novoles LETO XVII Številka 1 pl novoles 19. januarja 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA Vsakih štirinajst dni Že oktobra, točneje 13. 10. 1978, je delavski svet naše delovne organizacije razpravljal o problematiki izhajanja našega glasila in takrat po daljši razpravi sprejel med drugim tudi naslednji sklep: — S 1. 1. 1979 bo naše glasilo izhajalo vsakih štirinajst dni. Glavni povod za to odločitev je bilo dejstvo, da mesečno izhajanje ne zadovoljuje več potreb po hitrem obveščanju. Vsekakor se moramo zavedati, da je glasilo le del informacijskega sistema pri nas. Glavni pretok informacij poteka v naši delovni organizaciji preko delovnih skupin. Glasilo, ki bo izhajalo vsakih štirinajst dni, pa bo te informacije le dopolnjevalo. Da bi to dosegli, bomo morali vzbuditi interes vseh delavcev TOZD zlasti vodilnih. Dosedanja praksa je pokazala, da se vsi skupaj še vse premalo zavedamo, kakšne možnosti nam nudi tiskana beseda v našem glasilu. Že v preteklem letu smo nekajkrat zapisali, da ni težko napolniti strani glasila, vprašanje pa je ali nam ta vsebina ustreza. Prav na tem področju, torej na vsebinski plati, pa bomo morali storiti nekaj več, če hočemo, da bo glasilo „NOVOLES14 zrcalo našega samoupravnega življenja. Cilj je torej jasen: vsebinsko pestrejše glasilo s čimbolj svežo vsebino. Da bi dosegli ta cilj, smo izbrali naslednjo pot. Odločili smo se, da zmanjšamo obseg posamezne številke iz dosedanjih dvanajst strani na osem strani; — da povečamo pogostnost izhajanja (s štirinajstdnevnim izhajanjem namesto enomesečnim, kot je bilo v navadi v preteklem letu, bomo dosegli tudi to, da bo vsebina glasila bolj sveža kot do sedaj). S člani 00 ZSMS po TOZD pa smo v dogovru, da iz njihovih vrst pridobimo večje število dopisnikov, ki bodo s svojimi prispevki popestrili vsebino glasila na ta način, da bodo pisali o zanimivostih iz svojih TOZD. Naši upokojenci so se sešli tudi letos. Več o tem si preberite na 2. strani. V________________________________________________________J NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE ZE 2. FEBRUARJA! ČE ŽELITE, DA OBJAVIMO TUDI VAŠ PRISPEVEK, GA POŠLJITE V UREDNIŠTVO DO 24. JANUARJA 1979. K SODELOVANJU VABIMO VSE, KI BERETE NAŠE GLASILO. Razen omenjenega bodo vsebino dopolnjevali prispevki, ki naj bi jih po mrežnem planu pisali delavci iz posameznih strokovnih služb DSSS in TOZD. Torej ljudje, ki po službeni dolžnosti delajo neko specifično delo. Na ta način nas bodo preko glasila sproti seznanjali s svojim delom. Več o tem si preberite v prispevku pod naslovom „ŽELIMO, DA PREBERETE44. V preteklem letu je naše glasilo izhajalo vsak zadnji petek v mesecu. Izjema je bila decembrska številka, ki je izšla nekoliko poprej. Prva letošnja številka našega glasila, ki je danes pred vami, nosi datum izida 19. januar. Ostale številke pa bodo izšle v prvih šestih mesecih po naslednjem „voznem redu44: Št. Datum izida 1. 19. januar 2. 2. februar 3. 16. februar 4. 2. marec 5. 16. marec 6. 30. marec 7. 13. april 8. 11. maj 9. 25. maj 10. 8. junij 11. 22. junij Kot ste lahko sami ugotovili, bo glasilo izhajalo ob petkih vsakih štirinajst dni. Izjema bo v mesecu aprilu, ko bo izšla ena sama številka. Izid druge številke v aprilu bi moral biti 27. aprila. To pa ne bo možno, ker je to praznični dan. Ob zaključku tega razmišljanja bi vas opozoril še na dve na videz nepomembni stvari. V vsaki številki vas bomo obvestili, kdaj bo izšla naslednja, da boste lahko temu primerno priredili vaš morebitni prispevek, hkrati pa bomo objavili tudi datum, do katerega bi moral priti vaš prispevek v uredništvo, če boste želeli, da ga objavimo v naslednji številki. Vabimo vse naše bralce, da nam s svojimi prispevki pomagajo popestriti glasilo. UREDNIK Živahna javna razprava Od 14. decembra do konca leta 1978 oz. še v prvem tednu januarja 1979, je trajala javna razprava o enem izmed najbolj branih pravilnikov v zadnjih letih. To je o pravilniku o delovnih razmerjih. Na seji sekretarjev TOZD 9. januarja smo obravnavali pripombe, ki so jih delavci imeli k pravilniku v javni razpravi. Po obravnavi pripomb smo se dogovorili, da je potrebno v našem glasilu nekatere spremembe in novosti še posebej pojasniti, namreč tiste, ki so povzročile največ razprav. Že v začetku je bila velika ni akt, ki smo ga najbolj brali in dilema ali naj pravilnik sprejme nam je najbližji, delavski svet temeljne organiza- Naslednja večja sprememba cije ali zbor delavcev. Odločili je, da smo poskusno delo samo smo se za zbor delavcev, ker je načelno opredelili in da traja od to resnično samoupravni sploš- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) 15 do 30 dni, podobno pa bomo to opredelili v razvidu del in nalog. Največ razprave so prav gotovo povzročila določila o dopustih, zaradi česar je pravzaprav ta članek nastal. Zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih to poglavje samo načeloma urejata, zato je odločitev delavcev v TOZD, kako bodo to uredili. 