, tla ne bodo odprli svojih ust v javnosti proti militarizmu in absolutni monarhiji. Par tednov pozneje sem potoval po Nemčiji z nekim socialistom, katerega sem bil spoznal na kongresu. Pričel sem govoriti o stališču, katerega je zavzela njegova stranka. 'Oh, da', — je rekel, — 'mi se vsi strinjamo Sj Francozi v tej stvari, toda, ako mi kaj preveč glasno govorimo proti temu, potem nas zbašejo v ječe'.
"Pred enim letom sem bil v Berlinu in sem bil skupaj s socialističnim voditeljem Franzom Meh-ringom. Ko sem ga vprvie videl, sem ga vprašal, ako je kaj upanja, tla bi pričeli socialisti govoriti o miru in ako je kaj zmožnosti, da bi zavladala v Avstriji in Nemčiji demokracija.
"Niti najmanje ne", — je odgovoril. — Socialistični voditelji v Reichstagu bi rajše izgubili svoje desne roke kot pa, da bi izgubili svojih 3000 mark na leto. Ti so pripravljeni vse tako narediti kot jim pravi Bethmann-Hollweg in militarist!. V privatnih pogovorih govore ti možje čisto drugače kot v Reichstagu. Toda, naj se primeri, da bi policija na vrata potrkala, če bi se pričeli tresti, kot ne vem kaj."
"Par dni pozneje se je Liebkneeht vrnil s fronte. Povabil me je v svojo hišo; prvo vprašanje.
GLAS NARODX 18. ORT. 191«
katero sem mu stavil, je bilo. kako je kaj z nemškimi in astrijski-mi sociailtsi glede miru.
"Ne imej vendar neumnih nad". — mi je odgovoril Liebkneeht. — "Jaz sem se trudil mesece in mesece. da bi Še kakega pristaša dobil. da bi stal pri meni, tako, da bi bila vsaj dva v Reichstagu proti vladi. Toda ves moj trud je bil zastonj."
"Kmalu sem sprevidel, da sta bili zjavi Liebkneehta in Mehrin-ga preresnični. Duh nemških socialistov" je skoziinskozi nacionalističen, sovražijo druge dežele in mnogi so mi izjavili, da mora biti Anglija do korenine vničena. Sue-dekum je najbolj zmožen voditelj socialistične večine, kar jih je v Reichstagu. Ko sem ga jaz prvič srečal, je bil v uniformi niži^ga častnika in je pohajal s člani generalnega štaba."
Tako pravi ameriški socialist katerega stariši so bili nemški.
Dalje piše Mr. Bohn, da je popolnoma nemogoče, da bi drugače prišlo do mira kot, da bodo zavezniki s kanoni prisilili Nemčijo, da
bo zaprosila za mir.
Socialistična stranka v Nemčiji je ravnotaka kot druge stranke le ta razlika je. tla so ti socialisti v srcih nekoliko manj lojalni, med tern ko so na zunaj največji pa-triotje.
Mr. Frank Bohn. zaključuje svoj članek :
"Obžalovati moram, da sem »no ral priti do lega zaključka v svojem mnenju o nemških socialistih kot sin, nemškega očeta in nemške matere."
Račun
prvega koncerta "Zveze jugoslovanskih pevskih društev" v Johnstownu, Pa. dne 3. in 4. septembra 1916.
DOHODKI:
Vstopnice na koncert	$ 24.00
Oglasi	37.00
Banket	186.50
Tiketi na pikniku	233.25
, Vstopnice	76.65
Plesišče, kegljišče itd	40.05
IZDATKI:
Jest vine C meso, kruh itd.) 167.63 Pijača	94.75
Cigare	4.50
Prostor za piknik, plesišče. kegiišče itd. # 45.25 Dvorana in stoli	17.50
Majestic gledališče	50.00
Trakovi, rože itd.	13.83
Tiskarna	30.85
Plača delavcem	15.00
Preostanek	158.14
597.45
597.45
Čisti preostanek	158.14
Ign. Hude, Aug. Samec, Tomo Brajokivč, Mih. Rok.
Židje žele zmago Rusiji in zaveznikom sploh.
V newyorskeni " Times"-u od i G. oktobra je profesor Sa.muel 1 Harper iz univerze v Cliicagu pri-' občil zanimivo pisano, katero je dobil od svojega prijatelja Henry j a Sliosberga predsednika Odbora za pomoč Židom v Rusiji, katerega sedeč je v Petrragradu.
Sliosbepg je jurist in avtoriteta ! za razmere v Rusiji. 1 V svojem pismu pravi, da je prepričam, da bodo po vojni zavladale v Rusiji popolnoma dru-
*	gačne raamere kot so ibtle .pred 1 vojno; popolnoma gotovo je tudi 1 — pravi —, da se bodo povsem
predrugačili odnošaji med rusko vlado in Židi, ki so morali dozdaj ■ živeti pod težko roko nnsrke birokracije, vlade.
On je s%uren, da ibo .po -vojni zavladala v Rusiji demokracija. I > Žid
i, kakor drugi Rusi, vštevši i birokracijo, smatrajo dane« Nem-i čijo za največjega sovražnika Židov m Rusije.	|
On je mnenja, da ama-ga v tej i vojni, ki bo gotovo padla na stran - zaveznikov, bo zmaga narodov in
•	ne zmaga .birokratičnih vlad.
i Herman Bernstein, urednik li-i sta "American Hebrew", ki po-; zna pisca tega pisma, je re&ei, da je on istih misli. "Mr. Sliosberg . ima prav", je rekel, "ko priavi, da bo po vojni zavladaj a demokracija in da bo potem 'vse boflj li1>eralno. To mi že izdaj vidimo,' ko je bil v Rusiji imenovan za not rajnega ministra mož najbolj liberalnih idej."	|
Mr. Bernstein je dalje reked, da
je Mi*. Sliosberga tekom te vojne* dvakrat videl in ve. da je on eden J prvih voditeljev Židov v Rusiji.
Tstotako so se izrazili tudi drugi vodilni židje v New Yorku. med njimi profesor Richard G tir-' theil iz Columbia univerze.	j
On je rekel, da bi pomenil po- 1 raz zaveznikov za Žide nadaljno ' zatiranje od strani Nemčije, kajti ' za zatiranje Židov v Rusiji je bila1 Nemčija veliko odgovorna.	j
Na te izjave vodilnih Židov se • jt- lah'ko zanesti, saj vemo. da je ■ Nemčija zalirahi vse. kar ni bilo nemškega.	(
N< da vno je uann nek ruski Žid pravil, da je njegov prijatelj, ka->tcrega je Rusija zaprla v Sibirijo radi nekega političnega zločina, u-šel iz ječ«* in potem u bežal v Nemčijo, kjer so ga nemški vladni policaji prijeli ter ga poslali nazaj v Rusijo, kjer so ga zopet ■zaprli. To je bilo še pred vojno.' Medtem je pa zdaj v Angliji. Franciji in Italiji veliko ruskih političnih zločincev — Rusov in židov —. ik so p ribeza I i tja pred ali pa tekom vojne, toda te države, kljub temu. da so z Rusijo v zavezi, ne pošljejo oazajMeh poli-! tičnih zločincev, da bi jih nogla ruska vlada zopet zapreti, kljub temu. da jih j«' Rusija že hote>!a
rmeti.
Dezertacije v avstrijski vojski.
Že večkrat je bilo porota no, da avstrijski vojaki. zlasti kar je^ Slovanov, zelo zapuščajo avstrijsko armad«, ali z ti ni go besedo J da dezertirajo.	j
Italijanski vojaki so na soški fronti -vjeli nekega avstrijskega častnika, pri k«tere>m so našli pa-J pir. na kati-rem je bil tiskan ar-j nmdni ukaz, katerega je dala ita-J lijanska vila da na razpolago časnikarjem in je tako prišlo besedilo tega ukaza tudi do ameriških listov.
Newvorski list " Times'' je v eni zadnjih številk priobčil to besedilo. ki se glasi:
Glavni stan 58. divizije.
Štev. 1404,
4. julija, 1916.
Zadnji čas so se dezertacije vojakov izelo pomnožile. To se pripisuje elementom, ki nimajo nobene simpatije z dinastijo, ki so zdaj še zapeljani z raznimi napačnimi in krivimi poročili ter govoričenji, o ruskih uspehih v Galiciji in italijanskih na tirolski fronti.1 ter zdaj mislijo, da je prišel čas. da zapustijo svojo staro domovino.
Dalje se pripisuje to tudi temu. ker je veliko vojakov, ki niso dovolj poučeni in jim tako niso znane vse dolžnosti, ki jim jih nalaga vojaška služba v vojnem času. Izjemni časi, kot- so zdaj, zahteva-' jo izjemne dolžnosti.
V časih, kot so zdaj, je treba, da se zdaj take stvari ne! dogajajo, kajti zdaj je glav-J no, da so vse naše sile združene, vsled česar naročam. sledeče:	i
Na disciplino s<* mora stro-l go -gledati, tako pri častnikih.? kakor tudi pri moštvu. | Ako se kak vojak ali čast-1 nik brez dovoljenja odstrani.i bo težko kaznovan.	j
Opozoril sem častnike pri vojnem sodišču, da se ozirajo' strogo na vse. kar določajo armad na povelja in odredbe, »zlasti štev. 297 od 16. junija. 1915.
Ker se je vojna podaljšala, je tudi treba, da se poostri odredbe za disciplino.	j
■Kjerkoli bi bilo opažati ' kak namen ali načrt dezerta-j | eije, se naj takoj uporabi o-rožje, in sicer tako pri čast- j j nikih, kakor tudi pri moštvu.'
1st o t ako se je treba poslu-s žiti orožja tudi pri onih, ki vidijo vojake dezertirati, to-j da ne izpolnijo, kar je gori navedeno.
E. Zeldier, majorni general.
Iščem JOHNA UHERNIK. Pred tremi meseci je bil na Kemp-' ton, W. Va., in zdaj ne vem, kje! se nahaja. Prosim cenjene ro-1 jake, ki vedo, da mi javijo nje-1 gov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Rezina, Box 54, Coal ton, W. Va._j
DABUJTE PAS CENTOV SLO-1 VENSKIM TRPINOM V ŠTABI DOMOVINI!
Ameriški interesi v Kitaj-! ski ter Japonska. I
Poročali smo ie, da je ameriška , tvrdka S i ems-Carey (o. nedavno sklenila s 'kitajsko vlado velik kontrakt za gradnjo železnice. •
Te dni se je pa iz Kitajske brzojavnim potom poročailo, da sta Japonska in Rusija, ki sta — kot znano — v zavezi, proti temu kontrsuktu pri kitajski vladi protestirali.
Print* Nikolaj Kovdaeev. ruski poslanik za Kitajsko, je — kot poročano — prt dložil kitajskemu zunajnemu uradu protest od svoje vlade. češ. tla je kitajska vlada pied šestnajstimi leti obljubila Rusiji po svojem mstopniku v Petrogradu. da bo imela Rusija 1 prednost pri gradnji kitajskih železnic v Mongoliji.	j
Istotako je tudi baron Gonsuke Hajaši vložil protest v kitajskem zunaj nem uradu radi ameriško-kitajskegii kontrakta.	|
.r:L-poin-i pravijo. «Ia imajo zdaj. i ko so izgubili nemški interesi svojo moč pravico kontrolirati v dotičr.ih krajih, kjer so jih do-' zda j kontrolirali Nemci.
Iz Washington«	tozadevno
poroča, da ni dobil državni department še nobenega ofiei"lnega obvestila, tikajočega se protestov Rusije in Japonski* proti ameri-ške»nu kontrakt n v Kitajski., pač pa so bili vsi u rati nik i v državnem department u za to stvar zelo interesirani.
Pričakujejo uradnega poročila od ameriškega vladnega za^top-'nika na Kitajskem. Mr. Reinaeha. I Kolikor se more zdaj reči, se j ameriška vlada ne bo vtikala v to zadevo, kajti American -International Co.. ki j«- sklenila s kitaj-1 sko vlado, tla ji bo priskrbela po-1 so jih), je popolnoma privatna llvrrtkn, »ki se ni lotila tega novega poti jet j a s pomočjo ali sodelovrt-njem državnega dejiartmenta.
Domneva se. da bo imelo to poročilo zelo slabe i>oslediee na razpisano posojilo, kajti zdaj se bodo oni. ki so nameravali kupiti te bonde. gotovo nekoliko pomislili, predno b*do dali svoj denar iz rok.
Premije za novorojene otroke.
«
Zastopnik "Associated Press" poroča iz Pariza brzojavnim po-! tom. tla se bo Francija poslužila ' zdaj še enega sredstva, s katerim si bo poskušala pomagati v tež-problemu. namreč, da ne bo francoskega naroda vedno manj. temveč, da ga bo vedno več.
Soeiologisti in znanstveniki sploh so se že več let pred vojno trudili, da bi francoskemu naro' dokazali v koliki nevarnosti se nahaja narod, — v nevarnosti da mi-I ne, kajti zadnja leta je število Francozov vedno padalo, medtem ko je število drugih rastlo.
Dozdaj se ni bilo še ničesar dru-' gega faktično storilo kot to. tla 'se je imenovalo neko posebno po-; stavodajno komisijo, ki ni pa nik-dar tlala kakega raporta. i Ljudstvo se ni pričelo prej za-! vet lat i kot šele zdaj, ko so Frau-leozi padali pod nemškim orožjem I kot snopi.
i Danes so se pa za ta veliki pi'o-J blem zavzeli vsi francoski krogi skoro vse več j t* in manjše organizacije.
