2 : : : : : : : : : : Občina Grad PO GORICAJ SVA ODILA … Mokra in vlažna zgodnja jesen nam je letos oteževaladelo na poljih in okrog hiš, saj smo bili primorani lovitiredke, zamegljene sončne žarke. Tudi pri trgatvi ali bratvije bilo tako. Če je ta že bila suha, je bilo toliko bolj mokrogrozdje.V zimski izdaji glasila 2011 smo se na kratko že dotaknili trgatve nekoč v naših krajih. A ker opravilo z leti postaja več kot le običaj in se je »praznik vina« ali Martinovo naselil tudi v naše kraje, smo se odločili o tem poizvedeti innapisati še kaj več. Tudi iz zgodovinskih virov je namreč znano, da se je pri Gradu in v okolici že v preteklosti pridelovalo vino. K temu dokaz je gotovo blagovna znamka»vina Hartner« z imenom Felsö Lendvai, zapuščene ogromne »marofske kleti«, gosposki vinogradi, »vincerije« alivikendice večjih kmetij in še bi lahko naštevali.Že naši pradedje so morali zaradi samooskrbe tako pravilno sklepati, da je na Goričkem ugodna lega za vzgojo trsov – pa naj bo to domačih brajd ali pravcatih goričkihgoric. Nenazadnje je med drugim naša pokrajina »Goričko« prav po goricah dobila tudi svoje ime!Katere vrste trsov so torej sadili v naših krajih, kako je to delo potekalo in kje je bila za njih najboljša ugodna lega?Zanimala nas je tudi pravilna nadaljnja vzreja te rastline,saj kot vemo, je bila ta skozi čas podvržena tudi raznim boleznim in navsezadnje tudi pticam zobarkam. Ni slučaj, da se je tudi v naših koncih moral pojaviti klopotec.A osrednji praznik je bil in je še dandanes dan trgatve alibratve. To je praznik, na katerega se je moral pripravititako »vert« kakor gospodinja. Se je morda delo in jelo z leti kaj spremenilo? Kaj pa grozdje – se res iz njega da narediti in »naprešati«samo vino? Prav gotovo pa samo pobrano grozdje še ni dalo končnega produkta. Do mladega vina je bilo treba še krepko »pljuniti v roke«, da je priteklo skozi pipo na sodu. Pozanimali smo se tudi o tem. In da je vino res ostalo v sodu (če ga ni kdo zlonamerno spustil ali pa predčasno popil), sod ali »bečka« ni smel spuščati! Ampak tudi za to smo imeli mojstre – skoraj v vsaki vasi si nekoč našel dobregasodarja. In čeprav jih dandanes več ni veliko, smo ga vnaši okolici vseeno odkrili. Bratev, bratva, trgatev … se tako ne glede na modernizacijo dela med vsemi jesenskimi opravili še danes krepko dotika tradicije naših krajev. Pa ne samo zato, ker se jedelo ohranilo vse do danes in o njem poje tudi marsikatera znana ljudska ali ponarodela pesem, temveč tudi zato,da si je »gorički človek« znal že zgodaj pridelati lastnožlahtno kapljico. Kapljico, ki simbolizira življenje, nesmrtnost in veselje. Naj bo glede na njen »razumen vpliv«vedno dobrodošla na mizi. Nino Gumilar SAJENJE GORIC Po pripovedovanju mojega zvestega sogovornika Her-mana Dervariča, enega od najstarejših vaščanov, je tudi opravilo sajenje goric v preteklosti bilo zaznamovanoz dobro voljo, veseljem in še marsičem. Domače goriceoziroma brajde so bile ponos in so tako rekoč krasile marsikatero domačijo.Moj sogovornik me že na začetku nekako opomni, da je bilo v prvi vrsti zelo pomembno, kje so same gorice posadili. Prav gotovo je bila najprimernejša sončna lega. Ljudje niso dali saditi goric na severno stran zaradi zmrzali,pa tudi zorenje na tej strani je bilo mnogo počasnejše.Najbolje je bilo zasajati gorice v rahlo zemljo, ki so jopredhodno zrahljali - »zragulili« z lopatami (štiharcami).Trsje so sadili nekje zadnje dni aprila oziroma v začetku maja. Za sajenje goric pa niso bila primerna lapornata tla.Taka zemlja je morala mirovati eno leto, pa tudi rahljanjele te je bilo veliko težje. Trsje so sadili približno 80 cmgloboko. Razmak od vrste do vrste je bil približno dva do dva in pol metra, sam razmak trsov v posameznem redupa nekje en meter. Trsje so po navadi nabavljali od raznihsadjarjev. Sadike pa so pripravljali tudi sami doma. Sadikotrsa so namreč dali v pesek ali rahlo zemljo s polno vlagein okrog obložili s hlevskim gnojem. Taka je pognala mladike. Ko je imela dve do tri »oke«, so jo posadili v zemljo.Tudi v zemljo, v katero so sadili sadike, so dali hlevski gnoj,nanj zemljo ter nanjo položili sadiko. Sadiko so za oporo pritrdili h kolu.Za brajde so vzeli večje trsje, ki se je speljalo po lesenihdrogovih. Pri brajdah lega ni bila toliko pomembna. Zelodobro se spominja tudi nekaterih starih sort trsov kot sošmarnica, jurka - ti sta bili posajeni v goricah. Na brajdahpa so bile znane sorte kot so klinton, izabela, francozar.Moj sogovorec pa se spominja sajenja njihovih prvihlastnih goric ob domačiji, ki so iz leta 1938 in krasijo do-mačijo še danes.Ob koncu gospod Dervarič še dodaja, da je tudi pri delu z goricami bil potreben človek, ki je kazal voljo in željoter veselje do dela z njimi. Veselo pripomni, da je tudi spomočjo tega pridelek bil obilnejši. Suzana Farič VINSKA TRTA SKOZI ČAS Vinsko trto človek goji že iz pradavnine, tako da je povezana s samo zgodovino človeštva. Poznali so jo Egipčani,stari Grki, Etruščani, Rimljani in tako jo poznamo tudi mi.V našem okolišu poznamo vinsko trto že od časov Keltov in srednjeveških menihov. Izvor današnje vinske trte še do danes ni pojasnjen, še vedno niso dovolj preučeni njeni divji predniki, kot tudi ni še jasnih kriterijev glederazlikovanja samoniklih in kultiviranih trt.V Prekmurju so prvi vinogradi nastajali ob cerkvah, samostanih in gradovih. Na Goričkem so bile za vinograde uporabljene najlepše prisojne lege (Dolina, Grad, Bokrači). Od lege vinogradov je bilo tudi odvisno, kakšno oblikovzgoje so uporabili.V goricah so gojili trto ob kolih, grozdje je viselo tik nad zemljo in je bilo ob tem izpostavljeno zemeljski toploti, kar je pospešilo njegovo zorenje. Razširjene so bile tudi brajde, ki so bile po navadi na sončni strani hiše. Najbolj znana sorta vinske trte pri nas jeokrog leta 1840 bila rakovina, katere kakovost je ponesla ime Goričkega po celi tedanji Evropi. A goričke vinogradeje ob koncu 19 stoletja začela napadati peronospora, trtna uš pa je zadala zadnji udarec tedanjim vinogradom.Za obnovo vinogradništva so iz Amerike začeli uvažatitrto samorodnico, katere grozdje je bilo delno odpornoproti trtni uši. Te sorte so potem križali z evropsko trtoin dobili mnogo križancev in hibridov. Začelo se je tudiprecepljanje na ameriške podlage in sicer z našimi starimi sortami laški rizling, modrina, belino in z nekaterimi madžarskimi sortami, a visoka cena ni dopuščala večjih nasadov žlahtne torte in zato so se po Goričkem začele silovito širiti samorodnice. Te so bile poceni, nezahtevne in predvsem odporne na različne vremenske, bolezenskevplive in zajedavce.Najstarejša hibridna sorta vinske trte naj bi bila po pripovedovanjih othelo, kasneje so prišle še druge samorodnice kot so delaware, šmarnica, izabela, klinton idr.