Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 8. maja 2020 Letnik LXXIII  št. 36  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Aktualno
Žetale  Občani 
ogorčeni nad 
»sekret maskami«
 Stran 2
Podravje
Zavrč  Dvorec 
presenetil tudi 
domačine
 Stran 4
Politika
Sp. Podravje  Šte-
vilni prvič zaprosili 
za izredno pomoč
 Stran 9
Ljudje in dogodki
Podravje  V 
primeru požara bi 
lahko ostali brez 
povrnjene škode
 Strani 10 in 11
Šport
Nogomet  Je skrb 
za zdravje igralcev 
res na prvem mestu?
 Stran 17
SPORED
Telenovele
Vsebine od 8. do 14. maja
MasterChef
Razkrivamo, kaj 
se dogaja, ko so 
kamere ugasnjene!
Sence nad Balkanom
Serija, ki navdušuje svet
Od 8. 5.
do 14. 5.
2020
TV-spored
7. maj 2020 št. 19
Aktualno
Spodnje Podravje 
Kam k maši in kam 
(še) ne
 Stran 3
Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija 
boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote 
od 27. junija do 29. avgusta!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Več v notranjosti časopisa.
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv
Foto: Črtomir Goznik
V središču 
Frizerji: večje 
gneče ni, navodila 
so neživljenjska
 Strani 6 in 7
Aktualno 
Visoke globe za delo-
dajalce, ki ne bi izplačali 
kriznega dodatka
 Stran 3
Spodnje Podravje  Kako so zaživele gostilne in lokali v naših krajih
»Naj vprašam gosta, ali sedi z ženo ali ljubico?!«
Ta teden so delno zaživele nekatere z mizami in gosti razredčene terase gostincev tudi na Ormoškem. A za gostince, ki jih je karan-
tena že tako močno prizadela, poslovanje ob vseh zahtevah pomeni bolj životarjenje, saj lahko sprejmejo precej manj gostov kot 
sicer. Prav zaradi vseh navodil so nekateri lokali kljub dovoljenju te dni še ostali zaprti, ne le na Ormoškem, ampak tudi drugod. 
Več na strani 2.
Podravje
Domovi upokojencev 
 Prva srečanja po tako 
dolgem času so ganljiva
 Stran 5
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 2
petek  8. maja 20202 Aktualno
Takoj v ponedeljek je svoja vrata 
odprla terasa Restavracija Center 
na Kerenčičevem trgu v Ormožu. 
Kot je povedala najemnica Ines, je 
bil prvi dan obisk zelo slab. Zabele-
žili so le približno 20 gostov, kar je 
precej manj od običajnega. Names-
to sodelavcev, ki so običajno po 
službi popili kavo na njihovi terasi, 
so prišli bolj kot ne starejši prebi-
valci mesta. Tudi naslednji dan so 
na terasi, kjer imajo zaradi razdalj 
pol manj miz, bile zasedene komaj 
štiri. Pri vsaki je sedel le po en gost. 
Pršenje z razkužilom, 
medtem ko ob sosednji 
mizi stranka pije kavo
Prijazna gostinka na pravi zagon 
še čaka in upa, da se bo to zgodilo 
čim prej. »Obisk je zelo slab, ima-
mo precej manj gostov kot poprej. 
Upam, da bo v prihodnjih dneh 
boljše. Sicer ne vem, ali se nam bo 
sploh izplačalo delati. Vse skupaj 
pa še otežujejo omejitve, ki se jih 
moramo držati vsi; gostje in gostin-
ci. Treba je skrbeti za naše zdravje, 
a nekateri ukrepi so zares neži-
vljenjski. Kdo sem jaz, da bi prever-
jala svoje goste, ali sedijo za mizo 
ljudje iz istega gospodinjstva?! Če 
jih bom takole kontrolirala, bom 
še te goste izgubila. Pa na primer 
ukrep, da moramo vsako mizo, ki 
jo gostje zapustijo, razkužiti. Z raz-
kužilom pršim po mizi, pri sosednji 
mizi pa gost pije kavo, medtem pa 
kapljice razkužila letijo vse pov-
prek ... Potem je tu še vsakokratno 
razkuževanje toaletnih prostorov 
…,« še nadaljuje izkušena gostinka 
in dodaja, da ji vsi ti naloženi ukrepi 
vzamejo veliko časa. 
Obisk odvisen od 
vremena
Posamezni gostje so ob na-
šem obisku ob razmaknjenih mi-
zah sedeli tudi na terasi bara pri 
OMV-jevi bencinski črpalki. Kot je 
povedala natakarica, se gostje dr-
žijo ukrepov. »Bolj kot ne se tukaj 
vsi poznamo in vemo, kdo prihaja 
iz iste hiše. Stranke na to prijazno 
opozorimo in načeloma se tega 
držijo. Če ne prihajajo iz istega go-
spodinjstva, se posedejo vsak za 
svojo mizo in se pogovarjajo »na 
daleč«. Tudi z maskami ni nobenih 
težav, na to smo se že navadili. 
Lahko povem, da smo bili prvi dan 
odprtja zadovoljni z obiskom, saj je 
bil zelo dober. Naslednji dan je bil 
nekoliko slabši, tako kot vreme. 
Sicer pa pričakujem, da bo terasa 
ob lepem vremenu zopet polna,« 
je optimistično dejala. 
Nekateri z maskami 
tudi na terasi
Podobno je povedala tudi na-
takarica Sandra iz bližnjega bara 
Caff e Malinca. Ob našem obisku 
sta bila na terasi gostilne zgolj dva 
gosta, a kot je dejala, je bil obisk 
dan prej, ko je bilo tudi vreme 
sončno, dober. Prišle so njihove 
redne stranke, ki so si po skoraj 
dveh mesecih privoščile prvo kavo 
na terasi lokala. Živahno je bilo ves 
dan. Opaža, da med gosti ni opazi-
ti pretiranega strahu pred okužbo. 
Nekoliko bolj previdni so starejši, 
ki masko nosijo celo na terasi. Sna-
mejo si jo samo za hip, ko pijejo 
pijačo.
Ormoško  Kako so zaživele gostilne in lokali v naših krajih
»Naj vprašam gosta, ali sedi z ženo ali ljubico?!«
Ta teden so delno zaživele nekatere z mizami in gosti razredčene terase gostincev tudi na Ormoškem. A za gostince, ki jih je karantena že tako močno pri-
zadela, poslovanje ob vseh zahtevah pomeni bolj životarjenje, saj lahko sprejmejo precej manj gostov. Prav zaradi vseh navodil so nekateri lokali kljub do-
voljenju te dni še ostali zaprti.
Foto: MH
Tako »zasedena« je bila terasa Restavracije Center na glavnem trgu v Ormožu v torek dopoldan.
Na burne odzive občanov je od-
govoril župan Anton Butolen in po-
jasnil, da ob začetku »koronakrize« 
enako kot drugje tudi v Žetalah niso 
razpolagali z zaščitnimi maskami. 
Nekaj so jih sčasoma pridobili od re-
gijskega štaba Civilne zaščite in jih 
razdelili v skladu z navodili, nato pa 
so manjše število mask uspeli kupiti 
tudi sami po ceni 1,2 evra. »Glede na 
omejeno število smo maske dali v 
trgovino in pošto, del mask je ostal 
na občini. Evidence, kdo je masko 
dobil, nismo vodili.«
V drugi polovici aprila pa je Ob-
čina Žetale od regijskega štaba Ci-
vilne zaščite vendarle prejela večje 
število mask (800). Navodilo je bilo, 
da maske razdelijo občanom. »Žal 
je šlo za dva različna tipa mask. 300 
mask je bilo tistih ‚ta pravih‘, 500 pa 
‚sekret mask‘, kot so jih poimenova-
li nekateri občani. Podobno kot na 
Žetale  Razdeljevanje različnih zaščitnih mask sprožilo veliko negodovanja
Občani ogorčeni nad »sekret maskami«
Zaščitne maske, ki bodo še nekaj časa naše zveste sopotnice, so sprožile val ogorčenja tudi med občani Žetal. Ti so 
namreč na dom prejeli različne tipe mask: eni medicinske, drugi razvpite maske iz papirčka in navadne gumice.
Foto: Dreamstime/M24
Fotografi ja je simbolična.
večini občin smo bili tudi mi razo-
čarani. Nekatere občine so maske 
vrnile, nam pa se to ni zdelo smisel-
no in smo jih v skladu z navodili raz-
delili. Žal sistema, kako 300 mask 
enega tipa in 500 mask drugačnega 
tipa razdeliti tako, da bodo vsi dobi-
li enako, ne poznam.«
Za 10-minutni obisk 
trgovine je maska za 
1,20 evra predraga
Dodal je, da obžaluje, če se je 
kdo zaradi tipa maske, ki jo je pre-
jel, počutil manj- ali večvrednega. 
»Nismo imeli nobenega namena 
delati razlik med ljudmi ali naselji. 
Po zagotovilih pristojnih sta oba 
tipa mask enakovredna glede zaš-
čite. Druga zgodba sta uporabnost 
in videz. Je pa res, da imajo oboje, 
torej ‚ta prave‘ in ‚sekret maske‘, 
kot jih imenujete, nekaj skupnega 
s toaletnim papirjem: oboje so za 
enkratno uporabo.« Župan je tudi 
opozoril, da s tem, ko isto masko 
uporabljamo ves mesec, sicer za-
dostimo predpisu, ogrožamo pa 
sebe in druge. »Je pa res, da je za 
10-minutni obisk trgovine maska za 
1,20 evra predrag strošek.«
Ob tem se je obregnil še ob ceno, 
ki jo je država plačala za t. i. maske 
iz papirja in gumice. »Država je 
bojda plačala 76 centov, pri Jagru 
dobite enak material za 11 centov. 
Res pa je, da morate sami narediti 
luknjico in vstaviti gumico. Pa Ja-
ger ni dobrodelna družba in mora 
imeti pri tej ceni poslovni interes. 
Kolikšna je dejanska vrednost te 
maske, si lahko mislimo. Kdo se je 
okoristil s krizo in za koliko, verje-
tno ne bomo nikoli izvedeli. Frčalo 
bo perje, glave pa verjetno ne. To 
seveda ni stvar občine.«
Foto: MH
Za zdaj še zaprta terasa Picerije ob parku ob mestnem kopališču
Boj za preživetje 
bo težak, navodila 
neživljenjska
Ta čas pa še ni zaživela terasa 
gostinskega lokala Picerija ob par-
ku, ki je ob mestnem bazenu. Kot 
je povedal najemnik Franc Škorja-
nec, bodo goste začeli sprejemati 
prihodnji teden. Te dni so se na-
mreč pripravljali na odprtje, raz-
maknili so mize – na terasi bodo 
lahko sprejeli pol manj gostov. 
Treba je bilo nabaviti tudi maske in 
druga zaščitna sredstva. »Z vsemi 
temi omejitvami imamo veliko dela 
in dodatnih stroškov. Nekateri po-
goji celo odbijajo goste. Ne vem, 
kako naj preverjamo, ali za mizo 
sedijo člani iz istega gospodinjstva. 
Nimam pravice, da sprašujem in 
to preverjam. Naj vprašam gosta, 
ali je prišel z ženo ali ljubico?!« se 
namuzne Škorjanec, ki je zgrožen 
tudi nad vsemi zahtevami glede 
strežbe hrane.
Ob vsem tem je še poudaril, da 
so bili skoraj dva meseca brez do-
hodkov in da bo boj za preživetje 
težak. »Upam, da bodo vse te ukre-
pe nekoliko omilili in da bomo lah-
ko čimprej zagnali novo kopalno 
sezono. Glede na to, da se najbrž 
letos številni ne bodo odpravili na 
morje, računamo na dober obisk, 
vprašanje pa je, kakšne omejitve 
bodo pri tej dejavnosti ...«
Od države še niti centa
V začetku tedna je ostala zaprta tudi Gostilna Prosnik. »Po-
goji za zagon dejavnosti so prestrogi. Raje bi kopirali avstrijsko 
in nemško zakonodajo oz. njihovo pomoč gostincem in bi obdr-
žali vsa delovna mesta. Še Hrvaška, ki jo imamo za slabšo od 
nas, je sprejela vrsto ukrepov za pomoč gostincem. Jaz sem do 
sedaj moral zaposlenim nakazati že dve plači, prihodka ni bilo, 
od države pa nisem prejel še niti centa. Sprašujem se, kako bo. 
Vsi ti pogoji so neživljenjski. Na eni strani so nekateri prestrogi, 
drugi pa premili. Kako naj goste, ki sedijo za isto mizo, sprašu-
ješ, ali prihajajo iz iste hiše?! Tako se na primer z istim avtom 
pripeljejo delavci, ki ves delovnik preživijo skupaj, v gostilni 
pa se morajo posesti vsak za svojo mizo. Popolnoma nesmisel-
no! Vprašanje je tudi, kako bo s prometom. Če bo vreme grdo, 
tudi gostov ne bo. Že tako ali tako bo gostov veliko manj, saj jih 
bomo lahko na terasi sprejeli le okoli 20, naša gostilna pa ima z 
zaprtimi prostori skupno 150 sedežev. Gostilno bomo odprli bolj 
za to, da obdržimo stranke, da nam ne odidejo, s finančnega 
vidika pa ne vem, kako se nam bo izšlo. Vprašanje je tudi, kaj 
bo z delavci, ki so na čakanju. Za začetek bomo poklicali dva oz. 
tri zaposlene nazaj, ostali pa bodo še naprej na čakanju. Vse bo 
odvisno od prometa, odziva strank …,« so sporočili.
Občina Žetale je v minulih dneh prejela novo zalogo– 1.300 
medicinskih mask. »250 mask smo predali OŠ Žetale, 100 PGD 
Žetale in 100 Območni organizaciji Rdečega križa Žetale. Ostale 
maske so na voljo občanom in jih lahko vsi, ki jih nujno potrebu-
jejo, do porabe zaloge dvignejo na občini,« so sporočili z Občine 
Žetale.
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020    COLOR CMYK stran 3
petek  8. maja 2020   3Aktualno
Živilski sektor je ves čas trajanja 
epidemije v polnem zagonu, zato 
so delavci upravičeni do izplačila 
dodatka. V podjetju Meso izdelki 
Žerak so povedali, da so skupno 
4.000 evrov dodatka zaposlenim 
izplačali že za mesec marec, za 
april bo ta znesek okoli sedem ti-
sočakov. Dodatek izplačujejo v vi-
šini 200 evrov neto. Direktor Mar-
ko Žerak je dejal, da bodo delavci 
dodatek prejeli tudi za mesec maj. 
Obenem je izrazil pričakovanje, da 
bi bilo smotrno na ravni države v 
prihodnje razmisliti o podobnem 
principu: manj državi in več delav-
cu.
V Perutnini Ptuj so pojasnili, da 
se bodo držali zakona in krizni do-
datek v znesku, kot je predpisan, 
za mesec marec in april izplačali. 
Zakonskim določbam bodo sledili 
tudi v Ptujskih pekarnah in slašči-
čarnah. Direktor Igor Ranfl  je nave-
del, da nameravajo dodatek v viši-
ni 200 evrov za polne delovne ure 
izplačati za polovico marca, april in 
Spodnje Podravje  Izplačilo kriznega dodatka v gospodarstvu ni vprašljivo
Manj državi in več delavcu – da bi 
tako ostalo tudi v prihodnje
Delavci v gospodarskem sektorju, ki so v času epidemije na delovnih mestih ali 100-odstotno opravljajo 
delo od doma ter njihova plača ne presega trikratnika minimalne plače, so v skladu z interventnim 
zakonom upravičeni do izplačila neobdavčenega mesečnega dodatka v višini 200 evrov. Obenem bo oz. 
je država delodajalce za delavce, ki v času epidemije delajo, oprostila plačila prispevkov za ZPIZ, kar po-
meni, da jim izplačilo kriznega dodatka ne bo povzročalo dodatnih fi nančnih bremen. Izplačilo dodatka 
je za delodajalce zavezujoče, v nasprotnem primeru jih lahko doleti globa. 
Foto: ČG
Na Pošti Slovenije so povedali, da bodo krizni dodatek izplačali v višini 200 evrov po delavcu za cel mesec dela. 
Če je delavec delal manj, pa sorazmerno nižji znesek. Enako bo veljalo za večino delavcev v različnih panogah, ki 
v času epidemije nemoteno delajo.
Globe za neizplačilo dodatka 
so visoke
Globe za kršitve 33. člena interventnega zakona, ki 
predpisuje izplačilo kriznega dodatka, so astronomsko 
visoke. »Če delodajalec ne izplača dodatka, ga lahko doleti 
globa v višini od 3.000 do 20.000 evrov. Če podjetje zaposluje 
manj kot deset delavcev, je predpisana višina globe za 
prekršek od 1.500 do 8.000 evrov. Z globo od 450 do 2.000 
evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, z globo 
od 450 do 1.200 evrov pa delodajalec posameznik, če stori 
tovrstni prekršek,« so povedali na ministrstvu za delo.
Foto: Marjan Dovečar
Tehnični direktor podjetja Mark Metal Dejan Radić opozarja: »Če poklek-
ne gospodarstvo, tudi javna uprava ne bo imela za plače in država za javne 
transferje. Vsi skupaj bi se morali potruditi za čim hitrejši polni zagon 
življenja, kar pomeni tudi odprtje šol in vrtcev.«
Mark Metal: »Nad ukrepi države 
razočarani«
V podjetju Mark Metal bodo krizni dodatek delavcem izplačali, 
čeprav so razmere v podjetju ta čas zelo zahtevne. »Krizni 
dodatek smo in bomo izplačali vsem, ki delajo v času razglašene 
epidemije, čeprav se srečujemo s pomanjkanjem dela in naročil. 
Izplačila za april bodo skupno znesla okoli 15.000 evrov, za 
marec pa 8.000 evrov. To bo veljalo tudi za maj. Do zdaj smo še 
lahko sledili zakonu. Smo pa, milo rečeno, nad ukrepi države za 
pomoč gospodarstvu razočarani. Še zdaj se ne ve natančno, kako 
in koliko se bo za kaj namenilo, gledati pa bi morali že naprej 
in iskati rešitve. Sprva je delovalo obetavno, potem pa so se 
ukrepi zavlačevali in sestavljali tako, kot da se želimo okoristiti. 
Upamo, da se vsi zavedajo, kakšno agonijo preživljajo proizvodna 
podjetja zaradi ustavitve vsega čez noč. Zato je preveč enostavno 
govoriti samo o kriznem dodatku. V ozadju so naporna dogajanja, 
sestavljanje predlogov vladi, iskanje rešitev in pred nami je 
nedvomno težavno obdobje. Upamo, da se vsi tega zavedajo,« je 
poudaril tehnični direktor podjetja Dejan Radić.
Koliko za izplačilo 
dodatka v komunalnih 
podjetjih
Obe komunalni podjetji v regiji, 
ptujsko in ormoško, sta med epi-
demijo poslovali bolj kot ne ne-
moteno. Direktor KP Ptuj Janko 
Širec je pojasnil, da bodo za april 
za izplačilo dodatka na ravni pod-
jetja namenili okoli 25.000 evrov. 
Enako načrtujejo za maj. V KP Or-
mož računajo, da bodo za izplačilo 
aprilskega dodatka namenili med 
15.000 in 16.000 evrov. V obeh 
podjetjih bodo izplačali zakonsko 
predpisan in neobdavčen znesek 
200 evrov neto, izračun pa je odvi-
sen od števila dni, ko je delavec v 
službi. Dodatek bodo izplačali tudi 
za maj.
Talum: 
350 evrov bruto, neto 
izplačila različna
Tudi večina kovinske industrije je 
ves čas epidemije v zagonu. Kidri-
čevski Talum z okoli 1.300 zaposle-
nimi dela ves čas, s prilagojenim 
delovnim procesom. Delavcem, 
ki so zbrali celotni fond mesečnih 
ur, bodo izplačali 350 evrov bruto 
mesečnega dodatka. Neto izpla-
čila bodo zaradi različnih davčnih 
predpostavk, ki vplivajo na izračun 
plače, različna. Dodatek so izpla-
čali za polovico marca, enako bo 
veljalo za april in glede na razmere 
računajo, da tudi še v maju.
Delavcem v Mercatorju 
dva dodatka
Iz Mercatorja so sporočili, da 
je uprava odločitev o izplačilu t. i.
kriznega dodatka sodelavcem 
sprejela že pred uveljavitvijo inter-
ventnega zakona. »18. marca smo 
s sklepom uprave kot prvi in po na-
ših informacijah tudi edini trgovec 
uvedli posebni dodatek v višini 30 
% osnovne plače vsem zaposlenim 
v operativni dejavnosti za opravlje-
no delo v izrednih razmerah. Ta 
sklep velja do preklica oz. spre-
membe. Vsi zaposleni, ki izpolnju-
jejo z interventnim zakonom pred-
videne pogoje, bodo dobili tudi 
izplačilo dodatka po tem zakonu. 
Tako bo večina vseh zaposlenih v 
Mercatorju dobila dva dodatka; 
enega po sklepu Mercatorjeve 
uprave in enega v skladu z inter-
ventnim zakonom,« so navedli v 
Mercatorju. 
maj. Skupna višina izplačila za me-
sec april bo po besedah direktorja 
znašala okoli 15.000 evrov.
Spodnje Podravje  Kam k maši in kam (še) ne
Hajdinska cerkev 
ostaja zaprta
Po mesecu in pol so verniki ta teden ponovno lahko stopili 
v božji hram in sodelovali pri bogoslužju. A vse cerkve vrat 
še niso odprle. Med drugim so ostala zaprta vrata cerkve sv. 
Martina na Hajdini.
Tamkajšnji župnik Marjan Fesel, ki je tudi naddekan ptujsko-ormoš-
ke naddekanije, se za odprtje cerkve še ni odločil. Povedal je, da se 
mu sproščanje ukrepov zdi preuranjeno in da je po njegovi oceni tež-
ko zagotoviti potrebno varnost za zaščito zdravja ljudi. »Ni problem 
odpreti, vprašanje je, kako za vse zagotoviti varne pogoje. V cerkev 
sme omejeno število vernikov. Ali naj tiste, za katere več ne bo prosto-
ra v cerkvi, pošljemo domov? Pričakujemo, da se bodo ukrepi dodatno 
sprostili po 15. maju, zato bomo vrata naše cerkve odprli v nedeljo, 17. 
maja. Problem je, kako cerkev prezračiti, vsa mesta, kjer verniki sedijo, 
razkužiti … Ali večkratno razkuževanje ne bo morebiti poškodovalo 
inventarja – lesa in oblazinjenih klopi … Veliko je odprtih vprašanj in 
tveganj. Ko bomo odprli vrata cerkve, bomo poskrbeli, da si bodo 
verniki pred vhodom v cerkev razkužili roke. Zagotovljena bo varno-
stna razdalja. Če kdo ne bo imel maske, mu bomo tudi to zagotovili. 
Morda se bomo odločili za maše na prostem, če bo dovoljeno zbiranje 
večjega števila ljudi. Naprošamo, da se maš udeležujejo le povsem 
zdravi ljudje. Starejšim in kroničnim bolnikom svetujemo, naj bogo-
služja spremljajo po televiziji, svetovnem spletu ali radiu,« je povedal 
župnik Fesel in spomnil, da sta skupaj s kaplanom Primožem Lorbkom 
v župniji sv. Martina že 12. marca začela prenašati bogoslužja po sve-
tovnem spletu. Prenose bosta ohranila tudi v prihodnje, ker ranljivim 
skupinam ljudi vstop v cerkev za zdaj odsvetujejo. 
Maše v vseh ptujskih cerkvah
Hajdinska cerkev je po zbranih podatkih verjetno ena izmed redkih, 
ki ostaja zaprta. Pater Milan Kos iz ptujske župnije sv. Petra in Pavla 
je dejal, da so cerkvena vrata odprli v ponedeljek, 4. maja. »Maše ima-
mo v vseh štirih ptujskih cerkvah in po ustaljenem urniku. Prvi dnevi 
so bili bolj previdni, obisk cerkve je pričakovano skromnejši, kot je bil 
pred epidemijo.« Tudi vrata videmske cerkve sv. Vida, ki bo godoval 
prihodnji mesec, so že odprta. Pater Tarzicij Kolenko je povedal, da 
bogoslužja darujejo po ustaljenih terminih. Med tednom se je pri maši 
zbralo po deset ljudi. »Kako bo v nedeljo, pa bomo še videli. Nedeljsko 
mašo darujemo trikrat: ob 6.30, 8. in 10. uri.« Cerkvene duri je prav 
tako odprla veličastna bazilika Marije s plaščem na Ptujski Gori, enako 
večina drugih cerkva na območju Haloz, Ptujskega in Dravskega polja 
ter Slovenskih goric. Med drugim se lahko verniki bogoslužij udeležu-
jejo v Markovcih, Gorišnici, Zavrču, Cirkulanah in še kje.
Nekaj osnovnih pravil
Svete maše po slovenskih cerkvah potekajo v skladu z navodili zdra-
vstvene stroke. Verniki morajo biti na razdalji 1,5 metra, pred vhodom 
v cerkev si je treba razkužiti roke, med mašo pa nositi zaščitno masko. 
Duhovnik maske med bogoslužjem ne nosi, razen ko daruje obhajilo. 
Tudi pobiralec darov je dolžan nositi masko. Na koru so lahko samo 
organist ali člani iste družine, celoten pevski zbor na koru ne sme biti. 
Po vsaki maši je treba cerkev temeljito prezračiti. Spovedovanje v spo-
vednicah ali kabinetih ni dovoljeno.
Foto: ČG
Hajdinski župnik Marjan Fesel in njegov kaplan Primož Lorbek sta se od-
ločila, da bosta cerkev sv. Martina predvidoma odprla v nedeljo, 17. maja. 
Medtem lahko verniki obrede njunih svetih maš spremljajo na družabnem 
omrežju Facebook in kanalu Youtube.
Foto: ČG
Letošnjo pomlad si bodo verniki nedvomno zapomnili po tem, da so vrata 
cerkva za največji krščanski praznik, veliko noč, ostala zaprta.
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 4
petek  8. maja 20204 Podravje
Zavrč  Dvorec presenetil tudi domačine
Drevesa so že padla ...
Dolga leta je završki dvorec svojo veličastno podobo skrival 
za drevesi. V zadnjih aprilskih dneh so jih podrli, marsiko-
mu pa je ob pogledu na haloški biser zastal dih. Kljub fasadi, 
ki je danes v nezavidljivem stanju, dvorec upravičeno vzbu-
ja občudovanje.
„Da bo park res lahko služil svojemu namenu, moramo dokončno 
sanirati površino in urediti trato. Zasadili bomo grmovnice, ki so prvot-
no rasle v parku,“ je povedal župan Slavko Pravdič.
Sečnja je tudi razkrila, da je oporni zid na nekaterih mestih načet in 
bo zahteval posebno skrb, na kar so opozorili tudi predstavniki Zavo-
da za ohranjanje kulturne dediščine, ki so med prvomajskimi prazniki 
obiskali dvorec. Njihovo stališče do urejanja parka je predstavil Srečko 
Štajnbaher: „Odstranitev dreves bo omogočila boljše osončevanje in 
s tem omogočila hitrejše in redno osuševanje vlažnih zidov dvorca, ki 
so bili doslej v senci.“
Foto: KG
„Odstranitev odpadajočega fasadnega ometa je nujna zaradi varnosti vseh, 
ki v njem bivajo ali se gibljejo v neposredni bližini gradu, saj obstaja realna 
nevarnost, da bo omet odpadel na večji površini,“ je opozoril Srečko Štajn-
baher z Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine.
Predstavniki zavoda ugotovili, da tri smreke še stojijo, kljub temu, 
da so bile označene za sečnjo. „Odstranitev je potrebna z vidika histo-
ričnosti vrtnoarhitekturne zasnove, pojavnosti objekta v širšem pro-
storu, saj zastirajo enega najlepših detajlov dvorca, nevarnosti, ki jo 
predstavljajo za objekt, in kvalitete posameznega drevesa za bodoče 
urejanje okolice,“ je pojasnil Štajnbaher. „Položaj  teh dreves omogo-
ča, da jih podrejo v času, ko se bodo urejali vrtovi,“ je pojasnil Pravdič.
Nujna sanacija ometa
Sedaj, ko je dvorec razkrit, so sledovi časa na njegovi površini še 
izrazitejši. Ob ogledu so strokovnjaki ugotovili nevarnost, ki preti obi-
skovalcem. Poleg tega pa je sanacija ometa nujna tudi zaradi prepre-
čevanja nadaljnje škode na objektu. „Odstranitev cementnega obriz-
ga podstavka gradu je potrebna zaradi škodljivega vpliva ometa za 
zidovje in s tem za celoten objekt. Cementni ometi namreč ne dovolju-
jejo izsuševanja vlage, ampak celo povečujejo dvig kapilarne vlage na 
višji nivo,“ je pojasnil Štajnbaher. O sanaciji ometa se bodo morali do-
govoriti vsi lastniki. Poleg občine sta to še Stanovanjski sklad in Perut-
nina Ptuj. Zaenkrat še ni znano, ali in kdaj se bodo sestali, vendar ver-
jamemo, da ni v interesu nobenega od lastnikov, da objekt propada.
