fs&tiuaa plat&na t gutovisvi.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din l'R§
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt.
ttaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za y± leta 46 Din, »»•».sečno 15 Din; xa Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži «e v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958
LETO XI.
Telefon St. 2562.
LJUBLJANA, 24. januarja 1928.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 10.
Za trgovce točilce alkoholnih pijač.
Ker so nekateri trgovci, ki so si pridobili pravico točenja alkoholnih pijač v zmislu § 82. pravilnika o gostilnah in kavarnah, vplačali pri posameznih gostilničarskih za<irugah in-korporacijsko pristojbino, se je Gremij trgovcev v Ljubljani obrnil na obrtno oblast s prošnjo, da ta opozori gostilničarske zadruge, da nikakor niso upravičene pobirati od trgovcev-točilcev alkoholnih pijač inkorporacij-sko pristojbino, ker morajo biti le-ti že včlanjeni pri pristojnem gremiju trgovcev. Na svojo vlogo je prejel gre-mij od mestnega magistrata v Ljubljani prepis sledeče, na Zadrugo gostilničarjev v Ljubljani naslovljene vloge:
>Zadrugi gostilničarjev, kavarnar-jev itd., načelnik g. Fran Keršič
v Ljubljani.
Gremij trgovcev v Ljubljani je s svojo vlogo z dne 2. januarja 1928 »poročil mestnemu magistratu, da je zadruga gostilničarjev svoj čas od vseh trgovcev, ki so si pridobili v smislu čl. 82. pravilnika o gostilnah hi kavarnah pravico točiti v zvezi s svojo trgovino alkoholne pijače na stoječe goste in čez ulico, zahtevala, da morajo biti člani gostilničarske zadruge. Plačati so morali pri tej zadrugi in-korporacijsko pristojbino v znesku Din 1000’— teF vsakoletno zadružno doklado. Gremij trgovcev smatra, da je bila ta zahteva gostilničarske zadruge v zakonu neutemeljena, ter prosi obrtno oblast, da pozove gostilničarsko zadrugo, naj vrne vsem tem trgovcem svoječa&no vplačano inkor-poracijsko pristojbino, kakor tudi vse vplačane zadružne doklade.
Z ozirom na to odloči mestni magistrat na. podstavi §§ 107. in 127. obrt-Inega reda, da točilci iz čl. 82. pravilnika o gostilnah in kavarnah niso dolžni plačati pri tej zadrugi inkor-poracijske 'pristojbine in zadružnih doklad.
Točilci iz čl. 82. pravilnika ne posedujejo nikakega obrtnega lista in nikake koncesije niti po obrtnem redu niti po zakonu o,žganjetočih z dne 23. avgusta 1881, drž. zak. št. 62, temveč izvršujejo to točenje na podlagi osebne in točilne pravice, podeljene jim po določilih cit. pravilnika, ki pa o kaki zadružni pripadnosti ne govori nikjer. Izvršujejo pa to točenje po čl. 82. pravilnika izrečno le kot postranski posel v zvezi s svojim glavnim obrtom, t. j. za trgovino, v katero
včlanjeni že v trgovskem gremiju. Njihovega obratovanja ni smatrati kot izvrševanje dveh ob rtov, kojih vsak bi pripadal drugi zadrugi, temveč je v smislu čl. 82. točenje alkoholnih pijač le del njihovega trgovskega obrta, vsled česar predpisu § 107. obrtnega reda popolnoma zadoščajo s tem, da so člani trgovskega gremija.
Vrhu tega pa je veliki župan s svojo okrožnico z dne 14. novembra 1927
0.	br. 1251 izrekel da so bile trgovcem z mešanim in špecerijskim blagom ter branjevcem točilne pravice nepravilno podeljene in je zato naročil, da se vsem tem trgovcem na podlagi čl. 82. pravilnika izdana potrdila o primernosti lokala prekličejo, kar je mestni magistrat s svojim odlokom z dne 6. decembra 1927, št. 33170, tudi storil, vsled česar bodo vsi trgovci točilne pravice zopet izgubili. Če pa kdo obrtne pravice, za katero je pri
pristojni zadrugi že plačal inkorpora-cijsko pristojbino, ne dobi ali jo, ker je bila nepravilno podeljena, zopet izgubi, mu mora po § 107. obrtnega reda zadruga to pristojbino vrniti.
'Točilcev iz čl. 82. pravilnika torej od vsega začetka ni bilo smatrati za obligatorne člane gostilničarske zadruge; če pa so vkljub temu k tej zadrugi pristopili, jim mora zadruga vse, kar so plačali, vrniti, ker se jim je nepravilno podeljena pravica zopet odvzela.
S tem se zadruga obvešča z dostavkom, da je proti temu odloku dopustna pritožba na velikega župana ljubljanske oblasti tekom 14 dni računši od dneva po vročitvi tega odloka. Vložiti bi bilo pritožbo pri mestnem magistratu. — Magistratni direktor: podpis.«
Na podlagi gornjega odloka mestnega magistrata poziva Gremij trgovcev v Ljubljani in za ljubljansko okolico, naj vsi trgovci - točilci alkoholnih pijač, ki so plačali kakršnosibodi in-korporacijsko pristojbino in zadružno doklado posameznim gostilničarskim zadrugam, zahtevajo vrnitev teh pristojbin.
Reorganizacija bolniškega zavarovanja.
O potrebi reorganizacije bolniškega zavarovanja bi bilo brezpredmetno govoriti. Zahteva po reorganizaciji se je že dovolj povdarjala in utemeljevala kakor s strani gospodarjev, tako tudi s strani delavcev. Kakor znano je dobil g. minister za socialno politiko s finančnim zakonom za leto 1927/28 pooblastilo, da izda naredbo o reformi bolniškega zavarovanja. Priprave za to reformo se vodijo v ministrstvu za socialno politiko že delj časa, toda doslej se ni moglo niti približno zaznati, v kakih smereh se bo izvedla nameravana reforma. Zato bo brez dvoma zanimal vsakega gospodarja komunike, kojega je izdala tozadevno Zveza indu-strijcev v zadnji svoji okrožnici in ki pravi:
»V Ministrstvu za socijalno politiko se pripravlja Uredba o reformi bolniškega zavarovanja na osnovi pooblastila v členu 283. Finančnega zakona za leto 1927/1928.
Okrožni uradi za zavarovanje delavcev, ki izvajajo sedaj bolniško zavarovanje kot krajevni organi Osrednjega urada za zavarovanje Delavcev, naj postanejo po reformi samostojni nosilci bolniškega zavarovanja. Ošrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki je sedaj absolutni gospodar nad vsemi panogami delavskega zavarovanja, naj obdrži glede bolniškega zavarovanja zgolj funkcije nadzorne oblasti.
Mi smatramo, da bo taka reforma ugodno učinkovala na razvoj bolniškega zavarovanja, ki je brezdvomno najvažnejša panoga vsega socijalnega zavarovanja Stroga centralizacija zavarovanja v Osrednjem uradu v Zagrebu. kakor jo je uvedel Zakon o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922 leta, ni prinesla zažel jenih uspehov. S svojim velikim in birokratičnim aparatom je centralizacija izdajanje zavarovanja bolj ovirala nego pospeševala. Številni Okrožni uradi so zaključili v zadnjih letih svoje poslovanje z znatnim deficitom, ki se je kril iz poslovnih pribitkov aktivnih Okrožnih uradov. Razumljivo je, da pri taki vsekakor predaleč idoči vzajemnosti poedi-
ni zavarovalni zavod nima pravega interesa na ugodnem poslovnem zaključku. Po reformi bo moral vsak Okrožni urad, ki bo zaključil poslovno leto z deficitom, v prvem redu sam poskrbeti za kritje deficita, dočim bo mogel zahtevati prispevek iz skupnega rezervnega fonda le tedaj, ako bo deficit dokazano povzročen po izrednih okolno-stih.