53. člen pravilnika govori o prostih sobotah in o tem, koliko prostih sobot naj bi prišlo v čas dopusta. To smo izračunali tako, da smo številu dni dopusta, izračunanih po kriterijih pravilnika, pomnožili s sedmimi urami in d ob oljeni zmnožek delili z osmimi urami. Tako smo dobili število dni dopusta, ki jih delavec koristi s tem, da mu prostih sobot ne odštevamo, ker sme jih s tem izračunom že uredili. Na tak način smo se hoteli izogniti samovolji posameznikov, izkoriščanju dopusta po delih, tako da ne bi prišla sobota nikoli v poštev. Če je do zda: prišla, se dopust ni obračunal, ampak se je to obravnavalo kar po domače. S tem so bili tisti, ki so se obnašali tako kot zahteva zakon, prikrajšani v primerjavi z onimi, ki so se obnašali tako kot zahteva zakon, prikrajšani v primerjavi z onimi, ki se tega niso držali. Tudi praksa v naši delovni organizaciji v preteklih letih je pokazala, da se je to določilo večkrat izigravalo in so se dogovora držali edino v Tovarni akrilnih proizvodov, v Tovarni ploskovnega pohištva in DSSS, kar pa je glede na število TOZD v naši delovni organizaciji porazno stanje, ki ga moramo enkrat za vselej z odločno akcijo odpraviti in se držati predpisanega reda. Pri dopustih naj rečemo še to, da smo uvedli nove kriterije glede na zahtevnost in pogoje dela, kar je bilo tudi „vroča te-ma“ in da smo spremenili določilo, ki govori o pravici izkoriščanja dopusta tistih delavcev, ki ne izpolnjujejo pogoja 6-ih mesecev. Več je tudi dopusta na delovno dobo v Novolesu in skupno delovno dobo. Novost je tudi to, da smo kriterij strokovne izobrazbe črtali. Nekaj sprememb je tudi pri kršitvah, zlasti smo spremenili določbe o prenehanju delovnega razmeija zaradi hujših kršitev, glede določb denarnih kazni (zaradi hujših kršitev) pa le to, da je to v zakonu taksativno našteto in mi tega ne moremo spreminjati. Zato so tudi pripombe, da se te določbe črtajo brez vsakih argumentov. Veliko pripomb je bilo tudi na določbe o materialni odgovornosti delavca, zlasti na pavšalno odškodnino. Tudi to je zakonsko določilo, ki ga moramo delavci v TOZD urediti v pravilniku. Zavedamo se, da predlagana rešitev ni najboljša, je pa prav gotovo boljše, kot da ne bi opredelili ničesar. Pri tej določbi smo spremenili točko, ki govori o samovoljni zapustitvi dela. Tudi določila o začasnem oz. občasnem delu, to je o pogodbi o delu, so precej spremenjena, še zlasti zato, ker je ob koncu leta 1978 izšel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, ki je na novo uredil to področje. Opisal sem samo nekatere, po mojem mnenju najpomembnejše spremembe in še to samo v grobih obrisih, zato je potrebno, da se na delovnih skupinah s tem ponovno temeljito seznanimo. Potem bomo lahko rekli, da je to resnično naš pravilnik in da se ga bomo tudi držali. Tu nismo govorili o vrsti drugih izrečenih pripomb, saj jih je bilo vseh preko 100, zato je nemogoče , da bi o vseh pisai. To priložnost naj izkoristim tudi zato, da se vsi seznanimo s tem, kaj, kdaj in kako bomo obravnavali v mesecu januarju in februarju. Od 15. do 18. januarja bodo delavski sveti TOZD, ki bodo med ostalimi točkami obravnavali nekatere samoupravne splošne akte in jih dali v javno razpravo (pravilnik o inovacijah, SS o delitvi OD v lesni industriji), nekatere pa obravnavali in oblikovah predlog pravilnika (to je pravilnik o delovnih razmerjih). Delavski svet delovne organizacije, ki bo 19. 1. 1979,bo obravnaval akte delovne organizacije in jih dal v javno razpravo (SS o spremem- katerimi se srečujejo pri svojem delu. Tako naj bi vsak od teh ljudi, ki smo jih zajeli v načrt pisanja, trikrat ali štirikrat na leto napisal sestavek, katerega vsebina bi se nanašala na področje njegovega dela. Sestavek naj bi obsegal približno dve tipkani strani. V primeru, da bi se pokazala potreba ali pojavila želja po pogostejšem objavljanju informacij s posameznih področij, bi to naše glasilo le popestrilo. Marsikdo ne obvlada slovenskega jezika in bo pomislil: „Kako naj napišem nek bah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, SS o dodeljevanju stanovanj in SS o združevanju sredstev). Nato bo javna razprava o navedenih aktih od 29. 1. 1979 do 10. 2. 1979 (pravilnik o delovnih razmerjih bomo v tem času že sprejemali), za tem bo usklajevanje pripomb, okoli 20. 2. bodo delavski sveti TOZD in DO, ki bodo oblikovali predlog aktov, o katerih bomo po 20.2. še razpravljali (nekatere tudi sprejeli na zborih kot npr. SS o združevanju sredstev). Končno bo 27. 2. 1979 referendum, na katerem se bomo odločali o pravilniku o inovacijah, spremembah in dopolnitvah SS o delitvi DO, SS o dodeljevanju stanovanj. V tem trenutku pa še ne vemo natančno, kako bomo uredili pravilnik o minulem delu. Seveda bomo v tem času obravnavali še vrsto drugih zadev, o tem pa v naslednji šte- sestavek, ko pa mi slovenski jezik dela težave? " No, kar brez strahu! Vsak prispevek, ki je objavljen v našem glasilu, pregleda strokovnjak za slovenski jezik. Če je potrebno, ga popravi in tako je vsaka taka skrb odveč. Pa se povrnimo k načrtu pisanja. Uredniški odbor je predlagal DS DO načrt pisanja prispevkov. DS DO pa je ta načrt sprejel s sklepom na svoji redni seji 13. 10. 