štev. 1.
v Mariboru 1. janvarja 1877. TeČaj VI.
d.
Izhaja
1. In 15. dne
vsakej^a meseca.
Rokopisi
ne vrača^io st'.
Stoji na leto:
redoma po 4 forinte,
izjemoma po 3 forinte.
v
^asopis zabavi  i  poduku.
/
Pregled.   Poezija: Pozdrav novemu letu. — Med in pelin. — Daktilus. — O heksametru.
— Človeški jezik in njega razvitek. — Primož Trubar. — Drobne vesti. — Književnost in umetnost. —
Pozdrav novemu letu.
p. D. - Pajkova.
0j, vstajaj jasno, zora tega dneva, Ki novemu početek letu da;
Razširjaj blagoslov, jutranja deva, Vže pri nastopu, na slovanska tla ;
Da staro leto. Slavi malo milo,
Srečneje in raileje bi sledilo !
Z nadéjepolnim čuvstvom te pozdravlja, Današnja zora, vsakega srce !
I moje se dolgo ne obotavlja Odkrivat tebi nade in želje.
Na skrivnem koje ono si vzgojuje,
Po izpolnitvi kojih le vzdihuje.
Odkar zavest mi uma je razkrila Slavjauske matere pretožni stan.
Željo iskreno vedno sem gojila. Dočakati nje sreče svitli dan.
Za letom leto to mi je izteklo,
A srce še mi zbada skrbi jeklo.
Al' bodo letos rane zacelile
Se materi, solza potok vsušil?. —
Al' bo slovanski rod napinal sile. Slovanski se ponos enkrat vzbudil?
Al' slava letos bode nam pricvéla,
Ljubav slovanske brate vse razvnela?
Al' bo ljubezen ta nam privabila V slovstveni tempelj delavne moči?
Sebičnost kruto nam-li zamorila,
Književnost naša lepše da cveti? —
Značaje naše slišim to trditi,
In domovine slavo se množiti. —
In up in strah in radost me navdaje. In tožen moj obraz se razvedri,
In nadam takim srce se udaje. Katere novo leto mi budi.
Da bile vslišane bi želje moje,
Ne goljufane, srce, nade tvoje!
Oj ! vstajaj k sreči, zora tega dneva, Ki novemu početek letu da;
Razširjaj blagoslov, ti krasna deva, Vže pri nastopu, na slavjanska tla.
Za starim letom da Slavjanom milo,
Da srečno, blagodejno bi sledilo !
- 2 -
Med in pelin.
Izvirna povest.  Spisal Anton Koder.
I.
Sova, Zatrišlvi berič, je bil čeme-rikav in zadiren možak. Gorje luu, kedor jo prišel z imenom in priimkom v listine, katere je nosil tako ponosno pod rokavom svoje črne dopetače suknje.
Zato so vaški možakarji zmajevali z glavami in Meli, pa bolj po tiho, Icedar se je spel Sova ob nedeljah po dopoldanski službi božji na cerkveni zid, odprl svoje skrivnostne pisanje in s hripavim glasom na znanje dajal komisijska povelja, srenjske pregrehe in zabiceval strašne nasledke opuš-čenja. Bosopeti paglavci pa so zijali svetega strahu v cestito beriško osebo v svetli cesarski kapi, črni suknji, občudovalo učeno pisanje in hudo pridigo, ter se razpršili molče po vasi, kajti najviša, najoestitljivejša oseba se jim je dozdeval srenjski berič, Sova.
Sivi možakarji pa so razdirali pri taci h priložnostih različne reči, katerih niso mogli prav unieti, pogodrnjavali sem ter tja in ostrost beriških povelij ugaševali v vinu ali žganju.
Kakor ima vsak človek svetlo in senčno stran ter dobre in slabe lastnosti, tako je bilo tudi pri beriču Sovi. če odračunimo njegovo čemerikavost, hripavost in zapovedljivost njegovega glasu, potem ostro izterjevanje srenj-skih davkov, možkost, s katero je po-kladal svetlo cesarsko kapo bolj na levo uho svoje, kakor mlada luna debele glave, s hudimi mustačami pod nosom in še marsikaj drugega, kar ne moremo pripovedovati vsakemu, ostal je vendar še prav lep zaklad hvalevrednih lastnostij. Prva takova lastnost bila je njegova učenost, njegova važnost, njegova premetenost in pretkanost; kajti Sova je otrgal naj-
- 3 -
manje pet parov prtnenih, iz domačega platna v črno pobarvanih hlač v mestnih šolah. In če smemo verjeti starim perioham, ki so se še ohranile, nij bil ravno neumen vže tedaj. Povedano je namreč v njih, da je mnogo preglavice delal učiteljem, da je bil prvi v ponižnosti, kedar je bilo treba molčati, zadnji, kedar se je potegovalo za osebno čast. To so nedvomno lepe, prav lepe in redke lastnosti našega mladega Sove.
A sami ne vemo, zakaj njegovemu staremu očetu, nekdaj imovitemu kmetu Zakriškemu, niso bile po volji te lastnosti. To je pokazal s tem, da, ko se je njegov nadepolni sinček povrnil na druge jesenske počitnice, ponižen v duhu, ponižen v osebni časti, torej med zadnjimi v častnih šolskih listinah, je stari poteptal s kvedra-stim črevljem ob tla, udaril s koščeno pestjo ob ogel mize, pljunil po tleh in dejal: „Vže prav, zadnje gosposke črne hlače nosiš; vselej ostaneš doma."
In mladi Sova je skremžil zbog ponižnosti zijavi obraz in slekel dolge, v črno pobarvane, prtnene hlače, ki so mu bile ves čas trn v očeh, pa tudi trn mestnim paglavcem, ki so kričali po ulicah za njim: Prtnene hlače, prtnene hlače! Sramoval pa se nij nikedar svojega kmetskega rodu naš Sova, torej tudi zdaj ne. Znamenje pa, da nij bil neumne glave, bilo je zopet to, da je kmalu potem na paši med rogato živino preštudiral, da je mestno življenje vendar le lepše od kmetskega. V mestu se pozno vstaja, malo dela, mnogo dobrega uživa, in čas tako prijetno trati, kar vsega na kmetih le nij. Torej je naravno, da je storil skazo — prvo skazo — svojemu očetu, popustil rogato živino
na paši in jo necega jutra pobrisal zopet v mesto — služit.
Ondi se je sicer zopet in kmalu prepričal nasprotnega; kajti mnogo je trpel s početka od svojih tovarišev, mestnih paglavcev, katerim nij bil po godu kmetski znanec, a bil je, kakor vže povedano, potrpežljiv in to mu je pomagalo, da si je prislužil kmalu suknene, črne hlače, gosposko suknjo na škrice in lep nov klobuk.
Tako je rastel v modrosti in letih, stopal vedno više, šel posled k vojakom, kjer ste mu prišli črez daljih šest let na cesarski ovratnik dve beli zvezdi, in mu rekali novinci celo ,gospod'.