Šmarnico, jurko, klinton, francoza in izabelo najdemo še na marsikaterih brajdah po Goričkem, ponekod zasajenetudi kot gorice. Nekaterim bolj služijo za prijetno senco ob poletni vročini, drugi pa še vedno pridelujejo vino iznjih za svoje lastne potrebe, za sok, marmelado, vino.Jurka ali črni nemec je sorta, ki jo najdemo pri nas predvsem na brajdah, uspeva povsod in je široke rasti, zatoje priljubljena zaradi sence, ki jo daje. Ima srednje velikgrozd in debele temno modre jagode z debelo kožico,sok je rdečkast. Daje zelo aromatično vino, njeno grozdjepa se rado uporablja za sokove in zadnje čase tudi zamarmelado. Klinton ali clinton je sorta, ki je k nam prišla iz Amerike.Ima grozdje modre barve, kožica je tanka ali zelo čvrsta,vino je rdečkaste barve in nima izrazitega hibridnegaokusa. Klinton je odporen na trtno uš, dobro prenašanizke temperature.Izabelo najdemo še vedno predvsem na brajdah, ima modro rdeče jagode z debelo in mesnato kožo.Francoz ali ciganšček, kot ga vmes poimenujejo, je grozdje,ki je bilo po navadi vedno na brajdah ob hiši. Ima temnomodre drobne jagode, zelo radi ga zobajo ptiči.Šmarnica je bela sorta grozdja, odporna proti boleznimin pozebi, je zelo aromatična, jagode se rade osipajo. Rodizelo dobro in redno in je odporna proti peronospori, pepelasti plesni in pozebi. Vino šmarnice vsebuje metilni alkohol in zaradi tega lahko prekomerno pitjetega vina povzroča slepoto in duševne motnje.Po besedah starejših med nami je bila šmarnica zelo pomembna, kajti na njen račun so se začele po drugi svetovni vojni širiti žlahtne sorte kot so laški rizling, zeleni silvanec, beli burgundec. NaGoričkem so pri tem veliko vlogo imele tudi gorice pri Gradu, v Kramarovcih in Mačkovcih.Mogoče vino samorodnic ni tako žlahtno in sladko kot na primer kak traminec ali rumeni muškat, a trta samorodnic je v preteklosti odigralapomembno vlogo pri ohranitvi domačih sort.Poskrbimo, da ne bodo postale le del preteklosti,kot je to že marsikatero drevo, žival ali rastlina. Doris Troha BRATEV NEKOČ Nekoč je trgatev veljala za pravi slovenski praznik,ki se ga je veselilo staro in mlado. Danes pa trgatev za mlade nima več takšnega pomena, kotga je imela nekoč, a še vedno so jeseni vinogradi polni veselih trgačev grozdja. Še vedno namrečdrži pregovor, da gospodar velja toliko, kolikorpridelka pospravi v klet, zato vsak vinogradnik, ki dá kaj nase, skuša vse leto delati tako, da bi bilaletina kar najboljša.Na trgatev je bilo povabljenih več ljudi: sorodniki,sosedje, prijatelji in znanci. Pred začetkom trgatveso najprej začeli delati sodarji. Pregledati je bilotreba hrastove sode, poškodovane doge popraviti,odstraniti vinski kamen, potem sta sledila večkratno izpiranje in razkuževanje, če niso hoteli, da bibilo vino slabega okusa. In končno, ko je napočildan za trgatev, je bilo doma pri vinogradniku vse na nogah. Jutranje vriskanje fantov je naznanjalo dan trgatve.Celo klopotci, odganjalci ptičev in znanilci bližajoče se trgatve,so mirovali. Zbrali so se pütarji, brači in možje, ki so bili na preši,v kuhinji pa je že dišalo po dobrotah. Bolj ko je grelo jesenskosonce, boljša je bila kakovost grozdja.Kot se za trgatev spodobi, je gospodar po običaju najprej ponudil v žganje namočena domača zdravila, nato pa razdelil dela.Grozdje so brali v lesene posode, katere je odnašal pütar, to jemoral biti močan moški. Ta je imel posebno palico, ki si jo jeoznačil z datumom in letnico, ter s svojim imenom in priimkom. Palica je imela pri tem običaju dvojno vlogo: pütarju jepomagala pri hoji po strmem vinogradu, obenem pa je na njej z zarezami označeval, kolikokrat je grozdje odnesel na mletje.Tako je gospodar vedel, koliko so trgači natrgali.Več je bilo zarez,ponosnejši je bil pütar. Grozdje so na preši nekajkrat premetali in naložili v pletene koše iz vrbovih vej. Skozi posebno sito, običajno pleteno iz vrbovih vej, se je precejeni mošt stekal v veliko kad, iz nje pa v pripravljene sode. Po navadi je prešal gospodar,obenem pa nadziral mletje grozdja ter poskrbel, da je v kletivladal red. Ponekod je veljalo pravilo, da so trgači morali meddelom žvižgati, da ne bi pojedli preveč grozdja.Ko je bilo trgatve konec, je gospodar prinesel ročko vina in vsitrgači in pütarji so morali popiti kupico ter tako nazdraviti trsom, da bi dobro prezimili in prihodnje leto spet obilno obrodili. Tadeja Rajbar Poseben in nepogrešljiv del pri vsakem kmečkem opravilu je bila inbo vedno ostala tudi prehrana. Delavec pač ne sme biti ali ostati lačen, sploh pa če gre za »lückega« ali tujega človeka. Gospodinjaje zategadelj morala biti pridna že kakšen dan prej, da je mizanaslednji dan lahko ponudila še kaj več. Trgatev oziroma bratev grozdja v naših koncih ni predstavljala odmevnega dogodka, kjer bi velikokrat bila potrebna tuja delovna roka, ki bi priskočila na pomoč ob delu. Vsak kmetič je imelsvoj »ograček trsja«, pa naj so bile to manjše gorice za hišo ali pod njo, brajde na »podoknaj« ali pa prava pravcata »vincerija« nedaleč od gospodarstva. Delo se je zato večkrat opravilo le z domačimi, redko tudi s sorodniki ali s sosedi, zato posebnega dogodka ob vsem tem večkrat sploh ni bilo zaznati.Sploh, ker so družine nekdaj bile dokaj številčne z otroki,ki so prav tako morali poprijeti za to hišno opravilo. Danesje seveda temu drugače.Gotovo pa je s časoma »pobiranje grozdja« postajalo boljopazno pri tistih lastnikih, ki so posestovali večji delež vinogradov. Lahko bi rekli, da so bili to pravi »vinogradniki«,kjer pa je pomoč sosedov, prijateljev ali sorodnikov obbratvi še kako prišla prav. In tem ljudem je bilo gotovotreba dati tudi kaj za pod zob.Zjutraj, ko je rosa minila in so se delavci odpravili v vinograd, je že bila navada, da se je ponekod doma pripravil kakšen skromen zajtrk – pa naj sta to bila potica in čajter kakšen »štampl šnopsa«.Glede na velikost in količino grozdja, ki se je nahajal pri lastnikih, se je nato nekje na sredini opravila zopet večkratnaredil premor – sploh, če se je vinograd nahajal stran odgospodarstva in se je k delavcem bilo treba odpraviti tudis cekarjem.Takrat je gospodinja že postregla s čim konkretnejšim: kruh, zaseka, klobase ter seveda vrček rujnega (lanskega) vina. Največkrat so v gorice poslali kakšno kuhinjskopomočnico, včasih pa je prišla tudi gospodinja sama.Med tem časom pa je doma v kuhinji moralo že dodobra dišati. Vrhunec dela je bila namreč večerja ali pozno kosilo. Gospodinja se je zato močno trudila – tako kot v nedeljo ali za praznik: goveja ali kokošja juha, svinjskapečenka, krompir, solata ... Seveda je bila količina hraneodvisna od števila »lückof« in domačih. Miza je na ta danmorala ponujati največ, in zato se je bilo treba pripraviti že kakšen dan prej. Predvsem pri peki česa sladkega – prinas so to bili največkrat kakšni »retaši« (zavitki) in pa potice. Odvisno od navade pri hiši in spretnosti gospodinje.Delavci z bratve lačni in žejni seveda niso šli domov. Gospodinja se je tako kot vedno na vso moč potrudila opravičiti svojo odsotnost na delu. In povratna informacija?