1978. Načrt je torej sprejet. Želimo, da bi ga s skupnimi močmi tudi uresničili. Želimo, da preberete! V želji, da bi bilo naše glasilo vsebinsko pestrejše, je uredniški odbor glasila predlagal delavskemu svetu naše delovne organizacije načrt „obveznega pisanja" prispevkov. Ker vemo, da se prav vsak nekako z odporom loti prav vsake dolžnosti, ki je obvezna, naj takoj v začetku povemo, da „obvezno pisanje" ni najboljši izraz za to, kar smo hoteli povedati pod tem imenom. Za kaj pravzaprav gre? Da bi v glasilu oziroma preko glasila omogočili dober pretok informacij, s pestrim izborom opisov najaktualnejših dogodkov s področja samoupravljanja, gospodarjenja itd., je bilo nujno sprejeti nek načrt pisanja, ki smo mu nadeli neposrečeno ime „načrt obveznega pisanja". Po tem načrtu naj bi pisci prispevkov pisali o delu na posameznih področjih družbenopolitičnega, gospodarskega, samoupravljalskega in kulturnega življenja, ter o dejavnostih na drugih področjih življenja in dela v Novolesu. V naši delovni organizaciji imamo namreč ljudi, ki pokrivajo ta področja po službeni ali delegatski dolžnosti. Tu moramo takoj poudariti, da to „obvezno pisanje" ne bo za nikogar predstavljalo kake posebne obremenitve. Želeli bi namreč, da ljudje, ki s svojim delom pokrivajo neko področje, o svojem opravljanju del in nalog nekaj napišejo in na ta način seznanijo širši krog Novole-sovcev s težavami in uspehi, s TRADICIONALNO SREČANJE NAŠIH UPOKOJENCEV Kot vsako leto, so se tudi letos 5. januarja zbrali naši upokojenci. Začetek srečanja je bil v Straži, od koder so se ob osmi uri odpeljali v TOZD TKO v Metliki. Po ogledu proizvodnje jim je direktor TOZD tov. Peter Drenik razložil razvoj tovarne in delovni program. Nato so si ogledali še Vinsko klet v Metliki, ki je pri vseh udeležencih vzbudila veliko zanimanje. Po ogledu kleti so se odpeljali proti Dol. Toplicam, kjer je bilo kosilo. Tu jih je pozdravil glavni direktor OZD Novoles tov. Jože Knez in jim orisal poslovanje naše delovne organizacije v preteklem letu. Hkrati pa je nakazal delovni program za leto 1979. Za organizacijo srečanja se je v imenu upokojencev zahvalil tov. Dušan Dular. Nekako do 17. ure je tekel pogovor o vseh dobrih in slabih dogodkih v minulem letu. Zelja vseh upokojencev naše DO je, da bi Novoles še v bodoče tako uspešno posloval in da bi bilo srečanje upokojencev vsako leto. Ob razhodu so si s stiskom rok zaželeli zdravje in srečo v letu 1979. T.Š. NAČRT PISANJA PISEC Predsedniki 00 ZSMS v vsakem TOZD (4 x letno) 00 ZSS v vsakem TOZD (4 x letno) 00 ZKS v vsakem TOZD (4 x letno) Predsedniki konference delegacij SIS po vsaki seji Vsi strokovnjaki, ki potujejopo vsakem potovanju v tujino po službeni če je narava potovanja dolžnosti taka, da bi bil opis poti zanimiv za bralce Pravnik vsaj 4 x letno — po potrebi večkrat Organizator delitve po delu ssaj 4 x letno - po potrebi večkrat Vodja proizvodnje v vsakem TOZD 4 x letno Vodje splošnih oddelkov po TOZD 4 x letno PISEC (sestavek) FEBR. finančno poročilo intervju z gl .direktorjem poročila direktoijev vseh TOZD Poročila po službah Kadrovsko-socailna služba — izobraževanje o — rekreacija — samoupravno inf. — socialno delo o — kadrovska evidenca o — poročilo vodje službe Splošna služba — vodja službe o — urednik o Služba varstva pri delu — strok. sodi. SVD o — Koordinator — požarna varnost — vodja službe za zavar. — vodja službe V PD o — vodja arialitsko-planskega sektorja — vodja investicijsko-razvojnega biroja referent za zavarovanje sam .grad. ope ra ti vec o sam. stroj, operativec vodja projekta vodja tek. investicij o vodja službe za avtomatsko obdelavo podatkov vodja odd. oper. obdel. o vodja od za program. MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o AVG. SEPT. OKT. NOV. DEC 0 o o Zavedamo se, da bo potrebno še veliko dogovarjanj in razgovorov s pisci prispevkov, da tega pisanja ne bodo občutili kot neko neprijetno dolžnost. pač pa kot potrebo po vsestranskem in boljšem obveščanju. Prav zato naprošamo vse pisce, ki jih zajema načrt pisanja, da tvorno sodelujejo z urednikom našega glasila, na čigar ramenih bo še vedno ostal pretežni del bremena, ki mu lahko rečemo organizacija vsebine glasila. UREDNIŠKI O, Izobraževalo se je 897 delavcev V letu 1978 se je reorganizirala Delovna skupnost strokovnih služb. Tako spada sedaj izobraževanje v kadrovsko socialno službo. V tem sestavku bi vas želeli na kratko seznaniti s tem, katere izobraževalne akcije smo izvedli v preteklem letu. V izobraževalni proces je bilo vključenih 897 naših delavcev in sicer: — tečaj za voznike viličarjev 14 delavcev — tečaj za strojnike parnih turbin 1 delavec — tečaj za strojnike visokotlačnih kotlov 1 delavec — tečaj za upravljalce mostnih žerjavov 3 delavci — tečaj nemškega jezika II. st. 2 delavca — tečaj iz industrij, pnevmatike in hidravlike 60 delavcev — tečaj za skladiščnike 2 delavca — tečaji in preizkusi znanja in varstva pri delu 176 delavcev — seminar s področja planiranja 53 delavcev — seminar za enote civilne zaščite 281 delavcev — seminarji za enote teritorialne obrambe 37 delavcev — seminarji za enote narodne zaščite 109 delavcev — seminarji za ljudsko obrambo in družbeno samozašč. 22 delavcev — uvajalni seminar 60 delavcev — razni seminarji pri zunanjih institucijah 76 delavcev IZVOLILI SMO NOVE DELEGATE V Splošnem mizarstvu so izvolili nove delegate. Volitve so opravili 27. decembra minulega leta. Iz TOZD Krško so bili izvoljeni: V DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE NOVO-LES: 1. Levičar Stane — član 2. Uršič Maks — član 3. Grabnar Ivan — član 4. Levičar Alojz — namestnik V ODBOR DELAVSKE KONTROLE DONOVOLES: 1. Colner Drago V DISCIPLINSKO KOMISIJO DONOVOLES: 1 .Volk Jože 2. Fakin Jože 3. Strajnar Ivan 4. Vrhovšek Stane Iz liste združenega dela Kerin Alojz Iz TOZD Kostanjevica so bili izvoljeni: V DELAVSKI SVET DO NOVOLES 1. Junkar Jože — član 2. Jordan Alojz — član 3. Lenčič Lado — član 4. Tomše Janez — namestnik V ODBOR DELAVSKE KONTROLE DONOVOLES: 1. Košak Anton V DISCIPLINSKO KOMISIJO DONOVOLES: 1. Štefanič Ivan 2. Kerin Franc 3. Penca Anton