Reforma, ki se pripravlja v Ministrstvu za socijalno politiko, je po našem mizi ran ju le prvi korak v pravcu saniranja bolniškega zavarovanja. Po besedilu zakonskega pooblastila se more namreč sedanja reforma nanašati le na organizacijo tega zavarovanja. Mi smatramo, da bo neizogibno potrebno čim preje pristopiti tudi k reviziji materijalnih odredb Zakona o zavarovanju delavcev. Nekatere daja-
tve, katere predpisuje ta zakon, so nesporno previsoke. Posebej naj omenimo, da škoduje uspešnemu izvajanju zavarovanja okolnost, da veljavni zakon ne predvideva absolutne karenč-ne dobe, temveč le relativno karenčno doba Saj je splošno znano, da postoji ravno pri kratkih obolenjih v največji meri možnost zlorabe zavarovanja. Z ozirom na te neugodne okolnosti za enkrat žal ni misliti na znižanje prispevne tarife za bolniško zavarovanje. Tembolj moramo vztrajati pri zahtevi, da se čimpreje pristopi k reformi ma-terijelntti odredb Zakona o zavarovanju delavcev.«
Kakor smo informirani, je Zveza in-dustrjicev sodelovala pri pripravah za reorganizacijo bolniškega zavarovanja po svojem zastopniku, pa je zato gornja informacija absolutno točna.
Izenačenje neposrednih davkov.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je naslovila na slovenske poslance sledečo spomenico:
»Dosedanje neumorno prizadevanje slovenske parlamentarne delegacije, da čimbolj prilagodi zakon o neposrednih davkih potrebam in interesom Slovenije, daje zbornici povod, da se obrača na vse slovenske poslance s prošnjo, da bi izvolili pri končni obravnavi lega zakona posvetiti svojo pozornost naslednjim vprašanjem:
1.	Hišni davek.
Za kraje, v katerih se je že dosedaj plačeval ta davek po višini najemščine, pomenjajo nova merila res izdatno olajšanje. Nasprotno pa pomenja davek v nameravani obliki precejšnjo novo obremenitev za kraje, v katerih se je dosedaj plačeval hišni davek v obliki hišno-razrednega davka po številu stanovanjskih sob. Ta davek se plačuje sedaj na deželi od vseh hiš in vseh stanovanjskih prostorov, ki niso oddani v najem, in znaša na primer: za 1 stanovanjski prostor s 70% pribitkom Din 3‘82;
za 2 stanovanjska prostora s 70% pribitkom Din 5'10;
za 3 stanovanjske prostore s 70% pribitkom Din 6‘37;
za 4 stanovanjske prostore s 70% pribitkom Din 1275;
za 5 stanovanjskih prostorov s 70% pribitkom Din 14’02.
Namesto hišno-razrednega davka v tej izmeri bode plačevati po novem zakonu hišni davek, ki se bo odmerjal po višini najemne vrednosti, za vse hiše na •deželi, ki niso oddane v najem.
Ker bodo nameravanega hišnega davka oproščene vse kmetske hiše v kmetskih občinah, bo nova obremenitev zadela vse ostale sloje, v prvi vrsti trgovce in obrtnike na deželi.
Obremenitev bo tem občutnejša, ker se bo davek odmerjal po najemni vrednosti, ki daje davčnim organom kolikor toliko pravice prostega prevdarka in s tem možnost neenakomerne ocene in •obremenitve.
Ocenjevanje najemne vrednosti stanovanjskih prostorov bi bilo na. vsak način preprečiti in nadomestiti s tarifnim davkom, ki naj bi znašal za vsak stanovanjski prostor, ki ni oddan v najem v krajih, ki jih navaja člen 37. načrta zakona, a) v odstavku	št:	1	.	.	.	.	90	Din
M'v odstavku	št.	2	.	.	.	.	60	Din
c) v odstavku	št.	3	.	.	.	.	30	Din
Za primer, da	bi	ta	izprememba	ne
bila izvedljiva za vse kraje, naj se določi tarifni davek 30 Din za vsak v na-
jem neoddani stanovanjski prostor vsaj na deželi, to je za kraje, v katerih so kmetske hiše tega davka oproščene.
Obremenitev takih hiš bi bila po našem predlogu skoro 10 krat večja, nego je dosedanja obremenitev, kljub višjemu donosu pa bi bila odmera skrajno enostavna in bi izključevala vsako samovoljnost in neenakomernost.
2. Davek od podjetij in obrtov ter poklicev.
Podpisana zbornica je za presojo nove obremenitve sestavila pregled obremenitve trgovine, industrije in obrti po sedanji občni pridobnini in dohodnini in po bodočem davku od podjetij, obrtov in poklicev,
Pregled kaže, da bo bodoča obremenitev višja napram sedanji v najnižjih in pri najvišjih stopnjah.
Višja obremenitev znaša:
1. pri davkoplačevalcih, ki naj plačujejo 10% davek pri dohodku al 20.000 dinarjev Din 22325, bi pri dohodku Din 25.000'— Din 17155;
2. pri davkoplačevalcih, ki naj plačujejo 8% davek pri dohodku al 20.000 dinarjev Din 223'25, bi pri dohodku Din 24.000 - Din 187‘20;
3. pri davkoplačevalcih, ki naj plačujejo 6% davek, znaša pri dohodkih
12.000	Din višja obremenitev Din 12*18.
Pri nižjih dohodkih je razlika večja. Posebno velika je pri dohodkih do 6000 dinarjev, od katerih se ne plačuje dohodnina.	V
Po statistiki zatdohodnino za h 1926 je v Sloveniji od 3^.180 oseb, ki so imele preko 6000 Din dohodkov, dohodke do 25.000 Din je imelo 29.014 oseb, to je približno 90%. To kaže, da bi pri uveljavljenju nameravanih davčnih meril plačevalo 90% davkoplačevalcev z najnižjimi dohodki višji davek nego dosedaj, ko se je pobirala občna pridobni-na in dohodnina. Pa tudi v višjih stopnjah je nameravana obremenitev samo nekoliko nižja nego dosedaj in je olajšanje ravno pri dohodkih, kakršnih je v nadaljnjih stopah največ v Sloveniji, jako neznatno.
Od izenačenja neposrednih davkov pričakujejo trgovci, industrija in obrtniški v Sloveniji izdatno znižanje sedanjih davčnih bremen. V povojni dobi so ti stanovi nosili tako občutno davčno breme, da so ravno prekomerni davki pospešili gospodarsko krizo in onemogočili vsak razvoj trgovine in obrtnosti. bodočnost Slovenije je v obrtnosti in trgovini in le, če bo obrtnost in trgovina napredovala, smemo Slovenci z mirnim srcem gledati v bodočnost. Napredek je pa odvisen med drugim tudi od lega, da se davki, ki zadevajo le go-
spodarske panoge, tirede tako, da bodo v polni meri ustrezali plačilni zmožnosti trgovcev in obrtnikov. Sedanja davčna merila gredo preko mere dajatev, ki bi jih smela država terjati od davkoplačevalcev, ako noče izpodre-zati pogojev za prospeh trgovine in obrti. Kako previdno se postopa v državah, ki se zavedajo važnosti trgovine in obrtnosti za narodno gospodarstvo, nam dokazuje češkoslovaški davčni zakon. Na Češkoslovaškem znaša pridobnina in dohodnina pri dohodkih 25.200 Din le 2'68%, pri dohodkih 50.400 Din le 4'16% in pri dohodkih 100.000 Din le 67%.
Pri nas pa naj znaša novi davek z dopolnilnim davkom vred v I. skupini:
pri dohodkih 25.000 Din 3.100 Din, to je ca 12%%;
pri dohodkih 50.000 Din 6.550 Din, to je ca 13%;
pri dohodkih 100.000 Din 14.550 Din, to je ca 14%%.
V II. skupini:
pri dohodkih 24.000 Din 2.490 Din, to je ca 10%;
pri dohodkih 48.000 Din 5.310 Din, to je ca 11%.
