tehajn vsak pondeljek, »redo hi netek. Vdja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 Ur 50 stot, zn en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča nai se i >. da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 st. Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 583. — Dopisi^i.ij se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se tačnnajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — .................... Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ■■ • .111 ■■■■■ 1 • ■ V TRSTU, Petek 31. decembra 1920. Delavec je kakor čebela. Zato ustvarja, da mu drugi odnesejo in da uživajo sadove njegovega truda. Ali je potrebno, da je tako? Ni potrebno! Ali kdo je kriv, da si pusti odnesti čebela svoj med? oiiflsmo socialistične zveze JULIJSKI Benečiji PRED STRANKINIM KONGRESOM Enotnost olirozkoi stranke f Ne bom se spuščal v dolge polemike s temi Vprašanji, ker so drugi to storili in, ker se Samega sebe ne smatram za teoretika, temveč £a čisto navadnega strankinega pristaša, k p feri je žrtvoval za razvoj te stranke vse svoje Skromne moči skozi sedemnajst let. Hočem fe ob tem, za našo stranko in za vse proletar* ško gibanje usodnem trenotku, navesti par Svojih misli, ki bodo lahko služile tudi kak? Šnemu drugemu sodrugu v orijentacijo. i j Čisti komunisti hočejo razcepiti stranko. To je danes vsem jasno. Njih voditelj sodr. tordiga je jasno povedal v svojem zadnjem anku — v katerem pravi približno: »Ako bo imela na strankinem zboru naša frakcija večino, izključimo iz stranke vse ti* Ste, ki so glasovali proti nam — unitarce in koncentraciste. Ako pa ostane naša frakcija pit strankinem zboru v manjšini, bomo iz* stopili sami in si ustanovili svojo čisto ko* inunistično stranko.« Čisti komunisti hočejo torej na vsak način razbiti stranko, ki je s pomočjo vseh socija* listov postala močna, j Jaz se za svojo osebo ne morem strinjati s temi nazori, in sem zato proti njim in za enotnost stranke. To se pravi za stranko, v katero imajo pristop vsi sodrugi, ki priznajo sklepe strankinega zbora in se hočejo po njih ravnati ako so tudi, kar se tiče lokalnih taktičnih vprašanj, drugačnih nazorov. Zakaj hočejo čisti komunisti razcepitev? Oni hočejo razcepitev, ker smatrajo, da je po sedanji strankini strukturi nemogoče priti aln’ih sporazuum dosežen’ Y.8!r£ A ~ w • . j i • natančne določitve vseh posameznih sporazumnih točk Ako sodrugom ne Ugajajo sodrugi, ki SO L . ustaviIo sovražIlosU Z obeh straneh do četrtka danes na celu, je njihova dolžnost, da jih od* opoiudne. stavijo in na njih mesto druge postavijo. ------------ Nikdar pa cepiti stavbe in organizacije. FAŠISTOVSKE DEMONSTRACIJE V ANKONI. Meni so dobrodošli vsi sodrugi, te in one Zajeti legijocarji zbežali, tendence, smatram, da vsi lahko po svojih ANKONA, 29. Ko so bili izkrcani reški in zadrski le- močeh, delujejo V stranki, ako SO tudi med gijonarji, ki so se podali in so bili zajeti v Zadru, so po-njimi taktična nasprotstva. Glavno je, da je vzročili ankonski fašisti izgrede. Pod varstvom slednjh cilj enoten. se je posrečilo legijonarjem zbežati. Kmalu nato je pri- Zame stranka ni cerkev, V kateri mora vsak fpel pred pristanišče parnik »Buon Padre« z novimi u-slepo verjeti v sv. pismo. V naši stranki mora S hib prosta tribuna za vse tiste, ki hočejo jetnikom prvega transporta. Proti večeru so se zbrali v Zrušiti današnjo družbo in sezidati novo civilni obleki legijonarji, kate.i so predpoludne zbc£ali, komunistično družbo. Jaz ne verujem V ne* s fašisti pred pristaniščem ii^so zasedli pristaniške do-zmotljivost rimskega papeža, ali tudi nočem hode, da bi pripomogli novim tovarišem do bega. Oblast verovati V nezmotljivost socijalističnih pa* ie ukrenila stroge varnostne odredbe, pežev, pa če so tudi iz Moskve. Hočem imeti STAVKA STEKLARJEV V NEAPELJU. KŽ°i°.,S™b^ne*a ,T!iienii i" Kritike' “APEL. 29. (C| Steklarski i.Urci so prosi,«!! vS,-katero smatram za neobhodno potrebno ;a rl| ,„vko;k„ s'0l..t«iki obr.iov b,»Si LP™,li.u razvoj nase ideje. R^di tega ne smatram, da 0 ^omenici, katero so jim predložili delavci pred krat- je na ŠJCOCIO revoluciji, ako SO V eni stranki kem. Stavka traja sklenjeno in delavci, so se odločili združene razne socijalistične Struje. Če teh toliko časa zdržati se dela, dokler se ugodi popolnoma ni, je stranka brez življenja. Zato sem in njihovim upravičenim zahtevam. Ke"°^OSt^ke in i>rfianiza1?ij,?’ RAZGLASITEV USTAVNEGA STATUTA četudi me bo sodr. (jodina morda, v prihodki \r tttt TTQi.n v istih mejah, kot je razločeno v poročila ministrskega predsednika kralja, ki je bilo objavljeno v »Gazzotta Ufficiaie« od 5. novembra t. L (Stefani.) dežel, združite se! Josip Petejan. Mir med Italijo in D’Annunzijem Iz vladnih in nevladnih poročil o reškem sporu, bi se dalo sklepati, da gre zadeva proti živeli nekaj časa v Rusiji, o uspehih komu* nizma na vseh poljih javnega življenja. Ti ujetniki zastavljajo vse svoje sile v to, da vspostavijo tudi v svoji deželi sovjetsko vla* do. Poljski časopisi pravijo, da izbruhnejo po* zimi gotovo nevarni upori, ako ne preskrbi vlada še pravočasno potrebnih živil, kar pa bo res jako težko, oziroma nemogoče. PRISTOP LETONSKIH SOCIJALISTOV K TRETJI INTERN ACI JON ALI. RIGA, 29. Na socijalističnem kongresu le* tonskih socijalnih demokratov je glasovalo 150 delegatov, ki so predstavljali 97 organi* zacij, za pristop k Tretji intemacijonali s 13 glasovi večine. Sklenili so tudi, da se udele* žijo kongresa na Dunaju. Proti koncu kon* gresa je vdrlo v zborovalno dvorano nekaj oficirjev, da bi povzročili nemire. — Bili so takoj aretirani in oddani vojaški oblasti. POGAJANJA MED RUSIJO IN RUMU* NIJO. DU,NAJ, 29. Pred nekaj dnevi so se pričela v Bukareštu pogajanja med zastopniki Sov* jetske Rusije in rumunsko vlado, glede Be* sarabije. Glasom časopisnih vesti je prišlo med obema strankama do sporazuma, na či* gar podlagi bi pripadal južni del Besarabije Sovjetski Rusiji. Na ta način bi bila Odesa strategično zavarovana in Rumunija bi mo* rala umakniti svoje čete, ki so zbrane ob ru* ski meji. NOVI SPOPADI V BARCELONI. BARCELONA, 28. Po preteku nekoliko mirnih dnevov je prišlo zopet do novih ne* mirov. Pri nekem spopadu med policisti in sindikalisti so bili ubiti štirje meščani, dva redarja in en otrok; ravnotako je bilo tudi nekaj oseb težko ranjenih. Nemire so po v* zročili nacijonalisti. KAROL LEGIEN UMRL. BERLIN, 28. V starosti 57 let je umrl vče* raj Karol Legien, predsednik nemške stro* kovne zveze. Leto I. - Štev. 91, Razkol v francoski socijniisilM stranki TOURS, 30. Danes se je tu nadaljeval kongres franco- svojemu koncu. Ponosni D’Annunzio je spo* socijalistične stranke. Ta kongres, o katerem bomo znal V zadnjem trenotku, da je zapuščen in še g0™«11- ie izredno zanimiv in velevažen, ker se na je izročil svojo oblast reškemu mestnemu henMFrav1!*10® perečem vprašanju ali stopi ali.ne odboru. Odbor je poslal takoj svoje zastop, TrS^l^S P™ HI e " poveljniku vladnih Čet in se danes je hotela ohraniti stranko v dosedanji socijalpatrijotični Ugotavlja, da je ta odbor priznal rapallsko taktiki, dečim hoče druga očediti stranko na način, da pogodbo. D Annunzio bo zapustil s svojimi odslovi iz nje vse one socijal-patrijotične in reformistič-legijonarji Reko, ki jo bodo zasedle vladne ne elemente, ki so zakrivili, da stranka ni bila več niti Čete. proletarska in, ki so kompromitirali stranko prav močno Hitro se je to končalo. Bolj naglo, kakor si tekom vo>ne- ^ >ebU 1)ut “ 30 Padale na kongresu zelo je kdo upal misliti. Danes ni še znano, ali so ^kre bescde Pr?u »ocijal-patrijotom. Končno se je Pri-prisilile D’Annunzia do tega koraka vkdne ^1» razpravi, ki ,e trajala več dni do glasovanj eete. ali pa reško prebivalstvo, ki ni moglo več L^ ^rv A diktature legij on ar j e V. I sov Refcra-.isti so dobili 1*^22 «y,'.sov, 44 glasovnic je bilo L) Annuzia so zapustili vsi. Zapustile so ga belih. S tem glasovanjem stopi danes tudi francoski pro-meščanske stranke, ki so ga podpirale, dokler letarijat v vrste Komunistične intemacijonale. ie služila njegova akcija njihovim protide*I Paul, reformist, je izjavil koj po glasovanju, da je po-lavskim namenom. In zapustili SO ga tudi fa* I stala sedaj stranka komunistična. Zato se odstranijo on šisti, ki SO morali priznati, da je pač lahak i in njegovi somišljeniki v drugo dvorano, kjer bodo nada-boj proti neoboroženemu delavstvu, da je pa Iie'rali sv°i kongres, kongres stare stranke, težje se boriti proti oboroženim redarjem in Francoskemu proletarijatu čestitamo ob njegovem proti vladi, ki ima za seboj vse pripomočke v naše VTste' HVI • , , , . , .. HENRY BARBUSSE O REFORMISTIH. Ucikrito, značajno m dosledno se je bonla proti D’Annunziju le socijalistična Stranka TURIN, 30. Ko je slavni francoski pisatelj Henry od vsega začetka do danes. Borila se je proti BarbuiSC Pred kralkem posetil Italijo je priobčil v »A ker je videla v njem orodje protidelavske va°ti1ir e!.an®k, ki pravi med drugim tudi sledeče: _ reakcije in nič nima danes, da bi si kaj oči*1 Dolznostl socl>allzma nam nareku,e,o^ v sedan,i un Karol Legien se je porodil v vzhodni Prusiji. Že v svoji mladosti je začel razširjati socijalistične nauke in je moral radi tega večkrat v zapor. V letu 1892. je ustanovil z nekaterimi tovariši delavsko zvezo v Hamburgu. Premagati je moral mnogo ovir, predno je zadobila ta zveza gospodarsko važnost v deželi Kasneje se je preselil sedež navedene organizacije v Berlin. Legien, ki je izhajal iz delavskih vrst, — bil je mizar — je zastopal v nemškem parlamentu skoraj dvajset let volilni okraj Kiel. Bil je zmožen in prepričevalen govornik. Kadar je Mo potrebno, je nastopal tudi nasilno. Pred svetovno vojno je bil pristaš zmerne struje nemške socijalne demokratične stranke. Ko je izbruhnila vojna, je hitel 's svojimi strokovnimi zvezami v patrijotične vode Scheidemanna. Po nemški revoluciji je zasledoval politiko socijalnih demokratov. V zadnjem času je pobijal Bauerjevo in Noske-jevo politiko in se je nagibal k struji nemških neodviš-njakov. HABSBURGOVSKI AGENTI SE VRAČAJO V AVSTRIJO. DUNAJ, 29. (L, W.) »Arbeiter-Zeitung« in »Tag-wacht«, ki- izhaja v Bernu, sta priobčila v zadnjih tednih različna odkritja glede znanih agentov, katerim je bila poverjena naloga, da razširjajo monarhistično ^ropajavj-do v korist Habsburgovcem. Za te spletke se je začela zanimati tudi Švica in je odpravila brzojavni dopisni u-rad »Agence centrale«, ki je služil edino le habsburgov-&kim agentom, da so razširjali po Italiji lažnjive vesti o Jugoslaviji, Češkoslovaški in Avstriji. Pri tem umazanem poslu je igral veliko ulogo tudi habsburgovski agent dr. Šušteršič, bivši deželni glavar Kranjske. O njem piše »Arbeiter-Zeitung« sledeče: Dr. Šušteršič je večkrat po loval v Italijo, kjer je vršil v jetniških taborih jugoslovan skih vojakov propagando v korist Habsburgvcem in je poživljal jetnike, da formirajo jugoslovansko legijo, ki naj bi služila