To so gotovo lepe, pohvalne, lastnosti našega znanca, še častnejše pa nedvomljivo, da je postal po častnem vojaštvu srenjski berič, imenitna o-seba s svitlo kapo, dolgo dopetačo suknjo, s svitlimi gumbicami in lepim zaslužkom, pol srebrnega goldinarja na dan.
Poslednje nij bilo kaj vsakdanjega, kajti Sova je bil varčen, zelo varčen. Vsak mesec je redno kopičil zaslužene goldinarje v svoji shrambi, ra-čunil, kedaj bode čas za v hranilnico, kohko bode obresti v enem letu, koliko v desetih, kedaj se bode kapital-ček podvojil itd.
Da je imel pa Sova zato važjie vzroke, kakor sploh za vse svoje dejanje, katero je vedno dobro preteh-taval in preudarjal, to je naravno pri njegovih lastnostih.
Vže tedaj namreč, ko je oblekel prvič prtnene hlače in se šetal po ulicah glavnega mesta, je bil opazil, da ima gospoda navado ne hoditi sama ; vsa-cega moškega se oprijeralje kaj čudno opravljena podoba s šumečimi krili, polna trakovja in kinča, s čudno kuš-
— 4 —
travimi lasmi ter spremljevalcu pogleduje globoko in nekako milo v oko.
Kaj da je to, spoznal je stoprv črez nekaj let, in dopala mu je ta navada. Prepričal se je, ali vsaj mislil tako, da mora biti prijetno, hoditi s tako nežno stvarico okoli, pogledovati jej zaljubljeno v oči, voditi jo kot otroka, imeti jo za nerazločljivo to-varišico.
Sklenil je torej uže tedaj, da, kedar bode velik, da si izbere tudi kaj tacega za primeček, in da bode zijala in se čudila vsa okolica, ko se vrne domu, češčen, imeniten, s pravim an-geljem pod pazduho.
Žalibog, da se je Sova, ko je od-rastel, moral prepričati, da so ga goljufale njegove sladke sanje, da nij lehko dobiti take ženske stvarice in to zaradi tega ne, ker velja taka reč denar, in to še mnogo denarja.
Hranil je on uže leta in leta v ta namen zaslužene goldinarje, toliko potov preračunil, koliko bi bilo dovolj za dva človeka, koliko premalo, in stoprv v zadnjem času se je prepričal, da nij berač, da je prihranil mnogo, da mora biti enkrat konec njegovega sainotarjenja.
V znamenje, da je resnica, kar je mislil, kupil si je novo, svitlo cesarsko kapo z rumenim obrobjem, dal obrniti črno suknjo, bril si pogosteje čemerikavi obraz, gladil in krivil dolge mustače, in se trudil na ves mogoči način, aa bi zakril malo plešo na glavi, katera je silila vedno bolj na dan, kakor luna iz razmršenih oblakov, iz njegovih sem ter tja osivelih lasij.
Poslednje se ve da, mu je bilo najhuje in Sova se je prepričal v svojo neizmerno žalost, da je prekoračil ve-selejo dobo svojega življenja, kakor trdi svet, a on še nij užil ničesar;
torej je upal dalje, in važne vzroke je imel za to.
II.
Sova je imel razven srenjskega posla, to je važne novice in povelja klicati v nedeljo pred cerkvijo, davke pobirati, javni mir varovati itd. še drugo važno in morda redko lastnost : bil je namreč premetiin — modroslovec. Da, modroslovec! človeštvo je on delil in sicer ne po spolu, temveč po drugih okolščinah v dve glavni polovici, v prvo imovito, obdarovano s svetnimi darovi, ki posojuje denar, v drugo, ubožno, ki jemlje na posodo. On je sam delal sicer častno izjemo. Prišteval se nij niti k prvej niti k drugej, kajti na posodo nij prosil nikedar, in ko je hotel pri nokej priložnosti izposoditi si njegov znanec pri njem goldinar do nedelje, dejal je: „Ni-mam, kje čem vzeti?" Poslednje je bila sicer laž, a le v sili — in taka je dovoljena ali kali? — vsaj Sova je uganil in preštudiral tako. In posoditi cel goldinar, brez obresti, le na pošten obraz, brez zagotovila, kedaj se vrne, to je hudo, to je atentat na njegove varno shranjene novce, na ves up lepše bodočnosti.
Da bi se bil pa Sova vendar le rad pi-ištoval k onej sročneji polovici, ki posojuje novce, to je naravno, in kako bi ne bilo ? A omeniti moramo, da si poslednjega nij želel iz rodoljubja in usmiljenja, toda, kakor je znano, privošil bi si bil rad tako stvarico, kakoršne je videl v glavnem mestu s šumečim krilom, zaljubljenim pogledom in ljubo naslonjene na možko podporo. Recimo naravnost in odkritosrčno : ženil bi se bil rad in sicer ne slabo, temveč bogato, imenitno.
Da bi mu bilo poslednje težavno ali nemogoče, ne smemo trditi; dela
- 5 -
delali bi mu krivico, katere ne zasluži. Vsaj pogledovala je marsikaka vaška lepota v srpanu skrivaj za njim, ko se je vzpel ob nedeljah ponosno na cerkveni zid, učeno strmel v nemška povelja, ja na znanje dajal in zabiceval, ter si mislila: „Napačen bi ne bil ta Sova; lepo službo ima, zlehka živi sebe in še ženico povrh, in tudi spoštovanja mu ne primanjkuje."
Sova je opazil vse to in dobro vedel, komu veljajo prijazni pozdravi in priljudna vabila marsikake drage, a delal se je, kot bi ne videl ničesar; nij bil neobčutljiv, nezmožen rahlega čutja. In tudi tega nij storil brez premisleka.
Preračunil je, da je njegov stan časten stan, služba ne slaba, da se je nekaj učil v mlajših letih, da ima več v glavi, ko vsi kmetje na daleč okrog in da ga čisla celo cesarski komisar, ki je učen in imeniten gospod. Da se mu v tacih okolščinah spodobi tudi primerna častna nevesta, to je naravno. Kmetiške ne mara, taka bi mu delala sramoto, niti nemške besede bi ne mogel govoriti z njo, in ko bi v nedeljo v črni dopetači pred cerkvijo stal, smejali bi se ljudje, kazali s prstom za njim in dejali: „Glejte, gosposk in učen človek je, pa ima kmetiško za ženo!"
Tega no, to ne sme biti, temveč gosposka, ljubeznjiva, imenitna in povrh še petična, taka mora biti njegova žena, ker njegovi prihranjeni goldinarji ne smejo na dan, kajti ko bi se urno potrošili, kaj pa potem?