Vse kar se je pr*?d vojno v tem oziru storilo, je bilo to. tla se je leta 1S90 s postavo dovolilo enemu izmed sedmerih otrok v eni družini pohajati brezplačno v višje šole.
! Nedavno je pa v poslanski zbor-I niči poslanec M. Paul Benazet iz I departmenta Indre predlagal, da i bi se naj sprejelo postavo, ki bo I določala, da se da starišem za pr-vorojenega otroka 500 frankov, za drugega ravnotoliko, za tretjega 1000 frankov, za četrtega 2000 frankov, za vsakega nadaljnjega pa 1000 frankov.
To ne bo nobena vada za bogatejše sloje, pač pa za revnejše, toda bogatejši bodo potem žc na kak drug način prisiljeni, da ne I bodo brez majhnih družin; neka-i teri mislijo, da bo postalo potem javno mnenje tako, da jim ne bo umogoče drugače živeti med francoskim narodom, ako ne bodo ime-. I i velikih družin.
! ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DKAVA2L
NAZNANILO.
Tampotom naznanjamo včoui 1 eenjenim rojakom in bližnjim društvom, da smo sklenili člani društva sv. Barbare prirediti
dne 21. oktobra t. 1. 3T ZABAVNI VEČER
in	|
W PLESNI VENČEK v prostorih Slov. Izobraževalnega; Doma na Franklin, Pa.	[
Obenem smo sklenili, da člani.' kateri se ne udeleže omenjene va-1 have, plačajo *1.»h) za pokritje' stroškov delegata, in lo bližnji ali pa oddaljeni.	j
Toraj vsi slovenski rojaki omenjeni večer dobrodošli in obrat no' oh taki prHiki smo mi vam na razpolago.
Vstopnina -š 1.00.
Odbor postaji- štev. 55. 118-19—10) (Vuit-maugh. Pa.
Kje je ALOJZIJ DKIiKLAK : Doma je iz vasi Ret je pri l.t-škeni potoku. Nahaja si- m-kjo v West Virgiiiiji. Akt sam t•» bere. naj se o«rfasi in*ak" p:, kak rojak vi* za njegov naslov, naj sra nazn.-nii na spodnji na slov. Iščeta <2a sestri Ai»gela in Pil vi in ji. Pišite na: .l"c Zuj.an-eič. P»ox 17. Arrow. Pa. ls.-j)—lO)
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri ao pooblaSCenl poblratV.-»aroC-nloo za "(Jlas Naroda" in knji^v ka kor tnilt sa vse droge t nado itlkiko
n padajoče j«»ale.
Jenny Lind, A rit. In akoUn: MIH««*) Ctrar.
Hao Francisco, CaL: Jakob Uvils Denver. Colo.: Frank Skrahec. i Ijcadville, Colo.: Jerry Jamnik.
Puebl«, Colo.: Peter Cullg, Frank iaunh iu John Oern.
Salida. Colo, in okolica: Louie Ca stello.
Clinton. Ind.: ij«n ;>«*rt Bolskar Indianapolis. Ind.: Alois Iludm^o. Woodward, la la okolica: Iak.t Potlbregar.
Aurora. IIL: Jernej B. VerblL Chicago, IIL: Frank Jnrjovee. Desne, IIL: Dan. Badovlnac. JMiet. IIL: Frank Lanrich. John Zo letel in Frank Bambictx I La Salle, IU.: Mat. Knmp.
N okorni s. IIL In akoiiea: Uath. <3al abek.
So. Chiemfo, DL: Frank Oerne Springfield. 111.: Matija Barborl& Cherokee, Kans.: Frank Režlsalk. Oclesby, UL: Matt. Hribernik Wankegan, DL In okolica: Fr. Pet ikovšek in Math. Ogrin.
Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin. Hans.: Frank Leskovec. Frootenae, Kans. in okolica: Frank Kernc ln Rok Firm.
Kansas City, Bans.: Peter Scbneller Mineral. Kans.: John Stale. Rinse. Kan*.: Mike PendL KltzmiUer, Md. In okolica: Frani Vodoplvec.
Calnmet. Mich. In okolica: Pave Shaltz, M. F. Kobe ln Martin Rade.
Manistiqoc, Mich, in okolica: Frani Kotzlan
Bow Bam Mich, hi akoBea: M. IL
Llkovlcb.
n^-iVttT. Mhm.: K. Zconc In Jake*
Petrich.
Daloth. Mhm.: Joseph Sharaboo. Ely, Hlnn. In okolica: Ivan tionk Joa. J. Pefhel in Louls M. PeruSek.
Efeteth, Minn.: Jurij Stitw Lionis B&lant.
Gilbert. Minn. In okolica: L*. Veooi Bibbine, Minn.: Iran PouiSe. Kitxvilic. Minn. In okolica: J ne Ada-mleb.
Nash wank, Mhm.: Geo. Manrin. New DuJuth. Minn.: John Jertna. Virginia, Minn.: Frank Hroratlcb. St. Louis, Mo.: Mike Urabrlan. Klein. MonL: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urleb. Bed Lodge, Moot.: Joeepb JeraJ. Roundup, Mont.: Tomai Paulln. Gowanda. N. ¥.: Karl SternlSa. Little Falls. N. Y.: Frank i^regorka Barbcrton, O. in okolica: Math ".ra mar.
Bridgeport, O.: Prank Bo^evar. CoUinwoodL O.: Math. Slapnik. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer. J. Marin^lč, Chas. Karllnger, Jakob Rea nlk, John Prostor In Frank Meh. Lorain, O. ln okolica: J. Kumie ta Niles, Ohio: Frank KogovSek. fonngstown, O.: Ant. Klkeij. Oregoc City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarl. h, Ambridge. Pa.: Frank JakAo. Bessemer, Pa.: I»ula Hribar Bridgcville. Pa.: Rudolf PleterSek Brsddock. Pa.: Iran Germ. Burdioe, Pa. in okolica: John Dem-iar.
Canonsburg, Pa.: John Eokllch. Cecil, Pa. in okolica: M tke Ko^erar Conemaueh. Pa.: Ivan Pajk ln Vld RovanStk.
Claridee, Pa.: Anton Jerlna. Brought on. Pa. In okolica: A Dom-iar.
Darrach, Pa.: Dragntln tStaTie. Dunlo. Pa. in okolica: Joaepb 8abor. El port. Pa.: Frank Trebets. Forest City, Pa.: K. ZaUr In Frank Leben in Math. Eamln.
FareU. Pa.: Anton Valcntln^ML Greensbnrg, Pa. In okolica: Frank Novak.
Irvin, Pa. in okolica: Fr. I^mAar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la J olid I'olane.
Lozerne. Pa. ln «kollca: Anton O-solnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Sebolta Moon Run. Pa.: Frank iia.Vk. Pittsborgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe,
L Podvasnlk, I. Magister ln U. U. Ja-kob<ch.
Sooth Bethlehem. Pa.: Jernej Ko
prlrSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Cnity Sta^ Pa.: Joeeph Skerlj. I West Newton, Pa.: Josip Jot in.
WUloek, Pa.: Fr. Seme ln J. Peter aeL
Tooele, Utah: Anton FalCic. Winterquarters, Utah: L. Blai! i Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta.
Daris, W. Va. In okoUca: J. Broafcb Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocljan In X. Korenchan. Kenosha, Wis.: Ak-ksander Peadlr. Milwaukee, Wia.: Joel d Tratnik la \ag. Collander.
Sheboygan. Wis.: Hemrlm Svetlin la tfartln Kos ln John Stacipfel. West Aliis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wye.: A. Justin. Val ;n Valentin Mtrrlra
CENIK KNJIG
kater« ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST, NEW YORK, N Y
i
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.25 Aimov nemškoangleaki tol-[ mae, vezan	—.50 'Cerkvena zgodovina	—.70 ' Hitri računar	—.40 Poljedelstvo	—.50 Popolni nan k o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleaki in angl.-
slov. slovar	—.SO Slov.-angl. in angl.-slov. slovar 1.50
Trtna ni in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	.—.50
Umni kmetovalce	—50 Veliki alovenako-angleikl
tolmač	«2.00
ZABAVNE IN RAZNE DSUGX KNJIGE:
Doli s orožjem I	—.50
Božični darovi	—.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Onstrovani vodnik po Gorenjskem	r—.20 Leban, 100 beril	—.20 Na različnih potih	—^0 O jetiki	—.15 Odvetniška tarifa	— Pregovori, prilike, reki	—.25 Titanik	—.30 Trojka, povest	—.50 Vojna na Balkami, 13. zves. $1^85 Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 s slikami	—.90 Zgodovina alov. naroda S.
OPOMBA: NsrofiUont js prilo 1
tovini, poitni nakandsi, aH	psitaf
agfiliifBfBfBIBIB^^
zvezek	p—.40
Življenja trnjeva pot	—.59
Življenje na avstr. dvom ali Smrt cesarjevima Rudolfa
(Tragedija v Me.verlingu)	—.75 alikaini mesta New Yorka
po	— .21
RAZGLEDNICE:
Newyorske s cvetlicami, hmnoristiene, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.08
ducat po	—.21 \lbum mesta New Torka
o krasnimi slikami, mali	—.31
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	—.19
veliki	—.20 Aatrijsko-Italijanska vojna
mapa	—.lg
Balkanskih driav	—.15
Evropa	»—JI
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
Vojni atlas	—.29 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih
držav po	—.29
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki veaan	«-.59
Celi svet	e-Jf Velika stenska mapa U. 8. na drogi strani pa ssU
svat	$L09
iti denarno vrednost, bodisi	v go-
k "■■iH'f Pofttnfor js pri	všsl
j Jogislonnski ^^^fotTjS
S Iokorporiran» dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota;
[	Sedež ▼ ELY, MINNESOTA,
IL&TIZ OUDimi
n^dnft! J, A, «ERM, 607 Gkao* Waj 4 Kfe IT4 Ml
dock. Pa.
Fadprediednfkj ALOIS BALA NT, Box 101. Peatl Ari- Ml
Ohio.
•lami tajnik: GEO. L. BBOZICH, By, Min*. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Min*. Vaupzdk: LOUIS COSTELLO, Box 688, Salida, Gol*,
VRHOVNI EDiiVng) MAXTIN IV1C0, 900 N. Chicafo St, Joliet, DL	__
NADZORNIKI:
MSOI EUNICH, 421 e-» 7th St., ©alumet, MUL
PET EB ŠPEHAB- 422 N. 4th St., Kansas City,
JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
HLAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 808—6th St., Bock Spring Wj% m. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wmik,
POMOŽNI ODBOR)
JOSEPH MERTEL, od draitra ar. Cirila in Metoda, fMf, £
My, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva ar. Srca Jeznia, Iter. 2, Ely, Mi«« JOHN GRAHEK, st., od društva Slovene«, iter. 114, Ely,
Vd dopisi, tikajoči le uradnih ladev, kakor tudi denarni >o#iljatvc, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, tic pr loib« pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilašot H ni fci j] adralo,
Društveno glasilo i "I BA8 lAlODi"
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
Poročilo o umrlih članih in članicah za oktober.
Asps. No, 219.	Dno 1. okt. 1916,
I'mrii lirat Mihael Kri\<n'\r, 17S(if». roj.d l»>ta 1S.ŠS. r-lan društva ".Slovene« '. štev. 114, Ely, Minn. — Umrl dne 8. avgusta 1916. —
Vzrok sin rt i: Vročinska bolozen. — Zavarovan je* bil za $1.000. _
Pristopil k Jednoti 26. novembjra 1914.
I/mrli brat Frank Bahor, 11234. rojen leta 1881, član društva sv. Ciril« in Metoda, štev. 9. Calumet, M i "h. — Umrl dne 17. avgusta lf*16. — Vzrok smrti: Poškodovan v rudniku. — Zavarovan je bil za $1,000. — Pristopil k .Jednoti 27. februarja 1909.
I'mrli brat Joseph Oblak. 13779. rojen leta 1876, elan društva sv. Alojzija, 5t»*v. 18 Kock Springs. \Vvo. — Cmrl dne 21. avgusta 1916. — V/rok snirii: Ustreljen. — Zavarovan je bil za $1.000. — Pristopil k dednoti 20. novembra 1910.
I mrli brat Ladislav Vrbatiie, 314«. rojen leta 1869 član društva Isus Prijatelj Mab nih. štev. (iS, Monessen, Pa. — Umrl dne 24. avgusta 1916. — Vzrok smrti: Povo/.en od poulične železnice. — Zavarovan je bil za * 1,<J<)0. — Pristopil k .Jednoti 8. jan. 1905.
Umrli brst Frank Jtsenko, 1(1139. rojen leta 1868, član društva sv. Janeza Krstnika. štev. 7."». Canonshur«*, Penna. — Umrl dne 3. septembra 1916. — Vzrok smrti: Povožen od avtomoblia. — Zavarovan je bil za $500.00. — Pristopil k Jednoti 12. aprila 1908.
Umrli brat John Robek, 3715. rojen leta 1S63, član društva sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh. Penna. — Umrl dne 19. septembra 1916. — Vzrok smrti: Acute Nephritis. — Zavarovan je bil za $1.000. Pristopil k Jednoi 18. julija 190r>.
Umrli brat John Janezi«* 16384, rojen leta 1872 član društva Srca Jezusa, štev. 2 Ely, Minn. — Umrl dne 1. avj*. 3916. — Vzrok smrti: V topljen na jezeru. — Za\arovan je bil za $1.000. — Pristopil k Jednoti 1. maja 1913.
