List 38. S* O r> dar Ms m . it?. m vy rtniške MírM i z m Te «ai XXVII aro Jzhaîaio vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr J li r * _ . « ^ 1 Ili C\ 1 "I A "I______Vi ill 11 ^ « « « posiljane po posti pa celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den > Ljubljani v sredo 22. septembra 1869. Gospodarske stvari. sedanji in prihodnji vrednosti Ijubljanskega močvirja Ljubljansko močvirj tudi mah' t novano Ijaus&u U1UUV1IJC, tuui „uiciu je na raznih krajih razne ba * a liU vanu I J KŠ JLiC* Id^Ulli I\ A CAJ X XX in potokov je šota vsa sprstenela (morast) imeno-;e. Blizo bregov močno namesana z naneseno zemlj dalj proti sredi je po vrhu neko liko čevljev na globoko z rastlinskimi ostanki prepre žena, niže Pa J blatasta šota Od tega sveta pa veljá, kar tukaj sledí Tako močvirje je mogoče predelati v stanovitno rodovit svet spravi ako se odej preprežene šote do blata ; to se s požiganjem ali izrezevanjem izpeljuje Cesa se kaže poprijeti, naj razjasnijo sledeče vrstice Kdor se loti požiganja, ^mora najmanj do let orati, požigati delka posmodila in če dobro obrodi, se more pridelek sejati žeti Ce mu ni slana vsega pri od orala ceniti k večemu do 30 gold. ; ako se polovica odštej za delo y ostane po takem 15 gold, na leto ; ali za let 120 gold Kdor se pa loti izrezati prepreženo šoto, jo lahko vreže in postriže v 8 letih, vsako leto po 200 štirjaških sežnjev. Teh 200 sežnjev mu dá 1000 centov suhe šote, ktera po 20 kr. cent vrže 200 gold. Za izrezanje, sušenje in zlaganje v kupe plača se navadno po 2% kr. od centa, od vseh 1000 centov 2500 krajc., to je 25 gld., ostane tedaj za delo, zemljiščin dohodek in za vožnjo 175 gold lz tega se kaže, da mah več dobička daj šota reže in prodaja, kakor da se požiga y ako se Po doli vzeti šoti z dohodkom od 600 gold, ostane še svet pripraven za kmetovalsko obdelovanje za njivo ali za travnik, vrednosti gotovih 200 gold. Dragi posestniki močvirja! Ne zametujte tedaj več tako nemarno kakor do zdaj svojega močvirj on bode v kratkem kupce V lUiUl f XVI UV/ViLJ ul M^V/ I^IMW T MAA) kajti po novih železnicah, ki se snujejo v našo deželo in iz naše dežele, nastalo bode gotovo mnogo fabrik, ki imel ki ga bodo drago plačevali boj za kurj potrebovale veliko šote Dr. J. Orel List iz Dnnaja o gospodarskem učilu ljudskih učiteljev Poslal J. Levičnik. tično svoje postopanj v in murb adjereji, v reji solnčnic trt ? razkazeval ondi ----1----j ~ ---• y » ouiuvuiwij Hl od tod nas je peljal najpred na vrt in nam y kako postrvi; od tukaj pa peljal sadunosnik izreja in goji na umetni način je dalj v vesnico in sa dvorani teoretično svojo Kar smo slišali v njegovi to ín še mnogo več druzega in ko-ristnega smo videli tukaj praktičnega v živi resnici. Vnema za sadjerejo, za ktero g. Fichtner res gorí, 1 # 1 • -1 .. t a a - ^ O ' pa tudi uljudna postrežljivost, s ktero se je omenjeni gospod kake 3 ure med nami mudil ter vodil nas od gredice do gredice po vrtu, vredna je javne zahvale. Predno smo se od gosp. Fichtner-ja ločili, pokazal nam je še eno od njega jde ao sej priprosto, pa dobro sestavlj njo ; m ki Dal je tudi konj je prav v vpreči in posejati pred našimi očmi eno lého koj na vrtu ž njo. Hvaležnega srca smo se od tod ločili. Tudi profes slovj Hajek nam je že trikrat napravil prav podučne demonstracije. 30. dan u. m. nam je v politehnični mineral bir k raz- kazeval mnogovrstna kamenja, rude, okamnine itd. Tudi mnogo kranjskih rud smo videli tukaj peljal nas je omenjeni gospod na dan t. m. k i vrt v Schonbrun. Bil je prav přijazen popoldan; zveradi in tice so bile vse na prostém; šli smo s profesorjem od oddelka do oddelka vrstne lastnosti tu zbranih živali šli v botaniški vrt fesor n£ Včeraj, na dan Malega Smarna, malo popotvanj ki nam je razkladal mnogo Od zverinjaka smo nam je priljudni gospod pro-daljeval v struki^ rastlinstva svoje poduke pa nas je po vabil na Peljali smo se z južno železnico do Azgersdorf-a, od tam šli peš v dva kamnjolóm se ahaj y veliko okamnin; vse smo na drobno ogledali. Naprej smo se podali po neskončni lepi oko lici memo Kalksburg-a čez mali griček v Kalt leutge b y to je vas, od kodar ves Dunaj dobiva P od^tod smo šli zopet naprej čez lepo plan L / V X I J-----I--I----- Briihl. Clovek skoraj začudenja strmí o dobrotljivosti majke narave, ktera je v obširne planjave dunajské okolice položila ko mili darek tako skrito, divje-roman-tično-idilično dolinico. Kar pa jej ni dala narava sama dodala je še umetna roka človeška, toraj tudi ni čuda da le-tod o poletji Dunajčanov vse mrgoli. Med popot , in y y vanjem je gosp. profesor skor ves čas botaniziral marsikak učenik je nesel na večer lepo zbirko okamnin cvetek in zelišč seboj nazaj na Dunaj y 30 dne u. m Dne t. m. smo se peljali pod vodstvom posebno zornost našemu poduku dopoldan nas je bil počastil tudi zopet gospod minister grof Potocki med ukom s svojo nazočnostjo, in s tem dovolj očitno pokazal svojo po- prijaznega in umnega sadjerejca kapitularja P. Gr. Schirnhofer-ja v Azgersdorf, kjer nam je hvale- y vredni lastnik ondotne fabrike sam osebno razkladal najpoprej v svoji dvorani teore- sedanj čas našega bivanj 17. septembra 1869 Dunaji nagnil se je kraj Janez Fichtner, en teden še, in razkropili se bomo zopet na vse strani Cislajtanije, ter poslovili se z večino naSih do sedanjih znancev in prijatlov menda za vselej. Dokončali smo dozdaj že dva predmeta; tudi sviioreje srao se danes učili; al čas, ki je bil odločen temu v sedanjih časih tako važnemu predmetu, bil je tako kratek, da si ga skoraj imenovati ne upam: v poldrugi uri bili bi morali zapomniti si ves ta nauk! — Sploh se imamo, ker gre Čas bolj h kraji, vedno več učiti; gradiva je res toliko, da se profesorji sami čudijo ter pravijo, da tako obilno nakupičene dušne hrane probaviti je želodcu skoraj nemogoče; „fur geistige Speisen gibt es aber keine Speisepulver", nam je šaljivo nedavno nek profesor djal. Vendar pa moremo z resnično hvaležnostjo navdani biti do vseh, ki so nam pripomogli, da smo tukaj; kajti kdor hoče pažljivo poslušati, nabral si bo zlatih naukov na kupe za-se in za sebi v poduk izro-čeno mladost, in to zlasti za take kraje, kjer se prebivalci pečajo s poljodelstvom in živinorejo. Tudi glede gozdov bi marsikomu, ki ima svojo sekiro pre-ostro nabrušeno, privoščili, da bi bil poslušal nauke o tem, zlasti za naše gorjanske kraje tako važnem predmetu. Po dunajskih ulicah bi zamogli taki „gozdni stro-jevci" tudi videti, kako naj se skrbi za gozdni zárod in njegovo ohranjenje. S