Če je bila hrana dobra (v kar ne gre dvomiti), je miza hitropostala prazna. V kolikor pa pri katerem delavcu ni šlotako navzdol kot na primer pri pijači, pa ni treba utemeljevati zakaj. Samo, da je bilo delo srečno končano in seveda grozdje pobrano. Nino Gumilar Delavce so poleg domače hrane pričakali tudi retaši (foto: D. Krpič) Jurkina marmelada Sestavine: • 1 kg grozdja (jurke), • 60 dag sladkorja (svetujem nekoliko manj, da bo marmelada redkejša). Postopek: Grozdje kuhamo 20 minut, nato ga spasiramo skozi cedilo in spet kuhamo 20 minut. Dodamo sladkor in ponovnokuhamo 20 minut. Nato damo marmelado v tople kozarce in v pečici na 50°C osušimo kozarce in marmelado pustimo, da se ohladi v pečici. Melita Ficko Sapač Marmelada iz jurke in jabolk Sestavine: • 1 kg jurke • 1 kg jabolk (očiščenih) • 2 kg sladkorja (želirnega 1:1) Postopek: Jabolka olupimo in narežemo na krhlje. Damo v lonec in kuhamo do mehkega (v lastnem soku). Jurko operemoin v drugem loncu kuhamo v lastnem soku do mehkega.Jurko in jabolka spasiramo skupaj v en lonec in kuhamo nekaj minut. Nato dodamo sladkor in kuhamo še nekajminut (če želimo tršo marmelado, dlje časa kuhamo).Marmelado napolnimo v ogrete kozarce, zapremo in pokrito pustimo, da se počasi ohlaja. Recept družine Krpič PINTARIJA Pri vsaki hiši je bilo veliko veselje, ko so na vrata trkali jesenski meseci. Priprave so bile vedno burne in razigrane.Veselje in velika odgovornost. Nekateri so se na to pripravljali že od pozne pomladi. Trgatev ni bila izvedljiva brez določenih pripomočkov in posode, ki je bila bistvenegapomena. V naši občini so za to poskrbeli naši »pintarji«.Bili so trije, ki so se potrudili za sode in drugo posodo. 6 : : : : : : : : : : Občina Grad Eden večjih, ki se je ukvarjal s to obrtjo in še danes izdeluje sode, je pintar na Dolnjih Slavečih.Takrat znan kot stariBenc se je z obrtjo začel ukvarjati takoj po vojni, nekjeokrog leta 1923. Bencov Jože je svoje delo delil naprej na svoja potomstva. Njegov sin Ignac, ki še danes dela v svojidelavnici, vendar na modernizirani opremi, je začel svojeznanje o sodarstvu nadgrajevati že leta 1946, ko je delal kot vajenec, takoj po vojski pa se je redno začel ukvarjatis tem. Vsekakor je svoje delo delil tudi on. Njegovo delo sta s pridom spremljala oba sina, predvsem sin Dušan,ki še danes naredi marsikaj. Oba z očetom tako še daneszapolnjujeta prostore delavnice in si krajšata čas. S to dejavnostjo sta se v naši občini ukvarjala še Milan Gumilarod Grada in Faričevi iz Vidoncev 149. Po pogovoru z gospodom Ignacem sem izvedela marsikatero prigodo in seveda zahtevnost tega dela. Kot prvo je bilo potrebno nabaviti kvaliteten les. Uporabljal se je predvsem les hrasta vmes pa tudi les akacije. Ko je bil lesnažagan, ga je bilo potrebno zložiti v tako imenovane»türme iz dog«. Ti so se zlagali v višino največ 8 metrov,stali pa so vsaj štiri leta, preden so bili uporabni za izdelavo. Da so zlaganje »türmov« lažje opravili, so to delovedno izvajali v poletnih mesecih, ko je mladina imela letne počitnice.V takratnem času je bilo to počitniško delo, ki so se ga z veseljem udeleževali, a po besedah Ignaca bidanes bilo to zelo težko izvesti. Lesa je bilo vedno dovolj,tako so lahko sledila naročila, ki so se vrstila skoraj skozi vso leto. Lastniki večjih vinogradov so naročali »lagve« inostale posode že takoj po cvetenju trte, v mesecu maju.Lastniki manjših vinogradov pa so naročali na podlagipridelka, kar je v jesenskih dneh »pintarjem« prinesloogromno dela.Ljudje so se najbolj številčno odločali za izdelavo sodov,kar izdelujejo še danes, v preteklosti pa še za izdelavokadi, škafov in lokavnice. Najbolj zahtevno delo je bilozagotovo izdelava sodov. Najprej se je les skrožil in nato les s sekiro ponovno stesal. Ta les se je nato dal v izdelavo na »hoblpan«in se jeponovno »shoblil«. Zatem se je 1/3 lesa znotraj izsekalas sekiro. Ko so prišli stroji, se je ta del lažje izvajal, saj jedelo, ki si ga opravljal s sekiro pol dneva, takrat lahko iz-vedel v pol ure za en sod. Potem je sledil zelo pomembendel izdelave. Začelo se je »spejavanje«, to je oblikovanjedog za sod. Sledilo je sestavljanje soda, kar pa ni šlo brez pomoči druge osebe, kjer je večkrat priskočila tudi partnerka. Potrebno je namreč bilo dodajati doge. Ko je bilo z ene strani stisnjeno, in sicer s tremi obroči, se je zakuril ogenj, okrog katerega je stal les kakšno uro in pol, da se jelahko sod oblikoval in se nato s pomočjo »šrojfa« stisnil.Nato se je na drugo stran soda dalo še ostale tri obroče,tako da je bil obroč v grobem izoblikovan. Sledilo je notranje izoblikovanje soda. Ko je bilo to delo opravljeno, seje izvajalo »frošanje«, s čimer je bil narejen »otor« v dogeza namestitev poda. Sod je tako dobil res svojo obliko in napočil je čas, da so se sneli obroči, kajti ti so služili kotkopito le za oblikovanje. Sledilo je nastavljanje originalnihobročev. Sod je nato bil pripravljen za vizualno oblikovanje. Zunanjost je bilo potrebno še »shobliti« in »zbrusiti«,na koncu se je premazal s »firnajsom«, čez čas pa se ješe lakiralo. Za lepši izgled so si nekateri dali izpisati šekakšno letnico ali izrisati sliko. Tako grafiranje na sode je značilno ob kakih obletnicah ali kot darilo. V preteklosti je tako v izdelavo soda bilo vloženega velikotruda kakor tudi časa.V začetku se je tako en sod izdeloval kar tri dni. Čez leta, ko je bila na razpolago sodobnejšamehanizacija, se je čas izdelave soda skrajšal. S pridobitvijo strojev se je lahko naredilo enkrat več. Danes pase je izdelava sodov občutno zmanjšala. V vinogradništvu prevladujeta plastična in inoks posoda. Tako danes predvsem opravljajo popravila sodov in izdelujejo manjšesode kot darilni eksponent. Tako lahko opazimo, da obrtizumira in izgublja svojo vrednost, čeprav je bila nekočzelo zahtevna in cenjena. Šadlova pa naj le spremlja šečim več korakov po sodarski delavnici. Mateja Knap PREŠANJE Včasih so ljudje prešali grozdje drugače kot danes. Grozdje so obrali in ga dali v lesene posode - kadi. Strojev zamletje niso imeli, zato so imeli lesene tolkače in z njimi so udarjali po grozdju, da so ga zdrobili. Grozdje so dodajali postopoma v leseno posodo, ne vse naenkrat.Takozmes so pustili dan ali dva in jo pokrili z belim prtom.Nato so začeli s prešanjem. Za prešanje so uporabljali leseno prešo, ki so jo ročno stiskali. Mošt iz preše je iztekal v leseni škaf. Zmes grozdja niso stisnili do konca in so jo ponovno dali nazaj v leseno posodo ter na zmes nalilivodo. To zmes grozdja so spet pustili dan ali dva in so jo nato sprešali. Vinu, pridobljenemu na ta način, so rekli»nalevanca«. Mošt so po končanem prešanju spravili vlesene sode in v klet. Klet so imenovali »pevnica ali zemenica«. Nekateri ljudjeso imeli klet ločeno od hiše, vzidano v grič. Klet je bilaneosvetljena. Ljudje so v klet odhajali s svečo ali petrolejko, druge razsvetljave pa niso imeli. Posebej takrat, ko je v kleti potekalo alkoholno vrenje, so ljudje šli v klet zgorečo svečo. Če je sveča ugasnila, je bila v kleti