glasilo TOZD ISKRA ŽELEZNIKI leto IV., Št.5 december 1984 Vd lopam? Smo v času priprav planov za naslednje srednjeročno obdobje, ki se bo začelo z letom 1986 in trajalo do konca leta 1990. Ta plan bo moral vsebovati proizvodni program, torej katere izdelke bomo delali v naslednjih letih, kako se bomo oskrbovali s potrebnimi surovinami, koliko izdelkov bomo izvozili in koliko prodali doma. Morali bomo poiskati in predvideti tako kombinacijo nabavnih, proizvodnih in prodajnih možnosti, ki nam bo dala tak dohodek, ki bo zagotavljal dober osebni in splošni standard vseh zaposlenih in nadeljni razvoj tovarne. Tudi v naslednjih letih bo naš izdelek ELEKTROMOTOR. Da ima ta izdelek perspektivo, ni treba posebej razlagati, saj ni na vidiku nekega nadomestila, ki bi elektromotor v prihodnosti zamenjal. Pridobiva še vedno bolj na veljavi, saj vsa ta elektronika in informatika, ki Je zadnji čas zelo v porastu, rabi izvršilne organe - mišice, ki so največkrat raznoliki elektromotorji. Proizvodni program v naslednjih letih bo podoben sedanjemu s tem, da bo dopolnjen z novimi izdelki. Obstoječi program ne bo doživel velikih količinskih povečav razen sesalne enote, katere naj bi letno delali najmanj 1,5 milijona. Kot nov izdelek se bo pojavil koračni motor. Proizvodnjo tega bi v naslednjih letih povečali tako, da bi ga leta 1990 naredili že okrog 1 milijon letno. S koračnimi in servomotorji se pojavlja napajalna in krmilna elektronika, katere je tudi že v razvoju pri nas in na HI, morali bomo pa poiskati še možnost serijske izdelave. Vsi ti novi elektromotorji so namenjeni predvsem za vgradnjo v investicijsko opremo in ne za široko potrošnjo. To 30 obdelovalni in delovni stroji, računalniška oprema in podobno. Verjetno bomo morali med iz- delki široke potrošnje in izdelki za investicijsko opremo poiskati neko srednjo pot, saj povpraševanje v teh dveh panogah niha z nekajletnim časovnim zamikom. Tem konjukturnim nihanjem na trgu se bomo morali prilagoditi tudi mi. Velik napredek bomo morali v naslednjih letih narediti pri vodenju proizvodnje in načina dela. V proizvodnji bo še več CMC obdelovalnih strojev in avtomatov. Pojavili se bodo tudi prvi montažni roboti. Vse to bo zahtevalo tudi nove rešitve pri oblikovanju izdelkov in način dela se bo spremenil, saj bomo zaradi konkurence morali dvigati produktivnost iz leta v leto. Delati bomo morali več in ga predvsem bolj kvalitetno. Na trgu Je tudi precejšno povpraševanje po orodjih in strojih. Tako načrtujemo, da bo v naslednjih lotih orodjarna nudila zunanjim kupcem še več kokil in štanc kot do sedaj. Isto velja tudi za vzdrževanje, ki naj bi poleg strojev, ki jih še izdeluje, osvojil še razne nove kontrolne stroje za rotorje, statorje in motorje in montažne robote. Za konec lahko ugotovimo, da je srednjeročna perspektiva tovarne nadaljna rešitev elektro-motorskega programa v smeri bolj zahtevnih izdelkov. Da pa bomo to res uspešno izpeljali in dosegli, bomo morali vsi krepko delati, za nekatera dela, katera ne bomo sami zmogli, si pa poiskati dobre kooperante. Ali bomo torej naslednje srednjeročno obdobje delali bolj ali manj uspešno, bo odvisno predvsem od nas samih. Janko Jelenc,dipl.ing. 'Za&aj detS rcztjcev proizix>dn/i V času zaostrenih pogojev gospodarjenja smo priča pogostega odhajanja režijcev na začasno delo v neposredno proizvodnjo. Problem Je zapleten in ga ni mogoče posploševati. Za tako delo se večinoma odločajo podjetja, ki so zašla v težave zaradi lastnih slabosti ali pa problemov z repromaterialom. Pri tem se vedno postavlja vprašanje smiselnosti takih akcij, saj se kaj lahko zgodi, da so le sredstvo za gašenje problemov, ki nastanejo zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, zgrešenih investicij in slabega vodenja proizvodnje. Tudi v naši tovarni poteka delo režijcev v proizvodnji. Kot je že omenjeno v uvodu, je to znak Z da je tovarna v težavah. Poglejmo najprej, kako je do težav prišlo in kakšne so. V roke mi je prišel časopis GLAS z datumom 24. april 1981. Dve strani časopisa sta posvečeni samo naši tovarni. Praznovali smo. Dograjen je bil nov del tovarne in realizirana investicija v novo tehnološko opremo proizvodnje in orodjarne. V uvodu je pisalo: "Danes je v Železnikih praznik. Odpirajo novo tovarno Iskre - Elektromotorji in praznujejo 39-letnico kovinarstva v tem kraju. Nova tovarna, pred vsem pa njena oprema, ki predstavlja vrh v evropski in svetovni tehnologiji, bo omogočala visoko produktivnost in konkurenčnost Iskrinih izdelkov na svetovnem trgu. Hkrati so se zelo izboljšali delovni pogoji". Iz sestavkov, ki sledijo, je razbrati, da se bo proizvodnja podvojila ob enakem številu zaposlenih, da bomo zaposlovali po takratni občinski resoluciji Z 1 % letno rastjo in da so naši osebni dohodki nad povprečjem elektroindustrije. Kaj se je torej dogajalo zadnja tri leta, da