toliko skrbljivostjo se gojijo mlada drevesca novih drevoredov in perivojev, da noben vrtnar za svoje nježne cvetke bolje skrbeti ne more. Zato se pa tudi ni čuditi, da smo vkljub ne ravno ugod-nemu jesenskemu vremenu že pred tednom tu divje koštanje vdrugic cvesti videli. — Včeraj se je peljal ves naš razred v Klosterneuburg. Imeli bi bili ogledati on-dotno velikánsko drevesnico in vinograde: velikánsko drevesnico rečem, in to po pravici, kajti nič manj ne obsega ko 20 oralov zemlje. Drevesnico smo obhodili po večem vso; al na poti v vinograde nažgal nas je bil dež tako, da jih je le nekoliko na dotično mesto prišlo. Skoda, da se nismo mogli ozreti bolj na tanko po nogradih; nič manj jih namreč ni skupaj na eni lastnini ko 100 oralov. To bo več kapljice! da jej bi le še vreme bolj ugodno bilo! — Na prihodnjo nedeljo je napovedana še ena veča demonštracija v Az-gersdorf in Modling; s tem mislim, da bodo naše de-monštracije skončane. Mašina, ki robka turšico, velika dobrotnica na vec strani. V izgled tudi drugim krajem. Iz Dobrépolj 10. sept. V 36. listu „Novic" je bilo iz seje odbora družbe kmetijske naznanjeno, da je sl. odbor srenjčanom naše fare z.a 10 gold, v last přepustil mašino, s ktero se turš2ca robka. Naj bode toraj s temi vrsticami slavnému odboru za dar znižane cene spodobna očitna zahvala izgovorjena. Ne bode pa morebiti od več, ako pri ti priliki ob kratkem spregovorimo o namenu, zarad kterega smo omenjeno mašino na pósodo prosili in ktero posebno korist še ž njo doseči upamo. — Med pridelki tukajšnjega kraja se sme, razun krompirja, na prvo mesto staviti turšica; največ se je seje in toraj tudi v primeri z drugimi žitnimi vrstami največ pridela; večletne skušnje pričaj o, da je zemlja in obnebje tukaj za-njo posebno ugodno. Vsak kmetovalec pa vé, koliko truda veljá in koliko časa se potrati, predno je zrnje od štofcov obrobkano. Namesti da bi ženstvo předlo, možaki na pr. razno orodje pripravljali, koše pletli itd., se družina v večerih po več tednov s tem robkanjem ukvarja. Očitno je toraj , kako koristna je za kmeto-valca mašina, ki v malih urah delo opravi, ktero mnogo rok še le v mnogih dneh, da ne rečem tednih, dovršiti more. Lahko je toraj misliti ; kako ustreženo je bilo kmetom, ki so na vrsto prišli, da so mašino rabili in kako radi so se je posluževali. Vsakteri je bil pa tudi rad pripravljen po meri delà, ki ga je mašina imela, jej par bokalov zrnja podariti. Mašina je tedaj tudi služila ter imela dohodke. In kaj s tem zaslužkom? Da kratko povem, ti dohodki mašine imajo najprej namen, revnim otrokom, ki jih je v fari obilo, biti, ako smemo tako reči — sv. Ňikolavž. Iz prodanega zrnja namreč se ima otrokom, ki zavoljo revščine ter pomanjkanja dostojne obleke in obutve ne morejo, zlasti pozimi, ne v cerkev ne v šolo hoditi, oskr-beti kako oblačilce, obutev itd. In ker ena sama mašina, kakor se je pokazalo, nikakor ne zadostuje, bode ta mašina imela nalogo , še drugo mašino zaslužiti in omisliti ter sčasoma po primeri večih dohodkov kupiti tudi in med ukaželjne kmetovalce razdeliti koristnih bukev, pospeševati in podpirati sadjo- in sviioreje itd. Razun tega toraj, da se ima delo polajšati, mnogo dražega časa drugod koristno porabiti, da imajo kmetje ob enem tudi priložnost, korist kmetovalskih mašin spoznati in ceniti, še marsikaj druzega od te mašine zahtevamo — in skušnja lanskega leta spričuje, da bomo po ti lahki in praktični poti tudi, ako Bog dá, kolikor toliko dosegli in vresničili. Ali bi se ne dalo z enacim vspehom tudi drugod, kjer pridelajo dosti turšice kaj enacega poskusiti in vpeljati? *) Ob enem pa naj bode očitna zahvala izrečena tudi vrlemu g. Solmajer-ju, ki nam je pripomogel, da smo mašino, ki nam je zdaj blagovoljno v last prepuščena, iz kmetijskega vrta v Ljubljani dobili na pósodo. M. Smolej. Delitev premij lastnikom lepih kobil in žebcev. bode, kakor so „Novice" že davno naznanile, za deželo kranjsko letos v Kranji, in to prihodnji petek .24. dan t. m. dopoldne ob 9. uri. - Skušnje na vrtu družbe kmetijske ljubljanske. Letošnje skušnje so posebno rodovitnost sledečih pridelkov potrdile; kdor jih želi kupiti, naj se obrne do podpisanega. Podolskioves za seme se mernik prodaja po 1 gold. 50 kr., zlata Erlaška pšenica za seme po 3 gld., — amerikanski rumeni krompir po Goličevi šegi saj en z dvajseternim pridelkom po 2 gold. 50 krajc. cent, — rdeči okrogli Rošičev krompir z 45. do 50ternim pridelkom po 1 gold. 30 krajc. cent. — Zavoj se cenó zarajta. V Ljubljani 15. septembra. Fr. Solmajer, pri sv. Jakobu štev. 148. Znanstvene stvari. Sporočilo o XV. odborovi skupščini Matice slovenske. v Ljubljani 2. septembra 1869. 1. Pričujoči so bili ljubljanski odborniki: gg. dr. J. Bleiweis, dr. Costa, dr. Zupanee, Lésar, Vilhar, Jeran, dr. Papež, Svetec, Sovan; izmed vnanjih pa: gg. Er- m^rn^^^^mmrnm i i . - ■ » *) Mašina, ki nam jo je slavna kranjska kmetijska družba v last prepustila, je iznajdba Pavla Kropivšeka v Šemniku pri Zagorji in veljá z dvema cevéma 45 gld., obropka se ž njo blizo do 20 mernikov turšice v eni uri. Dobijo se pa enake mašine z eno cevjo tudi na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani pri g. S kale tu in v fužinah v Dvoru (Hof) pri Zužemberku, ako se ne motimo,, jim je cena po 20 gold. Pis. 305 javec, Grabrijan, dr. Razlag dr. Krek. ? dr. Ulaga, dr. Vošnjak in menu katoličanstva y ke smo Slovenci vsi katoličani Vršila se je ta skupščina tako-le: Matica ni akademija, ki se mora držati stroge znanosti ; tudi družba sv. Mohora bi se vé da lahko izdala to zapisnik. Potrdil in podpisal se je XIV. odborové seje 2. Tajnik naznani y da se je od poslednje seje ogla- ter silo 52 novih družbenikov, med njimi 4 ustanovniki, stavi nasvet: „naj odbor sprejme vse". (Odbor pritrdi.) 3. svetu z vskiikom izvoli knjigo, svetio? 10 gl a kaj ne smela Matica spraviti na Po sklenjeni obravnavi se odsekov predlog z prejame Tudi odsekov predlog č n eg 1 o v n i k izvoli „naj se za • yy—j ~ ;----- r - -j - - ~ ~ " > ~ — *-------/ —-- * g* w , oo ojjic- Za prvosednika se po dr. J. Bleiweisovem na- jame s tem pristavkom, da mu Matica plačuje 240 gld. na leto in da odsek za izdavanje knjig ž njim sklene Nol d o v a n j spr dr. E. H. Costa, ki častni ta posel dolgo od sebe odvraća, vendar se naposled natančno pogodbo v smislu današnj 10 udá soglasnim željam; za njegova dva namestnika: dr. Leon Vončina in dr. Radoslav Razlag; blagajnik g. dr. Zupanec in vsi opravniki lanskega izdala Dupauloup razprave tudi dva Nasveta posamnih odbornikov bila sta stav- dr. Ulaga nasvetuje, naj bi Matica leta se z vskiikom zopet izvolijo. knjigo jeno po potrebah slovenskega naroda „o izreji otrok", prired 4. gospodarski odsek so izvoljeni gg. odbor- izroči odseku za izdavanj niki: Sovan, Vilhar in dr. Zupanec. 