prevelikakoličina ogljikovega dioksida in je bilo potrebno kletneprostore prezračiti.Vino so pretakali po končanem alkoholnem vrenju. Vino so izpustili iz soda s pipo v eden lesen škaf, v drugi leseniškaf pa so spustili gosto zmes – drože. Nekateri so drože uporabljali za žganjekuho. Sod so oprali z vodo in vanj vlili pretočeno vino. Večina ljudi sort grozdja ni prešala ločeno ampak vse skupaj – šmarnico, klinton, izabelo in dingač. Melita Ficko Sapač MLADO VINO Vino ali žlahtna kapljica, kot mu pravimo z drugo besedo,je rezultat različnih naravnih in kemijskih procesov pripredelavi grozdja. Mlado vino nastane iz mošta oziroma grozdnega soka, in sicer z natančno nadzorovanimin usmerjenim procesom alkoholnega vretja. Mlado vinoprepoznamo po njegovem okusu, ki je rezek, ker vsebuje veliko jabolčne kisline. Vino je tudi motno zaradi organskih snovi, ki se pod vplivom kislin izločajo v koloidni obliki. Namreč, po končanem alkoholnem vrenju s pretakanjemločimo mošt od droži, na kar sledi kontrolirano razkisanjemošta. Seveda, če je vsebnost kislin previsoka. Potrebno jetudi žveplanje, ki pa je odvisno od kislosti mladega vina.Če ne želimo v vinu zmanjšati kisline, potem moramomlado vino žveplati ob prvem pretoku, to je 7 do 10 dnipo končanem alkoholnem vrenju. Z žveplanjem zavarujemo vino pred procesi oksidacije in zavremo aktivnostškodljivih mikroorganizmov, ki bi lahko pokvarili kakovostvina. Po končani alkoholni fermentaciji in razkisanju sezačne mlado vino bistriti. Večina vin se zbistri samo od sebe z usedanjem pri nižjih temperaturah.Moramo pa vedeti, da izraz mlado vino ne uporabljamo samo za vino, ki je pravkar nastalo iz mošta, temveč stem označujemo tudi stopnjo zrelosti vina. Namreč, vsako vino potrebuje določen čas, da doseže pravo kakovostin zrelost. Seveda pa je pridelava vina specifična, zatoposamezni postopki pridelave vedno ne potekajo do potankosti enako, odvisno je od različnih dejavnikov, ki vplivajo na samo zorenje vina. To so predvsem temperatura,zdravstveno stanje grozdja, kislost grozdja, shramba vinaitn. Vino se je v preteklosti shranjevalo v lesenih sodih, danes pa so na voljo druge oblike sodov, predvsem iz nerjavečega jekla. Bistrost, barva, vonj, okus in harmonijavina pa nam povedo, kakšna je stopnja zrelosti vina. Če se malce dotaknemo še mošta oziroma šturma, naj povem, da je le-ta v naših krajih še posebej cenjen.Mošt je tudi ena redkih pijač, ki je v tradiciji vezana nadoločeno hrano, na kostanj. Mošt in kostanj sta sinonim jeseni, tako po vonju kot po okusu. Tako pridelovalci vin, kakor tudi drugi, običajno v jesenskem časuprirejajo kostanjev piknik z moštom. Njegov namen jedruženje ob pokušanju mošta in kostanja, enega odtipičnih drevesnih sadežev našega kraja. Mošt ali šturmje v bistvu vino v nastajanju oziroma v razvojnem procesu. Ta proces traja tri do štiri tedne pri temperaturi15 do 18 stopinj.Tako mošt kot tudi mlado vino predstavljata eno od razvojnih faz nastanka vina. Torej imajo vinarji s pridelavo vina ves čas polne roke dela. Kljub temu pa svoje rezultate dela zelo radi delijo tudi z drugimi in nemalokratpovabijo goste na pokušino, da lahko ocenijo njegov pridelek. To nalogo ima že od nekdaj gospodar. V preteklostije gospodar vino točil z gumijasto cevjo (šlaufom), danespa je točenje precej preprostejše, in sicer je na sodu pipa,katero je potrebno le odškrniti in že je vino v vrčku.Kot osrednji praznik vina in tudi eden najstarejših praznikov pri nas je 11. november – Martinovo ali god sv.Martina. Martinovo je praznik, ko naj bi po starem ljudskem izročilu svetnik Sveti Martin iz Toursa, zavetnik vinogradnikov in vinarjev, mošt simbolno spremeni v pravovino. Praznik sega v poganske čase, ko so se naši prednikizahvaljevali bogovom za dobro letino in se pripravljali na zimo. Zahvalo so spremljala slavja in pojedine, obnazdravljanju pa so se priporočali za ponovitev obilja vprihodnjem letu. Vendar pa so bila, po pripovedovanjudomačinov, takšna slavja prisotna predvsem v premožnejših družinah, kjer se je vino pridelovalo v večjih ko-ličinah. Danes na ta dan po Sloveniji, v vinorodnih in tudi drugihkrajih, potekajo Martinovanja kot nekakšne zabave in ceremonije (izbira vinske kraljice…). Praznovanje pri nas se obeležuje z značilno kulinariko, to je Martinova gos, rdečezelje in mlinci. Zraven pa se prileže mlado vino. Sevedapa se kulinarika od kraja do kraja razlikuje. Martinova gossimbolizira zdravilno moč, ljubezen, dih, čuječnost (poljudskem izročilu naj bi Martina gosi izdale, zato morajo na njegov god umreti).Ni stvari, ki v materialnem svetu ne bi težila h komercializaciji, vendar pa pomembne vsebine, preoblečene vkomercialo, preživijo prav zaradi tega. Čeprav je resnica takšna, je pa vseeno boljše kot da bi utonile v pozabo. Tatjana Grah SAD TRTE IN DELA ČLOVEŠKIH ROK Blaženi Anton Martin Slomšek je v pesmi o trti zapisal: Na svetu lepše rož´ce ni, kot je ta vinska trta, pozimi spi, polet cveti, v jesen pa vince daje. (…) Nobene svete maše ni, da bi ne b`la darvana, nobene dobre volje ni, da bi ne b`la spoštovana. V katoliški liturgiji je vinska trta nenadomestljiva. Sveta maša se brez vina ne more uresničiti. Misijonarji, ki soodšli oznanjat evangelij v dežele, kjer trte in vina nisopoznali, so zaradi potrebe po vinu na nek način moraliorganizirati tudi vinogradništvo.Vino že tisočletja bogati poročna slavja. Svetopisemski pisatelj omenjeno žlahtno pijačo razume kot dar, kičloveku razveseljuje srce. Tudi Jezus se je dotaknil te resničnosti na svatbi v galilejski Kani, kjer je vodo čudežno spremenil v vino. V želji po obogatitvi današnjih porokCerkev omogoča, da lahko med poročnim slavjem duhovnik blagoslovi »šentjanževo vino« in prosi Božjega blagoslova zasvate, ki bodo to vino pili, da bodo deležni dušnega in telesnegazdravja in brez konca slavili Boga, delivca vseh milosti.Mašna darova kruh in vino predstavljata vse, kar smo in karimamo (značaj, misli, želje, hrepenenja, dejanja, dom…). Ko ministranti med sv. mašo na oltar prinesejo omenjene darove, se vsak izmed nas osredotoči na to, kar v izbranem trenutku še posebej prinaša pred Gospoda (nepopoln značaj, aktualne misli,prošnje, hvaležnost za dom…). Zavedanje in priznavanje našekrhkosti je lahko začetek napredovanja. Kjer čutimo nemoč, jelahko vstopno mesto za delovanje Božje milosti.Vse omenjene stvari in stanja našega duha Gospod med sveto mašo sprejme. Prinesena kruh in vino, v katerih so tudi mojedarovane resničnosti, dobita po tem, ko je duhovnik izgovorilposvetilne besede, novo bistvo. Darova nista več kruh in vinoampak postaneta Gospodovo telo in kri. Gospod je sprejel naše omejene stvari, vrnil pa nam je samega sebe.V mašni knjigi je zapisano: »Njegovo telo, za nas darovano, jehrana, ki nas krepi. Njegova kri za nas prelita, pa je pijača, ki nas očiščuje grehov.