I 4. Premru Franc ml. Iz liste združenega dela Černelič Franc DR. V letu 1978 smo odobrili plačilo študija ob delu večjemu številu zaposlenih. V mesecu maju smo naredili razpis, na katerega so se lahko prijavili vsi izredni slušatelji, ki bi želeli z delovno organizacijo skleniti pogodbo za študij ob delu. Te prošnje je odbor za medsebojna razmeija usklajeval s potrebami Novolesa in večini tudi odobril plačilo študija. Tako je bilo odobreno 23 delavcem, ki študirajo ob delu, plačilo šolanja, in sicer: — Poklicna administrativna šola 5 slušateljem — Tehniška elektro šola 1 slušatelju (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) — Tehniška šola za strojništvo 1 slušatelju — Fakulteta za strojništvo — višješol. študij 4 slušateljem — Visoka ekonomsko komercial. šola — I. nop. 2 slušateljema - Ekonomska fakulteta 1 slušatelju — Visoka šola za organizacijo dela — I. st. 3 slušateljem — Visoka šola za organizacijo dela — II. st. 2 slušateljema — Višja pravna šola 2 slušateljema — Visoka šola za teles, kulturo — I. st. 1 slušatelju — Poklicna gasilska šola 1 slušatelju Za šolsko leto 1978/79 smo dodelili 15 štipendij in sicer za naslednje poklice: administrativni tehnik 1 štipendija ekonomski tehnik 2 štipendi- strojni tehnik 1 štipendija lesni tehnik 2 štipendiji višji upravni delavec 1 štipendija diplomirani ekonomist 1 štipendija ekonomist 2 štipendiji diplomirani inženir lesarstva 2 štipendiji profesor angleščine (AN, IT) 1 štipendija diplomirani pravnik 1 štipendija diplomirani inženir strojništva 1 štipendija Šolanje pa so zaključili naslednji štipendisti: 1 lesni tehnik, 2 ekonomska tehnika, 1 dipl. ing. lesarstva in 1 diplomirani ekonomist. Od teh so se štirje zaposlili vNovolesu. Učno razmerje so sklenili 4 učenci v gospodarstvu in sicer za naseldnje poklice: elektro-mehanik, kovinostrugar, pohištveni mizar in strojni ključavničar. Šolanje so v letu 1978 zaključili 3 učenci in sicer: obratni elektrikar, pohištevni mizar in kovinostrugar. V preteklem letu smo imeli 34 pripravnikov in sicer 29 s srednjo, 2 z višjo in 3 z visoko šolsko izobrazbo, Od teh jih je zaključilo pripraviništvo v letu 1978 : 18 s srednjo 1 z višjo in 1 z visokošolsko izobrazbo. Omeniti moramo tudi to, da smo v šolskem letu 1978/79 odprli še en oddelek tehniške šole za lesarstvo v Novem mestu. Tako imamo sedaj prvi in četrti letnik te šole. V.N Kaj, če ne bo dovolj ivernih plošč? V tovarni plastificirane iverice v Soteski so glavne surovine za izdelavo predalov, kot pove že samo ime tovarne, iveme plošče, plastična folija in lepilo. Če zmanjka ene same surovine, ne moremo več proizvajati obodov predalov. Verižna reakcija pa se začne že poprej. Njen konec najbolj občuti pohištvena industrija, ki uporablja naše predale. Kaj je vzrok temu začaranemu krogu? „Iverašem“, tovarnam ivernih plošč, že dalj časa (nekaj mesecev) primanjkuje lepila, ki je nujno potrebno pri izdelavi iveme plošče. In kako smo _to ugotovili in občutili mi? Že oktobra leta 1978 smo dobili v eni izmed pošiljk iz tovarne ivernih plošč GLIN Nazarje nekaj takih plošč, ki so bile slabše kvalitete kot sicer. To nas je neprijetno presenetilo predvsem zato, ker je bila kvaliteta običajno zelo dobra. Poglavitna napaka se je kazala v rahlosti plošč in v razslojevanju le-teh. Pri preskusu z žebljem ali nožem se je konica orodij ob pritisku na čelo plošče kar izgubila. „Take so, kot koruzni kruh“, so rekli delavci. Vsiljuje se vprašanje: „Ali niso že takrat varčevali z lepilom? “ Za nas v TOZD TPI je stvar zelo resna. Do sedaj smo imeli sicer dovolj ivernih plošč, medtem ko so nekatere druge tovarne že morale ustaviti proizvodnjo prav zaradi pomanjkanja iverk. Stanje pa se je spremenilo tudi za našo TOZD, kajti zdaj, ko tovarne ivernih plošč nimajo lepila, ali pa ga imajo premalo, ni plošč za nikogar. V Soteski smo 6. 1. 1979, ko je bila po planu sicer delovna sobota, morah ostati doma in bomo to nadoknadili, ko bo . . . Vse do sedaj zbrane informacije pa dajejo tudi upanje za izboljšanje nastalega položaja. Za premostitev nastalih težav upamo na uvoz iverk iz Avstrije. Naši proizvajalci ivernih plošč, torej tisti, ki jim primanjkuje lepila, upajo, da bodo to surovino lahko uvozili. V tolažbo, čeprav slabo, nam je lahko le to, da bodo to pomanjkanje v začetku leta razen nas občutili tudi drugi v lesni industriji. H.F. Samozaščitna aktivnost-skrb nas vseh V mnogih primerih bi lahko delovni ljudje preprečili nastanek varnostnega problema ali pa določen varnostni problem odpravili, če bi ob vsakem škodljivem pojavu ustrezno ukrepali. Izkušnje namreč kaže- jo, da se delavci marsikdaj ne zavedajo, da določen varnostni problem neposredno zadeva tudi njihove osebne interese in zaradi te nevednosti ne ukrepajo kot odgovorni nosilci družbene samozaščite. Uresničevanje družbene samozaščite predpostavlja torej določeno RAVEN ZAVESTI IN VARNOSTNE KULTURE njenih nosilcev - delovnih ljudi in občanov, to je aktivni odnos do vseh problemov varnosti in do urejanja različnih opravil, s katerimi se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in družbene ureditve. V temeljni organizaciji moramo razvijati tiste oblike in načine varnostne vzgoje, ki prispevajo h krepitvi varnostne kulture in k učinkovitosti sistema družbene samozaščite. Oblike in načini varnostne vzgoje morajo biti tudi sestavni del programa samozaščitne aktivnosti. Pri tem je pomembno zlasti: — delovanje družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev; — seznanjanje o varnostnih razmerah; — samozaščitno usposabljanje in varnostna vzgoja; — usposabljanje za naloge narodne zaščite. Zaradi kontinuitete dela na tem področju je koristno, da v odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določijo člana, ki bo zadolžen za področje varnostne vzgoje. Zveza komunistov in sindikat imata izjemno vlogo pri krepitvi varnostne kulture in zavesti delovnih ljudi. Njuna aktivnost, Fotografija je nastala 5. 