Tako ugibajoč in razdirajoč je sedel Sova neko popoldne v krčmi pri kupici vina. To pa zopet le zaradi tega, ker je čul, da daje vino moč, da okrep-čuje duh in vzbuja modre in zdrave misli.   Eavno poslednjih je on po-
treben baš zdaj, da še nikedar ne tako. —
Samotarjenja se je prenasitil, ženil bi se rad in to dobro, gosposko in bogato ženil, drugače ne. A svet je težak, misel pobija misel, nikjer se ne prikazuje lepa, zapeljiva priložnost!
Tako sloni ono popoldne Sova čemerikavega obraza, strupenega pogleda pri kupi vina, gladi si kuštrave brke, zakriva z levico sovražno plešo na glavi, ki mu hoče razrušiti pol zlatih gradov, ki se prikazujejo sem ter tja v njegovih tolažilnih mislih.
Zdaj se zgane, pol kupe rudečega vina izlije v enem dušku v se, pomenljivo potegne z desnico po mračnem čelu in oči mu zažare nenadnega veselja. Ozre se, kakor nevedoma skozi omreženo okence na cesto in dalje po njej. Ondi, sredi vasi, dviguje se najlepše, največe poslopje vse vasi: ponosni župnikov dom. In nekaj, kakor goreča iski-a vzbujenega upa, preleti debelo beričevo glavo.
Spomni se, da je opazil zadnje dni, da ste se nasehli pri gospodu župniku dve gosposki deklici, lepi, imenitni, taki ste se dozdevali vsaj njemu, akoravno niste ravno mladih let. A to nič ne de, tudi on nij več mlad. Ijjudje pravijo, da ste v rodu z gospodom župnikom, da ste bogati, ali vsaj bodete nekdaj, če niste vže zdaj. —
¦ Ves svet se zavrti Sovi pri tej sladkej misli. Tako lepega trenotka še nij imel v vsem svojem življenju. Vse se mu smeji same sreče, kajti upapolen pravi Sova sam sebi: „Kaj bi bilo, ko bi eno teh deklic za ženo vzel ? Lepo, prav lepo bi bilo to ! Lepi ste, bogati ste, župniku ste v rodu; torej tudi imenitni in častni, no delale bi mi sramote. Da! kakor nav-
lašč ravno izmed teh je vstvarjena ena za-nj ; če ne ta, pa nobena draga ; ženil se ne fcode nikedar več."
Ko ugiblje tako Sova in zija same nadepolnosti, spomni se v svojo nepo-pisljivo tolažbo, da je trnila celo ena in sicer starejša, z očesom, ko ju je srečal prvi pot na vasi. Da! to je dobro znamenje, pomenilo je nekaj ali še mnogo, neizmerno mnogo ; morda, morda je uganila njegove misli, poštene moške misli, morda ga ljubi vže zdaj in prikimava, ko jej razodene skrivne želje svojega srca.
Tisti večerje bil eden najveselejših za Sovo. Pil je, videč se v nepričakova-nej sreči in še obilo. V pijači se mu je odprlo srce in razvezal jezik; da je pripovedoval celo svojemu tovarišu, sicer neumnemu kmetu, o svojih shranjenih bankovcih, o ženitvanjskih mislih in mnogo enacega ter tako prvi pot onečastil svoj beriški. gosposki stan v priprostej druščini. V znamenje,
da je resnica, kar govori in da nij zadnji, kar se tiče bankovcev, plačal je tovarišu, ki mu je neprenehoma pritrkoval in se mu čudil v svetem strahu, dve celi kupi rumenega vina. Pri odhodu pa se je spozabil celo tako daleč, da je objel v kuhinji, kjer je zažigal z gorečim utrinkom dolgocevno pipo, staro deklo ter jej nekaj zaljubljenega zašepetal na uho. Tudi to je storil prvi pot. Vsaj, kaj ne stori človek v ljubezni? „Ljubezen gore preskače in morje preplava", pravi pregovor in naš znanec berič, akoravno učen, spoštovan, imeniten človek, bil je na enkrat zaljubljen, veselja vnet, kakor so enkrat vsi ljudje, če ne mladi, pa stari, kakor trdijo modrijani.
Stoprv v pozno noč se je vračal Sova domu in sanjal potem do ranega jutra o bankovcih, o lepej nevesti in o svojem čestitem beriškem stanu.
(Dalje pride.)
Daktilus.
Zložil MIlan. I.
T
ebe, oj daktilus, — čuj me ! — kličejo moje vrstice !
Meni si Venera, Muza si meni in Pitija modra.
Kar je nekterim Apólo, baš isto si, daktilus, ti mi :
Navdušitelj in blagi buditelj in zvesti prijatelj !
Bodi mi zvest! Zvestóst dan danes je redka le ptica:
Ljubica ljubemu zvesta nij več ; prijatelj obrne
Hrbet prijatelju, brž ko se temu je mošnja vsušila;
Otrok roditelja več ne spozna, čem noga vdrži ga.
In naročniki o novem se radi 'zneverjajo letu.
Svet sploh vlada Merkur in skorjica boljšega kruha;
Pegazus v skednju vreteno vrti v kolobar ino mlati.
Muze pa sčinjajo gosti plevélj, da vlovijo kak krajcar. —
Daktilus ! svoboden ti se obnesi ! Zato te pozdravljam !
Vem za načine, kako te uprezajo v razne telege.
Ali pri meni boš prost! — Baš ker si ti mali le „prstek",
- 7 -
— ,Daktylos' Grkom je prst, tri članke različne ki nosi — Skrbno te bom negoval in svobodo vsako delil ti, Kolikor zdrava ti bo in njo ti dopuščata stroga ,
Pesnika, eden Vergilj in drugi prijatelj Ho racij (Prednika Josipu Cimpermanu in Boris-Miranu). —
Čuj mi sedaj pogodbe, pod kojirai jemljem te v družbo ! Delala bodeva vkup heksametre, mere šesterne, V kojih bo mesto ti peto v zavetje služilo zgol' varno. Kjer si lahko životek boš ves k počitku raztezal. Ali na šestem za celi en članek se zopet mi skrčiš; Tudi na prvem in drugem in tretjem in strtem Mestu ne boš se ti sam glasil, no v časih v zameno Z bratom spondejem čredil se prijazno in v časih s   — trohéjem. Ali — kot pravi insékt — zarezo imel boš nositi. Prva — penthemimeres — je možka, za tretjo dolgóto, (Kakor ti kaže ta verz, ki ga ravno v primer ti podajem). Druga — za tretjim trohéjem se zove — zareza je ženska, (,Ženska' zakaj, ne vem; to Levca v Ljubljani poprašaj) ; Tretjej hepthemimeres je ime; (semikólon jo kaže); Strta je — — Bog jo poznaj! ali menda pa res nij nobene? — —
Knjige tako govore, da tri zareze so glavne. Tudi da vsaka za-sé heksametru daje veljavo: Ali penthemimeres, al' ona za tretjim trohejem. Ali hepthemimeres, al' možka al' ženska zareza, Vseh pa penthemimeres da je „kapo" in zvonec da nosi. —
Kakoršen bodeš tedaj pri meni, oj daktilus, veš zdaj ! Javkati, brate, ne smeš! Solzam jaz nisem prijatelj; Kdor bi nad svetom solzil se, odkod bi očij si posodil? — Svetu ne čudim se jaz, ker malo mu, vedi, zaupam. Nego živeti brez solz, a ne brez sladkega smeha. To se mi vidi poklic, za koji živim in umrem rad. — Voljen, pravilen in zvest mi, oj daktilus, vselej ostani ; Dolg razprostira pred taboj se pot, čas dolgega leta, Mnogo težav in mnogo prahu pričakuje še naju. Vendar doseže in zmore se vse, če možko se hoče. Možko nastopi svoj pot ; za trud ino pot se ne brigaj !