Prihodnost odvisna od dogovora med lastniki
Predstavniki zavoda so se v Zavrču mudili predvsem z namenom, 
da ocenijo stanje dvorca in morebitno škodo, ki bi lahko bila nastala 
v času zadnjih potresov. Njihova ocena bo znana v prihodnjih dneh. 
„Dvorec je v celoti relativno stabilen, vendar potreben celovite statič-
ne analize. Za kvalitetno izdelavo projekta sanacije in izdelavo konser-
vatorskega načrta je treba izdelati arhitekturni posnetek celotnega 
objekta,“ je dejal Štajnbaher in dodal: „Upamo, da bodo vsi lastniki 
našli skupni interes za ustrezno ureditev okolice gradu, v nadaljevanju 
pa uspeli dvorec obnoviti in mu najti ustrezne vsebine.“
Eno izmed žarišč, kjer je šolska 
pot zelo nevarna, je glavna držav-
na cesta skozi Novo vas pri Ptuju, 
iz Ptuja proti Destrniku. Na nevar-
nost, ki jo predstavlja cesta, smo v 
naših člankih že večkrat opozorili. 
Pločnike in kolesarsko stezo ob 
tej cesti so gradili že leta in leta 
nazaj, v času, ko je Ptuj vodil žu-
pan Štefan Čelan. A so jih zgradili 
le deloma, saj lastniki zemljišč ob 
cesti niso bili pripravljeni odstopiti 
zemlje, da bi se pločnik in kolesar-
ska steza zgradila v celoti. Drugi 
razlog, zakaj je vse skupaj zastalo, 
pa je najbrž tudi pomanjkanje de-
narja. Ekipa Štajerskega tednika 
se je pred letom dni na lastne oči 
prepričala, kakšna nevarnost preti 
na otroke, ki ob Slovenjegoriški 
cesti pešačijo do najbližjega avto-
busnega postajališča. O tem smo 
tudi poročali v posebni reportaži. 
Otroci so pešačili po ozki bankini, 
ki jo je preraščala gosta trava. Pri-
mernejše bi bilo reči, da so gazili 
po travi, ki se spomladi še posebej 
hitro razrašča.
Starši otroke sami vozili 
v šolo
Ker starši svojih otrok ob tej 
nevarni cesti niso upali napotiti do 
postajališča, kjer jih pobira šolski 
avtobus, so se raje medsebojno 
uskladili in jih v šolo vozili sami. 
Združili so se tudi v civilni iniciati-
vo, ki jo vodi Danijel Planec. Lani, 
ko smo pripravljali reportažo, je 
Planec dejal, da ima dva šoloobve-
zna otroka in da si ne želi, da bi bili 
zaradi nevarne ceste primorani biti 
šolski prevoznik vseh devet let nju-
nega šolanja na osnovni šoli. 
Rešitev je jasna: ob cesti je treba 
zgraditi pločnik in kolesarsko ste-
zo. Na MO Ptuj so že nekajkrat po-
jasnili, da bi oboje urejali po tem, 
ko bodo območje opremili s kana-
lizacijo. To je sicer res smiselno, a 
čas medtem neusmiljeno teče.
Čakališče: dva stebrička 
in tabla
Direkcija RS za infrastrukturo 
(DRSI), ki upravlja z državnimi 
cestami, med drugim s Slovenje-
goriško, je to pomlad na pobudo 
MO Ptuj za izboljšanje prometne 
varnosti otrok ob tej cesti izved-
la nekaj kratkoročnih varnostnih 
ukrepov. Namestili so dva prikazo-
valnika hitrosti, z mletim asfaltom 
nasuli, utrdili in razširili bankino ob 
cesti, uredili so tudi čakališče za 
šolski avtobus. Čakališče označu-
jejo dva kovinska stebrička in tabla 
z označbo za šolski avtobus. Za 
vse našteto je DRSI plačala 34.000 
evrov, dela je izvedlo Cestno pod-
jetje Ptuj. Na DRSI so dodali, da se 
na bodoči trajni in dolgoročni iz-
boljšavi prometnovarnostne situ-
acije ob Slovenjegoriški cesti ven-
darle nekaj premika. Za en odsek 
pločnika in kolesarske steze (700 
metrov) bodo v prihodnje naročili 
izdelavo projektne dokumentacije, 
letos naj bi se z lastniki poskušali 
dogovoriti o odkupu zemljišč. No-
velirali bodo tudi dokumentacijo 
za pločnik od Rogoznice proti Novi 
vasi. »Po prejemu in pregledu no-
velirane projektne dokumentacije 
bomo začeli nadaljnje postopke 
skladno z razpoložljivimi fi nančni-
mi sredstvi,« so povedali na DRSI.
Za pojasnilo, kdaj si je ob Slove-
njegoriški cesti moč obetati dolgo-
ročno rešitev, smo zaprosili tudi 
MO Ptuj. Povedali so, da je urejanje 
prometnovarnostne situacije od-
visno od državnih načrtov, lokalna 
skupnost pa si za celovito ureditev 
prizadeva že dolgo časa.
Ptuj  Prometnovarnostna situacija ob Slovenjegoriški cesti
Namestili merilnike hitrosti in 
utrdili bankino
V mestni občini (MO) Ptuj je kar nekaj cestnih žuljev, ki kažejo na to, da ni ustrezno poskrbljeno za 
varnost najranljivejših skupin udeležencev v cestnem prometu. Največja težava je, ker je premalo ploč-
nikov in kolesarskih poti. Tako otroci ob glavnih cestah, ki so prometno tudi precej obremenjene, kar po 
bankinah (ponekod še teh ni) pešačijo do zbirnih mest, kjer jih pobira šolski avtobus.
Foto: ČG
Fotografi ja, posneta v maju 2019: pešačenje po gosti travi do avtobusnega postajališča
Kot smo poročali, je na razpis 
za izvedbo del prispelo sedem 
ponudb v vrednosti od 8,2 do 11,3 
milijona evrov. Ocena projektan-
tov je sicer bila, da bi gradnja ob-
voznice veljala blizu 15 milijonov 
evrov. »Javno naročilo za izvedbo 
gradbenih del obvoznice Kidričevo 
poteka. Odločitev o izbiri izvajalca 
bomo predvidoma sprejeli v prvi 
polovici maja, nakar bo treba še 
počakati na pravnomočnost odlo-
čitve,« so povedali na DRSI.
Dolžina nove cestne povezave 
bo štiri kilometre, v prvi vrsti bo 
služila kot dovozna cesta za indu-
strijsko cono. V sklopu projekta se 
bo uredilo še nekaj vzporedne ce-
stne in komunalne infrastrukture, 
namenjene predvsem lokalnemu 
prebivalstvu.
Kidričevo  Bodoča obvoznica
Ta mesec naj bi izbrali izvajalca
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo predvidoma ta mesec odločila, kateri izmed prijavljenih izvajalcev 
bo gradil novo kidričevsko obvoznico.
Foto: MZ
„Gradovi so po navadi imeli najlepše razglede, tudi naš ga 
ima, a žal ga dolgo nismo opazili. Čudovito grajsko pročelje, ki 
nas sedaj pozdravlja, nam kaže moč preteklosti. Vsak do sedaj 
skrit zid pripoveduje svojo zgodbo, le prisluhniti moramo. 
Kako navdušeni in ponosni smo lahko na svojo dediščino! Čas 
je, da naš grad rešimo pred propadanjem in vanj vnesemo 
vsebine. Imamo jih veliko, samo stopimo skupaj, jih povežimo in 
predstavimo,“ so sporočili iz Turističnega društva Zavrč.
Foto: KG
Starši zadovoljni
Danijel Planec, vodja civilne iniciative, v katero so se združili 
starši šoloobveznih otrok ob Slovenjegoriški cesti, je povedal, da 
so z ukrepi, ki jih je na pobudo MO Ptuj naročila DRSI, zadovoljni. 
»Županja Nuška Gajšek in podžupan Marjan Kolarič sta držala 
obljubo – to, kar so obljubili za prvo fazo, so tudi izvedli. S 
tem, kar se je uredilo, smo zadovoljni in se vodstvu občine 
tudi zahvaljujemo. Seveda pa v doglednem času pričakujemo 
dolgoročno rešitev, to je pločnike in kolesarsko stezo.«
Foto: ČG
Prostor, kjer otroci ob glavni cesti čakajo, da pripelje šolski avtobus, so to 
pomlad označili z dvema stebričkoma in tablo.
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020    COLOR CMYK stran 5
petek  8. maja 2020   5Podravje
Kaj bo pokazal nalivalni preizkus
Po naročilu ptujske občine je bil ta teden na območju, ki se 
navezuje na Ulico Jožefe Lacko in na katerem želijo investitorji 
graditi novo ptujsko naselje, izveden napovedan nalivalni 
preizkus. Naročen je bil zaradi trditev stanovalcev, da so na tem 
območju velike težave s ponikanjem vode in da bi jih gradnja 
novega naselja le še poglobila.  
»S tem smo želeli preveriti, kakšna je sposobnost zemljine 
glede ponikanja meteornih voda v tem območju,« so pojasnili 
na MO Ptuj. Pridobili so si soglasje lastnice zemljišča, Marije 
Ljubec, naročnik in plačnik izvedbe pa je občina. Kot pravijo, 
bodo ti rezultati bistveni za nadaljnje odločitve, povezane s tem 
območjem. 
Izvajalec, podjetje GPROCOM iz Maribora, je v torek zvrtal 
vrtino globoko kar 14 metrov, dan kasneje pa se je pričel preizkus. 
Gasilci so pripeljali vodo in jo nalili v vrtino. Še prej so vanjo 
namestili posebno sondo, ki je elektronsko beležila podatke o 
hitrosti ponikanja vode skozi posamezne plasti zemljine. „Posebna 
sonda, ki je v vrtini, v časovnih intervalih avtomatsko odčitava in 
shranjuje podatke o nivoju vode,“ so postopek pojasnili na ptujski 
občini.  
Izvajalec je preizkus hitrosti in količin ponikanja vode ponovil 
večkrat. „Tako pridobljene podatke morajo zdaj obdelati in na 
njihovi osnovi izrisati grafe, ki prikazujejo hitrost ponikanja vode. 
Ti rezultati bodo služili tudi kot izhodišče za potrebne spremembe 
OPPN.“ Na občini so potrdili, da je v primeru, če bodo rezultati 
preizkusa slabi, možno, da bodo spremenili tudi faznost gradnje. 
Foto: ČG
Hidrološko hidravlično presojo 
za območje Nova vas pri Ptuju je 
decembra 2015 izdelalo podjetje 
VPR Grega Uratnik, s. p. Odgovor-
ni projektant Bojan Zupanc je re-
zultate novembra lani predstavljal 
mestnemu svetu in zagotavljal, 
da so upoštevali vse dejavnike, ki 
vplivajo na meteorno kanalizacijo 
na obravnavanem območju. Od-
govornega projektanta so najeli in-
vestitorji, ki želijo na tem območju 
graditi 50 hiš. Pomisleke, da bo po 
izgradnji novega naselja ponikanje 
velik problem, je kategorično zavr-
nil.
Povsem drugačno mnenje pa je 
izrazil svetnik Rajko Fajt, ki je na ta-
kratni seji dejal, da dvomi, da bi vso 
vodo tega območja lahko zadržale 
ponikalnice: „Ljudje, ki tam živimo, 
vemo, kaj pomenijo nalivi za to ob-
močje. V grabi, kjer je predvidena 
ponikalnica, voda stoji.“ Dodal je 
še, da je prejšnji lastnik zemljišča, 
kjer naj bi se gradilo, na njem na-
mensko naredil terase, saj mu je 
sicer voda odnašala zemljino. Zu-
panc je sicer večkrat ponovil, da 
so zadeve pripravljene strokovno, 
celo nadstrandardno, v skladu s 
smernicami OPPN in predlogi so-
glasjedajalcev.
Stroka proti stroki: ali je 
poročilo odvisno zgolj 
od naročnikovih želja? 
Da zadrževalniki za meteorne 
vode niso idealna rešitev, so kra-
jani vztrajno ponavljali tudi na no-
vembrskem sestanku s predstavni-
ki občine. Predstavili so konkretne 
izkušnje z deročo vodo na tem 
bregu. Županja Nuška Gajšek jim 
je obljubila, da se bo izdelala nova 
recenzija hidrološke presoje za to 
območje, ki pa je v veliki meri potr-
dila kritike krajanov. Pomisleki To-
maža Hojnika, ki je podpisan pod 
recenzijo, so številni. Med drugim 
navaja, da v dokumentaciji ni nave-
deno, na kakšno povratno dobo in 
kako se odvodnjavajo posamezne 
parcele: „V primeru ponikanja je 
potrebno preučiti vplive na stabil-
nost pobočja oz. objektov. Pešče-
ni melji so občutljivi na spiranje. 
Glede na to, da so objekti podkle-
teni in da je območje v naklonu 
približno 20 %, je velika verjetnost 
zatekanja vode v kleti ali pritličja, 
predvsem pri objektih nižje na po-
bočju.“
Zato svetuje, da se pri načrto-
vanju pozornost posveti arhitek-
tonskim ukrepom (robniki, ograje, 
nakloni, višinska lokacija kletnih 
oken in vhodnih vrat itd.), s čimer 
se lahko prepreči poplavljanje s pa-
davinsko vodo. 
„Zaradi urbanizacije okrog 3 
ha površin se bo povečal površin-
ski odtok. Pričakovati je približno 
dvakrat večjo količino odtoka z 
območja nove poselitve glede na 
obstoječe stanje. Voda bo odteka-
la po pobočju do stičišča Sloven-
skogoriške ceste, Svržnjakove in 
Ulice Jožefe Lackove, zato je treba 
je predvideti izravnalne ukrepe, ki 
bodo preprečili negativne vplive 
posega,« je še zapisano v novi re-
cenziji. Zanimivo pa je, na kakšen 
način se tovrstne študije priprav-
ljajo. Tudi županja priznava, da de-
Ptuj  Hidrološko poročilo in njegova recenzija za novo naselje
Ob predvidenih rešitvah velika 
verjetnost poplav v Ulici Jožefe Lacko
Na podlagi sklepov sestanka s krajani Nove vasi na temo načrtov za izgradnjo novega naselja, je občina 
v zadnjih mesecih sprožila kar nekaj postopkov. Med drugim so naročili recenzijo hidrološke presoje, ki 
je ugotavljala, ali je v elaboratu zasnovan primeren koncept meteorne kanalizacije. Ta je pokazala, da 
bi voda po izgradnji novih stavb ob doslej predvidenih rešitvah zelo verjetno zalivala objekte.
Foto: ČG 
Sodeč po recenzijskem poročilu bi bila verjetnost poplav ob doslej predvideni rešitvi velika. 
Srečanja so bila naravnost ganlji-
va: »Gre za zelo čustvena srečanja. 
Našim stanovalcem in tudi njihovim 
svojcem to zares ogromno pome-
ni. Ob ustrezni varnostni razdalji si 
pokažejo sliko, si kaj preberejo. Vsi 
smo veseli, da lahko zopet omogo-
čamo obiske, a moramo biti ob tem 
previdni ter upoštevati vse pogoje. 
Svojci to razumejo in se vseh navo-
dil držijo, saj se zavedajo tveganja,« 
je povedala direktorica ormoškega 
CSO Janja Jurkovič.
Obiske bodo uvajali postopoma. 
Za zdaj lahko potekajo samo zunaj 
stavbe, na prostem. »Obiske smo 
organizirali v skladu s smernicami, 
ki nam jih je posredovalo pristoj-
no ministrstvo. Možni so samo 
po predhodni najavi in dogovoru. 
Omejeni so časovno, na obisk pa 
lahko pride le ena zdrava oseba,« je 
pojasnila protokol. Pred obiskom je 
treba podpisati tudi izjavo o zdra-
vstvenem stanju, ter izjavo, da so 
seznanjeni z ukrepi in navodili. Obi-
skovalci morajo ves čas nositi za-
ščitno masko, si razkuževati roke, 
s stanovalci se ne smejo rokovati, 
objemati, poljubljati ipd.
Po njenih besedah bodo posto-
poma začeli obiske znotraj stav-
be, tudi po sobah, kjer bodo prav 
tako veljali posebni pogoji glede 
zaščitne opreme, razkuževanja, 
prezračevanja in nadzora. V prete-
klih tednih so se v CSO zelo trudili, 
da so ohranili zdrave stanovalce in 
se obvarovali pred okužbo, zato si 
takšno stanje želijo tudi v prihod-
nje. Čeprav je interes za obiske pre-
cejšen, pa te zaenkrat odsvetujejo 
svojcem nepokretnih stanovalcev. 
»Svojci kličejo, a ostajamo previdni. 
Pri nepokretnih stanovalcih svojce 
pozivamo, naj vendarle z obiskom 
počakajo še kak teden, kar razume-
jo in se tega zavedajo. Ne nazadnje 
si tudi oni želijo, da ohranimo tako 
ugodno stanje brez okužbe.« 
Kako na obisk k svojcem 
v enotah ptujskega 
Doma upokojencev
Po natančno dveh mesecih 
izolacije se tudi v enotah Doma 
upokojencev življenje previdno in 
počasi vrača v stare tirnice. »Od-
ločitev, sprejeta v začetku marca, 
je bila težka, a se je izkazala za 
pravilno. Zelo uspešno smo se ub-
ranili virusa in upamo, da tako tudi 
ostane,« pravi direktorica Doma 
upokojencev Ptuj Jožica Šemnički.
Vse enote so v četrtek odprle 
vrata za obiskovalce, a pod dolo-
čenimi pogoji; obiski bodo možni 
le ob predhodni najavi, število obi-
skovalcev je omejeno. »Virus je še 
zmeraj prisoten, previdni bomo 
tudi v prihodnje, a glede na trenu-
tno stanje je prav, da jim omogo-
čimo tudi stik z zunanjim svetom,« 
dodaja direktorica. 
Ptujski dom upokojencev se je v 
vseh svojih petih enotah uspešno 
ubranil vdora virusa, in da bi tako 
ostalo, so pred odprtjem pripravili 
jasna navodila oz. protokol. Nika-
kor si namreč ne želijo scenarijev, 
kot smo jim bili priča v domovih 
v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru. 
Strogi higienski predpisi in skrajna 
previdnost bodo osnovna vodila, 
obisk je treba najaviti socialni de-
lavki telefonsko ali po elektronski 
pošti, kontakti pa so objavljeni na 
vhodnih vratih vseh enot doma. 
»Obiske bomo skladno s priporo-
čili razporedili v dopoldanskem in 
popoldanskem času, namenjeni 
so le najožjim družinskim članom. 
Vsak obiskovalec mora podati pi-
sno izjavo, da je zdrav. Osebje obi-
skovalcu tudi izmeri temperaturo 
in ga spremlja do določene točke 
srečanja,« je protokol pojasnila 
Šemničkijeva.
V ponedeljek pa bodo začeli 
ponovno izvajati storitve fi zio-
terapije, masaže, kozmetične in 
pedikerske storitve za zunanje 
uporabnike. Tudi za te bo izdelan 
in objavljen natančen protokol za 
izvajanje.
Ormož, Ptuj  Po dveh mesecih izolacije spet obiski v domovih upokojencev
Prva srečanja po tako dolgem času so ganljiva
V Centru za starejše občane Ormož, kjer doslej niso zabeležili nobene okužbe s koronavirusom, so od srede zopet dovoljeni obiski, a ob 
predhodni najavi in zunaj stavbe. Prve obiskovalce so sprejeli že v sredo. V enotah Doma upokojencev Ptuj pa so obiske, seveda prav tako 
ob vseh previdnostnih ukrepih, sprostili v četrtek.
Foto: ČG
jansko ni bilo določeno, kaj je treba 
upoštevati, zato s pravnega vidika 
ni s prvo študijo nič narobe. Bo pa 
zdaj izdelana nova študija, ki bo 
morala slediti očitno zahtevnejšim 
smernicam iz recenzije. 
Kak zadrževalnik več, 
kakšna parcela manj ...
Županja je, glede na nove ugoto-
vitve, dejala, da bo moral investitor 
predloge upoštevati, kar pa bi lah-
ko podražilo investicijo: „Recenzi-
jo smo naročili, ker so stanovalci 
opozarjali, da je tu velika poplavna 
ogroženost, saj ponikanje ni dob-
ro urejeno. Projektanti so izdelali 
hidrološke izračune samo za od-
vodnjavanje ceste in so predvideli, 
da bodo ostalo ljudje sami urejali 
pri svojih hišah. Narediti moramo 
prelivni preizkus, projektanti pa 
bodo morali predvideti reševanje. 
Verjetno tudi za ceno kake parcele 
manj, da bodo naredili kak dodatni 
zadrževalnik.“ 
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 6
»Takoj, ko sem slišala v medijih 
novico, da frizerji ponovno odpi-
rajo svoje salone, sem poklicala 
svojo frizerko, kajti pričakovala 
sem, da bo velik naval, saj so bili 
saloni tako dolgo zaprti,« je v 
ponedeljek dopoldan razlagala 
gospa, ki je kot prva rezervirala 
termin pri frizerki Mojci Šalamun 
v Ormožu.
Saloni zaprti, ljudje 
»sfrizirani«
Izkušena lastnica frizerskega 
salona Mojca nam je povedala, 
da je po ponovnem odprtju tudi 
sama pričakovala veliko povpra-
ševanje strank po frizerskih stori-
tvah, a se to ni zgodilo. V začetku 
tedna se je naročilo kakih deset 
strank, termin je bilo mogoče do-
biti celo v tem prvem tednu. Večje 
zasedenosti tako v prvih dneh za 
zdaj ni opazila. »Imam poklicno 
deformacijo: v tem času, ko so bili 
saloni zaprti, sem v Ormožu opa-
zovala ljudi, kako urejene frizure 
imajo. Večina jih je bila sfriziranih, 
postriženih, razen le redkih. Siva 
ekonomija je v tem času cvetela. 
Tisti, ki delajo na črno, so sedaj 
imeli še več dela, saj tako ali tako 
nimajo ničesar izgubiti,« je razoča-
rano, a iskreno dejala Mojca in na-
daljevala, da so nekateri tudi sami 
poprijeli za aparate za striženje las 
in se postrigli. Zaradi vsega tega 
tudi v prihodnjih dneh večje gne-
če ne pričakuje. Sicer pa je Mojca 
tako kot številni drugi frizerji in 
stranke komaj čakala, da se saloni 
zopet odprejo in da lahko znova 
poprime za glavnik in škarje ter 
poskrbi za lepo urejene pričeske. 
petek  8. maja 20206 V središču
Podravje  Frizerji brez večjega povpraševanja in z neživljenjsk
Večje gneče ni, siva ek
delo pod vizirjem pa je
Čeprav so frizerski saloni po več tednih znova odprli vrata, frizerka Mojc
Prepričana je, da zato, ker je v času karantene cvetelo nelegalno frizira
ob vsem tem še opozarjajo na prestroga in neživljenjska navodila, ki ote
Številne pripombe na sprejeta 
higienska priporočila
V Sekciji kozmetikov in Sekciji frizerjev pri OZS sprejemajo 
številne pripombe na sprejeta higienska priporočila za izva-
janje kozmetičnih in frizerskih storitev med epidemijo.
Med drugim predlagajo, da naj bosta vizir in zaščitna 
očala le kot priporočilo, tako kot v drugih državah. Frizerji 
opozarjajo, da je delo z vizirjem in masko ali zaščitnimi očali 
in kirurško masko nemogoče izvajati, saj se očala in vizir ro-
sijo. »Prav tako je pod vizirjem in zaščitnimi očali zelo vroče, 
ob tem vonj od barvanja las pride neposredno pod masko in 
očala, kar škoduje očem. Veliko frizerjev in kozmetikov ima 
dodatno tudi očala z dioptrijo, pri katerih se težave samo še 
stopnjujejo,« poudarjajo v OZS.
Pristojne tudi pozivajo, da imajo pri postavljanju zahtev v 
mislih predvsem to, da se že ves čas stroge karantene te sto-
ritve opravljajo po domovih in se bodo ob zelo strogih pogojih 
ob odprtju salonov po domovih tudi nadaljevale: »Ni pošteno, 
da morajo zdaj tisti, ki odprejo uradno in izdajajo račune, 
delati v neživljenjskih pogojih z masko in vizirjem, medtem 
ko se bo delo po zasebnih domovih nadaljevalo brez zaščite, 
razkuževanja in podobno.«  
Frizerka Zdenka Mlinarič iz Bukovcev
Obvezna oprema frizerja sta poleg škarjic še maska in vizir, ki močno otežujeta delo.
Najprej spomnimo, kako se je 
zgodba z zaščitnimi maskami za-
čela. Da bi prostovoljke v prvi vrsti 
za starejše občane šivale pralne 
maske, je predlagal svetnik in 
predsednik destrniškega društva 
upokojencev Branko Goričan, se 
povezal s člani lokalne organizaci-
je Rdečega križa in prostovoljnimi 
gasilci iz Desencev, k pobudi pa so 
pristopili tudi štirje neodvisni sve-
tniki: Matej Sužnik, Elizabeta Fras, 
Anton Žampa in Branko Horvat. 
Akcija je bila uspešna, maske seši-
te in razdeljene med občane, vse 
drugo pa je stvar interpretacij.
Kot je povedal Branko Horvat, 
naj bi k sodelovanju in pomoči pri 
nabavi materiala za maske poz-
vali tudi župana Franca Pukšiča, 
vendar se ta pozivu ni odzval, saj 
da občina nima denarja, obča-
nom pa je že predala po pet kilo-
gramov moke. Pukšič je to izjavo 
kategorično zavrnil, češ da gre za 
neresnične, nekorektne in celo 
žaljive trditve, saj naj bi predla-
gal, da se o sodelovanju občine v 
akciji pogovori s predsednico de-
strniškega Rdečega križa Majdo 
Petrič, a ga nato sploh ni poklica-
la. Trdi, da je pobudnikom akcije 
ponudil tiskanje navodil, ki bi jih 
priložili zašitim maskam, občina 
pa bi donirala tudi vse potrebne 
ovojnice, v katerih bi maske obča-
nom dostavljali na dom. Obenem 
je okrcal člane PGD Desenci in RK 
Destrnik, ker naj bi v njihovih pro-
storih ostalo še nekaj moke, ki jo 
je župan sicer delil med občane; 
predlagal je, da se preostanek do-
stavi socialno najšibkejšim, a se to 
naj ne bi zgodilo.
Župan, ki ne mara 
samoiniciative?
»Nihče ni tako velik, da ne bi 
kdaj potreboval pomoči, in nihče 
ni tako majhen, da je ne bi mo-
gel kdaj nuditi, smo misel kralja 
Salomona zapisali na ovojnici, v 
kateri je bila zaščitna maska, ki je 
razburila našega župana Pukšiča. 
Očitno se z zapisano mislijo ne 
strinja, saj je verjetno edini župan, 
ki mu ni po volji, da smo občani 
sami organizirali akcijo šivanja 
zaščitnih mask. Drugi župani tovr-
stne akcije občanov pozdravljajo 
in podpirajo na različne načine, 
naš pa žali in omalovažuje člane 
društev RK, PGD Desenci, sku-
pino nepovezanih svetnikov in 
celo društvo upokojencev, ki v tej 
akciji ni neposredno sodelovalo 
kot društvo,« so ogorčeni akter-
ji akcije šivanja mask, ki jih je še 
posebej zbodla Pukšičeva izjava, 
da te krize nekateri ne prenašajo 
najbolj pozitivno, kar lahko »pri-
vede do posledic napačnega raz-
mišljanja«.
»Je napačno naše razmišlja-
nje, da je prav, če si medsebojno 
pomagamo in se organiziramo, 
predvsem pa povežemo v skrbi 
za bližnjega?« se v imenu skupine 
sprašuje Branko Horvat. »Edino, 
kar je napačno v tem primeru, je 
županovo interpretiranje naše 
akcije v javnosti, saj nas žali ter 
prikazuje kot zdraharje in politi-
kante, čeprav so bili k sodelova-
nju preko Facebooka in osebno 
povabljeni vsi, nikogar nismo 
vprašali, čigav je. Da se nismo šli 
politike, pove dejstvo, da je prav 
opozicijski svetnik Goričan prvi 
poklical župana in ga pozval k so-
delovanju. Podoben klic je dobil 
župan tudi od predsednice RK, 
oba pa sta bila deležna odgovo-
ra, da občina nima denarja. Je pa 
pri tem ponudil ovojnice v skupni 
vrednosti pet evrov. Zato smo bili 
toliko bolj ogorčeni, ko je župan 
čez nekaj dni našel denar, da je v 
vsa gospodinjstva po pošti poslal 
maske za enkratno uporabo s pri-
loženim barvnim letakom.«
V bistvu ne gre za 
maske
Pobudnike akcije je poleg tega 
prizadelo županovo pisanje po 
družbenih omrežjih, v katerem je 
podvomil o upoštevanju previd-
nosti pri izdelavi in dostavi mask, 
kakor tudi njegov očitek, da je v 
prostorih desenških gasilcev še 
vedno veliko nerazdeljene moke. 