Umrli brat John Debelak, 14893, rojen leta 1869, član društva ^rea Jezusa štev. 2. Ely, Minn. — Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan j«- bil za $1,000. — Umrl dne 3. septembra 1916. _ Pristopil k Jednoti 1. januarja 1912.
Umrla sestra Antonija Treek. 15118, rojena leta 1893, članica društva Marije Vnebovzete, štev. 103, Collimvood, Ohio. — Umrla dne 8. septembra 1916. — Vzrok smrti: Jetika. — Zavarovana je bila za $1.000. — Pristopila k Jednoti 11. aprila 1912.
Umrla sestra Neža Balas, 8082, rojena leta 1868, članica društva Srca Jezusa, štev. 2. Ely. Minn. — Umrla dne 8. septembra 1916. — Vzrok smrti: Srčna bolezen. — Zavarovana je bila za $500.00. K Jednoti je pristopila dne 1. jan. 1906.
Mesca septembra 1916. je bilo izplačano društvom kakor sledi:
Za smrt nine članov in članic	$6,100.00
Za poškodbe, odpravnine in bol. podporo	3,807.87
Skupaj	$9.907.87
Z sobratskira pozdravom vsem članom in članicam udani
GEO L. BBOZICH. slavni tainik.
Bajta. II11
(Nadaljevanje).
Tako je minila spomla-d, prišlo je poletje in končno se je približala jesen. Mrtva in mrzla je bila tivta jesen, mrtva in mrzli ter me-| glenc in stari ter bolehni ljudje so s« je bali. Sama megla vsa da-| Ijava ter vlažna njiva in pot. Po-( lagoma je pršilo iz oblakov in tu-1 inimn je zapihala tam od severne, strani mrzla sapa. Ob taki priliki jo zošumelo velo lirtje, padalo je z drevja in je plesaJo po tleh. Stairei in starke so se prijeli za prsi t »t so zakailjali globoko in hrapetfc. Poznalo se je, kaj pride, in je naposled prišlo. Smrt je bila namreč v deželi.
In tisto jesen je umrla vdova Mara v tisti bajti in so jo zanesli •gori na vaško pokopališče. In tedaj je umrlo tam veselo življenje in se ni povrnilo nikoli več. Noben« pesmi ni *bUo več, oobe-
nega smeha, samo tihi koraki so se čnli in žalostni vzdihi. Zakaj M arica se je odpravljala v sv«t, v neznano tujino za svojim, življenjem in svojo srečo.
Tiho in mrtvo jesensko jutro je bilo in megla je odevala gore in doline. Nobenega življenja ni bHo nikjer, samo gladna ptica je zaklicala tam sredi polja in druga s« je oglasila obupno in kričeče. Nikotgar ni bilo na vsi poti ter samotna in zapuščena se je gubila
v megli.
Na to jutro se je n&prarvila Marica v svet. Tako 'bled je bil njen obraz in motne ter plahe oči so strmele izpod trepalnic. Ozrla se je še po sobi ter po sre-p. se ji je' razlila velika in nepopisna žalost. Pokleknila je k materini postelji in je skrila obraz na tistih blazinah, kjer je umrla njena moti.
"Poglej me, mama, in me blagoslovi!..."	; j
Na glas je zaklicala polna bolesti ter zailrtela in zajokala. Vse
OCIAS-NABODA- 18 OKT. 131«
tiho hrepenenje je umrlo v tistem I trenutku in izgubila se je vsa za-« sanjana ^bodočnost. En sam jesenski dan je bilo vse njeno življenje — vsa njena minulost in bo dočnost —	|
Vstala je in odšla in zaprla du-* ri za seboj. Niso zaškripali tečaji, tiho so se zaprle duri in Marica je stopila na svojo težko pot. Sama megla je bila vse. kar so nesle oči — in pred njo in za njo in na desni in na levi se je razvijalo samo megleno morje... In je stopaJa naprej s plašnimi in drhtečimi koraki, ali megle ni bilo konee. Brezkončna je bila in neizmerna, ]K> dolinah je težala in po gričih in je legla naposled na mlado srce___
Tam v daljavi za njo je ostala bajta; tiha in samotna je ostala : sredi vlažne megle, duri so bile zaprte in nič se jii ganilo v njej. < Marica se je ozrla nazaj, da bi jo videla se zadnjikrat. Ali je že bi- j la utonila v meglenem morju in i tako je ni videla nikoli več... j
III.	I j
Ali se takrat, ko so cvetele na i bajtinih oknih rože, oni prej po- i pisani nageljni z rdečimi in tež- i ki mi cvetovi, Še takrat so se vršili skriti in nejasni dogodki glo-' boko v Maričinem srcu in niso s prišli do ciljev. Na skrivaj in na tihem so umrli, kakor so se rodili n*a skrivaj in na tihem v lepem n času spomladi in mladosti. Samo nejasno hrepenenje je bilo, smio r meglena sanja o sladki daljini, ki
je jHj-lna sreče in nedosežna___ z
Tedaj so cveteli na o<knu na- -geljni, rdeči cvetovi so -dehteli in n za njimi je sedela Marica. Sivela v je tam in je polglasno pela s svo- s jim veselim in čistim glasom. In n ob jutrili in poznih poletnih po- n polduevih je sedela tam, ko je go- p nil vaški pastir živino na pašo iti n ko se je vračal žnjo in je sftopail < /.a njim njegov črnolasi sin. Mol- {1 če je hodit za očetom in se je ozrl .A na o/kno, kjer so cveteli rdeči na-geljni. Njegovi oči so bile velike t< in črne in večerna sapa se je igra- v la z njegovimi kodri.	J
"Hvala iza rože!" je rekla Ma- n riea.	j ir
\ On se je nasmehnil in rekel: ib ' "Se lepših bom prinesel; na č; planino pojdem in jih bom prine- h sel. -	| v
Veselo je govoril in je šel dalje s] svojo pot. In kadar je prišlo po- ji tem lerm jutro, je iežal na oknu e velik šopek planinskih rož; po- 7i polnima sveže s<»bile bi rosa je ži bila padla nanje. Marica ga je ,] vzela hi ga je bila vesela.	, ti
"(rlej, mama, to so planinske p rože..."	[ g.
Ob takem časn je vstajalo sobi-ee. vsa vzhodna stran je žarela <j] od zlata in rubinov iu na hribu jr gori se je že pasJa živina. Že je D sedel na sivi skali vaški pastir in „; že je prepeval črnolasi Mato s svojim prijetnim glasom: r bi
Je pa davi slaivea padla	*1
na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice...
Daleč na vse strani je plavaii) ta pesem, čez holme in doline je plavala in je uanii-ada v veliki da- in Ijavi.	,m
- IP
To je bilo še tedaj, ko so bili vsi * dnevi lepi m svetli in brez žalosti. ' Ali naposled je prišla tudi žalost. ^ Jesen je namreč prišla v deželo- ^ vse je usahnilo in povenelo iu vdova Mara je umrla. Neko je-' sensko noč je umrla; potrkalo je P1 na okno bogvekaj in po durih je P1 udarilo in kmalu potem je bila fa vdova mrtva. Čisto mirno >se je Je •poslovila duša od nje, samo n£-lahko je vzdihnila in ni potem ni-koli vec. Še enkrat je potem za- 110 zvenela šipa v oknu in še enkrat so zaropotale duri — in bilo je vse mirno. Stari pastir je molil m rožni venec, s sklonjeno glavo je P* prebiral debele in črno pobarva-' ne jagode iu je izgovarjati počasi je in glasno. Pri pfči je klečal črno- je lasi Mato in je molil za njim z ža- st' lostnkn in resnim glasom. Tudi in Marica je molila; klečala je ob st< postelji in od solz je bil moker na ves njen lepi obraz.	-se
Takrat se je delaito počasi je- je sensko jutro. Čez megUo je prišlo kr nekaj svetlobe, ki se je razlfla po p« zemlji slabotna m bleda. Na vasi se je zvonilo zadnjo uro in vaiščanje kc so se prekrižali in so molili.
"Kdo je nmrl!,, so vprafiali. sli Pastir jim je pravil:	oa
4:Mara je umrla..."	d<]
Začudili so se in so se sporni- sil n jali:	, j ti
"Bog ji daj mir!"	jed
Tako so rekli in čas dva dni so nj jo pokopali, ijfli so za njenim po- je ! grebom in vsem se je smilila M a- sn | riea. ki je sla objokana za krsto p« in je bHa popolnoma ssma na za svetu.	£e
u "Kam pojde??* so vprašali ter! i- so majali z ramami. "Za težko a- delo ni, ker je slabotna in šibka; e- v mesto naj gre.'*
>	Tako so dejali in pastir je pra-
i vil, da pojde.	j
i- In ^fariea je šla po tistih do-L godkih: zapustila je samotno baj-ie to in je šla v tujino za svojim živ-a 1 jen jem in za svojo srečo. Ali tiri sti večer poprej, predno je odšla, i- se je napravila gori jia holm pro- ,
0	ti vaškemu pastirja. Sedel je na , a sivi skali in jo je vprašal:	j >- "Kam gres. Marica?" \
"K vam	prLŠta", je rekla
i, in se ustavila nred njim. "Služitj ti grem. jutri ali pojutranjem odet idem in dokler me ni. lahko sta-' imjete v bajti. Težok je tpri tujili
1	ljiHeh in zdaj ste lahko sami za i se...
? To je povedala Marica in star-. en se je milo storilo.
>	"P.og ti povrni. Marica!*' je 1 - izpregovoril in stopil doli t. r ji } i segel v roke. "Bog ti daj srečo!" s J Obrnila se je in -odšla po hobnu. t
Ali obšel jo je lep spomin ter se 1; I je ustavila in ozrla široko na s koli. Ali nobenega petja ni slišala' in akr so nesle oči. ni bilo nikjer > nikogar. *	'j
"Kje je Mato?"	s
Nazaj se je ozrla in je prašala s; starca.	j ^
' Na planini je. na planini... Od go vo lir je počasi m zamiki je- si no ter se je obrnil v stran. Mogo-1 v če je imel solzo v očeh in ni lna-' rab da bi jo opazila.
"Recite, da ga pozdravljam.. . m za rože se mu zahvaljujem..." K - Obrnila se je in je odšla no hol-mu doli. Mirno in mrtvo je bilo g vse, po hribih so ležale megle in m se spuščale polagoma doli v doli-j ne. Priplavale so in so jih popol- n noma napolnile; kakor mrtvaški p. plašč so ležale nad njimi iu nič se d; ni oglasilo v njih in nič ganilo, g, Ostale so čez vso noč. in čez ves m prihodnji dam. Sredi njih je sir d, Ma riea ob vrerodnji jutranji uri v|p široki svet in sredi njih s" je po O topila za njo tiha bajta, ki je ni si videla nikoli več.	Vi
I Tudi Mato se j? vračil sredi bi njih s planine; ali takrat je bilo med njimi že malo motne svetlo š.i be — medle in slabe ka'kor brio- tc ča luč pri mrliču. Sredi njih je hitel po poti doli Mato in je imel' rj v roki šopok od zadnjih planin-L j skih rož. Dolgo se je trudil, da!m jih je nabral samotno in skrito jH cvetoče ter jih je naposled pove- v, zal v šopek in se je napravil žnjrmi mimo trhe bajte. Prišel j.- p, do njo in je videl, kako so duri MJ trdno zaprte iu se je ozrl na okno. „, ph ni bilo odprto. Nobenih nageljnov ni bilo na njem, prazno je bilo in trdno zaprto. Šopek je jn držal v roki ter je pogledal nanj • in ga je objelo bridko čustvo. Dvignil je desnico ter je potrkal tr na šipo in je poslušal. Zazvenelo je steklo, ali nobenega glasu ni bilo od nikoder. In drugič je po-trkal in je zaklicaU	IK
4' M arica... oprost i... "	» ^
Potrkal je in zaklical, ali vse \\\ je bilo mirno in mrtvo.
4' Marica... hoj... Marica!'' • ^ Drugič je zaklieal in potrkal je m, močneje, ali nikogar ni bilo; sa- je m o šipa je zažvenketala in potem je zavladal isti mir kakor prej. stl Bo leče slutnje so legle na njegove ^ prsi ter je skušal videti v sobo. p-Roke je nastavil ob očeh in je vi- sei del vse prazno in zapuščeno...