1. 1979 v TOZD Sigmat. — Kaj, če bi pobude in politična pomoč so orodje potrebovali? temelj za organiziranje raznih predavanj, razprav in drugih oblik varnostne vzgoje. Po drugi strani bosta tudi delavski svet in njegov odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito seznanjala družbenopolitične organizacije in društva o varnostnih razmerah, varnostni problematiki, pa tudi o stanju na področju družbene samozaščite sploh. Te informacije bodo lahko organizacije in društva koristno upoštevale pri sestavi svojega programa idejnopolitične in varnostne vzgoje članov. Pri seznanjanju je treba poudariti tista področja družbene samozaščite, na katerih se ta počasi in slabo uveljavlja. Zlasti osnovni organizaciji zveze komunistov in sindikata pa bosta obravnavali politično-varnostno stanje, aktivno sodelovati pri sprejemanju politično-varnost-ne oscene razmer v temeljni organizaciji in opredeljevali angažiranost njunih članov pri krepitvi sistema družbene samozaščite. Eden izmed pogojev za učinkovito izvajanje nalog družbene samozaščite je, da so delovni ljudje sproti seznanjeni z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja in drugih družbeno škodljivih in negativnih pojavov ter z vzroki za nastajanje takih pojavov. Delavce bomo seznanjali z varnostnimi razmerami in elementi varnostne ocene periodično ali pa vselej, kadar gre za izredne varnostne razmere na širšem območju oziroma kadar preti nevarnost, ki ogroža premoženje, osebno varnost ljudi ali pa pogoje dela. Najpogostejši načini seznanjanja so naslednji: — na zborih delavcev in sestankih samoupravnih delovnih skupin; — na posebnih sestankih, ki so sklicani zaradi obravnave varnostnih razmer; — na sestankih družbenopolitičnih organizacij; — pred določeno akcijo ali razporeditvijo po načrtu za delovanje narodne zaščite; — s pismenimi informacijami. Pri seznanjanju z oceno varnostnih razmer je zlasti potrebno posvetiti vso pozornost pravilnemu in objektivnemu prikazovanju varnostne problematike in morebitne grozeče nevarnosti, da ne bi prišlo do nepravilnega razumevanja ali celo do določene vznemirjenosti ali panike med delavci. Gre torej za odgovorno nalogo, ki ne terja samo določenih priprav, marveč tudi hkratno angažiranost vodstev družbenopolitičnih organizacij, zlasti takrat, ko so nastopile izredne varnostne razmere, ki so bistveno pomembne za družbeno varnost. Posebej je treba omeniti, da ne gre samo za prikazovanje dejanskega stanja, marveč tudi za pojasnjevanje z varnost -no-političnega vidika. SE NADALJUJE Mladinci! Organizirajte se! V Splošnem mizarstvu Krško, iz katerega bosta letos ustanovljeni dve TOZD, še nimamo orgniziranih osnovnih organizacij ZSMS. Ta ugotovitev je tembolj zaskrbljujoča, če vemo, da je v Krškem, prav tako pa tudi v Kostanjevici, zaposlenih precej mladih. Prav mladinci bi morali pokazati več zanimanja za to, da se ustanovijo oziroma organizirajo 00 ZSMS tako v Krškem kot v Kostanjevici. Starejši vam bomo vsekakor priskočili na pomoč. Preko 00 ZSMS boste laže uresničevali svoje težnje in potrebe na raznih področjih — tako na področju športa, kulture, kot tudi v raznih delovnih akcijah v sami TOZD, kjer ste redno zaposieni. Vaše organizirano delo bi se prav gotovo lahko kazalo tudi v spodbujanju sodelavcev k redu, disciplini, neuživanju alkohola in seveda še v drugih pomembnih stvareh v našem vsakodnevnem življenju. Na sestankih bi prav gotovo lahko uspešno razpravljali o organiziranju nadurnega dela, prostih sobotah itd., kar vse bi zelo spodbujalo k učinkovitejšemu delu v proizvodnji v delavnicah in na terenu. Vsi vemo, kako važna je delovna zavest, ko se borimo, da v roku dokončamo neko delo in če nam to uspe, ne plačujemo zamudnih obresti. Namesto plačevanja zamudnih obresti in pogodbenih kazni gradbenim organizacijam bi si lahko zagotovili sredstva za dejavnosti kot so: šport, kultura, ekskurzije in izleti. Mladinci in mladinke — na vas je, da se odločite! Za zaključek naj povem še to: po osvoboditvi je stala prav mladina v prvih vrstah graditeljev, ki so se lotili obnove porušene domovine. S prostovoljnim delom so gradili tovarne, železnice, ceste, mostove itd. Tudi danes bi lahko s svojim vključevanjem v delovne akcije dokazovali, da spomin na naše predhodnike še vedno živi in ne bo nikoli pozabljen. Prepričan sem, da boste vi mladi to tudi storili. H. A. Ne poteka tako, kot... Lansko leto so bile volitve novih sindikalnih odborov OOZS in konference sindikata DO. Sindikalna konferenca DO si je razdelila delo po komisijah. Tako je bila ustanovljena komisija za kulturo in komisija za organizacijo proslav. Ti dve komisiji delujeta v tesni povezavi za izpopolnitev delovnega programa, ki je narejen za vsako leto. Že v začetku moramo povedati, da delo teh komisij ne poteka tako, kot bi si želeli. To je bilo ugotovljeno na sestanku teh komisij 8.1. 