»Tam ni niti kilograma moke, kar 
župan dobro ve. Gasilci PGD De-
senci zmeraj izvedemo vse nalo-
ge, ki jih dobimo bodisi od njega 
bodisi od Civilne zaščite, pa naj 
gre za moko, raznos zvezkov in 
barvic za otroke ali razkuževa-
nje javnih prostorov. Sicer pa tu 
sploh niso pomembne maske, 
moka ali kaj drugega, edina te-
žava v vsej zgodbi je, da pobuda 
za akcijo ni prišla od župana ozi-
roma 'njegovih' svetnikov. Samo 
zato smo namesto pohvale ali 
zahvale deležni zgolj blatenja v 
javnosti. Zato je naše drugačno 
razmišljanje in dejanja tudi ozna-
čil za napačna. Da ne bi videli, kaj 
se dogaja, bi morali na Destrniku 
očitno nositi maske tudi čez oči.«
Franc Pukšič pa odgovarja, da 
pomiluje vse, ki so se v časih epi-
demije odločili za žaljenje tistih, 
ki v občini delajo pošteno že vse 
od leta 1993: »Kot župan sem zelo 
ponosen na odprta človeška srca 
in čut do sočloveka, ki vlada v naši 
občini. Moja zahvala je bila vedno 
in za vsakogar na mestu. Zadnji 
napad si razlagam kot krik nemo-
či in subjektiven primer izražanja 
hudobije. Posledica tega je, da te 
polresnice in izmišljotine žvečimo 
in žvečimo v nedogled.«
Širjenje zlobne 
energije
»Naj ponovim, kar sem že jasno 
povedal: po pogovoru z Goriča-
nom in predstavniki CZ sem Pe-
tričevi, predsednici RK Destrnik, 
ponudil pomoč, podporo in so-
delovanje s kuvertami in pisnimi 
navodili za uporabo mask. Način, 
kako so se lotili šivanja mask, je bil 
v nasprotju s sprejetimi vladnimi 
uredbami, predvsem pa tvegan 
za zdravje. Moja dolžnost je, da 
se kot župan lotim treznega raz-
mišljanja o tem, kaj se dogaja in 
kaj je dobro za ljudi. Ravno zato je 
treba delovati razsodno ter opo-
zarjati na posledice. Predsednica 
RK mi je po izidu obeh člankov 
v Štajerskem tedniku povedala, 
da dva podpisana svetnika sploh 
nista sodelovala pri izdelavi mask, 
torej sta pristopila le zaradi ža-
ljenja mojega imena, hkrati pa je 
pri Horvatu protestirala, ker je 
v zgodbo potegnil še Rdeči križ. 
Za odlično opravljanje njihovega 
dela bi se rad še enkrat zahvalil 
vsem gasilcem in poveljnikoma 
PGD Destrnik in PGD Desenci, ki 
zmeraj znova dokazujejo, da še 
obstajajo dobri ljudje na svetu. 
Žal pa nekateri med njimi ne op-
ravljajo zgolj svojih nalog, ampak 
delajo škodo in širijo svojo zlobno 
energijo,« še pravi Pukšič in doda-
ja, da stroški tiskanja letakov z na-
vodili za uporabo zaščitne maske 
in velikonočna čestitka, ki mu jih 
med drugim očitajo, niso šli v bre-
me občinskega proračuna.
Foto: SD
Plemenita pobuda šivanja zaščitnih mask se je na Destrniku izrodila v že znano obračunavanje političnih 
nasprotnikov.
Podravje  Tudi Destrničani imajo svojo afero zaščitnih mask
»Očitno bi morali nositi 
maske tudi čez oči«
Plemenita pobuda o šivanju pralnih zaščitnih mask za soobčane se je na 
Destrniku izrodila v že znano obračunavanje političnih nasprotnikov, v ka-
terem vsaka stran drugi očita laži in zavajanje.
Friziranje z masko 
in vizirjem pri 30 
stopinjah Celzija?!
Po slabih dveh mesecih zaprtih 
vrat je tudi v Majšperku mogoče 
ponovno slišati zvok fena in škarjic. 
»Pr iznam, da po tolikšnem času malo 
izgubiš grif, tako da sem potreboval 
za prve frizure kakšno minutko več,« 
je povedal znani frizer Tomaž Galun, 
ki mu je prvi dan odprtja skoraj pre-
gorel telefon. »Do sredine maja imam 
zasedene že vse termine,« je dejal. 
A zasedenosti ne gre pripisati zgolj 
povečanemu povpraševanju zaradi 
dvomesečne odsotnosti. »Predpisa-
no je, da je lahko na 20 m2 naenkrat 
le ena stranka, razen če gre za otro-
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 7
Cena mask s 5 na 50 €
Ob tem pa ne gre spregledati do-
datnih stroškov, ki so z vsemi pri-
poročili, ki jih morajo upoštevati, 
nastali. »50 mask je pred krizo stalo 
4,90 evra, pa so dobavitelji kljub 
temu imeli v tej ceni všteto še maržo 
zase, sedaj se cena takšnega števila 
mask giblje med 40 in 50 evrov. Ob 
tem bi si moral masko menjati vsaki 
dve uri,« je opozoril, a dodal, da tega 
stroška ne všteva v ceno strankam. 
Si pa morajo stranke masko zase pri-
nesti s seboj. Omejen naj bi bil tudi 
pogovor s stranko, čeprav je znano, 
da obisk frizerja mnogim poleg ure-
jene pričeske pomeni še mini psiho-
terapevtsko seanso. »Priporočilo 
NIJZ je, da bi se čim manj pogovarjali. 
Ob vseh pravilih in priporočilih tako 
obisk frizerja spominja na ambulanto 
obravnavo,« je dejal Galun. Čeprav so 
bili frizerski saloni od sredine marca 
zaprti, pa se je na marsikateri glavi v 
tem času bohotila nova frizura. »Siva 
ekonomija je bila, je in bo, tega ne 
bomo mogli preprečiti,« je komenti-
ral tudi majšperški frizer. 
Z vizirjem nad očali je 
nemogoče delati
Tudi Zdenka Mlinarič iz Bukovcev 
je v začetku tedna ponovno odprla 
vrata svojega frizerskega salona. Pri 
delu upošteva vsa navodila, kot jih 
zapovedujejo predpisi. Ker nosi oča-
la, je zanjo delo z vezirjem zelo na-
porno. »Predstavljajte si: maska čez 
usta in nos, dioptrijska očala in čez 
vse to še vizir. Že tako ali tako se sko-
zi vizir zelo slabo vidi, očala se mi ro-
sijo … Frizer mora imeti med delom 
izostren pogled, tako pri striženju 
kot pri barvanju. Pod to opremo so 
pogoji za delo skoraj nemogoči. Po 
petih ali desetih minutah dela se mi 
začne vse rositi, ostajam brez zraka. 
Nekajkrat se je zgodilo, da sem šla 
ven po zrak, ker sem postala omo-
tična,« je povedala Mlinaričeva, ki je 
sicer zadovoljna, da je lahko ponov-
no odprla vrata salona in se srečala s 
svojimi strankami.
»Prvi delovni dan po mesec in pol 
trajajoči izolaciji je bil prav zanimiv. 
Občutek je bil, kot da bi šla prvič na 
zmenek (smeh). Tako sem se ga ve-
selila, ga pričakovala z nekimi lepimi 
občutki … Tudi stranke so že očitno 
nestrpno pričakovale, da se vrnem 
na delo. Vse po vrsti so prihajale ne-
koliko prej, kot so bile naročene. Te 
dni je bila kar gneča, delala sem med 
10 in 12 ur dnevno. Stranke spoštuje-
jo vsa navodila, ki so predpisana in so 
zelo potrpežljive. Res je, da me ma-
ska na obrazu stranke nekoliko ovira 
pri striženju ali barvanju, a se znajde-
mo in jo začasno z medicinskim tra-
kom zalepimo po robu obraza.«
petek  8. maja 2020   7V središču
kimi navodili za delo
konomija je cvetela, 
e izjemno težko
ca Šalamun v Ormožu večjega navala stranka v teh prvih dneh ni opazila. 
anje v okviru sive ekonomije. Podobno so tudi izkušnje drugih frizerjev, ki 
ežujejo njihovo delo.
Foto: MZ
FOTO: Mojca Vtič
Kje je ostala 
zdrava kmečka pamet
Frizerka Mojca Šalamun, ki je sicer tudi predsednica Območne obrtno-podjetniške 
zbornice Ormož, ob veselju, da so lahko ponovno odprli salone, upravičeno negoduje nad 
zelo strogimi in pretiranimi navodili za delo, ki jim jih je naložil NIJZ. Sama med delom 
uporablja zaščitno masko in zaščitna očala, a kot je povedala, je delo zelo zamudno in 
oteženo, ne predstavlja pa si, kako bi delala z vizirjem. 
»Nihče si ne predstavlja, kako težko je delati z zaščitnimi očali in zaščitno masko. Delo 
je zelo oteženo, ker morajo stranke prav tako ves čas nositi masko. Zaradi teh gumic in 
trakov je še posebej težko striči okrog ušes. Če s frizerskimi škarjami zarežem v gumico, 
so škarje, ki stanejo od 400 evrov naprej, uničene. V salonu se razen stranke, ki jo 
friziram, ne sme zadrževati nihče. Na dan lahko sfriziram okoli pet oseb, kajti po odhodu 
vsake stranke in pred prihodom druge moram razkužiti stole, vse orodje, glavnike, 
škarje, fene, blagajniški pult in druge delovne površine ter prostor prezračiti. Stranke 
si tako naročam s 15-minutnim premorom, da medtem postorim vse zahtevano. Glede 
na to, da so frizerski saloni poznani po že vzpostavljeni dobri higienski praksi, se mi 
vsa ta navodila zdijo pretirana. Treba je skrbeti za zdravje vseh nas, mene in mojih 
strank, a z ukrepi, ki bodo življenjski. Mislim pa, da so z nekaterimi stvarmi, predvsem 
z vizirjem, pretiravali. Stroke niso povprašali po mnenju, temveč naredili po svoje, s 
tem pa povzročili veliko zmedo in še otežili delo,« je poudarila in dodala, da ob vseh teh 
ukrepih ne bi smeli pozabiti na zdravo kmečko pamet.
Foto: MH
Frizerka Mojca Šalamun, sicer tudi predsednica ormoške območne obrtno-podjetniške zbornice, zmajuje 
z glavo ob po njenem mnenju prestrogih in neživljenjskih navodilih za delo frizerjev.
O nelojalni konkurenci
Na nelojalno konkurenco so in še vedno opozarjajo v sekciji frizerjev Obrtno-podjetniške 
zbornice Slovenije. 
»V času epidemije posebej opozarjamo vse, ki opravljajo storitve na domovih, da s tem 
ne samo nelegalno opravljajo dejavnost, ampak predvsem ogrožajo svoje zdravje in zdravje 
drugih. Zato Sekcija frizerjev in sekcija kozmetikov apelirata na vse, da naj ne uporabljajo 
frizerskih in kozmetičnih storitev na črno in po domovih.«
Foto: dreamstime/M24
ka, takrat je dovoljeno spremstvo 
starša, salon je velik 30 m2. Ne želim 
tvegati kazni. A to pomeni slabšo iz-
koriščenost časa in s tem tudi manj 
prihodkov. Pred to omejitvijo sem 
med barvanjem stranke lahko naredil 
še kakšno moško frizuro, sedaj to ni 
mogoče. Ob tem si moram po vsaki 
stranki vzeti vsaj 10-minutni odmor, 
da salon temeljito prezračim, razku-
žim orodje in vse površine, s katerimi 
je bila stranka v stiku,« je novo real-
nost opisal majšperški frizer. Med 
ukrepi, ki naj bi preprečevali širjenja 
virusa, so še ogrinjala za enkratno 
uporabo in obvezna zaščitna maska 
za stranke in frizerja, slednji mora biti 
opremljen še z vizirjem. »Danes ima-
mo 22 stopinj Celzija, ko jih bo 30, ne 
bomo mogli tako delati.«
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 8
»Še več. Medtem ko namreč da-
nes še vedno vsak čuva svoj vrtiček 
in pazi, da mu konkurenca ne prek-
riža načrtov, bomo že jutri morali 
zares stopiti skupaj,« je prepričan 
kmetijski svetovalec Vinko Merzel, 
ko beseda nanese o slovenskem 
kmetijstvu med epidemijo in po 
njej. A da ne gre za nič takega, 
česar človeštvo še ne bi doživelo, 
saj se je skozi zgodovino zvrstilo 
že mnogo podobnih preizkušenj. 
»Kljub temu pa ima trenutna nekaj 
posebnosti. Število Zemljanov se 
naglo bliža osmim milijardam, svet 
pa je medtem postal ena sama 
globalno povezana vas. Razviti 
svet v bistvu ne pozna več vojn in 
pomanjkanja; kar je bilo včeraj 
luksuz, je danes že pravica sleher-
nega. A znova se je pokazalo, da je 
prihodnost nepredvidljiva. Seveda 
bomo živeli še naprej, le da bo bolj 
jasno, kaj res potrebujemo in česa 
ne, kaj je potreba in kaj privilegij. 
Kakorkoli se bo že svet vrtel nap-
rej, še naprej ostaja, da je namreč 
naša prva in najpomembnejša pot-
reba hrana.«
Kriza kot nova 
priložnost
Globalizacija je pokazala svojo 
šibko plat, pravi, prva poročila 
o vplivu epidemije na trgovanje 
s kmetijskimi pridelki pa so šla v 
smer, da odkupne cene padajo, da 
je trgovanje z mlekom ogroženo 
in odkup mesa stoji, kar je posle-
dica zapor in ustavljenega javnega 
življenja. »Trgovine z najnujnej-
šim živilskim blagom so doživele 
stampedo in dajale vtis venezu-
elskega vsakdana. Toda kmalu so 
nekateri potrošniki ugotovili ali pa 
se spomnili, da hrana vendarle ne 
zraste na policah super-, vele- in 
hipertrgovin. Ker telefon in inter-
net hvala bogu še vedno delujeta, 
so se obrnili neposredno na kmeta 
in tako končno dobili tisto, kar smo 
jim ves čas obljubljali: domače, slo-
vensko. Drži, da je kriza zmeraj 
tudi priložnost, da kaj obrnemo na 
bolje ali začnemo na novo. Primer 
nauka iz krize pred desetletjem 
je iz sektorja prireje mleka, ko je 
nizka odkupna cena številne rejce 
prepričala, da so se bodisi začeli 
ukvarjati s predelavo mleka bodisi 
postavili mlekomate, se povezali z 
javnimi zavodi ali poiskali druge na-
čine neposredne prodaje. Družin-
ske kmetije je to pahnilo v razvoj 
v gospodarsko vitalna družinska 
podjetja, s čimer so si zagotovile 
obstoj, potrošnik pa je dobil najka-
kovostnejša živila in široko izbiro 
izdelkov za pošteno ceno.«
Brez izvoznega obrata z 
govejim mesom
V trenutni situaciji so gospodinj-
stva skoraj edini porabnik živil, kar 
je, kot pravi Merzel, priložnost za 
vzpostavitev neposrednega stika 
s potrošnikom, ki bo kmetu lahko 
ostal zvest tudi po koncu koronak-
rize, in sicer za vsakdanja živila, kot 
so jajca, moka, meso in zelenjava, 
ter za končne izdelke, kot so klo-
base, salame, domače testenine, 
vložena zelenjava, sadje, vino … 
»Kupec z dobro izkušnjo se bo z 
veseljem vrnil in bo za hrano, ki bo 
s to krizo dobila na veljavi, priprav-
ljen odšteti več. Pogoj za zvestobo 
pa je nesporna kakovost, lojalnost, 
medsebojno zaupanje; vrline, ki 
jih vsi pričakujemo, znati pa jih 
moramo tudi dati. Zato kmetu še 
posebej v teh časih ne sme priti na 
misel zloraba zaupanja s prodajo 
nekakovostne ali kako drugače 
neprimerne hrane, sprevrženo pa 
je tudi napihovanje cen na račun 
krize.«
Kot primer dobre prakse so se 
izkazale kmetije s prirejo mleka, ki 
so se že v preteklosti preusmerile 
v predelavo mleka, še posebej v 
minulih tednih pa je postalo jas-
no, kako šibki smo v Sloveniji pri 
ponudbi svežega mesa. »Področje 
ponudbe svežega mesa je pri nas 
zakonsko dobro urejeno, tudi z vi-
dika potencialnega predelovalca. 
Pokazala pa se je zevajoča rak rana 
slovenske živilske industrije, ki ne 
premore izvoznega obrata z go-
vejim mesom. Zaenkrat smo še na 
nivoju, ko zmoremo prodati le zelo 
kakovostno živino in kupiti poceni 
meso dvomljivega slovesa. Delo za 
vse, da po korona epidemiji, nare-
dimo 'zdravniški pregled' pri naši 
živilskopredelovalni industriji.«
Povezovanje – 
spregledan ključ do 
uspeha
Zagotovo pa je epidemija potr-
dila vsemogočnost medmrežja, saj 
lahko preko spleta kupimo tako 
rekoč vse in sklenemo skoraj vsak 
posel. Spletne trgovine cvetijo ne 
le zaradi lagodnosti, ki nam jo po-
nuja brezgotovinsko plačevanje, 
ampak tudi zaradi varnosti pred 
okužbami z virusi. V teh dneh je 
dobro obiskana platforma KGZS 
Kupujmo domače, pa tudi dru-
ge podobne strani. »Ne glede na 
možnosti individualne prodaje in 
popolne neodvisnosti kmeta pri 
prodaji na tak način pa svetujemo 
rabo povezanih omrežij in spletišč 
mnogih kmetij, ki naredijo pestro 
ponudbo in boljšo konkurenčnost. 
Povezovanje je žal pogosto spre-
gledan ključ do uspeha, sodelo-
vanje med kmetijami z enako ali 
različno ponudbo je konkurenčna 
prednost, ne pa grožnja.«
Na to, kako bomo kot družba 
cenili osnovne dobrine po krizi, 
imajo kmetje posreden, a pomem-
ben vpliv, ki ga lahko še povečajo, 
če z osebnim stikom zgradijo za-
upanje, je sklenil Merzel. »Eno je 
gotovo, da je namreč hrana tista, 
ki bo zmeraj držala 'vrečo pokon-
ci'. Zato si nikoli, posebno pa v tem 
občutljivem času, ne smemo dovo-
liti prehranskih afer ali početij, ki 
bi vzbujala nezaupanje. Kriza tudi 
ne more biti izgovor za izogibanje 
zakonodaji, ki ureja kmetijstvo in 
okolje. Ljudje morajo vedeti, da za 
njimi stoji kmet, ki še vedno pred 
njihovimi očmi prideluje varno hra-
no, in to ne glede na bolezen, ne 
glede na to, da deluje v tovarni na 
prostem z vsemi tegobami ranjene 
narave, kot so pozeba, suša, toča 
… Da je ta kmet, ki svoje prireje ni 
preselil v kraje s poceni delovno 
silo, še vedno tu.«
petek  8. maja 20208 Kmetijstvo
Foto: SD
Epidemija covid-19 nas je spomnila, da hrana ne zraste na trgovskih policah, ampak jo pridelajo kmetje.
Slovenija, Podravje  Tudi kmetijstvo po epidemiji čakajo spremembe
Hrana bo še vedno držala 
»vrečo pokonci«
Ukrepi za zajezitev covida-19 so krepko posegli tudi na področje kmetijstva, zato se bo moral kmet v 
prihodnje, če bo hotel preživeti, prilagoditi novim razmeram: na eni strani digitalizaciji, na drugi pa 
sodelovanju med kmeti, panogami in organizacijami, ki kmete zastopajo.
Foto: Breda Dušič Gornik
Slovenija  Pripombe na koronapomoč za kmete
Upoštevanje specifi čnosti 
kmetijske dejavnosti
Po pregledu obeh osnutkov zakonov v okviru koronapaketa, s 
katerima bo država reševala posledice epidemije covid-19 in ki 
sta že v zakonodajni proceduri, na KGZS predlagajo kar nekaj 
sprememb.
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so se pri dopolnitvah zakona 
o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic 
za državljane in gospodarstvo osredotočili na tri amandmaje. Prvi se na-
naša na ukrepe skupne kmetijske politike in dohodninsko osnovo, kjer 
predlagajo, da se izplačila iz naslova skupne kmetijske politike, da bi se 
izognili dvojni obdavčitvi, upoštevajo v dohodninski osnovi za leto 2021.
Z drugim predlaganim amandmajem bi zagotovili pravico do svobo-
dne odločitve vsakega posameznika, da uveljavi tisto izmed zakonsko 
določenih pomoči, za katero sam oceni, da je zanj najbolj smotrna. Tre-
nutno predlagana ureditev namreč določa, da vsi tisti kmetje, ki so že 
vložili izjavo za temeljni dohodek, avtomatično izpadejo iz upravičenja 
do sektorske pomoči. Ker kmetje vnaprej ne morejo vedeti, katera ob-
lika pomoči bo zanje najprimernejša, se jim s predlaganim amandmajem 
dopušča možnost, da si tudi potem, ko so že oddali zahtevek za temeljni 
dohodek, premislijo in zahtevajo sektorsko pomoč.
Tretji amandma se nanaša na fi nančno pomoč za vzpostavitev tekoče 
kmetijske proizvodnje v sektorju vinogradništva, zelenjadarstva in sad-
jarstva, kjer zbornica predlaga pavšalna nadomestila, ki bodo omogočila 
pokrivanje visokih stroškov tekoče proizvodnje.
K predlogu zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za 
omilitev posledic epidemije covid-19 pa so na Kmetijsko-gozdarski zbor-
nici Slovenije predlagali amandma, s katerim želijo doseči, da subjekti 
ukrepa dodatne likvidnosti v gospodarstvu postanejo tudi nosilci kmetij-
skih gospodarstev, ki so zdaj prezrti. »Zakonodajalcu želimo pojasniti, da 
pri opravljanju kmetijske dejavnosti veljajo nekatere specifi čnosti, ki jih 
je treba upoštevati tudi v primeru opredelitve pogojev, ki jih mora izpol-
njevati kreditojemalec za pridobitev bančnega kredita s poroštvom RS. 
Obvezno dokazovanje z računovodskimi izkazi v primeru kmetijske de-
javnosti namreč ni primerno, saj bi bil s tem del nosilcev kmetijskih gospo-
darstev po krivici izvzet iz nabora upravičenih subjektov,« so prepričani 
na KGZS.  
Foto: SD
Slovenija  Prihaja nova kampanja 
Ekološko in lokalno 
je idealno 
Kmetijsko ministrstvo je maja zagnalo dvomesečno kampanjo 
Ekološko in lokalno je idealno. Namen je ozaveščanje širše jav-
nosti o lokalni ekološki hrani, o tem, kako je pridelana, predela-
na in kaj potrošniku zagotavlja zeleni znak za ekološko živilo ter 
podpora slovenskih ekoloških pridelovalcev in predelovalcev.
Poleg informiranja o ekoloških živilih bo ministrstvo z oglasi ponovno 
spomnilo tudi na znak izbrana kakovost - Slovenija, ki označuje v Sloveniji 
pridelana in predelana živila. Kot so povzeli, je ekološka hrana označena 
z zelenim znakom za ekološka živila. Pripis kmetijstvo Slovenija pa je še 
dodatna informacija kupcu, da gre za lokalni ekološki proizvod. Proizva-
jalec lahko svoja ekološka živila označuje na osnovi veljavnega certifi kata.
V Sloveniji se ekološki način pridelave povečuje. Po podatkih ministr-
stva je bilo lani v ekološko kontrolo vključenih 5,5 odstotka vseh kmetij. 
Dostop do lokalnih ekoloških živil je omogočen na vse več lokacijah ter se 
s tržnic in prodaje na kmetijah širi tudi v ostale specializirane prodajalne 
in večje trgovske centre.  
Foto: gov.si
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020    COLOR CMYK stran 9
petek  8. maja 2020   9Politika
Najvišji možni znesek izredne 
denarne pomoči 5.500 evrov
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena za kritje izrednih 
stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom 
ali dohodkom družine ni mogoče pokriti. Prav tako je namenjena 
v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela 
vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. 
Trenutna situacija zaradi izrednih ukrepov, povezanih s 
covidom-19, kot je prenehanje zaposlitve in nižji prihodki ob 
obstoječi zaposlitvi, so take okoliščine, na katere posameznik 
oziroma družina ni imela vpliva. Pomoč se dodeli v obliki 
enkratnega zneska ali za določeno obdobje. Višina znaša največ 
402 evra na mesec za samsko brezposelno osebo ali največ 607 
evrov za samsko delovno aktivno osebo ter 1.106 evrov za družino 
(na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima 
otrokoma in starši brez zaposlitve). Skupni najvišji znesek v celem 
koledarskem letu, če seveda posameznik izpolnjuje pogoje, je 2.010 
evrov za samsko delovno neaktivno osebo ali največ 5.530 evrov 
za družino (npr. štiričlanska družina z dvema šoloobveznima 
otrokoma in brez zaposlitve), pri čemer se lahko trikratnik 
izplačila dodeli le ob potresu, poplavi, požaru, ujmi, drugih 
naravnih nesrečah in višji sili, dvakratnik pa za npr. poračun 
elektrike, ogrevanje in podobno, vendar ne za poplačilo dolgov.
Po prejetju izredne socialne pomoči je upravičenec dolžan 
predložiti dokazilo o namenski porabi v 45 dneh po prejetju pomoči 
oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge, če jo vloži pred potekom 
30 dni. Pomoč je treba porabiti v 30 dneh od prejema.
V času sedanjih izrednih razmer roki za porabo sredstev in 
dokazovanje namenske porabe izredne denarne socialne pomoči ne 
tečejo oziroma začnejo znova teči z dnem razglasitve prenehanja 
teh razmer.
Foto: Profimedia/M24
Številni so zaradi korone ostali 
brez službe oz. se jim je močno 
zmanjšal prihodek in so se znašli v 
stiski. Kot opažajo na CSD Spodnje 
Podravje, je še posebej v aprilu 
med prosilci za izredno denarno 
pomoč precej takšnih, ki doslej še 
nikoli niso vložili vloge.
Skupno število prejetih vlog za 
izredno denarno pomoč sicer v 
primerjavi z enakim obdobjem lani 
bistveno ne odstopa, tako v ptu-
jski kot v ormoški enoti so jih pre-
jeli približno enako. Razlika med 
lanskimi in letošnjimi vlogami pa 
je v razlogu za materialno stisko. 
V tem času jih namreč prejemajo 
predvsem zaradi posledic ukre-
pov za zajezitev koronavirusa. »V 
zadnjem obdobju (marec, april) 
beležimo porast vlog oseb, ki so jih 
prizadeli ukrepi za zajezitev pande-
mije in so ostali brez službe ali so 
bili na čakanju na delo od doma ali 
so oz. so bili samozaposleni. Ker so 
ostali brez dohodka ali se je njihov 
dohodek zmanjšal, so zaprosili za 
izredno denarno socialno pomoč 
za premostitev trenutne material-
ne stiske,« je razložil direktor Mi-
ran Kerin.
Na Ptujskem prizadete 
zlasti družine s 
šolajočimi otroki, na 
Ormoškem samske 
osebe
Na ptujski enoti so marca in apri-
la prejeli skupaj okoli 458 vlog za 
izredno pomoč, od tega se jih kar 
122 navezuje na posledice zaradi 
ukrepov za zajezitev epidemije. 
Slednje so v glavnem podali vlaga-
telji, ki imajo družine, predvsem s 
šolajočimi otroki. Na enoti Ormož 
pa je za izredno pomoč zaprosilo 
132 prosilcev, med temi so prevla-
dovale samske osebe. Ljudje vlaga-
jo vloge zlasti za nakup kurjave in 
poplačilo zapadlih položnic.
Po besedah direktorja se lahko 
zgodi, da se bodo v prihodnje ma-
terialne stiske ljudi še povečale. 
»Če se bodo ukrepi nadaljevali v 
enakem obsegu, predvidevamo, 
da se bo socialno-ekonomsko 
stanje pri ljudeh slabšalo in s tem 
se bodo povečevale tudi njihove 
osebne stiske. V drugi polovici 
aprila namreč opažamo porast 
vlog,« ob tem dodaja.
Kot sicer opaža, pa kljub ob-
vestilu, da bodo vloge za izredno 
in denarno socialno pomoč avto-
matično podaljšane, in kljub omeji-
tvi gibanja še vedno veliko ljudi pri-
haja do vrat centra, tam pa vloge 
oddajo osebno v poštni nabiralnik.
Več klicev tudi zaradi 
potrebe po pogovoru
Povečano povpraševanje po pa-
ketih po besedah Kerina zaznavajo 
tudi na Rdečem križu in Karitasu, 
s katerima je CSD redno v stiku. V 
času karantene pa opažajo tudi vse 
več klicev ljudi, ki potrebujejo po-
miritev: »V obeh enotah se je zelo 
Podravje  Stiske odpuščenih, čakajočih na delo in samozaposlenih
Številni prvič zaprosili
za izredno pomoč
Posledice epidemije in z njo povezanih ukrepov so vidne tudi v socialnem položaju. Na Centru za soci-
alno delo Spodnje Podravje zaznavajo porast vlog za izredno denarno socialno pomoč oseb, ki so v času 
epidemije ostale brez službe, so bile na čakanju na delo od doma ali so samozaposlene. Med njimi je 
precej takih, ki so za pomoč zaprosile prvič.