Šopek je imel v roki in se je odpravil z na-glimi koraki po holmu sk proti hosti. Velika in široka se je n razprostirala taim in tudi po njej je leža>la jesenska megla. Pod no- J gam i je šumelo listje in od vej je padalo — rumeno in suho. Nobe- -ne ptice ni bilo v bližini, samo nekje iz daljave se je culo trka-nje žolne. Votli glasovi so bili to in prihajali so v enakomernih ^
presledkih.	1
po
Mato je šel proti tisti strani in ] je prišel do naraslega potoka, ki Pf* je tekel z velikim šumom čez ho- jfo Rto doli proti vasi. Pot je bila tam vo in most je bil postavljen na ti- ro< stem mestu. Mato se je naslonil ^ na vlažno ograjo in je gledal pod ur, seboj deročo in kalno vodo. Hitro je drla naprej in samo par kora- j^.. kov od tam jc bil tolmun, ki jo je požiral v velikih vrtincih. Penila bo se je tam ter se vrtela v divjem vo kolobarju.	^
Mato je imel Še v roki rože. na- slo slon j en je bil na vlažno in trhlo ne; ograjo ter je strmel v deročo vodo pod seboj. Kipelo mu je v prsih ter dobro ran je del ta šum in pr< ti peneči vrtincu Čutil je, da je ] zdaj daleč stran vsa lepa stran sk< njegove mladosti in spoznal je, da kii je brez nje njegovo življenje to smrt. In je sklepal in prisegal, da tis pojde za njo, po kolenih da bi Sel da za njo ter bi jo našel in bi bil sre- rui cen., j	.„._-. 'va-
ter! Ali tedaj je zahreščalo, trhla! žko ograja se je prelomila in voda je ka; zašumela. V trenutku je bil Mato j pri tolmunu, boril se je z vodo in >ra- je klical na pomoč, ali nikogar ni j bilo v vsi daljavi. Še enkrat se je do- videla desnica v sredini vrtinca, jaj- raztresene planinske rože so za-živ- plesale v naglem kolobarju in poti- tem ni bilo ničesar več. Voda jc šla, šismela in ob nasprotnem bregu >ro- je plaval trhel tram; od ograje i na je bil padel v potok ter se je iz- i |g«bil za ovinkom... i	(Konec prihodnjič.)	'
kla'	i	j
ižitj
-I Kako je šla Rumunija v 1
jdi m * ,
VOJBO.	;
ar-	--j
Pri vladnih zastopništvih v Bn- * je kareštu je bilo dobro znano, da se l Ji bo ob desetih dne 26. avgusta se- i V stal v palači kraljevski »vet. ki se iu. bo poj)olnoma gotovo odločil, da ' se bo stopila Rumuuria v vojno, in i o-j sieer na stran zaveznikov.	s
da Takrat so prosili izastopniki I ier Nemčije. Avstrije. Bolgarije in j I1 Tur cije. <ia bi jih kralj Kerdinand Is sprejel ob peti uri. Kralj ni hotel 1« ila sprejeti vseli štirih, pač pa je re- 11 ) kel. da naj eden le pride, j Razume se, da je potem šel zaje- st opni k berlinske vlade, baron b 'O-j von Busche-Haddenhausen.	č;
ia- Ta <liplomat je bii taikoj spre-
jet. Kmalu je prinesel osebno pfe- lž . mo o«l -nemškega cesarja Viljema.
hVrdinandov^ra bratranca.	d
»1- Ferdinand je pismo pogledal. lo ga položil na stran in čakal, kaj 11 in mu bo povedal nemški diplomat. k ii-( Diplomat mu je potem polagal il- na srce lepe bese<le. t-eš, da iiaj ki pomisli na svojo žlahto v Berlinu, se da naj mu bo svet spomin na nje-L«. govesra cn-eta Karla, ki je bil ved-es no za Nemčijo. Pristavil je tudi. ic da mogoče, da se lahko takoj S! x prično podajanja, da bi Avstro- '} <y Ogivka rnlstopila Riununiji Tran- n ni silvan rjo. Nemški diplomat je govoril celih dvajset minut, ne da di bi prenehal.	CJ
10	Njegovo veličanstvo je postu-
0	šal in ga pustil, da je govoril, po- U1
c- tem je pa on pričel:	"
• i p
1	j "Moclern vladar se mora poko-
' irit» le volji svojega ljudstva. Jaz	"
''-J nisem absoluten vladar, katerega	sj hljmoč bi bila delati kot bi se njemu
to i»oljubilo, temveč jaz sem le usta-	r:
ven vladar, ki je odvisen od mini-	s!
»' si rst v a. Jaz sem v tej deželi le	Vi
1'* prvi državljan in moja zaprisege-	rt ri na dolžnost je, da delam, kar žele moji snulržavljami."
Ko je pričel kralj govoriti, je U' !° prišla iz sosednje sobane kraljica J:
in se tiho vsedla poleg kralja. Ko / je kralj končal, je nemški zastop- Jt nik vstal in odšel. Avdijenca je n< a: trajala pol ure.	<>r
^ V isli sobi se je ob desetih se- J v stal kraljevski svet. Poleg sedaj- ^ nega kabineta je kralj povabil %' tudi vse nekdanje ministre, ki so V bili v Iiukareštu oziroma v bliži-»i; dalje sta bila pričujoča predsednika obeh zbornic, poslanske jj in trgovske, ter voditelji parla-j e mentariškrh skupin. Vseh skupaj
je bilo s kraljem vred trideset. „:
11	f
Govore so držali sledeči: mini- oz s trski predsednik Bratranu, po- ]j, L tem ministri Carp, Marghiloman,' gt< Fil^rpescu, Joneseu in general Tli-1 sescu, načelnik generalnega št a-j bc
ba. —	.
" Ob polnoči se je svet rnzšel; u sklenili so, da se bodo spet sestali ^ e: naslednje jutro ob petih in potem — -1 zopet opoldne.
Pri seji ob petih zjutraj je mi-e n istrski predsednik prebral brzojavko. da je Italija napovedala Nemčiji vojno. Kralj se je tedaj J obrnil do ministrskega predsedni- p, ^ ka Bratianu-ja: "Ali ste pripra-, vili naše naznanilo, katero bomojgjj poslali Avstriji?" '] Potem je Bratianu prebral iz'^ 1 nekega lLsta vzroke, katere ima N " Rumunija. da napove Avstriji, ,l vojno. Dokument so pozneje iz-' ' ročili avstro-ogi-skemu vladnemu iz l zastopniku grofu Czerninu, polj 1 ure pozneje.	i
0	Kmalu pozneje sta Bratianu in kralj Ferdinand sprejela zastop-J,
f~ nrke avstrijske, nemške, turške in!
1	bolgai-ske vlade. Kralj si je zado-^JJ 11 voljno gladil brado ter vsem šti-j
rim diplomatom .stisnil roke v, CC - slovo, kar je nekaj zelo nenavad- •
0	nega.
• * *	je
Medčasno se je pa 125 milj a proe ie vrnila prva "bitka", e Ravno takrat so igrati na ogr-a sko-mmunski meji neko igro za a kinematograf, katero je nalašč za e to spisal slavni dunajski drama-' a tist Alfred Deutsch. Ogrska via- 13
1	da je dovolila, da se je igralo na _ ru munski meji. Igra se je imeno- ^
'vala "Bogdan Stimov", ki da je
|	r
alaibila bolj realistična, je moralo jc igrati tudi par srbskih vjetnikov.j ito Tem Srbom so dali Ogri puške, v j in katerih ni bilo nikakega streljiva.| ni Srbi so morali potem "napasti o-i je grške junake" ter se takoj natoj ea. udari, pustiti vjeti. ?a- Ob soJnenem %-zhodu so rumun-?o- ske čete z višin natančno videle,' jc kako so se avstro-ogrski vojaki gu pripravljali na ta "moving pic i je tiare business", in rumnnske čete iz- so takrat tudi čakale poročila, da je Ruonunska napovedala Avstro-Ogrski vojno. Rumuni niso mogli! hitro razumeti, zakaj to počenjajo, zlasti se jim je pa zdelo ne-razumljivo, kaj počno oboroženi ' Srbi na strani Ogrov. Nek rumun-f ski čostnik se jim je približal iii j vprašal, kaj delajo. Ogrski čast-] nik, ki je imel eelo stvar v vod- , stvu. je rekel, da naj gre s pota ' n- č»^š. da je s tem. da je prišel sem. I se pokvaril eelo sliko. Vsi so se sme-j ;e- jali- raz ven Srbov, se Rumimski častnik	s«-vetia'
i a di n ALi leč od tam ^aii in gledali.! in jim ukazal. <?a polo ve vse ogr-!
ske "igralce". Ko so jih Rumilni •ti polovili, so jih odpeljali s >t-boj j iu preko meje na Romunsko. Tukaj l(] so dobili sestradani Srbi n.*kaj el hrane in so pripovedovali Rumu ! e. nom svoje no vesti.
v ... . * * *
-Nem. ija m Avstro-Ogrska sta
n brli skoro do zadnjega dne prepri-| čaLi, da Rumunija ne bo šla na p. stran zaveznikov, temveč bo osta-s_ la nevt raina, ako se n»* bo pridni-i-i. >.il;t e<-ntrahiiiu držjivam. Skoi-n' do zadnjega t«-*Lia prihajali v. lin m unij o Kruppovi topovi. f?u-tj inuni so dobili od Nemčije .vse t. karkoli so hoteli.
d --—-■ ■ »--
ij
, Slepec v kinematografu.
Neki list piše : — Kako je postal j kinematograf priljubljen vsem j slojem, da. celo slepcem — profe-sijoiustoiu. — nam spričnje mična v dogodbiea nekega ameriškega igralca.
Iz gledišča idoč — pripoveduje! a — sem naletel na vogalu na slepca, ki je milo stegal roke in nudit t svojo kapo mimoidočim. Vržem t mu denar, toda zgrešil sem kapo in novec se je zatrkljal po tlaku. ^ Predno sem ga mogel pobrati, ujel z j«1 slepec s čudovito sumljivo :l spretnostjo. Pravim mu. ti pa nisi ;1 slep. Ravnodušno mi odgovori be-j^ _ ra"-: "Ne. gospod, jaz res nisem'd I s!.-p, nadomestujem pa .svojega to- B r. variša. Ta je velik revež in že «.■! f , rojstva slep. Kej- j,, bil že utrujen 1 e od celodnevnega sedenja, je šel !
počivat in jaz pr«)sim mestu n je- j ^ ga. — Kje pa počiva tvoj pri-• jatelj slepec? — "Ah. gospod, pra-; vi že malo prestrašen be.rač jeclja-1 je, veste, toliko je že slišal od ki-( nematognrfa in vzel si je revež nocoj dopust, da si ogleda enkrat tudi to novost, šel je v kinematograf, odkoder pa se mora kmalu j vrniti."
0	V Londonu bodo zapirali delav-
nice ob 7. uri zvečer.
London, An&'.ija, 17. oktobra. s Herbert h. Samuel, domači tajnik, je danes naznafiil, da se bo od 30. J oktobra naprej zapiralo vse delav-i
nice ob sedra/h zvečer, in sicer z ^ - oziroma na polete nemških Zeppe- T{ -j lin o v in pa., da se bo tempotom S
1	štedilo s premogom in lučjo.
~J To velja za eelo zimo. Le ob so- ^
*	botah smejo biti delavnice odprte'*4
d o osmih, zvečer.	i
•	___
f ;
DOBRA STVAR ! SE SAMA
HVALI.
| „ „ -
H. H von Schliek, s]avnezna:il naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Kr\ nega Caja. keteri je s stoinstotisoč bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih, katerim je ■j Bolgarski Krvni Ca j vrnil zdrav-j je. cele kupe zahvalnih pisem, ja naš rojak Tomaž Vukelič New Dnluth. Minn, pisal sledeč., pismo :
I "Pošljite lui dve škiit1-ji Bolgarskega Krvnega č.ija. katerega mi ni treba hvaliti, ker j sam hvali. Jaz sem imel vs :ko-j \-rstne bolezni, bil s. ni zaprt, v | prsih me je bodlo in krč - - m imel v nogah. Zdaj. o.lkar oživan-Bolgarski Krvni čaj v,. ,-.jvT , .j,,.
1 :	....	J	.m
j i»ro počutim.
Eno veliko skalijo Bolgarskega Kn-nega Čaja. ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kanorko-li, v Canado za $1.12.
Marvel Pruducts Go.
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja-«▼ osijrurati do"' iite 10c. vež
Dr. KOLER,
638 Pran Art., Pittsburgh' Pa.
^tClEp^.	na'stare/.i slo-
/ sHKa	verski z.lrav-ak.
k	i p e c i j ul t a 1
V^W	v f.ttsburRhu,
JTi	ki »ma 131«tno
v j| Ift/	|»ral-!M> v zdrav-
(	Jerju taj-ilh sne
XdXATi 9 Khsuvi-!!m	k! (a i« lrjrr.fl Cr. prof. Erllcb
Ce Irr.at" mozolje aH menurčke t
v btIj Up3<Jaij» Ua, betečine v kosteh, priilit«- iji izčimtil vam bo krt. Ne čakajte, k-- ta boleien
Izgubo »errena nenaravnim petem, Zdravim v par ar.eh, kapavac ah trl-per in tttdi v.-e dr i-t p.-siedi. e, ki na-st m »»jo ta<U tzraMj r.ja	s^U
i« vi. . i v -h iz mehurja ozdravim v kratkem	Mvdr«j-.-«?l!> ali kito ('Zdravim v 3u urah In alc«-r ort-z operacije.
Bolezni rrehurja, ki povzrotijo bole-?ine v križu in hrbta in vvas:h tudi pri spuščanju vode, ozdravim 3 Kuto-vojstvo.
Reumatizam, trganje, bolečine, ote-kline, srbečo, fkrofle In druge kezne bolezni, ki na; - >-jo vsled	krvi
ozdravim v kiaikt-m ,asu ir ni potreb-m	ti
Conjertim rojakom ▼ Glev*laa-du, Ohio in okolici najenanjsmo, da jih bo olr.sksl cii Dotcvalal sastopulk
o
Mr. FEANK WTTH.
kateri j« pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in draga v našo strogo spadajoče posla ter lrdajatl pravoveljavne potrdil* vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
UpravDiitvo "Glas Naroda**.
Pozor rojaki!
----0—--
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:
SLOVENIJA VSTAN11
izpod peresa Dr. Nike Zupaniča.
Kiijiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega nanoda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom v Husijo, pet tisoe jih je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzajiimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1389 B. 40 St.	Cleveland, Ohio.
Srečala sta se..
VsakdaDja povest bre* konca.