« Če nas Gospodovo telo dela močnejše, nasGospodova kri naredi svobodnejše. Kristusova kri nam pomaga,da se osvobajamo nemira, ki ga v človeški notranjosti pusti zloraba svobode. Potrošniška družba je ustvarila mnogo umetnih potreb. Za lepoto življenja pa je pogosto potrebna samo kapljicaGospodove krvi, ki se nam podari pri sveti spovedi. Ta zastonjskidar odtehta še tako imenitna praznična darila.Z izjemo porok, pri sveti maši Kristusovo kri zaužije res samoduhovnik, vendar tudi v sveti hostiji je prisotna Rešnja kri. Marko Magdič, župnik JESEN Učenci 1. razreda smo jesen, ki je prišla v naš kraj, veselo pozdravili. Vedeli smo, da nas bo bogato obdarovala, pa še naravo namje pisano obarvala.Zato smo se v okviru naravoslovnega dne veselo odpravili v gozd,kamor nas je povabil gozdni škrat. Tam pa nam je pripravil presenečenje, saj so nas pričakali palčki, s katerimi smo potem spoznavali zanimivosti gozda. Ker smo škratu v zahvalo vtrhlem štoru pustili bombon, nam je za nagrado vrazred poslal ježka, ki nas zdaj uči števila.V tednu otroka pa smo imeli tudi tehniški dan,kjer smo jesen pozdravili še z izdelki iz naravnega materiala in z njimi okrasili pano pred učilnico. Učenci 1. razreda in učiteljica Metka LONČARSKI TABOR Na Osnovni šoli Grad se je v času od 25. 9. do 28. 9. 2014 odvijal že tradicionalni lončarski tabor.Naša šola je tokrat gostila dijake Srednje šole zaoblikovanje in fotografijo v Ljubljani (SŠOF), podvodstvom mentorjev profesorjev SŠOF DamijanaKracine, Apolonije Simon, Mensije Kurtović terlončarjev Štefana Zelka in Karla Šalamona, učitelja na OŠ Grad. Dijaki so na letošnjem taboruizdelovali glinene izdelke na lončarskem vretenuter jih žgali v lončarski peči pri Osnovni šoli Grad.Izdelke, ki so jih dijaki narisali, so tudi razstaviliv Lednarjevi usnjarni v Doživljajskem parku Vulkanija (Razstava »Prostor v naravi«).Prvi lončarski tabor na OŠ Grad je bil organiziranpred šestimi leti, pod vodstvom ravnatelja Viktorja Navotnika in učitelja Karla Šalamona. Taborje organiziran dvakrat letno in je postal tradicijaOŠ Grad. Sanja Mihalič PRIZNANJE OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV V petek, 26. 9. 2014, so se učenci OŠ Grad z mentoricoMarijo Štesl udeležili podelitve priznanj ob evropskemdnevu jezikov.Prireditev je potekala v Ljubljani pred PredstavništvomEvropske komisije za jezike. Predstavniki inštitutov so jimna zelo zanimiv in izviren način predstavili francoski, italijanski, nemški in španski jezik. Predstavitvi strokovnjakovje sledila predstavitev različnih evropskih jezikov skoziimprovizirane prizorčke. Najbolj jih je navdušil prepirmed možem in ženo, ki sta tik pred ločitvijo. Besedni dvoboj se je stopnjeval iz slovenščine v nemščino, poljščino,angleščino, hrvaščino, francoščino in španščino.Na koncu je seveda zmagala ljubezen z italijanskim »te amo«. Po obilici smeha in razvedrila je besedo »prevzel« Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Sledila je namreč podelitev priznanj na temo: Jeziki, ki me obdajajo.Učenci naše šole Barbara Bertalanič, Evelina Gomboc, David Sukič, Laura Farič in Saša Kovač so ob evropskemletu jezikov posneli filmček v štirih jezikih, s katerim smoosvojili odlično 2. mesto. Učenci OŠ Grad z mentorico Marijo Štesl DAN STEKLARJEV Učenci 6., 7., 8. in 9. razreda so si 1. oktobra 2014 ogledali dogodek Dan steklarjev in doživetij, ki se je odvijal nagradu pri Gradu na Goričkem. Dogodek je bil vključenv shemo Dnevov evropske kulturne dediščine z naslovom Dediščina v šole. Učencem so bile predstavljene delavnice oblikovanja stekla na odprtem ognju, brušenja,graviranja, poslikave, fuzije in vitražev, ki so jih prisotnisteklarji mojstrsko izvedli. Učencem se je predstavil tudiŠolski center Rogaška Slatina s programoma srednjega strokovnega izobraževanja, tehnik optik in tehnik steklarstva. Tako so učenci imeli tudi možnost brezplačnegapregleda očesne dioptrije z najsodobnejšo opremo. Sanja Mihalič TEDEN OTROKA Od 6. do 10. oktobra 2014 je potekal teden otroka. In kotvsako leto smo tudi letos na Osnovni šoli Grad organizirali razne dejavnosti.Ponedeljek, 6. oktober: učenci smo se razgibavali in telovadili. Prva triada je tekmovala v štafetnih igrah, drugamed dvema ognjema, tretja pa v rokometu (dekleta) innogometu (dečki).Torek, 7. oktober: vsi učenci od 1. do 9. razreda smo si skupaj z vrtcem ob enajsti uri ogledali gledališko predstavo brez besed Zoopotniki. Organiziralo jo je lutkovno gledališče Pupilla.Sreda, 8. oktober: učenci od 4. do 9. razreda smo se ob 8. uri odpeljali na ekskurzijo v Velenje. Razdelili smo se v dveskupini. Naša skupina je obiskala ekološko uro, pri kateri smo spoznavali nastanek treh velenjskih jezer, od daleč pa smo si ogledali tudi termoelektrarno Šoštanj. Spoznali smo postopek kopanja premoga v današnjem času inposledice le-tega. Po končani eko uri smo se zamenjaliz drugo skupino in šli na ogled rudnika. Oblekli smo sirudarske plašče, si nadeli čelade in seveda vzeli malico.Nato smo se z rudarskim dvigalom spustili v podzemlje.Najprej smo si ogledali kratek film o rudarjih. Po poti so nas spremljale zgodbe in kipi, prikazana je bila tudi rudarska nesreča. Pod zemljo smo pojedli rudarsko malico.Proti koncu so bili prikazani sodobnejši stroji za pridobivanje premoga. Do dvigala, ki nas je odpeljalo na površje,smo se odpeljali z vlakcem. Na poti domov smo se ustavili v McDonaldsu. Vrnili smo se okrog 18. ure. Medtemko smo učenci od 4. do 9. razreda kopali premog, so seučenci od 1. do 3. razreda odpeljali v Mursko Soboto naogled kinopredstave Hrabri avtek Plodi.Četrtek, 9. oktober: učenci Osnovne šole Grad smo končno sprejeli prvošolčke v šolsko skupnost. Pripravili smojim krajši program in po koncu so si prvošolčki postregli s torto. Petek, 10. oktober: za zaključek tedna otroka smo 6. in 7.uro organizirali kostanjev piknik, zraven pa smo se zabavali s starimi igrami in risanjem s kredo. Maja Klement, 7. razred TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Petkov dan, 21. november 2014, na Osnovni šoli Grad se je začel s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Učenci sozajtrkovali hrano, pridelano v lokalnem okolju. Jedli sopravi domači črni kruh, namazan z maslom in medomter popili skodelico zdravega domačega mleka, manjkaloni niti domače jabolko. O pomenu kmetijstva in pomenulokalne hrane je učencem spregovoril g. Ivan Bauer izKmetijske svetovalne službe. Življenje in delo čebelic pa je otrokom predstavil g. Ludvik Kočar – čebelar.Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednje dogajanje Dneva slovenske hrane, ki ga je razglasila Vlada RepublikeSlovenije in ga obeležujemo tretji petek v novembru. OŠ Učenci zajtrkujejo tradicionalni slovenski zajtrk (foto: A. Vrtič) Grad je tako v sklopu vseslovenskega projekta ponovno opozorila in učencem vzbudila zavedanje o pomenu zajtrka ter prednostih hrane domačega izvora. Sanja Mihalič TEDEN OTROKA V VRTCU Teden otroka je potekal v tednu od 6. do 10. oktobra 2014.Letošnje geslo je bilo Za razgibano in ustvarjalno otroštvo. Otrokom v vrtcu smo v tem tednu skušale pričarati čim več lepih nevsakdanjih trenutkov, zato smo pripravileza vsak dan različne dejavnosti.V ponedeljek smo imeli pravljično popoldne, ko je učiteljicaHelena otrokom prebrala pravljico Janček ježek, nato pasmo izdelali sadne ježke. V torek smo si v kulturni dvorani ogledali predstavo Lutkovnega gledališča Piccollo znaslovom Zoopotniki. V sredo smo v popoldanskem časuimeli kostanjev piknik. Pri peki kostanjev nam je pomagalnaš hišnik Stanko. Za otroke niso bili tako zelo pomembnipečeni kostanji, bolj pomembno jim je bilo druženje, šeposebej, da so ob tem druženju imeli poleg svoje starše.V četrtek smo imeli glasbeno dopoldne, ko so otroci lahkospoznali instrumenta kitaro in harmoniko. Instrumentasta nam predstavila in zaigrala nekaj skladb učenca Robertina in Aljaž, presenetil pa nas je tudi informator Peterz igranjem na harmoniko in otroci so se predali glasbi terzaplesali.Vrhunec tedna pa je bil seveda v petek,ko smo ses turističnim vlakcem odpeljali na obisk v vrtec Mačkovci. Andreja Fartek PLAVALNI TEČAJ Potrebi po gibanju in igri sta otrokovi najpomembnejšipotrebi.Tudi v vrtcu pri Gradu stremimo k temu, da otrociobvladajo najrazličnejša gibanja. Kot vsako šolsko letosmo tudi letos opravili plavalni tečaj. Pozitivne spodbudeso temeljne motivacijske metode pri najmlajših. Prekoprimerno izbranih iger so otroci zgubili strah pred vodo in se podali v novi svet plavanja, kateri temelji na upoštevanju navodil. Skoraj vsi otroci so uspešno končaliplavalni tečaj in osvojili bronastega konjička. Priznanjasta otrokom podelila ravnatelj šole Viktor Navotnik inučitelj plavanja Miha. Vsem skupaj še enkrat čestitam. vzgojiteljica Irena Hüll DEDKI IN BABICE V VRTCU V ponedeljek, 10. novembra 2014, smo pripravili srečanjez dedki in babicami, ki je potekalo v telovadnici OŠ Grad.Z otroki smo pripravili kulturni program, v katerem sonastopali prav vsi otroci, od najmlajših pa do najstarejših. Po končanem programu smo jih povabili v igralnice na kratko druženje ob skromnem prigrizku. V zahvaloza ves njihov trud in dobroto, pa so jim otroci poklonilitudi skromno darilo. Srečanje je bilo zelo uspešno, saj je bil obisk zelo velik, kar nam je še v posebno zadovoljstvo.Hvala vsem, ki ste prišli. Klaudija Klement MIKLAVŽEV BAZAR V petek, na predvečer Miklavža, smo delavke vrtca s starši pripravile Miklavžev bazar, ki bo postal tradicionalnaprireditev našega vrtca. Na to idejo smo prišli na prvem roditeljskem sestanku skupaj s starši, ki so nam pri pripravi in izvedbi ponudili pomoč. Kulturni program smo pripravili v vrtcu, pri izdelavi izdelkov pa so nam pomagalistarši na popoldanski delavnici. Program je potekal v kulturni dvorani pri Gradu z obiskom Miklavža, zunaj pa so bile postavljene stojnice z izdelki. Denar, ki smo ga zbrali,bo namenjen za nakup igrala za najmlajše otroke vrtca.Posebna zahvala pa gre hišniku Stanku Ropoši, ObčiniGrad, Krajinskemu parku Goričko, gospodu župniku, Boštjanu Sinicu in seveda vsem staršem ter donatorjem(gostilna Pri Slavici, gostilna Rajsar-Ferencek, dr. Lazarević, Dengrad, Elrad, gostilna Bežan-Žökš, Kuzmič Robert,Kamnoseštvo Bunderla), ki ste nam na kakršenkoli način pomagali.V imenu otrok in sodelavk se vam še enkrat najlepše zahvaljujem ter vam želim vesele praznike. Klaudija Klement Otroci so nastopili pred babicami in dedki Stojnice so bile polne čudovitih božičnih izdelkov (foto: H. Klement) Občina Grad : : : : : : : : : : 13 OBČINSKI NOGOMETNI TURNIR V soboto, 2. avgusta, je potekal vsakoletni občinski nogometni turnir, tokrat v Kruplivniku. Turnirja so se udeležilevse ekipe malega nogometa občine Grad. Tekme so potekale napeto, navijači so bili glasni, ampak, kot vedno,lahko zmaga pripade le eni ekipi. Tokrat se je najbolj izkazala ekipa Dengrad Grad in zato tudi zasluženo zasedla 1. mesto. Ravno tako sta člana imenovane ekipe prejelanagrado za najboljšega strelca in vratarja turnirja, to staFranc Krpič in Simon Zorger. Med prve tri najboljše uvrščene sta se uvrstili še ekipi iz Motovilcev in Kovačevcev. Tadeja Rajbar Razglasitev najboljših na turnirju (foto: S. Dervarič) OBČINSKE VAŠKE IGRE Leta so prišla naokrog in domačin letošnjih občinskihvaških iger je bilo Športno društvo najmanjše vasi v občini Kovačevci. Igre so potekale na igrišču Športnega društva in udeležileso se ga društva iz občine. Z veliko smeha in zabave sose tekmovalci borili v petih igrah, vmes kako popili in se zabavali ob zvokih glasbe. Po petih končanih igrah so na koncu zmagali domačini Kovačevci, drugo mesto so zasedli Radovci, tretji pa je bil Kruplivnik. A vreme tudi tokrat ni bilo naklonjeno Kovačevcem, kajti zgrnili so se oblaki na nebu in zalili Kovačevce. Tipično vreme tega poletja jerazgnalo množico in tako se je ponovila zgodba izpredpar let, ko so bile prvič igre na našem igrišču.Mesec avgust je mesec dopustov, zato je toliko večji dosežek našega društva, da je z majhnim številom članovspravilo prireditev pod streho ne glede na vse ovire inpolena, ki so stala na poti. Doris Troha Slovesnost se je pričela s slovensko himno in nagovoromžupana občine, g. Daniela Kalamarja. Na slovesnosti sobila podeljena priznanja zaslužnim občanom. Najprejso knjižne nagrade prejeli uspešni učenci Osnovne šole Grad. Za dosežene dobre rezultate na raznih državnih tekmovanjih in natečajih so bili nagrajeni Mario Pezer,Anja Zadravec, Nina Kisilak, Laura Farič, Mojca Vertič, Katarina Križan, Sanela Sukič, Dušan Sukič, Andreja Cvernjek, Petra Zrim, Evelina Gomboc, Saša Kovač, David Sukič, Barbara Bertalanič, Zarja Škaper, Patricia Sampl, Lara Čurman in Gabriela Sampl. Mamice iz občine s prejetimi cvetovi Sledila je podelitev zahvalnih plaket, ki so jih prejeli Ernest Ferko za dolgoletno delovanje na področju družbenega dela v Krajevni skupnosti Grad, Društvo upokojencev Grad za dolgoletno uspešno delovanje in Gasilskazveza Grad za nesebično pomoč pri odpravljanju posledicžleda. Podeljeno je bilo priznanje za 60 let obrti Mizarstvu Fujs iz Motovilcev in priznanje za najuspešnejšikolektiv, ki ga je prejel Štefan Gjergjek iz Kovačevcev zapredelavo sadja in pridelavo sokov. Sledila je podelitevcvetja vsem mamam iz občine, ki so v letu 2013 rodile in tako poskrbele za mlad prirastek naše občine. Vse prisotne je nato nagovorila županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc, ki je našega župana obdarila s sliko krtka Olija in se zahvalila za povabilo vVulkanijo, ki jo je kot primer dobre prakse s svojo projektno skupino in sodelavci večkrat obiskala. Na oder so bili povabljeni tudi gostje, predstavniki in župani pobratenihobčin iz Poljske in Belorusije, ki so nas počastili s svojim obiskom v naši občini. Prisotne so nagovorili ter čestitke in dobre želje podali župani sosednjih občin ter drugigostje na slavnostni seji.Najbolj pričakovano pa je seveda bilo odprtje energetskoprenovljene Osnovne šole Grad. V ta namen je bil simbolno predan ključ, ki ga je prejel ravnatelj, g. Viktor