Foto: Dreamstime/M24
Z zvišanjem povprečnin z dose-
danjih 589 na 624 evrov po glavi 
občana bo vseh 212 slovenskih 
občin od države skupno prejelo 73 
milijonov evrov več denarja. Na mi-
nistrstvu za fi nance so povedali, da 
bodo višje povprečnine izplačane 
za celotno koledarsko leto, torej 
že od 1. januarja 2020 naprej. Pora-
čun za nazaj bodo občine prejele v 
zadnjem tednu letošnjega maja. Za 
primerjavo: lani je ministrstvo za 
fi nance vsem slovenskim občinam 
izplačalo 1,2 milijarde evrov pov-
prečnin. Letos bo ta znesek višji.
Ptuj, Slovenj Gradec in 
Murska Sobota na repu
Povprečnina občinam se med 
drugim izračunava na podlagi do-
hodnine, ki jo plačujejo občani, in 
števila prebivalcev v lokalni skup-
nosti, na ta izračuna pa se izvedejo 
še različne fi nančne korekcije ozi-
roma izravnave.  V Spodnjem Pod-
ravju največ denarja iz dohodnine 
prejme mestna občina (MO) Ptuj, 
kar je logično, saj je največja in ima 
v regiji največ prebivalcev. Lani je 
za MO Ptuj ta prihodek znašal 12,2 
milijona evrov. V primerjavi s svo-
jimi sestrskimi mestnimi občinami 
po državi – teh je 11 – je Ptuj v druž-
bi občin na repu izplačil, enako pa 
tudi občini Murska Sobota in Slo-
venj Gradec, ki sta lani prejeli vsak 
po okoli deset milijonov evrov. 
Ptuj, Murska Sobota in Slovenj 
Gradec iz dohodnine ne prejmejo 
niti 10 odstotkov zneska, ki se ga, 
denimo, namenja Ljubljani (141 mi-
lijonov evrov v letu 2019). Drugo 
največje slovensko mesto, pre-
stolnica Podravja, se lahko v pri-
merjavi s fi nanciranjem glavnega 
mesta dobesedno skrije: Mariboru 
se namenja skoraj dve tretjini manj 
denarja kot Ljubljani; v 2019 je to 
bilo 55 milijonov evrov. V primerja-
vi s Ptujem več denarja prejmejo še 
mestne občine Kranj (30 milijonov 
evrov), Koper (27), Celje (26), Vele-
nje in Nova Gorica (po 17) ter Novo 
mesto (20,5 milijona evrov).
Ptuj prekašajo tudi 
nekatere slovenske 
podeželske občine
Več denarja iz dohodnine v pri-
merjavi s Ptujem prejmejo tudi 
nekatere občine, ki nimajo statusa 
mestne občine, med njimi Brežice 
z nakazili v vrednosti blizu 15 mili-
jonov evrov, Domžale (19 milijonov 
evrov), Kamnik in Krško (16,5), Slo-
venska Bistrica (15,6) in Ško a Loka 
(13 milijonov evrov). Zanimivi so še 
podatki, da iz državnega proračuna 
skoraj enake zneske dohodnine kot 
Ptuj prejmejo manjši podeželski 
kraji ali kraji s statusom trgov, reci-
mo Ajdovščina, Jesenice, Radovlji-
ca, Sevnica, Šentjur in Žalec.
Spodnje Podravje, Slovenija  Koliko denarja država občinam namenja iz dohodnine
Ljubljani 141 milijonov evrov, Mariboru tretjina tega zneska
Vlada je v okviru drugega protikriznega paketa slovenske občine razveselila z novico, da jim bo iz državnega proračuna namenila debelejši kos fi nančne pogače.
Foto: M24
Slovenska Bistrica je lani v primerjavi s Ptujem prejela dobre tri milijone evrov več denarja iz dohodnine. Podatki 
o izplačani dohodnini med drugim predstavljajo ekonomsko moč območja.
Prihodki občin 
Spodnjega Podravja 
iz državnega 
proračuna – 
dohodnina 2019
Občina Znesek 
(mio €)
Ptuj 12,2
Ormož 7,8
Kidričevo 3,8
Videm 3,7
Majšperk 2,8
Markovci 2,4
Gorišnica 2,3
Hajdina 2,2
Destrnik 1,6
Dornava 1,6
Cirkulane 1,6
Juršinci 1,5
Sv. Tomaž 1,5
Podlehnik 1,4
Središče ob Dravi 1,3
Zavrč 1
Žetale 1
Trnovska vas 0,9
Sv. Andraž 0,8
Vir: MF
Število vloženih vlog 
za izredno denarno socialno pomoč
Enota Ptuj Enota Ormož
Januar 2019 350 90
Februar 2019 304 62
Marec 2019 292 78
Januar 2020 404 80
Februar 2020 298 69
Marec 2020 305 67
Vir: CSD Spodnje Podravje
povečalo število telefonskih klicev. 
Posamezniki so poleg vprašanj, ki 
so se navezovala na socialne trans-
ferje, kazali potrebo po pogovoru, 
v katerem so navajali občutek osa-
mljenosti, anksioznosti, napetosti 
med člani družine ... Da bi pomirili 
ljudi, smo opravili številne razbre-
menilne pogovore.«
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 10
Izjavo o varnosti z oceno tvega-
nja mora po zakonu o varnosti in 
zdravju pri delu sprejeti vsak de-
lodajalec. Med najbolj ogroženimi 
zaposlenimi za okužbo s covid-19 
so zaposleni v zdravstvu, negoval-
no osebje, zaposleni v domovih za 
starejše, reševalci, osebje civilne 
zaščite, policisti, gasilci, zaposleni 
v trgovinski dejavnosti oz. vsi, ki 
imajo zaradi narave dela vsako-
dnevno stik z ljudmi ali delo op-
ravljajo v večjih skupinah.
V Zbornici varnosti in zdravja pri 
delu posebej opozarjajo, da je tre-
ba ukrepe za obvladovanje okužbe 
vedno prilagoditi posebnostim 
vsake od izpostavljenih skupin de-
lavcev, četudi se tveganju okužbe 
s covidom-19 na delovnih mestih ni 
mogoče izogniti. Na podlagi epide-
miološkega anketiranja obolelih je 
NIJZ – Center za nalezljive bolezni 
izpostavil osem najpogostejših de-
lovnih mest, na katerih so zaposle-
ni oboleli z okužbo s covidom-19 
(medicinska sestra, pisarniški refe-
rent, zdravnik, delavec, negovalec, 
strežnica, učiteljica, prodajalec), 
in dejavnosti, v katerih so delali 
zaposleni s to okužbo (podjetja, 
domovi starejših, bolnišnice, tr-
govine, osnovne šole, samostojni 
podjetnik, javna uprava, veterinar-
ski zavodi). Pri okužbi s covidom-19 
se ne glede na sprejete številne 
preventivne ukrepe pojavlja tudi 
izrazito psihosocialno tveganje, saj 
izredne razmere, kot je tokratna 
pandemija, za ljudi in zaposlene 
pomeni dodaten stres, na katere-
ga vsakdo reagira drugače. Nego-
tovost glede prihodnosti je velika, 
kar ima lahko velike negativne 
posledice za počutje in duševno 
zdravje.
»Ustavimo pandemijo: 
Varnost in zdravje pri 
delu rešujeta življenja«
Ko je Mednarodna organizacija 
dela lani ob svoji stoletnici zapisa-
la: »Varni in zdravi pogoji so temelj 
dostojnega dela,« pandemije še ni 
bilo na vidiku. Kmalu so te besede 
potrdile vse razsežnosti pomena 
varnosti in zdravja pri delu, saj 
sta pri obvladovanju pandemije 
in zmožnosti izvajanja nadaljnjih 
delovnih procesov nepogrešljiva. 
Tudi zato je bil še posebej pomen-
ljiv slogan letošnjega dneva var-
nosti in zdravja pri delu: »Ustavimo 
pandemijo: Varnost in zdravje pri 
delu rešujeta življenja.« Bolj kot 
kdajkoli prej je poudarek na osve-
ščanju o pomembnosti varnih pra-
ks na delovnih mestih ter delova-
nja služb za varnost in zdravje pri 
delu pri delodajalcih, poudarjajo v 
Zbornici varnosti in zdravja Slove-
nije, ki jo vodi Janez Fabijan. Sicer 
pa bi morali vsak dan, ne samo ob 
28. aprilu, promovirati prizade-
vanja za varnejše, bolj zdravo in 
dostojno delo povsod.
Pandemija s koronavirusom 
ni zadnja, s katero se bomo v pri-
hodnje srečevali, je pa svojevrsten 
opomin in grožnja človekovemu 
zdravju povsod, kjer v praksi ne 
poskrbijo dovolj za varna in zdra-
va delovna okolja, kjer ti vprašanji 
najdeta mesto le v pisnih izjavah o 
varnosti z oceno tveganja, ne pa v 
konkretnih ukrepih. Svetovni dan 
varnosti in zdravja pri delu je samo 
tisti dan, ki na vse to še posebej 
opozarja in spodbuja k drugačni, 
odgovornejši praksi.
petek  8. maja 2020Ljudje in dogodki10
Lani prijavljenih 
10.122 nezgod pri delu
Zaradi slabega zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu vsako 
leto na svetu umre 2,3 milijona delavcev, od tega 350.000 zaradi 
poškodb pri delu, 1,9 milijona pa zaradi bolezni, povezanih z 
delom, od tega 900.000 zaradi nevarnih snovi v delovnem okolju. V 
EU, kjer je 217 milijonov zaposlenih, jih vsako leto zaradi posledic 
nevarnega dela umre 167.000, od tega zaradi poškodb pri delu 
7.500, zaradi bolezni, povezanih z delom, pa 159.000. Inšpektorat 
RS za delo je v letu 2019 prejel 10.122 prijav nezgod pri delu, leto 
prej pa 9.665. 6 ljudi je umrlo (v letu 2018 15), 511 pa jih je bilo 
težje poškodovanih. Prejeli so tudi eno prijavo poklicne bolezni. Na 
inšpektorat se prijavljajo samo nezgode, ki zahtevajo več kot tri 
dni bolniške odsotnosti. Primerjava podatkov med letoma 2018 in 
2019 pove, da se je število poškodb, prijavljenih na IRSD, povečalo 
za 5,8 odstotka. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer 
zbirajo podatke vseh nezgod pri delu, tudi tiste z do tremi dnevi 
bolniške odsotnosti, pa je bilo v letu 2018 prijavljenih 4.280 več 
nezgod pri delu kot na Inšpektorat RS za delo. Med vzroki nezgod 
pri delu prevladuje z 31,4 odstotka izguba nadzora nad delovno 
opremo (stroji, ročno orodje, transportna oprema). Daleč največ 
delovnih nezgod (37,4 odstotka) je bilo v letu 2019 v predelovalni 
dejavnosti, še izhaja iz podatkov Inšpektorata RS za delo.
Logično bi bilo sklepati, da 
zavarovalnice v takih primerih 
škode ne krijejo. Kot so dejali 
v Zavarovalnici Sava: „Zavaro-
vanec je dolžan kot dober gos-
podar poskrbeti za brezhibno 
delovanje, redno servisiranje in 
čiščenje kurilnih naprav. Ko pride 
do škodnega primera, mora za-
varovanec primer prijaviti policiji, 
na zavarovalnico pa dostaviti pri-
javo škode, iz katere je razvidno, 
katera Policijska postaja je obrav-
navala škodni dogodek,“ poleg 
Podravje  Zanemarjanje peči in dimnika ogroža lastnika in s
V primeru požara bi l
Ob požaru nastane razmeroma velika gmotna škoda, ki pa lastniku 
da si bo lastnik lažje opomogel. Vprašanje, ki slehernemu posamezn
časovnih okvirjih.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija je glede dolgotrajne 
oskrbe ujeta v protislovni situaciji 
glede na druge evropske države: 
na eni strani ima nadpovprečno 
število postelj za dolgotrajno oskr-
bo, na drugi pa na sprejem v dom 
po podatkih Skupnosti socialnih 
zavodov trenutno čaka blizu 11.000 
starostnikov. Vzrok temu naj bi bil 
v nerazvitosti alternativnih oblik 
rokovanja s starejšimi in onemog-
limi. Ta gordijski vozel nameravajo 
manjše in srednje občine v sode-
lovanju s podjetjem Firis Imperl in 
Inštitutom Antona Trstenjaka za 
gerontologijo in medgeneracijsko 
sožitje presekati. Skupaj so obli-
kovali projekt, katerega bistvo je 
oblikovanje programov in storitev 
za starostnike, bolne in invalidne 
osebe ter priprava dokumentaci-
je in vlog za pridobitev evropskih 
sredstev (še) v tej in prihodnji fi -
nančni perspektivi za programe 
dolgotrajne oskrbe.
Svojci v skrbi za 
najbližje izgorevajo
Projekt predvideva 11 možnosti 
oziroma sistemov, ki bi jih lahko 
uporabile občine za nagovarjanje 
izziva starajoče se družbe. Prvi in 
najpomembnejši je zagotovo pod-
pora neformalnim (družinskim) 
oskrbovalcem. 
Podravje  Združeni župani se nadejajo evropskih sredstev
Ker je postelj za starostnike p
Slovenske občine vse od Bleda do Murske Sobote, so se povezale v projekt Konzorcij 1
Benedikt, Cirkulane, Destrnik, Majšperk, Podlehnik ter sosednji Rogatec. Občine kon
Foto: Črtomir Goznik
Največ obolelih s koronavirusom je med medicinskimi sestrami.
Slovenija  Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu
Varnost in zdravje pri delu 
rešujeta življenja 
Spopadanje s koronavirusom zahteva tudi spremembe v ravnanju pri zagotavlja-
nju varnosti in zdravja pri delu. V slovenski Zbornici varnosti in zdravja pri delu 
so ob letošnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu (28. aprilu) tako še 
posebej izpostavili vsebino izjav o varnosti z oceno tveganja: ali te res identifi ci-
rajo tveganja in vsebujejo ukrepe za preprečitev in širjenje okužb z virusi, kot je 
covid-19, in nekatera druga tveganja, ki so posledica te pandemije.
Redkokdo ne upošteva nasveta 
dimnikarja
V KP Ormož je trenutno zaposlenih 10 dimnikarjev, ki letno 
opravijo 8.000 do 9.000 dimnikarskih storitev. „Dimnikarji pri 
strankah večkrat ugotovijo pomanjkljivosti na dimovodih, 
prezračevalnih in kurilnih napravah. V teh primerih opozorimo 
in svetujemo, kaj naj naredi imetnik kurilne naprave za 
varno delovanje. Primerov, ko uporabniki pomanjkljivosti 
niso odpravili in je bil dimnikar primoran o tem obvestiti 
inšpekcijsko službo, je bilo malo. Imamo pa tudi take primere, 
da imetniki dimovodnih naprav naročijo čiščenje, ko se jim že 
zgodi dimniški požar,“ so povedali v KP Ormož.
Ministrstvo za okolje in prostor pa ugotavlja: „Inšpekcija za 
okolje in naravo pri obravnavi prijav zaradi domnevne uporabe 
nedovoljenega goriva v malih kurilnih napravah opaža, da je 
največji problem v tem, da uporabniki dimnikarskih storitev 
ne omogočajo izvajanja dimnikarskih storitev v rokih, kot jih 
določajo predpisi (nimajo pregledanih kurilnih naprav, ne 
zagotavljajo njihovega čiščenja).“
Foto: Črtomir Goznik
tega so še dodali: „Katere kurilne na-
prave se morajo pregledovati in čistiti 
v določenem časovnem razponu, je 
stvar zakonskih določil in predpisov.“ 
A kljub temu poudarjajo, da vsak ško-
dni primer obravnavajo individualno. 
Na vprašanje, ali škodo povrnejo, 
kljub temu da se je požar zgodil kot 
posledica nerednih pregledov in či-
ščenja peči ter dimnika, nam tako niso 
mogli podati enoznačnega odgovora.
Neopravljen dimnikarski 
pregled in čiščenje ni 
ključno pri povrnitvi 
škode
Povsem drugačen pristop pa imajo 
v Zavarovalnici Grawe, kjer so zatrdili, 
da zavarovalnica krije stroške za povr-
nitev škode v primeru požara, četudi 
dimnikarska storitev ni bila opravlje-
na. „Pri tem ne delamo nobenih raz-
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  8. maja 2020 Ljudje in dogodki   11
Čiščenje peči je 
najboljša preventiva
O tem so prepričani v Komunal-
nem podjetju Ormož (KP Ormož), 
kjer dimnikarske storitve nudijo 
že več kot 30 let. „Z rednim čišče-
njem, pregledovanjem kurilnih in 
dimovodnih naprav preprečimo 
marsikateri dimniški požar,“ so de-
jali. Da je pregledovanje in čiščenje 
peči in dimnikov najučinkovitejša 
preventiva, so prepričani tudi na 
Ministrstvu za okolje in prostor 
(MOP). Kako pogosto je treba op-
ravljati strokovne preglede, je tudi 
zakonsko predpisano. Prav tako pa 
je zakonsko predpisano, da morajo 
lastniki peči upoštevati nasvete di-
mnikarjev. „V primerih, ko dimni-
kar ugotovi pomanjkljivosti, zaradi 
katerih je zmanjšano varstvo pred 
požarom, doseženo preseganje 
emisij pri izgorevanju goriv ali 
ugotovljeno tveganje zastrupitve 
z ogljikovim monoksidom, izda ne-
gativen zapisnik, v katerem nave-
de vse ugotovljene pomanjkljivosti 
in določi rok za njihovo odpravo. 
Po preteku tega roka je dimnikar 
dolžan preveriti, ali so pomanj-
kljivosti odpravljene. Če niso bile 
opravljene, mora dimnikar o tem 
obvestiti pristojno inšpekcijo“ so 
pojasnili na Ministrstvu za okolje in 
prostor (MOP). Posamezniku pa v 
primeru neupoštevanja grozi tudi 
denarna kazen.
V času kurilne sezone je 
zrak bolj onesnažen
Požarna varnost ni edini razlog, 
zakaj morajo lastniki peči uporab-
ljati dimnikarske storitve. Izjemno 
pomembno je, da se pomanjklji-
vosti odpravijo tudi zaradi ne-
varnosti zastrupitev z ogljikovim 
monoksidom, zanemarljivo pa ni 
niti dejstvo, da z neustreznim ro-
kovanjem s pečjo tudi bistveno 
bolj obremenjujemo okolje z emisi-
jami. Ugotovitve dimnikarjev iz KP 
Ormož pa so sledeče: „Pri samem 
izvajanju meritev se srečujemo z 
neustreznimi mejnimi vrednostmi, 
na kar uporabniku izdamo pisno 
opozorilo z rokom za odpravo 
pomanjkljivosti. Žal tudi dimnikarji 
opažamo, da se v času kurilne se-
zone močno poveča delež prašnih 
delcev PM 10 in PM 2,5 v zraku.“
Komunalni odpadki ne 
sodijo v peč
K povišanim emisijam bistveno 
pripomore neustrezno gorivo. 
Tako MOP kot KP Ormož poudar-
jata, da je potrebna uporaba gori-
va, za katero je bila peč izdelana. 
Na KP Ormož pa celo ugotavljajo, 
da predelane imajo peči na tem 
področju pomanjkljivosti. „Pred 
leti smo imeli nekaj primerov, ko 
so šli uporabniki s kurilnega olja 
na lesne pelete. Take predelave so 
se izkazale kot neustrezne, zaradi 
nepopolnega izgorevanja se je po-
javilo veliko saj in prašnih delcev. 
Poleg tega smo v preteklih letih 
pri manjšem številu uporabnikov 
zaznali, da so lesna goriva vsebo-
vala preveč vode, redki pa so kot 
gorivo uporabljali tudi komunalne 
odpadke, kar pa je v kotlih na trdo 
gorivo prepovedano.
Kršitelje prijavijo 
sosedje
Da se kuri nekaj neprimernega, 
je moč videti, ko se iz dimnika vali 
dim nenavadne barve in vonja. 
Težava pa je odkrivanje. Na KP Or-
mož sicer zatrjujejo, da je tovrstnih 
primerov res malo, vprašanje pa 
je, koliko jih sploh lahko odkrijejo, 
glede na to, da se obisk dimnikarja 
zgodi po vnaprej dogovorjenem 
terminskem planu. So pa kršitve 
ugotovili s pomočjo očividcev. Kot 
so navedli: „Imeli smo nekaj prijav 
sosedov, v enem primeru pa je šlo 
za neupravičeno prijavo.“ Da so 
dimnikarji pri tem usposobljeni za 
odkrivanje tovrstnih nepravilnosti, 
pa so poudarili tudi na MOP: „Pri-
sotnost katranskih oblog v kurilni 
in dimovodni napravi je lahko pos-
ledica uporabe neustreznega gori-
va oziroma neustrezne rabe same 
kurilne naprave. Če dimnikar ugo-
tovi, da uporabnik uporablja nedo-
voljeno gorivo, o tem takoj obvesti 
pristojno inšpekcijo. Inšpektor pa 
na podlagi prijave uporabniku ta-
koj prepove uporabo nedovoljene-
ga goriva.“
sosede
ahko ostali brez povrnjene škode
nepremičnine po navadi predstavlja tudi bivanjski problem. V primerih, ko je bila nepremičnina ustrezno zavarovana, je znano vsaj, 
niku kane v misli, pa je, kako je z izplačilom odškodnine v primeru, da peči niso bile strokovno pregledane in očiščene v predpisanih 
premalo, država pa ne ukrepa, so rokave zavihale občine
17. Gre za povezavo občin v okviru projekta, ki nagovarja težave sodobnega časa, to je dolgotrajna oskrba starejših. V projekt 25 občin so se vključile tudi podravske – 
kretne ideje že imajo, upajo le še na evropska sredstva.
Foto: M24
75 % ljudem, ki so odvisni od po-
moči pri opravljanju osnovnih vsak-
danjih opravil, zagotavljajo dol-
gotrajno oskrbo njihovi družinski 
člani, sosedje in prostovoljci, torej 
družinski in drugi neformalni oskr-
bovalci. Evropski in slovenski po-
datki kažejo, da redno pomaga pri 
oskrbovanju starostno onemogle-
ga, bolnega ali invalidnega družin-
skega člana 10 % prebivalstva, to je 
200.000 prebivalcev Slovenije.
Kakšna podpora bi se jim nudila? 
V prvi vrsti izobraževanje, bo tem 
pa tudi razbremenilna pomoč v 
okviru pomoči na domu, začasna 
namestitev za oddih, pomoč na 
daljavo ter drugi programi. Dru-
ge možnosti, ki so predvidene v 
projektu in za katere naj bi občine 
skušale pridobiti sredstva, so tudi 
oskrbovana stanovanja, dolgotraj-
na oskrba na domu, samopomoč-
na skupnost starostnikov ali oseb 
z invalidnostjo, dnevno bivanje za 
starejše in druge ogrožene osebe 
iz določenih ranljivih skupin v lo-
kalni skupnosti, hišna skupnost za 
osebe z demenco, skupnostni dom 
za starejše s kapaciteto do 90 sta-
novalcev ...
Projekt tako od občin zahteva 
sistemski pristop, kar pomeni, da 
morajo določiti strategijo dolgo-
trajne oskrbe oseb nad 65 let in 
oseb z invalidnostjo, opredeliti 
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kurilna naprava glede na gorivo Meritve emisij
plin enkrat na leto
tekoče gorivo enkrat na leto
trdo gorivo, letnik pred 1998 Občasna meritev do konca 2021
trdo gorivo, letnik med 1998 in 2011 Občasna meritev do konca 2022
trdo gorivo, letnik med 2012 in 2017 Občasna meritev do konca 2023
Vir: MOP
Ministrstvo za okolje in prostor: „Če uporabnik ne omogoča izvajanja dimnikarskih storitev v rokih, kot jih določajo 
predpisi, se ga lahko kaznuje z globo od 60 do 100 evrov. Čiščenje kurilnih naprav na tekoče gorivo se izvaja enkrat 
letno, čiščenje kurilnih naprav na trdo gorivo pa vsaj dvakrat v kurilni sezoni, odvisno od vrste kurilne naprave. Izjema 
so naprave v občasnem obratovanju, pri katerih se čiščenje izvaja enkrat letno.“
lik,“ so še dodali. Zaenkrat podobno 
ravnajo tudi v Zavarovalnici Triglav 
(v nadaljevanju Triglav), kjer v prime-
ru dimniškega požara ne zahtevajo 
potrdila o pregledu kurilne naprave. 
„Tak požar se obravnava enako kot 
požari zaradi drugih vzrokov, na pri-
mer požar zaradi kratkega stika v in-
stalacijah, aparatih in podobno. Glede 
na določbe zavarovalnih podlag v Za-
varovalnici Triglav krijemo škodo na 
nepremičninah in premičninah, ki so 
ustrezno vzdrževane,“ so še dodali na 
Triglavu. Gotovo pa je, da čiščenje ter 
strokovni pregledi peči in dimnikov 
sodijo med vzdrževalna dela, tako lah-
ko sklepamo, da je pri Triglavu samo 
stvar odločitve, ali bodo v prihodnje 
potrdila zahtevali. Lastnik namreč v 
takem primeru ni storil vsega, kar je v 
njegovi moči, da do požara ne bi priš-
lo. Še več, gre tudi za nespoštovanje 
zakonskih predpisov.
svoje potrebe in temu ustrezne re-
šitve. Kot je povedala županja ob-
čine Majšperk Darinka Fakin, bodo 
najprej pripravili analizo stanja in 
potreb. »Izdelali bomo še občinski 
podrobni prostorski načrt (OPPN) 
za zemljišča, kjer načrtujemo grad-
njo prostorov za oskrbo ranljivih 
skupin in starejših, ter pripravili 
projekte.« Tudi v Podlehniku že 
imajo ideje, kako izboljšati jesen 
življenja svojim občanom. »Že v 
letu 2019 smo začeli pripravljati 
OPPN, v okviru katerega na občin-
skem zemljišču načrtujemo Med-
generacijski center, kjer bi posto-
pno uredili institucionalno varstvo 
starejših,« je dejal župan Sebastian 
Toplak. Dodal je, da zavzeto iščejo 
primerne partnerje za izvajanje t. i. 
mehkih programov kot tudi investi-
torje za gradnjo centra. »Upamo, 
da bomo preko Konzorcija 17 lažje 
prišli do takšnih vsebin in potenci-
alnih partnerjev, predvsem pa si že-
limo, da bi prepričali Vlado RS in bi 
izgradnjo takšnih manjših centrov 
uvrstili v prihodnjo fi nančno per-
spektivo kot upravičen strošek!«
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 12
Kdaj bodo v Skopju lahko prejeli 
njegovo potrdilo, ne ve, kot tudi ne 
ve, kako bo z izplačilom prihodnjih 
pokojnin, s kakšno zamudo jih bo 
prejel, ker njegovega prvega po-
trdila o življenju do 30. aprila niso 
prejeli. 
Vsaj obrazložitev bi bila dobro-
došla oz. napotilo, kako naj ljudje 
ravnajo, da bodo pravočasno tudi 
v času omejitvenih ukrepov prišli 
do zasluženega denarja in tako 
vsaj skromno preživeli.
Promet s Severno 
Makedonijo spet 
v prihodnjih dneh
„Pošta Slovenije si prizadeva 
zagotavljati čim bolj nemoteno de-
lovanje poštnega sistema v notra-
njem in mednarodnem prometu, vendar je zaradi splošnega stanja 
po vsem svetu čezmejni promet 
s poštnimi pošiljkami izredno ote-
žen in ponekod ustavljen. Seznam 
držav, s katerimi se še lahko izme-
njujejo poštne pošiljke, se spremi-
nja tudi večkrat na dan, pri čemer 
pa se na spletni strani www.posta.
si sproti ažurirajo vsi podatki. In-
formacije, kdaj bo poštni promet 
z neko državo spet vzpostavljen, 
ne moremo posredovati. Močno 
upamo, da bo promet s Severno 
Makedonijo ponovno vzpostav-
ljen v prihodnjih dneh,“ je na naše 
konkretno vprašanje o ponovni 
vzpostavitvi prometa s Severno 
Makedonijo v imenu Pošte Slove-
nije konec aprila odgovorila Mate-
ja Pavlič z oddelka za skrb za upo-
rabnike.
Pismo je poslal po navadni pošti, 
tako kot vedno, ker ga je pošiljanje 
priporočenih pisem v preteklosti 
že izučilo: ponavadi so jih založili, 
izplačilo pokojnin pa se je zavleklo 
za nekaj mesecev. Oddal ga je na 
okencu ptujske pošte, kjer pa mu 
niso povedali, da je Pošta Sloveni-
je zaradi pandemije koronavirusa 
ustavila poštni promet s številnimi 
državami sveta, med njimi tudi s Se-
verno Makedonijo. Potrdila doslej 
ni pošiljal po elektronski pošti, ker 
je skopski Fond za pokojninsko in 
invalidsko zavarovanje vedno zah-
teval overjeno originalno potrdilo. 