Spisal Fran S. Finigar.
(Konec.) IX.
Po svileno zelenkasti odeji je razprostrla luna drobno, svetlo nire/o. IMaftči je odiprla oči in z roko potegnila, po odej L Zdramila je iz polana. Dolgo pa ni mogla zii-spati. Sedaj je uprav zatis-nila oči, pa je pogledal mesec skozi okno in razgrnil nanjo »rebrno mrežo, ♦ tako ralilo in broasliAnoJ pa s<* je vendar vnovič predra-! in tla.
Od začetka do konea so se ji( dvigniil« in porodile misli, ki so jo mučile do polnoči.
"Kaj mi je bilo včeraj? Sram'
me je. Da sem učmiki tako veliko ™ i nesramnost! Iu Dominika sem
mnčia, da je 'imel žalostno wee in
Dvignila se je iji podprla z roko trudno glavo.
"Kolikokrat sem se že tako ke-' sala! Ali vselej pride nanovič. ka-( k«>r bi me obsedlo, in tedaj se veselim neumnosti, veselim se puste igre, ki rodi v moji duši gren-kost. In vem, da ljudstvo govori /a mojim hrbtom, šerpetajo si be-jv-de, katerim sledi smeh, spogle-j •<l.'i,j<> se. kadar g-rtslo mirno ruene. •laz so pa jezim na lieemersko ljudstvo. Ne^rcvnua! Zakaj brodim po potoku, kjer je jm>1iio blata? I emu se potem jezim, ako je voda skaljena? Da bi leda j igrala, kadar koristim sebi in drugim? Zakaj sem odprla svojo du-
Dominiku? Vzbudila seiu ga po nepotrebnem. Ponudila sem mu roko zato, da gre za njo in d:, mu jo vedno odmdkam. Oc.mu to? In noeoj čutiim, <lia mu je ne odmika m dolgo. — 'Ženska ljubi sadno enkrat \ seni mu rekla. Ko bi bila lagala, lagala njemu in —
. ... . I
Malčka .je pomislita, na svojo ljubezen. Spomnila so je velikih priseg, ki jih je govoril njen iz-' vol j t nee. Ali ni bila tedaj ona Dominik — bila je otmk, ki bi segel brezumno po britvi, ker se mu do pad a, ker jo svetla in blesteča.' (,/ate vsako kapljo krvi, zate vsako misel, prvo zjutraj, zadnjo zvečer." Tako ji je pisaril, tako ji je govoril, ko se je igral v. njenimi prsti. Ona je verovala v veliko vero otroka, ki verjame babici bajko o palači povodnega moža. In kar naenkrat je prišlo; sladka godba njegove govorice je ofliemeila. Iz p i so. 111, kjer je bilo priseženih toliko priseg, je kričala s pekočo grenčieo ena edina beseda — laz. Vse samo laž igra!
Tedaj je odprla tresoče ustnice, da bi ga proklela, tla bi vsa najčistejša deviška čuvstva vrgla luinj, ki naj ga pogreznejo jkkI črno grudo. Odprla je ustnice, pa namesto kletve so se oglasile tož-j be, kakor zapuščene grliee, hrepenenj«' je i/.agorelo z velikim plamenom, ko se je zavedala, da ga ni, da je oddal in se več ne vrne do nje. Iz oči ji niso bliskali žari os vete; solze so se ji vlile, ki so jokale: '"Vrni se, pridi zopet, vse je odpuščeno!"
Nocoj je Malči prvič pomislila, ali ga je resnično ljubila. Nikoli se še ni t;dco prašala. Govorili so ji tli ugi lepe besede. Pa se jim je smejala. Komedijanti! Nekateri ho jo prosili roke. Vainno je bilo tedaj njih lice, beseda se jim je iresla. Malči ni verovala. Oj, znate igrati, krasno znate! Proč, hi-j na ve i!
ln nocoj je preudarila, da je morda krivo sodila. Njen izvoljence jo je ljubil, ko je gledaJa skozi visoka okna na senčnato dvorišče, ko s*» jc širil glas o njenem rodu po debeli, ko so se klanjali in odkrivali neznani ljudje,! zato, ker se je peljala v kočiji, v znani kočiji na izprehod.
Kasneje so ji ponujali roko ljudje, ko je solnce slave zatraii-lo, ko je bila revna sredi ceste in ni »mala drugega, kakor svoje bogu, izmučeno srce.	j
Naenkrat se je rodila v glavi čisto nova nojsel. Zavzela se. je, ko jo je zagledala. Ali je to mogoče?, Da ga ninem ljubila! Njega ne, ki mi v tihi sobi stopa za stol iu me kLiče po imenu! Njega ne. ki v zelenem parku naenkrat »topi pred tnetie m me vedelo pozdravi? Tinte ga ne, ki mi v sanjah prines« rož in nii jih potrese krog postelje, na glavo, v kite nii jih vtakne, vwe najljubše in najlepše!...
In odgovarjala je misel: Nisi ga ljubil*! Ljubila si pravljice,1 ker ai bila otrok, ljubila si viteza, ker *i Miijala o gradovih. On je Ml je igral pred teboj. Všeč
ti je bila (njegova igra. ker je srce želelo takega junaka. Pa j« 1 odigral, .zavesa je padla, po gle- 1 dišeii je zažarela luč. On je šel. slekel obleko viteza ter se pust in * praznega srca, v po nošeni suknji *■ podal po mestnih ulicah, zavil revno »bcznieo in se ob slabi večei™ ji jezil na občin>-tvo. ker ni poku- J pilo vseh sedežev... MaJčL, lju- i
>	bila si ga — še danes ga ljubiš.
i Ali on ni bil tisti, ki si ga ljubi- ] : la — tistega še išče tvoje srce. . . ? Zavzela s-- je ob tej m i si i iil bilo j jo strah. Jasno je previdela,' da je izkušnjava velika, da jo ta i misel premaga, da se polasti nje i i ne vere. In tedaj bo ona še rev- > Jnejša. Njeno srce ima sedaj spo- < 'mine, lepe, pozlačene spomine, za ] j katerimi je prišla žalost. Če pa * i vrže te spomine iz srca, če se utr- ■ .'di v veri. da je bila samo kratka • I in prijetna gluma. ledaj bo nje- i
■	no srce prazno >n pusto, kakor 1 i zemlja na prvi strani svetega pis- -
ma. Pretresla jo je ta misel, ki se i i je zagrizla naenkrat v njeno du- i j.šo iu je ni izpustila.	I,
Toraj me ni samo on varal; va-' rala sem tudi jaz saimi sebe tako 1 grozno in tako dolgo. Komu naj (še verujem? V njem ni bilo vere, i ni je v ljudeh in v sebi je ne naj- i 'dem. Ali toraj sploh ni resnice v < bese< 1 i ? Ali ko si ljudje izmislil; i besedo '' resnica da se lažerno krepkeje!
Kakor nemirno valovje se je dvignil dvom v njenem srcu. In , v istem treiiut'ku je »začutila, da je za človeško srce največji pekel i nemirni dvom: Blagor jim. ki ve- i rujejo! Otrokom blagor, ki sanja-' jo ponoči o babičinrh bajkah, ki ' jih drugi dan vnovič poslušajo iu vnovič verjamejo.	1
Toraj vse- človeštvo, vsako sree, tudi moje, v>ia.k«t knjiga — vse, -
vse naj je zlagano?______. -
Malči je glasno vzdihnila, gla- ■ va ji cj omahnila na zglavje, obležala je. kakor suh list podja'bla- ^ no, ki s*- skrivi in zvije, kot bi ve-j j del, da ne pride nikoli več gori na 1 kosati vrh, da nikoli več ne oze-
leni.. Vse ej laž___,	!i
, Srebrna mreža, stkana iz luni- i nih žarkov, je izginila z odeje. .. Mesece se je skril za oblak. | Malčki ne oči so isa»kle luči. Široko odprte so gledale v strop. Nobene svetlobe, sama črna noč; • niti ene jasne pičpce, vse globoka in gluha tema.	• j
Tedaj bi vzkliknila: Smrt, pridi! (V.kaim te, edino, ki me otme in po vet le *kozi temo drugam, kjer mora biti luč in resnica. ..
Počasi se ji je zazdelo, da se tam v kotu nekaj žari. blizu mize, . kjer je stol, na katerem je sedel Dominik. Bolj jasno se je zasvet- • lilo is .teme. 1'prlo se je naravnost vanjo. Ali je!
Da, Dominikov j>og1ed jo to;
•	njegovo vere polno oko, njegova odkritosrčna duša. Na njenih tre- ;
. palnicah visijo njegove oči, ona' . ga boža po licu in .se mu smeje, j "Ljubezni vredni otrok!" j Saj ni vedela t oda j. kaj je go-! vorila. Lagala mu je, ko je govo- ' rila o ukradeni ljubezni. Daigala,', ' ko je rekla, »la ibi mu jo dala z j i obema rokama, ko bi jo imela. In i tedaj je šel, mioral je iti od nje;
•	morda se ne vrne nikoli več. In
| če bi mu govorila sedaj drugače,' , ne bi verjel. Začudil bi se, morda i bi se na glas zasmejal in jo pah-i nil od sebe. Lagala si! Ne veni- :
•	jem ti! Tedaj bi se skalila vera v i njegovih očeh, napotil bi se v svet
>	kakor se je napotila ona, ko jej 1 zvedela, da so bile vse prisege'
laž.	j'
-j Nes-rečnica!
Obraz je zakrila v temi. da
■	iif bi videla Dominikovih oči. Ali'
■	trdno so visele na njenih trepal-l niča h. po sol /.ali, ki so polzeil e
>	skozi prste, so se prikladle in gle- j
-	dale vanjo polne vere in upanja.;
'i , T" .
T»m1» n dni je Malči postajala pri oknu. Kadar se je oglasil kdo Spri vratih, lej je vstr»»petabi
>	iu prosila: Moči, moči mi daj,.
-	moj Bog' Zrla je skozi okno na i eesto in iskala Dominikovih oči.
-	Želela jih je. hrepenela za njimi., j Toda ven si ni upala, na cesto, na
i izprehod, da ne bi naglonia stopil » pred njo in je ogovoril...	I
4"Malči, ti si grozen otrok! Kaj , ti jc? Zbledela si mi. Ponoči ču-l jem, kako si nemirna. Povej mi, i kaj ti jc! Zakaj molčiš!" i '"Mara. jaz sem nesrečna do ' konca dni!"	j
*"Nesrečna do konca dni! Pro-
-	srni te, rotim te, bodi pametna! , Ne sanjaj, ne misli! Bodi močna,•
1 kljubuj usodi! Zmagaš, če ho-i češ."	j
J "Mara, ti me pahneš od sebe, , če ti povem! Ti me moraš pab-? nit i, ker «i močna — jaz pa pero,'
•	igrača v vetrn."	I
"Kdaj sem te pahnila ? Kdaj te | nisem pritisnila k srcu? Zakaj take mi^?"
"Mara, ne obsodi me! Polastila se me je misel, drži se me kakor s kleščami — grozna misel. Mara!"
"Povej, dušica! Nič me ne more bolj bedeti, kakor me boli, ker mi ne zaupaš."
"Odpusti, Mara! Vse ti povem. Domislil^ sem se, da ne ljubim svojega nezvestega, da ga pravzaprav nisem nikoli ljubila."
"Deklic zlati, prva najpametnejša beseda! Ali sem ti mogla kdaj reči. da je tvoje govorjenje nespametno? Ali sem ti mogla u-grabiti št.*, t isto peščico spominov, ko nimaš drugega prav nič? In sedi i j jih trgaš sama! Prav je! Ali je vreden lopov, da mu posvetiš eno misel, en trenutdk, da izgovoriš eno besedo o njem? Malči, v tebi se poraja moč. Z nogo boš stopila na tilnik usodi. Ne sme te več ixvtreti. Uniči naj te, upogne nikdar! Za to besedo si vredna, da te poljubim!"
M a Iči se je pa branila in zajo-l kalia v grenkem obupu.
"Nikar, o j nikar! Jais sem nesrečna do konea dni! Praviš, storila sem pametno delo, a takoj u-činila veliko nespamet. Dominik!"
Nagnila se je na njene prsi in zaihteJa.
"Z Dominikom si se igrala!"
"In zaigrala svojo srečo."
"Iiodi modra! Ni zaigrana, pa ni dobljena. Vse je v temnem naročju bodočnosti..."
"Bodočnosti, .ki me uniči in stare."
"Malči. bodi močna, dovolj si trpela!"
Malči jt* stopila za. korak od .Mare. Vse objokane oči so jo pra-šale: Ali morem biti močna, iko sem taska kakor bilka?
In v ponosnih očeh Mariniii je. brala odgovor: Alor«š, če hočeš!
i x. n
Dominik se ni ganil od pisalne ! mize. (>("•<' ni imel v»-s leden nobenega posla zunaj. Sedel je v pi-sarni in urejal nakupičeno delo. | Večkrat se je ozr! skrivaj na Dominika. katerega lice je bilo jasno. vendar nekako starejše, moško. Del;il je s podvojeno silo, ne več kot tlaean. kakor bi delal zaradi povelja; delal je resno in z velikim veseljem.
Oče s" je zadovoljno pogiadll po sivi bradi. Njegovo skrbi point. srce se je rad o val o. Sin mu ni zameril, ker ga je svaril. Ni se več ganil na pošto.
"Hvala Bogu, vse je rešeno!" si je nnislil oče. "Dobro sree ima moj sin!"