O heksametru.
J. Pajk.
1.
Akoravno je g. Milan lastnosti heksametra v svojem „daktilus-u" razložil, vendar se nam šče zdi potrebno, to „stvarieo" nekojim nadrobneje razložiti.   To je namen teh vrstic.
Pred vsem drugim, kaj poménja „heksameter" ? — Ime je grško in sestavljeno iz heks = šest, in metron = mera ter pomenja ,šestomer' ali ,š e stome ree' (šče druga imena bi lahko nosil, ali o tem pozneje). —
_ 8 -
Kaj pa je ta „šestomer" ? — Nič hujšega, nego ime neke cele pesniške vrstice, ktera je iz šest .... sestavljena.
Iz česa tedaj sestavljena? pra-šate. — Na to se ne da tako brž odgovoriti ; najbolje menda bo, ako se reče: sestavljena iz nekojih šest pesniških „mér" ali „stop" (kakor nekoji pisatelji pesniške mere po slov. imenujejo).
Ah kake so te „mére"? Kakovo nosijo obliko, dolgost, kakove lastnosti?
— Ako je naš heksameter tako zvani ,daktilični' heksameter, tedaj nas utegne uže ime do pravega odgovora privesti. Povsod v umetnostih vladajo namreč ideali ali nazori; brez njih nikjer nij nič opraviti. Tako je tudi pri dakt. heksametru. Idealno mišljena podlaga njegovim šesterini meram je neka vrsta pesniške mere, ki se zove — daktilus ali po grški „daktylos", ktera beseda pomenja ,prst'.
Ta daktilus (troječlenkastemu prstu podoben) ima pa ta-le obraz:
— w w (a), t. j. on ima eno dolgóto in dve kratkóti; primeri slovensko besedo: ,kličejo' (a).
Vendar pa nij potrebno, da bi morala vselej le ena sama beseda dak-til predstavljati; lahko ste tudi dve be.sedi; prim. „méni si" (6), in tedaj se vidi, kakor da mesto daktila stoji eden trohej in pa šče ena kratkota povrhu, kar se v metriki takó-le iz-razuje: — w / w (6).
Pa tudi tri besede lahko stoje v enem daktilu; primeri: „kér si ti" (c). (V takih slučajih je šče bolj nego pri (o) in (b) pravega naglaševanja besed treba, da se vse tri kot eden metron izgovarjajo).
Ta slučaj se metriški takó-le iz-razuje : — / w / w (c)
Ali mogoč je šče četrti slučaj, namreč da za enozložno besedo pride dvozložna, pa slabo naglašena, in da zopet obe vkup eden daktil sestavljate, primeri : ,trud ino' (d). Metriški se ta slučaj takó-le predstavlja : — / w w (d).
Vendar pa nikar nij misliti, da bi morale v daktilih vedno po cele besede stati. Nikakor; tudi konci in krajci sprednjih in slednjih besed se lahko v daktilu stikajo ; primeri : ,blagi bu-' [ditelj], ,-ditelj in'; ,-jatelj pri-'; ,-ti v kolo-' i. t. d.
Taki konci besed, kakovi se v obliki {d) in (b) vidijo, namreč da konec besede v sredino daktila pada. delajo tako imenovane zareze (zareza = lat. eaesura), ker daktilu tako rekoč život zarezujejo ; primeri zgoraj : meni s i (6) in t r U d i n o (6), blagi bu- (b), -ti v kolo- (d). Pri slučaju (c), kjer se trije ločeni zlogi ali pa tri enozložne besede stikajo (prim.: kér si ti, ti se ob-, je dvoinno, ali se imajo pod obliko (6) ali pod obhko (d) podrediti. Zato jih ne jemljem tu v posebni ozir.
Zareza tedaj v daktilu stoji ali brž za d o 1 g Ó t o, primeri : ,t r u d ino', ,-ti v kolo-' in se tedaj imenuje možka zareza; ali pak stoji za trohejem (kakor v slučaju (6): meni si. blagi bu-) in tedaj se zove ženska.
Ker se pa dolgóta daktilova (—) zove a r z a (arsis), t. j. povišenje glasu, zato se da možka zareza tudi kot zareza ali cezura ,za ar z o' imenovati, ženska zareza pak, ker je za trohejem, ,z atro hej s k a' zareza.
Možke daktilove zareze oblika je :
— // w w. ženske pa:
- - //
9 -
2.
Pod heksametrom — ako to besedo samo na sebi, brez posebnega priloga rabimo — razumeva se navadno daktilična ali iz šest daktilov sestavljena mera, t. j. pesniška vrstica, v kojej je šest daktilov sestavljenih. Zato bi se smel tudi ,šesterec' ah ,šesternik' zvati. Oblika tej meri je:
Ah tako se daktilični heksameter bolj v starinskej poeziji, sicer pak j a k o redko rabi; navadna njegova oblika je temveč ta, da šesti daktil nij cel, nego za eden zlog krajši, namreč:
Ali tudi oblika (/) nij dovolj občna; v šestej (zadnjej) meri namreč ne stoji vselej trohej, ampak končni kratki zlog sme tudi dolg biti, tedaj mesto troheja (— w) s p o n d é j stati :
--, in tako ima zadnja mera dve
obliki, koji hočemo v eno samo takó-le združiti :
S tem, da je zadnja mera dvoj e-zložna (mesto trojezložua), doseže se na koncu heksametra nekakov pre-nehljaj, kteri čitajočemu ali govorečemu daje oddiha.
Ta sprememba v šestej meri, da namreč mesto daktila tam stoji trohej ah pa spon dej, je pa tudi za vso ostalo stavbo heksametra važnega pomena.
Kakor je namreč vsled postav-Ijenja krajših mer na šestem mestu heksameter nekaj svojega brzega téka izgubil in počasneji postal (kar se brž vidi, ako se taki heksametri zaporedoma čitajo), tako se da tudi drugod v heksametru isti namen počasnosti doseči, ako se mesto trizložnega daktila kako va dvozložna mera postavi.