5. Odsek za „naučni slovnik" se po predlogu v svetuj log yy naj se letos Mig y Ta nasvet se dr. Costa na- lanskem občnem zboru sprejetem sestavi tako, da bode zboru y ki jih tajnik pusti y národni koledar iz raz- v poročilu razložil občnemu v ves odbor, a pomnoži se s toliko udi, v Ljubljani bivajočimi, da bode ljubljanski oddelek štel dve Odbor pritrdi tudi temu predlog njem odborová seja sklenj ob In bila uri zvečer , ravno ko --------~ - J --------J--------- ~ ----- * , na čitalničinem vrtu bila Matičinemu zboru na čast tretjini vsega odseka. Po tem takem bode v njem: 18 začela pevska „beseda' ljubljanskih odbornikov, 22 vnanjih odbornikov, 26 družbenikov neodbornikov, v Ljubljani bivajočih, .ktere doloČi odsek za izdavanje knjig; ta odsek toraj šteje 66 članov. ljenih odsek za izdavanje knjig je bilo izvo- . Bleiweis, dr. E. H. odbornikov, ti so dr. Costa, Ant. Lésar y Jož. Marn, Jan. Solar, I v. Vavrû dr. Gr. Krek in dr. Rad. Razlag. > odsek za nabiro národnega slovstve- nega blaga so izvoljeni: dr. Krek in Trstenjak. Marn y Svetec, Solar 5 Vrtec lepoznanski. Prijateljici. Novela. Poleg Dragoile Jarnevićeve svobodno posnel J. Levičnik x. (Dalje.) Težko uzdihne bolnica. Predstojnici zablisketá okó ; L* ^X^VV^J««. ^ ^ ^ ------->----------------------— -- -—-----, razgovoru, kako bode s tajništvom pri- ona pobesi glavo k prsim in tako ostane dolgo nepre- hodnje leto, odbornik Lésar stavi predlog: „naj se taj- mićna kakor ledeni kip.... Bolnica nadaljuje: „Rado-nikova služba razpiše po 36. §. opravilnega reda." Po vala sem se blagih dni in časov, milih odgojiteljev in daljnem razpravljanju tega predloga Lésar konečno ven- ljubeče me sestre. Po smrti moje nove matere vzeme s dar privoli, da obdrží težavni ta posel še za eno leto, da vstreže soglasnim željam slavnega odbora. 9. odsekovem predlogu a) naj slavni zbor sklene, slava.. sestro vred tudi mene neka tetika v Karlovec, in da-jala je naju primerno podučevati. Moja sestra Ljubo- u da Matica na svetio dá „poljudno věrno" (dogmatiko), votu strese vname se dolga in živahna razprava. Najprej tajnik pohvalo od vseh strani predstojnica se pri tej besedi po vsem ži- „učila se je marljivo in prislužila si y meni ni hotel nauk v glavo y prebere gosp. Kosa rj evo pismo od 30. junija t. y V timveč pa gizdavost in igre Teta y opazivsa mojo kterem odboru naznanja mnogih udov želje po tej knjigi, nemarljivost„ opominjevala me je s priČetka ljubeznjivo, in da je odlašanje te knjige, o kteri je bil govor že v 9. odborovi seji osupnilo nektere duhovne tako y da so kasneje, videvša, da lepi opomini ne zdajo, postala je oštra. Jaz se začnem potuhovati in hliniti se. OdveČ stopili iz društva. Zoper izdavo te knjige sta govo- prezgodaj sem vedela, da sem lepega in dražestnega rila gg. dr. Vošnjak in dr. Krek ter dokazovala, da lica; naslanjajoča se na brhkoto svojo zanemarjala sem ta knjiga ni potrebna, da ni znanstvena y toraj ne po izobražiti dušo in srce • • Ljuboslava nasproti bila je matičinih pravilih, da je le za duhovski stan, a stanov- plemenita, angelska duša ; njeno srce bilo je pred menoj skih knjig se mora Matica ogibati, sicer bodo zdravniki odkrito in čisto ko spomladanski zrak: z eno besedo kajti in drugi stanovi jeli zahtevati knjige tudi za svoj stan, bila je bitje polno krasnih vzorov a to ne gré , Matici je naloga , knjige izdajati za ves duša y le-tó njeno srce bilo je tako rekoč moje y narod; izdavo te knjige imelo bi prevzeti Mohorjevo bilo je polno ljubezni in prijateljstva proti meni y društvo. tec Za izdavo so govorili gg. dr. Ulaga y dr. Razlag, Jeran in dr. Costa , Sve- moja lahkomišljenost upotrebovala je vse te dáre na ter so zlo, ter še celó spodbadala in gojila napake moje spobijali vse ugovore. Razjasnovali so pomen popularnih Teta opominjevala je pogosto Ljuboslavo na opaznost če tuđine tako suhoparne proti meni; jaz pa sem naklonjenost in zaupnost njeno obraćala tako dolgo v hudo, da sem jo celó razdvojila da so knjig ter dokazovali, kakor strogo znanstvene vendar-le znanstvene z vsemi tehniČnimi izrazi, kakor na pr. vsa popularna z njeno dobro tetko, ktera je vsa goreČa skrbela za „Schodlerjeva" knjiga prirode; kdo more reći, da ta ni srečo svoje stričnice. Slo je tako daleč znanstvena? — dokazovali so potrebo in korist te knjige, y da sve se slednjič dogovorili z Ljuboslavo, da hoćeve h krati za- da narod slovenski raste tudi v verski znanosti ter se pustiti teto in iti zopet k očetu domů. Pa mene je od povzdigne na višo nravno stopinjo; ako hočemo narodu ohrani značaj, ohraniti si mora nravnost da se tega podvzetja zopet odvrnilo pismo očetovo, v kterem 5 prav so me oštro svarili, opominjevali me ubogljivosti, pa pravi dr. Razlag — imela bi biti prava pretili mi tudi s težkim delovanjem in s slabo zabavo Povedala sem vam že, da sem ona je manj namenjena in manj po- na domači grajščini ta knjiga hišna knjiga; trebna duhovnikom, nego svetovnim, toraj nistanovska; bila brhka, dražestna, —in kolikor tega sama nisem za-če se vendar hoče imenovati stanovsko, naj se imenuje znala, pravile in zagotavljale so mi možke priliznjenosti y tako, a stan je tukaj vzet v širjem pomenu in to v po- ki so me neprestano obkrožavale .... Tako sem postala 306 nečimerna, — da, še več, postala vlačuganju vdana ženska.... Pred sestro zakrivala sem svoje napake in slabosti, in vsem tožbam, ki so pogosto donele naLju-boslavina ušesa zoper mene, stavljala je ona nevero nasproti; kajti le predobro znala in umela sem jo s sladkimi besedami mamiti in nalagavati...Tu sopet govora utrujena bolnica omolkne in zakašlja ; predstojnica pa dá svetlobo luči nekoliko bolj zakriti. Po kratkem prestanku začne bolnica zopet pripo-vedovati: „Med mnogimi mladenci, ki so me svoje ljubezni zagotavljali, bilje tudi en trgovec, ki meje resnično želel v zakon. Jaz nisem veliko marala za-nj .... moja nestanovitnost in nečimernost mi niste dopuščali, da bi kterega stalno ljubila; dovolj mi je že bilo, da me drugi radi imajo.... Oj, gospá mati! kako nesrečna je pač tako deklè, ki omamljena od sladkačev in lizunov nič druzega ne misli nego gizditi in lepotičiti se, ne mislé, da telesna lepota je rosa na jutranjem solncu.... Jaz onega trgovca nisem ljubila, vendar sem mu hotela