avstrijskim težnjam. Članek v dnevniku »Arbeiter-Zeitung« konča tako-le Medtem ko se bori ljudstvo v Avstriji že nad dve leti na VelMa brezposelnost v Amerlbl Apel delavcem Italije. Italijanska Delavska zbornica v New Yorku razpošilja sledeči apel, na katerega opozarjamo delavce, ki so morda nameravali preseliti se v Ameriko: Vsem delavskim organizacijam, vsem socljal. sekcijam, vsem ustanovam ljudskega blagra v Italiji! Italijanska Delavska zbornica v New» Yorku opozarja vse proletarske ustanove Ita* lije, na velikansko in vedno naraščajočo in* dustrijsko krizo v Zjedinjenih državah. Tu* kajšnja brezposelnost je zavzela grozeč ob« seg, kar občutijo v prvi vrsti industrijski de# lavci. Petinsedemdeset odstotkov delavcev iglarske industrije je na cesti; v kovinarskih obratih in v zavodih za izdelovanje obuval so delavni pogoji vse prej kot razveseljivi. Glasom poročila največje delavske organi* zacije »American Federation of Labour« je v Ameriki dva milijona proletarcev brez dela. Ta organizacija, ki.se vsled svojega patrijo* tizma drži načela sodelovanja z vlado, hoče ublažiti krizo s tem, da prosi parlament, naj odobri zakonski načrt, ki bi za dobo dveh let prepovedal tujim delavcem priseljevanje v Ameriko. Italijanska Delavska zbornica, katera sma* tra gori navedeni zakon proti priseljevanju protiproletarskim, opozarja tem potom de* lavce Italije, na realni industrijski položaj v tej deželi, da znajo, neglede na zakon, kate* rega si želi »American Federation of Labour«, da bi pomenilo, v teh časih prihajati v Ame* riko, iti nasproti negotovosti in pripravljati konkurenco milijonskim proletarskim brez* poselnim. V Vašem in v interesu ameriškega unijo* nističnega gibanja je, da ne prihajate v Zje* dinj ene države, dokler ne pokaže industrijski položaj vidnega izboljšanja. VALENTIN GIROLAM0, glavni organizator. tki agenti spletkarit v inozemstvo, odnesli so iz Avstrije v Švico vsa 'svoija bogatstva, kjer so živeli razkošno življenje na račun izstradanega avstrijskega ljudstva in av-ntrijske republike, Id je na robu gospodarskega propada. Videč, da ne morejo več nič dobiti od Habsburgovcev, se vračajo k nam, v Avstrijo, in upajo tukaj na deveta nebesa, katera naj bi jim pripravljali sedaj na vladi se nahajajoči krščanski socijalcL tala Ohrafno im-imio v rntoK pn ArX-to"*e: ^s' Pravi “ resnični socijalisti se morajo brez pn-> življenja in smrt za svoj obstanek, so odšli habsburgov-raia. ^Drarno imamo v roKah en dokaz vec. držka pridružiti komunistični frakciji, ki je nosit.ljdca1 - - ■ ua moramo nadaljevati po dosedanji poti prave proletarske ideje in taktike. Ekstremisti imajo Sami proti vsem. D Annunzio je Zgrešil, kol popolnoma prav, ko trdijo: Ako se hoče odpraviti raz. je mislil, da zamore kaj izvršiti brez in proti rede, se imora hoteti tudi diktaturo proletarijata. Najiven proletarijatu, potom komodnega malome* >e’ kd°r misli, da imamo drugo sredstvo v svrho uresniče- ščanstva. Proletarijat ni zgrešil ko se ni ho* ">a in vsF0stavilve sc‘ciialtle jednakosti za vseh, Ekstre- tel pridružiti akciji, o kateri je bilo jasno da mifti ima}o popolnarna ,pTav' akof 50 napram reformiftora je proti njemu I nelzProsni in nepopustljivi. Reformizem je specifičen tj i„a.„ •• . " .... strup za socijalizem. V Tretji intemacijonali ni ničesar, • T mora ltl svojo p^t na* kar ne bi mogel sprejeti vsak pošten socijalist ne le z za- ° Sel preko vseh zaprek, ki jih bo upanjem marveč tudi s ponosom in priznanjem. dobil na pota. Kdor ni slep mora priznati, da -------------- se ne da več ustaviti toka socijalne revolucije. NAČRTI RUSKE ARMADE, ki je niso povzročile slabe razmere, marveč PARIZ, 30. Chicago Tribune poroča, da je vzhodna pogoji kapitalističnega gospodarstva, Le ka~ EvTOPa °Žrožena od rdeče armade. Vesti iz balti-dar bodo ti pogoji odstranjeni, bo nastal mir. f111 držav;.iz p<>Hske, Rumunije ia iz Kavka« govorijo, un» c c I PriPravlia10 boljseviki vse potrebno za obširno voja- MIR SE SKLENE DANES. ško akcijo. Neizčrpljivo število moštva, s katerim razpo- OPATIJA, 30. Danes je bila na Reki sestavljena nova 'aža Rusija, in velike množine živil, katera je moral prevlada, kateri načelujejo dr. Grossich, bivši predsednik pustiti Wrangel pri svojem begu, bodo služile v •■.vrho reškega Narodnega sveta, dr. Gigante, sedanji reški žu- formiranja movih vojaških enot V odseku mesta Minska pan in kapetan Host-Venturi, ki je opravljal pod D'An- se koncentriranje čet še vedno nadaljuje. Ta postojanka nunzijevem režimom posle poverjenika narodne o- ie naravnost kakor zbrana za napad na Vilno, na Letsko brambe. in Estonsko preko Dunaberga ali pa na Varšavo, kar bi Ta začasna vlada je ratificirala točke mirovne pogod- onemogočilo Poljakom prehod na Gdansko in povzročilo be, katere sta sklenila dosedaj reška mirovna delegata s zvezo z Zapadno Prusijo. poveljstvom vladnih čet Tudi v pokrajini Kamjenca-Podolskega je opaziti zbi- Zagotavlja se, da se podpiše jutri predajno pogodbo, raeje številnih čet. Na ta način je posebno ogrožen Lvov, Gabriele D'Annunzio zapusti Reko istočasno z legijo- križišče poljskih železnic. nar*L ATENTATI V RUMUNIJI. URADNI PODATKI O ZGUBAH KR. ČET. BUKAREŠT, 30. Po bombnem atentatu, ki je bil po- RIM, 30. Agencija Stefani poroča: Zgube vladnih čet vzročen v senatski zbodnici in je povzročil nekoliko žr-ob priliki operacij proti Reki 24., 25., 26., 27. in 28. de- tev, je zaukazala vlada aretacijo 70 socijalistov. Slednji cembra so sledeče: Samo en častnik je padel in sicer so začeli v zaporu gladovno stavko. Proti vlaku, v ka-karabinjerski poročnik De Paoli; deset oficirjev je bilo terem se je vozil general Avarescu, je bil izvršen nov na-ranjcnih in sicer: en alpinski polkovnik, en karabinjerski pad. Avarescu je ostal nepoškodovan, a bilo je ubitih podpolkovnik, dva alpinska kapetana, pet alpinskih po-1 pri tej priliki nekoliko generala 'spremljajočih oficirjev in ročnikov in en artilerijski poročnik. Šestero izmed nave- železničarjev. Poleg tega je prišlo med Predealom in denih se nahaja v začasni vojaški bolnici v Ičičih pri Kronstatdom do trčenja vlakov, ki sta peljala čete na Matuljah, a ostali štirje v vojaški bolnici v Trstu. Izmed besarabsko fronto. Uradne vesti zatrjujejo, da so povzro- moštva so bili ubiti štirje: dva alpinca in dva karabinjerja. Ranjenih je bilo 136, pogrešanih 203. Slednji 'ie bodo po sklenjeni pogodbi zopet povrnili k svoji četi. Zgube Rečanov so dosedaj še neznane. Šele po sklenjeni pogodbi jih Lo mogoče določiti. Vesti, ki so trdile o o-gromnih zgubah kr. čet, so brez podlage. OPATIJA, Pogajanja se nadaljujejo uspešno. Najbrž da privedejo že tekom današnjega dne do popolnega sporazuma. Odposlanstvo Hrvatov iz otoka Krka se je javilo pri jugoslovanskemu vojaškemu poveljstvu v Portoreju in ga poprosilo, da bi posredovalo v zadevi nekaterih prebivalcev Krka, katere je obsodil D'Annunzio na smrt. Obsodba se ni še izvršila. Jugoslovansko poveljstvo je obvestilo vojaško oblast na Sušaku o dogodku in mu priporočilo, da preiskuje celo zad«vo. čili trčenje sumljivi elementi. Mrtvih je 40 vojakov ia nekaj sto konj. OBUPNE ŽIVLJENSKE RAZMERE NA POLJSKEM. BERLIN, 28. Vesti iz Varšave govorijo o neznosni bedi in draginji življenskih potreb* ščin, ki sta zavladala v zadnjem času na Poljskem. Prebivalstvo mora jesti kruh naj* slabše vrste. Krompirja sploh ni dobiti nikjer. Povsod se pogreša premog. Ujetniki, ki se vračajo iz Rusije, so najbolj navdušeni pro* pagatorji komunističnih idej. Medtem ko ojjisujejo meščanski »časopisi boljševizem v najtemnejših barvah, govorijo oni, ki so pre*, USPEHI SOVJETSKE OBNOVE. »Izvestja« priobčujejo k VIII. vseruskemu sovjetskemu kongresu važne podatke, ki karakterizirajo dovolj jasno sovjetsko obnovo. Sovjetska federacija ima 133 milijonov duš. V svrho pobijanja analfabetizma se je otvorile 210.000 šol. Okolu 2,800.000 kmetov in delavcev se je io naučilo v teh šolah pisati, brati in še drugih jako potreb nih predmetov. Gospodarsko štetje je dokazalo, da je prejela vsaka kmetija, ki ni imela enega konja in ene krave za poljedelska dela, konja in kravo iz državnih u-stanov. V več vaseh je že napeljana elektrika, katere se poslužuje prebivalstvo za razsvetljavo, za mline in enaka gospodarska dela. — V letu 1920. je ustanovila So-vjetska Rusija nad 110 elektrarn, ki preskrbujejo z električno silo cele industrijske in poljedelske okraje. GOSPODARSKE KOMUNE V RUSIJI. Število gospodarskih komun v Sovjetski Rusiji rastv čimbolj. Zadnje statistike kažejo, da imamo že 187 komun, 809 zadružnih kmetij in 856 državnih posestev, na katerih dela 740.000 ljudi. Slednja obsegajo 150.000 de-sjatin zemlje. Ti statistični podatki niso še popolni, kafti natančna statistika bo dovršena šele v zadnjih dneh tega meseca. IZNAJDBA RUSKEGA DELAVCA. Ruski tkalec Kacelapenko je iznašel mehanični tkalni stol, ki bo po mnenju znastvenih strokovnjakov zrevolu-cijoniral vso tkalao industrijo. KONČANI BOJI. Vsled prenehanja sovražnosti je štab revolucionarnega vojnega sveta dne 14. t. m. sklenil, da do nadaljnega preneha z izdajanjem vojnih poročil. PROLETARSKA SOLIDARNOST. Skupina amerikanskih delavcev, ki je dospela v Petrograd, je komisarijatu za zdravje dala na razpolago 8 zabojev zdravil, ki so jih nakupili za prostovoljne darov« v inozemstvu. Neka skupina amerikanskih delavcev je prepustila Komunistični intemacijonali 11 zabojev zdravil, tretja skupina 170ih delavcev .— 340.000 sovjetskih rubljev i& izdatne svote amerikanskega, angleškega in nemškega denarja. Odpravo denarja u Sovjetski Rus!]! (Izvirno poročilo lista »Rothe Fahne« iz Moskve.) Po poročilu pisca teh vrstic je svet ljudskih komisarjev sklenil, da naloži finančnemu komisarijatu, da tekom enega meseca predloži svetu ljudskih komisarjev točno izdelane dekrete o odpravi plačevanja za vse življenjske potrebščine, ki se izdajajo od preskrbovalnega komisari-jata delavcem, nastavljencem in njihovim družinam ali pa na karte prve in druge kategorije, nadalje o odpravi najemnine za delavce, nastavljence in njihove družine, ki stanujejo v državnih in mestnih hišah in slednjič o odpravi plačevanja kuriva vsake vrste, ki se izdaja delavcem, nastavljencem in zavodom po načrtih glavne uprave za kurivo, za plin, elektriko, telefone, vodovod, kanalizacijo itd. Istočasno se je pri svetu ljudskih komisarjev obrazovala komisija, ki ima nalogo, da tekom enega meseca izdela vprašanje popolnega anuliranja denarnih o. peracij (med temi tudi takoimenovane bančne operaci-e), kakor tudi v medsebojnem prometu produkcijskih podjetij in institucij sovjetov. Na ta način bo mogoče že ob obletnici revolucije od 1. 