Ta svobodnost daje heksametru jako raznovrstne obraze in brani, da enoličen in enoglasen ne postane, kar bi sicer lahko bil, ko bi zaporedoma iz samih daktilov bil sestavljen.
Tako se tedaj oblika (c/) sme samo idealna ali podložna imenovati ; v nje primer naj služi znani Vergilj e v verz — o brzo tekočem konji-
: Quadrupedaiite putrem sonitu quatit ungula
cani pum.
Nadomestuje se tedaj daktilus povsod sredi heksametra na dva glavna načina: ali s trohejem ali pa s spondejem.  Pri tem nado-
mestovanju pa je treba paziti na razne čase, narode in okolnosti; kajti da-si to pravilo v o b č e velja, ima ono vendar tudi svoje meje, na koje treba ozir jemati.
Pri Grkih in Rimljanih n. pr. je sredi he ksametra samo s p o n d é j bil daktilov namestnik, pri Nemcih
- - - ^     - w (9)
in Slovencih pa je zraven daktila tudi
sam trohej dopuščen, samo v petej meri ne.
Pri novejših narodih, ki sploh besedni n a g 1 a s v metriki poudarjajo, je tedaj svobodnost heksametra veča nego pri starih klasikih, ki so najbolj na kakovost ali kvaliteto zlogov gledali. —
V nemških in slovenskih heksa-metrih tedaj sme na prvem, drugem, tretjem in četrtem mestu (peto naj redno ima ali daktil ali k večemu spondéj) na mestu daktila ali s p o n d é j ali trohej stati.
Toliko o nadoraestovanju daktila na početku in sredi heksametra. 3.
Preidimo sedaj k cezuram ali zarezam!
- 10 -
Da so one dvoje, možke in ženske, razložil sem uže gore.
V vsakej meri je lahko po ena obojih zarez in to ali za ar z o ali za prvo the z o, t. j. za trohejem, ako mu sledi šče ena kratkota; primeri gore (d) in (b). ^i^ii^. •
Cezure so z ene strani baš nasprotne temu, kar njih ime in zvu-nanjost poveda. Po zvunanjem sodeč so one prenehljaji besed sredi posameznih mér, ali baš vsled tega, da konec kakove besede spada v to, početek besede pak v prejšnjo mero, postane ista beseda, oziroma konec iste besede, v e z i 1 o dveh ali več daktilov, tako da je cezura ob enem nekoje vezilo heksametra. Mislimo si namreč vsako stopo za se iz celih besed, brez cezur, izraženo, ondaj bi heksameter sluhu razpal in ne imel nič več celotnega; primeri sledeči slabi latin, heksameter :
Sparsis hastis longis campus splendet et horret.
Z druge strani pak dajejo nekoje cezure heksametru res to lastnost, da ga v večmerne ude ali članke razdeljujejo in ga tako razumljivejšega delajo. V tem oziru tedaj cezure po pravici nosijo ime zarez. (G. Milan ima prav, ko pravi o zarezah, da one delajo iz heksametrov nekakove in-sekte, t. j. da dajejo heksametra člankovitost.)
Izmed zarez so najimenitnejše t r i, ktere se zato glavne cezure imenujejo.
V vece njih poznavanje in razločevanje hočem na tanje o njih govoriti.
Prva, ker najnavadnejša vseh, je ona možka cezura. koja stoji v tretjej meri, in to za tretjo arzo ah dolgoto, in se imenuje penthemimeres. Nje oblika je sledeča:
Ta cezura se imenuje penthemi-meres, kar je grška beseda, sestavljena iz pente = pet, hemi = pol, in meros = del, t. j. cezura p e to polovična, ako se namreč dolgota ali arzis vsake mere jemlje za eno polovico, kratkote pa ali kratkota (ako na-mestu daktila stojita spondej ali pa trohej) za drugo polovico vsake mere.
Pred to cezuro stoji troje arz in dvoje thez, torej vkup pet metrič-nih polovic. Zato je penthemimeres ali petopolovična zareza svojega imena v resnici vredna.
Penthemimeres stoji blizu res-dine, pa ne sredi heksametra; kajti za njo je sicer troje arz, a četvero thez, vkup tedaj šče sedem polovic.
V rythmiskem oziru tedaj penthemimeres zarezuje heksameter v dva neenaka déla, ktera si, ako vsako polovico mere = 1 računimo, odgovarjata kakor številki 5:7.
V primer nekoliko takih heksametrov, ki imajo jedino penthemimeres.
Iz grškega:
Ménin aéide theii Peléiadjó AcliiUcos. *)
(prvi verz Diade.)
Iz latinskega:
Multa ferunt anni venientes comraoda secum. Omne tulit punctum, qui miscuit utile dulci Non semper ferlet quodcumque rainabitur arcus.
(Horac.)
Iz nemškega:
....     Liest doch nur jeder Aus dem Buch sich heraus, und ist er gewaltig,
so liest er
In das Buch sich hinein, amalgamivt sich das
Fremde.
Ganz vergebens strebst du daher, durch Schriften
des Mensehen
Schon entschiedenen Hang und seine Neigung zu
wenden ;
Aber hestarken kannst du ihn wohl in seiner
Gesinnung,
Oder, war' or nocli iicu, in dieses ihn tauehen
und jenes (Goethe.)
Iz slovenskega:
Kdor zaničuje se sani, podlaga je tujčevi peti Zalton nature je tak, da iz malega raste veliko.
(Koseški.)
*) naglas tukaj znači matrično arzo. -------- W
— 11 —
v zemlji domači ležiš, predragi zemlji slovenski Zorna pač skoraj pomlad zašije deželi slovenski,
(B. Miran.)
Prišla je tožna jesen, poveSajo rože glavice Kaj mi je petje in cvet, ki déla nam kratko
zabavo? (Jos. Cimperman.) Svetu ne čudim se jaz, ker malo mu, vedi, zaupam
(Milan.)
Ako razmero heksametrovih polovic 5: 7 obrnemo (7 : 5), tedaj dobo-demo drugo vrsto glavne cezure, ki se imenuje hephthemimeres, ktere metrična oblika je:
Ta zareza stoji za četrto dolgoto ali arzo. Ime hephthemimeres, iz grškega hepta = sedem, hemi = pol. in meros = del, pomenja ,s e d mo-polovična zareza', ker pred njo stoji sedem metričnih delov (polovic), namreč četiri arze in tri these. Ker za to cezuro stoji pet polovic, namreč dve arzi in tri these, zato sta si oba déla heksametra razmérna, kakor številki 7:5.
Med penthemimeresjo in hepht-hemimeresjo so tedaj glavni razločki, da pred penth. stoje t r i dolgote, pred hepth. pa četiri, da je tedaj hepth. za dve metrični polovici daljši. Menda je baš to krivo, da se ta cezura pri starih klasikih sama menj-krat rabi, nego vse druge glavne.