Tega je v začetku aprila overil na 
UE Ptuj; ponavadi ga sicer overi na 
Zpizu, a so imeli zaprto.
Njegova zgodba ni osamljena, 
veliko ljudi je zaradi pandemije 
covida-19 na tak ali drugačen način 
prizadetih. Nikoli ni nergal, tudi 
tokrat se ni želel izpostaviti, ker 
kot je dejal, se dogaja vsem, ne 
samo njemu in tistim, ki so vezani 
na izplačila pokojnin iz Severne 
Makedonije. Tudi Makedonci, ki 
prejemajo pokojnine iz drugih 
držav, omenjenih potrdil ne more-
jo poslati, ker je tudi njihova pošta 
ustavila promet, je izvedel od svo-
jih makedonskih sorodnikov. Le da 
je to ena od tistih zgodb, kjer gre 
za preživetje, kjer je družina v celo-
ti odvisna od pokojnine v višini 500 
evrov. Vsi dosedanji telefonski klici 
v Skopje so ostali brez odgovora. 
V soboto, 4. aprila, je po poro-
čanju AVP bilo na števnem mestu 
Goli vrh na primorski avtocesti v 
smeri Kopra zabeleženega za po-
lovico manj prometa kot teden dni 
prej. Četrtega aprila so tako števci 
zabeležili 1692 vozil, od tega 625 
tovornih, teden pred tem pa 3372 
vozil, od tega 563 tovornih. »V 
urbanih območjih beležijo tudi 
padec števila vseh vrst udeležbe 
v prometu, tako v številu pešcev, 
kolesarjev, cestnega prometa in 
tudi dostave s kombiniranimi vozi-
li, ter avtobusnega prometa, ki ga 
je za kar 60 odstotkov manj.« 
Najmanjši padec, 40-odstotni, je 
zabeležen pri tovornem prometu, 
saj gre za redno oskrbovanje z nuj-
nim blagom in surovinami. 
Kljub temu se je izkazalo, da je 
število prekrškov, ki so jih policisti 
zabeležili v zadnjem času, precej 
visoko. »Opozarjamo, da bolj praz-
ne ceste nikakor ne pomenijo, da 
vozniki lahko preizkušajo maksi-
malne hitrosti svojih vozil. Prav 
tako manj prometa ne pomeni, 
da lahko pešci, kolesarji in drugi 
udeleženci v prometu opustijo 
previdnostna ravnanja, ki so pove-
zana s spoštovanjem cestnopro-
metnih predpisov. Potrebne je še 
več pozornosti,« je jasen AVP.
Divjanje in adrenalin
Zelo zgovorna je statistika, ki 
pravi, da je v prvem trimesečju le-
tošnjega leta, od 1. januarja do 31. 
marca, policija obravnavala 24.410 
kršitev zaradi neprilagojene hitro-
sti. »V primerljivem obdobju lani je 
bilo obravnavanih 35.034 takšnih 
kršitev. Toda v prvem trimesečju 
je bilo kljub manjšemu številu ugo-
tovljenih kršitev in redkejšemu 
prometu v drugi polovici meseca 
marca zaradi neprilagojene hitro-
sti za 5 % odstotkov več prometnih 
nesreč kot v enakem obdobju lani! 
Letos tako beležimo 646 nezgod, 
ki jim botruje hitrost, v enakem 
obdobju lani pa 617. Prav tako se 
je med vsemi vzroki za nastanek 
prometnih nesreč povečal delež 
pri vzroku »neprilagojena hitrost«, 
in sicer s 15 odstotkov v lanskem 
obdobju na 18 odstotkov v leto-
šnjem obdobju,« še razlagajo na 
ageniciji.
Do konca marca na slovenskih 
cestah tako skupaj beležimo 3628 
nezgod, medtem ko jih je bilo v 
letu 2019 v enakem obdobju 3998. 
»Več kot polovici prometnih ne-
sreč je botrovala neprilagojena 
hitrost v naselju, 11 odstotkom pa 
na avtocesti. Zaradi neprilagojene 
hitrosti so se v letos do 10. aprila 
pripetile tri smrtne prometne nes-
reče,« so povedali. Sicer pa je alko-
hol še vedno kriv za veliko večino 
nezgod. 
petek  8. maja 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Danes bo pretežno jasno, ob-
časno bo na nebu nekaj visoke 
koprenaste oblačnosti. Pihal bo 
jugozahodni veter. Najnižje jutra-
nje temperature bodo od 2 do 8, 
ob morju okoli 10, najvišje dnev-
ne od 21 do 25 °C.
V soboto in nedeljo bo povečini 
sončno z občasno povečano ob-
lačnostjo. Dokaj toplo bo, pone-
kod bo pihal jugozahodni veter.
Foto: Črtomir Goznik
Kaj se dogaja na naših prometnicah, ki so zaradi epidemije in ukrepov, ki veljajo v tem času, precej bolj prazne kot 
običajno, nezgod je pa še vedno precej?
Ptuj  Ko koronavirus ustavi izplačilo pokojnine
Zamolčane zgodbe malih ljudi
Ptujčan, državljan Slovenije, ki že vrsto let prejema zasluženo pokojnino iz Severne Makedo-
nije, je v začetku aprila doživel presenečenje: z žigom Ljubljane, pripisom „Vrniti - Ustavljen 
promet - Pandemija“, mu je bilo vrnjeno pismo s potrdilom o življenju, ki ga mora dvakrat 
letno poslati v Skopje, z njim pa dokazuje, da je živ, kar je podlaga za izplačilo pokojnine.
Slovenija, Podravje  Največ nesreč zaradi previsoke hitrosti
Prometa pol manj, število nesreč pa ostaja enako
Epidemija je krojila tudi dinamiko dogajanja v cestnem prometu. Ta je bila v času karantene občutno manj živahna. »V drugi polovici marca 
2020 je na 241 kilometrih avtocest družba za avtoceste zaznala za 63,66 odstotka manj osebnih vozil kot v enakem obdobju lani ter za 38,38 od-
stotka manj tovornih vozil. Podoben trend se je nadaljeval tudi v aprilu,« so povedali na javni agenciji RS za varnost prometa (AVP).
Foto: Črtomir Goznik
Potrdilo o življenju je treba v Skopje (Fond za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) poslati dvakrat letno: prvo 
do 30. aprila, drugo do 30. novembra.
Vabljeni na terase vseh 
Ponovno z vami 
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020    COLOR CMYK stran 13
petek  8. maja 2020 Kultura   13
Ste že brali / Arto Paasilinna:
Očarljivi skupinski 
samomor
Se spomnite iz pouka književnosti besedne zveze 'bistro-
umni nesmisel'? Najbrž ste o njem govorili pri Prešernu, 
Cankarju, Župančiču. Ali pa pri Shakespearju ... Gre za 
besedno fi guro, ko avtor poveže besede, ki so po pome-
nu na videz nezdružljive, nasprotnopomenske, pa skupaj 
povedo nekaj tretjega (kar je torej razumljivo bistroum-
nim, čeprav je nesmiselno). Ampak da ne bomo brskali 
pri umetnikih – bistroumni nesmisli so tudi del vsakda-
nje govorice. Saj poznate besedne zveze 'javna tajnost' ali 
'hiti počasi' ali pa 'zgovorno molčati' (tale 'zgovorni molk' 
je zlasti značilen za slovenske politike, ko imajo maslo na 
glavi, pa s svojim molkom vse povedo!).
No, na tak bistroumni nesmisel (s 
tujko temu rečemo oksimoron) člo-
vek pomisli tudi ob naslovu romana 
Očarljivi skupinski samomor. Ker 
samomora nekako ne moremo po-
vezati z očarljivostjo. Finski pisatelj 
Arto Paasilinna pa je to uspešno sto-
ril. In ustvaril humorja poln roman. 
Pa čeprav na prvi pogled samomor 
in humor nimata veliko skupnega 
(razen zadnjih treh črk).
Roman se začne s samomorom, 
na srečo pa se s samomorom ne 
konča. (Sedaj sem vam sicer pove-
dal razplet, a zaradi tega ne boste 
nič manj uživali ob branju.) Namreč 
dva moška – propadli podjetnik in 
polkovnik – se po naključju odločita, da se bosta isti dan poslovila od 
sveta: eden se bo obesil, drugi si bo na oni svet pomagal s pištolo. Po 
naključju si za kraj dogajanja izbereta isti kraj – neki zapuščen ske-
denj, kamor tako nihče ne hodi. Le onadva se tam znajdeta isti dan ob 
isti uri z istim namenom ... Polkovnik kako minuto prej: pripravlja si 
vrv, se povzpne na kup sena, priveže vrv za tram, vtakne glavo skozi 
zanko – pa ga podjetnik v zadnjem trenutku reši. In ker se ne spodo-
bi, da bi se človek pokončal v prostoru, kjer je že nekdo drug, se tudi 
podjetnik odloči, da se tisti dan ne bo ustrelil. Bo počakal na boljšo 
priložnost. »Nekaj minut sta molče sedela drug ob drugem, nato je 
polkovnik vstal, salutiral in se predstavil: 'Kemppainen, polkovnik 
Hermanni Kemppainen.' 'Onni Rellonen, me veseli.' Polkovnik je 
pripomnil, da veselja ravno ne more deliti z njim, ker so zadeve tre-
nutno hudo žalostne. Hvaležen bo Rellonenu, če o pripetljaju ne bo 
nikomur črhnil besedice. 'Brez skrbi, se pač zgodi,' je obljubil Onni. 
'Pravzaprav sem bil po enakih opravkih tudi sam,' je priznal in poka-
zal sotrpinu pištolo. Polkovnik je dolgo buljil vanjo, preden je dojel, 
za kaj gre. Ni bil več sam na svetu.« (Str. 14.) S tem pa se prične 
zanimivo druženje, tovarištvo, pozneje celo prijateljstvo dveh 'samo-
morilcev'. Ki se pozneje odločita, da v svojo družbo povabita še druge 
sodržavljane in sodržavljanke, ki so se odločili za samomor. »Ob ka-
minu se je Rellonenu utrnila zanimiva misel. Kaj, če bi zbrala okrog 
sebe še več trpečih bitij. Iz statistike je znano, da si letno na Finskem 
vzame življenje okrog tisoč petsto ljudi, ponesrečenih samomorov pa 
je še desetkrat več. V glavnem moških. /.../ 'Sem pomislil, da bi vse 
nesrečne duše povabili na spoznavno srečanje, hočem reči tiste, ki sa-
momor šele načrtujejo. Skupaj bi premlevali probleme in si izmenjali 
izkušnje. Verjetno bi še marsikdo odložil usodni trenutek za nekaj 
časa, če bi se lahko pomenil s sotrpini.' /.../ Skupaj bodo skušali najti 
rešitev, in če se nobena ne bo porodila, pa tudi ne bo veliko škode. 
Bodo pa iznašli kakšne nove metode, kako se pokončati, ali pa izmoj-
strili stare. Skupaj jim bo gotovo uspelo.« (Str. 24 in 25.)
Pa jim ni. Prav nasprotno – namesto očarljivega skupinskega sa-
momora so se med 'samomorilci' in 'samomorilkami' rodila nova 
prijateljstva, tudi ljubezni. Preberite – in se nasmejte, pa čeprav gre 
včasih za črni humor.
»Ukrepe vlade pozorno sprem-
ljamo. Ne moremo še napovedati, 
kolikšen bo v letošnji sezoni izpad 
dohodkov. V preteklih letih je šte-
vilo dogodkov v dominikanskem 
samostanu naraščalo. Kongresna 
dejavnost je v letu 2019 predsta-
vljala okoli tretjino vseh prireditev. 
Tako kot število dogodkov je v pre-
teklih letih rasel tudi obisk samo-
stana, število turističnih ogledov. 
Lani jih je bilo okrog 3.500,« so po-
vedali v podjetju Javne službe Ptuj, 
ki upravlja z dominikanskim samo-
stanom oz. Kongresno-kulturnim 
središčem Ptuj. 
Za nemoteno delovanje potre-
buje upravljavec 170.000 evrov. 
Dve tretjini tega denarja porabijo 
za potrebna redna vzdrževalna in 
investicijska vzdrževalna dela, eno 
tretjino pa za zagotavljanje vsebi-
ne oz. programa.
Ogled dominikanskega samo-
stana je sicer plačljiv. Odrasli pla-
čajo štiri evre, mladi dva evra, za 
predšolske otroke, občane MO 
Ptuj in upokojence pa dva evra. 
Za družinsko vstopnico je treba 
odšteti devet evrov. Na voljo je 
tudi brošura o dominikanskem sa-
mostanu, ki stane dva evra. 
V letu 2019 so v tem objektu 
skupaj izvedli 106 dogodkov oz. 
prireditev. Iz tržne dejavnosti na 
letni ravni pokrivajo plačo vodje 
kongresno-kulturnega središča, 
del programa in stroškov, ki so ve-
zani na sam letni program. V domi-
nikanskem samostanu so možne 
tudi poroke. Cena najema južnega 
dvorišča za poroko je med 350 € in 
450 €, odvisno od števila gostov. 
Dodatno pa lahko ponudijo tudi 
fotografi ranje in snemanje dogod-
ka ter izdelavo cvetlične okrasitve 
za poroke.
Ptuj  Dominikanski samostan sameva
Lani 106 dogodkov, letos še velika neznanka
Tako kot vsi kulturni in turistični objekti v času koronavirusa sameva tudi dominikanski samostan, kjer so letos sicer 
načrtovali še uspešnejšo sezono kot v letu 2019. Odgovora na vprašanje, kako bo letos z izvajanjem programa in vsemi 
drugimi načrtovanimi deli, v tem trenutku nimajo. 
Foto: Črtomir Goznik
Dominikanski samostan je za organizatorje prireditev zanimiv tudi v povezavi s Sončnim parkom. 
Starše  Nakup opreme za prireditve
Pod šotorom se dogaja
Na občini Starše si že dalj časa prizadevajo zagotoviti in dopolniti infrastrukturo tako, da 
bo primerno za dogajanje na prostem. Letos jim je uspel nakup večjega šotora, čeprav še 
ni jasno, kdaj bodo organizatorji prireditev na prostem uspeli novo pridobitev dejansko 
izkoristiti.
„Vsem prebivalcem občine že-
limo ponuditi možnost, da svoj 
prosti čas kakovostno preživijo in 
zapolnijo z obiskovanjem različnih 
prireditev in dogodkov. Obstoječo 
infrastrukturo je v nekaterih prime-
rih treba nadgraditi, da bo ponudila 
boljše izhodišče za kulturni in špor-
tni program ter še kakšno vrsto tu-
rizma,“ je dejal župan Bojan Kirbiš.
Prizadevanja občine bodo v tem 
letu izpolnjena, saj so uspešno 
kandidirali na javnem pozivu LAS 
Lastovica in si zagotovili sofi nan-
ciranje projekta z naslovom Pod 
šotorom se dogaja. „Ocenjena 
vrednost investicije znaša dobrih 
76.000 evrov, od tega bo znesek 
sofi nanciranja Evropskega kmetij-
skega sklada za razvoj podeželja 
skoraj 55.000 evrov,“ je še pojasnil 
župan. Občinski proračun bo inve-
sticija obremenila v višini nekaj čez 
21.000 evrov.
Šotor, stojnice in 
gasilska garnitura
Vreme je doslej delalo preglavi-
ce marsikateremu organizatorju 
prireditev v Staršah. V prihodnje 
pa bodo lahko zagotovili izvedbo 
prireditev pod 600 m² velikim šoto-
rom. Poleg tega bodo kupili še 30 
gasilskih miz s klopmi in 20 lesenih 
zložljivih stojnic s streho. Namen 
projekta Pod šotorom se dogaja 
pa ni samo zagotovitev prostora 
za izvajanje družabnih in kulturnih 
prireditev, ampak bo ob izvedbi 
različnih dogodkov lokalnim ponu-
dnikom dana možnost za prodajo 
lokalnih pridelkov in izdelkov.
Poleg občine pri izvedbi omenje-
nega projekta sodelujejo Turistično 
društvo Starše, Društvo Ajda Star-
še, Društvo upokojencev Starše 
in Gradnje Starše. Skupaj želijo 
nadgraditi delo turističnih, kultur-
nih in športnih društev pri organi-
zaciji različnih dogodkov. „Želimo 
si, da bi ljudje dogodke vzeli za svo-
je in da bi ti prerasli v tradicijo,“ je 
še dodal Kirbiš.
Foto: M24
Kot je znano, je celovita obnova dominikanca, predvidena v več 
etapah, dominikanca ustavljena. Štefan Čelan pravi, da razumskega 
pojasnila o tem, čemu je bilo treba zaustaviti prenovo enega izmed 
najpomembnejših kulturnih spomenikov v našem mestu, sam nima. 
Finančna sredstva so bila namreč preko instrumenta CTN, kot pravi, 
zagotovljena. »Z dokončanjem prenove bi dominikanski samostan 
izpolnil vse mednarodne zahteve, ki jih mora izpolniti za izvajanje 
znanstvenih in poslovnih konferenc. Žal se takratna novo izvoljena 
oblast ni ozirala na vsa naša prizadevanja in moledovanja o nujnosti 
končanja te investicije. Ne žalosti me dejstvo, da v takratni oblasti ni bilo 
dovolj modrosti, žalosti me dejstvo, da so glavni nasprotniki dokončanja 
te investicije izhajali iz kulturnih krogov,« pravi Čelan in zaključuje: 
„Upam in verjamem, da bomo v prihajajoči fi nančni perspektivi 
dokončanje tega objekta postavili na prvo mesto. Ko bo prenova 
končana, upam sam prevzeti organizacijo in trženje znanstvenih in 
poslovnih konferenc, in to na popolnoma tržnih osnovah.“ 
Foto: Črtomir Goznik
Kongresno-kulturno središče gosti najrazličnejše prireditve, tretjina je kon-
gresnega značaja.
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 14
ali se ponovno pojavi po tem, ko 
se je že ustavila, pomeni bolezen-
sko stanje. Treba se je čim prej 
posvetovati z zdravnikom in opra-
viti pregled krvne slike s številom 
trombocitov ter narediti osnovne 
in po potrebi dodatne teste str-
jevanja krvi. Pomemben je tudi 
natančen razgovor z bolnikom, 
kakšno je bilo stanje krvavitev pri 
njem v dosedanjem življenju, v 
otroštvu in kako je s krvavitvami 
pri njegovih svojcih. Za bližnje so-
rodnike z motnjo strjevanja krvi 
je pred načrtovanjem družine pri-
poročljivo genetsko svetovanje v 
nacionalnem centru za hemofi lijo, 
da se strah pred boleznijo izključi 
ali poskrbi za pravilno ukrepanje 
od prvega dne hemofi likovega 
rojstva.
petek  8. maja 2020Zdravstveni globus14
Sem spadajo tudi druge priroje-
ne motnje strjevanja krvi, kot je de-
nimo von willebrandova bolezen. 
Bolezni povzroča genska mutaci-
ja, ki se deduje po sodobnejšem 
pravilu od dedka s hemofi lijo prek 
njegovih hčera na vnuka. Vsak sin 
nosilke gena ima 50 odstotkov 
možnosti, da bo ob rojstvu imel 
hemofi lijo. Če v vašem prvem ko-
lenu nihče nima motnje strjevanja 
krvi, to še ne pomeni, da ste vi ali 
vaši potomci »varni« pred njo. Pri 
približno tretjini bolnikov se gen-
ska mutacija pojavi na novo, brez 
predhodnega družinskega po-
javljanja bolezni.
Kdaj k zdravniku
Vsaka krvavitev, ki se pojavi 
spontano, traja dlje kot po navadi 
Foto: Dreamstime/M24
Dobro je vedeti
Identifi kacijska kartica: Vsi bolniki s hemofi lijo ali kako drugo 
dedno motnjo strjevanja krvi morajo ves čas nositi identifi kacijsko 
kartico z opisom najnujnejših podatkov o bolezni, ki so v pomoč v 
nujnih primerih. Prepovedana zdravila: Hemofi liki ne smejo jemati 
zdravil, ki motijo funkcije trombocitov, še posebno acetilsalicilne 
kisline (aspirin) in nesteroidnih antirevmatikov (nalgesin, 
ketonal). Varen alternativni analgetik je paracetamol (lekadol).
Kontaktni športi: Bolniki, ki obvladujejo bolezen, lahko živijo čisto 
normalno, priporočljivo pa je izogibanje dejavnostim, pri katerih 
prihaja do poškodb, na primer pri nekaterih športih. Zdravilo 
morajo imeti vedno s seboj, tudi ko potujejo.
Pomagajmo si
Življenje s hemofi lijo
Hemofi lija je prirojena motnja strjevanja krvi, pri kateri se zaradi pomanjkanja faktorjev strjevanja krvi 
lahko pojavijo zlasti notranje krvavitve; pri hudi stopnji bolezni celo brez vidnega vzroka. Bolniki krvavijo 
predvsem v sklepe in mišice, manjše ureznine pa v nasprotju s splošnim mnenjem niso nevarne. Hemofi lik 
namreč ne krvavi bolj kot zdravi, samo dlje časa.
Dosledno zdravljenje
Namen zdravljenja je vzdrževa-
nje takšne ravni faktorjev strjeva-
nja krvi, da se krvavitve preprečijo. 
To pomeni pri hudi stopnji preven-
tivno vbrizgavanje faktorjev v žilo 
na nekaj dni, pri blažjih oblikah bo-
lezni pa takoj po poškodbi ali pred 
in med operacijo ter po njej, dokler 
se rana ne zaceli. Za nekatere lažje 
oblike hemofi lije ali von willebran-
dovo bolezen so na voljo tudi že 
zdravila, ki zvišajo raven faktorjev 
s hormonom, ki zavira izločanje uri-
na. Za samozdravljenje na domu je 
treba bolnike predhodno ustrezno 
izšolati in podučiti, zapletene krva-
vitve pa se zdravijo v bolnišnici.
Kdaj morate k zdravniku
K zdravniku morate v primeru 
prvega napada hude vrtoglavice in 
v primeru dlje časa trajajoče omoti-
ce, ki si je ne znate razložiti, potem 
ko ste izločili možne vzroke (utru-
jenost, telesni in duševni napor, 
uživanje škodljivih snovi ...).
Katere so najpogostejše 
diagnoze ob vrtoglavici 
in omotici
Najpogosteje postavljena dia-
gnoza bo enostavna vrtoglavica 
perifernega tipa, vnetja v področju 
ušesa in sinusov, obrabne spre-
membe na hrbtenici ali pa omotica 
zaradi patologije na ožilju. Druge 
diagnoze so redkejše, mora pa 
zdravnik nanje misliti in vas pra-
vočasno napotiti k specialistu ali 
sam pozdraviti bolezen, ki je vzrok 
vrtoglavice.
Kateri so načini 
zdravljenja
Če gre za navadno vrtoglavico, 
je velikega pomena samozdravlje-
nje oz. že našteti preventivni 
ukrepi v točki 2. Če je vrtoglavica 
posledica druge bolezni, je treba 
pozdraviti najprej vzrok (npr. je-
manje tablet železa pri slabokrv-
nosti, redno jemanje zdravil proti 
zvišanemu krvnemu tlaku ...). Pri 
vnetjih v področju ušes, nosu in 
žrela je treba pozdraviti infekcijo 
(analgetiki, antibiotik). 
Včasih težavo odpravi že eno-
stavno izpiranje zamaška ušesne-
ga masla. Pri težavah s hrbtenico 
bo zdravnik morda predpisal zdra-
vila za blažitev bolečin in pomiritev 
vnetja ali pa bolnika poslal na fi zio-
terapijo. V nejasnih primerih ali pri 
sumu, da gre za centralni vzrok vr-
toglavice, je potrebno zdravljenje 
pri nevrologu, kirurško zdravljenje 
(tumor).
Kako poteka 
spremljanje bolnika z 
vrtoglavico in omotico
Pri akutno nastali vrtoglavici vas 
bo zdravnik naročil na pregled v 
enem tednu, nato pa vam naročil 
že naštete ukrepe za lajšanje te-
žav, saj se bodo verjetno še pono-
vile. Pri omoticah, ki so posledica 
drugih bolezni, je potrebno vode-
nje teh bolezni.
Ali in kako lahko 
vrtoglavico in omotico 
preprečite
Navadno vrtoglavico prepreči-
mo tako, da se izogibamo položa-
jem glave, ki jo sprožijo, sicer pa 
skrbimo za krepitev mišičja in se 
izogibamo nefi ziološkim obreme-
nitvam hrbtenice. Starostne omo-
tice žal ni moč preprečiti, jo je pa 
moč odmakniti v čim kasnejše ob-
dobje z zdravim načinom življenja, 
ki preprečuje nastanek patologije 
na ožilju.
Literatura : Publikacija združenja družinskih 
zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike
Metka Petek Uhan, 
dr. med., spec. družinske 
medicine, ZD Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. 
družinske in splošne medicine
Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj 
Vrtoglavica in omotica (2. del)
Foto: ČG
Njihova raziskava se je začela 
že leta 2016, torej štiri leta pred 
izbruhom novega koronavirusa. 
Iskali so namreč protitelesa pro-
ti okužbi z virusoma mers-cov in 
sars-cov-1. V krvi lame Winter s 
farme na belgijskem podeželju 
so med drugim izolirali protitelo 
VHH-72, ki se tesno veže na pro-
teine, na katere se veže tudi sar-
s-cov-1.
To protitelo je preprečilo okuž-
bo v laboratoriju proizvedenih 
celic z umetno ustvarjenim viru-
som, ki posnema delovanje virusa 
sars-cov-1, piše na spletni strani 
univerze v teksaškem Austinu.
Ko se je pojavil novi koronavi-
rus sars-cov-2, so se znanstveniki 
začeli spraševati, ali bi lahko bilo 
to protitelo učinkovito tudi proti 
temu virusu. Ugotovili so, da se 
šibko veže tudi na protein, na ka-
terega se veže sars-cov-2. Nato so 
iz dveh kopij VHH-72 naredili novo 
protitelo in ugotovili, da to v labo-
ratorijsko ustvarjenih celicah nev-
tralizira tudi umetno ustvarjeni vi-
rus, ki posnema novi koronavirus.
»To je eno prvih protiteles, za 
katero je znano, da nevtralizira 
sars-cov-2,« je povedal eden od 
vodilni avtorjev študije, profesor 
molekularne bioznanosti na uni-
verzi v Austinu Jason McLellan. 
Študija je bila objavljena v torek v 
znanstveni reviji Cell.
Zdaj se znanstveniki priprav-
ljajo na predklinične študije na 
živalih, kot so hrčki in nečloveški 
primati, nato pa upajo še na te-
stiranje na ljudeh. Cilj je razviti 
zdravljenje, ki bo ljudem poma-
galo kmalu po okužbi z novim ko-
ronavirusom. To bi bilo uporabno 
predvsem pri ranljivih skupinah, 
kot so starejši, ki se lahko slabo 
odzovejo na cepivo in tako niso 
v celoti zaščiteni. Takojšnja zašči-
ta pa bi lahko koristila tudi zdra-
vstvenim delavcem in drugim, ki 
so močno izpostavljeni novemu 
koronavirusu, še piše na spletni 
strani teksaške univerze.
Razvoj protiteles iz laminih pro-
titeles pa nudi še eno prednost. 
Lame namreč ob vdoru tujka, 
kot so bakterije ali virusi, razvi-
jejo dve vrsti protiteles. Ena je 
podobna človeškim, druga pa je 
velika samo za četrtino človeške-
ga. Manjše je možno atomizirati 
in uporabiti v inhalatorju.
»Zaradi tega so še posebej zani-
mivi kot zdravilo za respiratorne 
patogene, saj jih je možno poslati 
neposredno na mesto okužbe,« 
je pojasnil soavtor študije Daniel 
Wrapp.
Foto: Dreamstime/ M24
Tedenski mikroskop
Proti covidu-19 bi lahko 
pomagala protitelesa iz lame 
Mednarodna skupina raziskovalcev iz ZDA in Belgije je razvila posebno protitelo, 
ki se veže na protein, na katerega se veže tudi novi koronavirus sars-cov-2. Raz-
vili so ga z združitvijo dveh kopij posebnega protitelesa, ki so ga našli v lamah.
Jason McLellan: »Cepivo je treba dati en ali 
dva meseca pred okužbo, da zagotovi zaščito«
 »Pri terapiji s protitelesi pa nekomu neposredno daš pro-
titelesa, kar pomeni, da so takoj po zdravljenju zaščiteni. 
Protitelesa se lahko uporablja tudi pri ljudeh, ki so že bolni, 
da se omili potek bolezni,« je dodal.
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020    COLOR CMYK stran 15
petek  8. maja 2020 Za kratek čas   15
Oči so edini organ, ki se ne stara, prav 
zaradi tega pa jih morate toliko bolj pa-
ziti, da ne bi prišlo do okvar. Izogibajte 
se soncu (UV-žarki škodujejo mrežnico, 
zato je priporočljivo, da ko zunaj sije 
sonce, uporabite kakovostna sončna 
očala, ki preprečijo škodljivim žarkom, 
da pridejo do oči) in kajenju (kadilci so 
bolj izpostavljeni temu, da v starosti zbo-
lijo za sivo mreno), uporabite zaščitna 
očala (z njimi se lahko izognete poškod-
bam oči) in dovolj pijte (v telo vnese-
te zadostno količino tekočine, da lahko 
telo samo poskrbi za vlažnost v očeh). 