Navotnik, ob predaji pa je bil prisoten tudi nekdanji ravnatelj g. Matija Žižek. S predajo ključa je bila svojemu namenu Slavnostna predaja šolskega ključa (fotografije: D. Krpič) slavnostno predana prenovljena šola z željo, da bi našiotroci z veseljem hodili v ta hram učenosti in si nabirali znanja. Učenci pa so svoje znanje in spretnosti pokazali že na slavnostni seji, saj so jo popestrili z igro in pesmijo,folklorna skupina OŠ Grad pa je zaplesala. Goste je pred in po seji z domačimi napevi zabavala glasbena etnoskupina Gorički klantoš. Slavnostna seja se je zaključilas pogostitvijo gostov in druženjem občanov. Danijela Krpič MEDNARODNI TURNIR V VIDONCIH V nedeljo, 24. avgusta, smo v Vidoncih organizirali tradicionalni mednarodni turnir. Na turnirju so sodelovale naslednje ekipe: ekipa Čehov iz Rusije, ekipa iz Črne Gorein ekipe iz Slovenije: Humane zvezdice (slovenski estradniki), ekipa slovenske vojske, ekipa gradbenega podjetjaDengrad, ekipa motorističnega kluba - Soboški nagibači ter domača ekipa.Zasluga za ta turnir pripada predsedniku društva Robertu Kuzmiču, ki kljub svoji odgovorni službi v Rusiji živi in diha z društvom. Njegov entuziazem vleče tudi nas in tamednarodni turnir je zelo dobro nadomestilo za odpadlo prireditev Noč čarovnic. Letos se je turnirja udeležilo nekoliko manj gostov iz Rusije. Prvič pa smo gostili ekipoiz Črne Gore. Nogometni turnir je imel vse predznake pravega bojaza končne uvrstitve. Tako je na koncu prevladala ruskamoč in finalno tekmo je zmagala ekipa Čehov. Njihovnasprotnik v finalu je bila ekipa Slovenske vojske. Tretje mesto je zasedla ekipa Humanih zvezdic, ki je premagaladomačo ekipo iz Vidoncev. Za glasbo je skrbela skupina OPPA Bokan band. Seveda pa ni manjkalo dobre hranein pijače.ŠD Vidonci se trudimo, da bi imel naš športni center skozi celotno leto določeno dejavnost in s tem predstavljal neko zdravo jedro v vasi in mesto, kjer bi se vsi počutilidobrodošli. Vsi gostje so pohvalili našo gostoljubnost in predvsem celotni športni center, ki ga imamo. Glede na obisk in izrečene pohvale ter spodbude ugotavljamo, da so takšna srečanja dobrodošla za celotno vas in predvsem za društvo. Prijateljski stiki nam bodo koristili vprihodnosti, dober glas o Vidoncih ter Občini Grad pa se bo razširil po večjem teritoriju.ŠD Vidonci se zahvaljujemo predvsem predsedniku društva Robertu Kuzmiču, da nam pomaga pri izvedbi in organizaciji takšne prireditve. Prav tako se zahvaljujemotudi vsem članom društva in vaščanom za pomoč in podporo ter vsem ostalim donatorjem, sponzorjem ter Občini Grad in Občini Puconci. Naslednje leto se vidimo spetna mednarodnem turnirju v športnem centru Vidonci. Mitja Sapač Tradicionalni praznik Marijinega Vnebovzetja ali »vel'ka meša« je tudi letos h Gradu pritegnila številne romarje od blizu in daleč. In čeprav je vreme dopoldne ves čas»viselo« in je z neba poškropilo že nekaj kapelj, so nakoncu v lepem vremenu Pörgo zopet preplavile množiceobiskovalcev. Tudi letos se je pred slovesnim praznikom ob oltarjugračke Marije začela tridnevna duhovna predpriprava, ki ji prav poseben pečat vsako leto daje zadnji večer predpraznikom, ko se okrog cerkve splete večerna procesija z lučkami in petimi litanijami. Samemu prazniku je letošnjipečat s svojimi besedami dodal novomašnik Zoran Car izžupnije Cankova (sedaj kaplan v Ljutomeru), gotovo pasta »veliko breme« organizacije, skupaj s pridnimi sodelavci župnije, opravila tudi domači župnik Marko Magdičin novi kaplan Gregor Šemrl (odgovoren za župnijo SvetiJurij). Že v nedeljo, 17. 8. 2014, so namreč kot po navadih grački Mariji priromali še bolni in ostareli iz soboškedekanije.Poleg dogajanja v župnijski cerkvi in okrog nje pa se je letos na sam praznik zgodilo še dvoje. Najprej je popoldneNK Grad s sosednjim nogometnim klubom NK Serdicaodigral prijateljsko nogometno tekmo, zvečer pa se jeob igrišču v šotoru zgodila še prava vaška veselica s skupino Weekend band. Mimogrede – manjkal ni niti bogatsrečelov. Nino Gumilar VULKANIJA PRAZNOVALA 1. ROJSTNI DAN No tako, pa je minilo eno leto od odprtja Doživljajskega parka Vulkanija. 31. avgusta 2014 smo praznovali 1. rojstnidan in skupaj s krtkom Olijem upihnili prvo svečko natorti. Obiskovalci so podoživljali izbruh goričkega vulkana, se igrali in odkrivali zanimivosti s sveta vulkanov na vulkanski mizi, risali podobo krtka Olija s torto in svečko,se vozili z Oli vlakom, vsak obiskovalec pa je dobil tudi kostorte velikanke. 31. avgusta smo imeli tudi 50% popust navse vstopnice in 50% popust na vožnjo s turističnim vlakom do kamnoloma in po panoramski poti do Vulkanije.Ob 10. uri smo se zaposleni in obiskovalci zbrali okrogkrtka Olija. Zbrane je nagovorila direktorica Zavoda zaupravljanje kulturne dediščine Grad Danijela Krpič. Obiskovalcem je na kratko predstavila doživljajski park, kajobiskovalci pri nas spoznajo in doživijo ter podala podatke o enoletnem delovanju Vulkanije. V enem letu je Vulkanijo obiskalo čez 15 tisoč obiskovalcev, največ seveda domačih, kar nekaj pa je bilo tudi tujcev iz bližnjih in oddaljenih držav. Struktura gostov se je skozi leto spreminjala, v času počitnic so prevladovale družine, med letom pa ostale ciljne skupine. Največji odstotek prodanihvstopnic pa so predstavljale otroške vstopnice. Obiskovalce je nagovoril tudi takratni župan Daniel Kalamar in predstavil idejno zasnovo širitve Vulkanije.Po nagovorih smo zaposleni upihnili svečke na torti velikanki, ki smo jo nato v šotoru delili vsem obiskovalcem.Obiskovalci pa so se podali na ogled Vulkanije in vožnjo z Oli vlakom ter si ogledali geološki muzej in razstavo Iz zemlje. Otroci so lahko tudi risali v Olijevi otroški delavnici in sodelovali v nagradni igri. Po uspešno zaključenemdnevu smo izžrebali 10 otrok, ki so narisali krtka Olija storto in svečko. Nagrajenci so po pošti prejeli praktičnenagrade, objavljeni pa so bili na naši facebook strani »Doživljajski park Vulkanija«. Anita Špilak POHOD PO GRAŠČAKOVI POTI Dne 14. septembra 2014 je potekal tradicionalni pohodpo Graščakovi poti, katerega organizator je Društvo zarazvoj in promocijo turizma Občine Grad »Skouriš«. Čeprav je bilo vreme jesensko muhasto, so se pohodnikivseeno podali na 13 km dolgo pot, ki jih je vodila mimokulturnih in zgodovinskih znamenitostih v naši občini. Med pohodom se je vreme tako poslabšalo, da nibilo mogoče izpeljati celotnega pohoda. Pohodniki sose predčasno vrnili na cilj in se v informacijski pisarniv Radovcih okrepčali s toplo malico. Kljub letošnjemuslabemu vremenu, smo pohodniki sklenili, da se prihodnje leto zopet srečamo. Cvetka Ficko ROMARJI V LUDBREGU IN KOČEVJU Ob začetku pastoralnega leta smo imeli dve romanji. 