Nekoji primeri edine hephthemi-raeresi !
Iz latinskega:  '"^
Denicjue quatenus excidi penitus vitium irae Multa senem circuraveniunt inconimoda, vel quod
(Horac). .
Iz nemškega: ' '
Leider das ilberrheinische Land, das scbone,
vcrlassend
Dass er das Unbedeutende fasst, und das Tlieuie
zuriicklilsst.
Tretet heroin, in den hinteien Rauni, das kiihlere Salchen (Goethe)
Iz slovenskega:
Peša krepost mu, tresejo se kolena bodečim
(Koseški).
(Konec pride.)
; :(>lifv.\ ineyi oa
Človeški jezik in njega razvitek. ;¦. ¦'""^'''¦'^
J. š.
Po jeziku se človek odlikuje pred vsemi živalmi, in tudi pred bogovi samimi, ako se sme tako govoriti. V pesniških proizvodih staro- | davnih narodov se sicer cita, da njih [ bogovi govore; celo smeh se čitatelju vsiljuje, kadar bere, kako se prepirajo in kregajo med sabój Homerjevi bogovi. Tudi v sv. pismu nam eestokrat gospod bog Jehova po človeško govori. In celo mi si mislimo, da bog ta blaženi dar v sebi hranjuje, če jezik naš imenujemo „dar božji". — Ali kdo bi v vsem tem kaj druzega spoznal, nego ono dobo, oni čas, ko si je še človek bogove v svoji fantaziji slikal s truplom, kakoršno je naše, in telesnimi dejanji,
krepostmi in slabostmi, kterim smo tudi mi Zemljani še dan danes podvrženi. Ti nagledi so bili za više božje bitje nepristojni. Grški duh je v svoji velikosti to nedostojnost uže tudi spoznal , in si s tem bogovom zadostiti prizadeval, da jim je od človeškega jezika različni govor podtaknil. Dostikrat se namreč v grških junaških pesmih pristavlja, da se ta ali ona stvar pri ljudeh tako, pri bogovih pa inače naziva. Eavno ti in enaki nazori žive tudi v narodnih pesniških umotvorih, ki jih nam podaja nordiški duh v svoji „Eddi". Ali pri vsem tem vzvišenem nagledu le vedno ostane mnenje, da imajo ta božja bitja kakor človek
- 12 -
posebne govorilne organe za svoje potrebe. —
Tem nasprotno pa imajo živali v istini kakor mi glaseče ali zvučne organe v svoji oblasti. Ali to nikakor ne vse stvari. Tudi med živalmi je dosti nemih ali mutastih, kakor na-primer dvoživke, ribe, črvički in žuželke; to je skratka vse tiste stvari, ki so s celim svojim bitjem in dejanjem navezane na eden živelj  sam, ali samo na en kraj, in kterih poslovanje je vedno edno in isto, odgovarjajoče njihovemu celo omejenemu bivanju in kretanju. Obdarjene pak 80 zopet z govorilnimi organi vse one živali, ki celo svobodno spreminjajo svoja bivališča ; kterih delavnost se odlikuje po mnogoterni različnosti, in kojih kretanje nikakor nij samo od enega življa odvisno.   Tako četiro-nožnice in ptice, čem z večim razvit-kom se žival ponaša, tem razločneji so njeni zvuki; tem veci nagon nam kažejo, s svojimi glasovi, liki ljudje z z jezikom, med seboj posredovati; tem odločneje živi v njih nagib ena drugo posnemati, nagib, celo sličen nagonu, ki v človeku živi, in ki edini posreduje in prevaja človeški jezik od enega do druzega bitja. Tako nam tudi pravljice iz preteklih časov pripovedujejo, tako nam pripoveduje tudi še zdaj prazna ali vražja véra o živalih, da znajo po človeško govoriti.   Pri Homerju se pogovarja Ahil s svojim konjem; in ta mu prorokuje s človeškim glasom prezgodno smrt. Kdo bi se pri tej priliki tudi ne spominjal, kako se v slovanski narodni pesmi s svojim šarcem  pomenjkuje kraljevič Marko? V slovanskih in germanskih pravljicah in vražah še živi ideja, da se živina v hlevu na sveti večer raz-govarja in ena drugej težkoče in trp-
ljenje svoje pritožuje. Kdo se spominja še zdaj med našim ljudstvom živeče vére, da se živina med seboj razgo-varjati zamóre 1 e na sveto noč tako, kakor se je nekdaj o starodavnih časih. Da, še zdaj koraka marsikteri ponižni gospodar in mnogoteri radovednež na sveti večer o polnoči pod lino živinskega hleva, da bi se prepričal o tej čudni naturni prikazni, in zvedel, če si res voli pritožujejo malomarnost hlapčevo, ali gospodarjevo neskrbljivost.
Povsod so pa preljube ptičke, ki se po pravljicah in pesmih najbolj zgovorljive prikazujejo ; in to prednost jim pa tudi po pravici lehko iz celega srca dopuščamo. Ptice imajo uže po starodavnem nazoru sam svoj jezik, ki ga le one same razumevajo, same znajo, izvzemši le tiste ljudi, ki so po božji volji in milosti zato razsvetljeni, kakor Homerjev Kalhant ali rimski avguri, ki po ptičjih glasovih prerokujejo. In tudi zdaj so ptice izmed vseh živalij še le vedno tiste, ki človeka s svojimi glasovi najbolj razveseljujejo, če ravno nam njih glasov pomen celo neznan ostane; ali kdo praša po pomenu, če so le melodije harmonično zlite?
Ljudska fantazija še gre dalje; ona celo neživeče stvari počlovečuje in oživlja : tako v basnih celo drevesa med seboj govore! da, celo zvonov zvonjenje in mlinskih koles lopotanje se tolmači, kakor odmev človeških glasov. —
Živalski glasovi, živalski jezik je pa le gol odmev ali prav za prav izraz čisto telesnega občutka; od same lakote tuli volk, in zavija pes ; od žalosti po izgubljenem teletu vbéli krava; iz gole ljubezni in zadovolj-nosti nad lepim jutrom nam žvrgoli
- 13 -
in prepeva šlirjančelc. Vse to pa niso besede, temveč le zviiki brez vsake zveze in pomembe med seboj. In če se tudi papiga nauči človeške besede izgovarjati in v celih stavkih ljudi oponašati, vendar le to nij nje-n ) pravo prirojeno govorjenje, temveč le naučeno, privajeno, umetno pa ne naravno. Izgovorjenih besed za-popadek pa mu ostane večno skrit in mrtev. Kar papiga sama izgovarja, tega pa tudi ne more privaditi svojim mladim. Oni kričijo po svoji navadi zdaj, kako se nekdaj ; in le človek je mojster v tej umetnosti, le on jih zna privaditi, da človeške glasove in besede posnemovaje izgovarjajo.