so se nam vsi ti zastavljeni cilji oddaljili, namesto, da se jim približamo? Naša proizvodnja, orientirana v mednarodne koor peracije, s stališča države ni bila več sprejemljiva, saj se je zahteval čisti izvoz, iz katerega lahko država črpa devize za pokritje dolgov. Šele s prodajo gospodinjskih aparatov na jugoslovanskem trgu so se za nas kooperacijski posli zaključevali z dobičkom. Skokovita rast cen repromateriala, njegova neredna dobava zaradi izsiljevanj z deviznimi participacijami in po drugi strani družbena kontrola cen gospodinjskih aparatov so opravili svoje - nahajamo se kot večina sorodnih podjetij elektrokovinske predelovalne industrije v hudih težavah. V tej težki gospodarski situaciji pa vseeno izstopajo nekatera podjetja, ki kljub temu dobro gospodarijo. Za nas je najbolj zanimiv primer Iskre Montaže iz Spodnje Idrije, katere rojstvu je botrovala prav naša tovarna. S proizvodnim programom, razvitim in prenešenim iz Železnikov, solidno gospodari, zato nam je v sedanjem trenutku pravi izziv, da uredimo stvari doma in postanemo spet uspešna tovarna. Delovna akcija režijcev v proizvodnji je samo pokazala, kje so dejanski vzroki za doseganje slabih poslovnih rezultatov. Ker je planirana brez globje analize obstoječega stanja v proizvodnji in materialni oskrbi, ee je po dveh mese- cih sama od sebe pričela ustavljati. Ob analizi akcije se bo verjetno izkazalo, da smo mesečno naredili 10 000 motorjev več, kar bi lahko dosegli z boljšim planiranjem,pripravo in vodenjem proizvodnje. že dalj časa se opaža neuspešnost sistema vodenja tovarne. Kljub nekajkratnemu spreminjanju organizacijske sheme se to ne odraža v izboljšanju rezultatov poslovanja. Naloga vodenja tovarne Je s strani delavskega sveta poverjeno direktorju in ostalim delavcem s posebnimi pooblastili. V sedanjem trenutku tovarna od njih pričakuje, da z maksimalno angažiranostjo in strokovnostjo opravičijo zaupanje, ki so ga bili deležni ob imenovanju na tako odgovorna dela in naloge. Bitko za izboljšanje rezultatov poslovanja moramo voditi predvsem v režijskih oddelkih,neposredna proizvodnja lahko naredi samo toliko, kolikor Ji mi režijci s svojim smiselnim delom omogočimo. Ker si moramo svoj kos kruha priboriti v ostri konkurenci na zahodnem trgu, se moramo organizirati in delati tako kot naši poslovni partnerji in konkurenti. S tako širokim proizvodnim programom, kot je naš)bi vsako podjetje na zahodu hitro šlo v stečaj, časi, ko smo s prodajo gospodinjskih aparatov na jugoslovanskem trgu pokrili tudi del naših slabosti, so mimo. Ob koncu lahko povem samo to, da Je kljub moderni opremi, kateri nam marsikdo zavida, glavno gibalo človek. Tega človeka je treba motivirati, da bo spet čutil pripadnost kolektivu, da bo videl, da njegovi napori niso zanam, da bo v skladu s svojim vloženim delom tudi primerno nagrajen. Janez Hostnik, ing. 3fo>Gieim dela &>nu$tfe za mecGejS&jna defcp-na razmerja Komisija je izvršilni organ DS in kot taka mora uresničevati politiko samoupravno sprejetih aktov in sklepov DS. To je osnovno vodilo dela komisije in se ga v najevčji možni meri skušamo držati. Vedno pa to ni mogoče. Pojavljajo se težave in zapleti, ki nas odvračajo od normalnega reševanja predvidenega a samoupravnimi akti. Takrat se znajdemo v težavah, ki zahtevajo širše posvetovanje in preciznejše analize, da bi prišli do čim bolj ustrezne rešitve. Samoupravni akti kot so: - pravilnik o delovnih razmerjih, - pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, - razvid del in nalog in razlaga o napredovanju globalno urejajo razmerja in odnose v tovarni, niso pa recept za kvalitetno delo v vseh praktičnih primerih. Pojavljajo se tudi stvari, ki niso predvidene. To pa ne sme biti povod za odvračanje komisije od ravnanja v skladu s samoupravnimi akti. Le v izjemnih primerih, ko gre za absolutno širši interes tovarne, in v primerih, ko bi se sicer pojavljala materialna škoda in je ugotovljena nesmiselnost akta, se postopa drugače. Izkušnje pa vendarle vedno pogosteje kažejo na neustreznost nekaterih rešitev v samoupravnih aktih. Sodelavci nas često opozarjajo na življe-nsko gledanje pri delu in odločitvah. To vedno ni na mestu, ker se za tem skrivajo različni interesi. Kljub temu pa imajo včasih prav. V takem primeru je treba proučiti smiselnost akta, ki nas sili v nelogične postopke. Razlogi za nastanek takih aktov so v neustreznem sodelovanju pri njegovem nastajanju. Prav v tem času smo v velikih težavah pri uresničevanju novega pravilnika o delitvi sredstev za OD in razvida del in nalog. Pri vrednotenju del se je namreč zahteva močno napihovala, da je prišlo do višje ocenitve. Sedaj, ko je treba na ta dela razporediti delavce, pa moramo ugotoviti, da zanje ne izpolnjujejo pogojev. Komisija mora vztrajati pri predpisanih zahtevah, vsi drugi pa tiščijo z glavo skozi zid, ki so si