rajše podati roko v zakon, nego osamljena prebivati na kmetih. Preveč sem se že bila privadila sladkačev, a v svojo lepoto in v slepo ljubezen Faladračevičevo sem se bila toliko povzdala, kolikor se mi je zdelo potrebno, da mi zakon ne spodleti.... Ljuboslava je odšla k svojemu očetu domu, jaz pa sem se preselila k sestri svojega zaročnika, — kteri je bil taisti čas ravno v kupčijskih zadevah odpotoval na tuje — da pri njej pričakam povratka njegovega.... Al tudi na mojem novem domu nisem bila lizunov prosta, in moja neskončna lahkoum-nost zapletla me je v nove zanjke. Faladračević se s popotovanja povrne, obišče me, pa ponaša se proti meni ledeno-mrzlo in zdajci zopet odpotuje.... Čez malo dni naznani mi gospá G—*, da okolnosti, obziri itd. silijo Faladračeviča venčati se z drugo deklico .... To me je sicer nekoliko oparilo, al moja prevzetnost ni pripustila, da bi mi ta malenkost šla k srcu; marveč rugala sem se skujanemu ženinu in njegovi oholi sestri ter odšla iz hiše. — K sreči se je med tem Ljuboslavina teta preselila v neko drugo maoje mesto, in nikogar ni bilo zdaj, ki bi bil le-to mojo osodo Ljuboslavi sporočiti vedel. Med tem sem izvedela, da so njen oče na smrtni postelji, in da se hoče ona v kratkem omožiti s pomoćnikom očetovim. Darežljivost Ljuboslavina obsula in obogatila me je bila z mnogimi lepimi in dragocenimi rečmi in s spominki, ktere sem zdaj zaporedoma prodajala. To mi je dajalo potrebno hrano; zraven pa sem stregla na očetovo smrt. Ni mi bilo treba dolgo čakati tega. Zdaj pa sem mislila na to, kako naj se ponašam dalje. Zvita moja glava izmisli si koj dobro sredstvo : oblečem se v črno obleko in grem domu k Ljuboslavi, da bi jej opomagala obžalovati očeta ... Zaupljiva duša njena ve-rovala je mojim lažém; sprejela me je ljubeznipolno ter odměnila koj prve dni storiti me deležnico znamenitega delà bogate očetove dedšine ... (Konec prihodnjič.) «m^mm—— Deželni zbori. Štajarski dezelni zbor. Deželnemu zboru so bile v 1. seji predložene bolj važne stvari te-le : 1. Načrt postavin zastran delanja in zdržavanja cest k železničním postajamin kolodvorom. — 2. Načrt postavin zastran oblasti in postopanja v zadevah javnih cest in potov, ki niso državni, in zastran cestnega policijskega reda. — 3. Sporočilo deželnega odbora zastran napravljenja sirotišnic in hiš za bolehne revne ljudi kot deželnih zavodov. —4. Načrt postavin zastran rešitve kmetijskih pridelkov in denarja za cerkev, fare in šole, ki se še zdaj od posestva davati mora. — 5. Načrt postavin zastran javnega oskrbovanja ubogih. — 6. Sporočilo deželnega odbora, kako bi se najbolj vre-dila stvar najdencev. — V drugi seji trije vladini predlogi: Zastran pravih razmer uciteljstva na javnih ljudskih šolah. — Načrt postavin, kako se naj vravnajo, napravijo, zadržujejo in obiskujejo javne ljudske šole. — Jtfačrt postavin o realkah. — Okrajnemu zastopništvu v S tanje u se do voli, da sme jemati 30 procentov přiklade od neposredne dače ; ravno to se tudi dovoli okrajnemu zastopu v Loču, da sme vzeti 40% za potrebne okrajne stroške. — Podpora od 3000 gold, za štipendije učencem na trgovski akademiji se na dalje dovoli. — Večim srenjam se dá dovoljenje, da smejo pobirati plačo od vsakega, ki hoče stopiti v srenjo kot domaćin, pristavi se vendar, da St. Jurjevska srenja pri Celji sme na leto vzeti 15 gold., druge pa samo 10 gold. — Trgu Oberceyring se dovoli, da sme jemati 2 gold, daće od vsakega psa vsako leto. — V tretji seji 13. sept. je stavil poslanec dr. Schlosser predíog, podpisan od 11 drugih udov zbornice, da deželni zbor izreče željo, da namesti tega, da deželni zbor voli poslance v državni zbor kakor dozdaj, se vprihodnje vpeljejo neposrednje volitve za državni zbor. — Državni predlog, da naj bi se volili 4 udje iz deželnega zbora v deželno komisijo za vpe-ljanje nove gruntne postave se izroči posebnemu odboru o 5 udov. — Državni predlog zastran odločbe: ali po menitvi gruntnih oddelkov gospodarjem naraste korist, se izroči srenjskemu odboru. — V peti seji je baron Hammer predsedniku izročil predlog: naj se konkordat popolnoma in brž brž odpravi^(bojo potem mar silni davki niži in dobijo Slovenci na Stajarskem svoje národně pravice?) in dr. Schlosser se je poganjal za direktne volitve poslancev državni zbor (to se pravi : pokopajte deželne,zbore popolnoma!) Dezelni zbor kranjski pričel se je 15. dne t. m. Snidli so se večidel vsi poslanci, přišel je tudi dr. Klun; prečast. knezoškofa ni bilo in ga menda tudi ne bode, kakor poslednji čas ne; grof Coronini se je odpovedal poslanstvu; pl. Langer je prosil za mesec dni odpusta. Novoizvoljeni poslanci: viši rudarski svetovalec Lipoid, dr. Razlag, dr. Zarnik in Kotnik vsedli so se nastran narodnih poslancev. Deželni glavar gosp. dr. Karol pl. Wurz-bach kot prvosednik je pozdravil zbornico v nemški in nekoliko v slovenski besedi ; v nagovoru je omenil posebno kranjske deputacije, ki je šla meseca decembra 1. 1. presvitlemu cesarju hvale izrekat za ljubljansko-trebiško železnico, ter je povedal, da je bila deputacija od Njih Veličanstva 12. decembra na cesarskem dvoru v Budinu milostivo sprej eta. Klicu na slavo Njegovega Veličanstva odmevali so se trikratni navdušeni živio-klici. Na to poprime besedo c. k. dež. predsednik g. Conrad pl. Ei-b e s f e l d ; po malo nemških besedah nadaljuje govor svoj slovenski ter pravi : Primite častita gospoda moj pozdrav v imenu vlade. Veseli me in v čast si štejem, dami je dano zopet nazočemu biti pri razpravah veleslavne skupščině. Prepričan sem, častita gospoda, da so Vam resno na srcu vse deželne zadeve in da bodete z navadnim gorecim domoljubjem delovali v prid in blagor domovini svoji. Ne dvomim tedaj ni malo, da bodete s posebno skrbjo pretresli tudi važne nasvete, ki Vam jih bode v predstojećih sejah vlada predložila zlasti o šolskih in kme-tovalskih zadevah. Kar se mene tiče, vèsten sem si, da me pri vsem mojem delovanji vodi iskrena udanost do dežele in njenega blagorja. Zatorej smem nadjati se in prosim tudi, da mi Vi častita gospoda ne vskratite svojega blagohotnega zaupanja. Potem nemški povdarja marljivo delovanje lanskega zbora in omenja dognane po- 307 godbe zarad odškodovanja za inkamerirano deželno pre- razsojati, ali se dá po z a m eni zemljišč boljše kme-moženje; naposled se skličuje na decembersko ustavo tijsko gospodarstvo doseči, kakor tudi predlog de- 1867. leta, ktera mu kot zastopniku vlade veleva stati želnega odbora o goz darj ih sta se izročila gospodar med strankama in ne nad njima. Po vsem tem naznanja skemu odseku v posvèt, finančnemu odseku pa se je zboru, da je izročil prvosedniku sledeče vladne pred- izročilo mnogo odborovih predlogov. loge o šolskih in kmetijskih zadevah, namreč: 1) zarad V 4. seji naznanja deželni glavar pismo, v kterem osnove in vzdrževanja obrtnijskih nada l jev a inih finanční minister deželnemu odboru napoveduje, da de- šol, 2) zarad šolskega nadzorovanja 9 zarad urav- .....................