Vse to je pa pri človeškem rodu vse drugače. Sicer tudi človek s svojim govorilom razodeva svoja notranja telesna čutila; tudi njegovi glasovi postanejo nehote izraz njegovega čuvst-va, — kar nas pa bolj opominja na živinsko stran naše nature : zdaj nehote kriči in veka novorojeno dete, zdaj se začne samovoljno v svoji zavednosti nasmehovati preljubi svoji materi. Vsi medmeti (interjectiones) so skoraj samo le izraz telesnih čutil ; na kar se upirajo nemških slovnic term. techn. „emptindungs- ali ausrufungs-worter", oni so le uaturni zvuki, ki so celo strinjajo z živalskimi glasovi.
Ali človek ima tudi pamet, um, kar ga, bi lehko rekel, edino loči od živali. Um in pamet se kažeta tudi v njegovih glasovih. Pamet daje njegovim pojemom izraz; ona druži v zvukih njegove misli o stvareh, ki ga obdajajo : ona še le stvari tem nagledom odmerno besedo v lepi, trdni obliki. Tako nastane glas za glasom, beseda za besedo, vedno odmevajoča duševnim njegovim nazorom. Zdaj še le prav za prav začne človek govoriti,
zdaj še le nastane jezik, ki je po pameti in razumu prvi najboljši dar človeški. —
Kako visoko pa tudi človeka nad živali njegova pamet povzdiguje, vendar je on koj, ko se narodi, bolj reven in od svojih močij bolj zapuščen, kakor žival. Pa tudi za naprej; kako malo si zamore pripraviti z edino svojo močjo in svojih udov ročnostjo za svoje življenje, kako malo je olepšati in zboljšati! Brez materne ljubezni bi dete onemoglo in skoprnelo ; brez mogočnega duha, brez orožja in orodja, ki ga iznajde duh njegov, bi ga slaba roka njegova niti ne mogla rediti in oblačiti, niti mu prebivališča stvarjati. Ravno tako je tudi z njegovim jezikom. S svojim rojstvom dobi človek svoje govorne organe; samo neured-jene posamezne glasove in zvuke prinese seboj na svet: vse, kar tudi žival v svoji lasti ima. Ali to še nij jezik. Na meseca leta dni vedno ostane ném : ne govoreč besedice, vedno le vfjjtto?, infans ; in še le po malem druge posnemovaje se začne učiti tudi tiste organe rabiti in nadvladovati, ki so nalašč za to stvarjeni in uredjeni, da z njimi govori in svoje misli izrazuje. On se uči z njimi govoriti. Glavni del svojeg:i duševnega življenja pa dobi človek sploh le od ravno istega bitja, v kterera so prve kali njegovega življenja pognale, in iz kterega prs je prvič pil svojo telesno hrano. Zastran tega se tedaj razume, zakaj da se pri določbi, kakove narodnosti da je kdo, vedno le poprašuje, kakoršen je jezik mati govorila, nikakor pa ne, kakorš-nega da oče; in če se ravno dežela ali kraj, kjer se naš jezik govori in smo mi odrastli in doma, „očevina" imenuje, vendar jezik svoj le „raaterni jezik" nazivljemo ; dosti bolj umno in
- 14
pomenljivo, kakor pa latinci „sermo patrius".
Žival ne potrebuje tacega poduka, kakor človek. Vzemimo ptiča iz gnjez-da, koj ko se izvali in ga izrédimo na samem — on bo vendar, ko vzra-ste, prepeval in žvrgolel, kakor mati in oče njegov, če jih tudi ne bi bil slišal nikdar poprej. Mlada kukavica še vedno enako in svoji matei-i podobno „kukuka", če se je tudi v tujem gnjezdu s tujimi ptiči vred izvalila in v njihovi družbi vzrastla. In ravno tako je pri drugih živalih. —
Samo človeški jezik ima to čudno posebnost, da se le plodi od matere do sina, od vnuka do vnuka, samo po vedno se ponavljajočem posredovanju s tém, da druge, ki govorijo, poslušamo, to pa, kar slišimo, si izgovarjati prizadevljemo. Kdor se gluh rodi, ta ostane vsled tega tudi vedno
mutast in ném. In če bi bila Romul in Eem vedno ostala pri svoji volkulji, ki ju je dojila, v istini, ne bila bi se naučila govoriti latinski, temveč le po volčje tuliti. Tudi dandanes bi nam ta izrek gotovo izkušnja potrdila, ko bi človeško srce in materinski čut ta nečloveški „eksperiment" dovolila. Veliko nasprotje, veliki „ kontrast" se nahaja tedaj med človeškim in živalskim jezikom. Ptica pevka začne, ko I gnjezdo zapusti, brez vsacega podu-čevanja svojemu rodu posebno odločene in značajne melodije prepevati, človek se pa še le mora naučiti od svoje matere, posluževati se svojih govorilnih organov in besedo za besedo izgovarjati; skraja samo ,ata', ,mama', ,papa' in stoprv po dolgotrajnem poslušanju in posnemanju bolj težke, zvite in skrivljene besede.
(Dalje pride-)
Primož Trubar
početnik novoslovenske književnosti.
Po izvirnih spisih prof. M. Valenčak-a.
Slovanom rabi, kakor je znano, dan danes troje po vsem razhčnih alfabetov, kteraprikazen je pri premišljevanju in eenjenju slavjanskih narodnih prosvét in razvijanja slavjanskih plemen čisto posebnega in to naj-višega zanimanja vredna.
Uže sama imena teh alfabetov so jako značajna ; po povestničnej vrsti se ona glase: glagolica, cirilica in latinica, t. j. glagolska, cirilska in latinska pisava ali abeceda.
Slednja teh in ob enem izmed slavjanskih najmlajša, služi katoliškemu in protestantskemu vero-izpovedanju, cirilica pak rabi Slavja-
nom grčko - iztočnega verskega obreda.
K rabiteljem latinice pripadajo torej vsa ona slavjanska plemena, koja so prišla nekdaj z Rimom ali z Nemčijo ali pa tudi z obema v dotike in so v daljših povestničnih zavezah z obema ostala. Ta plemena so : Čehi, P o 1 j a k i in lužički Sorbi na severu ; Slovenci in Hrvati na jugu. K eiriličnim pa spadajo pred vsemi: E usi, Srbi in Bolgari.
Iz tega razdeljenja se vidi, da cirilica veliko večino današnjega slovanskega sveta preobladuje in da jo več nego 60 milijonov ljudij rabi, med
15 —
tem ko latinica samo kakih 20 mil-jonov pripadnikov šteje.
Pri jako drobnem oddelku naposled omenjenih, katohških Jugoslovanov, namreč pri onih, ki prebivajo po kvarnerskih otokih, po obalih adrijan-skega morja v Dalmaciji in v hrvatskem primorju, ohranila se je na jako čudoviti način v cerkvenih obredih glagol s ka pisava. Vendar pa se ta alfabet izključljivo in samo v bogo-službenih knjigah rabi, med tem ko v vseh nebogoslužbenskih zadevah narodnega življenja latinica gospoduje.