Te številke jasno kažejo, da je nameravana obremenitev preostra, posebno ako se uvažuje, da se bodo na osnovni davek pobirale še avtonomne doklade, ki tudi pri maksimiranju dosežejo 300%. Pri taki izmeri doklad se poviša davčna obremenitev pri 10% osnovnem davku za 300% in pri 8% osnovnem davku za 24%, tako da bi v I. skupini znašala pri dohodkih 25.000 dinarjev ca 42%, pri dohodkih 50.000 dinarjev ca 43% in pri dohodkih 100.000 dinarjev ca 44%%. Taka obremenitev je nevzdržna.
Da se nameravana obremenitev vsaj nekoliko omili, predlagamo:
a) da se osnovni davek v vsaki skupini zniža vsaj za 2%;
b) da se omeji pobiranje avtonomnih doklad samo na polovico osnovnega davka.
3. Davčni odbori.
Po časopisnih poročilih se je vprašanje davčnih odborov sicer zadovoljivo uredilo v tem zmislu, da tvorijo večino davčnega odbora izvoljeni člani, vendar pa so poročila toliko nepopolna, da si nismo na jasnem, je-li občinski odbor dolžan one člane, katere izbere on, izbirati iz vrst davkoplačevalcev, za katere davčni odbor v prvi vrsti posluje, to je iz vrst trgovcev, industrij-cev in obrtnikov.
Ako ta dolžnost v načrtu ni izredno statuiran, prosimo, da se v tem zmislu načrt še naknadno popolni.
* * *
Zbornica se zaveda važnosti neposrednih davkov za gospodarstvo na eni in za državo na drugi strani. Zato se ni nikdar upirala dejstvPm, katere je smatrala, da so upravičena in da ne prese-
gajo pravične izmere. Ako se sedaj izreka proti navedenim določilom novega zakona, je primorana to storiti, ker so v preizdatni meri prizadeti interesi trgovine in obrti.
Ob izenačenju neposrednih davkov so se zadostno zavarovali interesi zemljiških posestnikov in družb. Edino trgovci in obrtniki — vsaj večina od njih — naj bi plačevala še višje davke nego
dosedaj. Zbornica kot zakonita zastopnica trgovine, obrti in industrije vsled tega protestira proti višjim bremenom, katera bodo zadela trgovce in obrtnike iz preureditve hišnega davka in s previsokimi davčnimi merili davka od podjetij in obrtov in prosi vse slovenske poslance, da se ob skupščinski razpravi zavzamejo za znižanje trgovini in obrti namenjenih prekomernih bremen.
Primerjava sedanje iu bodoče davčne obremenitve za trgovino, obrt in
industrijo.
Sedanja obremenitev:	Bodoča	obremenitev:
o
c
o
C
rt
.9
S ^
o co s rt-
> v*
rt o n
2S/8
o
.S
C
5
rt
O,
3
cn
j*
OJ
rt
•3
.C
rti
. O
o
o,
o
cx
3
CA
S
rt
o.
rt
a
3-
*
K
		Trgovina, obrt in industrija			(10%)		
20.000	600	1.62675	2.22675	2.000	450	2.450	+ 223’25
25.000	750	2.178’45	2.928'45	2.500	600	3.100	+ 171'55
30.000	900	2.93597	3.836'97	3.000	750	3.750	— 85'97
40.000	1.200	4.430‘60	5.630'50	4.000	1.150	5.150	— 480'50
50.000	1.500	5.770‘50	7.270'50	5.000	1.550	6.550	— 20'50
80.000	2.400	10.670-	13.070'—	8.000	3.150	11.150	— 1.920'—
100.000	3.000	1Ž.618'—	16.618'-	10.000	4.550	14.550	— 2.068'—
120.000	3.600	16.566'—	20.166'—	12.000	6.150	18.150	— 2.016'-
150.000	4.500	20.988'—	26.488'—	15.000	9.150	24.150	— 1.338'—
250.000	10.000	35.728'—	46.728'-	.25.000	21.150	46.160	-f 9.422'-
500.000	20.000	72.578'—	92.578'—	50.000	51.150	101.150	+ 8.572'-
Obrt z več nego 4 pomočniki (8%)
20.000	200	1.62676	1.82675	1.600	450	2.050	+	22325
24.000	240	2.062 30	2.302'80	'1.920	570	2.490	+	187'20
30.000	300	2.935'97	3.235'97	2.400	750	3.150	—	85'97
36.000	360	3.894'50	4.254'50	2.880	990	3.870	—	384.50
48.000	480	o.502'50	5.982'50	3.840	1.470	5.310	■ —	672'50
		Obrt	% manj nego 4 pomočniki (6%)					
6.000	60		’		60'—	360	120	480	+	420'—
12.000	120	738'18	858'18	720	250	970	+	1278
18.000	180	1.339'60	1.519'60	1.080	400	1.480	—	39'60
24.000	240	2.062'80	2.302'80	'1.440	570	2.010	—	292'80
30.000	300	2.935'97	3.235'97	1.800	750	2.560	—	686 97
VIII. LJUBLJANSKI VELESEJEM.
VIII. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se vrši od 2. do 11. junija letos. Te dni je uprava razposlala vsem znanim ji naslovom povabila na sodelovanje kot razstavljalec in jim priložila prijavne tiskovine. Kdor pošiljke ne bi bil dobil, naj tiskovine takoj zahteva od urada Ljubljanskega velesejma. Letos se velesejem vrši cel mesec preje nego lani. Zato je treba hitreje delati in kdor hoče, da si zasigura ugoden razstavni prostor, naj se čimpreje odzove in odpošlje svojo prijavo.
* * *
NAGEL RAZVOJ NAŠE TEKSTILNE INDUSTRIJE.
Po statističnih podatkih se je naša tekstilna industrija v zadnjih letih krepko razvila. Leta 1926 je znašal uvoz gotovih tekstilnih izdelkov 21 odstotkov celotnega uvoza, v letu 1927 pa samo 13 odstotkov. Nasprotno je porasel uvoz surovin in polfabrikatov. V letu 1922 se je uvozilo surove bombaževine v vrednosti 91 in pol milijonov dinarjev, v prošlem letu pa v vrednosti 166 milijonov. Vrednost uvožene prejce je porasla od 212 na 343
milijonov dinarjev. V letu 1927 se je uvozilo za 28 milijonov dinarjev tekstilnih
strojev.
* * *
IZSELJENIŠKO GIBANJE V NOVEMBRU 1927.
Po statistiki izseljeniškega komisarija-ta v Zagrebu se je v mesecu novembru 1927 izselilo v črezmorske države iz naše države 1994 oseb, napram 1478 osebam v novembru 1926, tedaj za 516 vee. Celokupno število izseljencev od 1. januarja 1927 do konca novembra 1927 je znašalo za 3778 oseb več, kakor v istem razdobju leta 1926. Med izseljenci je bilo 693 iz Hrvaške in Slavonije, 452 iz Dalmacije, 429 iz Vojvodine, 141 iz Slovenije, 141 iz Srbije, 121 iz Bosne in 17 iz Črne gore. — Vrnilo se je meseca novembra 1927 celokupno 462 oseb, a od 1. januarja do 30. novembra 1927 celokupno 5006 oseb.
Prispevajte v fond za Akademijo znanosti In umetnosti in za Narodno galerijo v Ljubljani!
Obvezno signiranje hmelja v izvoznem prometu.
INačri naredbe in pravilnika.)
Minisirslvo za kmetijsivo in vode je v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije izdelalo na temelju § 55. spremenjenega zakona o zaščiti industrijske lastnine naredbo in pravilnik za uvedbo obveznega signiranja hmelja, ki se izvaža iz naše države. Namen naredbe je, kakor naznanja ministrstvo v svojem spremnem dopisu, da se organizira propaganda za ugodnejše plasiranje našega hmelja na svetovnih tržiščih in seznani inozemska pivovarska industrija s kvaliteto našega hmelja. Obenem pa se hoče s to naredbo vzpodbuditi naše producente, da bi skrbeli za čim boljšo kvaliteto hmelja, ga racijonalno kultivirali in osnovali organizacije, ki so potrebne za zaščito tega važnega produkta.