1917., na vsak način pa ne kasneje kakor 1. januarja uresničeno to novo in osnovno veliko izboijšanje organizacije življenskih vrednot. Istočasno stopa s 1. januarjem v veljavo tudi druga odredba od sveta ljudskih komisarjev: 24. avgusta potrjena odprava plačevanja voznin pa železnicah za vse blago in skoro za vse potnike (n. pr. za delavce in nastavljence, ki gredo na dopust, na delo, šole, kongrese, se udeležujejo izletov strokovnih organizacij itd.). V jubilejskem članku »Pravde«, ki je izšel ob lanski obletnici oktoberske revolucije, se je povdarjalo, da bo delo tretjega leta že pripravljalo možnost vidne 'spremembe življenskega načina ljudstva na polju nepremičnih vsakdanjih življenskih odnošajev, če je bilo prvo leto sovjetske oblasti posvečeno v glavnem zunanji, telesni o-kupaciji tovarn, delavnic itd. in če je drugo leto posvečeno ureditvi notranjega aparata uprave in vodstva gospodarskega življenja. In sedaj se udejstvuje pred nami polagoma — uničenje moči denarja, uničenje denarja iamega. Začetek je bil majhen. Prvič se je v konkretni obliki zasnovalo to vprašanje od mestnega sveta moskovske organizacije naše stranke, ki je enoglasno sprejel poroči-'lo pisca teh vrstic, ki je smatral za nujno, da se takoj odpravi plačevanje za preskrbo otrok, za obleko delavcev,za stanovanje in za kruh. Izkazalo se je vendar, da psihološki pogoji za tako odredbo v tistem času še niso bili dani m uresničenje te se je izpopolnjevalo deloma in polagoma. Aprila je bil izdan dekret o brezplačnem preskrbovanju otrok, toda samo za življenska sredstva in do 14. leta in samo v lačnih pokrajinah. (Kasneje se je starost polagoma zvišala do 16. leta, za učence se je pridalo brezplačno oblačilo in področje brezplačnega razdeljevanja se je povečalo, pričelo se je izdajanje po 30 aršinov sukna za vsako novorojeno dete.) Po kratkem času se je pričelo brezplačno razdeljevanje specijalnih kakor tudi »produkcijskih« oblek kar je polagoma prišlo na vse delavce in se je tudi milo brezplačno izdajalo. Med tem so se odpravile poštne pristojbine za navadna pisma. Delna sprememba dnine v naturalne premij« ni bila majhnega pomena, kar je postalo osnova razdeljevalne politike ruske socijalistične federativne republike. Šele sedaj se te odredbe izpopolnjejo z najnovejšimi odredbami in postajajo splošnoveljavne. Kmalu bodo delavci denar upotrebljavali Ie za nakupovanje na trgu od verižnikov, v kolikor še ta trg obstoja Potom vojsk in bojev v zadnjem letu uspela združitev vseh delov Rusije (Sibirija, Turkestan, Kavkaz, Ukrajina) mora pospešiti uničenje kupovanja pri verižnikih. Mi dobivamo bombaž in kurivo iz mejnih pokrajin, ki so bile prej odrezane od nas. Centrum je imel 1. oktobra že sedemkrat več bombaža kakor 1. januarja 1920. Tovarne delujejo ia v enem letu bo za kmete boljše, če bodo svoje produkte zamenjavali za manufakturo, kakor pa da jih skrivajo za verižnike, ki kupujejo s papirnatim denarjem, če bo država razpolagala z veliko množino življenskih sredstev in izdelkov, bo veriženje izginilo, ker ga ne bo nihče potreboval. Težko je v eni potezi oceniti ves pomen počasnega izumiranja denarja za javno vzgojo, za splošno psihologijo povprečnega človeka. Že od nekdaj je človek navajen misliti na denar kakor tudi na samo ob sebi razumljivo podporo življenskih odnosov, ki jih skoro že narava sama podaja, že v svetem pismu je na večih straneh omenjeno tisto znamenje zlato tele. In sedaj po prvih letih organi-zatoričnih naporov zmagovitega proletarijata, se rušijo tisočletni stebri blagovnega gospodarstva, kakor papirnate hiše. Če je to ustvarjajoča sMa novega reda celo v prvi najtežji perijodi njegovega obstoja, se bo izboljšanje vedno bolj pospeševalo. Ko bodo naši otrod odrasli te /J -f bodo denarja samo spominjali, naši vnuki pa ga bodo poznali po pestrih slikah v učnih knjigah zgodovine. (R- FJ IZ STRAMiCl ITALIJAN. SOCIJALISTIČNA STRANKA XVII. Narodni kongres Uto m 15., 16„ 17., 18., 19., 20. Januv. 1921 Strankinim sekcijam! Strankino vodstvo je na svojem sestanku v Rimu sklenilo, da se skliče XVII. narodni kongres, ki naj se vrši v Livornu v dneh 15., 16., 17., 18., 19. in 20. januarja 1921. Radi tega vabimo vse sekcije, ki imajo pra vico, da se udeleže tega kongresa, in prepri* čani smo, da bodo, zbog izredne važnosti se* danjega trenutka vsi sodrugi napravili vsako žrtev, da bodo zastopani. Glasom čl. 50. statuta imajo pravico, da se kongresa udeležijo vse ne manj kot tri me« sece v stranko vpisane sekcije, računajoč dan sklicanja kongresa (15. januar) in radi tega ne po septembru t. 1. vpisane sekcije, DNEVNI RED: 1. Imenovanje predsedniltva. 2. Imenovanj« komisij: a) overovljenje pooblasti!; b) razni predlogi. 3. Finančno in a pravno poročilo: a) strankinega vodstva; fc) Založne družbe »Avanti«! 4. Politično poročilo stranke: a) vodstvo; b) parlamentarna skupina; c) »Avanti!«. 5. Poročilo o II. kongresa Tretje intcrnacijonale, teza za tezo (poročevalci sodrugi Bombaoci, Graziadei Serrati, ki so na kongresu v Moskvi zastopali I. S. S.) 6. Adresa stranke: odnošaji z Internacijonalo (pozvane bodo frakcije stranke, da imenujejo poročevalce). 7. Program za socijalizacijo: a) socijalizacija {poroče-' valca U. Bianchi in Bordiga); b) agrarni program (poročevalci: Piemonte, Vittore, Angeli, Graziadei in en delavec, imenovan od Zveze poljedelskih delavcev); c) sindikalno gibanje: tovarniški odbor, delavska kontrola {poročevalci: Giuseppe Bianchi, Gramsci in Colombino); d) nacijonalni in kolonijalni problem (poročevalci Serrati, Treves in Riboldi). 8. Delovanje siranke v javnih upravak: občine pokrajine,Zveza občin (poročevalci Campanozzi, Fflippeti, Pa-store). 9. Modifikacije statuta (poroča vodstvo stranke). 10. Strankin tisk (poročevalec Serrati). t 11. Volitev vodstva. 12. Razni predlogi. Za vodstvo: tajnik EGIDIO GENNARI. I. Udeležiti se kongresa imajo pravico vse v stranko ne po septembru t. 1. vpisane sek* cije, ki se udeležijo s tolikimi glasovi, za koli* ko bodo njihovi člani preskrbljeni z izkaznico do 10. novembra 1920. Od te pravice odpade* jo vse sekcije, ki bi do 10. decembra 1920. ne vposlale še pravilno fzpolnjene izkaznice. II. Glasom veljavnega statuta imajo pra* vico udeležbe na kongresu člani vodstva in poslanci parlamentarne skupine, imajo pa odločilen glas le takrat, ko zastopajo kako sekcijo. III. Vsaka pravilno vpisana sekcija — ka= kršno naj bo še število njenih članov — za* more na kongresu biti zastopana'po enem de* legatu. Sekcije pa, katerih člani presegajo ^ število 200, morejo imenovati več delegatov in sicer enega za prvih 200 članov in drugega za vsa* kih naslednjih 200 ali za vlomek od 200. IV. Delegate volijo sekcije na posebnem zborovanju z večino glasov. V. Vsaki sekciji je dana možnost, da izvoli svojim zastopnikom člana, ki je vpisan v dru* go sekcijo. Sekcije naj se skrbno izogibljejo spremembe določenih delegatov, in v kolikor se to izvanredno dogodi, naj sekcije to spo* roči j o tajništvu. VI. Kongresni delegati morajo biti pravilno vpisani v sckcijo svojega bivališča, i VII. Kongresno predsedništvo imenuje, ta« koj ko je izvoljeno, komisijo za overovljenje ! pooblastil, ki se takoj sestane in poroča z naj večjo skrbnostjo. j VIII. Ako zahteva to komisija za overov* jljenje pooblastil, mora vsak delegat dokazati svoj dejanski vpis v stranko s tem, da se iz* 'kaže s svojo osebno izkaznico. IX. Pri poimenskih volitvah razpolaga vsa* ki delegat s tolikimi glasovi, kolikor je članov, katere on zastopa. Kadar je kaka sekcija zastopana po več de* legatih, mora ona za vsakega delegata nazna* niti število glasov, kateri mu pritioejo. D-a se določi število glasov, ki pritičejo za* stopnikom manjšine, se mora število v sek* cije vpisanih članov deliti sorazmerno s šte* jvilom glasov pridobljenih od raznih tendenc na tozadevnem zborovanju sekcije. X. Volitve se vršijo poimensko vsakokrat, kadar smatra to predsedništvo za potrebno, ali kadar to zahteva najmanj 50 delegatov, i XI. Vsaka sekcija mora kot pristopno pri* ptojbinp že vnaprej položiti 10 L za vsakega svojih delegatov, - ■. L XII. Kakor se je delalo na prednjih kdo* grešit), si je vodstvo pridržalo da dopusti na tkor.g?es kot povabljence omejeno število sos fdrugov vpisanih v poljubno sekcijo stranke, ikaterim bo. odposlana posebna izkaznica. Prošnje za dopustitev na kongres v lastnosti povabljencev, se moja j o predložiti tajniku ®otofn toeadevnih sekcij s pripisom imena in naslova in spremljane s tozadevnim zneskom '10 L za oaebo. ^ i XIII. Na prošnje pohabljenih, ki pridejo 'tajništvu po 51. detembru, se ne bo oziralo. t (Opomba: Strankino vodstvo je na svnir , . 15’— „ „ tri mesece , , » 7’50 „ „ cn mesec , . . . 2’80 „ Posamezna številka velja 20 stot. , $1.^1 -» # « * »RADNIČKA STRAŽA«. V prihodnjem letu pričnemo izdajta tudi Krvatski socijalistični tednik, ki bo brat na? šemu listu. List bo izhajal v Trstu in bo veljal: . * * . > 10’— lir Pogreb pokojnega sodruga se vrši danes, j 31. decembra, ob 15 uri iz stanovarjt v ulici{ Zudecche št. 3. Pogreba se udeležijo s!rokovne, i zadružne in politične organizacije Trsta. Na izrecno pokojnikovo željo se bo višll pogreb na; najpriprostejSi način, kakor si ga je žekl pokojnik sam, b ez vencev, brez rožinzaslav. Udeležimo s? pogreba vsi, da izi premogovni pre itki o se uporabili v povračilo.dolgov, ta siateni pa te ne more več nadaljevati ker mu je nasproten verzajlski drktat. — »Lckalaczeiger« peroča. da sta Anglija in Francija odklonili vsako uvaževanje. Preskrtva Nemčiie s krunom je radi sedanje krize krita samo dc februarja, kako se bo pa pozneje plačal žitni uvoz, je seveda v«liu vgaaka. zlasti še. ker bo ustavitev izplačevanja dolgov nemško va-lu*o samo poslabšala. ŠVICA. Industrijska kriza zavzema vedno večti ob; j g. \r vseh paaogah industrij'? je cd oktobra dalje narasla brezposelnost. Posebno obširna nezaposlenost vlada v urarski industriji in v nekaterih kralji se namerava popolnoma ustaviti vsako obratovanje. Ist preti tudi čev; irski industriji, ker je izvor vried napcvolinih velvtarn h prilik popolnoma prenehal. Svilena industrija trpi veliko vsied francoske konkurence. Potreb?- po znatnem skrčenju de- lavnega časa je vedno n*..*?sc* a. Kemsjs^a industrija b^rv je že zaposlena s prejšnjimi saročbami. — Kakor vidimo, ,. , .... , , , , , _ - se po vsem svetu pojavlja velika nezaposlenost, ki preti h ljudem, la ima,o od vas karte v potrdrio! - Govorite! ^bšati in uničiti delavstvo. Pred to krizo ne ubeži i nartrfli in mtfcliro na linnetun Č o tviiaf« •>» X * — . -« . * -1 • ♦ - 45,— 60.- im dottnoi* v_' pt W . i v*'*«. akuiiiulcitivoo naroinino za oba lista. **•.■■■ • -N gP«- Ux ‘ Kt* . t I* « • j. f i i * 10 30 „ ***** ¥.t.TJ-*’ 51.- Skupaj . Prej Iikazanifi. ScupaJ. . . 135.— . . 