ga sami zgradili. Pri vztrajanju na samoupravno dogovorjenih rešitvah nas z vseh strani pritiskajo k drugačnim rešitvam. Vkolikor ne popusti komisija, pa nas z nasprotnim sklepom povozi delavski svet. Očiten primer takega ravnanja se je zgodil pred kratkim. Skupina delavcev je dala pritožbo, ki ga je podprlo tudi vodstvo sektorja. Čeprav je bila pritožba neutemeljena, je DS podlegel pritiskom in jo rešil v nasprotju s pravilnikom. V drugem primeru je komisija zavrnila zahtevo po nadomeščanju nekega režijskega delavca. V času, ko tovarna izvaja izrazite protirežijske ukrepe, bi bilo to povsem pravilno ia na mestu. Tudi pri tem smo pogoreli; saj je tudi tu delavski svet popustil. Ne bi želel stresati očitkov na delavski svet, saj je v prav takšni nemilosti kot komisija, opozoriti velja predlagatelje gradiv ter sklepov, naj delujejo v skladu s sprejetimi dogovori in samoupravnimi akti. Marjan Šmid, ing. Jz etika satnggprm>~ mS onjaoov 1. Delavski svet se je na svoji ?• redni seji sestal v torek 20.11.1984. Prisotni so na seji zavzeli naslednje sklepe: - Firmi AEG Telefunken odpišemo dolžni znesek v vrednosti 46.410,50 DH, b pripombo, da je potrebno iti v razgovore z 10 in na naslednji seji o tem poročati. - Oblikujejo se cene novim sesalnikom po predloženem predlogu. - Uskladijo se cene novim sesalnikom po predloženem predlogu. - Uskladijo se cene malim gospodinjskim apa* ratom in sesalnikom, njihovim rezervnim delom in proizvodnim storitvam po predloženem predlogu. - Da se uvede 8 % popust pri nakupu malih gospodinjskih aparatov in sesalnikov v skladu s pravilnikom o načinu in pogojih prodaje članom kolektiva. - Predlog terminskega koledarja za leto 1985 so prisotni potrdili. Od 1.12.1984 velja nov razpored malic, ki je naslednji: 1. 8.45 - 9.15 montaža, končna kontrola 2. 9.15 - 9.45 obdelovalnica, kontrola, procesa, GOT, vhodna kontrola 5. 9.45 -10.15 orodjarna, vzdrževanje, servis in trgovina, prototipna delavnica, livarna, avtomatske stiskalnice 4. 10.15-10.45 uprava, SPP - Na oglasni deski do 15- decembra objavimo spisek manjkajočih stvari pri posameznih delavcih. Po preteku tega roka bo komisija v sestavi: Golar Tone, Rihtaršič Jože in Blaznik Filip st. s pomočjo inventurnega oddelka pregledala spisek manjkajočega orodja in drobnega inventarja in ga ovrednotila. - Odpišemo neuporabne statorje. - Potrdimo predlog inventurnih komisij za: 1. Komisija za popis osnovnih sredstev 2. Komisija za popis nedovršene proizvodnje 5. Komisija za popis družbenega standarda 4. Komisija za popis denarnih sredstev, terjatev in obveznosti. - Delavcem, ki jim je komisija za NDR zavrnila napredovanje, ker niso izpolnjevali pogojev, je DS pritožbo ugodno rešil. - Tov. Rakovec Antona imenujemo za IPO za naslednje mandatno obdobje. - Hajamemo blagovni kredit v vrednosti 550.0006 - I3KRA BANKO zaprosimo za terminski nakup pri LB TBG-Kranj v višini 200.000 S. - Regres prejmejo tudi tisti delavci, ki so se pred tem upokojili oz. šli na služenje vojaškega roka, pa regresa niso prejeli. - Delo režijcev v proizvodnji bo predvidoma potekalo še do konca leta. Pri delavcih, ki se niso hoteli udeležiti akcije v proizvodnji, Je če uveden disciplinski postopek. 2. Delavski svet se je na svoji 5. izredni seji sestal v ponedeljek 10. decembra 1984. Gklepi te seje so sledeči: 1. Sprejetje samoupravnega sporazuma o realizaciji skupnega programa pri namenski proizvodnji. 2. Naša TOZD soglaša z načinom reševanja sanacije TOZD TGA Reteče in TOZD TV Pržanj v okviru SOZD ISKRA. 5. Da se odloča o dokončni višini pokrivanja iz prostega rezervnega sklada TOZD-a v skladu s 45. in 48. členom SaS o združitvi v DO ISKRA ŠIPO. (O uporabi sredstev rezervnega sklada in sanacijskih ukrepih sprejema sklepe delavski svet DO v soglasju s stališči ki so jih do predloga oklepov oblikovali delavski sveti TOZD-ov.) 4. DS pooblašča delegate našega TOZD-a za DS DO, da sprejete sklepe našega DS posreduje delavskemu svetu DO. 5. V decembru izplačamo akontacijo osebnih dohodkov na poračun osebnih dohodkov za leto 1984. Svojo ?. redno sejo Je 20.11.1984 imela komisija za medsebojna delovna razmerja. Gklepi so sledeči1 V delovno razmerje sprejmemo: Lotrič Ivana in Benedičič Boštjana Razporejeni so bili 4 delavci, prerazporejenih je bilo 5 delavcev, 21 delavcev je napredovalo, 10 delavcev pogojev za napredovanje ne izpolnjuje in jih je komisija zavrnila. Potrebe po delavcih so sledeče: 1. voznike viličarja (TS naj skuša potrebo rešiti v okviru delavcev, ki imajo izpit za voznika viličarja). 2. inventurni kontrolor II. (prisotni so predlagali naj problem skušajo rešiti v okviru sek- torja) . 