Minislrstvo ima interes, da bi se nu-redba in pravilnik uveljavila že letošnjo pomlad, da bi torej veljala že za prihodnjo izvozno sezijo in je zato poslalo omenjena načrla interesiranim gospodarskim zbornicam, da jih proučijo in stavijo svoje predloge in pripombe. Zbornica TOl je o tem za Slovenijo ve-levažnem vprašanju, ki je bilo v preteklih mesecih opetovano predmet polemičnih razprav v gospodarskih rubrikah dnevnega časopisja, otvorila sedaj pismeno anketo med krogi hmeljskih producentov, trgovcev, podjetij in zadrug za vskladiščenje, prepariranje in eksport hmelja, da dobi čim točnejši vpogled v mišljenje interesentov.
Načrt naredbe obsega 11 členov in predpisuje v glavnem naslednje:
Kvaliteten hmelj, ki se izvaža, je obvezno podvržen signiranju, ki ga bodo vršile posebne hmeljarske organizacije s kolektivnimi žigi, katerih uporaba bo zaščitena pri Upravi za zaščito industrijske lastnine. Kvalitetna razlika pri hmelju iz hmeljarskih krajev, kjer hmelj ni standardiziran in katera se upošteva na svetovnih tržiščih, se bo označevala v kolektivnih žigih dotične oblasti. Z žigom se bo označevalo tudi leto proizvodnje, ker ni dovoljeno mešati hmelj dveh različnih produkcijskih let in ga označevati kot istega tipa. Tudi ni po načrtu dovoljeno mešanje hmelja iz raznih produkcijskih rajonov. Žig sme dobiti samo hmelj, ki ie predpisno prepariran in konserviran. Hmelj, ki je pripravljen za izvoz in že pakovan, se bo istočasno plombiral, žigosal in zato se bo izdalo potrdilo, ki bo obsegalo vse podatke žiga. Žig vsebuje naslednje napise: 1. Kraljevina SHS z državnim grbom; označba hmelja; 3. sedež in ime društva, ki vrši žigosanje; 4. leto produkcije; 5. krajevno in kvalitetno razliko hmelja posameznih krajev iste hmeljarske oblasti. Žigosanje hmelja, ki se ne preparira in pakuje v skladiščih
LISTEK. Splošni gospodarski položaj v Južni Srbiji.
(Nadaljevanje.)
III,
KaT 80 tiče znanstvene organizacije dela, imam povedati, da so se zastopniki vseh važnejših industrijskih podjetij v Južni Srbiji nedavno na neki konferenci razgovarjali o tem vprašanju. 2a-libog je to vprašanje tudi za marsikaterega intelektualca novo in se torej hi čuditi, da naši industrije!, za kojih mala podjetja to vprašanje za sedaj ni aktualno, niso pokazali poeebnega zanimanja, čeravno jim je bil pojasnjen cilj organizacije. Ker gre pri tem vprašanju za čim večje uporabljanje strojev, ki jih v naših malih industrijskih podjetjih nadomeščajo z ročno silo, ni to vprašanje danes v Južni Srbiji toliko aktualno kakor v naših severnih krajih, kjer imajo industrijci več kapitala in kjer občutevajo močnejšo konkurenco. Zato čakajo gospodarski krogi z juga, ki niso v stanu, da bi obnovili svoje naprave ali celo moderni-
zirali proizvodnjo, kaj bo ukrenila naša narodna industrija na severu v tem pogledu. Ker ni misliti na znanstveno organizacijo dela brez eliminiranja vseh onih podjetij, ki nimajo najboljših predpogojev za intenzivno delo in brez koncentracije kapitala, se je bati, da tudi ob najboljšem populariziranju ta organizacija v Južni Srbiji ne bo uspela, ker so naši ljudje še vedno neizobraženi, oprezni in sebični. To ne sme ovirati našega prizadevanja z ozirom na to, da preti naši nacionalni industriji že sedaj nevarnost kljub zaščitni carini in da bodemo konečno tudi morali voditi račun o našem konsumentu. Z združitvijo posameznih podjetij in s koncentracijo kapitala v nekaterih podjetjih, ki bi bila tehniško kar najbolje opremljena, bomo rešili našo industrijo in našega konsumen-ta. Zato je treba to idejo popularizirati, ali čas in naval tujih proizvodov bosta našim industrialcem to vprašanje bolj razjasnila nego vsa predavanja naših najboljših ekonomistov. Kljub vsemu temu smo mnenja, da je treba čimprej osnovati nacionalni odbor znanstvene organizacije dela .in. pričeti s populariziranjem te organizacije pri nas. S prirejanjem predavanj, pisanjem v listih in poukom pa praktičnem polju se jnore mnogo doseči Judi pred navalom tpjih proizvodov.	v,	...:f	p)0i
IV.
Naši poklicani faktorji do danes niso mogli skleniti trgovinskih pogodb z nobeno sosednjih držav, v katere more Južna Srbija izvažati svoje najvažnejše kmetijske, živinorejske, obrtne in industrijske proizvode. Kaj pomenja nemožnoet izvoza za oblast, ki plačuje z gotovim denarjem največji del svojih potrebščin in ki za svoj najvažnejši produkt — tobak — ne dobiva niti deseti del stvarne vrednosti, bi bilo odveč na široko razlagati. Dotakniti se torej hočemo tega le deloma malo pozneje.
Neurejenost trgovskih odnošajev s sosedi ni .imela, to se more po vsem tem s sigurnostjo trditi, za nobeno pokrajino v naši državi težjih posledic nego za Južno Srbijo, ker ni bila nobena oblast naše velike domovine v tem pogledu tako zapostavljena kakor ta pokrajina; ena ali druga izvaža y Italijo, Avstrijo ali Čehoslovašjco, Južna Srbija pa more izvažati samo v Grčijo, Albanijo in Turčijo svoje najvažnejše predmete: drobnico in živino, cerealije, sveže sadje, ovčje maslo, mlinske proizvode in zeleno .milo. Vzrok temu leži deloma y vrsti jn kvaliteti južnosrbijanskih proizvodov, deloma v prevoznih stroških ip deloma tudi samo v trgovskih ,tradioiT8hf Edino za opij, sir. »kačkavalj«, bromove rudo in
svilene kokone se morejo ob velikem naporu najti odjemalci tudi na drugih svetovnih tržiščih, vse ostalo je navezano izključno na izvoz v navedene tri države.
Predno podrobneje govorimo o negativnem dejstvu neurejenosti trgovinskih odnošajev z navedenimi državami za gospodarsko življenje Južne Srbije, je potrebno, da omenimo, še naslednje:
Grčija, zlasti Solun, je naravni konsu-ment južnosrbijanskih proizvodov tako po svoji geografični legi, kakor po potrebah prebivalstva in po obstoječih trgovskih zvezah med obema narodoma. Grška potrebščina cerealij, živine in živalskih produktov je bila že sicer velika, zelo pa je narasla vsled prihoda ogromnega števila maloazijskih beguncev po neuspeli vojni s Turčijo. Konjunktura je bila običajna, če pa bi bili imeli sklenjeno trgovsko pogodbo v tem času, t. j. da bi naš izvor ne bil, izpostavljen raznim mahinacijam grškjh - oblasti v vsakem momentu, bi bi1 a mogla Južna Srbija to konjunkturo lepo izkoristiti. Razen tega skuša Grčija povzdigniti svojo mlinarsko in vrvarsko industrijo .v času, kp naši mlini in naši vrvarji iz severa pričenjajo izdelovati tudi zg izvoz. Grki, ki niso bili yezanii s trgovsko -pogodbo, po pokrenili vse mecp, da ,onemo"-očijo p'asiranje naše jnoke jn naših vrvprskih .izdelkov na svojih tržiščih. Slo . se je še dalje, t. J.
društva, se vrši šele potem, ko je komisija ugotovila, da odgovarja kvaliteta predpisom o kvalifikaciji hmelja.