10064*40 10.220-40 HfiROČHIKOill» vffl uročolso. Akt H li ni m MDELI“ Vas ofi ste it obno-stonte tfl tahojl še naprej in mislite, da ljudstvo še poleti za g. Jonkom, kot prej za prednikom kateremu so bili vsi dolini! Kar je revnemu ljudstvu ukradenega se ne drži dolgo! Toliko vam v opomin. Bovške boljševike pustite pri m:ru! Tebi ljudstvo pa kličemo: Videlo «i delovanje župana in občinskega zastopstva! Torej samo boS krivo, če si pri prihodnjih volitvah izbereš že znane odiralee! Nekaterim gospodičnam pravimo, da naj se varujejo. Njih prekccuško delovanje jim bode enkrat vpošteto. Tudi za na1- prida dan! Počasi pa gotovo. In potem pride obračun tudi za Vas! Tiste, ki so krive bodo vedele! NaS ljubeznivi gospod dušni pastir ima sedaj veliko sile. Ljudje ga jeiijo venomer ker bi rad šel na lov! V nedeljo je celo napravil nenapovedano pol ure prej popoldansko službo božjo; na veliko žalost naših ženic! Samo lov! To je glavno delo našega duševnega pastirja. Opraviti svojo službo ki itak ni drugega kot navadna siužba iti potem drage volje lovite! OW«no, pa. vpralamo koLkoj ? koristi ima od lova! Kdor hoče loviti naj plača davek! Zakaj pritiskate samo užitnino! Našim sodrugom zdrf.vo, a nasprotnikom kliče mo :Nssms> Se končali! KAL-KORITNICA. - ^ Še v nobenem časopisu rišem 5ital, da bi iz ftife Jasica dospelo kaj med »vet! A sedz>. sodni g urednik, sem prisiljea, da Vas nadlegujem s tira dopisom. V»em na-šim trenjčanom laži na srni posebao vzgoja . šalih, ki nobena dežela. Sedaj se je pojavila že v Ameriki, kjer so atihioni brez dela. in kru a; v Šv,ci, Nemčiji. Fi An- gliji itd. Kako se bo kriza, ki bo vedno hujša končale in kako jo bodo sedanji kapitalisti reševali in skušati odpo-moči bedi. nam bo pokazal^ prihodnjost. (N.) FRANCIJA. Francoski državni dolg (predvojni in vojni! nsaša okr'g 220 milijard frankov. (V Italiji 98 milijard). Francoska viada, ki je upala, da ozdravi svoie finance z verzaljskim mirom na račun Nemčije, mora najemati posojila. Cirkulacija papirnatega denar a dc-seza v-oto 45 milijard frankov. fV Italiji 13 milijard.) Sirovin je na Francoskem dosti, potrebe konsun-.entov so velike in v okolici js velika brezposelnost. . ANGLIJA. »Daily Telegriph« piše; Industrijske razmere v ceK deželi so izredno slab;. Poročila iz različnih središč iskazu-jejo veliko propadajte dela. Lgledl za bodernost niso ravno veseli. Br poselnost postaja zmeraj večja in v mnogih krajih, kjer niso tovarne popoioon a zaprte, se dela samo polovico urnik*. V Leedu sto^i delo v vsrfi industrijah slabo. V Baminghamu *apcs!uj« omogo tovarn svoje delavce le trikrat na tede*! R zaiere v čevljarski industriji so več kakor slab* r.og vičarska in čipkarika industrija se nahaja v na:iapoložaju V Cardiffu in Liverpoolu so ladje pristanu brez tovora. V vsied vojne trpe vetifc? aa vzgoji. Po velikem odlašanju Liverpoola je velik padte c»n v bor bolni industriji o#ko-so tudi pri naj naste eno uAiteljioo, da bi vzgajala doval mnogo tovarn. Tuja konkurenca se težko občutil naše otroke! Pa tako nam poSljeio, da le otrok® še bolj i zli rti ▼ notarski in srebrninarsk: industriji v Sheffieldu. pokvari ne pa vagfijal UMteijtco prosimo, da vstaja vsaj tiste are, k c ima poduk in naj otroke vsaj tiste bure dve uri kaj vrednega aaufil Potem pa lahko porakš čas • kramljanjem. Mi ji tega »e zavidamo, ampak to naj nfcori po siuibi Za prvo je nemSka konkurenc’ portal* telo nevarna. BoN se ttuk. da orei ali de; pc?tane nevarna tudi kooku-SL i^Lke-^toV je! L zamero Japonec vati ravno taka dobro produkte kakor Anglija to da jih oddaja tudi cenejše. — Nekatere obrti so skorajda togi- Ido) In pod taMfi mi se smejo i Silili sjta&i »i Ruvoililfl, k! jl!i ]s sprejela Momanlsflčna foterascufiniita na drugem kongresa i. 1. Delavski sovjeti so nastali najprej v Rusiji leta 1905., za časa, ko se je revoluci* jonarno gibanje ruskih delavcev zelo^ pove* čalo. Petrograjski sovjet je napravil že leta 1905. prve instinktivne korake na poti za osvojitev oblasti. Petrograjski sovjet je bil tisti čas le v toliko močan, v kolikor je imel izgledov, da si osvoji politično oblast. Kas korhitro se je okrepila carska protirevolucija in je delavsko gibanje pričelo padati, je pre* nehal sovjet po svojem kratkem obstanku. 2. Ko je v letu 1916. v začetku nove široke revolucijonarne vstaje v Rusiji nastala ideja takojšnjega organiziranja delavskih sovjetov, je svarila boljševiška stranka delavce, da ne ustanavljajo takoj sovjetov in jih opozarjala na to, da se bo pričelo z ustanavljanjem de* lavskih sovjetov le v tem trenotku, če se je revolucija že pričela in če bo neposredni boj za oblast na dnevnem redu. 3. V začetku revolucije 1. 1917. so se spre^ menili sovjeti delavskih poslancev v Rusiji takoj v sovjete delavcev in vojaških odpo* slancev in so potegnili v območje svojega vpliva najširše ljudske množice in so dosegli takoj velikansko avtoriteto, kajti realna oblast je bila na njihovi strani in v njihovih rokah. Ko sc je liberalno meščanstvo opo* moglo od presenečenja prvih revolucijonars nih udarcev in ko so socijalizdajalci, socijal* revolucijonarci in menjševiki pomagali ru skemu meščanstvu, da prevzame oblast v svoje roke, je pričel pomen sovjetov padati. Šele po dogodkih v juliju 1917 in po zlomu protirevolucionarnega pohoda Kornilova. ko so se pričele gibati široke ljudske mno; žice in ko je bil padec protirevolucionarne meščanskofkompromisne vlade v akutnem stanju, so oživeli delavski sovjeti in so kmalu nato dosegli odločilni pomen v deželi. r 4. Zgodovina nemške in avstrijske revo* lucije je pokazala isto. Ko so se dvignile ši* roke delavske množice, ko se je revolucijo* narni val povzpel posebno visoko in pofopil dvore monarhije Hohenzollercev in Habs* buržanov, so nastali v Nemčiji in Avstriji po naravni sili delavski in vojaški sovjeti. Prvi čas jc bila realna oblast na njihovi strani in sovjeti so bili na najboljši poti, da posta? nejo resnična oblast. Ko pa je zaradi cele vrste zgodovinskih okolščin prešla oblast na meščanstvo in protirevolucij onarne socijal* demokrate, so začeli sovjeti kmalu propa* dati in so končno popolnoma propadli. V dnevih ponesrečenega protirevolucijo* narnega puča Kapp*Liittwiza so sovjeti v Nemčiji zopet vstali za nekaj dni. kakor* hitro pa je boj končal z zmago meščanstva in socijalizdajalcev, so ti sovjeti, ki so pri* čeli dvigati svojo glavo, zaspali. II. 5. Navedena dejstva pokazujejo, da so za ustanovitev sovjetov potrebni posebni pred* pogoji. Delavske sovjete or£«nizi™ti in jih spremeniti v sovjete delavskih in vojaških odposlancev smemo, če so pri roki sledeči trije pogoji: a) pogoj revolucij onarne vstaje množic med najširšimi krogi delavcev in delavk, vojakov in dninarjev sploh; b) pogoj poostritve gospodarske in poli* tične krize v takem merilu, da se pričenja oblast izmikati rokam prejšnje vlade; c) če je v vrstah važnih plasti delavcev in pred vsem v vrstah komunistične stranke dozorela resna pripravljenost, da se prične odločen in sistematičen boj po načrtu za oblast. 6. Če manjkajo ti pogoji in morajo komu* nisti idejo sovjetov sistematično in vztrajno propagirati in jih priljubljevati množicam, dokazovati najširšim plastem prebivalstva, da so sovjeti edina pripravna državna oblika za prehod h komunizmu. Toda neposredno organiziranje sovjetov ie nemogoče;, če ni zgoraj navedenih pogojev. 7. poskus socijalizdajalcev v Nemčiji, da vrinejo sovjete v splošni mcščansko*demcx kratični ustavni sistem, je stvarno pravza* prav izdaja delavske stvari in zapeljevanje delavcev. Kajti pravi sovjeti le kot oblika državne organizacije množic, iri nadomešča meščansko demokracijo, ki razbre meščan* sko demokracijo, ki razbije meščansko de* mokracijo in jo nadomesti z delavsko dikta* turo. 8. Propaganda desnih voditeljev nezaviš* njakov (Hilferding, Kautskv itd.), ki imajo namero dokazati združljivost »sovjetskega sistema« z meščanskim parlamentom, pome* ni ali popolno nerazumevanje razvojnih za* konov proletarske revolucije, ali zavedno za* peljevanje delavskega razreda. Sovjeti pome* niio diktaturo p rolet ari j Rta, parlament po* meni diktaturo meščanstva. Nemogoče je združiti diktaturo delavcev z diktaturo me* ščanstva in jih med seboj pomiriti. 9. Poskusi posameznih komunističnih sku* pin v Franciji, Italiji, Ameriki in ‘Angliji, i stanovi sovjete, ki ne obsegajo širokih de* lavnih množic in radi tega ne morejo pričeti z neposrednim bojem za oblast, škodujejo le resničnemu preddelu za sovjetske revolu* cijo. Take vrste umetni, prigodni »sovjeti« se spremene v najboljšem slučaju v društva za propagando v prid sovjetski oblasti, v najslabšem slučaju pa morejo taki nepovolj* ni »sovjetih ie idejo sovjetske oblasti v ši* rokih ljudskih plssteh kompromitirati. 10. Sovjeti so nemogoči brez revolucije. Sovjeti brez proletarske revolucije se mora* jo spremeniti v sovjetsko parodijo. Resnični sovjeti množic so le kot historično dana oblika proletarske diktature. Vsi odkrito* srčni in resni pristaši sovjetske oblasti mo rajo previdno ravnati z idejo sovjetov in jo neprenehoma propagirati med množico, in morajo pričeti z neposrednim uresničenjem le, če so dani zgoraj navedeni pogoji. Praznili socijBllsfifns kulture Sovjetski časopisi dobivajo iz vseh pokrajin Sovjetske Rusijo obsežna poročila o praznovanju novembrske revolucije. fnnašamo na tem mestu le nekoliko podatkov kot dekaž, s kako socijalistično zavestjo se te praznovalo tretjo obletnico proletarske revolucije po vsej Sovjetski Rusiji in Ukrajini. V nedeljo, dne 7. novembra (pravoslavno časovno štetje) je bik v Moskvi ob priliki tretje obletnice proletarske diktature otverjena razstava. Na tej razstavi je bil moskovski oddelek sovjetske založbe posebno begalo zastopan. V velikih vrstah je feila v letu 1919-20 iziila splošna literatura in ravnotako o kusno ojremljena otroška literatura razstavljena. Posa mezni oddelki so vsebovali publikacije petrogradskih sovjetov. Poseben prostor je bil določen za časopise. Ra* stavljeni so bili vsi časopisi Sovjetske Rusije — skupaj 6C0 posameznih izvodov, mesečne revije in vse knjige iz sovjetske Ja .zasebne zaloge. Veliko pozornost so zbudila dela koff:isarijata za gospodarstvo, literatura o komunističnem poljedelstvu in izdaje komisarijata za ljudsko zdravje o zdravstvenem pcuku za ljudstvo. Jako zanimK va je biia razstava vojaških časopisov — skupaj 250 posameznih vzorcev. lia Bi -1 (Spisal Lev Trocki) V skleni enosti rdeče armade se zrcali ves sistem socijalistične države, v kateri ni hlap* cev in gospodov, v kateri vlada enakost za Rdeča armada — razredna armada proletark jata. vse, v kateri so državna oblast, vlada in ob* last izvrševalke volje delavnih mas. V ka* terc svrhe je ustanovljena rdeča armada? Ustanovljena je, da brani revolucijo, zrnato proletarijata in da gradi novo družbo, nov svet. Kdo jo sestavlja? V pretežni večini kmetje in delavci. Kdo jc ustvaril to vojsko, kdo jo spopolnuje z novo silo, kdo vzdržuje njeno materijalno življenje in kdo ji daja moralni polet? Proletarijat! Potemtakem je i rdeča armada po svojem sestavu, po svojih Poscfcca oddelek je bil cdkazan publikacijam moško*- ciliih irs delov? ni 11 r^rredv ki io te mo* ,„d,„ 1= pistavIiOTi „„:i,=dov. S, k xiv]jcnfuni\ ribaril— v vsakem oziru so bili razviciui vsi uspehi moskovskega urada na polju - '' . ljudskega zdravja; v natančno razumevanje so bili spo- JANKO JANKOVIČ : Peklo MLADINSKI VESTNIK pmlaiarce Mladi proletarci! Svobodna družba, ki pravi, da