^ . - ---. -- -- žela prej me 700.000 gold, v obligacijah, kakor jih je nave osnovanja, vzdrževanja in obiskovanja javnih lj ud- odbor želei; deželni glavar nasvetuje, naj se 9 skih šol ljudskih šol zdaj 9 9 ko zarad uravnave pravnih razmer učiteljev je dežela dobila ta denar, za kterega je bila dolgo zarad realke, zarad postave o čeni- pravda 9 telj ih, boljše kmetijsko gospodarstvo doseći. zahvala izrekuje S trahi-u, ki je kot ki imajo razsojati, ali se da po zameni zemljišč prejšoji deželni odbornik deželno pravico zeló pojasnil Ko si zbor- in pa državnim našim poslancem ki so se tudi i\Lu^iij v va vu v vit j-ilu ^vv/i iu pa u i £j ck v u i ui u a o i JLLi ^ vaiau^g m y ai o vj ou tuu nica gospoda Luka Svetca in dr. Savinšeka izvoli za na Dunaji trudili za to, da se je deželi povrnil denar zbora-ravnatelja, končá deželni glavar sejo s sočutljivem zbor vstávši pritrjuje zahvalo. ? Potem se je začela spominjanjem dveh umrlih velečislanih poslancev, nam- obravnava o predlogu deželnega odbora, ki se tiče po-reč general-vikarja gosp. Antona Kosa in gosp. Santo stave zastran za pir anj a obče škodljivih ljudi v po- Treota. V dokaz srčnega pomilovanja se vzdigne cela silno delalnico. Poročevalec je bil dr. Costa. To zbornica iz svojih sedežev. po- stavo je že deželni zbor lanski izdelal, ani bila potr- seji drugi dan, ko se je prebral slovenski za- jena, đa-si tudi je bila osnovana prav po postavi za pisnik prejšnje seje (deželni koncipist Kreč je letos sta- doljno Avstrijo že potrjeni. Govoril je prvi o tej za- novitni zapisnikar) in so novoizvoljeni poslanci predpi- devi dr. Zarnik in začudenje izrekel, da vlada ni sano obljubo storili, so prišle volitve za zbornicna potrdila postave, nad ktero se nova era vendar spodti- opravila na vrsto. Dr. Costa in K. Dežman sta bila kati ne more, ker se ne tiče niti narodnosti niti šolstva izvoljena za pregledovanje stenografičnih zapisnikov; — in druzih njej nepriljubljenih stvari ne, ampak je čisto v finanční odsek so bili izvoljeni: dr. Jan. Bleiweis, nedolžna, indiferentna. Ker je prav enako postavo po- dr. Costa, Kromer, Margh eri, Dežman, Peter Kozler, trdila doljni Avstriji, misliti se mora, da naše ni potr- Lipold dr. Razlag in dr. Prevec v peticijski dila zato ker so odsek: Zagorec, Pintar 9 dr. Toman, Svetec, Ravnikar, Slovenci izdelali. „Ja Bauer, das dr. pl. Kaltenegger in 9 odsek: Lipoid, Pintar, Kotnik, Koren, Kramarič, grof ist was anderes" — utegnilo bi se tukaj reči. (Smeh in v gospodarski dobro-klici, —deželni glavar govornika opominja, naj ne sega čez ^ivsjl voíi meje). t-Á et L ii i Lv uauaijujcjQ gy vui iu piavi , ua Barbo, dr. Toman, Svetec, Ravnikar, dr. Savinšek in deželni poslanci niso zato tukaj, da bi vladi kompli- grof Thurn; — v ustavni odsek: dr. pl. Kaltenegger, mente delali, ter si prizadeva dokazati, da postava ta dr. Bleiweis, dr. Costa, Rudež, Svetec, Ravnikar in dr. Zarnik, Dr. Zarnik nadaljujeje govor in pravi da dr. Razlag, dr. Toman, spada v področje deželnega zbora. Ce se deželnemu v odsek za preso- našemu zboru skor nič ne potrdi, kar sklene, čemu pa jevanje opravilnega sporocila deželnega odbora: Peter sedimo tukaj? C. kr. dež. predsednik dokazuje Kozler, dekan Toman, baron Zois, Svetec, Tavčar, zvezo te postave z drugimi in protislovje z drugimi; dr. Savinšek in baron Rastem: — v šolski odsek: vendar se dá najti pot, da se temu protislovju v okom Lipoid, dr. Bleiweis, Svetec, dekan Grabrijan, dr. Costa dekan Toman in baron Apfaltrern. — Po dokončanih pride, 11. kakor ga je zbornica doljno-avstrij s ka našla v Dr. Toman obžaluje, da dunajska vlada ni volitvah odsekov se je brala zahvalnica županije se- nasvetovala potrjenja te postave ter s tem razodela, da nožeške in vremske doline deželnemu odboru (glej niže ima dvojno mero, s ktero meri pravice. On sicer prin- doli). seji je deželni glavar naznanil zboru 9 da v cipa te postave, po kterem se taki, ki so kazen preše zapirajo v posilno delalnico, ne more potrditi. stali al včerajšnji seji izvoljeni odseki so si izbrali svoje prvo- ker taka postava žali pravico prostosti človeške mestnike, namestnike in zapisnikarje, in sicer tako : če že veljá ta princip, zakaj ne veljá eni deželi to kar finanční odsek dr. Jan. Bleiweisa za prvomestnika, drugi? Poročevalec dr. Costa, bravši odpis ministerski 9 dr. Costo za namestnika in dr. Prevca za zapisnikarja; svoje začudenje izrekuje, da je bil popred §. 10 kriv ^ ■ 1 • 1 1 « il 1 /N m M 1 t « é 1 #1 1 1 šolski odsek za prvomestnika dr. Costo, za namest- ťogaj ua ^uoiava ni jjulijoua une», uauuo ^a. uouauyiuai nika dekana Grabrijana in za zapisnikarja L. Svetca; slišimo, da ne §♦ 10., ampak §. 11. je kriv. To je vendar tega da postava ni potrjena bila, danes pa nenadoma peticijski odsek za prvomestnika dr. Tomana, it at ui \j v \j\j laiiauLUiouiuuobi v viauiuiu aiugiui uiov/i ow namestnika dr. pl. Kaltenegger in za zapisnikarja Luka rom povdarja, kako je decemberska ustava razširila Svetca; odsek za presodbo opravilnega sporočila avtonomijo deželno, a zdaj dosto očitno vidimo, da pred decembersko ustavo je bila ta postava potrjena dunaj- ? za preveč lahkomišelnosti v vladinih krogih! Sicer se zmi- deželnega odbora za prvomestnika Petra Kozlerja namestnika barona Antona Zoisa in za zapisnikarja skemu zboru, po decemberski ustavi pa kranjskemu ne. dr. Savinšeka; gospodarski odsek za prvomestnika Dr. Toman nasvetuje, naj prestane seja za kakih 10 dr. Tomana, za namestnika Lipolda, in za zapisnikarja minut; deželni odbor naj se med tem posvetuje z vlad- Pintarja; ustavni odsek za prvomestnika dr. Razlaga, nim zastopnikom, in naj stavi potem predloge o pre- za namestnika Ravnikarja in za zapisnikarja dr. Zarnika. membi dotičnih dveh paragrafov. To se zgodi; pred- reči : za Konečno je rešil deželni zbor v tej seji dve zidanje farne šole in za druge občinske potrebe je občini na Studencu v Krškem po nasvetu deželnega od- logi odborovi obveljajo v zboru, in stvar je bila rešena. Drugi predmeti, ki so se še obravnavali v tej seji, bili so: prošnja občine Velika dolina, da bi