Pravilnik deli celo hmeljarsko kulturo v naši kraljevini na dva rajona, in sicer: 1. na severni alpsko-šumski rajon in 2. na kontinentalno suho ravnino baške, beograjske in sremske oblasti. Na podlagi tega se ustanavljata dve hmeljarski oblasti, in sicer prva za mariborsko in ljubljansko politično oblast, druga pa za politične oblasti Bačko, Srem in Beograd. Oblasti se delita na naslednja hmeljarska okrožja in bo hmelj, ki se v njih pridela, nosil naslednje označbe:
1. V okrajih Celje, Vransko, Gornji grad in Laško: »Južnoštajerski hmelj — Savinjska dolina«; 2. v okrajih Dravograd (Prevalje), Slovenjgradec, Konjice, Maribor desni breg in Maribor levi breg: »Južnoštajerski hmelj - Pohorje«; hmelj, ki se pridela v okolici Maren-bcrga, more dobiti krajevno ime »Ma-renberg«; 3. v okrajih Brežice, Sevnica, Šmarje, Rogatec in Konjice: »Južnoštajerski hmelj — Zagorsko polje«; 4. v okrajih ljubljanske oblasti razen navedenih pod 1. in 3. »Jugohmelj — Kranjsko«; 5. v okrajih baške oblasti: »Jugohmelj — Bačka«; hmelj, ki se pridela v občini Petrovac, se lahko označi v oklepaju tudi s krajevnim imenom Petrovac; 6. v okrajih beograjske oblasti: »Jugo -hmelj - Banat; 7. v okrajih sremske oblasti: »Jugo-hmelj — Srem«. Hmelj, ki se pridela na terenu Fruške gore, se lahko označi tudi ‘s krajevnim imenom Fruška gora.
Za izvedbo žigosanja in kontrolo izvoza hmelja se ustanavlja hmeljarski svet, ki šleje 31 članov. Od tega pripada organizacijam producentov 25 članov, trgovska zbornica pa delegira v hmeljarski svet 6 članov. Oseb, ki se bavijo samo s preprodajo hmelja, ali kot komisarji s hmeljsko trgovino, se ne more delegirati v hmeljarski svet kot zastopnike producentov hmelja. Kjer obstoja več krajevnih organizacij hmeljarjev v isti hmeljarski oblasti, se morajo te organizacije združiti v zvezo hmeljarskih društev. Ako bi krajevne organizacije producentov hmelja iz kakršnega si bodi vzroka ne pristopile k zvezi, potem delegira v 'hmeljarski svet zastopnike samo ona zveza, ki šteje največ producentov hmelja v doiični oblasti.
Po členu 20 načrta pravilnika je naloga hmeljarskega sveta, da odredi vsako leto po stanju hmeljskih nasadov in na podlagi povpraševanja na svetovnih tržiščih, kakšen hmelj se ima smatrati za kvaliteten hmelj, ki je podvržen obveznemu žigosanju. Hmeljarski svet imenuje v vsaki občini, odnosno v vsaki vasi, kjer se hmelj sadi, svojega poverjenika, ki mora biti sam hmeljar in ne hmeljski trgovec. Ti hmeljarski poverjeniki imajo voditi točno statistiko o površini hmeljskih nasadov, o vrstah hmelja, o stanju vegetaci-
delale so se ovire našemu izvozu, ki so bile ravno toliko upravičene, kakor one, ki so delale v navedenem cilju proti uvozu naše moke in naših vrvarskih izdelkov. Albanija se ni spuščala v take stvari, da bi preprečila uvoz naše robe, a visoke postavke albanske carinske tarife predstavljajo same na sebi prohibicijo za vse blago, ki ne prihaja iz pogodbenih <iržav. Južna Srbija pričakuje mnogo več °d obmejnega prometa nego od izvoza za to sosedno republiko. Vzhodni del Albanije nima enega večjega trgovskega kraja, tako da predstavljajo zapadna mesta Južne Srbije naravne dobavitelje vseh potrebščin za obmejno prebivalstvo .aosednje Albanije. Dosegli smo še pri sklepanju trgovske pogodbe z Albanijo, da dobimo prilično široko obmejno zono, toda kaj nam to koristi, kj čaka ta pogodba že drugo leto na ratifikacijo. Medtem ko pada na pogodbo z Albanijo prah in si Grki ped za pedjo osvajajo tržišča vzhodnega dela Albanije, padajo naša zgodovinska mesta od dne do dne v večjo gospodarsko bedo. Ratificirala se bo enkrat tudi pogodba z Albanijo, ali bojimo sev da bo dotlej grški kapital v toliki meri vezal albanske trgovce teh krajev, da tudi pri najboljših pogojih ne bodo mogli obnoviti starih trgovskih zvez z našimi obmejnimi mesti.
(Dalje prihodnjič ) <
jc, o boleznih in škodljivcih hmelja, o načinu obdelovanja in gnojenja, kakor tudi o donosu in kvaliteti hmelja, ki se pridela v posameznih nasadih njegovega področja. Hmeljarski svet ima svoj sklep glede kvalitetnega hmelja takoj sporočiti vsem poverjenikom, da obvestijo hmeljarje in jih pozvati, da prijavijo take vrste hmelj v primeru prodaje v svrho žigosanja Hmeljarskemu svetu.
S kolektivnim žigom se signira, kakor rečeno, samo kvaliteten hmelj, ki je predpisno prepariran in konzerviran. Pod tem izrazom se razume cela procedura postopanja s hmeljem, počenši od obiranja pa do pakovanja v vsrho izvoza. Kvaliteten hmelj mora biti po čl. 22 pravilnika dobro obran, brez primesi, brez listja, dobro osušen, toda ne pri previsoki temperaturi nad 38° C, kar se lahko razpozna po barvi lupulina, ki mora biti zlatorumene barve. Hmelj mora imeti lepo zeleno in sijajno barvo, ne sme imeti česnove arome ali sličnega duha. Sišarice ne smejo biti grobe in nad 5 cm dolge. Končno mora biti hmelj v takem suhem stanju, da se ne more pokvariti in ne menjati barve ali vonja.
Hmeljarski svet ima po zahtevah svetovnega tržišča odredili žveplanje hmelja in predpisali tudi način žvepljanja. Hmelj se mora pakovati v bale in ba-lote, ki mora imeti stalno obliko in težo, katero odredi hmeljarski svet. Hmeljarski svet odreja skladišče, kjer se ima vršiti signiranje in plombiranje hmelja.
V	tako svrho ne morejo služili privatna skladišča trgovcev, delniških družb ali slično, marveč samo zadružna skladi-producira v eni hmeljarski oblasti, se žigosa samo v enem osrednjem skladišču. Vendar lahko osnuje hmeljarski svet tudi ekspoziture v posameznih cksportnih središčih, kjer se vrši pako-vanje in žigosanje hmelja. O žigosanem hmelju se izda potrdilo, ki obsega vse podatke žiga in ki se mora faksirati, ako se potrdilo glasi samo na eno balo z 2 Din; od 2 do 10 bal z 10 Din in preko 10 bal do največ 20 bal pa z 20 dinarjev. Za signiranje in plombiranje ter izdajo potrdil se bodo pobirale takse, ki jih bo vsako leto posebej določil hmeljarski svet. Izkupiček iz teh taks se bo porabil za kritje režijskih stroškov, kakor tudi za osnovanje in dotiranje rezervnega fonda, ki ima služiti za razvoj in napredek ter izboljšanje produkcije kvalitetnega hmelja, za pobijanje škodljivega mrčesa, za propagando in reklamo za eksport hmelja.