ARAKS - reka v Zakavkazju, pritok Kure pred izlivom v Kaspijsko jezero, IDLIB - mesto na skrajnem severozahodu Sirije, 
JANTARICE - družina kopenskih polžev pljučarjev jantarne barve
Bolj kot boste vztrajali, da vse 
skupaj sploh ni res, bolj boste 
v sebi prepričani, da imate 
prav in da se moti vaš partner. 
Pravzaprav bo smešno, da boste 
o njegovih stvareh bolj poučeni 
kot on. Res je raztresen ta vaš 
ljubljeni človek.
V začetku tedna lahko pri 
svojem ustvarjalnem delu 
doživite zelo lepe uspehe, čeprav 
se bodo pravi rezultati vašega 
dela pokazali šele v oktobru. 
Med tem pa izkoristite ugodne 
energije za zabavo in sprostitev, 
tudi igre na srečo.
V tem tednu boste 
nepredvidljivi, kar pa je za vas 
že splošno znano. Nabiti boste 
z negativno energijo predvsem 
v domačem okolju, saj vas bodo 
domače okoliščine omejevale 
in vam jemale največ energije. 
Odpravite se na sprehod v 
naravo.
Dnevi bodo zelo ugodni 
za učenje, komunikacijo, 
izlete in krajša potovanja, 
za vsakodnevne pogovore in 
dogovore, opravke, predvsem 
pa za harmonične stike tako 
s sosedi kot s sorodniki. V tem 
času se boste hitreje učili kot po 
navadi.
S partnerjem se ne bosta mogla 
strinjati glede nekih zadev. Vi 
boste predlagali zelo skrajno 
rešitev, on pa se z njo nikakor 
ne bo strinjal. Tokrat ne bosta 
prišla na isto raven. Najbolje 
za vajino zvezo je, da ohranita 
ločeni mnenji in skupno 
ljubezen.
Na preizkušnje, ki so pred 
vami, se boste morali prej ali 
slej začeti pripravljati. Zato je 
kakršno koli odlašanje v tem 
trenutku že nepotreben luksuz. 
Čimprej začnite, da boste 
prej na cilju. Se vam to ne zdi 
logično?
Veliko energije boste usmerjali 
v učenje ali pa v komunikacijo 
z okolico. Uspešni boste pri 
vseh pravnih vprašanjih. Pri 
vsem tem je najbolje, da se 
zanašate samo nase in ne na 
tako imenovane prijatelje, ki 
samo obljubljajo, naredijo pa 
na žalost nič.
Na področju vaše kariere še 
traja globlja preobrazba, tako 
da večjih sprememb v tem času 
glede poslovnosti ne bo. Ne 
računajte še na stalno zaposlitev, 
ampak bolj na priložnostna 
dela. Če ste že stalno zaposleni, 
pa lahko pričakujete spremembe 
na boljše.
Dobili boste zanimiv obisk, ki 
vam bo postregel razplet, na 
kakršnega sploh niste upali. 
Bližnji bodo zelo hitro opazili, 
da ste nekam višje nad tlemi 
kot običajno. Je za to kriva 
ljubezen?
V tem tednu boste dobili 
izvirne in ustvarjalne ideje, ki 
bodo povezane tako s potovanji 
kot s hobiji in igrami na srečo. 
Če v tem tednu igrate kakšno 
igro na srečo, boste uspešni. 
Prijetno boste presenečeni nad 
nepričakovanim darilom.
Ker vedno hitite, kot je 
običajno za vse Vodnarje, še 
najbolj pa za Vodnarje tretje 
dekade, morate biti previdni 
na cesti. Dnevi v tem tednu 
so vam naklonjeni, zato jih le 
izkoristite za uspešne posle in 
napredovanje v službi.
V dneh, ki prihajajo, boste 
doživljali precej nestabilnosti 
na fi nančnem polju. Vir 
dohodka bo postal negotov, 
nepredvidljiv in nestalen. 
Če se igrate z mislijo, da bi 
v tem času začeli novi posel, 
ne pričakujte uspeha na 
fi nančnem polju.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 14. maja
K temu pisanju me je spodbudil 
članek v Štajerskem tedniku z dne 
17. 4. 2020 z naslovom Ljudje kljub 
prepovedi še kar kurijo. Članek 
govori o prepovedi kurjenja v naravi 
zaradi suhega spomladanskega 
vremena, zaradi katerega je bila 
razglašena visoka stopnja požarne 
ogroženosti. Potrebno pa je 
opozoriti, da ne gre le za prepoved 
zaradi suše, temveč sežiganje 
vrtnega odpada in navlake, nastale 
pri hišnem čiščenju, nikakor ni 
smiselno tudi iz drugih vzrokov. 
Čiščenje s sežigom tistega, kar 
smo zvlekli na kup, ni čiščenje. 
Kurjenje odpada je le navada, ki 
se je moramo čim prej znebiti. 
Če odpad sežgemo, potem tisto, 
kar nas moti v vidni obliki, samo 
spremenimo v očem nevidno obliko. 
S kurjenjem odpad preide iz stvarne 
oblike na zemljišču v nevidno 
obliko v našem ozračju (na začetku 
pa tudi emisije v ozračje, nastale 
zaradi kurjenja, niso nevidne, saj pri 
kurjenju nastaja tudi dim). Emisij 
kurjenja, sproščenih v ozračje, pa se 
ne znebimo, saj je ozračje tudi nad 
našimi »pospravljenimi« dvorišči, 
vrtovi, hišami, njivami, … Predvsem 
pa je treba misliti na to, da rezultati 
pospravljanja s kurjenjem pristanejo 
v naših pljučih (od tam pa naprej 
v naš organizem). Vsi dihamo 
zrak, onesnažen zaradi kurjenja 
raznovrstnega odpada. Škodljive 
snovi, ki nastanejo pri kurjenju 
odpada, pa v naš organizem ne 
vstopajo le z dihanjem, temveč tudi 
preko onesnažene prehranjevalne 
verige. V teh virusnih časih se 
verjetno malo bolj zavedamo, da je 
tudi nevidno lahko nevarno.
Kurjenju odpada se lahko 
izognemo. Razne navlake, nabrane 
po hišah in drugih poslopjih, se 
ne kuri. Kar ne sodi v kante in 
vreče rednega odvoza odpadkov, 
je treba odpeljati v zbirne centre. 
Kdor noče vrtnega odpada, naj si 
uredi odvoz biološkega odpada, 
viške pa odpelje na zbirni center. 
Če zbirni center takrat, ko bi nekdo 
rad odložil nabrano šaro, ni odprt, 
je treba z odvozom pač počakati 
na takrat, ko je odprt (tudi sami 
niste delovno aktivni nonstop, 
ne pričakujte tega od drugih!). 
Predvsem pa je treba misliti na to, 
da je škoda, da bi to, kar je zraslo 
na našem zemljišču, odpeljali z 
njega nekam drugam, saj s tem 
samo siromašimo svoje zemljišče. 
Tisto, kar so rastline posrkale iz 
naših tal, bi bilo škoda zavreči 
nekam drugam, temveč je to treba 
obdržati na svojem zemljišču. Če 
imamo na parceli odpad smrekovih 
vej, se te veje z iglicami uporabi 
za zastirko pri rastlinah, ki imajo 
rade kislo (na primer borovnice ali 
kake okrasne rastline, ki imajo rade 
kisla tla). Vejevje spomladanskega 
in drugega obrezovanja drevja in 
grmovnic se uporabi za pripravo 
drobirja, ki ga lahko potresemo tam, 
kjer bi se radi izognili pletju. Ali si 
sami priskrbimo drobilnik vejevja 
ali pa poiščemo pomoč pri tistih, 
ki imajo naprave za drobljenje. 
Drobljenje odpada in mulčenje 
zemljišč je lahko komu tudi dodatna 
dopolnilna dejavnost. Raznorazne 
koristne storitvene dejavnosti je 
treba podpirati. Debelejše veje lahko 
potem, ko se posušijo, koristimo pri 
pripravi hrane z roštiljem s ploščo. 
Če pa vejevja, listja, suhe trave ni 
preveč (v odvisnosti od velikosti 
našega zemljišča), lahko vse to na 
manj uporabljanem delu zemljišča 
(lahko tudi na prostoru pod vejami 
kakšnega grma) damo na kup in 
nastal bo hotel za prezimovanje 
ježev. Ježi pa so zelo koristne živali, 
saj so s svojo prehrano zelo dobri 
pomagači v boju proti škodljivcem. 
Zadnje čase je moderno imeti 
hotel za žuželke, lahko imamo tudi 
hotel za ježe. Potrebno je ustvarjati 
pogoje za biotsko raznovrstnost – za 
ohranjanje raznolikosti življenj. Zato 
je potrebnih čim več sonaravnih 
ureditev. Znebiti se moramo 
razmišljanja, da je pospravljeno le 
tisto, kjer ni nobenega odpadlega 
lista ali veje. Ko hodimo na 
sprehode v naravo, občudujemo 
njeno divjino – naravno okolje, 
ki ni bistveno spremenjeno zaradi 
človeške dejavnosti. Imejmo vsaj 
kanček te divjine tudi doma.
Nazadnje še prošnja vsem, da 
ne kurite raznoraznega odpada. 
Predvsem pa ne kurite tudi nevarnih 
snovi (kar pogosto je marsikje videti 
stare pločevinaste sode, iz katerih se 
včasih vije dim s strupenim vonjem). 
Več kot preveč emisij zaradi kurjenj 
imamo že zaradi požarov in zaradi 
tistih kurjenj, ki so potrebna, da se 
zatre škodljivce, ki so napadli rastje.
Pisma bralcev
Kurjenje odpada – navada, 
ki se je moramo čim prej znebiti
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  8. maja 2020Poslovna in druga sporočila16
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww
w
.te
dn
ik
.s
i
Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj 
in turistične agencije ATP
POSTATI NAROČNIK 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 
SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski 
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in 
obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na 
slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika 
pa velja nižja cena, 15,00 EUR.
Vabljeni – uživajte poletje z nami!
Simonov zaliv
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste,
 ki se boste 
od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers
ki tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali 
vse poletne sobote (od 27. 6.  do 29. 8. 20
20).
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na 
morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v 
soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem 
zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji 
Radia-Tednika Ptuj.
Informacije in rezervacije: 
Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
OBVESTILO
 
 
ponovno odpira svoja vrata tudi  
Stranke prosimo, da upoštevajo vse previdnostne ukrepe:
• obvezno si razkužite roke
• ob vstopu v tajništvo si namestite zaščitno masko 
• vstopajte eden po eden
Male oglase, čestitke, obvestila in osmrtnice na Radiu Ptuj in v Štajerskem tedniku 
lahko še vedno oddate tudi preko elektronske pošte: 
marjana.pihler@radio-tednik.si
majda.segula@radio-tednik.si
ali telefon: 02 749 34 10 ali 02 749 34 16.
Hvala za razumevanje. 
Uredništvo Radia-Tednika Ptuj
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 17
S. Grubor: »Prav ta ritem me 
skrbi in zaradi tega morajo biti 
igralci optimalno pripravljeni. 
Imamo nekatere mlade igralce, ki 
fi zično in mentalno še niso na naj-
višjem nivoju zahtevnosti 1. lige, pa 
bi sedaj morali z njimi tvegati igra-
nje v tako močnem ritmu?!? Jasno 
je, da tega ritma ne more zdržati 
12 ali 13 igralcev, ampak bo pot-
rebna velika širina. Imamo veliko 
mladih in kakovostnih igralcev, ki 
jih usmerjamo na pot trdega pro-
fesionalizma, da pa bi takšne – za 
povrh vsega ne povsem pripravlje-
ne – nepremišljeno pošiljali v 'bit-
ko', je po mojem veliko tveganje. 
Kaj to prinaša nam ali slovenskemu 
nogometu v celoti, pa je že drugo 
vprašanje. Slovenska liga zago-
tovo ne živi od prodaje TV-pravic, 
kot je to v Angliji, Nemčiji, Španiji, 
Italiji in Avstriji. Pritiskov je veliko, 
kar naprej se govori o denarju, še 
najmanj pa o zdravju igralcev. Pa bi 
moralo biti drugače.
Pa še to bi dodal: če se bo začelo 
z nogometom, to ne bo enak no-
gomet, kot smo ga poznali doslej. 
Kakšen je nogomet brez gledal-
cev in emocij? Če ne bomo imeli 
povsem pripravljene ekipe, potem 
bomo morali tudi menjati model 
igre! V tem pa ne vidim pravega 
smisla.«
Kakorkoli, Aluminij je na 3. mes-
tu lestvice, pozicija je dobra.
S. Grubor: »To mesto smo si zas-
lužili, nihče nam ni ničesar podaril. 
Če bomo začeli igrati, potem bomo 
vsekakor to želeli vsaj ubraniti.«
Načrt za zagon trenažnega pro-
cesa imate pripravljen?
S. Grubor: »Vse je pripravljeno, 
trenerji dnevno razglabljamo o teh 
ali onih podrobnostih. Seveda pa 
še čakamo na pogoje, pod katerimi 
bomo sploh lahko začeli delati. Bo 
te že v tem tednu ali morda prihod-
njem? Kdo ve …«
Jože Mohorič
popravljiva. Ocenjujemo, da bo 
izguba znašala tudi do 10 milijonov 
evrov,« pravijo na zvezi.
Poudarjajo, da so kot krovna 
nogometna organizacija spošto-
vali vse odločitve države in Nacio-
nalnega inštituta za javno zdravje, 
enako pa so priporočili tudi vsem 
svojim deležnikom.
»Ker pa se ukrepi vlečejo 
in ker pravih smernic za 
ekipne športe še ni na 
vidiku, je situacija v klubih iz 
dneva v dan težja. Nogomet 
kot panoga ima svoje 
zakonitosti in nogometašem 
kot samostojnim športnim 
delavcem je v trenutnih 
razmerah onemogočeno 
opravljanje njihovega 
poklica, po drugi strani pa 
stroški za profesionalne 
nogometne klube ostajajo 
fi ksni, tako kar se tiče 
plačil igralcev, trenerjev, 
zaposlenih in drugih,« 
pojasnjujejo pri NZS.
Opozarjajo, da pa so prihodki 
profesionalnega nogometnega 
kluba odvisni od tega, ali je klub 
in s tem njegove ekipe v pogonu 
in sodeluje v tekmovanju in s tem 
izpolnjuje svoje pogodbene obve-
znosti do sponzorjev in partnerjev. 
Klubi se zaradi tega hitro znaj-
dejo v likvidnostnih težavah, saj 
pogodb z nogometaši ne morejo 
enostransko spreminjati ali preki-
njati, pravijo pri NZS in dodajajo, 
da je nogomet nekoliko bolj kot 
drugi športi odvisen od opravljanja 
lastne dejavnosti, saj ostali prihod-
ki, bodisi od države ali iz drugih vi-
rov, predstavljajo le majhen delež 
v proračunih klubov in nogome-
tnih deležnikov.
»Zavedamo se, da celotna 
slika v boju s pandemijo ne 
bo bistveno drugačna čez 
mesec ali dva, zato bo ob 
trenutnem razmišljanju in 
pogledu tudi takrat igranje 
nogometa predstavljalo 
svojevrstno tveganje. A 
ker je lahko kolateralna 
škoda ukrepov zaradi 
epidemije covida-19 
bistveno večja kot 
neposredna škoda, je 
absolutno smiselno, da se 
začne sproščanje ukrepov 
tudi za profesionalni šport 
v kolektivnih panogah,« 
menijo pri NZS.
Pri tem se obračajo tudi na izku-
šnje iz tujine, ko so nekateri klubi 
že ugasnili zaradi koronavirusa. 
»Tudi domači nogomet ne bo pre-
nesel nedejavnosti skozi jesenski 
del. Klubi zaradi posebnosti pano-
ge nimajo rezerv, s tem je ogrožen 
njihov obstoj, posledično pa tudi 
obstoj profesionalnega športa, kot 
ga poznamo.«
Kot pravijo pri NZS, so v naši 
neposredni bližini in drugod po 
Evropi vlade in nogometne zveze 
že sprejele terminske načrte za po-
novni zagon nogometa. »Madžar-
ska bo 23. maja začela tekme ma-
džarskega pokalnega tekmovanja, 
30. maja pa se bo nadaljevala liga. 
Zadnji vikend v maju naj bi se vrni-
la tudi hrvaška nogometna liga, 
nemška pa celo 15. maja, Španci 
začenjajo v začetku junija. Nada-
ljevanje s konkretnimi datumi so 
že določili tudi na Poljskem, v Bol-
gariji, na Portugalskem, s treningi 
pa so začeli že klubi v Avstriji, Srbiji 
in pa tudi v Italiji, ki jo je pandemija 
najbolj pretresla.«
Poudarjajo, da v primeru, da se 
ukrepi ne omilijo do točke, ki ob 
upoštevanju vseh varnostnih načel 
za ohranitev zdravja ne omogoča 
ponovnega zagona nogometa, 
ko bo možno ponovno trenirati in 
v nekaj tednih tudi tekmovati, bi 
fi nančne posledice lahko znašale 
tudi blizu 10 milijonov evrov.
»Saj velik del klubskih prihodkov 
predstavlja tudi prestopna dejav-
nost klubov, ki pa je ob neaktivno-
sti klubov nična. Ocenjena izguba 
predstavlja skoraj polovico vseh 
sredstev, ki jih je država nameni-
la za letni program športa v letu 
2020. V tem primeru bo marsika-
teri klub težko prebrodil krizo, kar 
pomeni, da bodo brez klubov os-
tali tudi igralci vseh preostalih se-
lekcij, od dečkov vse do mladinskih 
selekcij,« pojasnjujejo na zvezi.
sta
Nogometaši kljub rahljanju ne-
katerih ukrepov proti koronaviru-
su še naprej ostajajo v negotovos-
ti, za zdaj še vedno niso dovoljeni 
skupni treningi, niti v majhnih sku-
pinah, kot so jih dovolili v nekate-
rih drugih državah. Kako o vsem 
skupaj razmišlja strateg šumarjev 
Slobodan Grubor, kako doživlja 
sedanje stanje?
»Za nami je že sedem tednov 
sedanjega stanja, resnično si že že-
limo na zelenice. Seveda moramo 
razumeti situacijo, po drugi strani 
pa je nogomet naša služba – manjka 
nam druženje in treningi z žogo,« je 
v uvodu povedal Grubor in se dotak-
nil dela v zadnjem obdobju: »Vsi tre-
nerji, pa tudi vsi ostali ljudje iz kluba, 
smo vsakodnevno skrbeli za igralce, 
veliko smo se z njimi pogovarjali, jim 
dajali navodila za treninge … Igralci 
zagotovo niso bili zapostavljeni in 
so v dobrem stanju, tako fi zičnem 
kot psihičnem. V nekaterih primerih 
so šli pri treniranju tudi preko svojih 
mej, vsak je iskal tudi kakšen košček 
trave, da je lahko kaj delal tudi z 
žogo.«
So igralci že vsi v Kidričevem?
S. Grubor: »Razen Martinovića 
so vsi tukaj, vsi so bili po predpisih 
tudi v karanteni in so pripravljeni 
za delo. Vsak dan sprašujejo, kdaj 
se bo začelo.«
Veliko se govori o tem, da je 
eno delo v karanteni, nekaj pov-
sem drugega pa delo v skupini, v 
kontaktu z žogo. Kako vi gledate 
na možnost poškodb po vrnitvi na 
zelenice?
S. Grubor: »Poškodbe so ved-
no mogoče. Sam poznam že dva 
primera iz Avstrije, ko je prišlo v 
malih skupinah do poškodb kole-
na in stopala. Telo sedaj ni več na-
vajeno na močne sunkovite gibe, 
skoke …«
Kako igralce vrniti v pripravlje-
nost za igranje tekem?
S. Grubor: »Sam ločim več vrst 
pripravljenosti: za 'top' stanje 
potrebuje igralec približno osem 
tednov, za 'optimalno' stanje šest 
do sedem tednov – vse, kar pa je 
manj, pa pomeni povečanje tve-
ganja poškodb. Vse bo odvisno 
od tega, koliko časa bomo imeli za 
skupno pripravo. Upam, da bodo 
o tem razmišljali tudi tisti, ki bodo 
odločali o nadaljnjih korakih. Zave-
dati se je treba, da se koronavirus 
preleži v 14 dneh, težja poškodba 
pa lahko nogometaša odstrani z 
igrišča tudi šest mesecev ali več.«
Kolikor lahko slišimo, pa pripra-
ve ob morebitnem zagonu nogo-
meta ne bodo tako dolge, kot bi si 
želeli trenerji, ampak v najboljšem 
primeru štiri tedne.
S. Grubor: »Naj takoj povem, da 
sem za to, da se prvenstvo nadalju-
je, a imam obenem dopolnilo – ko 
bodo izpolnjeni pogoji za to. Vsi 
govorijo o skrbi za zdravje igralcev, 
dela pa se povsem drugače. Sam si 
želim izpolnitev 'optimalnih' pogo-
jev.«
Slovenska liga zagotovo 
ne živi od prodaje TV-
pravic
Če se bo spomladanski del 
nadaljeval, bo ritem tekem zelo 
zgoščen. Aluminij za nameček 
čaka še nastop v Pokalu Slovenije.
Čeprav so se v času epidemi-
je novega koronavirusa že začeli 
rahljati ukrepi predvsem za indivi-
dualne športe, pa je zaenkrat pre-
cej nejasnosti pri kolektivnih, tudi 
nogometu. Na Nogometni zvezi 
Slovenije (NZS) menijo, da je čas, 
da se postopno sprosti tudi kolek-
tivno področje. V nasprotnem pri-
meru bi lahko izguba znašala tudi 
10 milijonov evrov.
»NZS se zaveda, da situacija ni 
enostavna in da je najpomemb-
nejše zdravje državljank in drža-
vljanov, kljub temu pa mislimo, da 
je napočil čas za postopno spro-
ščanje ukrepov, ki bo omogočalo 
tudi nadaljevanje profesionalnega 
ekipnega športa. V nasprotnem 
primeru bo škoda, ki bo nastala 
na nogometnem področju, ne-
Šport
Treningi dovoljeni 
registriranim športnikom, 
tekmovanja v individualnih 
panogah
Stran 18
Motokros
Tim Gajser: »Na motorju 
sem minimalno, več 
delam v fi tnesu, tečem 
in kolesarim«
Stran 18
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet  Slobodan Grubor, trener Aluminija
»Vsi govorijo o skrbi za zdravje 
igralcev, dela pa se povsem drugače«
Nogomet  NZS
»Čas je za sprostitve, v nasprotnem 
primeru bo škoda milijonska«
Foto: Črtomir Goznik
Slobodan Grubor: »Zavedati se je treba, da se koronavirus preleži v 
14 dneh, težja poškodba pa lahko nogometaša odstrani z igrišča tudi 
šest mesecev ali več.«
Foto: Črtomir Goznik
Kdaj se bodo nogometaši vrnili na treninge, ostaja še naprej odprto vprašanje (fotografi ja je arhivska).
Štajerski TEDNIK petek, 8  5. 2020     COLOR CMYK stran 18
Slovenski motokrosist Tim Gaj-
ser je po lanskem naslovu sve-
tovnega prvaka letos pričakoval 
hud boj z največjimi imeni razreda 
MXGP, potem pa je novi koronavi-
rus povsem ohromil šport. Dirk si 
brez svojih navijačev ne predsta-
vlja, a razume, da je to morda edi-
na rešitev za nadaljevanje sezone.
Trenutno je dirkanje prisilno 
postavljeno na stran, kar pa ne po-
meni, da 23-letnik počiva. V slabih 
dveh mesecih je skupaj z dekletom 
Špelo Motaln urejal in vzdrževal 
hišo, ostajal doma ter v naravi in se 
posvečal predvsem kondicijskim 
treningom. Malo za šalo, malo 
zares pravi, da se več z motorjem 
vozi njegovo dekle.
»Špela ima svoj motor, 
svojo hondo«
»Špela ima svoj motor, svojo 
hondo, s katero se že kar dobro 
vozi. Vseeno pa mislim, da tekmo-
vala ne bo,« je v smehu pogovor 
začel svetovni prvak v razredu 
MXGP, ki si zahtevnega obdobja 
ne more predstavljati brez svojega 
dekleta.
»Dejansko ves čas skrbi zame 
in kuha. Tudi v karanteni je bilo 
tako. Sam nisem za kuhanje, če pa 
pripravimo kaj na žaru, tudi jaz kaj 
popečem. Bolj ji pomagam pri op-
ravilih doma, saj poleg treningov 
drugih obveznosti nimam,« na to 
temo dodaja 23-letni dirkač, ki se 
še vedno ni povsem privadil na tre-
nutne razmere.
»Občutek je čuden, saj sem v 
tem času vsak vikend navajen biti 
v drugem delu Evrope ali sveta. 
Ampak privadil sem se in skušal to 
storiti čim prej, vseeno pa upam, 
da bodo tekme kmalu nazaj. Želim 
si tekmovati in komaj čakam, da se 
vrnem na stezo,« pravi Gajser.
Trening je prilagodil pogojem, 
a kljub vsemu presenetljivo malo 
časa preživi na motorju. »Sam 
imam doma fi tnes, tako da tre-
ningi tam potekajo normalno. Na 
motorju sem minimalno, enkrat na 
teden, ravno toliko, da ohranjam 
občutek na njem, oziroma da ni-
sem bil mesec in pol brez. Več de-
lam v fi tnesu, tečem in kolesarim,« 
o drugačnem vsakdanu razlaga 
trikratni svetovni prvak iz let 2015 
(MX2), 2016 in 2019.
»Niti sanjalo se mi ni, da 
bo premor tako dolg«
Letošnjo sezono je, kot eden 
redkih športnikov, ki jim je bilo 
to omogočeno, lahko začel, a so 
hitro sledile številne odpovedi. 
»Odpeljali smo sicer prvi dve veliki 
nagradi, ampak tega res nisem pri-
čakoval. Niti sanjalo se mi ni, da bo 
premor tako dolg in najbrž bo tako 
še nekaj mesecev,« pravi Gajser, ki 
upa, da se bo sezona nadaljevala 
5. julija v Rusiji, četudi so razmere 
zaradi novega koronavirusa tam 
vse slabše.
Na nadaljevanje sezone Gajser 
upa predvsem zaradi dobrega uvo-
da v Veliki Britaniji in na Nizozem-
skem. »Zelo dobro sem bil prip-
ravljen za uvodne tekme, hitrost 
je bila takoj prava. Nekaj malega 
je bilo napak, ampak sem zadovo-
ljen, kako sta se prvi dve dirki raz-
pletli. Zato nisem bil vesel, ker so 
prekinili sezono, saj sem ravno za-
čel prihajati v pravi ritem,« pravi na 
koncu drugi tako v Matterley Basi-
nu kot Valkenswaardu. Obakrat je 
zaostal le za Nizozemcem Jeff re-
yjem Herlingsom in je v skupnem 
seštevku drugi s 85 točkami, devet 
za Herlingsom.
Na vprašanje, ali se sliši s tekme-
ci, se je le nasmejal in dejal, da si vsi 
želijo skriti, kako trenirajo. »Zato 
nima smisla komunicirati o trenin-
Vlada je na sredini dopisni seji 
dovolila treninge registriranim 
športnikom po zakonu o športu na 
ali v vseh športnih objektih in po-
vršinah v naravi, z izjemo objektov, 
ki so sestavni del vzgojno-izobra-
ževalnih zavodov, ter tekmovanja 
do vključno državne ravni v indivi-
dualnih panogah brez gledalcev, 
je povedala pristojna ministrica 
Simona Kustec.
Ukrepe je pripravilo ministrstvo 
za izobraževanje, znanost in šport 
v sodelovanju z ministrstvom za 
zdravje. Pred tem so jih na poziv 
Olimpijskega komiteja Slovenije 
(OKS) oblikovale nacionalne pa-
nožne zveze.
V ukrepe zajetih 60.000 
športnikov
Pri tem morajo športniki, v tem 
sklopu jih je zajetih okrog 60.000, 
upoštevati vsa navodila ministr-
stva za zdravje in Nacionalnega 
inštituta za javno zdravje (NIJZ) za 
preprečevanje okužbe z virusom 
sars-cov-2.
Kustečeva je sporočila prve 
sprostitvene ukrepe za poklicni in 
tekmovalni šport v Sloveniji, ki je 
bil zaustavljen od sredine marca. 
Veljajo za individualne športne 
panoge in pod istimi pogoji tudi 
za ekipne športe, ki še ne morejo 
vaditi v skupinah.
»Odlok velja za 14 dni, potem 
bodo nadaljnji ukrepi odvisni od 
epidemioloških razmer in splošnih 
smernic zdravstvene stroke. A 
vadbe ekipnih športov in tekmo-
vanj še ne moremo pričakovati 
tako kmalu,« je menila Kustečeva.