je »civilizi* ran:’i-:. ni 'druecga, neg® izraz egoističnih in* teresov, ki se kažejo celo v najmanjših živ* Ijenskih oblikah. Dva razreda, dva različna pojma, si stojita nasproti: kapitalizem in proletarijat. Prvi je prišel na vrhunec svoje moči po* tom koncentracije kapitala v nekaj rok, kar se odraža v obliki »trustov« itd. Drugi, pro* letarijat, se je obudil iz dolgega sna, se stresa sedaj tisočletnega jarma ter z največjim na* porom, ki nam izpričuje o vsem njegovem trpljenju, ponižanju in bolesti, dviguje glavo in se pripravlja na najvišji in zadnji korak: revolucijo. Zgodovinski razvoj, ki ie tako lepo inter* pretiran po marxizmu, dolgotrajna vojna, ki je prinesla trpečemu človeštvu medsebojni krvavi poJeolj, sta nas dovedla do te dina* stične perijode, silrfe manifestacije raznolič* nih interesov. ^ O&tno je, da fašizem, pristni izraz me* ščaiiske bele garde, ni nič druzega kakor predigra velike borbe, ki je v nastajanju. Meščanstvo koncentrira vse svoje moči za zadnji napor in up: za reakcijo. Zadnii dogodki v Bologni in borbe v vseh središčih Italije, nam dokazujejo to. Medtem ko preživlja stranka notranjo krizo, in je njen najboljši del zapleten v boj proti neči* stim in oportunističnim elementom, izdajal* cem ljudskih interesov, čutimo mi, mladi proletarci sveto dolžnost, da ostanemo na straži. Vse naše moči moramo spojiti v samo eno udruženje, v samo eno vez. Ko zaslišimo bojni klic, da smo vsak na svojem mestu! Mladi proletarci! Začasni odbor Deželne zveze socijalistične mladine ustanavlja Okra in a mladinska udru* ženja: Pri vsakem Ljudskem odru in vsakem okrajnem kulturnem krožku. V ta LJdružen ja se morajo vpisati vsi mladi ročni delavci, s tovarne, z ladjedelnice in s polja. Vsa delavska mladina, ki z neomahljivo vero veruje v dobo prave svobode in brat* stva med ljudmi. Iz komunistične Rusije nam prihaja klic ruske mladine, ki se bojuje v prvih vrstah rdeče armade proti svetu sovražnikov. »Mladina v prvo črto!« kliče Lenin. In mi, ki z vero naših mladih let pojmu* jemo besede velikega učitelja, odgovarjamo s samo enim klicem: Mladi proletarci, k nam! Doba velikega trpljenja in bolesti zahaja, na vzhodu vstaja druga, simbol miru in po* bratinstva. — Mladina, v naše vrste! Živela Mladinska intemacijonala! Živel komunizem! Začasni odbor Deželne zveze socijali* stične mladine v Trstu. Dan in noč mi v prsih bije kakor s kladivom po jeklu... Kdaj bo konec temu pekiu, da se duša mi spočije ? Kdaj bo konec sanjam blaznim, ki mi hočejo v nebesa ? O, razmakni se zavesa nad vsem skritim, neizraznim i K:m si se v življenji! skrila, o resnica, cvetka modra ? Tolpa te je vrgla z odra, da bi svet z l.žjo pojila. Laž na ustih, z bičem v roki, v drugi svetli blesk denarja.... O, poglejte vi, preroki, kak nanovo svet se vstvarja 1 Z jeklom vlečejo se meje, s križem daje se svoboda v ime našega Gospoda... A nad vsem se Satan smeje tiho predse šepetaje: „Naj le bič po hrbtih bije, dokler v eno ne prelije src mi vseh te bedne raje!“ Dan in noč mi v sencih bije kakor s kladivom po jeklu... Kdaj bo konec temu peklu, da se duša mi spočije ? T?gac i ? ^aoK.ie3scai3E^2D jeni z nazornimi risbami o uspehih zdravstvenega delovanja, materinstva in otroškega varstva. Razstavljene so bile tudi Rontgencve slike, medicinska in tehnična dela in med drugimi tudi anatemične slike. 7. novembra je bil ctverjen v mestu Jekaterinoslav »Dom novembrske revolucije«, v katerem so razstavile sovjet" e založbe »Centropečat«, »Uralrosta« in tiskarna uralskih delavcev svoje proizvede. Na vpogled so bili časopisi posameznih sovjetov in strank iz vseh ruskih pokrajin, ki so izšli v dobi proletarske diktature. V Harkovu so priredili meščani po vseh mestnih okrajih zborovanja, katerim .so prisostvovali člani izvrševal* nega cdfcc*' ga odbora priliki odkrili spomenik novembrski revoluciji na kolo- razredna vojska, armada proletarijata. Sled* njič je ona tudi po načinu, po katerem vodi vojno, razredna armada. Kakor vsaka vojska, je tudi ona orodje one ljudske plasti, ki je boj, katerega se udeležujeta bil in j§ še na krmilu vlade; kmečki in delavski razred, je vedno razredni boj. — Boj med posedujočimi in ubogimi traja od pamtiveka. Včasih so se razlegali zamolklo in nerazločno, kakor oddaljeno gromenje, bojni klici tega boja, ki so prodrli v enolični nemir vsakdanjega življenja, včasih se je ta boj razlil v ostrih in krvavih spopadih. V vsakem stoletju bil je neizprosnejši. Proleta* rij at, katerega je vsitvaril kapitalizem, jc ra* stel in je postajal vedno močnejši. Polagoma so izginile iz pozorišča srednje plasti; mala in srednja industrija sta se morale umakniti pred veleobrati; veleposestniki so falirali ali pa postali kapitalisti; kmečki razred je obu* božsl in je izločeval iz svoje srede vedno no* ve vrste proletarcev. Iz razvalin sistema ple* mičev sta vstala dva razreda: kapitalisti in proletarci; dva sovražnika, ki nista nikdar poznala mira, ki se nista prenašala, od kate* rih je bil eden posvečen poginu. Toda kdo? Kapitalist, tovarnar ali bankir? Nobeden iz* med teh ne more izhajati brez delavcev. Po* gin proletarijata bi zna čil pogin in smrt člo* veštva. To se ne more zgoditi. V proletarijatu tičijo silne, vstvarjajoče sile, medtem ko vodi buržuazija z razkrajanjem do propada vsega sveta. Bolje je rečeno: »je vodila« in ne »vodi«, kajti njen pogin je tu. Začetek k temu poginu je povzročil ruski proletarijat. Proletarijat, ki je izmed vseh največ pretrpel, se je prvi otresel jarma svo* jih tlačiteljev. Po tisočletnem boju je zmagal. In to zmago utrjuje z vsemi, na razpolago stoječimi sredstvi. Proletarijat ima mnogo takih sredstev. Eno prvih je obramba z oro* žjem, boj z orožjem. To niso več prejšnji boji, katere se je vodilo brez orožja ali le z neznatnimi orožnimi sredstvi — revolucija je dala proletarijatu orožje; tudi ne poznamo več spopada malih, vojaško neizkušenih de* lavskih gruč, z do zob oboroženimi vladnimi četami. ' Sedaj poznamo le pravo vojno in vsaka L;med bojujočih se strank ima svojo armado. Toda rdeča armada je nekaj povsem dru* gega kakor čete imperijalistov. Kdo se bori proti rdeči armadi, s kom se slednja spopada na svojem pohodu? V prvi vrsti so to oficir* ske in ebolgardistične tolpe. Te so prešinjene z gorečim sovraštvom proti ruskemu proleta* rijatu; toda ti oficirji so prestrahopetni. Na* vajeni so, da_ stojijo za rojno črto, navajeni so poveljevati, a nikakor izvrševati, navajeni so komandirati, a nikakor se bojevati. In ti Čehi v Sibiriji; so dobri vojaki, borili so se hrabro, dokler so verovali sleparskim impe* rijalistom, da jih je Sovjetska Rusija prodala Nemcem. Naposled so vendar izpregledali, li pa se sploh nočejo .. . . , . j Prisu so na naso stran, •t, sovjeta ijuasKega. tiomisanjata m osrecnje-, • ____,. , T „ komunistične stranke. Iiatkovčani so ob te) ■pj"1 ^ . 1 nam bollSCVlkom. in Kozaki? "L-a, pocetkoma so se bojevali proti rdeči ar madi_, ker so jim hetmani in kozaški pleme tvorba, to je sestav, čigar sestavni deli so zveriženi brez vsake notranje vezi; je tako, kakor da bi vzeli na milijone grahov, da jih postavimo v ravno, natančno zravnano črto; na prvi pogled se nam zdi vse dobro in lepo, toda pri prvem pihljaju se vse razdere, raz* pade. Nevihta revolucije je silna in njene sunke že čutimo. Rdeča armada je v svoji notranjosti skle* njena masa. Delavci so združeni po delu, po skupnem uboštvu in po vzajemnem boju. »Armada« delavcev je nagibala vedno k edin* stvu. Sedaj tvori del teh delavcev oboroženo silo. Toda s tem, da so se za dobo oberože* nega boja od splošne proletarske mase ločili, niso izpremenili niti za las svojega proletar* skega značaja. ^Nasprotno, proletarci, ki so postali vojaki rdeče armade, so spoznali 'tem natančnejše naloge svojega razreda. V njih roki je puška, v njej je sila. In ako zna le en človek ali ves razred, da ima moč, začenja se baviti s vpra* šanjem: Kaj mi prinese moč? In odgovor se glasi: Moč prinese zmago. Posest moči po* meni za proletarijat: Iz beraškega življenja — k novem« svobodnemu življenju, k piti sesti zemlje, tovarn, rudnikov, rek... k po* sesti vsegn, kar je na svetu, kar so ustvarili z delom delavni rodovi. Politična in ostala moč pripomogla mu bode k uresničenju nje* govih razrednih stremljenj. Zavest sile mu pripomore do natančne določitve njegovega noložaja kot razreda na svetu. In nositeljica e sile je rdeča armada, ki je z dušo in tele* som tesno spojena z razredom, iz katerega je izšla: s proletarijatom. v To ra zredno zavest in to spojitev pospe* suje delo proletarske stranke — Komunisti* čne stranke. In ako imamo Me rdeče vojake, ki niso ali pa so le malo razredno zavedni, — imamo take med kmeti — se zmanjšuje število takih danzadnevom. Komunisti širijo med njimi propagando in jih podučujejo o ciljih delavskega razreda in kmečkega raz* reda, kakor tudi o vzrokih in smotrih m,e* ščanske vojne. V vSaki vojaški enoti živijo strankine skupine, ki delijo skupno z ljud* skimi komisarji, kateri so komunisti, politično življenje. Vsaka teh skupin je jedro, iz kate* rega žarevajo, kakor iz solnca, žarki razredne zavesti na vse strani, jedro, ki privlačuje in vabi polagoma vedno večje število rdečih vojakov. Število v armadi se nahajajočih vojakov, ki ne znajo, zakaj se bije boj, je vedno manjše. Rdeča armada je čisto razredna armada. Ona ne živi samosvoje, v ozkem krogu vo* jaškega stanu omejeno življenje, kakor imperij alistične vojske. Ona živi življenje osta* lih proletarcev. Je oborožena predstraža ce* lokupnega proletarijata. Rdeča armada je meso od mesa in kri od krvi proletarijata. In ravno radi tega je močna. Ker se zrcalijo v njej mogočna volja proletarijata, njegova vstvarjajoča sila, njegova izkušnja, njegova trdna^ in neomajena vera v bodočnost, v mož* nost in prihod kenečne zmage in ker jo iste navdušujejo —*. vstajajo in se pomnožujejo sile rdeče armade vsak trenutek. V njenih žilah se pretaka ista rdeča živa kri kakor v žilah proletarijata. Lirvnc in duše vrte ve zv jo spajajo s proletarijatom, in kakor doživlja delavski razred poraze in kakor delavski raz* red pada in se žrtvuje, ioda konečno je ne* premagljiv — tako je tudi z njegovo armado. Delalo se je m se dela še vedno pogreške, imeli smo poraze in še jih bomo imeli, toda ti bodo vedno manjši, vedno le slučajni, a zmagoslavni pohod rdeče armade, te prole* tarske razredne armade, teh vojščakov dela,1 je gotov, je neizogiben. dvoru in na trgu Rase Liccenbargove. Pri odkritju so go vcri'i Manniisia, Skripnik in Vasilevii. Poslanci vseu-! nitaši natvezovali, da jim bo Sovjetska Rusija krajinskega delavskega in kmečkega kongresa so prise- pokradla njihovo premoženje. Sedaj SO iz* gli, da se .bedo za proletarsko osvobojenje bojevali do; pregledali tudi Kozaki in na našo stran To zadnjega, ... ... . .. pristopili že vsi kozaški polki. Le oficirji ko* h Bciansk, SO pnspela vaina poro&la. k* govorijo «,; zaSkih piemičev so se nekaj časa upira i to* delovanju sovjetov na polju ljudsko prosvete v bojanski ^ v, T J v guberniji. Iz podatkov je razvidno, da se nahaja tamkaj POSlCUO Opekli lil se ZC kesajo SVOjlh 1140 otroških pol's. 100.000 učenci, in 50 otroških domov P'■'.j' J • . Z 5CC0 gojenei, | Imperijalistične armade obstojijo iz prole* V teh treh letih je ©tvoril oddelek delavskih žen v tfirSiCŽh vojakov, a oblast nad njimi, vodstvo 1° ijev ... „ . , . ... vojak°v in žrtevprotire-jima v SVojih rokah tudi vodstvo države in VT’ ,UC1,Cr“T Sovjetska vlada ,e ustanov,la v Smolensku f oblast nad državo. Tu vidimo ostr£} temeljna višji poljedelski šeh in državno univerzo s tremi fakul- ~ t> „ a ... 