Vsak producent, ki bi izvozil nežigo-san kvalitetni hmelj, odnosno, ki ga ne bi prijavil hmeljarskemu svetu, se ima kaznovati z globo v višini 10% od dnevne cene hmelja onega dne, ko se ga je zasačilo. Kazni se stekajo v rezervni fond.
Žigosanje hmelja se ima vršiti v dobi glavne izvozne sezone od avgusta do novembra vsaki dan, v dobi izven glavne sezone pa le po potrebi. Poslovna doba traja od 1. julija do 30. junija p. 1. Hmeljarski svet ima o svojem delovanju sestaviti letno poročilo, ki ga mora predložiti vsako leto producentom na občnem zboru.
Kakor vidimo iz gornjih navedb o vsebini obeh načrtov, je osnovna tendenca ministrstva, da se čim izdatneje zaščitijo interesi producenta ter da se eliminira iz trgovine s hmeljem nepotrebne spekulativne posredovalce, ki so ravno v zadnjem času povzročili hmeljski fr govini ogromne škode. Tendenca na Črtov je, da se osnujejo obvezne organizacije z močno avtoriteto v interesu našega izvoza, kakor tudi v interesu čim večje povzdige produkcije kvalitet nega hmelja.
Pomisleki, ki jih zaenkrat imajo ne katere organizacije hmeljarjev proti upeljavi obveznega žigosanja hmelja, so izraz bojazni, katero diktira neke vrste konzervativnost in se nam ne zdijo, stvarno dovolj tehtni in utemeljeni, da bi se namesto obveznega žigosanja upe-ljalo le fakultativno žigosanje hmelja, ki samoumevno našemu hmeljarstvu niti od daleč ne bi moglo prinesti onih koristi, kakor jih more obvezno žigosanje.
Vsak smgtren gospodar
mora ▼ lastnem interesu skrbeti za to, nproči »Trgovski list« za leto 1928.
Občni zbor Gremija trgovcev v Ptuja.
G remi j trgovcev v Ptuju je imel svoj redni občni zbor dne 18. t. m. v gostilni g. M. Brenčiča ob navzočnosti 48 članov. Občni zbor je otvoril g. Franc Lenart, pozdravil navzoče člane, gg. delegate Pomočniškega zbora, posodit o pa prisotnega zveznega tajnika g. Antona Podgoršeka. Po preči tan ju zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora je podal načelnik g. Lenart pregledno poročilo o delovanju gremija v prošlem letu, našteval razne intervencije in vloge na oblasti ter Zvezo trgovskih gremijev. Gremi-jalni blagajnik g. Franc Urbančič je poročal o stanju gremijalnih financ. Nato je zaprosil za besedo zvezni tajnik g. Podgoršek ter podal obširno poročilo o naših gospodarskih prilikah, o trgovinskih odnošajih z inozemstvom ter o delovanju Zveze. Posebno pa je naglasil potrebo in važnost jakih stanovskih organizacij v našem gospodarskem življenju. Zato naj se poglobe odnošaji med posameznimi Gremiji in Zvezo, trgovstvo pa se naj v večjem številu naroča na svoje strokovno glasilo »Trgovski liste, ki nudi vsakemu trgovcu ko-
ristne in potrebne informacije o naših in inozemskih gospodarskih razmerah. Za %urno stvarno predavanje mu g. predsednik izreče v imenu gremija prisrčno zahvalo. K besedi se oglasi še g. Milko Senčar in izreče dosedanjemu agilnemu načelniku gosp. Francu Lenartu ter odboru, kakor tudi zveznemu tajniku g. Podgoršeku priznanje in zahvalo.
Vprašanje delovnega časa se je uredilo z malenkostnimi spremembami kakor v prejšnjem letu. Pri voli-tvi novega odbora je bil dosedanji načelnik g. Franc Lenart zopet izvoljen za načelnika, za namestnika pa gosp. Franc Artenjak. Nadalje so bili izvoljeni v odbor še sledeči gg.: Anton Brenčič, Hinko Kreft, Ivan N. Peter-šič, Milko Senčar, Leopold Slavič, Fric Slavič in Franc Urbančič. Za namestnika pa gg.: Franc Mohorič in Franc Nedog.
Pri slučajnosti so se obravnavala in reševala razna vprašanja in želje lokalnega značaja. Za tem se načelnik g. Lenart zahvali za dobro udeležbo občnega zbora, za živahno udeleževanje debate, prosi ob enem navzoče, naj kolikor mogoče največ pozornosti posvečajo vajenštvu, ter zaključil ob 23. uri redni občni zbor.
+ IVAN JAKOPIČ.
V	nedeljo je po kratki bolezni preminul g. Ivan Jakopič, knjigoveški mojster v Ljubljani, na Cankarjevem nabrežju.
S	smrtjo Jakopiča izgubi slovenska ! obrtniška organizacija enega izmed svojih najbolj agilnih in požrtvovalnih delavcev. Kdor ga je poznal, ga je moral kot moža kremenitega značaja in kot zavednega in neumornega boritelja obrtniških interesov visoko čislati in spoštovati. Zato je vest o smrti Jakopiča s trpkostjo napolnila vse, ki so pokojnika poznali.
Rojen v Ljubljani 1878 se je pokojni Jakopič izučil knjigoveštva pri tvrdki L Bonač, a se je leta 1913 osamosvojil. »Mojstrski bolniški blagajni« je bil več let požrtvovalen tajnik, a »Pokrajinsko zadrugo knjigovezov« je vodil kot vzoren predsednik od njene ustanovitve. Skozi dolga leta je bil do svoje smrti tudi član načelstva »Zveze obrtnih zadrug«, odbornik »Obrtnega društva v Ljubljani« in še sodelavec pri raznih drugih narodnih in kulturnih organizacijah. Povsod so pokojnega Jakopiča cenili kot nesebičnega, požtrvovalnega in vztrajnega delavca. Zato mu ohranimo časten in trajen spomin!
konkurzi in poravnave v čeho-
SLOVAŠKI.
Po uradni statistiki so registrirali na Čehoslovaškein v letu 1927 502 konkur-za. V 362 zavarovanih primerih so znašala aktiva 366 milijonov Kč, pasiva pa 625 milijonov. Število sodnih poravnav je znašalo 2424. V 2415 zavarovanih primerih so znašala aktiva 376 in pasiva 756'7 milijonov, tako, da je znašala prezadolženost 380 milijonov. Skupno število falimentov (konkurzov in poravnav) je vnašalo 2926, od teh industrijskih 1017, trgovskih in bančnih pa 1642.
Iz naših organizacij.
Urpdni dan »Srezkega gremija trgovcev v Celju« se vrši za člane trgovce v gornjegrajskem srezu v sredo, dne 25. t. m. in sicer od 9. do 12. ure predpoldne v Gornjemgradu v posebni sobi gostilne F. Veršnik, od 2. do 5. ure popoldne pa v Mozirju v občinski posvetovalnici. — Načelstvo.
Ljubljanska borza.		
Tečaj 23. Januarja 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DBVIZB: Berlin 1 M		 Budimpešta 1 pengS Uunh 100 fr. ...... Dunaj 1 Šiling	 London 1 tunt		 Newyork 1 'dolar .... Praga 100 kron .....	13-535 39(55 1098- 7-9<B5 276-70 108-125	13-565 9*935 1096' -8-0255 277-50 56-885 168-925
Kr ,t-	3P0*—	■
Trgovina.
Sladkorni trg. Na mednarodnih sladkornih trgih je bila tendenca v zadnjem času kaj slaba. Pravijo, da prihaja to gibanje od ameriške špekulacije in od stremljenja interesdranih krogov, da izvajajo pritisk na evropske producente sladkorne pese. V zvezi s pogajanji o mednarodni ureditvi sladkorne produkcije bodo Amerikanci napravili poskus, da napotijo pridelovalce z ozirom na nizke cene sladkorja in zato tudi na nizke bodoče cene sladkorne pese k zmanjšanju produkcije. V Ameriki so cene zelo padle, v Evropi je prodaja vsled negotovega tržnega položaja prav slaba.