Prepričana je, da se bodo posa-
mezne panoge, vključno z Nogo-
metno zvezo Slovenije, »modro 
odločile o nadaljevanju treningov 
in tekem«. V naslednjem obdob-
ju pričakuje intenzivne pogovore 
o sproščanju ukrepov za ekipne 
športe, konkretnih datumov za nji-
hove skupinske treninge in tekme 
pa ni navedla.
Šport je načeloma 
avtonomen v svojem 
delovanju in odločanju, 
a vadba v skupinah še ni 
dovoljena
Izpostavila je, da je šport nače-
loma avtonomen v svojem delo-
vanju in odločanju in priporočila, 
naj športne organizacije podrobno 
preučijo navodila NIJZ in potem 
znotraj lastnih disciplin pripravijo 
pravila zase.
Dodala je, da lahko v nogometu, 
košarki in drugih ekipnih športih 
za zdaj trenirajo le pod pogoji in v 
skladu s smernicami, ki jih je danes 
objavil NIJZ in ki ne dovoljujejo sti-
kov med udeleženci treninga. Tako 
še ni dovoljena vadba v skupinah, 
saj je treba ves čas ohranjati razda-
gih. Nimamo stikov. Vsak se želi le 
po svojih najboljših močeh pripra-
viti na nadaljevanje sezone in biti 
kar najbolje pripravljen.«
Po drugi strani je s svojim mo-
štvom v stiku ves čas, predvsem z 
mehaniki in fi zioterapevtom. Glav-
na tema pogovorov so napotki za 
ljo najmanj dveh metrov do drugih 
oseb.
Telesni stik dovoljen pri 
judu, plesnih parih …
Telesni stik med športniki je 
dovoljen le pri tistih individualnih 
trening in skrb za predstavnike 
moštva, saj jih večina prihaja iz Ita-
lije. Pravi, da se je življenje za vse 
zelo spremenilo.
»Ljudje so začeli uživati 
v drugih stvareh 
in drugače gledajo 
na življenje, kar je 
pozitiven izvleček iz 
vsega slabega«
»Treba je gledati pozitivno, četu-
di so nam na nek način vsi ti ukrepi 
preprečevali svoboščine. Ritem 
življenja je bil neverjeten. Nikoli ni 
bilo časa. Imel si svoj ritual, napo-
ren kot vedno, tempo pa je bil iz 
leta v leto večji. Zdaj se je vse neko-
liko umirilo, ljudje so začeli uživati 
v drugih stvareh in drugače gle-
dajo na življenje, kar je pozitiven 
izvleček iz vsega slabega.«
Neprijeten del koronakrize je 
tudi fi nančni izpad prihodkov na 
vseh ravneh, ne le v športu. »Zas-
ledil sem, kako je v vseh športih. 
Nogomet se ne igra, motokrosa 
ni, vse se je ustavilo, zato je nor-
malno, da prihaja do teh odločitev. 
Glede fi nanc moram reči, da je pri 
nas oziroma pri meni vse normal-
no in v redu,« je dodal Gajser, ki 
za zdaj ni bil seznanjen s krčenjem 
plač.
Kljub temu da v zadnjih mesecih 
ni bilo dirk in bo tako vsaj do julija, 
se zdi, da v sezoni ne bo odpadlo 
veliko preizkušenj. Bo pa ritem 
posledično neizprosen, saj si bodo 
dirke sledile iz nedelje v nedeljo. 
»Kaj drugega kot organizacija os-
mih zaporednih vikendov z dirkami 
jim niti ne preostane. Če bo obstal 
koledar, ki so ga prilagodili nazad-
nje, časa za počitek pravzaprav ne 
bo, zato bom skušal biti kar najbo-
lje pripravljen, da bom zdržal ta 
tempo,« je odločen Gajser, ki sicer 
velja za enega najbolj fi zično moč-
nih dirkačev.
Številne zaporedne dirke bi 
tako lahko bile njegova prednost. 
»Ogromno časa posvečam fi zični 
pripravi, ker mislim, da je eden po-
membnejših dejavnikov v športu. 
Če si fi zično močan, lahko iztisneš 
iz sebe še kanček več od tistih, ki 
morda na koncu dirk niso tako 
sveži. Upam, da bo to moja pred-
nost in da se bodo naporni treningi 
obrestovali.«
Medtem ko je kot športnik vajen 
garanja, pa, kot pravi, ni vajen pra-
znih tribun. »Čudno bo dirkati pred 
praznimi tribunami. Na vsaki veliki 
nagradi je bilo po 20.000, 30.000 
gledalcev ali celo več, ki so ustvarili 
izjemno vzdušje. Za vse bo to nekaj 
novega. Če ne bo druge rešitve, da 
rešimo sezono, je to pač nujen ko-
rak,« je dejal Gajser, ki bo posebej 
pogrešal morje rumenih in rdečih 
majic, ki jih nosijo njegovi pristaši.
sta, UR
petek  8. maja 2020Šport, pogovori18
Motokros  Tim Gajser
»Na motorju sem minimalno, 
več delam v fitnesu, tečem in kolesarim«
Šport
Treningi dovoljeni registriranim športnikom, 
tekmovanja v individualnih panogah
Foto: osebni arhiv
Tim Gajser med vadbo z Boštjanom Renkom
Foto: Črtomir Goznik
Eden od redkih športov, pri katerem je trenutno dovoljen telesni stik, je judo (fotografi ja je simbolična).
Zadnji popravljen 
urnik tekem SP:
5. julij – VN Rusije
12. julij – VN Latvije
19. julij – VN Italije (Maggiora)
26. julij – VN Češke
2. avgust – VN Belgije
9. avgust – VN Nemčije
16. avgust – VN Švedske
23. avgust – VN Finske
6. september – VN Turčije
13. september – VN Kitajske
20. september – VN Emilie Roma-
gne (Italija)
4. oktober – VN Trentina (Italija)
11. oktober – VN Španije
18. oktober – VN Portugalske
1. november – VN Indonezije
8. november – VN Azije (Indonezija)
22. november – VN Argentine
športih, kjer tekmovalna pravila 
panoge zahtevajo sodelovanje 
dveh za izvedbo, kot so judo, ple-
sni pari ...
Možnost izvedbe ekipnih pa-
nog, kjer je stik neizbežen, bo 
predmet nadaljnjih odločitev, pri 
čemer bo vloga posameznih zvez 
ključna. »Spremljamo odzive iz 
drugih evropskih držav, kaj se do-
gaja in kakšni ukrepi se sprejema-
jo. Stoletnica Nogometne zveze 
pluje zelo modro in prepričana 
sem, da se bo ta organizacija mod-
ro odločila, kako naprej,« je o mož-
nosti izvedbe tekem državnega 
nogometnega prvenstva, s katero 
bi se končala letošnja sezona, deja-
la Kustečeva.
Dvajsetega aprila je sicer vlada 
dovolila nekatere dejavnosti rekre-
ativnega športa. »Ta se izvaja nap-
rej tako, kot je že določeno. Kar 
se tiče fi tnesov, pa se v okviru po-
stopnega sproščanja ukrepov za 
zajezitev epidemije pripravljajo na-
vodila v naslednjem sklopu. Otroci 
od 10. leta starosti, ki so usmerjeni 
v vrhunski in tekmovalni šport, lah-
ko od četrtka trenirajo že v okviru 
sedanjega odloka, drugi pa bodo 
zajeti pozneje v okviru ukrepov za 
vzgojno-izobraževalne ustanove,« 
je še pojasnila Kustečeva.
Pri OKS pozdravljajo ukrepe vla-
de in pričakujejo, da se bo pomoč 
športu nadaljevala v naslednjih te-
dnih. »Zelo v redu je, da se ni kar 
takoj črtalo vseh športnih panog, 
ki so kontaktne, pa reklo kolektiv-
nim športom, da se ne sme ničesar 
početi. To je bil naš glavni motiv pri 
pripravi ukrepov. Da se prilagodi 
treninge na način, ki je ustrezen 
za zdravstveno stroko. To je zdaj 
sprejeto, glede na to, da se bo si-
tuacija preverjala na 14 dni, bomo 
potem videli, kako naprej,« je dejal 
generalni sekretar OKS Blaž Perko 
in povedal, da je OKS že takoj ob-
vestil tudi vse svoje članice o uved-
bi sprostitvenih ukrepov.
sta
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 19
Zgodba se je začela s povsem 
naključnim pogovorom, 
na katerem je beseda 
nanesla na pse. »Poglej to, 
moja psička je skotila 13 
mladičev, kar se mi v dolgih 
letih ukvarjanja s psi še ni 
zgodilo,« je fotografi jo na 
telefonu kazal eden izmed 
sodelujočih v pogovoru. 
13?!? To je res ogromno! Kje? 
Kdaj? So vsi preživeli? Kakšne 
pasme? Kdo je lastnik in s 
čim se ukvarja? Vprašanja 
so kar vrela na plano … Tri 
dni kasneje sva na njegovem 
domu v Lovrencu že delala 
intervju …
»S ptičarsko kinologijo se ukvar-
jam že 30 let, po treh uvodnih le-
tih pa sem začel vzrejati nemške 
kratkodlake ptičarje. Zgodba se je 
začela tako, da sem že pred tem 
hotel postati lovec, a so bile fi nan-
ce tiste, ki tega niso dopuščale – 
takrat sem si ustvarjal družino in 
so bile prioritete drugje. Potem pa 
je prišel čas, ko je bilo možno ne-
kaj nameniti tudi lovstvu in kmalu 
sem se začel ukvarjati tudi z vzrejo 
lovskih psov. Najprej so bili seve-
da poskusi, ko pa sem videl, da mi 
stvar kar lepo uspeva, pa sem se 
tega lotil še z večjim entuziazmom, 
tako je še danes,« na uvodu v svo-
ji lovski sobi v kleti družinske hiše 
pove Vilko Turk iz Lovrenca, nato 
pa doda: »Pri tej stvari je izredno 
pomembno tudi to, da se družina 
strinja s tovrstno dejavnostjo. Brez 
podpore žene Jožice ne bi mogel 
tako uspešno voditi psarne, sva 
kar uigrana ekipa in resnično dob-
ro sodelujeva.«
Od kod ljubezen do psov? »To 
me spremlja že od malega, pri hiši 
je bil vedno kakšen pes. Ko sem se 
lahko sam odločil za svojega psa, 
sem nabavil nemškega ovčarja, 
ko pa sem postal lovec, pa si bili 
lovski psi tisti, ki so me pritegni-
li,« pove Vilko in doda: »Lovec in 
vodnik lovskega psa sem postal 
domala istočasno, izpita sem opra-
vil v razmiku enega dneva. S prvo 
psičko nisem imel ravno sreče, saj 
je imela epilepsijo; ime ji je bilo 
Ajša Nadgoriških borcev, od zna-
nega vzreditelja, žal že pokojnega 
Mileta Budiča. Po letu in pol sem 
se odločil za novo psičko iz psar-
ne Obreške od vzreditelja Rudija 
Rakuša. S to sem imel več sreče, 
ki me v tej dejavnosti spremlja vse 
do danes. To so bili začetki psarne 
Lovrenške, ki se danes pišejo kar z 
velikimi črkami. Seveda govorimo 
o lovskih psih,« pove Vilko Turk 
in doda, da so lovski psi pri v pri-
merjavi z drugimi vrstami bistveno 
podcenjeni. »Kakšnega posebne-
ga zaslužka z vzrejo lovskih psov 
ni, včasih smo lahko zadovoljni 
že s 'pozitivno ničlo'. Treba pa je 
konstantno spremljati razvoj in 
kakšno uro dnevno nameniti tej 
dejavnost, da lahko konstantno 
napreduješ.«
Priznanega imena v svetu vzreje 
lovskih psov pa si ni moč pridobiti 
čez noč. »To je resnično tek na dol-
ge proge, pri katerem mora biti na 
prvem mestu iskrenost. Še danes, 
po 27 letih dela, se gradi ugled psar-
ne Lovrenške in tako bo tudi nap-
rej. Vedno je treba ohraniti spošto-
vanje do tistih, ki se za to odločajo 
in kupujejo ali se samo zanimajo za 
pse. Potrebno je ohraniti načelno 
držo in biti vedno iskren s kupci ter 
jim podati vse informacije. Sicer je 
psarna z imenom Lovrenška regi-
strirana pri Kinološki zvezi Slove-
nije in tudi pri FCI, kar pomeni pri 
mednarodni zvezi. To je edina psar-
na na svetu s tem imenom, iz čipov 
psov iz naše psarne je mogoče 
vedno odčitati vse podatke – vse je 
transparentno«
Kako pa je s certifi kati, ki so 
potrebni za ukvarjanje z vzrejo 
psov? »Z vsako psico je treba na-
rediti vse vzrejne preizkušnje (PZP, 
Derby, JZP), opraviti slikanje kol-
kov in pregled DNK, pred komisijo 
je treba opraviti vzrejni pregled 
(proporci, višina, barva, oči …) in 
šele takrat – po približno dveh le-
tih – ima psica ob vseh teh uspeš-
no opravljenih preizkušnjah pogoj, 
da lahko vzrejaš,« pove Vilko Turk, 
ki vse postopke odlično pozna, saj 
je predsednik slovenskega Društva 
ljubiteljev ptičarjev. 
Soba, v kateri se pogovarjava, 
pa ni polna lovskih trofej, kot bi 
lahko pri lovcu pričakovali, am-
pak priznanj in pokalov. »To so vse 
priznanja, ki so jih osvojili naši psi. 
Dobili so jih za različna dela, v raz-
ličnih državah, Šli smo tudi izven 
meja Slovenije: lahko se pohvalim, 
da smo v Sloveniji trije, ki smo s 
svojimi psi opravili najvišjo pre-
izkušnjo za nemške kratkodlake 
ptičarje, to je Klemanova preizkuš-
nja (KS – Kleman zieger Prufung, 
op. a.) – poteka vsako drugo leto 
v organizaciji nemške pasemske 
organizacije. To je tudi priznanje v 
tej sobi, na katerega sem najbolj 
ponosen,« s ponosom o tem pove 
Vilko. 
S takšnimi priznanji pa si ugled 
dvigujete tudi izven meja Slove-
nije. Se s tem povečuje zanimanje 
za vaše pse tudi v tujini? »Za naše 
pse se zanimajo v glavnem lovci 
iz celotne Slovenije, ponudbe pa 
dobivam tudi iz Hrvaške, Avstrije 
in Nemčije. V glavnem vsi mladiči 
najdejo svoje lastnike, saj lov brez 
lovskega psa niti ni več dovoljen. 
Vsaka lovska družina v Sloveniji in 
tudi v tujini mora imeti glede na 
velikost rajona določeno število 
uporabnih lovskih psov,« pozna-
valsko pove Vilko Turk, član Lovske 
družine Boris Kidrič.
Prav posebno srečo pa ste ime-
li v zadnjem leglu vaše mlade, 
triletne psičke. »Skozi vso dobo 
ukvarjanja z vzrejo se lahko rejcu 
enkrat zgodi tudi kakšen 'čudež'. 
To se je meni zgodilo letos v obliki 
skotitve 13 mladičev, kar je velika 
redkost. Na srečo so vsi preživeli, 
a je potrebno za to veliko trdega 
dela. Psička ima le devet seskov, 
zato sva morala z ženo prve dni 24 
ur na dan 'dežurati' pri hranjenju in 
jih spremljati ter menjavati. Če tega 
ne bi počela, bi tisti močnejši izrini-
li šibkejše in ti ne bi imeli dostopa 
do hrane. Sedaj je kritično obdobje 
že mimo, vsi so zdravi in tudi glede 
velikosti podobni, tako da sva kar 
dobro opravila svoje delo. Sedaj 
so nekateri mladički že pri novih 
lastnikih. Zanimivo je, da se vodniki 
radi odločajo za to vrsto psov, ki je 
primerna za vse vrste lova. Pa tudi 
na oko so zelo lepi,« pove. 
Psička rekorderka je Nia Lo-
vrenška, četrta generacija v psar-
ni Lovrenški, pred njo so bile 
Feni Obreška, Brina Lovrenška in 
Isa Lovrenška. »Za psičko Nio je 
to prva kotitev, stara bo tri leta. 
Pasemska psička lahko sicer koti 
enkrat letno, med eno in drugo 
paritvijo mora miniti najmanj leto 
in dan – tako se lahko psička v 
vmesnem času dovolj odpočije. 
Pomembna pa je seveda tudi pre-
hrana, s katero jo hranimo in mora 
biti posebej kakovostna, da se 
lahko hitreje regenerira. Danes je 
to drugače kot pred leti in si lah-
ko psičke hitreje povrnejo moči 
– naša je resnično dobro prenesla 
to 'avanturo',« pove Turk in doda: 
»Tisti vodniki, ki imajo namen de-
lati dolgoročno zgodbo, morajo 
vedno stremeti k temu, da iz svoje 
vzreje nadaljujejo zgodbo naprej 
– samo to je pot do uspeha. Tako 
najbolje spoznaš svojo psičko in ji 
poskušaš poiskati takšnega samca, 
ki bi lahko najbolje izpopolnil njene 
preostale kvalitete. O izbiri samca 
začnem poizvedovati že kakšno 
leto pred dejanskim prepustom. 
Tako poznam vse ozadje samcev, 
njihov značaj in kri, delo …, šele 
nato se odločim,« zanimivo zgod-
bo zaključi Vilko Turk. 
Jože Mohorič
petek  8. maja 2020 Ljudje, reportaže   19
Lovrenc  Vilko Turk - lovec, vzreditelj nemških kratkodlakih ptičarjev
Ob tridesetem letu lovstva in ptičarske 
kinologije posebno darilo – rekordno leglo
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu 
z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo
NAJBOLJ 
BRANA
slovenska 
tedenska 
revija
Natalija Verboten 
SLABIM MISLIM VSTOP 
PREPOVEDAN!
ROSVITA IN GLASBA 
NEPOZABNI POGOVORI 
Foto: osebni arhiv
Vilko Turk iz Lovrenca je priznani vzreditelj lovskih psov vrste nemški kratkodlaki ptičar. 
Foto: osebni arhiv
Psička Nia Lovrenška je letos skotila kar 13 mladičev. 
Vsak torek!
Ne spreglejte v novi Zarji Jani
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR 
in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR.
Marija Merljak 
o hrani za 
vitalnost
SKRIVNOST
MLADOSTI
Alma 
in Stjepan: 
PREBOLELA 
SVA KORONO
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 20
Neja Križanec pravi, da je nov 
princip tekmovanja, ki ne išče več 
le »barbik«, pač pa osebnostno 
razvita in sposobna dekleta, raz-
log, da se je prijavila tudi sama. 
Neja, doma iz Dupleka, se je uvr-
stila med 36 polfi nalistk za Miss 
Slovenije 2020: »To ni več klasično 
lepotno tekmovanje, ampak pro-
jekt s sloganom Podprimo sloven-
sko, podprimo Slovenijo, zato je 
pomembno, da se dekleta anga-
žiramo tudi na lokalnem področju 
in promoviramo kraj, iz katerega 
prihajamo. Od bodoče misice ne 
pričakujejo samo lepote, ampak, 
da pooseblja in izžareva vrednote, 
ki jih projekt podpira, ter da je ak-
tivna v sklopu svoje lokalne skup-
nosti.« 
Konec tega meseca bo opravljen 
fi nalni izbor, a ne glede na to, ali se 
bo uvrstila med 15 fi nalistk, 21-le-
tna študentka psihologije pravi, da 
si je že doslej pridobila ogromno 
znanja in izkušenj. 
Pomembno je, kar 
dekle izžareva
Dekleta se namreč več mesecev 
izobražujejo na različnih področ-
jih, spoznavajo poslovne partner-
je in opravljajo zanimive izzive. 
»Vsak izziv da dekletu priložnost, 
da se predstavi v svoji luči in tako 
omogoči žiriji in ljudem, ki projekt 
spremljajo preko socialnih omrežij, 
da dekle bolje spoznajo. Do sedaj 
smo opravile tri izzive. Predstavile 
smo kolekcijo poslovnega partner-
ja projekta More Than Beauty, so-
delovale smo na natečaju Naj pirhi 
slovenskih novic, kjer smo izdelale 
pirh, ki predstavlja nas in našo po-
krajino in pripravile predstavitveni 
video, v katerem smo morale pou-
dariti, kaj nas v življenju navdihuje 
in motivira. Trenutno opravljamo 
naš četrti izziv, kjer moramo iz 
odpadnega materiala Tosame, ki 
je tudi eden izmed poslovnih par-
tnerjev projekta, izdelati obleko. 
Obleka mora v prvi vrsti predsta-
vljati Tosamo, izražati pa mora 
tudi osebnost deklet,« pravi lepa 
Štajerka.
Njena želja je zaključiti študij in 
se posvetiti psihologiji, prepričana 
pa je, da ji bo ta izkušnja pomaga-
la tudi na karierni poti ne glede na 
končni izid tekmovanja. Zadovolj-
no ugotavlja, da jo je to že doslej 
potisnilo iz cone udobja: »Na kon-
cu ugotoviš, da niso pomembne 
mere, pač pa to, kar dekle izžare-
va in kako dobro zna predstaviti 
v prvi vrsti sebe, svojo državo, ne 
nazadnje pa tudi izdelke poslovnih 
partnerjev. Upam, da bomo tudi na 
ta način nekoliko izkoreninile stere-
otip o tem, da so misice lepe, a ne-
umne. Moja želja je mladim skozi te 
predstavite Slovenijo približati na 
drugačen način. Vsi želijo ven iz dr-
žave, idealizirajo tujino, ne da bi se 
zavedali, kako lepo je doma. Morda 
pa tudi s pomočjo družbenih omre-
žij, na katerih objavljamo koncept 
tekmovanja in predstavitve naše 
ideje, prispevamo tudi k osvešča-
nju o lepotah in posebnostih naše 
države,« še pravi n aša sogovornica. 
petek  8. maja 2020Ljudje in dogodki20
Foto: Rimske terme 
V polfi nalni izbor se je uvrstilo 
36 deklet. 
Od leta 2016 je nosilka licence Miss Slovenije Jelka Verk, ki je to 
tekmovanje korenito spremenila. Zastavila ga je kot več mesecev 
trajajočo zgodbo, katere namen je lepoto deklet oplemeniti 
z znanjem in izkušnjami, obenem pa jim pomagati tudi na 
drugih področjih. V ospredje so postavili Slovenijo, njene lepote, 
gospodarstvo, oblikovalce, izdelke in glasbenike. V tem duhu poteka 
tudi celotno tekmovanje, ki poteka vse od februarja do oktobra.
Slov. Bistrica  Zdravstveni dom z novim vodstvom
»Čas je, da nekdo na novo 
prevzame krmilo doma«
Z direktorskega stolčka slovenjebistriškega zdravstvenega 
doma se po 20 letih poslavlja direktorica in zdravnica Jo-
žefa Lešnik Hren. Nasledila jo bo Urška Sedmak, ki je v ZD 
Slovenska Bistrica zaposlena že sedem let in je pomočnica 
direktorice za fi nančno-računovodske zadeve.
Za šesti mandat se Jožefa 
Lešnik Hren, ki so jo mnogi 
spoznali kot zdravnico v šolski 
ambulanti, ni odločila. »Menim, 
da je čas, da nekdo na novo 
prevzame krmilo zdravstvene-
ga doma,« je dejala Lešnik Hre-
nova, ki ji teče 39 let delovne 
dobe in bo prihodnje leto jeseni 
izpolnila pogoje za upokojitev. 
Odhajajoča direktorica je pono-
sna, da je cilje, ki si jih je zadala, 
s sodelavci tudi uresničila. ZD 
Slovenska Bistrica je lani prido-
bil skoraj 500 m2 novih prosto-
rov, kamor so se preselili Cen-
ter za krepitev zdravja, gineko-
loška ambulanta, patronažna služba ter ambulanta medicine dela in 
športa, uspeli so tudi zmanjšati kadrovski primanjkljaj, tako da so eden 
redkih zdravstvenih domov, v katerem si pacienti še lahko izberejo 
novega zdravnika. »Zelo sem zadovoljna, da smo po kar nekaj letih 
krize hudega pomanjkanja pediatrov zaposlili mlade zdravnice in jih 
imamo trenutno zadostno število. Tudi programe družinske medicine 
imamo ustrezno kadrovsko zasedene. Pomanjkanje je v nujni medicin-
ski pomoči, tu zdravnikov nimamo zaposlenih, ker je v Sloveniji sploš-
no pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Tako celotno tovrstno pomoč 
izvajajo družinski zdravniki zunaj rednega delovnega časa,« je dejala.
V 20 letih se je menjalo 14 ministrov
Sicer pa je bil zdravstveni dom v mandatih Jožefe Lešnik Hren dele-
žen temeljite prenove. Izvedli so energetsko sanacijo obeh stavb, na 
novo opremili prav vse ambulante, posodobili vozni park in se opremi-
li z novimi medicinskimi instrumenti …
»Vsa leta sem spodbujala tudi izobraževanje zaposlenih,« je dodala. 
Veliko se je torej v teh dveh desetletjih, ko se je zamenjalo 14 ministrov 
za zdravje in kar nekaj vlad, že postorilo. »A dela tudi za moje nasled-
nike zagotovo še ne bo zmanjkalo. Kljub temu da smo že veliko gra-
dili, nam še kar primanjkuje ustreznih prostorov. Sedanja koronakriza 
nam je še bolj razkrila vse šibke točke našega zdravstvenega doma. Za 
ustrezno delo vnaprej bomo potrebovali ločene prostore za preven-
tivo in kurativo, ločene poti za zdrave in bolne, ustrezne prostore za 
laboratorij, reševalno službo, ustrezne garderobe za osebje, ustrezne 
arhive ... Zavedam se, da bo vse, kar bo še treba postoriti, zahtevalo 
veliko energije, ki meni glede na moja leta že po malem pohaja.«
20 let brez velikih afer in pretresov
Dodala je, da je ponosna, da je bila na čelu zdravstvenega doma, ki 
je med prebivalci vseh štirih občin ustanoviteljic (Sl. Bistrica, Makole, 
Poljčane in Oplotnica) cenjen in spoštovan. »Še najbolj pa sem ponos-
na, da so med nami, zaposlenimi, dobri medsebojni odnosi in da smo 
vsa ta leta vozili brez velikih pretresov ali afer .«
Prepričana je, da je bila odločitev, da prepusti vodenje doma druge-
mu, pravilna. »Rada sem zdravnica, tudi vodenje ZD mi je bilo vseskozi 
zanimivo in velik izziv. Imam pa tudi rada družinsko življenje in želim 
si, da bi lahko z možem, otroki in vnuki preživela še nekoliko več časa, 
kakor sem ga do sedaj,« je še povedala dolgoletna direktorica.
V njene čevlje bo stopila Urška Sedmak, dosedanja pomočnica di-
rektorice za fi nančno-računovodske zadeve, ki bo mandat nastopila 
15. maja.
Foto: Mojca Vtič
Dolgoletna direktorica Jožefa Lešnik 
Hren je ponosna na opravljeno delo.
Podravje  Med kandidatkami za miss Slovenije tudi predstavnica naše regije
Misice so mnogo več kot barbike,
ki si želijo le mir na svetu
Zadnjih nekaj let so organizatorji tekmovanja Miss Slovenije v celoti spremenili koncept. Še vedno išče-
jo lepa dekleta, a pomembna je tudi njihova sposobnost osebnostnega razvoja in predstavitve države ter 
slovenskega gospodarstva. Od prijavljenih 120 deklet se jih je v polfi nalni izbor uvrstilo 36, med njimi tudi 
Neja Križanec iz Dupleka. Konec tega meseca bo znano, katerih 15 deklet se bo konec leta pomerilo v fi nalu. 
Za osvetljevanje občinskih cest, 
javnih površin, spomenikov in objek-
tov uporabljajo 341 svetilk, ki jih 
vzdržujejo iz občinskega proračuna. 
Po besedah Jožeta Žela, na občini za-
dolženega za komunalno dejavnost, 
so v zadnjih letih uspeli zamenjati že 
72 odstotkov javnih svetilk z varčnej-
šimi LED-svetilkami, ki so v skladu s 
standardi uredbe o mejnih vrednostih 
svetlobnega onesnaževanja. Doslej 
so zamenjali svetilke v središču Svete 
Trojice ter naseljih Gočova in Spodnja 
Senarska, takoj ko bo v proračunu do-
volj denarja, bodo javno razsvetljavo 
posodobili še na preostalih območjih 
ter obenem z LED-svetilkami osvetlili 
še znamenito trojiško cerkev.
Sveta Trojica  Na območju občine stoji 341 javnih svetilk
Menjava svetilk z varčnejšimi
V občini Sveta Trojica sistematično in glede na razpoložljiva sredstva posodabljajo sistem javne razsvetljave.
Foto: SD
Z varčnejšimi LED-žarnicami so zamenjane tudi javne svetilke skozi naselje Gočova.
Foto: Mojca Vtič
Zdravstveni dom Slovenska Bistrica je bil v zadnjih letih korenito obnovljen
Foto: arhiv Neje
Neja Križanec
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020    COLOR CMYK stran 21
petek  8. maja 2020 Ljudje in dogodki   21
Ptuj  Stanje v razdelilnici donirane hrane
Vse več ljudi prihaja po 
donirano hrano
Epidemija je socialno stisko v državi le še poglobila. To po-
trjujejo tudi ugotovitve izvajalcev projekta Donirana hrana; 
k njim v zadnjih tednih namreč prihajajo novi uporabniki, 
s katerimi se doslej niso srečevali. Dnevno pakete razdelijo 
vsaj 20 pomoči potrebnim posameznikom in družinam, sku-
paj pa jih je na seznamu prejemnikov že več kot sto. 