5. vknjižnvalka materialne dokumentacije (začasno rešimo s pripravnico). Delovno razmerje so prekinili: Zupanc Franci - JLA Kokalj Anton - JLA Gartner Toma?, - JLA . Oblak Borislav - JLA Šolar Slavko - JLA Benedičič Tomaž - JLA Krmelj Majda - izjava Stanonik Marija - izjava Kranjc Damjana - izjava Jezeršek Marjan - izjava V skladu z družbenim dogovorom ugotavljamo novo višino dsevnio, kilometrina ostane nespremenjena: - cela dnevnica nad 12 ur 1.219.00 din - polovična dnevnica od 8 - 12 ur 655.00 din - poprečni stroški za prenočišče v hotelu B kategorije znašajo 912.00 din Potrjujemo pripravniški program za tov. Rant Mir-Jano-strojni tehnik, njen mentor bo tov. Vidic Francka, za tov. Koblar Boženo - gimnazijski maturant, njen mentor bo tov. Bernik Milan,dipl. oec. Disciplinska komisija se Je na svoji 5. redni seji sestala v četrtek 8.11.1984. Prisotni so obravnavali dve kršitvi delovnih obveznosti in sprejeli naslednja sklepa: v prvem primeru - prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev in v drugem primeru -Javni opomin. Obravnavali so tudi kršitve delovnih obveznosti režijskih delavcev glede proizvodnega dela v montaži in proizvodnji sestavnih delov. Režijske delavce, ki se niso udeležili akcije proizvodnega dela, so razdelili v dve skupini: 1. delavci, ki se proizvodnega dela sploh niso udeležili, 2. delavci, ki niso hoteli delati ob prostih sobotah. Delavci, ki so se razprave na seji disciplinske komisije udeležili, so zahtevali, naj bodo na seji, kjer bo ta problematika obravnavana, prisotni še: vodje sektorjev, direktor, predsedniki DPO in predsednik DS . Ker v času, ko Je potekala seja disciplinske komisije, ni bilo možno zagotoviti prisotnosti prej navedenih, so prisotni sprejeli sklep, da se obravnava teh kršitev delovnih obveznosti preloži na kasnejši datum, kjer bodo vabljeni tudi prej navedeni delavci. Komisija za družbeni standard Je imela svojo 2. izredno sejo v torek 16.10.1984. Na tej seji so prisotni obravnavali nov samoupravni sporazum z Alpetourom. V končni fazi so se OZD v dolini in Alpetour sporazumeli, da bo Alpetour 5 avtodan računal 200 km. Dejansko prevožene km bodo zaračunavali 100 %; neprevožene pa 65 % cene. S 1.8.1984 se Je cena prevozov povečala za 25 %• Na sestanku, ki Je bil v Alpeturu so se dogovorili, da bodo v vseh tovarnah v dolini enotno obračunavali samoprispevek delavcem za prevoz. Samoprispevki so sledeči: cena prevoza na delavca prispevek na delavca v % od cene prevoza - do 2000 din in prevozi na rednih linijah 50 % - od 2.001 din do 3.000 din 25 % - od 3.001 din do 4.500 din 20 X - nad 4.500 din 15 X Nov samoprispevek je začel veljati 1.10.1984. Cena prevozov privatnikov na proste sobote na katerikoli relaciji Je 4.000 din. Samoupravna delavska kontrola se Je na svoji 2. redni seji sestala v sredo 28.11.1984. Skleji so naslednji« - Strokovna služba za organizacijo naj pripravi poseben pregled vzrokov izpada planiranega izvoza. - Pomočnik direktorja za finančno področje tov. Naetranova naj poda poročilo glede ekonomske uspešnosti izvoza v ZDA glede na stalne zaplete pri realizaciji le tega. - Vodja mednarodnih kooperacij in vodja kontrole morata podati poročilo, zakaj se nekvalitetni indikatorji ne vračajo dobavitelju. - Računovodstvo naj do naslednje seje pripravi ustrezen odgovor, kako Je z izterjavo izvoznih vzpodbud v naši tovarni. Marija Benedičič Vzdrzevanjc^poti' v zuns&cm Času Zaradi številnih pripomb na račun pluženja cest v pretekli sezoni na ožjem območju krajevne skupnosti Železniki je svet krajenve skupnosti na seji dne 12.11.1984 sprejel vrstni red pluženja. Novo zapadli sneg bomo plužili po naslednjem vrstnem redu« 4. Dašnjica (novo naselje) 5. Stolpnice Na Kresu 21-24 6. Bloki na Kresu od št. 8-20 7. Log 1, 2, 3, do Skrta 8. Podovše 1, 2 9. Okolica Plavža, mimo Konjarja do Lotriča 10. Od mostu Na Plavžu do Jezu (Bajžl) 11. Ha Logu (okoli znamenja) 12. Plnada, Kovže, pokopališče, do Lotriča 13. *o bloka Trnje 12, 13 14. Do Brvi 15. Za Grivo 16. Skovine 17. Primčev log, Žabniea, Ciril Bogataj 18. Naselje za Kemperlom (Otoki). Sprejet je bil tudi sklep, da morajo snežne plazove iz streh, ki ovirajo promet oz. pluženje, krajani oz. lastniki hiš odstraniti v čim krajšem času. Poleg omenjenega sklepa bi vas rad opozoril tudi na odlok o Javnem redu in miru v občini Škofja Loka, ki ga je sprejela občinska skupščina dne 24.5.1982. Le-ta v 7« členu med drugim tudi določa, da so lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oz. hišni sveti dolžni: 1. čistiti in vzdrževati neposredno okolico zgradb, hišno pročelje, table, napise in druge znake na poslopjih; 2. skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki in podobno; 3. sproti odstranjevati novo zapadli sneg in posipati pločnike in poti v primeru poledice in 4. čistiti pločnike. Prosim pa vse krajane, da v skladu z zgoraj navedenim odlokom priskočijo na pomoč pri čiščenju snega. 