1979,katerega pa se je udeležilo le malo članov. Nehote se vprašujemo, ali so delavci izbrali prave člane in kdo je še pripravljen delati na tem področju. Drugo vprašanje pa je, kakšna zvrst kulture je še potrebna človeku modernega časa. Pojem kultura je zelo širok. To je tudi duševna hrana za slehernega človeka. Dvomim, da je bila človeku kdaj bolj potrebna duševna sprostitev kakor v današnjih časih. Postali smo sužnji svojih hišnih aparatov in proizvajalnih strojev na delovnih mestih. Kako približati kulturo delovnemu človeku danes? S takim in podobnim vprašanjem se je srečevala ko- misija. Kaj storiti za boljšo povezavo z dislociranimi TOZD? Ugotovljeno je bilo, da je bil lanski delovni načrt, čeravno skromen, v popolnosti realiziran. Za letošnje leto pa sta si komisiji zadali sledeče naloge: Program proslav: .8.2. kulturni dan .8.3.dan žena 27.4. in 1.5. ustanovitev OF in praznik dela . 29. 11. dan republike .21. 12. dan jubilantov Vse te proslave bomo skušali popestriti s kulturnimi programi. Program razstav: redna razstava Dolenjske galerije razstava fotografij na temo 1. maj, 29. november in dan JLA; koncerti združenih zborov občin Trebnje, Krško in Metlika bodo v njihovih krajih; odkup posameznih predstav, abonmaji in priložnostne prireditve. Želja komisije je, da bi čim več delavcev iz naših TOZD sodelovalo, kajti samo tako si bomo naše življenje naredili lepše in srečnejše. D. M. in J. K. CVETKI IZSIGMATA Staro leto se poslavlja saj zadnji dan je to, vsak hiti in še pospravlja. Ta že nosi polno kanto drugemu po metlo se mudi, tretji izpod mize lanske vleče še smeti. Tam v Jožetov* skupini nekaj muči jih, skrbi — prinesti dali so MARTINI a od nikoder ga še ni. Končno tudi to se uredi, da grlo suho nič več ni. Glej ga zlomka, kak* v glavo to tišči preveč popili smo ga vsi. Strupena to je kačja slina, čeprav je tu že ostra zima. Jože prav* KAR BO PA BO, saj Janko skoraj tulil bo. Ko ura ena se prikaže nam Bruno sendviče nakaže. In kdo govor bo napravil? Direktor zgleda, da ga je zapravil. Nato nekdo se ojunači, ker z besedo rad ppprednjači. Raja si z veseljem roke mane, nula še direktor tu postane. Slavje le nekako smo končali in nato še roke si podali. Ker pa Franc pretežko ima glavo Nada brž mu skuhala je kavo. Janez vino nam ponuja vsakdo rad se z njim p< Tako proslavili smo minulo leto kratko je bilo - presneto! UKREP št. 1 Delavci TOZD Sigmat (v Brestanici) smo se odločili, da v bodoče ne bomo več vozili kovinskih profilov z viličarjem, ampak z ročnim vozičkom. Prevoz poteka na relaciji skladišče - delavnica. Za ta ukrep smo se odločili zato, dane bi poškodovali asfalta, ki je narejen iz najnovejše snovi. Ta snov se je prvikrat uporabila prav pri asfaltiranju okolice naše delavnice. Ta ukrep velja do preklica, ki ga lahko pričakujete nekako v suhih poletnih dneh. Da stvar ni iz trte zvita, dokazuje tudi veliko zanimanje naših sosednjih organizacij in posameznikov, ki se navdušujejo nad tovrstnim asfaltom. Avtorju tega najnovejšega asfalta pa priporočam, da svojo inovacijo prijavi pristojnemu patentnemu uradu in si tako zaščiti avtorske pravice in vse ugodnosti, ki jih prinaša to epohalno odkritje. PPP Vesti iz TOZD TG Naše delo v letu 1978 00 ZSMS je v minulem letu organizirala več akcij. Mladi v TOZD TDP smo sodelovali pri organizaciji proslav, v akcijah čiščenja okolice in organizacije razstave. Vse to se najbolj vidi iz sledečega pregleda: — organizirali smo razstavo ob dnevu kulture v mesecu februarju; — v sodelovanju z 00 sindikata smo pripravili proslavo v počastitev dneva žena; — v aprilu smo v sodelovanju z mladimi v TOZD ŽAGA pripravili delovno akcijo, katere se je udeležilo dvanajst članov naše 00 ZSMS; — pomagali smo pri izvedbi tradicionalne proslave 1. maja v N o vole su; — člani naše 00 so sodelovali pri prenosu TITOVE ŠTEFETE; — v avgustu smo v delovni akciji očistili okolico naše TOZD. Podobno akcijo pa smo izvedli tudi v mesecu oktobru; — ob 29. novembru smo pripravili razstavo v počastitev dneva republike; — ob zaključku leta 1978 pa smo okrasili jedilnico v naši TOZD in jo pripravili za tradicionalno silvestrovanje. RK. Nasveti za varno delo novi Člani zkj 27. decembra 1978 je bila v Dolenjski galeriji v Novem mestu svečana podelitev članskih izkaznic novo sprejetim članom ZKJ. Pred podelitvijo le-teh je bil krajši kulturni spored, v katerem so nastopili gojenci glasbene šole iz Novega mesta. Nastopu glasbenikov je sledil govor sekretarja občinskega komiteja ZKS tov. Franca Borsana. V svojem govoru je tov.Borsan orisal lik komunista in hkrati opozoril na naloge, ki stoje pMd člani ZKJ. Nato je bila svetana podelitev izkaznic. Tudi DO Novoles je bilo sprejetih nekaj novih članov. Ta dogodek pa je posebn pomemben za TG Dvor,saj šobili sprejeti v članstvo ZKJ trije delavci naše TOZD. To je toliko važnejše, ker do sedaj ni bilo v TOZD TG Dvor nobenega člana ZKJ. Vemo, da nas čaka delo, ki na začetku prav gotovo ne bo lahko. Obljubljamo pa, da bomo dosledno sledili idejam tovariša Tita in izpolnjevali naloge, ki nam jih nalaga ZKJ. —ta O SILVESTROVANJU V TG DVOR Ob koncu leta, ko se vsi poslavljamo od starega in nazdrav- ljamo novemu letu, je ponavadi tako, da se veseljačenje podaljša na vse dni, kolikor trajajo novoletni prazniki. Nekako tradicionalno je že postalo, da zadnji delovni dan namenimo, čeprav ne v celoti, praznovanju. V TG Dvor pripravimo vsako leto silvestrovanje. Včasih se to zgodi v tovarni, drugič pa v kaki