RAZNO.
50-LETN1CA OTONA ŽUPANČIČA.
22. jan. je praznoval 5t)-!etnico svojega rojstva veliki pesnik Oton Župančič. Ob tej priliki se je duhu odličnega mojstra s hvaležnostjo poklonila vsa kulturna Slovenija. To priliko so proslavile številne kulturne organizacije tudi V drugih pokrajinah naše države in daleč v inozemstvu, kamor sega sloves ustvarjanj našega velikega mojstra. Ovacije, kojih je bil deležen v nedeljo jubilant povsod, kjefkbli se je pokazal, vrste deputacij, ki so se mu poklonile in neštevilne brzojavne čestitke; naj bi bile vsaj majhen dokaz neizmerne hvaležnosti, ki jo dolguje velikemu možu predvsem slovenski narod, a tudi ves slovanski kulturni svet.
» * *
III. Mednarodni semenj v Soluna se
vrši od 16. do 30. septembra t; 1.
Gospodarske vesti. Pri mednarodni! činiteljih mednarodne zveze umetne svile obstoji namen, da povabijo č.ani kartela štiri čslov. tovarne umetne svilo na pogajanja glede pristopa v mednarodni kartel. — Oslov, poljedelsko ministrstvo je izdelalo zakonski načrt za ustanovitev zavarovalne družbe z naslovom' >Cen--tralnoelementarna ta varovalna druibac, ki se bo pečala edinole z Zavarovanjem živine in z zavarovanjem proti toči. Usta. novno glavnico v znesku 42 milijonov Kč bo plačala država, ki bo obenem dajala družbi letno podporo 8 mil. Kč. — Po-' berlinski sladkorni konlerenei, ki sm^ jo že omenili, hočejo sklicati za 5. febr, novo konferenco v Pariz. Kakor beremo bodo potekala pogajanja želo težavno. Čslov. industrija konoplje je v zadnjem času izvedla ugodne nakupe surovega blaga v inozemstvu in bo vsled številnejših naročil ppvečala delovpi teden z»
6	do 10 ur. Zlasti Moravska veliko nakupuje. — Ogrska ,d. 4. bombaževe industrije je povečala' število statev na 100Č! Seveda so morali tovarniške naprave razširiti in so obenem razširili tud) pre-dilnico. — I. G. Farben je sklenila s koncernom Dupont dogovor o skupni usta-
Štev. 4.
TRGOVSKI LIST, 24. januarja 1928.
■ra—mami m uu i mm ■■■■ihhihiiii iiiihiiim umu um n m mi mm nnzim
Štev. 10.
novitvi ameriške družbe za proizvajanje dušika. Po načrtu bo prevzela družba Du-pont večino delnic nove družbe. Na Švedskem so se začeli veliki spori glede mezd v kovinski industriji in gledajo na na-daljni razvoj z veliko skrbjo. — Med Milanom in Benetkami bodo napravili posebno avtomobilno cesto in so prav te dni začeli z nadaljevanjem že obstoječega dela med Milanom in Bergamo. — Belgijska vlada je osnovala *Najvišji svet x za cestno omrežje Belgijec;, kojega prva naloga bo izdelava signalnega sistema za močno narasli avtomobilni promet. — Novo veliko londonsko aviatižno pristanišče Croydon more sprejeti po podatkih angleškega časopisja 35 aeroplanov največjih tipov. Napravljeno je tudi za-letišče za aeroplane v dolžini več kot J in pol km. Visoki kontrolni stolp omogoča nadzorovanje vsega letalskega prometa. — Sleeping Car Co je stvorila direktni železniški promet med Londonom in Kairo; z majhnim prestopom v Carigradu prideš iz Londona v Kairo v petih dneh, iz Londona v Haifo pa v štirih. — V preteklem letu je uvo-fcila Švica za ‘2564 milijonov frankov blaga, izvozila ga je pa za 2023 milijonov, Uvoz je napram letu 1926 narasel za 149 milijonov, izvoz za 187 milijonov. — Eks-port nafte iz Sovjetske Rusije v Francijo je znašal leta 1926 170.000 ton, lani pa že 390.000 ton. Ruski bencin je tvoril leta 1926 8 % vsega francoskega bencinskega importa, lani pa 17 5 odstotkov. — V Belgijo so izvozih Rusi 1. 1926 50.000 ton petrolejskih produktov, lani 70.000 ton. Uvoz petrolejskih produktov Sovjetske zveze v Francijo oskrbuje francoska tvrdka Petrofine Fran^aise, ki vodi 42 do 44 odstotkov francoskih petrolejskih imipor-tov. Na Standard Oil jih pride 28 %, na Shell Co 12—14, na Anglo-Persian 10 do 12. — Potrebo franeoske mornarje« glede petroleja so krili v letu 1926/27 v treh četrtinah proizvodi ruske zveze. — Delniška glavnica na novo ustanovljene banke Union Financiere d’ Anvers bo znašala 100 milijonov frankov. — L. 1926 je bil na Angleškem premogovni strajk, zato tega leta pri primerjanju ne moremo potrabiti. Lani je znašala angleška premogovna produkcija 266 milijonov ton, za ca 7 % več kot v letu 1925. Izvoz lanskega leta cenijo na 682 milijonov ton napram 285 milijonom v letu štrajka in 68 2 milijonom leta 1925. — Nemška zveza cevi je sklenila, da bo pustila cene zaenkrat nespremenjene. — Od čistega dobička Ogrske Narodne banke v znesku 12 0 mil, pengo bodo izplačali 11 odstotno dividendo in bodo dotirali rezervni I zaklad za 10 % nad pravili, tako da bo dosegel naenkrat predvideno višino 20 odstotkov delniške glavnice, ter da bo narasel od 2,710.000 peng5 na 6,960.000. Iz ostanka bodo porabili 1,500.000 za znižanje državnega dolga pri banki. Lahko bi bili dali tudi 14 odstotno dividendo, pa so previšek rajši porabili za notranjo okrepitev zavoda.
Industrija.
Rumunnka petrolejska industrija 1927.
V	preteklem letu so producirali v Ru-muniji 3,237.804 ton surovega petroleja. Večina produkcije, 2,795.830 ton, pride na devet vodilnih petrolejskih družb. V povojnih letih izkazuje romunska petrolejska produkcija sledeče številke, v to-nah:	(1
1921 :	1,168.414	1925	:	2,316.797
1922 :	1,372.905	1926	:	3,2-14.415
1923 :	1,512.302	1927	:	3,237.804
1924 :	1,860.471
Kakor vidimo, je produkcija petroleja hitro rasla, zlasti od leta 1.924 na 1925 in še bolj od 1925 na 1926. Lani je bila približno na višini predlanskega leta. Od leta 1921 do leta 1926 ali 1927 se je produkcija dvignila za približno 180 odstotkov.
Poljska industrija jekla namerava kot konkurenčen ukrep proti znižanju cen jeklenega kartela znižati svoje cene za vse produkte za 10 do 15 odstotkov.
Elektrifikacija na Španskem. Španski ministrski svet je razmotrival o načrtu poljedelskega ministra, ki je največje važnosti za gospodarsko bodočnost države. Program vsebuje načrt elektrifikacije španskih železnic, zlasti gorskih in onih, ki imajo intenziven promet. Gre za dolžino 2000 km. Skupne stroške elektrifikacije cenijo na 300 milijonov peset. Doslej elektrificirane proge obsegajo samo 7 odstokov prog, ki jih hočejo spremeniti v električne.
Denarstvo.