8 tem bodo omogočili tudi normalen dostop do vseh objektov ob eventualnih nesrečah, boleznih in ob drugih nujnih intervencijah. Preprečili pa bomo tudi nepotrebne padce in poškodbe zaradi slabo očiščenih in zaledenelih poti. FRANC BENEDIK 1. Racovnik (Zdravstveni dom, gasilski dom in obračališče avtobusov na Trnju) 2. Pločniki (Otoki, Češnjica) 3. Osnovna šola (oba dovoza in pešpot iz Dažnjice) Moški A/žtmj o stre&& c&u~ žitu žRgtifovec in nje-' tu sejzbtjt Js&na 1. Možina Boštjan 2. Gartner Miha 3. Kemperle Beno 4. Vidic Hubert 5. Koblar Janez - 176 krogov - 152 krogov - 152 krogov -150 krogov - 150 krogov Strelska družina Ratitovec Je bila ustanovljena 1978 leta, vendar delo v njej vse do pred kratkim ni zaživelo. Šele ob pridobitvi prostorov za trening v zimskem kopališču se Je pokazala večja aktivnost pri obisku treningov. Ker ni bilo prave povezave med vodstvom družine in strelci, ki to redno trenirali, je bil sklican izredni občni zbor. Na tem zboru smo izvolili novo vodstvo in rešili najbolj pereč problem, to je bilo plačevanje najemnine za strelišče. Ob zagotovitvi predstavnika OSZ, da bo tretjino sredstev zagotovila le-ta, ostali dve tretjini pa TTKS Škofja Loka, je bil ta problem rešen. Novo vodstvo čaka še ogromno dela, kajti strelska družina Je skoraj brez lastnih sredstev, tako finančnih kot materialnih. Najbolj pereč je trenutno problem nabave kvalitetnejših pušk, ker z dosedanjimi ni več mogoč napredek pri treningih. Sekcija Iskra redno trenira dve leti in opazen Je precejšen skok v kvaliteti streljanja. Boljši rezultati se kažejo tudi na branžnih igrah in Iskriadi, kjer smo tekmovali lansko leto v Novi Gorici skoraj izključno člani naše TOZD. Vse, ki vas športno streljanje zanima, obveščam, da so treningi vsak torek od 17.00 do 20.00 ure in vsak četrtek od 19.00 do 21.00 ure na strelišču v bazenu. Tam se lahko tudi včlanite v SD Ratitovec s plačilom simbolične celoletne naročnine, ki znaša 100,- din. Nekaj rezultatov prvenstva TOZD Iskra Elektromotorji, ki je bilo 24.11.1984. Vseh udeležencev Je bilo 42. Možno je bilo doseči 200 krogov. ženske 1. Fajfar Majda 2. Vidic Francka 5. Gartner Krista 4. Špacapan Vika §. Jelenc Anica 157 krogov 157 krogov 133 krogov 127 krogov 119 krogov Boštjan Možina Dne 29.8.1984 smo se na skromni slovesnosti poslovili od sodelavk in sodelavcev, ki so odšli v zasluženi pokoj 1 Veber Cilke, Prezelj Franca, Jensterle Marice, Kemperle Marije, Benedik Angele, Bešter Marije, Skok Janeza. Vsem iskreno želimo predvsem zdravja, da bi bili čimbolj srečni v krogu domačih in da bi še dolgo ohranjali stike s tovarno. Sodelavci, DPO, samoupravni in poslovodni organi. JVaš tutilariu,.. Pa naredimo Ob vseh novoletnih obračunih in "spovedih" še kratek pregled kulturne dejavnosti v letu, ki se izteka. ^Statistično" bi bilo vse najbrž v najlepšem redu - v resnici pa ni. Res Je, da hodimo v gledališče, res je tudi, da vse štiri skupine še vedno so. Žalostno res pa Je tudi, da od poletnega mrtvila ni bilo prave aktivnosti pri recitatorjih, pa tudi fotografi niso ravno blesteli. Kje ste, novi člani, nove ideje, nova energija??? Pred vrati Je občni zbor tovarne, novo leto, obisk upokojencev. Spet bo peščica delala kampanjsko, spet bo čez glavo improviziranja, ki zna biti tudi zanimivo, pa vseeno. In ob vsem tem delu hodo spet - pripombe. Če smo sklenili, da hočemo kulturno dejavnost, da hočemo glasilo, potem bomo za to morali tudi kaj žrtvovati. Kje so skriti sodelavci, ki piSejo, slikajo, igrajo? iridimo že enkrat od "Zabavajte me" do "Zabavajmo seli!" Kako bi bilo, ko bi na občnem zboru Jedli štruklje, pa žgance ... Jedi, ki so naša dediščina in ki jih vedno bolj pozabljamo? Tisoč ljudi - tisoč idej. Naredimo občni zbor naš. Povejte svojo idejol Opozorite na sodelavca, ki igra, poje ali se kako drugače ukvarja s čim zanimivimi Smeh in dobra volja sta nam vsem potrebna. če to drži, potem naredimo nekaj - vsi. Boris Okorn Sodc/avec dctfcb; zadaj ?J l.Del ovno mesto? Vodja skladišča surovin. ( 32 let delovnih izkušenj). 2.Odhod na delo? Z avtobusom ob S.10 ( do postaje 200 m). 3. Jutranje vstajanje? 4.45 vstanem brez problema ( obvezen zajtrk ). 4. Počutje do malice? N ormalno. 5. Delovna sobota? Bilo bi mi ljubše,če Je ne bi bilo,posebno če je lepo vreme. fe.Številka čevljev? 46 7.Najljubša jed? Se ni odločil. B.Najlepši kraj? Zgornja Sorica. 9.Aktivnosti? Velik ljubitelj vrtičkarstva. lO.Strah? Kaj je to? 11.Osvojeni vrh? Mislim,da višje od Ratitovca še nisem bil. 12.Želja? Kot vsak pred odhodom v pokoj,st tudi j iz želim primerno pokojnino. 13.Ogled Muzeja v Železnikih? Rad bi si ga ogledal,pa ne dobim prilike. 14 .D panje? 7 -9 ur trdnega spanja. 15. Pevec -ansambel? Pred časom - Miha Dolžan. 16. Razjezi te? Nered v tovarni. 1. Delovno mesto? Vodja prodaje (4 leta delovnih lzkuš“nj). 2. Odhod na delo? Z avtobus ob 4.45 s Trate. 3. Jutranje vstajanje? Prebujanje ob 4.20 ni prijetno. 4. Počutji do malice ? Zadovoljivo. 5. Delovna sobota? Nepotrebna. 