Peresi sta begali po velikih knjigah; globoko sklonjena sta molčala oče in sin, na mizi so so dvigali vedno večji skladi urejenih računov, prepiskov in naer-,tdv.
"Pa bi šel nekoliko. Dominik, po kosilu postavim, ali na večer, da se izprehodiš. Vreme je prijetno!"
j Dominik pa ni šel. Kadar je oče zadremal v naslonjaču po jedi, jo dobil Dominika vselej v pisarni; vselej ga je komaj čakal, da dobi novega dela.
j Kadar je pa na večer Dominik zaklenil za seboj vrata malega ka bineta, tedaj so šle na izprehod njegove misli. Vselej je začutil na licu mehko roko. ki ga je božala, slišal je besede, ki mu jih je govorila Malči.
| "Prijatelj! Moj ljubezni vredni • otrok! — Dala bi ti jo. ljubezen, jobema rokama bi jo ponudila, I ko bi jo imela. -. " j "Da je nima! I»pov, zakaj si jo ukradel? Vrni jo, meni je namenjena !"
| Razžalostil se je in s povešeno I glavo hodil po sobi. i Pa se mu je pokazala, zarja za goro. Iu v zarji je stala Mah"i. Prameni so svetili skozi njeno ob-h-ko in ona ga je vabila z roko k sebi.
© Izvrstno domače vino. @ j
Vsem mojim starim otljemuh-em in prija- I teljem naznanjam, <la sem nakupil veliko žlalit- m nepa grozdja ter imam r zalogi samo naravna. I
Prodajam ca doma pm en* salaam ali ver. A ter pa tudi pošiljam na vse strani Zedinjeniii X držav se manj kst 13 gal—	9
Pošiljam denarje v stars dosMvins s posre- X dovanjem znane banC*ne tvrdke F. Sakacr, New J Ysriu in mrthmttm ssrsJolss baU "Gls« Na- f
rada", ladelujeai pooblastila In vse druge notar- š ske listine.	I
Svsjl k svsjta!	I
nUNKAlWTRC	f
1MI W. tSmš 8L, CMcscs, IIL	2
GLAS NARODA. 18. OJTT. ISlfi
'1 Ni res! Imaš še ljubezen. -Vr-i ne se k tebi. takrat se vrne, ko pridem z lastno močjo do tebe. prav na vrh gore. Takrat boš čutila, Malči. da sean prrvel tudi ljubezen nazaj v tvoje srce in ti boš razprostrla roke in me objela ter ljubezen bo vsplamtela v srcu."
Potegnil je po licu, kjer ga je božala njena roka.
"Se me pobožae. Malči. še me povabiš k sebi! Moja ljubezen, moj znoj. moja moč. ki si jo vzbudila, ta pokliče in obudi od smrti tvoje ubito srce. Takrat bom pri eilju in se ozrem vesel nazaj na težko pot. Takrat se začudim, kako da nisem prej upal iz dvorišča. In prav je. da nisem šel. Morda bi te ne bil ugledal, nemara bi šel in bi našel zlagane oči. brez vere. pa bi šel za njimi in bi »moril samega sebe. Hvala ti. edina, predraga!"
Dominik odpre okno. Hladna sapa je hitela po golih mladikah. Gledal je proti pošti.
— Da bi se odmaknile tiste hiše! Luč bi ugledal. Za zaveso morda sloni ona in misli name, na prijatelja, ki želi do nje. pa noče, ne sane, ker je obljubil. ke>- hoče biti tnož. — Ali nekoč pot a na njeno okno. Ttdaj bo ime* polne roke darov; iz njegovih znojnih kap<dj, iz dolgih ur. ki jih je prebil v neprestanem delu. je vzra-stlo bogato snopje. S seboj prinese zlatega zrnja n potrka na okno, pa ji poreče: Malči. prijateljica ! Poglej, nisem prišel prazen. Bogat sem; boj v delu me je obla-goda ril. Vstaaii iz samotne celice, pusti skrb in delo, pridi k meni. s teboj delim vsako zrno; ti .si rne vedla na. polje, v vročino, ti ven iz sepee — zato irživaj z menoj!
In čutil je, kaJio se je dvigalo za zaveso, kako je veselo vskliknilo. Okno se je odprlo na stežaj, dišalo je po maju, njeno lice so jt zasvetilo v luči in se vzradovalo. Po cvetju je plula ljubezen, v njeno sree je šla in duša. je zapela pesem vstajenja...
Legel jc. Oči "so se za-klopile, lica se je dotaknila mehka roka — nad njim so zašepetaile sanje lepe bodočnosti.---
Dominik je .korakal na pošto. Njegove stopinje so bile ooločn -in meške. Ko je šel mimo pokopališča in se ozrl na piramido, je c-bljubil prahu pokojne matere, da se ne užalosti, naj se zgodi karkoli. Prepričan je bil, da je priporočena pošiljatev odgovor iz' P»osne.
"Hodi, kar hoče! Če srtm pro pal, stopim mirno pred <včeta in porečeni: Oče, jaz grem odt*>d. Kam. ne vem. Orem v svet, grem za kruhom, na delo. Ne vidite me prej. dokler se ne vrnem in ne pokažem rok ter rečem: Oče, trpele so te roke, glava je amagovala — pa sem prišel in roke niso prazne. glava ni podrta in obupana. To, sveti prah srca moje matere, to ti obljublja sin!"
Tako težka še nikoli ni bil!a pot na pošto. Čutil je, da se igra. igra "'ali — ali". Taaii zagleda Malči, ik*i bi videla njegovo usodo. Pa bi ga morda milovala. 'otrok' bi mu rekla in njeno oko bi bilo rosno. Ne! Bodi karkoli! Do zadnje kaplje v boj, ker sem človek! Na pot grem, kjer rje vroče solnce, kjer je malo hla&ne sence. Kljub temu grem. ker hočem, ker moram... Dnu stopnic ga je obšlo še enkrat z vso iklaverno siio; obupa, z zadnjim navalom. ALi stopil je odločno, kakor bi planil v grozeči val in ga ptetrgal z; močno roko. Zadnji strah je premagal.
"Ciospod Dominik, tipam, da vam lahko čestitaim! Tu pismo iz Bosne, pa brez obligatnega šopa vrnjenih izpričeval."
Mara mu je vročila pismo.
"Morda. Ilvala lepa! Sicer pa vseeno. Sem čisto miren. Začutil sem v sebi moč. da se napotim krog sveta, bos, če treba, in si po-Išeem kruha."
"Dominik!" se je čudila in veselila Mara. " Dominik, ne po-
nam vas. Deset dni vas nisem vi-; J lela. pa vas ne pasiam! Kje je 't 'Stal tisti nesrečni fant, tisti orna-1 iljivec. ki je obupavai? Dominik, 1 :je je tisti otrok?"	ji
"Ni ga več. Odrezan je, poko-; i en, da iz rahle bilke ra.«?te lirasft.l la. hrast!"	;}
M.rra je pomolčala. ozrla se v > ijegovo odločno lice in vzkipela '-adosti -.
"čast v arm. Dominik! Pozdrav- -jen — mož!"	I
Dom i« i k je odprl z mirno roko . ii«mo. Dekret. Službo naj takoj 1 tastopi.	is
Spreletelo je veselje njegovo -ice. a ostalo jc resno in moško, j 3Iara mu je stisnila roko in Če-' t i tal a na ugodni, tako dolgo iska-i ti službi.	^	j,
"Kaiko me veseli, go-sjjod Do-j ninik! Dopolelne sem čestitala; ilalei, sedaj vam. Kako zanimi-j o! Oba hkrati!" Dominik ni hotel, si ni upal »rašati po Maiči. Nameril je ko-1 •ak. da bi odše-I Ln obvestil očeta.i topil ponosno pred mano in ji •ekel: 4Veseli se. grem!' Mara ga' e pa pridržala iu mu ponudila
to!.	:
"Poglejte, vesela sem vas. —j Poda Malči — ta revica joka ves lan. Toliko mesecev je prosila :ruha, ko ga dobi, joka."
"Boji se, sirota. Morda ne zmo-e.Prenežna je!"
Mara je šla panjo v sosedno so-! >o. da bi Dominiku rt*stitala. Sio-I lela je ob mizi. Oči objokane, v icn polut) žii lost i.
•"Oteri si stdze! Pojtji. Dominik e tlubil službo! Čestitaj mu!" I '"Mara, pusti me! Ne morem-1. saj veš, če se pozabim!"	•
"Bodi močna! Pridi!"	|
Prijela jo je za roko in vedla] t Dominiku. Ko je ta zagledal ti j ene objokane oči, ga je sprele-j telo. K njej bi in objel bi glave er jo skril na svojem srcu. "Čestitam, gospLea!" Tako tuj se mu jc zdel ta na-*avor.
"Prijatelj, bodi srečen!" Segla sta si v roke, oko se je »trnilo z očesom, usta so onemela in v tem trenutku tudi Mara m i-edela bt^ede. Le srca so govorila i" pogledih.
Videla je pred seboj dvoje src, ki sta se srečati mimogrede na isti tmjevi poti. dvoje duš, ki sta 5e že zlili druga v drugo, ki pa molčita in si ne upata govoriti, kar kričijo njihovi pogledi, kar pripoveduje na lieu vsak utrip-
jaj.
"Oba nit1 toraj zapustita. Dol-' »očasila se bom!"	|
Nik<Io ni o<lgovoril; roki st-il bili še tesno sklenjeni.
"K;1 j ne, Malči. da ti smem pi-i «iti?"
"Smeš — moraš--"
Solze so priplule v oči, otlinak-) lila mu je roko.
"Malči, jaz verujem v vstaje-1 nje tvojega ubitega srca. Nekega; d ne vstane in se zdrami..." Malči je »zajokala. "In pride morda ;k vam, gospod Dominik!" "Mara!" je vzkriknila Malči. ''Ne, tedaj jaz pridem k njemu1
[-;in se veseliva oba velikega vsta-e'jenja."
L-4 Malči je dvignila objokane oči r. k njemu. Glava se ji je nagnila, j kakor makov cvet, in obslonela *.;na Dominikovih prsih. 1.1 Dvoje six?, ki se je srečalo, je jzavriskalo. na vzhodu življenja je v vstajala visoka ljubezen___
| Za par dni je pognal postilion Tine konja; poštna kočija"se j«-
zairugala. Mara si je brigala solze
° • i i ' t . . m gleaaia za vozom. v katerem
'J
, s«? je odpeljala proti severu — o' MalČi._
Za njim je kmalu pridrdral ko-
leselj. Skromen sam je sedel ob sinu Dominiku in ga spremlja' v mesto.
Šla sta. ki sta se srečala, narazen. na sever in na jug.
Sojeniea jima plete zlate nitke bodočnosti... Da bi jih ne pre-strrgla kruta Parka !
Želiin zvedeti za naslov svojih treh bratov: JOSIPA. AL<U-Z1-1A in JANEZA K NATS.
Prosim v<e tri. da se mi oglasijo. — Anton Knaus. c o John Knaus » 'amp. New Berry, Mich. 18-20—10
! Izum našega rojaka Henry P. Mertel.
H Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35na gasolinu, zboljša se slab motor in povspeši hitrost.
iu!	v\
i	»	C-^J	*
Mertel Power Exhilarator.
Pritrdi se ga laliko na vsako karo, katero goni motor na gaso-I lin in je lep okras za vsako karo.
| MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po
-j kvarim deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej prekosi vse dosedanja izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri ra-| čunih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Glavno je pa to. da v hrib moč podvoji "in prepreči, da bi se kara v {klancu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo. naročite si en aparat za poskusu jo •in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, f povrnem denar v teku enega tedna.
M Cena poniklanemu EX HILAR AT 0E JU je $10.50 in mesingaste-1 stemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Pišite na:
HENRY P. MERTEL,
215 Secaucus Rd.,__Homestead, N. J.
staje-! ) I^BHWMMHaMHWI^MsaaaeBKc	^
p-kega;
•> >	Kadar Je kako drnStvo namenjeno kopiti bandere, c&atave, regal Je,
jgodbene inštrumente, kape Itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, priveske, prstane Itd., ne knpite prej nikjer, da tudi nas za cene vpražate. UpraSanje Vai stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje, alči.	Cenike, več vrst poSiljamo brezplačno. PiSlte ponj.
ijemu IVAN PAJK & CO.t Conemaugh, Pa.. Box 328.
mm ŽELODČNE
Sboleznl
H	lctra» žoičnica, zapeka,, zlata žila, revmati- 1
i	zem, katar, nadnha in funkcijonaine bolezni srca 1
se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z B majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim E
_____načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor ao Jf
wm^^^^^mgj^^^^m alBlia, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna >\
slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možga- , nov* kongeativna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar- | N^L	mh organih na katerih mnogi moški toliko trpijo. ?
I Mw^^^w^^ Zdravniška knjižica, katera šteje I osrtoa^^^fe'^^^^	96 strani, zastonj.
I	niKfainiM	^^ Pišite danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna
■	|PV9MUIlVO	faleta v lazumlilvem. iraterinskem jeziku. Ta luiiiica je zaloga ?
■	llftilo	znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih motal znati I	llfllKi	*H vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni m	^	» ti«tim. ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do-
I /rliin. da ne pozna vitri moCIa ^^ A^k	bili nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite tako; po to brezplačni
■	nak* lena » te| dciefi. katera trpi u	*f|i*»co in zvedel boste, kaj je potrebno glede te ah oae bolezni.