ostala bora (poročal je v njegovem imenu dr. Costa) dovolil pod Krško sodnijo, ki se je izročila po nasvetu poslanca pobiranje davkovske přiklade s 70jodstotki za 1869. i Zagorca odseku za ustavne in občinske zadeve v vse- za 1870. leto pa s 65odstotki, in dovolil je po nasvetu stranski premislek; — predlog deželnega odbora 9 naj deželnega odbora (poročevalec je bil dr. Bleiweis) vdi- se dovoli 50% davkovske přiklade soseskam krške in nj anj e se enega služabnika na ljubljanski realki. cerkljanske županije za novo pokopališče v Leskovcu Vladni načrt postave o nadaljevalnih obrtnijskih in za druge občinske potrebe, je zbor enoglasno potrdil. šolah se je izročil šolskemu odseku v predposveto- Konečno bere deželni glavar pismo dr. Tomana > vanje, drugi vladni načrt postave o činiteljih, ki imajo v kterem naznanja, da se iz raznih vzrokov odpové dr 308 žavnemu poslanstvu. Težavno in z vélikimi žrtvami Kdor hoče za javnost pisariti, naj pisari, nihče mu tega sklenjeno je pač delovanje državnega poslanca, L UiUl Ck domá zapustiti opravila svoja in na Dunaji bivati veči ki mora ne brani, stoj na piše naj resnico; laž tudi takih ni pri- t ki mislijo , da so se učenosti z „veliko žlico i( del leta; ako pa poslanec, ki se je udal želji narodne najužinali. Rekli bi lahko še dve ali tri prav gorke večine zborove in je šel v dunajski državni zbor krvavo resnice, vedevši, da gotovo priđete na pravo adreso* i al pot potit, v zahvalo temu budobnih napadov brez konca škoda je tinte in papirja, toraj naj bo tudi besedovanja in kraja ima strpeti, čuda ni, da vrže to butaro od sebe. konec. Bogom ! Zahvalnici županije senožeške in vremske. Zahvalnica deželnemu odboru kranj skemu poslana se glasi tako-le: „Veleslavní deželni odbor ! Visocega spoštovanja polna občinska zastopništva iz senožeške in vremske doline se ene svojih najimenitnejših dolžnosti rešijo, ker jim je častna naloga, da veleslavnemu deželnemu od- Iz Koroškega 17. sept. / J. Levičnik. Volitve v šolsko svetovalstvo so končane. Pri nas na Koroškem so volili učitelji vsakega okraja 3 zastopnike iz svoje srede. Vélikovcu se je to zgodilo na dan 4. učiteljskega zbora. predvolitvi so vsi učitelji enoglasno volili glavnega Zimo al drugi dan je bilo to drugače, učitelja in predstojnika učiteljskega društva boru, koji se je s porazumljenjem veleslavnega deželnega zbora našega z vso očetovsko skrbjó vselej in po- vsod krepko za to potezal, da so se v Senožečah zopet starodavne c. kr. oblastnije ustanovile, v imenu vseh svojih poštenih občanov srčna Čutila nepozabljive hva-ležnosti izrazijo , ter se počasté z uljudnostjo imenovati v šolsko svetovalstvo ko je namreč okrajni glavar razjasnil, da more vsak izvoljenec postavno starost (24 let) imeti, imenovani učitelj pa še te nima. Glasi so se potem nekako raz-nesli. Brž po volitvi je bil zbor. Govorilo se je posebno o harmoniji med šolo in starišim, o geometričnem nauku v ljudski šoli in Frôbelnovih otročjih vrtih , in od veleslavnega deželnega odbora popolne ponižnosti in iskrene udanosti polna občinska zastopništva". Senožeče dne 12. septembra 1869. -(Sledijo podpisi 5 županov in 68 svetovalcev in odbornikov senožeškega okraja.) Zahvalnica dr. Lovro Tomanu poslana se glasi potem še o čutji za lepo ali estetiko. bo 27. oktobra v Pli ber ku. Prihodnji zbor Šolskih inšpektorjev je na Koroškem 14 in so učitelji skoro z vsemi zado pirja je nekaj črnega , večidel pa je lep. le ti no smo še precej zadovoljni, le krom- Sadja po- sebno pa jabelk in češpelj je v nekterih krajih dosto. koroški — je v tem najboga- Labodska dolina tako-le : tejša. raj Največ se tam iz sadja napravlja mošt, ktere » Preblagorodni in visokočastiti gospod! Vedši ; da Vašej preblagorodnosti blagor slovenskega ljudstva vže iz nježne mladosti Vaše vselej i povsodi na srcu leží, nismo napak zadeli, ko smo se do Vaše preblagorodnosti obrnili, da ste Vaš visokočislani glas za nas za- pijače skoro v nobeni hiši ne manjka. — Delitev premij govedom se je pri nas že začelo. tudi na viših pušČene v deželnem in državnem zboru merodajnih krogih večkrat povzdignili, kajti trudljivost z Celovca bali, zgodilo se Antona Janežiča dolgi bolezni sept. Česar smo dolgo Bogu bodi potoženo! Gosp. vec med živimi umri septembra Celovcu ko .Ie Vaše preblagorodnosti je imela popolni vspeh, naša pravična tirjatva uslišana, da se nam naše starodavne c. kr. oblastnije zopet v Senožeče povrnejo. Za posebno čast in najimenitnejši dolžnost si toraj prište-vamo to, da je nam častna naloga, Vašej preblagorodnosti nedolžno darilo hvaležnih čutil iz tisoč in tisoč src našega pravodušnega občanstva naznanjati, ter se Vašej preblagorodnosti popolno in vselej udana občinska zastopništva imenovati". Senožeče dne 12. septembra 1869. (Sledijo podpisi 5 županov in 68 svetovalcev in odbornikov senožeškega okraja.) letu svoje starosti. Ravnokar smo njegovo truplo izrocili materi zemlji duh njegov dvignil nebeške višave vživat pokoja, kterega na zemlji gledat sadů, kterega donaša njegova setev prejet povračila za mnog trud. Kakor smrt pograbi v najboljših letih, sluti! delal narod svoj brez vsega hrupa neutrudljivo kakor marljiva čbelica zadnjega zdihljeja dobro seme, čegar popolni dozori pri- veča Tem vrsticam ni namen. popisati njegovo ven- naj- hodnosti. delovanje na slovstvenem moremo zamolčati, Dopisi. podpora družbi sv. Mohora več ne rečemo, njena duša. Zato slovenskem prav on gotovo pre- tudi vsa Slo- Iz Dunaj 17 v „Slov. Nar sept Zadnjič omenjeni dopisnik venija žaluje po njem Sveti mu večna luč! živo čuti veliko zgubo. logike " spominjal se je bil vnovič slovenskih teljev našega kurza. Je pa ta gospod mož precudne Repenči se o „senzaciji" ki Gorice. (Razglas.) Slovenci! smo dokazali je bil njegov svetu, ki nas je hotel prezreti, da še živimo in da na- ^ O j-v^^/^uv-i OV, \j „CI\SU£JC«1/1 jt , J \J JO U11 UJV^U» SVCtU, JVl IJćtS J G IJUlCi piCilCtl , Ui» OC 61V1UJU ili Ui» LlCk" sestavek med nami naredil! Tedaj eden bi smel obre- predujemo. Al vse, kar smo do zdaj storili, ne zado- kovati in krivo mlatiti pa naj molčij tovarših ojih 7 a vsi drug roke na prsih „ti si govoril, alah! „A1 tako ne gre pr. po načinu turških sužnj vklonej I štuje da se vsestransko razvije nas narod. ta namen svoj< Tudi in reko ma preučeni pisar v mazincu Ali sem 9« zviti bistroumnosti pripoveduje. Le čuda, da ni posegel in ljudskih zborov. je treba ne samo narodne zavednosti, ampak tudi prave svobodě. Narod je pa svoboden, če je popolnoma svoj, pismo da sme sam delati sebi v