6. Številka čevljev? 42. 7. tlajljubša jed? Težko vprašanje - več vrst Jedi. 8. Najlepši kraj? Log pod Mangartom. 9. Aktivnosti? Poslušanje glasbe, kolesarjenje. lO.Strah? Ne. 11,Osvojeni vrh? Lubnik. 12. Zelja? Nimam posebnih želja. 13. Ogled Muzeja v Železnikih? Ne. 14. Spanje? Zadostuje mi 5 ur. 15. Peveo - ansambel? Eagles, Yim Croce. 16. Razjezi te? Marsikaj. 1.Delovno mesto? Razvijalec I. -6 let delovnih izkušenj. 2.Odhod na delo? 3 kombijem ob 5*40 (relacija Oj stri vrh -ielezniki). 3. Jutranje vstajanje? Ob 5.30,največkrat težko. 4. Počutje do malice? Katastrofalno zaradi pozne malice. 5 .Delovna sobota? Iz potrebnega dela smo naredili nepotrebne delovne sobota. 6 .Številka čevljev? 45 7.Hajljubša jed? Makaroni na milanski način (iz domače kuhinje) I. Delovno mesto? Administrator spl osnega sektorja ( 5 let delovnih izkušenj). 2.Odhod na delo? 5.45 največkrat z osebnim avtom. 3. Jutranje vstajanje? Pogojeno z razpoloženjem prejšnjega dne. 4. Počutje do malice? Do malice sem lačna. 5. Delovna sobota? Ni v redu. 6. Številka čevljev? 38 7. Najljubša jed? Ribe (postrvi). O.Hajlepoi kraj? Strmica nad Bukovščico. 9.Aktivnosti? Kolikor ml ostane časa,ga Izkoristim za ročna dela. lO.Strah? Strah pred nasilneži. II. Osvojeni vrh? Debela peč nad Pokljuko. 12.Želja? Večja plača. 13.Ogled Muzeja V Železnikih. Ne. 14.S panje? Približno 8 ur. 15. Pevec -ansambel? Ilovi fosili. 16. Razjezi te? Marši kdo .N ajlepsi kraj? Ob 14.uri atobusna postaja pred tovarno. 9.Aktivnosti? Kolesar j en j e, lutkovna dejavnost, poslušanj e glasbe. lO.Strah? Ne,ne, ni me strah. 11.Osvojeni vrh? Begunjščica (nad Zelenico). 12. Žel j a? Nimam posebnih želja. 13.Ogled Muzeja v Železnikih? Bil sem že večkrat. 14 .S panj e? Potrebujem najmanj 6 ur,brez te..av pa tudi več. 15. Pevec -ansambel? Lennon,Blrds. 16. Razjezi te? Delo ob sobotah. 1.Delovno mWe*o? Navijalka n4 GL0BEE(32 let delovnih izkušenj). 2.Odhod na delo? 5.45 -pel. 3.Jutranje •itdjanje? Lahko (obddaha Je bela kava). 4 .Počutje d» •U.lce? Dobro. 9 « 5. Delovna sobota? Včasih ml Je odveč. 6. Številka čevljev? 37 7. Najljubša jed? Telečji zrezki (če se dobijo). 8. Najlepši kraj? Triglavska jezera. 9. Aktivnosti? Ročna dela,vrtičkarstvo. 10.31rab? Nič. 11.Osvojeni vrh? Triglav. 12.Zelja? Zdravje. 13.Ogled Muzeja vželeznikih? Ne. 14.S panje? Najmanj 7 ur. 15.Pevec -ansambel? Avseniki. Ib.Razjezi te? Da je nekaterim vseeno,kako se dela v tovarni. 1.Delovno mesto? Delo na stiskalnici (1,5 let). 2.Odhod na delo? Pozimi peš,drugače s kolesom (5.50). 3. Jutranje vstajanje? Težko. 4. Počutje do malice? Naporno,ker ni časa za zajtrk. 5. Delovna sobota? To Je zame velik problem. 6 .Številka čevljev? 42 7. N ajljubša jed? Kalamari. 8. Najlepši kraj? Pokopališče. 9.Aktivnosti? Te vidim v spanju. lO.Strah? Previsoke norme. 11.Osvojeni vrh? Triglav. 12.Zelja? Boljša plača. 13.Ogled Muzeja v Železnikih? Sem bil,nimam pripomb. 14.S pan j e? Najmanj 7 ur in to trdno. 15. Ansambel? Venom. 16. Razjezi te? Slabo vreme zjutraj. I. Delovno mesto? Servis in trgovina ( 7 let delovnih izkušenj ). 2.Odhod na delo? 5.10-kombi. 3. Jutranje vstajanje? Brez problemov. 4. Počutje do malice? Dobro. 5. Delovna sobota? Ob sobotah se lahko še kaj dodatnega naredi. 6. Številka čevljev 38 7. Najljubša jed? Makaroni. 8. Najlepši kraj? Bled. 9. Aktivnosti? Ročna dela. lO.Strah? Me je. II. Osvojeni vrh? Stol. 12.želja? Brez želja. 13.Ogled Muzeja v Železnikih? Sem že bila,dobro je urejen. 1.Delovno mesto? Mojster za globoki vlek (34 let). 2,Odhod na delo? S kolesom približno 5.55• 3. Jutranje vstajanje? 5.25 z lahkoto. 4. Počutje do malice? Dobro. 5. Delovna sobota? Hi problema,5e je potrebno delamo tudi nadure. 6 .Številka čevljev? 40 7. Najljubša Jed? Sadna kupa. 8. Najlepši kraj? Bohinj. 9. Aktivnosti? Drobni lesni predmeti. lO.Strah? Pred Inflacijo. 11.Osvojeni vrh? Triglav. 12.želja? Zdravje kot do sedaj. 13.Ogled Muzeja v Železnikih? Sem bil- želim,da bi ga razširili. 14.S pan j e? 6 -7 ur. 15. Pevec - ansambel? Avseniki. 16. Razjezi te? Ne razjezim se kar tako. 1.Delovno mesto? Predelovalec kovin(20 let delovnih izkušenj). 2.Odhod na delo? Ob 4*45 z avtobusom iz Sorice. 3. Jutranje vstajanje? Vstajam težko,vstanem pa,ker je nujno. 4. Počutje do malice? V 20 letih se vsega privadiš. 5. Delovna sobota? Odveč. 6. Številka čevljev? 36 7. Najljubša jed? Meso vseh vrst. 8. Najlepši kraj? Rojstni kraj-Smoleva 9. Aktivnosti? Če imam čas,berem. lO.Strah? Strah me je,ker nam pada standard. 11.Osvojeni vrh? Triglav. 12.želja? Zdravje. 13.Ogled Muzeja v Železnikih? Ne. 14.3 ponje? Največ 6-7 ur. 15. Pevec - ansambel? Luls Armstrong,Avseniki. 16. Razjezi te? Za veliko dela,malo denarja. 14.3 panje? 6 ur trdnega spanja. 15. Pevec - ansambel? Trgovci. 