Ta v zapadnej cerkvi osamljeni in jedini privilegij, lastni narodni jezik bogoslužbenski, priborili so si v Eimu prednjiki in pradedje uže v 9. stoletju, ter ga sredi najtežavnejših okolščin in bojev prihranili do današnjega dne, — nalik onemu, zopet le slovanskemu privilegiju v zadevah celibata, koji so si nekoji Slovani od papežev privojevali, namreč svečeniški hišni zakon, ki je, kakor je znano, še današnji dan pri tako zvanih u n i a t i h v navadi.
Eazve vsakoršne dvombe je to, da se ima tako cirilici, kakor latinici
ves početek v krščanstvu iskati. Dalje nikdor, ki je to stvar z lastnimi očmi videl, ne more tajiti, da cirihea ali greko-slavjanska pisava ne bi bila neka sestavljena abeceda, in to sestavljena z ene strani iz grškega, z druge strani pa iz glagolskega alfabeta. t-mi f>\y i
Vendar pak niti letna številka niti povod početka in vvedenja cirilice nista znana, da! celo temno je oboje, da-si se po bivajočih najstai-ejših književnih spomenikih sme določno soditi, da nje starost jedva 9. stol. po Kr. presega.
Ne mnogo bolje je z latinico. Prva nje poraba pri zapisovanju slav-janskih glasov nahaja se v tako imenovanih „frizinških spomeniki h", kterih početek po sodbi veljavnih jezikoslovcev in strokovnjakov v 10. stol. po Kr. sega. Stoprv v drugej polovici 16. stol. se je latinica bolj razširila ter svojo znamenitost dosegla. Kakor je cirilica zarod krščansko-grške omike, tako se latinica sme imenovati hčerka krščansko - rimske prosvete in slavjanskega duha.
(Dalje pride.)
Drobne vesti.
— Dr. S C h 1 i e m a n, znani preiskovalec grških starin, poslal je grškemu kralju sledeči brzojav: „Z neizmerno radostjo dajem Vašemu veličanstvu na znanje, da sem one spomenike razkril, o katerih ustno predavanje, kakor Pausanias pripoveduje, govori kot o grobovih Agamemnona, Kassandre, Eurymedonta in njih tovarišev, koje st^i pri gostovanju Klytemnestra in nje ljubeč Egist dala umoriti. V teh gro-
bovih sem našel neizmeren starino-slovski zaklad, mnogovrstne stvari iz čistega zlata, kteri zaklad jo tolik, da lahko sam velik muzej napolni. Tak muzej bode najsijajnejši sveta, in na tisoče tujcev bode iz vseh dežel, v vseh bodočih vekih potovalo samo zaradi njega na Grško. Delajoč samo iz čiste, proste ljubezni k znanostim, odpovedam se vseh pravic do tega zaklada ter ga vsega z največo nav-
- 16 -
dušenostjo ponujam Greciji v dar. Gospod! da bi bili ti zakladi z božjo pomočjo temeljni kamen k nepresežuemu blagostanju Vašega naroda!
V Mykenah 28. nov. 1876." -— Alfred Ram bau d, profesor lepih znanostij v Nanr-y-ju, je izdal delo, koje ima i-uske narodne junaške pesni — „biline" — za predmet. To delo se imenuje: La Russie Epique. Etude sur le Chansons Héroiques de
la Russie. Traduites ou analysées par la premiere fois. Paris Maisonneuve et Cie. 1876. Ram bau d je (na podlagi lastnih študij kakor tudi ruskih preiskovalcev) narodne ruske „biline" razdelil v četvero vrst: v pravljice (z mitologičnimi junaki, polubogovi), v povestnične; osvojene (s tujimi neruskimi junaki) in maloruske (južnih Rusov).
Književnost in umetnost.
Veliko važnost, kojo ima umetnost za narodno življenje, poudarjali smo uže čestokrat, ali, kakor se vidi, nikdar se ta važnost ne more dovolj naglašati. V prvo vrsto naše domače umetnosti spada pa p e tj e, ker ono misli in čuvstva ob enem predstavlja in vzbuja. Slovenci so imenitnost te istine najjasneje osnovanjem pevskih društev dokazali in jo utrjujejo  z   — le preveč redkimi —
besedami" in koncerti. Z veseljem za-beležujemo besedo gradčkega in bečkega „slova. pevskega družtva", kteri obe besedi ste se vršili 9. dee. lan. leta. Posebno velikansk je (po opisu ,,Slov. Nar.") bil koncert bečkega družtva, iz kterega popisa postavimo sim nekoliko stavkov v dokaz, da slovenske pesni niso zadnje,  ki se o takih prilikah pojo.
Tretja točka programa" — tako piše poročitelj ,,Slov. Nar." — „je bila Haj-drihov čvetverospev ,,V tihi noči." Peli so prekrasno: G. Jerice, (Čeh), Fr. O r o ž e n, (Slovenec), B u c h t a (čeh), in Freissler, (Čeh). Izvedenci in di-letantje v glasbi trde, ka se ta skladba mej najkrasncjše sme prištevati. Ta skladba je v prav slovanskem glasbenem
stilu zložena. Človeku seže globoko v srce in zbudi mu najkrasnejših čutov. Ker ima g. Hajdrih kot kompoziter tudi nekaj neprijateljev, ki mu skladbeni talent oporekajo, naj jim bode povedano to-le: Ako bi Hajdrihovo „V tihi noči" slišali peti le enkrat, kot jo je pel kvartet slovanskega pevskega društva dunajskega, nakrat bi postali Hajdrihovi občudovalci. V slovanskem pevskem društvu so izvrstni kritiki in avtoritete v glasbi, in ti so izrekli najboljšo sodbo o tej kompoziciji. To naj bode g. Hajdrihu v spodbujo. Cela dvorana se je tresla obilnega rokoploskanja in reči se mora, ka je učinila ta pesen najboljši efekt." S tem vidimo v svoje veselje potrjeno našo ugodno kritiko o Hajdrihovih kompozicijah, kterih smo v lanskej „Zori" (str. 160) omenili. Pri tej priliki Haj-drihove pesni z novic prav gorko priporočamo. — Marljivi g. J. Lapajne je izdal zopet uovo knjigo: ,,Občna zgodovina za više razrede narodnih in meščanskih šol" (po dr. Netoliczkovej), ktero delo se dobiva po 25 kr. pri ,,Odboru učit. družtva v Ljutomeru (Lut-tenberg)."
Vsem prijateljem in rojakom veselo novo leto, oh enem pa srSna hvala za mnoge čestitke! Janko JPaJIs.
Izdajatelj in odg. urednik: Martin Jelovšek.
J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.