■	bol«~. Zekm. <U	kot -^	Ne pošiljajte denarja! - poiljite samo vaše ime in naslov na
I ^V^erid^riStTlZ-hiS1	, spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna nevredna
I Moja stika «am UkkewLie^Vdssmotf-	temve* čitajte to knjižico, katera je kažipot k zd-avfo. in črpajte iz
I k! « acsSctnsld pnkš. kvr«m že	Pravo^a*ne nasvete in podatke. Pri tem lahko rveste. na čem vi trpite
■	dolco vrate let: mom ls«e ao daae« nežo-	m kako se more vaša teškoča obvladati.
I i«» skihno se« pnw&i bTT^^j	Kupon zs. brezplačno knjižico
■	w 6m* «are. kmate ia sioboku vko»-	_ _ . t M
■	ieoaaieae bolcai. ki m tako tciko zdravijo	Zapišite vaše popolno ime m naslov, izrežite in pošljite nam se cLmes.
I La o katerih ima raaon drugih zdravnikov	Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.	!
I le povrteo Twsa»r 7rlinv. da sni vsak bo- ________________
I woie tcikofe ia tajnosti: vsakeowbaawS DR- J* RUSSELL PRICE CO..
I sr.si1p^ts^ris:	ctiaTSt%-Cbicato-m-	I
■	beo, kam vwa ■■iti, ia Gtsjte tinto	Gospodje: rrcnn.. pošljite mi takoj vašo zdravolilco knjižico pcpolaoas
■	iNhakmit	iurtosj in poštnine proso.
I	ia priinde.............................................................
^	/aŽ^Jj^ Stmw. ia alica ali B«..................................................... |
i! !• 1« Kraszewskit	i ,
j UMIRAJOČI.
ZGODOVINSKI ROMAN.	I
X I	(Za "Glas Naroda" priredil J. T.)	I I*
k
12	(Nadaljevanje.)
Popoldne so napravili izlet v bližino. — Robert je bil ves čas objL Alfonzinini strani in ji neprestano dvoril.
Ko	vrnili, j«- s«-1 <Tari Mosein*ki k svoji hčeri ter ji rekel:--
- Veš kaj. ljuba Alfonzina. zdi se mi, da se je knez Robert zaljubil vte. — (ieneral. Ki «ra prav dobro poznam, mi je zatrdil, da se ni š<» nikoli zanimal za nobeno žensko tako kot se je zate. — Na vsak n narin moram odkrito govoriti teboj. — Ne smeš pa misliti, tla te j knj silim.
Tedaj je prišla očetu Miss Kurpliffe na pomoč.
(■ os n m 1 grof, rfi-ni se žili. da je vse to malo prehitro. — Gospodična je še mlada in iiua v sreu občutke, kateri lui še ne morejo , kar naenkrat bruhniti na dan. — Kolikor je meni znano, lahko re-r in. da ji ni knez Robert neljub its morda poji do njega se eelo ne-, L:< vrste simpatijo.	I
Po teh besedah se je pomenljivo nasmehnila.
Te besede so statva silno osrečile. — Začel je poljubljati svojo! hčerko., Angležinji je pa prijateljsko sti-nil roko.
Zaenkrat torej ne preostaja d rti pega — je nadaljeval s svo-1 jim zamolklim glasom. kot <la s»» natančnejše seznanita ter da iz- 5 lazita svoja eu tva. — l>a-iravno ni naša družina nizkega stanu, ima vi udar knežji naslov nekaj posebnega na sebi. — Poročiti se s knezom! tiranskim, to je lepo. to je imenitno. — Vrjameš, da bi bilo greh za — vrniti tako priliko Zdi se mi. da bo po posredovanju starega ge-1 lerala potikal kinv. Robert po opravkih v Varšavo in nas bo sprem-i ijal. — rpain. »le ne boš imela ničesar proti temu. Alfonzina j«* pogledala v ila.
V«-m. drajra hčerka, zakaj molčiš. — Vse to vem, ker sem bil tuili jaz nekoč mlad.
p(, teh Ke-edah jo zopet objel iu ji začel poljubljati roke. I p Ktiejiinja Alfonzina tiranska, roj« na grofica Moščinska! — I Strela božja, kako to sliši! Srečna boš. boš videla, da boš sreč-1 na. — Pa tml! Robert! Kakšen fant je to! — Kakšen obraz, kakšna postava! Toda tiho, tiho! — Obnašati se moramo kot da bi ■ničesar ne mislili in ničesar ne slutili.
n
Se enkrat jo je poljubil iu odšel ves žareč samega veselja.	! n
i
x.	;
! i
I
Od knezove palače j« vodila široka eesta k pristavam, skladiščem in drugim gospodarskim poslopjem.	1 Q
Ob eesti je bilo vse polno tnalih liišie. obdanih z vrtovi. — V hi-1^ šjih so stanovali knezovi uradniki, služabniki in taki. ki so živeli od i milosti tvr dobivali večje aii manjše penzje.	j ,
Skoraj tik knezovega vrta je stala napolrazpala in porušena'', kmečka bajta. — Prej je stanoval v njej vrtnar, ki je pa umrl, ter r ni zapustil ne žene ne otrok.	;
Bajto so že hoteli podreti, ko se je nekega dne javil nek čudenji najemnik.	I j
Sel je k oskrbniku panu Gozdowskemn, iKivedal niti, da je zelo re-veii, ter tla je strugar |<o poklicu. — Baje bi mu storili zelo veliko j dobroto, če hi mu dali na razpolago prazno kočo.
Prošnja je bila tako čudna, hiša tako razdrta in prosilec tako o neznan, da ga je pan Gozdowski takoj odslovil.	1
Strugar j»a je pa neprestano nadlegoval in da bi se ga iznebil. t inu je dal slednjič kočo brezplačno na razpolago.	'
Pravil je. da je bil svoj čas v knezovi službi in da je zatem od- s šel po svetu.	;
V knjigah je bil zapisan kot Martin Jalovca.	; s
Martin ni bil več mlad, bil je koščen, stili, visokorastel. — Imel s je dolgo brado. — Ljudem se je zdel neprikupljiv, tako da so se ga
(
že izdale«! izogibali.
Nekaj časa so govorili, da je ropar. Ko so ga pa videli molili v s grajski kapeli, in ko so videli, kako je delal, so začeli ti pomisleki t polagoma izginjati.	r
Pomagal je vsem. delal eele dneve, ne da bi zahteval za to le vinar plačila. — Pil ni ne vina ne žganja.	15
Ljudem se je samo to čudno zdel», da ni imel nikake strugarske priprave in da ni uikdai opravljal svojega rokodelstva. — Kljub temu, da ni prosil nobenega ne v boga ime ne na posodo, je vseeno živel. ( Včasih je kaj rezljal z malim nožem, toda nikdo ni vedel, kam proda- (] ja in če .ploh prodaja svoje izdelke. Pola
goma so se ga ljudje privadili. — Toda čimbolj so ga spo- v zna vali, temveč lastnosti so odkrili v njeni. — Znal je pisati in brati. c i/ česar se je dalo sklepati, da je veliko potoval oziroma da se je kla- j. t' 1 po svetu.	j ^
Pripomniti je pa treba, da ni bil samo strugar. Vrt je znal veli- ^ ko boljše obdelati kot vrtnar, v zidanju je pa prekosil vsakega zi- n da rja.
< e j.- kak uradnik zbolel, ga je -Talovea zastopal, če je bilo treba kako stvar na čisto prepisati, jo je prepisal -Talovea.	s
Na lovil je spremljal patra Serafinn. v pisarni je pa postal desna ^ roka pana Gozdowskija.
Ko so mu hoteli »lati malo boljšo službo, jo je hvaležno odklonil. ^ Hil je čudak v pravem pomenu besede.	j
Oblačil se je revno. — Ko so mu ponudili malo boljšo obleko, jo f je zavrnil.
Ce se je peljal pan Zen on Zurha od svojega očeta v palačo, je ~ moral mimo strugarjeve hiše.
Tretji dan po teh dogodkih je bil namenjen domov. — Dospevši do strugarjeve hiše. mu je ugasnila smodka. — Ker ni imel pri sebi 7 nobene vžigalice, in ker je videl v hiši še luč, je potrkal na vrata. * Soba je bila siromašno opremljena. — Na veliki mizi je bila s ve- | tilka, kup papirja ter peresnik in črnilo.	f
Gospodar hiše je spal pri peči. — Najbrže je bil pozabil ugasni- < ti luč.	1
Ko je Zurha prižgal pri svetilki smodko, je nehote pogledal na * list papirja, na katerem je bilo zapisano:
— Knezi Iiraiiski so povabili k sebi grofa Moščinskija in njegovo hčer. — Mislijo, da se bo mladi kenz poročil z bo- . gato dedinjo. — Intriga je zelo dobro pogojena. — Uparno.j | da se ne bo obnesla.	,
Zenon Zurba je obstal kot okatnenel.
—	Ali je to dnevnik? — Zakaj piše ta človek dnevnik!
Take misli so mu blodile po glavi, ko je pogledal spečega* Ja-; lovca. — Ko se je prepričal, da trdno spi, se je brezslišno splazil iz t sobe. —
Namesto da bi se peljal domov, se je peljal naravnost k Gozdow-pkemu.
Oskrbnik je pil čaj in nekaj prebiral.
Oprosti — mu je rekel Zurba, — da te tako pozno motim. —O, prosim, prosim. — Kaj pa je? — Zakaj si prišel t
—	O nečem bi te rad vprašal....	j
—	Le vprašaj. — Ali ho&š čašo čaja T	h 1
GLAS NAHODA, 18. OKT. 1016
—	Ne, hvala. — Prosim te. povej mi. odkod je prišel ta Jalovca in kdo je pravzaprav ta človek?
—	Kdo? Jalovca? — Oni, ki stanuje v mali hišici poleg vrta? — Oh, ti je dobro človeče. — Pred par leti je prišel sem. — Sam ne vem odkod. — Kaj pa je? — Zakaj vprašuješ?
—	Nič. nič — je odvrnil Zurba. — Hotel sem le vedeti. — Rad bi vedel kdo je, kaj je. in odkod je.
—	Ali je kaj zakrivil? — Kaj je zakrivil. — Jaz ne vrjamem.
—	Ne. ne, zakrivil ni ničesar, toda čudno se mi zdi. — Malo prej =em bil stopil v njegovo hišo in videl na mizi papirje, ki so se mi zelo čudni zdeli. — Zdi se mi. da so temu človeku popolnoma znane razmere v Bransku in da se za te razmere posebno zanima.
—	On je čudak. — Velik čudak. — Ker nima drugega dela, čač ka po papirju. — To ne more nikomur nič škodovati.
—	Meni se pa zdi stvar preeej sumljiva.
—	Ne, ne. dragi Zurba. — Kaj nam more tak človek škodovati? Le o t resi se teh misli.
—	Ne. ti me ne razumeš. — Znano ti je. da so knezi*zelo zadolženi. — Kaj če bi bila to kaka past. ki so jo nastavili upniki?
Gozdowski se je prijel za trebuh in se zakrohotal.
—	Pan Zenon. pan Zenon. nikar ne hodite neumni. — Mi nimamo nasprotnika. — Kje so naši nasprotniki? — Povejte, pokažite mi jih! —
—	Meni se pa zdi, da jih imamo še več kot preveč.
—	Bežite, bežite! — Ta Jalovca je napol nor in ne ve kaj dela.
—	Jaz sem pa videl le malo njegovega dnevnika in to me je potrdilo v prepričanju, da ima ta človek neke posebne namene.
(Dalje prihodnjič).
Išeom svojega svaka ANTONA DREN IK in prijatelja FRANKA KRANJC. Prvi je doma iz Cirkniee. drugi pa iz Rakeka na Notranjskem. Kakor mi je znano, bivata nekje v West Virginiji. Prosim cenjene roja 1 ko, kateri ve nju naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sama javita na naslov: Jaeob Skerl. j Box fi47 Svkesville. Pa. ' 1 18-19—ID)__
OGLAS.
Mr. Milan Marjanovi«' nam je I postal sledeči oglas in nas prosil, la ga štirikrat priobčimo:
Drugi Jugoslovenski Narodni Zbor v Pittaburghu,
j r»eče biti održan dne 25. o. m. ne-' jo dne 15. novembra i to 11a eable-zrafsku zelju posebne delegacije it o ju šalju južnoameriški Jugo-doveni i koja delegacija se nalazi več na putu za New York., ali ne može stiči prije početka novem-! bra.
Odaziv za Zbor je vanredno ve-!ik sa svili strana, pa k se poziva-ju i sva slovenska društva i kolonije koje jugoslovenski osječaju i cele sudjelovati 11 jugoslovenskem ! ookretu da što prije odaberu svoje delegate za Zbor.
Jugoslovenska kaneelarija,
osnovana u Cleveland, O. (1402 E. 40. St.) po izaslanstvu Jugoslo-venskoga odbora u Londonu, javlja da se sve prijave za drugi Jugoslovenski Zbor šalju na njenu adresu. Jednako se na njenu adre-su šalju i svi dobrovoljni doprinosi namijenjeni Jugoslovenskom Odboru u Londonu.