vaški gostilni, ki jo v ta namen najamemo. Prihod novega leta smo tokrat proslavili v naši jedilnici, ki smo jo prav za to priložnost svečano okrasili. Slavje smo pričeli ob dvanajsti uri. Ob dobri kapljici, odojku in piščancih je stekel sproščen pogovor, ki so ga popestrile šale. Tudi pesmi, ki so nam silile iz grla, so veliko pripomogle k splošnemu razpoloženju. Pozabili smo na vse skrbi. Kogar so zasrbele pete, se je lahko po mili volji naplesali. Igral nam je ansambel Elipse. Z glasbo smo bili zadovoljni, čeprav ansambel ni bil v polni zasedbi. Ob koncu silvestrovanja, ki se je zavleklo pozno v noč, smo si zaželeli obilo sreče in uspehov v letu 1979. Ta želja nas vseh pa velja tudi vsem delavcem kolektiva Novoles. —ta POSPRAVLJENI DELOVNI PROSTORI PRISPEVAJO K VARSTVU Ne pozabi, da je prenekatera poškodba rezultat nereda in da z vzdrževanjem reda v delovnem prostoru daješ svoj prispevek preprečevanju nesreč. Ne pozabi tudi, da mora biti delovno mesto vedno čisto, da mora imeti vsak del orodja, razni pripomočki in predmet, ki se obdeluje, svoje mesto; ne meči odpadkov in uporabljenih krp poleg koša za odpadke. Ne pozabi, da so spolska tla lahko nevarna. Zato pazi, da bo pod vedno suh. Luže od olja in vode takoj osuši ali jih potresi z žaganjem. Ne pozabi niti na svojo zadnjo dolžnost ob koncu delovnega časa: ustavi stroj, očisti ga in če je treba podmaži — da bo tvojega tovariša v naslednji izmeni ali pa tebe naslednji dan dočakal pripravljen za delo. V PROMETU SE OBNAŠAJ ODGOVORNO Nevarnost poškodbe ne preti samo v tovarni na delovnem mestu, temveč tudi na poti od doma do tovarne in nazaj. Zato moraš tudi tu spoštovati pravila varnosti: ne skači na avtobus, ko je že speljal, ne obešaj se na njegova vrata in ne skači iz njega dokler se ne ustavi; ne vozi se s kolesom po levi strani ceste; ne vozi s kolesom ponoči če ni pravilno osvetljen; ne hodi po desni strani ceste in ne hodi čez cesto, kjer ni prehodov za pešce. Ne zlagaj nikakršnih predmetov pred zasilni izhod; le-ta mora biti vedno prost. Ne puščaj in ne zlagaj nikakršnih predmetov na raznih prometnih poteh, če ni dovolj prostora, da te vozilo ne bi poškodovalo. Ne prerivaj se skozi preveč ozke prehode, temveč hodi samo tam, kjer je to v obratu določeno. Nikar ne bodi povsem prepričan o tem, da je vsako breme zloženo po predpisih, da ne more pasti in da te ne more poškodovati, ne približuj se natovorjenemu vozilu. Ne hodi po prometnih poteh za vozilom, niti ne hodi čeznje na mestih, ki za to niso določena. ZAHVALA Ob smrti moje mame ANE BRADAČ iz Gor. Mraševa se iskreno zahvaljujem 00 ZS TOZD ŽAGA STRAŽA za podarjeni venec ter sodelavcem za denarno pomoč IVAN DBRADAC z družino ŠAHOVSKI K0TICEK Ob koncu lanskega leta je bil odigran šahovski turnir, ki ga je odlično organiziralo Šahovsko društvo Novoles. Posvečen je bil 22. decembru, prazniku JLA. Tekmovanje je bilo organizirano že drugič in bo postalo tradicionalno. Turnir je potekal v ostri, a korektni borbi. Z mirno in racionalno igro v vseh 9. kolih je prvo mesto in lep pokal osvojil član ŠK Partizan Straža — Čedomir Kitanovič. Pol točke manj je zbral Zadravec, ki je bil vse do zadnje partije tudi edini konkurent za prvo mesto. Končni vrstni red: 1. Kitanovič 7,5 točk; 2. Zadravec 7. točk; 3. Medved 6,5 točk; 4. Virant 6 točk; 5. Vidmar 5 točk; 6. Cigler 5 točk; itd. SLAVKO MISLI O ŠAHU Šah je nekakšna zmes igre, znanosti in umetnosti. (Dr. Milan Vidmar). Človeško življenje je partija šaha. (Cervantes) Šah je lahko samo to, kar je — šah. (Petrosjan) Šah je najlepše darilo ljudem. (Portisch) Šah je življenje. (Fischer) v. . i SPOMIN NA JESEN - Alberta Mervar, 3.b PRISPEVKI UČENCEV OS VAVTA VAS PTICE POZIMI Opisala bom,kako sem nekega dne opazovala premražene ptice. Bilo je med prazniki 29. novembra. Takrat nisem šla v šolo in sem lahko dolgo poležala. Zunaj je snežilo. Ker sem bila že budna, sem zlahka slišala vsak šum. Tako sem tudi zaslišala drobno čivkanje. Stopila sem k oknu. Takrat sem se spomnila, da še nisem nasula ptičkom zrnja v krmilnico. Hitro sem se oblekla in stekla iz hiše. Celo na zajtrk sem pozabila. Rekla sem si: „če ptice niso zrnja, tudi jaz ne bom jedla“. Najprej sem stopila na skedenj in prinesla v krmilnico malo sena. Potem sem naredila ptičjo pogačo. Vrnila sem se v svojo sobo, od koder sem opazovala ptice, ki so priletele v krmilnico. Veselo so zobale, nekaj pa jih je obležalo v senu. Gotovo so bile premražene. Najbolj se mije smilila sinica, ki je bila tako premražena, da ni mogla jesti pogače in ne malo poležati v senu. Padla je v sneg. Pohitela sem ven, jo pobrala in hkrati opazila, da je že mrtva. Šla sem jo pokopat. ■ Tisto jutro sem se tako zaposlila s pticami, da sem na zajtrk čisto pozabila. To je moja zgodba o lačnih in premraženih pticah, ki ostanejo vso zimo v domačih krajih. ZORICA PIRC, 5. a razred PRIČAKOVALI SMO DEDKA MRAZA Nekaj dni pred novim letom smo v okrašenem razredu praznovali. Peli smo, plesali in poslušali glasbo. Nato smo odšli k dedku Mrazu. Šli smo proti dvorani. Nekdo se je ozrl in zaklical: „Dedek Mraz, dedek Mraz!