korist, in če vlada potrjuje nam v in izpeljuje pravične želje in sklepe narodnih poslancev se dali ter nam ni citiral tudi réka f Brate ! ako te Al udari kdo na eno lice, pomoli mu tudi še drugo mi rečemo temu nasproti, da stoji tudi zapisano — ___— —i_____ ____i. , u me biješ ? Zakaj Do 1848. leta smo Slovenci v velikih stiskah živeli in komaj smo obranili svojo narodnost; razviti jo in se skazavati pa ni nam bilo mogoče zarad prevelikih za- Krivičnega obrekovanja se vsak poštenjak držkov, ktere so nam stavljale naše braniti sme in tudi mora, in to tem več, ker sta dva in propadali smo grozno od dneva do dneva. poprejšnje vlade Tako se zmed slovenskih učenikov vsled one lažnjive korešpon- je godilo tudi drugim Slavjanom, zakaj brez svobodě dencije dobila pisma iz daljne domačij vganjate na Dunaji, ker î češ vas po časnikih podajajo? kaj neki ni napredka. Pa še zdaj ne moremo mi Slovenci hvaliti svojega 309 položaj da tudi nam je pot do delovanja postav odprta, ker še zdaj prave svobodě ni. Kdor šestih se ga marsikak dan ne za en zagrižljej ne dobi mozje ali pa blagostanj zbori , najde veliko nasprotnikov slovenskemu razvitku. Vsemu nasprotovanju vkljub pa smo se Slovenci nemudoma in čvrsto poprijeli vsake nove najmanjše pravice in delali smo. .. . Začeli so domoljubni možje po časopisih in bukvah buditi narod, potem smo stopili v čitalnice in dospěli smo do taborjev. Sploh sme tedaj narod ponosen biti svojega truda. Vse to so pa storile domá posamne --------- ----------------O J J posamni boje zato, da se drug na druzega zanaša, da bo klal, a hoče delati za narod in za občno potem ne kolje nobeden! Eden v imenu več Starotržanov. Iz Dobrépolj 10. sept. M. S. — V malo dneh smo bili tù dvakrat v velikem strahu zarad požara. Pogorela je namreč 28. avgusta precej velika mežnarija, nekdaj romarska hiša pri sv. Antonu na Rebru. prav blizo požara stojeća cerkev po hvalevred- moči ki so se le pri taborih zedinile z velikim vspehom. Tako d mè m nekaj druzlh poslopij , obilo mrve in žita v smo se prepričali, da mora narod svoje moči zbrane bližnji Malivasi. Pripoveduje se, daje tobakar zapalil. Lepa, nem prizadevanji posebno ondotnega mežnarja škode trpela. — Devet dni potem pa je pogorelo spet sreči ni hiš nekaj druzih poslopij, obilo mrve in žita v imeti v kakem d in da bi mu veliko koristilo stalno vodstvo, za ktero vsakdo vé in ktero je priprav Pa že le spet tobakar! zavarovani. y > pretresovati vsakovrstne potrebe; pritožbe in po- fa nam sfcrb jela Omenim naj sreči so ^ b sklepu zunaj dveh t vsi v se drugo nadlogo > ki zadevajo narod in deželo, duševni in apredek in ktero bi potem pošiljalo te dotičnim javnim zborom in c. kr. oblast manjkljivosti, materijalni n javne sklepe nijam, ministrom in celó presvitlemu cesarj vročinsko bolezen (legar). Mnogo jih bolnih leži, nekaj pa jih je že tudi umrlo za njo Bog daj, da se še bolj ne bi razširila. Z Bogom ! Neizrek Iz Ljubljane. Deželni zbor ima danes sejo 9 ki vrste, da pa koristilo tako društvo pri volitvah vsake značajni možj se ima natanko ob 10. uri začeti. Obravnavalo se bode se izvolijo neodvisni, delavni, ki je že več ki bodo brez strahu. in vselej govorili in sklepali tako, kakor so_prepričani in kakor so volilcem obljubili. Ljubljani in Mariboru ste taki društvi, vsako skuša pri volitvah z volilci dotičnih okrájev vred naj ti take la&c mOZe, uiaoa jiu, DO ujnu tem še le jih priporoča vsem volilcem praša jih ter se ž njimi dogovori, a po Društvena postava od 15. novembra 1867. leta pri pušča taka društva; zato in z ozirom na prevelike po danes: koliko podpore iz tistega zaklada, let namenjen gledišču, naj se odloči glediščinim slovenskim potřebám? in v kterem jeziku naj se za kranjsko deželo izdelavajo in razglašajo postave? Potem pride na vrsto volitev namestnika v deželni odbor namesti umrlega prošta Kos-a. „Beseda", ki jo je deželnim poslancem na čast napravilo društvo dramatično zedinjeno s pevskim zborom čitalnicnim, je posebno v pevskem oddelku, pa trebe naše smo podp društvo za bramb sklenili osnovati slovensko v glediščini burki včinila veliko zadovoljstvo. skem, in Ilokom od dnih p na Gr (Gosp. dr. Klunu) je klub večine kranjskega isoko c. kr. namestništvo v Trstu je z od- deželnega zbora ravnokar poslal sledeče pismo: ptembra 1869. leta št izreklo 9 da postavno obstojí društvo „Soča" po predloženih pravilih „Vaše blagorodje! Vi se boste spominjali, da ste po svoji prvi izvolitvi za deželnega poslanca pristopili vablj Slovenski možje posebno iz Goriškega! prijazno klubu večine kranjskega deželnega zbora da se tem, da pnstopite, kar vas je vrlih ko je moza 9 kov deve, posebno imel klub kandidate za državne poslance postavljati temu društvu, ki hoče zastopati slovenske za- enoglasno se je sklenilo, da mora vsak kandidat s po- při nas. Združenim nam bo lože v okom dano roko obljubiti, da se bo podvrgaval većini našega ako priti mnogoterim nasprotnikom, ki pretijo od vseh strani državnega poslanstva in da odloži poslanstvo brž, našemu narodnemu napredku. Truditi se moramo ne- bi mu klub večine deželnega zbora izrekel, da do prenehoma in vaditi in uriti svoje moči, da nas ne naj- njega nima več zaupanja. Vi se boste tudi spominjali dej nepripravljenih dogodbe, ki znajo priti v kratkem. da ste kot postavljen kandidat vse to obljubili • V 4 • . M 1 Vi 1 • ____• V 1 111% • I 1 1 Pristopite tedaj in pospešujte tega društva namen ; ki 9 9 i n Je bramb dnih P Opazka. Družbenik postane vsak polnolete pošten državljan, kterega sprejme odbor vpričo vseh klubovih udov s podano roko slo vesno potrdili. Na podlagi te Vaše obljube Vas je narodni volilni Vsak ud mora pla- odbor po razpustu deželnega zbora spet za kandidata čevati na mesec 10 krajc., in sicer vsaj za tri mesece postavil, ter ste bili, vsled domoljubnega odstopa zna- naprej. — Kdor hoče pristopiti, naj naznani svoj vstop čajnih in nesebičnih mož, v drugo v naš deželni zbor, enemu izmed podpisanih odbornikov, pri kterem dobi in potem, ko je bil klub z Vami vred enoglasno sklenil tudi društvena pravila, sanih, skliče se občni zbor, da izvoli redni odbor Gorici dne 14. septembra 1869. Kakor hitro bo 50 udov vpi- da gori omenjena obljuba v državni zbor izvoljeni. veže tudi za te volitve 9 tudi Osnoval db Po enoglasnem sklepu našega kluba ste Vi, kakor Dr. Tonkli, dr. Žigon, Ernest Klavžar, Matija Doljak, Andrej drugi državni poslanci naše 9 Jeglič, dr. Lavrič, Janez Ličan. Iz Loškega mesta na Notranjskem 16. sept. v državni v tem , ko so ti mislim svojih volilcev zvesti