16. Razjezi te? Prodajanje ob vsakem Času. Tekst:Lotrič J.,Tarfila L. ,Poto:Markelj T Jbsdednfa noc Noči Kot da bi bilo zakleto, ne morem spati, nenavadna sila mi razpira oči, vedno znova, ko poskušam zaspati. Vstanem in strmim skozi okno. Jasna noč, zvezde svetijo, luna Je še svetlejša kot ponavadi, danes se Ji je priključil še zadnji krajec. Lepa, okrogla, svetla, da lahko razločim srebrno ivje na drevesnih vejah. Tako blizu, pa vendar daleč, strmim skozi okno v noč. Še zadnji pogled k nebu, potem pa poizkusim znova zaspati. 0, ne, grozal Slepeča svetloba Je švignila iz neba, ne,ni utrinek zvezde, to Je nekaj drugega, nekaj neznanega. Pristaja okorno in počasi, svetloba je že osvetlila del polja. ®osna šipa mi zastira pogled na preostalo dogajanje. V hipu sem budna, v blodnji nemogočega že oblačim hlače, majico, naj oblečem kaj toplejšega, pa kaj, to ta trenutek sploh ni važno. Hitim po stopnicah navzdol. Mrzel ključ vhodnih vrat mi zaškriplje ped preti. Mrzlo ivje mi škriplje pod škornji. Hitim, še zmeraj ta neznana svetloba. Dospcml Ne občutim strahu, napenjam oči, vidim obris velike krogle, podobne ogromnemu kristalnemu jabolku. Da,tu pred menoj so, segajo mi komaj do pasu, grozni na pogled, pa vseeno ne zbežim, vem, da bi bilo brez pomena. Dolge roke sežejo po mojem telesu, prvič to noč občutim grozo v sebi. Kričala bi, pa ne spravim glasu iz sebe. Vesela sem, da se ne vidim v ogledalu, kajti podoba v njem bi bila gotovo grozna. Nato se le oglasijo. Nič ti zaenkrat ne bomo storili, raziskujemo, kako bi zaščitili zemljo. i>aj ste tu na zemlji vsi ponoreli. Onesnažen zrak, prepiri vsepovsod, preveč bogati in preveč revni, lakota, groza Jedrske vojne povsod prisotna, orožje, pa vojne, pobijanja, groza, povsod sama groza. Molčim, saj predobro vem, da to je res. Rečejo mi! "Povej svoje mnenje zdaj til "Odgovorim. "Vem le to, da bi lahko bilo drugače, če mladi bi vodili ta svet. Molki"#a deklič,to tudi mi vemo, vendar vam to mladim ne bo nikoli uspelo. Stvar moramo dokončno vzeti v svoje roke. Moramo zaščititi zemljo, rastline, živali. Žal pa so nam napoti ljudje." Kriki Bolečina mi striže po telesu, v srcu čutim pogubo človeštva. Vidim svetlečo kroglo, ki Jo zajema tema. B.C. »To Je najbolj brutalen umetnostni kritik, kar Jih poznam!« »Privatni pogovori so prspoveda-- ni!« IZ J-J—L JE TA > VODA ČISTA'? Hans Reimann MALI FINANČNI GENIJ Na cesti. Mali nergač se je drl neumorno. Starejša gospa mu je dobrohotno prigovarjala: »No, pobček, kaj se je pripetilo?« Hlipajoč ji je deček zatrdil, da je izgubil jurja. »Zato pa se ti ni treba takoj dreti. Tu ga imaš.« Deček se je zahvalil, ter znova zajokal. »No, kaj je spet?« je vprašala gospa nejevoljno. Med solzami ji je deček zajecljal: »če prej ne bi izgubil jurja, bi imel sedaj dva!« Prevedla: Alja Behrends m N C 31 |f S it f* JI š IM IJS e 5 ^ ! | c t o. x i — Čudno se ml zdi, da sva prišla na proslavo desetletnice podjetja na Bled samo midva, tovariš direktor! Uh, kakšna predstaval Tu Imate tistega jurja za kino nazaj. n l/ESELO V NOVO L Ero Xx SE, KER VAM NISMO DOBAVILI 5000 MOTORJEV? JA, KAKŠNI PA STE? KAKO BI SE POTEM MORALA JEZITI FIRMA "X", KI JI DOLGUJEMO ŽE 50.000 MOTORJEV?! HALO! RAZVOJNI INŠTITUT? NAŠI RAZVOJNHI SO ŽE TRI MESECE V PROIZVODNJI, NUJNO RABIMO VAŠE USLUGE! NIMAMO NAJVEČJI OSTANEK DOHODKA, NIMAMO NAJVEČJE PLAČE, NIMAMO NAJVEČJE NOVOLETNE NAGRADE ... PA KAJ ZATO, IMAMO NAJDRAŽJI REPREZENTANČNI AVTO V OBČINII H TODA AMD/ I HOTELA SEM Tl SAMO rOHNCiMI ! KAJ JE ČRNI HUMOR? Če en dan po plači vidim svojo ženo v čisto novem krznenem plašču. IN TEMNOČRNI HUMOR? Če mi pravi, da ga je kupila zato, da bi me razveselila. NAVADEN ČRNI HUMOR? Imela sta se zelo rada in sta se poročila. DOLGOTRAJEN ČRNI HUMOR? Srečno sta živela do konca svojih dni. LAŽNI ČRNI HUMOR? Moja žena me sploh ne vara, to mi je povedal njen ljubimec, čisto frigidna je. ČRNI HUMOR IZ MALOMARNOSTI? Rad imam ideale. Če niso predragi. ČRNI HUMOR ZA KARIERISTE? Gospod šef, kaj res nočete postati naš član? »K|e sl po dobil modrico no očesu?« »Dobil? Nič |c nisem dobil Zanjo sem se moral dobro stepsti.. n Sodnik za prekrške: "Glede na le, de «!e steklo v Izložbi razbili namerna, Izberite. oll mesec dni zapora ali 20.000 dinarjev.« Obtoženi: »A res lahko Izbiram? Jo če pa res. potem bi po vzel 20.000 dinarjev ...