National City Bank of New York. Kljub hudi konkurenci drugih bank je N. C. B. v preteklem letu dvignila v primeri z letom 1926 svoj dobiček za 3 milijone dolarjev, na 18 4 mil. Dividend bodo razdelili za 11 in pol milijona dolarjev. Skupna aktiva banke so znašala 31. decembra 16827 mil. dolarjev, za 288 4 mil. dolarjev več kot 31. decembra 1926. Depoziti banke so se v teku preteklega leta zvišali za 1914 mil. dolarjev na 1275 milijonov in so s tem za več kot polovico večji kakor vloge onega bančnega zavoda v Ameriki, ki je prvi za Nat. C. B. V inozemstvu ima banka 87 podružnic, med njimi 9 v Evropi.
TRŽNA POROČILA.
PETROLEJ.
Vsled nazadovanja ameriške petrolejske produkcije presojajo izglede pe-trole^kega trga sedaj nekaj bolj zaupljivo. Dnevna produkcija v U. S. A., ki je znašala v prejšnjih mesecih dosti nad 25 mil. barrelov, je padla sedaj skoraj na 2 4 mil. barrelov. 1 barrel je ca 1 % lil. Pennsylvanski petrolej se je v zadnjem času v ceni dvignil že za 10 centov pri barrelu, dočim so cene ameriškega petroleja doslej že več mesecev padale. Tudi
sicer se je ameriški petrolejski trg nekaj utrdil. Sicer eksport še sedaj ni zadovoljiv, a domači trg se je zboljšal. Tudi tekmovanje z ruskim petrolejem je postalo nekoliko mirnejše. Na Španskem se je pa ruski petrolej v toliko uveljavil, da je kril novi španski monopol 60 % skupne potrebe v ruskem petroleju. Dotična pogodba je že potrjena. Doslej je bila Španija skoraj izključna odjemalka družb Standard in Shell. Na Poljskem je dekre-tirala vlada z zakonom o pospeševanju produkcije nafte vrsto davčnih olajšav, ki naj pridejo petrolejskim tvrdkam v dobro zlasti pri novem vrtanju v bodočih desetih letih. S tem upajo na intenzivnejšo izkoriščanje še ne otvorjenih petrolejskih okrajev in s tem na bogatejšo oskrbo poljskih rafinerij s poljskim surovim petrolejem.
V	svetovni produkciji petroleja pride ca 20 % na bencin, 10 % na lahke vrste, 15 % na mazilni petrolej, 55 % na druge vrste. Zedinjene dria-ve, ki so bile s ca 71 % svetovne produkcije v letu 1926 da-leko na prvem mestu, so še nadalje vodeče. Medtem je Rusija prekosila produkcijo Venezuele in Mehike in je prišla na drugo mesto; njena produkcija je sedaj že za 10 % nad predvojno. V gospodarskem letu 1926/27 je znašal izvoz ruskih produktov nafte 2,040.000 ton, za 38 odstotkov več kot v prejšnjem gospodarskem letu in za 115 % več kot v letu 1913; torej se je eksport še dosti bolj dvignil kot produkcija. Zlasti velik je bil eksport v Francijo, dalje v Egipet in Indijo, dočim je ostal eksport v Anglijo leta 1926/27 na isti višini kot leta 1925/26.
Računajoč porabo petroleja na 1 osebo vidimo, da ga porabi vsaka oseba v U. S. A. na leto 860 litrov, v Angliji 100, v Franciji 60. Amerika porabi ca 70 % svetovne produkcije, Evropa pa samo JI odstotkov.
BAKER.
S koncem decembra 1927 .so potekle pogodbe za dobavo bakra British Metal Corporation in je družba sedaj zopet pristopila svetovnemu bakrenemu kartelu, ki mu je pripadala samo nekaj tednov po ustanovitvi Brit. Met. Corp. je kupila doslej 12 ton surovega bakra na leto od Union Miniere du Haut Katanga (Katan-ga je pokrajina v Kongu) in so ga rafinirali pri Nichols Copper Co. Ker je družba Katanga članica svetovnega bakrenega kartela, bi ne bila mogla obnoviti prodajne pogodbe z Brit. Met. Corp., če bi ne bila ta družba zopet pristopila kartelu. S pristopom angleške kovinske družbe, ki je londonski vladi blizu, je postal položaj onih družb, ki so še izven svetovnega bakrenega kartela, še slabši. V poštev pride tudi, da kontrolira angleška družba špansko družbo Rio Tinto, koje produkcija se v Angliji predela. Produkcija družbe Rio Tinto je bila doslej, dokler je bila Brit. Met. Corp. izven kartela, sicer kvotizirana, glede cen pa določbe kartela za čisto kovino, na Angle-
škem producirano, niso bile veljavne. Prirastek, ki ga dobi svetovni bakreni kartel s pristopom angleške družbe, znaša na leto ca 40.000 ton. To, da je vstopila vodilna angleška družba v kartel, označajo kot uspeh kartela, ki je nastopal v zadnjih mesecih proti Londonu s prav gospodarskoj- bojnimi sredstvi. Londonske zaloge bakra so se znižale v zadnjem času na 11.000 ton in si moremo iz nazadovanja zalog razlagati trajno hausse zadnjih mesecev na londonskem trgu. Pravijo, da bo vsled vstopa angleške družbe v kartel pičlost zalog na londonskem trgu sedaj ponehala, kar pomeni obenem konec hausse v cenah bakra. * * *
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. I. 1928 je bilo pripeljanih 60 svinj, cene so bile sledeče: Mladi di prašiči 7—9 tednov stari komad 200 do 250 Din; 3 do 4 mesece stari 350—450, 5 do 7 mesecev stari 480 do 500, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650,1 leto stari 1000 do 1200, 1 kg žive teže 10 do 1250, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prodalo se je 46 komadov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. januarja t. L ponudbe glede dobave slekla; do 3. februarja t. 1. glede dobave 15 Ion livar-, skega koksa, 4500 kalcinirane sode, 15 Ion peska za livarske svrhe, sestavnih delov zaklopniškega krmilja in glede dobave borovih plohov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri mašinskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 28. januarja 1. 1. ponudbe glede dobave
10.000	kg šamola v prahu in 1000 kg solne kisline; do 30. jan. pa glede dobave 800 kg loja. — Direkcija državnega rudnika v 5rezi sprejema do 31. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov karbidnih svetilk. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 3, februarja t. 1. ponudbe glede dobave 160 kg laneno-oljnalega firneža; do 7. februarja t. 1. glede dobave 27 m specijalnega jermena za sklopke pri lokomotivi; do 14. februarja t. 1. pa glede dobave 2 turbosesalk. — Vršile se bodo naslednje oferialne licitacije: Dne 6. februarja t. 1. pri 38. pešadijskem polku »Njegošev« na Cetinju glede dobave živil (fižol, testenine, zdrob, moka, čebula itd.). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 16. februarja t. I. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave lokomotivnih spojnih ročič; dne 17. februarja t. I. pa glede dobave železa za rešetke. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled pri mašinskem odelenju te direkcije.
razglas.
v Ljubljani
Špecerijsko
blago
raznovrstno l| moko 1» doSalna prt-dalka. • Raznovrstno
rudninsko vodo.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
razpisuje oddajo
vodovodne in električne inštalacije
za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobijo od 23. t. m. dalje med nradnimi arami pri podpisanemu urada.
Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 31. januarja 12. ure opoldne pri podpisanemu uradu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
VELETRGOVINA		
n VI «1« IVAN 1J Zaloga zvaSa pra-Xana kava« mlatlh dISav In rudnkuka veda. ^	1	JELAČIN UBLJANA	
		Točna M »oitona poztraSba 1 ZaMavaJta caaikl
Preselitveno naznanilo
KOMERCIIAINA BANKI D. D., podružirca liubljana
Afilacija banke čeho-Slovaški Legiji v Pragi se je preselilo v novo urejene prostore
na Mestnem trgu št. 5.
Ure{a dr. IVAH PLBSS. — Za TigOTdkoJatastrijafc* d.d »MERKUR* kol todafcitelja in tldurja: A.SBVER, Tfrfcftfrinfl.