“ Mimo nas se je pripeljal dedek Mraz z avtom. Z njim so bili zajčki, medvedki in snežinke. Dedek Mraz je imel dolgo belo brado in brke, kučmo in kožuh. Kar naenkrat so se na nas vsuli debeli bonboni. Z veselim vriščem smo jih pobirali. Ko smo stopili v dvorano, se je zastor odgrnil. Na odru smo zagledali lepo okrašeno jelko in dedka Mraza s spremstvom. Razdelil nam je darila, podal roko in nam obljubil, da nas bo naslednje leto spet obiskal. BARBARA BLAŽIČ, 3. a ZIMSKO VESELJE — Sandi Mervar, 3.b H DEL TEDNA HESTO V AUSLIJI JAGE2 LJUbltO, feisgČNo UMSKO 5 kUTAL. V ZOVtUJU ZJttSM C OSEbAV DELOV. ZAZMaZ- UAJMAU-DEL ELE H. Daneu IVO LOS. d¥OJ . NAŠE 1)0 B.IKSUI CE3U. SESTAV VEEZoV TtEMOA u rtu V TEKOČE 6TAWJf KALIJ kosiuv$ TONA GLADm TUTU. • azmnicB VEZNIK Slov- VEKA TtUP J05IP MOZ ENAKA SOSIA3- TEKOČA VObA ULM-M IME NESESA uui-ter. Učilišče anql /cm ADEC- Ver/Aj ■ VIULZ. SAtMEVO SESTAVIL b-2> ŠVEDSKA ČibEUl Kol ATttiKA ntkijev- Tik-SHalA mutcev SPOMLAi. MESEC NACtou-Kok ir E 06 ro&. JV$os. Ul KOT IN Ah?£i IME AL/tetro GA UE ALŽUSKO DKU£,o MESTO HOŠKO /Me sj 8 ^ 40- mesec 'c- OAR ftOHOOL VLAD- NASLOV Rešitev nagradne križanke, ki jo objavljamo danes, pošljite na naslov: Uredništvo glasila „NOVOLES", 68351 Straža. Izžrebali bomo štiri enake nagrade po 30 din. O izidu žrebanja vas bomo obvestili v tretji številki glasila. Opozarjamo, da morate nad križanko napisati svoj točen naslov. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do 3. februarja 1979. Iz prispelih rešitev NOVOLETNE križanke je žreb izbral nadpHnip tpŠp\/??Ipp’ 1. nagrada: Ribič Vera, TOZD Sigmat, 68280 BRESTANICA 2. nagrada: Medved Slavko, TOZD BLP 3. nagrada: Vovk Janez, TOZD TDP Nagrade bomo poslali po pošti. Vsem izžrebancem čestitamo! r "N Kadrovske vesti TOZD TDP: prišli: Šimo KOKALOVIČ, Mojca ROZMAN, Slavica DUJAKOVlC, Čamila ČIVOVIČ, Franc ŽURA, Tatjana ŠTUBLJER; odšli: Slobodanka SPASO-JEVIČ(samovoljno), Helena ŠPELIČ (sporazum), Ranko MIŠIČ (samovoljno), Marija PEČ AVER (sporazum), Sonja PETAN (DSSS), Slavko DAMJANOVIČ (v TOZD TKO). TOZD TSP: prišli: Anica LAVRIČ, Sakib JAKTAZO-VIČ, Maks KRESE (iz TOZD TVP); odšli: Rajko KREN (sporazum), Boris DRČAR (disciplinska izključitev), Marija MUHIČ (sporazum). TOZD TPP: prišli: Anica GOLOB, Anton HUDORO-VAČ; odšli: Vinko Gogič (samovoljno). DSSS :prišli: Boris HRIBERNIK, Sonja Petan (iz TOZD TDP), Tatjana POGLAJEN (iz TOZD TVP). TOZD BLP: prišli: Drago STROJIN, odšli: Zdenka BUKOVEC (sporazum). TOZD TKO: prišli: Ivan MOLEK, Marija SLANC, Anton STARASINIČ, Slavko DAMJANOVIČ (iz TOZD TDP). TOZD TVP: odšli: Ana DRAGAN (upokojitev), Darja KONCILJA (sporazum), Tatjana POGLAJEN (DSSS), Maks KRESE (v TOZD TSP). TOZD TES: prišli: Niko POPLAŠEN. TOZD Žaga Straža: odšli: Milan ZORAN (samovoljno), Sead ČAVŠEVIČ (sporazum). TOZD TAP: prišli: Jože PEČEK, Jože ŠIRCELJ, Marjeta GAČNIK; odšli: Marija STARC (sporazum), Franc REJELJ (sporazum) Franc HUČ (sporazum). 0 delu v TOZD TKO Nedaleč od Metlike, če greš proti Rosalnicam, stoji na lepi travnati livadi ob reki Kolpi zgradba, ki jo krasi velik napis „NOVOLES“. Malo čudno, bi pomislil takoj na začetku, saj je tovarna s tem imenom v Straži? ! Prav nič čudno ni, kajti v Metliki se je formirala ena od številnih TOZD Novolesa, TOZD TKO (tovarna kopalniške opreme). Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora: Franc Redek. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2650 izvodov. Stavek, filmi in montaža: ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGO-TISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421—1/72 z dne 31. januarja 1978. Malo več kot dve leti je stara, toda delo se je razširilo v take razsežnosti, program je tako velik, da skoraj ne bi več mogel govoriti o „novopečenem11 obratu. Tako se je razživelo delo, da je njegova podoba že skoraj kot neko uigrano moštvo v neki športni igri. Le še nekaj tehničnih izboljšav in sprememb je potrebno opraviti in nastalo bo vrhunsko moštvo, kot bi temu rekli. Program, ki si ga je začrtala TKO, je zelo obsežen in zahteven, zato bo samo z resnim odnosom do dela in veliko mero discipline uspešno realiziran. Izdelki, še bolje rečeno program, ki kroži po proizvodni hali, je dobil ime po lepi in do sedaj še dokaj čisti reki Kolpi. Program „KOLPA11 je nova, najsodobnejša kopalniška oprema, ki nam zaradi svojih posebnih lastnosti omogoča dejansko osvežitev in sprostitev. Lahko si uredimo kopalnico, kakor si pač zamislimo, saj nam elementi to v veliki meri dopuščajo, pa tudi barve so izbrane na osnovi raziskav tržišča in potreb kupca. Delavci tega obrata, okoli 80 nas je, smo iz bližnjih in daljnih krajev okoli Metlike. Marsikdo se do tedaj, ko je bil TOZD ustanovljen, še ni poznal z ostalimi. Sedaj pa spodbujamo 22. 12. 1978 je bila na Otočcu slavnostna seja DS DO. Po uradnem delu in pestrem kulturnem sporedu so bile podeljene denarne nagrade za deset-, dvajset- in tridesetletno delovno dobo. Na gornji fotografiji vidimo tov. Slavka Vidmarja, predsednika DS DO, med govorom. Spodnja fotografija pa že razkriva veselo vzdušje, kije nastalo v neuradnem delu srečanja. TUDI VAS VABIMO, DA NAPIŠETE SESTAVEK ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO GLASILA. POŠLJITE GA CIMPREJ! drug drugega k boljšemu in učinkovitejšemu delu. Pregovor pravi: „V SLOGI JE MOC“, in prav to se v veliki meri odraža tu pri nas.-Izboljšati je potrebno, kolikor še ni, delovno disciplino, in uspeh, kakršnega pričakujemo vsi, je tu. Tudi družbenopolitične organizacije delajo po predvidenih programih, nekatere bolj, nekatere manj. Trudimo pa se, da bodo vse polno angažirane in bodo uspešno reševale dane naloge. Prizadevali si bomo, da bo delo in počutje v našem TOZD tovariško, prijetno in delavno. D.S. Iz proizvodnje v TOZD TKO.