« Za novoletno številko niatno napeli dobiti naslednjih prispevkov: 1. Na pragu novega leta F. Ko,f Je z novo lakirnico! č. Finančno ekonomski problemi gospodarjenja v našem TOZD d. Predvidene spremembe samoupravnih aktov 5- Delo delegacije socialnega varstva. Ker se podobni problemi pojavljajo pri izdaji vsake številke, se člani uredniškega odbora sprašujemo o umestnosti izhajanja ELEKTROMOTORJA. Tovarniško glasilo ne more biti glasilo samo uredniškega odbora, ampak bi moral biti interes vseh, ki združujemo delo v tej TOZD. ELEKTROMOTOR Glasilo izdaj a"ISKRA"Široka potrošnja TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki Ureja: - uredniški odbor: odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tarfila Lojze, fotodokumentacija - Pintar Jože, člani - Megušar Lojze, Pertovt Zdravka in Zgaga Stane - referent za izobraževanje in informiranje -Šekli Darinka Naklada: 1100 izvodov Po mnenju sekretariata za informacije SRS šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere se ne plačuje prometni davek. Tiska tiskarna: DU T0mo Brejc Kranj FOTO: ANDREJ ČUFER - KRIŽIŠČE •••••••••••• ••••••••• ••••••••• ••••••••• ••••••••• •••••••••• • e • * • • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••••eteeeeeeeeeeeeeeeeseeee# ••••••••••••••••••••••••••••••*••••»••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••S ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••eseeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeee ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a •••••••••••••••••••••••••••••••••••••a* ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••#••••#•eeeeeee ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e H H H 1 H r - ■ ' ’ ••••••••••••••••••••••••••••••••••«.....< •••••••••••••••••*••••••••••••••••••••.•< »«•••••••••••••••••••••••!!!!!!Zlili••••••••22!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! »•••••••••••••e###eeee#e#es#eee#ee##esse#e#5eee!eeee22seeee2ee2ee22##eeeee#2#222e2seeeeee22e#2 j i--g---••••“ — “* --- ^--------•-»••••••••••••••••••. ••••••.••••••••••••••••••••••• ;••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••.•.....e.ee2e2e2222e 22**2***;*;***;*;;»*««*....*...............*.*....*2222222.**«.**2*222. ••••••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeie« :::222222:22:2:2::::::n:::::::::2:::::2:22:::::22:::::::::2::::::::2::2::2222::::::::::....... !222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222**##222222222222222222 .....................•••2.2222222222222222222222222;222222222222222222;;;;;;;;?;;•••••••••••••• iiiiiiiiiiiii.ii;;;;;;;;;;;;;::;:;;;;;:;:;::;;;;;;;;;;;;;;;;;;:*«***;;;;.....••••.......••••• :::::::2:::::::2:::::2::2::::::::2::::2i:::2:::::::22:2:::::2::::22::: 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222E222222222222222222222222222222 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222eee2e22222222222222222 222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 22222222222222222e222222222:::::2:z:22::2:Z2:::::::::::-«-:-2222222222222222222222222222222 2222222222222222222222222;;eeee*e**eeeeeeeeeeeeeeee•••••••••••••••••••••2*2222222222222222222 222222222222222 ...................•••••••..............................z::;:::;;;;;;;;;;;;;; !222222222222222222222222222**“**********************:***2222222222222222222222222222222222222! 2222222222222222222222222;;;***•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22222222222222222! ••••••••••••••••.•••.•.......e............ .............•••••••.......«222222 ••••••••♦••eeee#•••••••#•#•••####••••••• »•••••••••••••••••••• »•••••••••••••••••••• i*?!*???*”*°°•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«•••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••#••••••••••• :222222222222222222222222:222222222:::::::::::2:::2:::::2:;:::2::222222222222222222222 ..222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222"222:::::2222222222222222222222 Hiilillllilll I! P^::il!ll!iilllllliiil!ii!iHI!i!iiiillliiil!lliiliili:||||:||||||||:|| ;;;;;;;;;;;;;;;*«»«**»»****«*****«**«»:ii::22222222222222222222222222222222222222;222222222222 .............................••••••••••22222222222222222222222222222222222222222;:;;;;;;;;;;;; ;***********....*.........................................e#eeee22222222222222I 22 2222222222222222222222*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••2222.2222222222 2222222222222222222222#,*##,,,*###**,#*#****••••••••••••••••••••••••••••••••••2222.2222222222 22222222222222222t;;;;;;;;;;*;;***•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22222222222222 2222222222222222*#***###••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22.2I 222222222222222;***,,###*#,#**.*.............••••••••.................2222*2. •«....•.J222222222222222#*#**#*,,**###,,#***#••••••••••••••••••••••••••••••••••••22........... X222222222222222222222222222*********#******##*##.....•••••......••••••••••••••22222*222222222 222222222222222222222222222**,##*#********##,###*»*«»«••••••••••••••••••••••••••22222222222222 •••••••,22222222;2222222222•;••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••22222T ........:2222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 2222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222212 j::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::!:::::::::::::::::::::::::::!:::::::::::::::::: 2222**b2222222222222222222222222222222*222*2**«***»*522222222222222222222222222222222222222222 Hiin i