9 tetami. Univerzi je priklopljen tudi zavod za ljudsko izo- • ^ ^ i ^Zre^na ileISprotja IH razredni boj braizbo in tehnična šola. V smolcnski guberniji je bilo za-j vsako Uro V vseh deželah blCZ izjeme PO* čefflr.om revolucije le 25 otroških domov. Stopnjema se Jel Ojstrujejo. \ ojska pa Ostane ena in ista. ustanovilo tukaj 90 otroških vrtcev, lsoo čitalnic, 200 ■ Podvržena jc manjšini, pri tem oni manjšini, ljudskih domov, 350 ljudskih knjižnic, 940 šol za odrasle,: ki postaja danzadnevom šibkejša, ki zgublja 4 ljudske univerze in 750 študijskih krožkov. j tla pod nogami. Taka armada je le umetna II (sfirinki Kdor je z buržuazijo, ta je za gospodarsko izkoriščanje človeka po človeku. Kdor pod* pira buržuazijo politično, ta utrjuje tako iz* koriščanje. Kdor je proti gospodarskemu in splošemu izkoriščanju človeka po človeku in narodov po narodih, ta mora biti za komu* nizem. * * * Svoboda ne nade z nebes. Svobdo si je treba izvojevati. * * St Blagostanje meščanstva potrebuje obsta* nek proletarijata. * * S Buržuazija ne more živeti brez proletari* jata. Proletarijat pa ne more živeti dokler bo obstojala buržuazija. NASTJA: Mestna črtica »Pazi Tatjana, da kdo ne pride! Dobro zakleni vrata, ter ne odfri nikomur razun domačim,« tako je žugala gospodinja svoji služkinji. »Domov pridemo pozno; mogoče šele opolnoči. Pazi, da ne zaspiš, drugače ostanemo- ponoči pred vrati.« — »Pazila bodem, gospa!« — reče služkinja, 151etno dekletce. Gospodarji so odšli v gledišče in služkcia ostala je popolnoma sama doma. Pospravila je kuhinjo. Prinesla si je jerbas perila, da bo likala in da tako lažje odžene spanec. Veselo mlado dekletce, kateremu se je. še življenje smehljalo, je hiteJo likati in vmes je prepevalo. Kup perila v jerba.su se Je nižal. Dekletce je hitelo še bolj, da zlika vse perilo do vrnitve gospodarjev. Pesem za pesmico jc vrstila. Likalnik je drčal naglo pod spretno mlado roko veselega dekleta. Okoli 10. ure »zvoni zvonec hišnih vrat. Tatjana hiti k hiSnim vrata m ter vprašat ^ »Kdo je?« 4* »Jaz, Tatjat Odpri vratc«! . Tatjana »e s-romni, da ne »me nikomur odpreti. Glas ji jo sicer znan; je glas gospodarjevega brata. V zadregi je. Res da je domač in vendar se obotavlja odpreti,, ter zo-pet vpraSa. »Ste li Vi, gosjttd Pej»?« K -f »Jaz sem, da, odpri vendar; kaj me pustiš čakati pred vratmi?« • cAnra vrata Sat ia. Ml brat »hmatC*. tfOocnortarta- Deklici se je čudno zdelo, zakaj neki je prišel mladi gospodič iz gledišča že ob 10. uri, medtem ko je gospodinja rekla, da pridejo najbrže šele opolnoči. Vendar ni rekla ničesar. Umaknila se je, da gospod vstopi, ter je vrata zopet zaklenila, Mladenič gre v kuhinjo smehljaje, ter reče deklici: »Se čudiš Tatjanica, da sem prišel ob tej uri domov medtem ko prideta moj brat in svakinja šele opolnoči in merda še pozneje? Tatjana ga začudeno pogleda ali ne reče ničesar, »Veš Tatja,« na<^juje mladenič, »prišel sem samo radi Tebe domov!« — »Radi mene?« se začudi deklica. »Zakaj radi mene?« »Zato, ker Te rad imam!« Deklica zardi in molči . Mladenič se ji prib!:ia, ter ponovi: »Da Tatja, rad te imam!« Hoče *o pobožati po licu. Deklica ochkoči. »Gospod, pustite me!« — »Ti Tatja ne verjameš, da te imam rad?« *Mcne, da imate radi? Zakaj pa?« »Zato ker si lepa, Tatja, Ti niti ne slutiš, kako krasna si!« Dekuoa se mu umika. »La, Tatjana, krasna si, radi tega te ljubim!« L Oslica vsa zbegana: ••Ab pusttte t»e, jfoSpod! Prosim Vas pustite me! Jaz služkinja, Vi pa imeniten gospod. Nte sinete, ne morete me IjubttiU »Da, da, služkinja si! Ali Ti ne ali&š služkinji, pač pa dosnodična. v obkki služkferie »H« »Da imam drugačno obleko, ne smem domov k svojim starišem!« »Kdo Te pa sili, da greš domov; saj lahko ostaneš v mestu. Tukaj Ti ne bode nihče branil, da se ne smeš gosposko obleči?« »Nihče me ne sili; saj sedaj niti ne grem! Moram si nekaj prislužiti in šele potem pojdem domov k starišem.« »Ne, ne pojdeš domov! Jaz Te ne pustim!« »Vi me ne pustite domov? Vi mi ne morete vendar tega ubraniti, ako hočem iti!« »Odločujem vendar Ie jaz in moji stariši, nikakor pa Vi.« »Torej bi ne ostala v mestu metli na ljubo?« »Vam na ljubo — zakaj pa?« • 1 »Zato, ker Te ljubim Tatja! Razumeš, da Te ljubim!« »Mene ljubite? M ene ne smete ljubiti in me tudi ljubiti ne morete! Jaz sem uboga, Vi pa bogat.« »Kaj za to! Ako Te jaz hočem ljubiti — kdo mi more ubraniti?« »Jaz, gospod.« »Ti, da bi mi ubranila, da Te jaz ljubiti ne smem?« »Da, gospod, jaz!« »Kako to?« »Mamica mi je pred, odhodom rekla: Tatjana! Bog Tl je dal lep obraz. Hvaležna mu bodi zato, ter gledaji da ft oskruniš lepega lica. Prišla bodeš v mesto. Hlinili se i bodo mladi mestni gospodje, da te imajo radi. Ali dragi otrok moj, ne varjemi nikomur. To je laž, nesramna laž! Oni hočejo le Tvojo lepoto in Tebe. Tvojo sramoto hočejo! Pahniti Te hočr*:!o v nesrežo v obup. Tatja, Tvoja mamiea bi žalosti juprfa, ako Te mesta« gospoda oropa Tvoj« 6Mti ta požteoja. Uboga m, aH ako ostaneš po- štena in pridna ,si zadosti bogata. Taka mi ostani Tatja. Le tako Te hočem imeti, Tatica. Obljubi mi, Tatjana, da bodeš čuvala svojo žensko čast, svoje poštenje, kot največji zaklad. Obljubi mi da se vrneš k Tvojej mamici poštena. Obljubljam, mama! — sem dejala — vi pa molite zame! Vrgla sem se mamici v naročje. Objela jo, ter 'se zjokala na njenih prsih. Dete moje, ubogo dete moje! je zajokala mamica, ter me stisnila k sebi. Molila bodem vroče za Te, da Te Bog čuva vsake nesreče, ter se mi vrneš domov, moja dobra, poštena in pridna Tatjana. Blagoslovila me je še pri odhodu, ter mi ponovljala: Poštena bodi in pridna. To je edino, kar Ti moram dati se boj! Solze so jo zalile,« Mladenič je 'stal presenečen pred tem 151etnim dekletom, katero govori tako razumno ter tako ljubi svojo u-bogo mamo. »Tvoija niama ne bi smela Ti tako govoriti Tatja « »Zakaj bi ne smela?« »Ker ni res, kar Ti jc rekla!« »Ni res pravite? Gospod, moja mama ne laže!« Deklica se je ponosno vspela, ter gledala mladeniču ponosno v oči. »Krivo si ape razujnela Tatja! Jaz nisem mislil tako; Tvoja ms:..':’ je slikala mestno gospodo prečrno.« »Preč; bo pravite? Ne, resnico je govorila, čisto golo resnico.« »Kako to misliš, Tatja?« »Ravno Vi ste dokazali, da moja «>*ma je im<«la prav!« »Povej kako, Tatja?« »Povem naj Vanj! Jaz naj Vaa povem, ko že sami veste, da je res tak6?« »Ne razumem Te, fatj&ftft?« »Ah ne razumete me! V vaši hiši sem že 4 mesece. Vidite me vsaki dan, ali nikdar Vam ni šinilo v glavo, da bi «ni bili povedali, da me ljubite. Čakali ste prilike da mi poveste to, kadar bom sama doma. Odšli ste z bratom in svakinjo v gledišče; čuli ste, kako mi je gosp-zažugala pred odhodom, da ne smem nikomur odpreti. Spremili ste jih v gledišče, ter čakali ugodne prilike, da se izmuznete, ter pridite domov, * ker ste vedeli, dr, je služkinja sama doma in sedaj jej zatrjate svojo ljubezen, Zakaj niste povedali bratu, da me ljubite?« . - »Hotel sem vedeti, ako me Ti ljubiš, Tatjana; bratu povedal bodem o najini' ljubezni pozneje.« »Ne gospod! Jaz Vas ne ljubim, nc morem Vas ljubiti, Ako me ne pustite pri miru, prisiljena sem gosp e j odpovedati službo. Prišla sem, da si kaj prislužim, ter se vrnem k rvojim starišem domov.« »Službe ne smeš odpovedati, jaz Ti to prepovedujem.« »Vi mi prepovedujete, saj vendar to smem!« »Ne. Tatja, nc smeš! Brat in 'svakinja bodeta slutila, da sem jaz kriv! Nočem, razumeš, da nočem, da odpoveš službo!« Hoče jo pobožati. Deklica se mu naglo umakne: »Gospod, pustite me, drugače jutri povem vse go- *»jšo k bode«, da'sem prišel iz gledišča?« daste da bom, ako mi ne lfiiru, ter ne odi-. »St ''e, dete ‘ »Ti me bo* podila ie hiše, Ti Tatja?« »Jaz Vas ne podim, aH nočem imeti mir pred Vami* Tukaj senn služkinja in Vi pridete domov, ter me nadlegujete f svojo ljubeznijo.« »Tuijal« On teče krog mize z« njo ki jo hoče ujeti. (Konec prfhcirjič.) / Izid volitev v konstituanto znači dvoje: 1 \tVfelik naszadek realkcijonamih strank, počenši J)d demokratov in srbskih radikalcev, do ljudskih strank in socijalnih demokratov in 2. znaten preokret na levo, veliko zmago ko* fttunistov m Radičevcev. Vzroki, ki so do* idli do tega, so jasni in morejo biti prikriti onemu, ki ne misli malo globlje in ne vidi tem posledice gospodarske krize kapitali* |£nega sistema. Slepi so oni, ki danes trdijo, je tak vspeh komunizma le produkt de* [lagogije nekaterih ljudi in mislijo, da uni* jo vsako komunistično gibanje, ako zaprejo ekaj voditeljev. Oni ne vidijo v tem onega >bokega procesa, ki se vrši v proletarskih kmečkih množicah vsled instinktivnega jznanja, porojenega iz njihovega gospo* rskega položaja. 'i Ob polomu a.*o. monarhije je izrabila ju* jgoelovanska buržuazija, ki je bila pred polo* jtnom avstrijakantska, revolucijonamo razpo* ^oženje ljudstva in njegovo nacijonalno čust* vovanje v to, da si je zagotovila nadmoč. iVrgla je parolo o narodni državi in obrnila feozomost ljudstva predvsem na to. Tako se Ji je posrečilo uspavati za nekaj časa razred* 40 zavest delavskega in kmečkega ljudstva. Kuska in madžarska revolucija ter velika [proletarska gibanja v drugih državah, po* 'sebno v Italiji in v ;Nemčiji pa so zopet itVzbudila revolucijonamo razpoloženje v ju* jugoslovanskih ljudskih množicah. V naj večji meri je to storil njihov gospodarski položaj. ’> Jugoslovanska buržuazija je začela takoj ko je prišla na oblast uveljavljati »svobodo« 'In »demokracijo«: svobodo trgovine in veriž* (ništva, tako, da so začele rasti oene žlvljen* skim potrebščinam, kar je dovedlo do ne* 'znosne draginje. Jugoslovanska buržuazija ni 'pila tako previdna, da bi zadostila modernim težnjam ljudstva in storila nekaj tega, kar so storile naprednejše buržuazijske države. Da bi namreč kolikortoliko odpravila milita* rižem in srednjeveški birokratizem. Delala je ijemveč na isti način, kakor poprej avstrijska (buržuazija. Stari arvstrijski sistem militariz* Sta (pošiljanje slovenskih vojakov v Mace* onijo, srbskih pa v Slovenijo in slabo ravna* joj e ž njimi), sistem reakcij onamih vlad ab* Solutno nezmožnih za vladanje — vse to je iTUiogočno vplivalo na to, da se je revolucijo* Sarno razpoloženje ljudstva zopet oživilo in a se je nezadovoljnost razširila po celi dr* •žavi. Jugoslovansko ljudstvo je Izačelo uvide* 'vati, da je bilo osleparjeno in da se ni po svoji volji »ujedinilo«. Toda tu se kaže ono flepoznanje razmer, ki se odraža posebno v fcrtenju srbskega naroda v isti meri, kakor Črti tu nezavedno ljudstvo italijanski narod, misleč, da je on kriv vsega zla. i Vse te okoliščine so v veliki meri vplivale ;Ha razpoloženje ljudstva ob volitvah. Pos a* pttiezne stranke so spoznale, da morajo obr* niti plašč po vetru, ako hočejo odnesti kaj ijpiandatiov za konstituanto. Tako je n. pr. 