stranke, vstopili Drage . xiicuau oo uwv 4VC4EV uvj/io * posebno, ako dobilo, kterega nam zdaj zeló pomanjkuje, kajti pri vseh enem državno službo nastopi. se to zgodi, da ob 310 - Isto tako moramo Vašemu razsodku prepustiti 9 kaj je tedaj javkanje in stokanje? Saj •v • VISI ima storiti pravi narodni zastopnik, ako sprejme skoraj vstrezajo „Tagblattovim" željam. enoglasno nezaupnico od svojih volilcev. okrogi radi Nasproti temu smo pa z ozirom na Vašo od za- sebi in četka omenjeno prostovoljno slovesno obljubo, svoji deželi dolžni, da Vam jasno in nedvomljivo izre- Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Tukaj se snuje novo politično društvo j uv4um) • — j----—---- ~—-j - ■ ~ uuiiuju. jiuKaj se snuje novo pomično < čemo, da Vi nikakor več nimate zaupanja od pod imenom „društvo svobodnomislečih Avstrij u kluba večine deželnega zbora. Ko Vam to vsled enoglasnega sklepa s tem nazna njamo, pričakujemo, da svojo možato besedo dopolnite". ? namen njegov je: mir in sprava z strijskimi, program je federalističen piše mi narodi av „Pest. Lloyd" da dunajsko ministerstvo zeló omahuje, ker Beust zbora. Od kluba večine kranjskega deželnega in Taaffe sta zoper dr. Giskro in Herbsta Ljubljani 15. septembra 1869. Nabira vojaških novincev (rekrutov) se vrši po Cesko. Iz Prage. 22. in 24. dne bota prevažna novi vojni postavi. Slišali smo y da y so vzeli že v vojake bogoslovcev, tako tudi kakor tudi drugej bersko dneva za osodo kraljestva Českeg m ustavo decern na kakih 9, med temi je tudi en frančiškan. Sedanji nemški „mestni očetje Kranj - » lit slancev. namreč bojo novih deželnih po skem se z vira j o tako kakor da bi pred njimi nihče ne bil mislil na gasilno stražo, in vendar je že 1863. leta bivši mestni odbornik Ze trikrat so porotne sodnije sodile zarad tiskovnih hudodelstev zatožene vrednike, al porotni možje so jih vse trikrat za nedolžne spoznali. Iz Trsta. dr. Costa odboru mestnemu předložil program in načrt volitve za mestni zbor. nedeljo 12. t. m. so bile v okolici pravil. Ne, da je takrat (čujte!) se us ta vi jal tej na- pravi neki odbornik nemških turnarjev, se rešila dalje, ampak zato ne, ker se ni ta stvar slancev sta izvoljena Izmed prejšnjih slovenskih po- OíflUVCY Olia IÛVV1JCUC» iC U , gosp. ili. KJ liti cu. — Naj lepši sad lahonske kulture, ustavoljubnosti in svo Cegnar in Starec. ni kazala prava po- za mesto, na deželo pa ljubljanski bode treba drage naprave gasilniki tako vselej prekasno pridejo. Za železnico, ktera bi iz Ljubljane šla čez Loko, Idrijo pise 99 Domov:" — je dozorel tisto noč po vo litvah. Ko je šel poslanec g. Cegnar iz kavarne, pri in Vipavo v Gorico delajo prave. Marljivi inženir g. Přibil je přehodil unidan to se pri- sme| ga hiti za njim mlad Človek in vpraša ga priljudno on gosp. Cegnar. Ko mu C. to potrdi, y ali je spremiti, češ, da prosi da bi mu ima nekaj povedati. Al pot in našel, da ne bi imela ta železnica nobejiih veli- nekdo komaj sta se bila par korakov dalje pomaknila kih težav razun predora (tunela) pri Cerknem. Se druge male železnice se snujejo: iz Tržiča, Krope in Zelez-nikov, iz Kamnika, Dvora in Novomesta do velike že uviHittvi victjjvs ^uujaauua , lld^il Cegnarja odzad s palico na vso moč po glavi "vuuv ^ O J u j^^iivv f ov luuu _ ac* y da se ves omamljen na tla zgrudi; po tem ga mahne leznice gorenske, tržaške in karlovške. (Telegram Cegnarju), ki ga je iz Ljubljane po- pomagačem je ubežal. še po roki. Ko pride C. k sebi, vleče se v bližnjo ka varno. Patrola, ki je koj potem došla, našla je na mestu palico zlomljeno; napadnik s „prijaznim" gospodičem slalo 21 slovenskih poslancev iz povoda zavratnega na- pada y se je glasil tako : „Klub večine deželnega zbora stranke, je že začel izhajati v Sisku Hrvaško. „Zatožnik", časopis hrvaške narodne H H I ^^HHH I celi y in sicer na kranjskega Vam boritelju slovenske in ob enem av- poli in vsaki dan razun nedelje in praznikov in veljá Ko je srčno soČutje zarad tolovajskega napada, nadejaje se, prvi list izlete! izpod valka v tiskarni, so ga vrli Sis- strijske koristi na obali jadranskega morja izrazuje po pošti pošiljan za četrt leta 4 gold, 50 kr. da roka pravice zadene hudodelnike". (Pred prvo tukajènjo porotno sodbo~) bode stal gosp. Alešovec kot vrednik „Brenceljna" jutri 23. t. m. in kot vrednik „Triglava" 28. dne t. m. Kot vrednik čani pozdravili s streljanjem iz možnarjev Francosko. Bolezen cesarja Napoleona še zmiraj delà skrb diplomatom; poslednji čas mu je neki spet slabeje. slov. lista je zahteval obtožno pismo v slovenskem jeda razume tudi nemški! dobro omenja ziku; al odreklo se mu je, češ, Saj je vaš jezik vpeljan v urade' ď\ 4A vfMA/]«\ib DttAvtAAlivtnU Rn/1 AT7H na to vrednik „Brenceljna Radovedni smo, ali bojo porotniki ljubljanski sodili tako kakor porotniki v Pragi? Dr. Razlag mu bode zagovornik. (Napredek cerkvene glasbe v stolni cerkvi) očitno Žitna cena v Kranji 18. septembra 1869. Vagán paenice 5 fl. 40. rži 3 fl. ovsa 1 fl. 70. soraice 3 fl. ječmena 2 fl. 70. krompirja 1 fl. 60. ajde 2 fl. 90. fižola 3 fl. 54 fl. prosa se je glasil spet pri véliki maši Malega Smarna. Da se napredek ta ustanovi na trdno stališče, treba tedaj da v prijatelji in prijateljice ne prezrejo vabila, j ravno zdaj razpošilja stolni dekan g. dr. Pogačar. ki ga „Tagblatt" je nevoljen, da se je grof Coronini tako pozno odpovedal volitvi, da ni mogoča več druga volitev velicega posestnika namesti njega za sedanje zborovanje, % toži tudi, da se ni dognala volitev po- Zltna cena v Ljubljani 18. septembra 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl banaake 4 fl. 83. turaice 2 fl. 90. sorsice 3 fl. 26. rži 2 fl. 90 ječmena 2 fl. 60 prosa 2 fl. 60. ajde 2 fl. 80. ovsa 1 fl. 80 Krom p fl. stojnska. Cemu ta tožba? Celó mala peščica res da sedi sedaj v deželnem zboru nemških gospodov, ona sedí v zlati skledi, to je: kar ona noče, tega tudi tudi sklene velika národna Kursi na Dunaji 21. septembra. ne potrdi ministerstvo, naj 5% metaliki 58 fl. 90 kr. večina. Temu priča je dokaz nepotrjenih postav. In da se ni izvršila volitev postojnska, tudi je le nemškim gospodom na korist, kajti, ako volita Postojna in Lož še enega Narodno posojilo 67 fl. 90 kr. Ažijo srebra 120 fl. 25 kr. Cekini 5 fl. 85 kr. Loterijne srećke: po em men z Vrhniko, dobi národna večina poslanca več; to je gotovo kot amen v očenašu. Čemu V Trstu 18. septembra 1869: 52. 17. 38. 15. 37. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 2. oktobra 1869. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.