Tko želi slovenskih, hrvatsko-srpskih ili engleski pisanih agi-taeijonih in informaeijonih spisa može ih dobiti od Kancelarije. — ■spise, koje je izdao Odbor, može svat ko dobiti besplatno. ^^^
Tko bi želio u Domovino,
to jest. tko bi želio vec sada poči 11 one jugoslovenske krajeve koji se oslobadjaju po srpskoj i po sa vezničkim vojskama, i tko bi želo da dobrovoljno sudjeluje u pomoč kod pomaganja administracije, kod kot pomaganja administracije, kod pomaganja u bolnicama, kod pomaganja u ishrani i od i je van ju stanovnišfitva oslobodjenih kraje va, neka se prijavi 11 Jugosloven skoj Kaneelariji (1402 K. 40. St. Cleveland, O.), pak če dobiti sve potrebne upute i pogodnosti za potovanje. Prirajeeuje se, da po lazak 11 Kraj ne obvezuje nikoga na bojntt službu.
4s (16—19.)_
NAZNANILO.
, Naznanjam vsem prijateljem in I znancem, kateri ste kupili številke za moj pisalni stroj (typewriter). da se je izžrebala številka 62 in dobil je stroj Anton Videč. Tennpotom se lepo zahvalim vsem, kateri ste mi pri te»m ponia-
, pali-
Frank Stainer. Box 576. Greensburg, Pa. _(18-19—10)_
- Iščem svojega prijatelja JOHNA VIHTELIČA. dama rz Vrhnika pri Ljubljani. V Ameriki biva že kakih IG let hi se pogoste •j seli, zato je težko dobiti njegov c t naslov. Prosim ga, da se mi zgtasi, in sicer radi važno zadeve iz doma. V slučaju, da ni bere tega lista, prosim drag« rojake, ki ga poznajo, na to o pozoriti. — Rudolph Gorjup 11016 Waterloo Road, Collin j wood Sta., Cleveland, Ohio. 1 (17-19—10)
Raznoterosti.
z
B	*
Dragocenost krone ruskega j	carja.
i . .Od nekdaj se je že govorilo o n neverjetni dragoeeuost i krone ru-!, skill čarov, pa '<■ malokdo je verjel te pravljiee. Pred kratkim pa je bila ta draj;.K*enost u>*ndiio ee-njena. po čoner poročajo ruski listi sledeče : e Sama krona ima eeno tri milila jarde rnbljev. Izdelana je iz čistega zlata iu tehta 7 kilogramov in L?CH> gramov. Okinčana je z ."12 hriljauti v velikosti oreha in še s S7 drugimi dragimi kamni. V že/.!u pa se blišči sv.-tovnozna-
-	ni demant 'Orlov", kateri tehta po zadnjem brušenju 147 kara-
e tov. Z zlatom ohšiti plašč za kro-nanje se eeni na 7 milijonov rub-Ijev. ne glede na njega zgodoviu-
c sko vrednost.
Pri kronan: ' earja Nikolaja je bil še dragoceno okrašen, kar je stalo do 1 milijon rubljev. Pose-i- jan je z 1700 briljanti in 770 — dragimi kamni, ter tehta 22 lci-i logramov. — Zlati tron iz dobv»
0	eara Petra tehta 110 kg in kle->- čalnik 87 kg. Oboje ima eeno 2-"»
milijonov rubljev. Vse to je iz čistega zlata in rabi se samo le ob kronanju. Se premnoge drugih j dragoeeuost i. s katerih, kakor v bajkah govori rusko ljudstvo, je združeno s temi zakladi. Kakor rečeno, rabi se ta znamenitost le ob času kronanja: sieer pa je ha U je shranjena v nekih podzem-skih prostorih in le ob redkih
>_ prilikah pride na svetlo, n --
NAZNANILO IN PRIPORO->-	ČILO.
i- -Cenjenim rojakom v Clevelan-a du, Ohio, in okolici naznanjam,
-	da sem prevzel grocersko obrt od e Feliksa Zorca na 1316 £. 55. St.
Se priporočam vsem stalim odjemalcem; upam, da bom postregel. kolikor bo v moji moči, in se .. priporočam za obilen obi.sk.
1	LUDVIK MANDEL,
11 1316 E. 55. St., Cleveland, Ohio, i- --------
1
a	^^^^^^^^
POZOR ROJAKI!
SUilMflK Msil« s* ln»U 1m. kakor tudi
-	■ mmka brk« ta brado. Od uc* bu*i* irucrjo r Mk taialb knual vo«ti la doici	kakor tudi mmtklm kiHl brki la brada la nabodo odpadaliia
D hIt«H. R*nnatixem. koali bol aH trgioje v rokah, Maab ta v kriia. ? oamlb daab popolaotna osora-1- fia, me yhliaa. bul«, ton, krut« in rrint*.
pataa atf) kurit	—hlin« » par dneh po-
• - poboaa o 1 <trmnj m. Kdor bi oni« zdravila bret
, oapaba vabi' na jam£lia sa W00. Pilite takoj po 1- Molk. Ha* -akoj potijam mtnopi.|
JAOOB WAHOlO. n 4708 Bonna Av^, Clmland. Oklo.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Votary Public) t GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
IS CORTLAHDT STREET, HEW YORK. E T
IZDELbJE IN FBB8KBBUJE vnkomtni pooblastila, rojaika profaje ta daje potrata* aaarete t mk Tojaških aaderah. Bojakom. U M« čMti —riftl driarljanaki papir, daje potnbne lafm w|jc datuma lakreanja ali fail— panika. Oftaftta m rriifyr mm aim, kjer koala t»*w h * ibiao »
j
Brezpbčen nasvet ii nou^ priseljencem.
"THE BUREAU OP INDUS HUES AND IMMIGRATION' ca državo New York varuje pri leljence ter jim poiuagm, ie ao bib Mlepa^jeni, oropani ali če »o t nji iui slabo ravnali.
Brezplačna navodila tu pvuk % naturalizaeijakib aadevak — kako postati državljan Združenih dr £av, kjer »e oglasiti xa d rž« v t jan «ke listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo toile priseljence na BUia Ulanc* •Ii pri Barge Office. Oglasite se ali piiite: STATE DEPARTEMBNT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dv oldne do petih popoldne in ol red ah od osme do devete or* ivečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dai* od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah cd sedme d< devete are svečer.
HARMONIKE
sodlsl kakrAnekoll vrsta ladaiajos to popravljam po najnižjih cenah, a Os lo trpelno ln nnealjlfo. V poprav« ssnesljlro vsakdo poAIJe. Ser mm A* aad 18 let tukaj v tem posla ln seda] w svojem lastnem domu. ▼ popravek vsamem ksanjske kakor vse drog* oannonlke ter računam po delo ka (ortuo kdo aaliteva brsa aadalJnlD rprslanj.
iOHM WKNZKU 11} SmI cM BC. rim nlsai OMa
SLUŽBO DOBI
m lax I fant. zmožen nekoliko an-gl«»Š<"ir:<*. v groceriji za razvajali je hlaga. PlaT-a $15.00 teth-nske hrez vsega drugega.
J. Sehwai*tz, 517 Hrckorv St.. p:ikhart. Ind.
(17-lf>—10)
Denarne pešiljatve za ujet aike v Rusiji in Italiji.
Lshko se polije dsnar soroAmt kos, prijateljem tn snanesm, ka teri se nahajajo ▼ ajetniitT« v Rusiji ali Italiji. Potrebno Je, ka iar m nam denar poilje, da sa priloži tudi njetnikofra doplanies pismo in se nam tako cmogoi* pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati dana* ojetnikn. pošljite gv «akoj, kr sprejmete njegov n^-lov, ksr akr U odlašali, bi as lahko dogodilo da bi ga	ve« na Istov
mesta tn ai as mogli arofitl ds aarja.
TVRDKA FRANK 8AKSER.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Išeom FRANKA K AST ELI C. Doma je iz lvnežaka. Pred dvema mesecema je bil v Varani, Pa. Slišal sem. da se nahaja nekje v Clevelandu. Ohio. Prosim, da se oglasi, ker i»oročati mu imam nekaj važnejša. Nadalje išeeia ANTONA ŽIGMANA. braUi moje žene. Šlitial som, da se nahaja v CoUiinvoodu, Ohio. Tudi njeira prosim, da se oglasi. — Joseph P>ožie. Box 305. Verona, Pn.______(16-17—10)
Želim izvedeli za naslov svojih
dveh bratrancev /ANA in FRANKA J TUŠ I C. Doma sta iz Dolša pri Novem mestu. Pre<i dvema letoma sta. se nahajala eden v < 'levolandu, O., in drugi pa v oko4k*i Prttsburgrlia, Pa. Prosim ju. da se oglasita svoj: seetrieni Mariji Starie, rojeni Lajk v Zajeiem vrhu. Nadalje bi tudi rada izvedela zs naslov JOSIPA Cr.TEL. ik se nahaja nekje v okolici Sheboygana, Wis. Pi-i meni ima pismo iz starega kraja. — Mra. Mary Sta rie. 481 Virginia St., Milwaukee, Wis. _<16-18—10)
,' NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pensvl-vaniji naznanjamo, da jih bo x kratkem obiskal naš zastopnik
/fl a^^flBk.v ni n^.
m	^^	h^
» -Tla'	^m/
Mr. Janko Pleflco,
<i je pooblaščen sprejemati naroft- i aino za **Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati js, da mn bodo šli rojaki v vseh osi -ih na roko.
Vradnsž*««.
---j
' DARUJTE PAR CENTOV SLO- j VENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI!
R«da bi zvedela za naslov svoje prijateljice MARIJE DOLI-i NAR, zdaj omoženo P»ožie. Do-1 ma je nad Škofjo l^oko. Najda-
*	lj«' i«* bivala v flrž.ivi Wvoming c *
, in v avgustu h'ta 1!)14 j«' bila
i	na 254 South Temple St., Salt j
k	Lake City. rtah. — Aloish- Pe-
*	taeh. I»ox 423, Cross Valley, I ^	Cal. _(17-10—10)'
-.AMakUMMMMMiSUMMSiSUS
i Dr. LORENZ, j
|	dolMBt	i
I i
W Jaa aem edini hrvafiko govora^	Š
m Cl ipeclallat molkih holeanl *	I T PirtsbargbD, Pa.
V	UR. LORKN*.	f
0	§41 Peon Av. IL aadat. aa aflea.	i
1	Uradne are: dnevno od do- | I	poldne do 8. are Evečer. V pet- I X	kili od 9. dopolne do 2. popoldne ] J	Nedeljo od 10. dop. do 2. po^oL *
HIŠE NiT PRODAJ
novp os labka odplafila. baker tod) l>razne lote ln farme. Zavarovanje proti ognjn.
JOHN ZULICH,
1165 Vnrwond Rd„ rieveland, JHU
POTREBUJEMO DELAVCE.
fi-, 8- in lOurno delo. Zasluži se od $2.2"» do .-H.OO na dan. Delo na dan in od kosa. 10rr bonusa i»olegf plače za stalno maseeno delo. Le stalni delavci naj vprašajo. Velika slovanska naselbina.
K older Co., (10 23—10) SHi-boygan, Wis.
Kje se nahajat.i rojaka PRANK in JOHN PR LM OŽI C ? Doma stri iz Ilotavt-.lj, p<»št;i Gorenja vas nad Skofjo Loku. Prosim, da se mi javita. — Thom. ll»-r-nian. Palisade. Colo. (17-19—10)____
Ca} pravijo pisatelji, afenjakl la drtavnlkl • knjlai B*rta a. •attaar
"Doli z oroqemr
Lrv N&elaJevM Tolstoj Je pisal: Knjigo aem ■ velikim aH«
kom preoral ln v njej nadel veliko koristnega Ta knjiga aais vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepih min)L	i
Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla midu— Btaei al i Silo na aveta tako slavne pisateljice kot Je Snttneijeva	i
Pref. dr. A Dodel: Doli s orožjem' Je pravo ogledalo sedaajs- , ga Caaa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomliLltt, da j •e bližajo človefitvn boljftl časL Kratkomalo: eelo dobra knjiga.	,
Dr. l<od. Jakebevsbi: To knjigo bi človek najrajie poljubil. j V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo bral.	j
Štajerski pisatelj Peter Besegger pUei Sedaj sem v aeksm goeda pri Grieglacli ln sem bral kn^Sgo s naslovom "Doli s oroi-temf Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln aedaj labka rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem aaželel, da bi se prestavilo knjigo v vsa kulturne Jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v j Šolah ne smelo manjkati Na svetu so družbe, ki razširjajo Svete ( Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi raažlrjala ta knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih
kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To Je najboljas knjiga, kar se Jlk spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Lani (na shodu, katerega je imel lata 1880 v Berlina)! Ne bom alavll knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom pa-cud II. Naj bi tudi ta knjiga nafta svoje apoetolje, ki bi Bi laja krUemavet ln učili vse naroda.	i
Finančni minister DnnaJewskl Je rekel v nekem svojem govern v poalanskl zbornici: Sej Je bila pred kratkim v posebni knjigi i opisana Lt pretresljiv način vojna. KnJ^e nI napisal noben vaja tki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosts (enaka Berts pt Suttnerjeva. Prosim Vaa, posvetite par ur temo delu. Mislim «a •»	al kdo »a« aavdnieval sa vojno, la bo prebral to knjiga.
CMMA M CMNTOT.
SaraAafM |s ptff«
Sfovenic Pahlt>hing Co.t
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
M/mmmmmmimimmmmmmmmmmm^
MODERNO UREJENA
mm KHS M8M
VSAKOVRSTNE TISKOVIN«
™™—" IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH.
DELO OKUSNO
• 9 m m
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNUSKO ORGANIZIRA! » • » *
SNOflT SO:
DRUSl v oNA PRAVILA
OKROŽNICE — PAMFLETE CENIKI L T. D
»MA NAKOCUA FOfiURI NA I
Slovenic Publishing Go.
__«2 Cortlandt St, Haw York, H. T.