Projekt Donirana hrana tudi v času epidemije poteka neprekinjeno, 
izvajalci pa se sproti prilagajajo nastalim razmeram. Pri razdeljevanju 
paketov morajo upoštevati varnostne ukrepe in uporabljati zaščitno 
opremo, ki jim jo je priskrbela civilna zaščita. »Uporabniki prihajajo 
po hrano v vnaprej določenih terminih, običajno enkrat tedensko, 
po potrebi tudi večkrat. Dnevno paket prejme 20 ali več uporabnikov 
(družin ali posameznikov), glede na količino prejete donirane hrane. 
Hrano trenutno donirajo štiri trgovine. Večinoma prejemamo kruh, 
pekovske izdelke, sendviče, pečeno meso, sadje, zelenjavo, mlečne 
izdelke. Ljudje poleg paketov hrane največkrat iščejo tudi razne infor-
macije, povezane s socialno pomočjo, obrazce za uveljavljanje pravic 
iz javnih sredstev ter možnost fotokopiranja dokazil, ki jih potrebuje-
jo za uveljavljanje pravic. V času epidemije se je število prejemnikov 
hrane nekoliko povečalo,« pravi Tomaž Žmauc, koordinator projekta 
Donirana hrana na Ptuju.
Foto: ČG 
Ptujsko razdelilnico donirane hrane obiskuje vedno več ljudi.
Odpadni material bodo zbirali 
pri gospodinjstvih po terenu, lah-
ko pa jim ga občani dostavijo tudi 
na zbirno mesto, ki je na igrišču pri 
stari šoli na Polenšaku. „Zbiramo 
staro železo, pločevino, barvne ko-
vine, jekleni odpad, kovinske pred-
mete, stroje, orodja, radiatorje, 
pipe, kovinsko posodo, pomivalna 
korita ... Prevzemali bomo dele 
vozil, kot so blatniki, motorji brez 
olja in goriva, osi, gredi, hladilniki 
in akumulatorji. V poštev pridejo 
tudi gospodinjski in električni apa-
rati: štedilniki, hladilniki, pralni in 
pomivalni stroji, televizorji, vrtal-
niki, vrtne kosilnice ...,“ je povedal 
predsednik PGD Polenšak Jože 
Brumen in dodal, da akcijo vodijo 
skupaj s podjetjem Surovina.
„Občane smo o akciji obvestili 
na naši spletni in Facebook strani, 
po gospodinjstvih pa bomo raz-
poslali letake. Ne bomo se branili, 
če bi nam odpadni material želel 
podariti še kdo iz sosednjih občin 
na ptujskem območju. Prevzem 
in prevoz bomo že organizirali, to 
bo najmanjši problem. Kontaktni 
osebi sva Robi Vršič in jaz, pokli-
čejo naju lahko na telefonski šte-
vilki 041 554 783 in 041 313 242. Z 
veseljem se bomo odzvali in prišli 
po odpadni material. Gre vendar 
za dober namen, za podporo ga-
silskemu društvu,“ je poudaril 
Brumen.
20.000 evrov za obnovo 
gasilskega vozila
Polenški gasilci bodo zbrani de-
nar namenili za obnovo 16 let sta-
re gasilske avtomobilske cisterne. 
Kljub temu da je vozilo že blizu 
polnoletnosti, pa ima prevoženih 
le 6.000 kilometrov. Nekatero 
tehniko, ki je vgrajena v vozilo, je 
povozil zob časa, zato so si v dru-
štvu zadali cilj, da cisterno nadgra-
dijo. Tako jim bo lahko služila tudi 
v prihodnje. Za posodobitev vozila 
bodo namenili 20.000 evrov. De-
nar za obnovo bosta prispevala 
občina Dornava in društvo. „Nad-
gradnjo vozila bomo izvedli v maju, 
predvidoma bo končana v treh 
tednih. V tistem času bomo za po-
moč pri morebitnih intervencijah 
zaprosili sosednja gasilska društva. 
V času, ko bo vozilo v nadgradnji, 
bomo operativni samo s posad-
ko,“ je razložil predsednik društva. 
Povedal je tudi, da slavnostnega 
dogodka, na katerem bi obnovlje-
no vozilo predali namenu, zaradi 
epidemije v času poletja žal ne 
bo. „Računamo, da bi morda proti 
koncu leta v gasilskem domu prip-
ravili kakšen dobrodelni dogodek, 
koncert, da bi se zbrali in pozdra-
vili to za kraj in okoliš pomembno 
letošnjo pridobitev.“
Polenšak  Gasilci zbirajo staro železo
Odpadne surovine za dober namen
Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Polenšak bodo do sredine junija zbirali odpadne surovine. 
Tovrstno akcijo so izvedli že pred dvema letoma, ko so s prodajo odpadnih kovin, akumulatorjev, gospo-
dinjskih aparatov, elektronskih naprav in drugega odpadnega materiala iztržili blizu 2.000 evrov.
Foto: MZ
Se vam v kleti, garaži in okrog hiše kopičijo odpadno železo ali dotrajani gospodinjski aparati? Gasilci PGD Polenšak vam bodo odsluženo pločevino z 
veseljem odpeljali, saj so se lotili zbiralne akcije. Izkupiček bodo namenili nadgradnji gasilske avtomobilske cisterne (na fotografi ji).
Strokovni delavci, ki na Ptujskem 
delajo z odvisniki, ugotavljajo, da so 
v zadnjih tednih kljub ali pa morda 
celo zaradi epidemije imeli veliko 
dela s posamezniki, ki se srečuje-
jo z uporabo prepovedanih drog. 
Zaznali so tudi porast uporabnikov, 
ki sicer nimajo težav z odvisnostjo, 
se pa na njih obračajo zaradi drugih 
težav, povezanih z urejanjem svoje-
ga socialnega položaja.
»V programu Mostovi smo v 
zadnjih tednih opazili, da se stiske 
uporabnikov še poglabljajo. Poleg 
že zaznanih osebnih težav zaradi 
uživanja drog ali odvisnosti je v 
prvih tednih epidemije dodatno te-
žavo predstavljal strah pred okuž-
bo, negotovost, zmanjšan občutek 
varnosti, zato smo uporabnikom 
intenzivno nudili psihosocialno po-
moč po telefonu, jih krepili in spod-
bujali, da bi zmogli lažje preživeti 
to težavno obdobje. Ljudje imajo 
težave z vključevanjem v programe 
zdravljenja, saj v tem času ne more-
jo sprejemati novih uporabnikov, 
treba je čakati na sprejeme, kar 
predstavlja problem tako za ljudi, 
ki si želijo vključitve v zdravljenje, 
kot za njihove svojce,« ugotavlja 
Renata Štopfer, vodja programa 
Mostovi.
Opaža tudi, da je tudi veliko 
svojcev v teh dneh v težkem po-
ložaju. Bojijo se namreč odpustov 
iz zdravljenja odvisnosti, če bi se 
v skupnostih (komunah, terapev-
tskih skupnostih) pojavila bolezen 
covid-19: »Poleg karanten doma, ki 
so obvezne, bi se ljudje spopadali 
še z ohranjanjem abstinence, mar-
Podravje  Težke zgodbe tistih, ki delajo z odvisniki
Stiske odvisnikov se zaradi epidemije še poglabljajo
Čas epidemije je za odvisnike od prepovedanih drog še posebej težak. Kot ugotavljajo strokovnjaki, ki delajo z njimi, je abstinenca v teh tednih zelo težko uresničljiva 
želja. V društvu Ars Vitae pravijo, da je trenutna situacija tako za posameznike, ki se borijo z odvisnostjo, kot za njihove svojce težavna, razlogov za to pa je več.
Foto: ČG 
Stanje se slabša tudi na področju zdravljenja odvisnosti.
sikdo tega ne bo zmožen zunaj var-
nega prostora skupnosti«.
Nekateri uporabniki, s katerimi 
delajo v društvu Ars Vitae, prihajajo 
na začasne odpuste iz zaporov. Po 
njihovih izkušnjah ti iščejo predvsem 
informacije, povezane z uveljavlja-
njem pravic. Veliko odvisnikov pa 
se srečuje še z eno težavo: bodisi 
niso v dobrih odnosih s svojci bodisi 
jih nimajo. »Ti so v tem času najbolj 
osamljeni. Ljudje si želijo osebnih sti-
kov, svojci pogrešajo samopomočno 
skupino, zato upamo, da bomo lah-
ko v kratkem nadaljevali delo, kot so 
ga uporabniki bili vajeni doslej in je 
ustrezalo njihovim potrebam. Težkih 
zgodb je veliko, vsakemu posame-
zniku pa pomagamo po svojih naj-
boljših močeh«, še pravi Štopferjeva.
Zaradi trenutnih razmer so uvedli tudi dostavo. Nekaj starejšim ob-
čanom, ki sodijo v rizično skupino za okužbo s koronavirusom, pakete 
dostavljajo kar na dom. Po prehranskih paketih pa povprašujejo tudi 
občani drugih občin upravne enote Ptuj, ki jim po potrebi prav tako 
priskočijo na pomoč. »Iskreno zahvalo pa si zaslužijo tudi vse trgov-
ke in trgovci, sosedi, zaposleni in prostovoljci ter vsi, ki prispevajo, 
da projekt lahko nemoteno poteka tudi v času epidemije,« še dodaja 
Žmauc. Brez Mestne občine Ptuj, donatorjev in dobrih ljudi projekta 
Donirana hrana namreč ne bi bilo. Njegov koordinator za naše ob-
močje je Lions klub Ptuj, izvajalec pa društvo Ars Vitae. Predsednica 
slednjega Polona Toplak ugotavlja, da je potreb po takšni vrsti pomoči 
veliko. Novi uporabniki prihajajo redno: »Paketi pa se pripravijo glede 
na število družinskih članov in njihove prehranske potrebe, ključno pa 
je seveda, kaj imamo na razpolago. Vse, kar dobimo, skušamo razdeliti 
karseda pravično.«
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  8. maja 2020Poslovna in druga sporočila22
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO
PREDNOSTI ZA VAS:
neodvisnost,
10- letne izkušnje,
plačate le razliko 
Made in EU,
preprosta in hitra izvedba.
PREDNOSTI ZA VAS:
zadovoljni kupci,
monolitna
 20 - letne izkušnje,
poštena cena in kvaliteta,
Made in Germany,
35 let garancije.
POSEBNA IZDAJA
Čvekamo 
skupaj 
že od 
leta 1997.
Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše 
ugankarske revije kar na dom?
Za naročnino pokličite 
telefonsko številko 080 43 21.
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  8. maja 2020 Oglasi in objave   23
Ni večje bolečine
kot v dneh žalosti
nositi v srcu
srečnih dni spomine.
  Dante
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustil dragi mož, 
oče, brat, bratranec, stric in svak
Egon Zorec
upokojeni dipl. ing. strojništva
IZ ŽABJAKA 64B
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, družini Herak, 
sosedom, znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. 
Hvala g. Borutu Pogačniku za poslovilne besede, zapisane v 
Sporočevalcu. Hvala Miru in patru Mateju za opravljen obred 
ter glasbeniku za odigrano melodijo.
Žalujoči vsi njegovi
Ko tvoje zaželimo si bližine,
gremo tja v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče in povedati ti hoče,
da zelo pogrešamo te vsi,
ki ne kdaj skupaj smo bili.
SPOMIN
9. maja mineva eno leto, odkar si se od nas 
poslovila,
Veronika Štumberger
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 40
Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh,
ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src.
So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spo-
minu.
Vsi njeni
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.
A to, kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
  (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, 
strica, botra
Franca Meška
IZ GAJEVCEV 50
19. 4. 1935–20. 4. 2020
se iskreno zahvaljujemo sorodni kom, sosedom in vsem za 
izrečena pisna in ustna sožalja ter za darovano cvetje in sveče. 
Posebna zahvala gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljen 
cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir, Domu upokojencev 
Ptuj ter Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gajevci–Placerovci.
Vsem še enkrat hvala.
Žena Ivanka ter drugo sorodstvo
Veš, da je vse tako, kot je bilo.
V vsaki stvari si, ki je v hiši,
V mislih si, besedah naših.
Da, celo v sanjah,
le da se korak tvoj
nič več ne sliši.
 (J. Medvešek)
ZAHVALA
vsem, ki ste našo mamo, taščo in babico
Štefanijo Plavčak
Z GORCE 4
spoštovali, imeli radi in počastili spomin nanjo.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, 
darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli pis na in 
ustna sožalja.
Hvala p. Sotlerju za opravljen obred, ge. Danici za ganljive 
besede slovesa, g. Kozelu za odigrano glasbo in pogrebnemu 
podjetju Mir.
Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Sin in hčerke z družinami
Moja ljubezen te objema ves čas,
saj vem, da v resnici ostal si pri nas.
Odslej v naših srcih boš stanoval
in naš angel varuh naprej ostal.
SPOMIN
Se nam zdi, da smo se včeraj poslovili od 
tebe, dragi mož, oče, dedek, tast in brat? 
Vendar bo 9. maja minilo eno leto, odkar 
si nas za vedno zapustil. Močno te pogre-
šamo,
Mirko Kekec
IZ BUKOVCEV 157B
Minilo je 32 let, odkar smo se poslovili od 
naše drage
Angele Kekec
Minilo je 25 let, odkar smo se poslovili od 
našega dragega
Antona Kekca
Sprašujemo se, zakaj ste nas zapustili v svojih najlepših letih. 
Odgovora ne dobimo.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovem grobu, priži-
gate sveče in jih ohranjate v lepem spominu.
Vsi najdražji
Življenje celo si garal,
za dom in svoje bližnje vse si dal.
Sledi ostale so povsod
od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
8. maja mineva 10 let, odkar nas je zapustil
Franc Lajh
SOBETINCI 9
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Rad si imel življenje,
rad si imel svoj dom in žitna polja.
Življenje tvoje delovno je bilo,
a dobrote tvoje nepozabne so.
SPOMIN 
Danes, 8. maja, mineva 30 let, odkar te ni 
več med nami, dragi
Ivan Rajh
IZ DRAŽENCEV 24
Hvala vsem, ki ste z njim delili življenje, postojite ob njegovem 
grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji: žena Emica, sin Ivo in hčerka Zdenka 
z družinama
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Če ste upokojenec in bi želeli ob-
časno dostavljati pice na območju 
Ptuja. Informacije 031 301 116. 
Picerija Slonček iz Prešernove 19. 
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Tel. 041 785 318.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 
33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www.
lesgrad.si.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elek-
tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo 
Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. 
Tel. 041 631 571.
9. in 10. maja 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Obnov-
ljena Vukova domačija ponos TD Žetale vabi obiskovalce v prelepe 
Haloze; Razstava kiparskih del slovenskih rezbarjev; Mojstrovine izpod veščih rok izžarevajo 
nove podobe ljubiteljskih ustvarjalcev; Dokumentarni fi lm ekipe RTV Maribor v oddaji Ljudje 
in zemlja S Poljane v gore; Dokumentarni zapis o paši čred v planinah visokogorja Bohinja; 
Dober pogled – oddaja o lovstvu; Delovanje Lovske zveze Slovenije in lovcev v času koronavirusa 
med karanteno; Zgodbe lovcev in njihovi pogledi v naravo; Naselitev risa v gozdovih Slovenije; 
Spoznajmo življenje risa, ris kot lovec; Brendiju v spomin ob obletnici rojstnega dne, v 25 letni 
glasbeni karieri je ustvaril več kot 700 glasbenih del, med njimi številne uspešnice. Pred male 
ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO -  HIŠO NA PTUJU, letnik 1979, v  
izmeri 130 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri  
672 m2 - bližina centra, vrtca, šole. 
Cena: 99.900,00 EUR. 
Kontakt: 041 684 075 
ali 02/6208 816
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
NESNICE mlade hisex, v začetku nesno-
sti, opravljena vsa cepljenja, prodajamo 
vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-
že 1, Ptujska Gora. 
TRAKTORSKO rotacijsko kosilnico SIP 165 
prodam. Tel. 051 336 879.
KUPIM kravo simentalko za nadaljnjo 
rejo. Tel. 031 401 629.
PRODAM telico v 9. mesecu brejosti in 
kravo, brejo z drugim teletom. Tel. 031 
713 160.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, leghorn 
in bele kokoši, 3,5 kg, prodajamo. Tel. 
040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM obračalnik Sip 220, zelo malo 
rabljen. Tel. 051 316 591.
NEPREMIČNINE
„Ne jokajte ob mojem grobu, le mirno k njemu pristopite 
in večni mir mi zaželite!“
Njegov čas se je žal iztekel mnogo prezgodaj, čeprav je 
dan pred odhodom dopolnil častitljivih 85 let.
Franc Meško je bil človek vedrega duha, dobrega srca 
in nikoli mu ni zmanjkalo idej. Bil je predsednik Društva 
upokojencev Gorišnica, član Nadzornega odbora, član 
raznih sekcij društva in še bi lahko naštevali. Pod njego-
vim predsedovanjem se je v društvu marsikaj postorilo. 
Poskrbel je, da se je večalo število članstva, kot znan 
fi nančnik je znal obrniti vsak takratni dinar, saj denarja v društvu nikoli ni 
dovolj.
Ena izmed večjih njegovih zaslug je bila vzpostavitev ogrevanja društvenih 
prostorov na nafto, ki se uporablja še danes.
Zelo rad se je udeleževal občnih zborov drugih društev, saj je s tem spoznal 
njihovo delovanje. Bil je zelo dober govorec in znal je prisluhniti vsakemu 
človeku. Bil je tudi hvaležen za vsak nasvet. Tudi ko se je odločil umakniti iz or-
ganov društva, ker je dajal prednost mlajšim članom, ga je delovanje našega 
društva še vedno zanimalo. Ponudil je marsikateri nasvet, predvsem na naših 
občnih zborih, ki sta se jih s soprogo Ivanko redno udeleževala.
Zaradi njegove aktivnosti ga je DU Gorišnica ob svoji okrogli obletnici imeno-
valo za častnega člana društva, kar je s ponosom sprejel.
Žal pa ga je lansko jesen bolezen priklenila na bolniško posteljo, pristal je 
v domu upokojencev na Ptuju, kjer se mu je pridružila tudi soproga Ivanka.
Ko smo ga v začetku leta obiskali, je imel še veliko načrtov, največja njegova 
želja pa je bila, da bi vsaj toliko ozdravel, da bi šla z Ivanko domov v Gajev-
ce. Žal se mu ta želja ni izpolnila.
Žalostna vest, da se je naš častni član za vedno poslovil, je v ponedeljek, 
20. marca, hitro obšla našo občino in tudi širše okolje. To nas je zelo ganilo, 
želeli bi se posloviti od njega, pa nam je bilo zaradi trenutne situacije one-
mogočeno.
Hvala ti, spoštovani Franc, za VSE, kar si dobrega storil za našo družbo, 
predvsem pa za naše društvo.
Predsednik Vili Horvat in Upravni odbor 
Društva upokojencev Gorišnica
V spomin 
Francu Mešku (1935-2020)
NA PTUJU damo v najem garsonjero. Te-
lefon 041 676 994.
NA PTUJU damo v najem enosobno opre-
mljeno stanovanje. Tel. 031 438 573.
DELO
Štajerski TEDNIK petek, 8. 5. 2020     COLOR CMYK stran 24
petek  8. maja 2020Tednikov mozaik24
Evropska potovalna komisija in Svetovni potovalni turistični svet 
pozivata države članice EU na dobro usklajen pristop pri ponovnem 
vzpostavljanju turističnih tokov. Ko bo pandemija koronavirusa pod 
nadzorom, se bodo vlade morale osredotočati na privabljanje obisko-
valcev in jih prepričati, da je sedaj pravi čas za raziskovanje in obisk.
Območje Evrope je glede na mednarodne prejemke turistično največja 
regija na svetu. V letu 2019 je s turizmom povezana potrošnja v EU doseg-
la 427 milijard evrov, kar pomeni 6,2 odstotka izvoza EU. Ta sektor je bil 
lani odgovoren za 27 milijonov delovnih mest. Tako bo turizem ključnega 
pomena za obnovo gospodarstva EU, ustvarjanje novih delovnih mest 
in prihodkov, kar bo izjemnega pomena v pričakovanju gospodarske re-
cesije.
Na današnji dan leta 1945 je bil osvobojen Ptuj. Na ta izjemno pomemb-
ni dan smo skoraj v celoti pozabili. V preteklosti so ga do leta 1990 v okvi-
ru prazničnega dneva obujale nekdanje krajevne skupnosti mesta Ptuja, 
v samostojni Sloveniji pa nanj v okviru svojega projekta Spoznavajmo 
države EU spominja TD Ptuj. Letos je tradicionalno praznovanje vstopa 
Slovenije v EU, ki že vrsto let poteka v okviru že omenjenega projekta 
skupaj z osnovnimi in srednjimi šolami ter vrtcem in v sodelovanju z MO 
Ptuj, odpadlo, zato se je TD Ptuj odločilo, da ga bo obeležilo na simbolni 
ravni. Danes ob 12. uri bodo člani upravnega odbora TD Ptuj v Evroparku 
ob prisotnosti ptujske županje Nuše Gajšek opravili simbolni dvig evrop-
ske zastave. Hkrati s tem bodo počastili dan osvoboditve Ptuja in 9. maj, 
dan Evrope.
V začetku tedna so po skoraj dvomesečni karanteni pričeli ob strogem 
upoštevanju vseh preventivnih ukrepov odpirati gostinske terase. 5. 
maja so vrata odprle tudi nekatere kulturne institucije: muzeji, galerije, 
razstavišča, knjižnice. Ogledi so možni ob obvezni uporabi zaščitnih mask 
in ob upoštevanju drugih zdravstvenih ukrepov. Skupine z več kot pet-
najstimi obiskovalci morajo svoj prihod najaviti vnaprej, da se v muzejih 
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko kosov šteje pohištvena zbirka v ptujskem gradu?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
V začetku tedna so se odprle prve gostinske terase, 5. maja tudi že muzeji, 
galerije in nekatere druge kulturne ustanove.
Nagradno turistično vprašanje
nologijo Zdravko Počivalšek bo vladi predlagal, da se državna pomoč za 
turizem podaljša. V slovenskem turizmu se letos napoveduje velik upad, 
po nekaterih prognozah celo do 70 odstotkov. Nekatere prednosti, pred-
vsem pa butična in okolju prijazna ponudba lahko sicer ta črni scenarij 
omilijo, če bo to ostalo strateška usmeritev slovenskega turizma tudi v 
prihodnje.
Za lastnike nepremičnin in plovil naj bi se počasi pričela odpirati tudi 
Hrvaška. To je prvi korak, v drugem pa bi se odprla tudi za turiste. 110 tisoč 
slovenskih lastnikov nepremičnin na Hrvaškem tako lahko realno upa, da 
bodo tudi letos dopustovali 'na svojem'.
V enem prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, 
v katerih letih je bilo na območju Potrčeve ceste 13-15 na Ptuju pri arheo-
loških raziskavah odkritih 116 rimskodobnih grobov. Nagrado za pravilen 
odgovor, da so bili ti odkriti v letih 2001–2002, bo prejela Sonja Erlač. Da-
nes sprašujemo, koliko kosov šteje pohištvena zbirka v ptujskem gradu. 
Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo 
boste lahko koristili po odpravi ukrepov zaradi koronavirusa. Odgovore 
pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. maja.
in galerijah lahko nanje pripravijo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj–Ormož so 
povedali, da za zdaj še niso prejeli najav ogledov večjih skupin domačih 
ali tujih turistov. Zavod za turizem Ptuj, ki upravlja Galerijo mesta Ptuja, 
pa vsaj v začetnem obdobju po ponovnem odprtju k ogledu vabi s skraj-
šanim delovnim časom, od 11. do 17. ure, pri čemer velja, da bodo ob po-
nedeljkih še naprej imeli zaprto.
Še v maju naj bi vrata ponovno odprli manjši nastanitveni objekti, vse 
pa bo odvisno od epidemiološke slike. Minister za gospodarstvo in teh-
Po terasah maja odprti tudi manjši nastanitveni objekti
      Le najbolj sv
injski prasci se p
rerinejo do držav
nega korita.
* * *
Jaz sem v času k
orona izolacije p
ridobil 5, ženin k
arakter pa 105 k
il.
* * *
Čeprav ima že 10
 let širokopasovn
o omrežje, je še v
edno ozkogleden
.
* * *
Žena in vlada za
gotavljata, da bo
do korona ukrep
i popolnoma zra
hljani 
takoj, ko mi brad
a devetič ovije po
mivalno korito.
* * *
Žena mi stalno m
eče pijačo naprej
. Prazne fl aše pa
 nazaj.
* * *
Svet se mi je pod
rl, kot da bi ga z
gradilo kakšno s
lovensko gradben
o 
podjetje.
AFORIZMI BY
 FREDI
Lastniki restavracij in lokalov so 
že opozorili na izgube, ki jih bodo 
imeli zaradi pravil o razdalji med mi-
zami, zato na vlado apelirajo, da jim 
po vzoru Avstrije od sredine maja 
dovoli odprtje notranjih prostorov, 
kjer bi prav tako morali upoštevati 
higienska »korona« pravila. Predse-
dnik hrvaškega združenja gostincev 
Marin Medak je lokalne oblasti poz-
val, da bi po vzoru latvijske Vilne na 
javnem prostoru – na ulicah, trgih in 
območjih za pešce – povečali pros-
tor za gostinske terase.
                                   Hrvaška  Priprave na turistično sezono
Bodo ulice spremenili v terase lokalov? 
Hrvaška se mrzlično pripravlja na turistično sezono, ki jo bo krojil zloglasni koronavirus.
Foto: M24
Slovenija  Zdravniška zbornica ostro obsoja grožnje zdravniku
Rihardu Knafl ju grozili s smrtjo
Zdravniška zbornica Slovenije ostro obsoja grožnje zdravniku Rihardu Knafl ju, ki jih je bil de-
ležen po nastopu v četrtkovi oddaji Tarča, v kateri je pojasnjeval strokovno stališče o kakovosti 
naročenih ventilatorjev.
Ker so mu grozili tudi s smrtjo, 
v zbornici Policijo pozivajo, naj ta-
koj ukrepa in ga zaščiti ter sproži 
preiskovalne postopke. Kot so 
opozorili v Zdravniški zbornici, se 
je v Sloveniji nasilje, ki so ga deležni 
zdravstveni delavci, v preteklosti 
prepogosto jemalo premalo resno, 
zato je že prihajalo do najbolj tragič-
nih dogodkov, kar pa se ne sme več 
ponoviti.
Foto: M24
Švica  Sprememba varnostnih nasvetov
Vnuki smejo objemati stare starše  
Kot so Švicarske oblasti konec aprila sporočile, je varno, če otroci, ki so mlajši od 10 let, obje-
majo svoje stare starše.
Švicarski znanstveniki so ugoto-
vili, da majhni otroci ne predstavlja-
jo tveganja za starejše sorodnike, 
saj niso prenašalci virusa, je po po-
ročanju BBC pojasnil vodja oddelka 
za nalezljive bolezni na ministrstvu 
za zdravstvo Daniel Koch. Kljub 
temu pa priporočajo, da naj bodo 
tovrstna srečanja kratka, prav tako 
odsvetujejo, da bi stari starši varo-
vali otroke.
Kot je dejal, so oblasti nasvet o 
socialni distanci med otroki ter nji-
hovimi babicami in dedki objavile, 
ko je bilo še manj znanega o tem, 
kako se virus prenaša. »Majhni ot-
roci niso okuženi in ne prenašajo 
virusa,« je dejal in dodal: »Enostav-
no nimajo receptorjev, da bi ujeli 
bolezen.« Mnogi stari starši »živijo 
za to, da bi videli svoje vnuke«, to 
je pomembno za njihovo duševno 
zdravje, je dejal. Spremenjena ura-
dna navodila so švicarske oblasti 
objavile po posvetih s strokovnjaki 
na univerzah v Zürichu, Bernu in 
Ženevi, je poročala švicarska tele-
vizija SRF. Priporočilo se nanaša na 
majhne otroke, ki ne kažejo zna-
kov bolezni, medtem ko se morajo 
drugi še vedno izogibati stikom s 
starimi starši. Vendar pa se vsi stro-
kovnjaki ne strinjajo s temi ugoto-
vitvami. Vodja nemških virologov 
Christian Drosten opozarja, da so 
podatki, na podlagi katerih bi lahko 
trdili, da majhni otroci ne prenašajo 
virusa, nezanesljivi.
Tudi v Švici, tako kot v večini dru-
gih evropskih držav, rahljajo ukre-
pe, ki so jih sprejeli za zajezitev širje-
nja epidemije novega koronavirusa. 
Ta teden so odprli vrtne centre in 
frizerske salone. V dveh tednih se 
bodo učenci lahko vrnili v šole, od-
prla se bo tudi večina trgovin.
Foto: M24