'SLS (klerikalci) šla v volilni boj z geslom o focijalizaciji produktivnih sredstev, od JDS demokrati) so se odcepili narodni socijalisti z geslom o odpravi korupcije in verižništva, [a poleg tega izrabljajoč nacijonalno čustvo* 'vanje v politične svrhe, JSDS (soc. demo* škrati) je šla v volilni boj za ljudsko republiko, i&grarci za izvedbo agrarne reforme, Radičevci Iga celo za kmečko sovjetsko republiko. To* faa nobena teh strank ni imela pred seboj jasno začrtanega programa. Vse so se več •fcli manj naslanjale na razredno nezavest ; ljudstva. Edino KSJ je šla v volilni boj z | jasno začrtanim programom, temelječim na j podlagi strogega razrednega boja in socijalne revolucije. Vse nasprotne stranke, ki so za* fStopale tudi koristi proletarijata, so delale 'naravnost bombastično agitacijo. Strankar* ,ska in osebna blatenja so bila na dnevnem * redu. Ljudstvo je bilo popolnoma disoriien* ttrano; zato je naravnost čudno, da je KSJ .pridobila 59 mandatov in še s tako majhno Agitacijo, ker ji je manjkalo predvsem agi* tacijskih sredstev: denarja, tiska, zborovalnih prostorov itd. In to je ravno dobro. Kaiti večina tega ljudstva, ki je glasovala za KSJ, je prišla po svoji preprosti intuici ji do komu* nističnega prepričanja in predstavlja tako dober del najzavednejšega proletarijata. , Volitve v konstituanto so tudi pokazale, da ljudstvo ne pozna cincanja na levo in desno, ampak da hoče predvsem jasnosti in radikalizma. Zato so tudi propadli takozvani hrvaški centrumaši, t. j. komunisti*desničarji (Radoševič!) in socijalni demokratje. Prvi so dosegli edino ta uspeh, da so odjedli KSJ v Zagrebu še onih par glasov, ki jih je po* trebovala do dveh mandatov. Ti so torej od* nesli iz volilne borbe komaj 300 glasov in sicer v Zagrebu, ker so si upali edino tam po* staviti kondidatno listo. Srbski centrumaši so bili vsaj toliko previdni, da niso hoteli raz* dirati delavskih vrst, dobro vedoč, da jim proletarijat ne bo sledil in njihovi voditelji Lapčevič, Topalovič i. dr. so se raje odtegnili političnemu življenju. Pač pa se je posrečilo socijalnim demokratom, da so si pridobili 10 mandatov, to pa le med nezavednejšim, •predvsem poljedelskim delavstvom v obmej /nih krajih, zlasti na Štajerskem in v Vojvo* dini. Bolj ko se bližamo notranjosti države, vidimo, da povsod zmaguje komunizem. Na Kranjskem in na Hrvaškem so dobili soc. demokratje komaj po enega, v Srbiji, Bosni, Črnigori, Dalmaciji pa nobenega mandata. Ljudstvo je spoznalo, da mu ministerijalizem in socijalni reformizem ne prineseta rešitve. Nekaj mandatov so si soc. patrijoti pridobili le vsled svoje velike agitacije, pri kateri so uporabljali ponekod celo komunistična gesla (Bela Krajina). Tudi ostale stranke, klerikalci (ljudske stranke, katoliški demokrati, krščan* ski socijalisti, krščanski komunisti), narodni socijalisti, agrarei (poljedelci v Srbiji in Bosni, samostojna kmečka stranka v Dalmaciji, ter Radičevci so dobili mandate le s tem, da so, ali spremenili svoj stari program, ali si ga ustvarili po razpoloženju ljudstva in so do* bili glasove le tam, kjer je ljudstvo še neza* vedno in neizobraženo Deželi, ki predvsem kažeta velike uspehe komunizma, sta Macedonija in Črnagora. fudi tu so vzroki jasni. Macedonsko ljudstvo je bilo že pod turško, bolgarsko in je sedaj pod jugoslovansko vlado in je v polni meri okusilo vse njihove dobrote. Zato je bila tu popolnoma brezuspešna agitacija strank z na* cijonalistično tendenco. Tudi Črnogorci so v polni meri okusili dobroto »lastne« države in ujedinjenja. Ljudstv oobeh dežel je uvi* delo, da je rešitev edino le v internacijonali. Komunistično gibanje v Jugoslaviji je pro* dukt razmer, pod1 pritiskom katerih so se ljudstvu odprle oči. Ono je nastalo samo od sebe, je vzklilo iz globočine ljudskih mas in je komunistično po svojem primitivnem, ne* pokvarjenem instinktu. Komunizem se v Ju* goslaviji širi od dne do dne. Samo pri zaslep* ljenih ljudeh, ki žive še pod vplivom tradicij in ki ne znajo samostojno misliti, se ni še udomačil. To je predvsem del jugoslovanske inteligence, ki se še vedno ziblje v malome* ščanskih, malenkostnih razmerah. Toda tudi v vrstah duševnih delavcev vstajajo mladi ljudje, ki revolucijonirajo duhove. Oni razu* mevajo veliko gibanje ljudskih mas. Oni so nositelji bodočnosti. V M. Priroda v bogoslužju m bajeslovju prvotnegu Mu \ (Konec.) V. Voda v bogočastju in bajeslovju. Moderni prirodoslovci kaj često zastopajo teorijo, da se je vse življenje prvotno razvilo v vodi, ter jo skušajo znanstveno dokazati. Ta ideja pa se pojavlja že v bajeslovnem svetovnem nazoru pračloveka. Prvotni člo* vek trdno veruje, da je postanek življenja iskati v vodi. Ideja, da je bog, t. j. neko du* ševno, izven sveta stoječe bitje, ustvaril svet, nastopa mnogo kasneje. Mnogo starejša, prvotnejša in izvirnejša je predstava, da je izvor vsega voda in neko z vodo tesno zdru* ženo kačje bitje. Med vodnimi bajkami zavzema prvo mesto bajka o neki veliki povodnji, o vesoljnem potopu. Najstarejši opis takega potopa naj* demo v babilonskih klinopisih. Našel ga je geolog Edvard Suess med razvalinami Ninive, ter se mu ceni starost na krog 4000 let. Ta opis je sila podoben poznejši židovski ver* ziji o vesoljnem potopu, le da igra v njem glavno ulogo morje.*) Vse različne potopne bajke se lahko raz* dele v dva, med seboj strogo ločena tipa. En tip nam kaže potop kot kazen božjo, ki uniči najstarejše človeštvo ter nato potop enega para, ali ene družine ustanovi nov človeški rod. Drugi tip pa ne govori o nikaki kazni, temveč slika le prastanje stvari, pripoveduje o strahovitih bojih in o postanku neba in zemlje in vseh bitij, ki nastanejo kot posle* dica teh bojev iz prvotnega kaosa. Babilon* ska literatura pozna poleg prve tudi to vrsto potopne bajke, ki jo nazivljamo kozmogon* sko, ker je pravzaprav bajka o stvarjenju sveta. Ta bajka pripoveduje, kako je Mar* duk (t. j. svetloba, bog svetlobe,) ubil v stra* hovitem boju Tijamato (t. j. vodo, praka* otično kačo,) jo prerezal ter tako ločil nebno vodovje od zemeljskega vodovja. Ta boj s prakačo (zmajem) je najmočnejši motiv v bajeslovju najrazličnejših narodov. Vendar ne poznajo vsi narodi potopne bajke. Tako ni znana ne Kitajcem, ne Japoncem, ne Arabcem, ne Sircem. Čudno je, da je tudi Feničani, najbližji sosedje Židov in Babiloncev niso poznali, pač pa stari Grki. Veliko ulogo pa igra ta bajka pri prirodnih plemenih Amerike, medtem ko je Afrikanci skoro ne poznajo O postanku te daleč razširjene bajke si veda še ni na jasnem. Mnenje je, da gre tu za prirodno katastrofo, ki se je morda res dogodila, ko so človeška plemena imela še skupen sedež (v1 sedanji Mongoliji), ali pa da gre za več takih med sabo neodvisnih ka* tastrof, tako' da so potem te bajke avtohtone potopne pripovesli. Pretežna večina znanstvenikov pa se nagiba k mnenju, da te bajke nimajo ničesar opra* viti z eventualnimi resničnimi povodnjimi. Potopna bajka je samostojen stvor člove* škega duha, je pristen mitus, opis prvotnega svetovnega naziranja, je versko*znanstveno umetniška slika. Vendar primitivec ne vidi v nji samo pesnitve, temveč mu je gola in čista resnica. Ako izvzamemo oni tipus potopne bajke, ki govori o potopu kakor o kazni božji, in ki ga srečamo le pri Babiloncih, Židih, Indih in Grkih, ter preiščemo bistvo kozmogonske potopne bajke, vidimo, da je prvotni človek položil vanjo vse, kar nam je hotel povedati o življenju in smrti, o smislu in namenu člo* veškega življenja, o svojih verskih in moral* nih čuvstvih, o svoji prirodni vedi. In primitivni človek misli takole: Stvari lahko izhajajo iz ognja, iz zraka, iz zemlje, iz kamena, iz rastline m iz živali; ali v prvi vrsti so izšle stvari iz vode, ker v vodi je življenje, ker je voda sama živo življenje, nositelj življenja in zato tudi nositelj smrti in smrt. Bajka o potopu je bajka o življenju in smrti. Kozmogonija prirodnih plemen seveda ni pravi nauk o stvarjenju, temveč le nauk o pretvarjanju. Prirodna plemena ne poznajo neskončno popolnega boga, ki biva že od začetka ter ustvarja svet iz nič, temveč v začetku biva nekaj kačje nebeškega, neko povsem nepopolno vodno, kaotično bitje, ki se med strašnimi boji pretvarja soopolnjuje in slednjič pretvori v človeka. Pravljica o stvarjenju je pravzaprav pravljica o velikan* skem procesu pretvorbe. Današnja veda skuša rešiti problem o praploditvi. Tega vprašanja prvotni človek ni poznal. Njemu ie bila vsa priroda živa, vsa priroda oduševliena, in iz te žive, odu* ševljene, pretvarjajoče se prirode si je zbiral svoje bogove. *) Friedrich Delitzsch: »Babe! und Bibel«. Zanimiva odkritja o pruzjoflo- olnsM Ml Znam ameriški geolog profesor Wiliam J. Miller j« ta-korekoč presenetil celo ameriško javnost s svojo irjavo, da so živeli pred več kot deset miljonov leti v državi Ko-nektikut dinozavri, velikanske prazgodovinske živali. Na svojem študijskem potovanju je namreč odkril sledove teh živalij v dolini reke Konektikut, ki teče med Nord-hamptonom in Hoiyokem. Te sledove so razni geologi odkrili v tej dolini v tria-stičnem apnencu že pred več leti, toda niso bili gotovi, ali izhajajo od dinozavrov ali od kake druge prazgodovinske živali. Ti sledovi obstoje v odtisih nog te velikanske živali, katere so izkopali in poslali v razne muzeje in velikokrat so te odtise tudi fotografirali in slike prinašali v knjigah, v katerih so opisovali prazgodovinske živali. Ko so se dinozavri sprehajali po okolici, ki je bila gotovo vsa močv.ineta, so se močne noge teh velikanov u-drle globoko v mehko zemljo. Te udrtine so se posušile vsled solnčnih žarkov in ostale do današnjega dne. Te velikanske živali so se sprehajale več stotisoč let pred onim svetopisemskim dogodkom o Adamu in Evi v r>ju. Dinozavri, ki so živeli v tej dolini, so bili najprimitiv-nejše živali, ki so 'spadale v vrsto dinozavrov. Bili so “dvonogati in ne četveronogati, kot si nekateri predstavljajo, in so bili precej podobni današnjim kengurujom, ki živijo v Avstraliji, akoravno nimajo kenguruji nikake skupnosti z dinozavri, če prav so po telesu skoro popolnoma enaki Iz odtisov, katere so našli v Konektikutu sklepajo, da so bili-največji dinozavri teški nad eno tono in odtisi stopal teh velikanov so po velikosti enaki odtisom, katere pusti slon. Toda odtisi stopal dinozavrov so bolj podobni odtisom kakega velikanskega ptiča. Na odtisih se namreč opazi popolnoma razločno odtise treh prstov, katerih je moral biti srednji najdaljši. Živeli so pa tudi zelo majhni dinozavri, najbrže so bili mladiči. Ko so raziskovali okolico so našli tudi nek odtis, ki ni bil večji od odtisa človeške dlani s stremi pr- sti, katerih srednji bi moral biti izredno dolg. V bližini vseh teh odtisov so našli tudi ostanke dreves in raznih rastlin, ki so se pa razumljivo že spremenili v okamenine ali ogljik v tej dolgi dobi. Kajti dinozavri so se hranili z rastlinsko hrano in pri tem lomili veje dreves ali sploh rastlin. Razdalja med posameznimi odtisi nog teh velikanov je tako velika, da navaden sedaj živeči človek ne more napraviti tako velikega koraka. Našli so šest do osem zaporednih odtisov; nadaljni se izgubijo v dosedaj še neodkriti zemeljski plasti Geologi sedaj natančno preiskujejo celo okolico in odkrili so že marsikako zanimivost, ki pojasnjuje živjenje pred miljon ki miljon leti, ko še ni hodil človek po zemlji, živele so pa razne velikanske živali, o katerih se nam še na sanja. Posamezne zemeljske plasti so namreč kot knji-, ga in učenjaki razgrinjajo plast za plastjo kot posamezne j liste v knjigi, in iz teh posameznih plasti čitajo zgodovino i zemlje. Vsaka posamezna plast tvori posamezno poglavje v zgodovini zemlje, vsak posamezen odtis živalske noge | ali samo lista kake rastline, tvori nov oddelek. Iz posa- j meznih odtisov učenjaki natančno določajo, ali je odtis j od živega bitja ali pa samo rastline, ali je od četverono- i gate ali dvenogate živali, ali od ptiča ali pa od živali, ki se je plazila po tleh. Iz posameznih zemeljskih plasti geologi spoznajo ali 'e bila okolica pod vodo pred tolik in toliko tisoč let, ali suha zemlja. Znanost prodira v najtemnejše kote, prebrska vse in najde tudi vse, ter pojasnjuje, kar je še sedaj nepoznanega in nepojasnjenega. In veliko je že pojasnjenega in čaka marljivih laziskvaictv. Tda znanost ne miruje in odkriva vedno nova poglavja v zgodovini zemlje. Raznoterosti ORrojuu boinišRu Mnu v Gorici »Narodne svatbe« na Češkem in draginja. »Lid< z dne 8. decembra 1920. popisuje, kako se zabavajo svatje na ženitovanjih. V južni Češki, v S... so morali svatje na 11 vozeh zložiti fantom, ki so naredili »šrango«, 7C0 K, par minut nato v sosednji vasi zopet 400 K. Na drugi svatbi so zahtevali fantje takoj tisoč kron. Ženin je ponu- i dil 500 K, a fantje so ta znesek odklonili in raje niso j vzeli ničesar. Na Bechynskem so zaklali za svatbo triletno junico, več prašičev, 14 gosi in več kokoši, nevesta pa je dobila 120.000 K dote. Svatje so se peljali na 15 vozeh, pri gostiji jeh je sedelo 135. Godci so dobili, kar so hoteli jesti in piti ter vsak po 200 K v denarju. Reveži baje malo dobe od mize. Razbrzdana uživanja-željnost ubija v srcih milosrčno dat ežliivast. 300.000 frankov honorarja je dobil Caillaux za knjigo »Moji zapori« ki jo je prodal Amerikancem in Angležem. Strokovne orgdSnizacije na Poljskem. Z ustanovitvijo nove neodvisne poljske države bo ustanovljena na Poljskem enotna delavska strokovna organizacija, ki se je delila doslej v: Osred. strok, organizacijo nekdanje kongresne Poljske, Galicije in Šlezije s 375.326 člani, v Poljsko strok, federacijo bivše pruske Poljske z 240.000 člani, v strok. org. železničarjev republike Poljske s 75.000 člani, v poljsko strokovno organizacijo bivše kongresne Poljske s 75.000 člani, osr, židovsko strok. org. »Bund« z 51.000 člani, v polj. kršč. federacijo s 36 tisoči člani, v strok, organizacijo v »Poule Sion« {žid.) s 35 tisoč člani, v unijo trg. nastavljene e v s 27 tisoč člani, v strokovno organizacijo Poznanjske z 22 tisoči člani in v unijo poštnih uslužbencev z 20.000 članov; skupno torej 938.226 članov. Od proglasitve poljske neodvisnosti se je poljsko strokovno gibanje močno okrepilo in po sklepu miru z Rusijo je dobilo priliko za konsolidacijo in za nastop k ujedinjenju vseh vej nekdanjih provinci) v enotno vsenarodno iederaeio strokovnih organizacij. Volitve no Nemškem. V februarju prihodnjega 1. 1921. bodo na Nemškem deželnozborske, provincijalne in o-krožne volitve. Poleg tega so razpisane za bivša glasovalna ozemlja še volitve v državno zbornico. — Wels je v glavnem odseku dižavne zbornice izjavil, da bo njego-a stranka pri bodočih predsedniških volitvah kandidirala rodno federacijo strokovnih organizacij. Hardingove namere. Po poročilih iz Mariona, se je Harding novoizvoljeni predsednik Združenih držav sedaj končnoveljavno odločil, da ne vzeme na znanje niti ver-sailleske mirovne pogodbe, da z Nemčijo pospeši pogajanja med nemško vlado in vladami zaveznikov glede odškodnine za potopljene ladje, kakor tudi o razlastitvi a-meriških posestev, in da hkrati na diplomatičen način razpravlja o novi zvezi narodov. Ta korak bo sledil najbrže neposredno, ko nastopi Harding svoje posle. Iz Nemčije. V Nemčiji pripravlja beli teror kontrarevolucijo, snuje tajne in javne organizacije in se veže s kontrarevolucijonamimi ruskimi begunci grofi, caristični-mi generali in veleposestnki. Nemški beli teror je osnoval organizacijo Viljemovih privržencev in monarhistov, takozvano Orgesch, ki vohuni po poštnih in drugih uradih, krade pisma in ovaja in blati revolucionarni proletarijat. Ta buržuazna organizacija pripravlja z izdaji-cami ruskega proletarijata oboroženo silo proti revolucionarnemu nemškemu in že osvobojenemu ruskemu proletariatu. Orgesch je eksponent protiboljševiške svetovne lige. Namen te lige je zopet postaviti zločinske kronane glave na prestole in zatirati svetovni proletarijat. Izdaja za Socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna »Lavoratore1 v Trstu. £ Zaloga or in zlafanlne ter delavnica m i s ALOJZIJ POVH 1 1 sodni Izvedenec Trst Piazza G. Garibaldi 3 (ex Barriera) | Štev. 2894/20. RAZGLAS Zavarovancem okr. bol. blag. stanujočim v Kojskem, Biljani in drugih bližnjih vaseh, se naznanja, da od 1. januarja 1921 se morejo obrniti za potrebno bolniško pomoč in zdravila bodisi za lastno kakor tudi za potrebo svojih družinskih članov (žena, otroci in starši) k Drju. Armandu D’Ottone, občinskemu zdravniku v Biljani, kateri sprejema v svoji ambulanci v dneh: pondeljek, torek, sreda, petek in sobota od 8. do 9. ure in v dneh: četrtek in nedelja pa od 14. do 15. ure. Zavarovanci, ki potrebujejo zdravniške pomoči, se morajo zglasiti pri goriomenje-mu zdravniku, ter prinesti seboj potrdilo svojega delodajalca. Družinski član zavarovanca, kateri nima še od blagajne izdane »izkaznice za družinske člane", in razna potrdila od delodajalca, mora predložiti tudi družinski list potrjen od tamkajšnega županstva. Bolniška podpora se bo izplačevala samo v centralnemu uradu v Gorici; na zahtevo se bolniška podpora lahko odpošlje po pošti zavorovancem na dom. GORICA, dne 27. decembra 1920. Vodstvo. A Veselo in srečno novo leto želi vsem tovarišem in obiskovalcem ter se priporoča tudi za nadalje Janez Kogej gostilničar — Idrija Veselo in srečno novo leto želi svojim odjemalcem in znancem in se jim zahvaljuje za dosedanji obilni obisk ter se priporoča še za nadalje M. Ferjančič trgovina — Vipava Veselo in srečno novo leto vošči vsem cenjenim gostom, tovarišem in prijateljem Gostilna Ivan Štraus v Idriji (pred Solo) J O C/5 Ot E ett u ■ i ■ u* o O ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Prostori, v katerih se Izročajo boin. spričevala I in IV okraj- Dr. Silvio Morpurgo — ria Alvarez ■št. 16 — za prebivalce sledečih ulic: Alvarez, VIII. A gosto, Angiolina, Arcadi, Andrea, Aqujleia, Ascoli, Bagni, Barca, Boscheito, Battisti p., Bufolini, Brolo, Čampi, Claesa A., Cordaiuoli, Casale, Coronimi- Czemig, Dante, Gelsi, Gmnastka, Galilei, Giusti, Giovanni, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzoni, Nuova, Orzoni, Ospitale, Pacassi L., Pavia, Pergola (Androna), Poggio, Petrarca, Salcano V., Seminario, Settembre, Scala, Tomaseo P., Torrione, Trigemina, G. Verdi, Vandola, C. V. Em. III., ZoruttL II in m okraj: Dr. Maksimilijan Adlerstein — ria Rabatta ŠL 18 za prebivalce sledečih ulic: Ariosto, Arcivescovado, Antonio P., Antonio V., Alpi Gitilie, Aisovizza, Buonarroti, Bertolini, Berto-lini P., Barzellini, Blasema, Bosco, Bianca, Baronio, Caprin, Carita Vic., Codelli, Cipressi, Contavalle, Caserma, Cocevia, Coceviutta, Castello V., Castello R., Castello I, II, IH, Colle, Cappuccini, Ctpriani, C ra vos, Carducci, Como, Corno Riva, Croce, Cristo P., Castello (Dietro, Cappella. Catterini, Camposanto, Castalda, Casa rossa, De Amicšs P.. Dogana. Duouno, Duomo P., Dreossi, Formica, Ferrovieri, Fornace, Magazzini, Molino, Municipio V., Bono, Passaggio Edling, Grande P., Grabizio, Laartieri, Lunga, Mat-tioli, Maggio (24), Moreli, Monacbe, MaceHo, Pellico, Posta vecchia, Pietro V., Parcar, Pozzo (Androna), Rafut, Rossini, Rotta P., Rastello, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P., Scuole, Scuola agraria, Satiro, Stretta, Trieste, Trento, Tonrinz, Toscolano, Teatro, Tomsig, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vetturini, Vogel. rt tj O o o C/) O E •k *C O O A) *5P s~ O d> 60 3 e« N l okraj: Dr. Just Bačar — Viale XXIV maggio št. 9 — za sledeče vati: Ajševico, Staodrež, Bukovico, Bilje, Branico, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, št. Peter, Peč, Prvačino, Renče, Ravnico, Rihemberk, Rubjo, Rupo, Dol Ore-hovlje, Sovodnje, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in D. Vogersko, Vcdčjodrago. II okraj: Dr. Ivan Villat — piazza Duomo št 3 — za sledeče vasi: Banjško, Cerovlje I in II, Koprivo, Kormin, Faro, Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. Martin, Mošo, ŠL Florijan, Grgar, Kožbano, Sv. Lovrenc, Oslavje, Tnxm>, Tribušo, Vilpuziano in ostale furlanske vasice. Specijelna večerna služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za konsulte, nasvete L "2 o J3 .o o p- sli ■2 © c P g u 3 V >•3 Prostori, kjer se ordinlra od 10. do 11. v blagajniških ambulatori-jih v Via G. Leopardi št 6 ; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16 od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6 od 9. do 10. v blagajni ških ambulatorjih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viale XXIV Maggio, v Renčah štv. 34 vsak torek in petek, od 16.30 do 17.30 od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3 od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6 V vojaškem ambulatoriju v Kanalu filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure v ambul. tolminsk. zdravnika od 10 -11. in od 15. do 16. ure Bovec: provizorični vojaški zdravnik. Cerkno: dr. Frančišek Sinička — Cerkno. V ambulatoriju kobarišk. zdravnika V vojaškem ambulatoriju v Bovcu V ambulatoriju drkniškega zdravnika Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trosek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družiu in sicer: a) proti 50'.'o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, Id so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani. Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih naredili čiani ali udje njihovih družin pri dragih zdravnikih. Izjema je le v slučaju, daje šlo za veliko življensko navarnost.