6.septembra je bilo vseškofijsko romanje v Ludbreg, kjersmo doživeli peto srečanje slovenskih in hrvaških vernikov. Romarski kraj je znan po tem, da je v grajski kapelileta 1411 med mašo duhovnik podvomil v resnično Jezusovo navzočnost pod podobama kruha in vina. Takoj po spremenjenju se je vino spremenilo v kri. Duhovnik jeposodico s krvjo dal vzidati v glavni oltar in je šele pred svojo smrtjo razodel čudežni dogodek. Takoj so začeliprihajati številni romarji. Relikvija je bila pozneje nekajlet v Rimu. Papež Leon X. jo je večkrat v procesiji nosil po mestu. Leta 1513 je izdal posebno bulo, s katero je dovolil javno češčenje. Relikvijo so vrnili v Ludbreg, kjer so občeščenju predragocene Kristusove Krvi zaznali milostna srečanja med človeškim in Božjim. Po bogatem dogodkunas je pot vodila še naprej v največje Marijino hrvaškoromarsko središče Marijo Bistrico. Drugo romanje smo imeli 27. septembra. Sprva smo seustavili v podeželski župniji Koprivnica, kjer je kraj dobil ime po tem, ko so v koprivah našli Marijino svetinjico in čez leta postavili cerkev Marije Vnebovzete. Življenje vnekaj kilometrov oddaljeni župniji Senovo je zaznamovano z rudarsko zgodovino. Tam smo zagledali nenavaden zvonik. Oblasti v času gradnje cerkve (1975) niso dovolile gradnje zvonika. Tamkajšnji župnik je dosegel kompromis, da se ob cerkvi sme narediti imitacija rudniškegajaška »šaht«, na katerega so namestili zvonove. ŽupnikJanez Nanut je gradnjo cerkve zaupal Kristusu Odrešeniku in tudi posvečena je Vstalemu Gospodu, zato v župnijiSenovo nimajo proščenja, ker na Veliko noč to praktično ni izvedljivo. Naslednja postaja je bila posavska župnija Brestanica oz. Rajhenburg. Mogočna bazilika Lurške Matere Božje je ravno takrat čakala na 100-letnico posvetitve. Naslednji dan, v nedeljo, 28. 9. 2014, je apostolskinuncij v Sloveniji g. Janusz vodil slovesno zahvalno liturgijo.V župniji Kočevje nas je lepo sprejel gospod kaplan in predstavil utrip življenja v njihovi specifični župniji. Sveto mašo smo imeli pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu, kjer nas je močno nagovorilo umiranje mučencev 20. stoletja in mozaik patra Rupnika, ki sporoča, da so hKristusovi gostiji ob žrtvah, ki so nase posredno ali neposredno prevzele tujo krivdo, vabljeni tudi vsi, ki so sena katerikoli strani zaznamovali s Kajnovim znamenjem bratomora, a so se svojih zločinov pokesali. Marko Magdič, župnik RAZSTAVA V LEDNARJEVI USNJARNI V Lednarjevi usnjarni smo 28. septembra 2014 imeli žetretjo otvoritev razstave dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane. Dijaki tretjega letnikaumetniške gimnazije, likovna smer, SŠOF Ljubljana, sov okviru šole v naravi na Osnovni šoli Grad letos izdelovali izdelke iz gline, fotografirali našo pokrajino in risalirisbe. Na risbah, ki so razstavljene v Lednarjevi usnjarni,so upodabljali detajle gradu Grad in Pütarjevega mlinana Dolnjih Slavečih, do katerih so se dijaki zapeljali z Oli vlakom. Tokratna razstava se imenuje »Prostor v naravi«.Dijaki so razstavo pripravili pod mentorstvom profesorjaDamijana Kracine in drugih sodelujočih profesorjev. Na razstavi sta vse prisotne pozdravila tudi Danijela Krpič inravnatelj Viktor Navotnik. Delo dijakov je opisal profesor Damijan Kracina in obiskovalci so si z zanimanjem ogledali risbe, ki so nas opozorile na marsikatero podrobnostmlina in gradu. Po ogledu razstave je sledilo druženje in manjša pogostitev.V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine smo ta danvsem obiskovalcem Vulkanije ponujali še 50% popust navse vstopnice. Razstava Prostor v naravi bo na ogled vse do naslednjega tabora dijakov, ko bomo pripravili spet novo razstavo. Anita Špilak JESENSKA KMEČKA TRŽNICA Društvo za razvoj in promocijo turizma Občine Grad»Skouriš« je 8. novembra 2014 organiziralo tradicionalno jesensko kmečko tržnico. Letos vreme organizatorjuni bilo najbolj naklonjeno, kar pa ni bila ovira za izvedbo,saj je tržnico preselil v prostore informacijske pisarne vgasilskem domu v Radovcih. Druženje, pokušina in nakup domačih pridelkov in izdelkov je potekalo v prijetno ogrevanem prostoru s pomočjo »frdžaneka«. Potrebnasta bila samo dobra volja in nekaj polen bukovih drv inže se je ustvarilo prijetno vzdušje. Jesenska kmečka tržnica je postala stalna prireditev društva in tako bo tudi prihodnjo jesen. Cvetka Ficko BLAGOSLOVITEV ZVONA V KRUPLIVNIKU Dolgoletna želja, ki se je že pred časom porodila prienem izmed vaščanov Kruplivnika, je postala resničnost. Vas Kruplivnik je namreč postala bogatejša, nakar nas vsakodnevno opozarja oglašanje zvona. To sonam seveda omogočila denarna sredstva Občine Grad,velik delež pri izpolnitvi te želje pa so seveda prispevalivaščani Kruplivnika iz lastnih denarnih sredstev, sevedapa so pripomogli tudi posamezni donatorji. Da je zvonlahko pričel z delom, ki mu je namenjeno, je v nedeljo, 26. oktobra, prejel tudi blagoslov. Pri posvetitvi so biliprisotni župnik Župnije Grad g. Marko Magdič, kaplan g.Gregor Šemrl, evangeličanski duhovnik cerkvene občineBodonci g. Simon Sever in generalni vikar murskosoboške škofije msgr. Franc Režonja. . In zaslišal se je zvok, katerega so prvi izvabili in preizkusili z lahkim trkanjem ob bakreno ogrodje zvona naši botri, kateri so k pridobitvi zvona veliko prispevali. To so:Štefka in Stanko Bohar, Marija in Milan Zelko, Alenkain Srečko Kisilak, Erika in Ciril Mihalič, Zlatica in Ludvik Farič ter Angela in Evald Blayer.Še enkrat bi se rada zahvalila vsem imenovanim in neimenovanim donatorjem, botrom in vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da smo skupaj dočakali indoživeli za nas tako pomemben dan. Tadeja Rajbar DELO GZ GRAD Leto se je začelo z obiski predsednika in poveljnika GZna občnih zborih PGD v Občini Grad, na katerih je bilos poročili prikazano delo društev v preteklem letu in nakaterih se je sprejemal plan dela za leto 2014. Vsa poročila in plani so se obravnavali in bili vključeni v plandela GZ Grad za 2014, kar je bilo tudi na Skupščini GZpotrjeno in sprejeto.Ena večjih nalog, ki je bila izvedena v začetku leta, jebil organiziran Nadaljevalni tečaj za gasilca, ki je trajalpribližno tri mesece po sobotah in nedeljah. Prijavilo seje 34 tečajnikov in tečajnic. Program in urnik za ta tečajje zahteven, kar je prav, saj se prav na tem tečaju pokaže,kaj kandidat želi prispevati in delati dolgoročno na gasilskem prostoru. Tečaj je uspešno končalo 13 kandidatov,med njimi 3 članice. Na podlagi tega tečaja so se odprlenadaljnje možnosti dopolnilnega izobraževanja, kar soizkoristili trije člani, eden iz PGD Grad in dva iz PGDDolnji Slaveči ter uspešno opravili tudi tečaj za Dihalniaparat v Pekrah pri Mariboru. Na tečaju Strojnik smoimeli tri tečajnike, od katerih je uspešno tečaj zaključilen kandidat. Dopolnilno izobraževanje je bilo letos uspešno za dvagasilca, ki sta opravila tečaj za notranje napade, triječlani so opravili obnovitveni tečaj za IDA, en tečajnik jeuspešno opravil tečaj za Inštruktorja ter dva člana tečaj za Sodnika gasilsko športnih disciplin. To pomeni, daje bilo na področju izobraževanja narejeno ogromno vdobro vsem, ki si želijo novih znanj in dolgoročno delativ prostovoljnem gasilstvu. Redna izobraževanja organizira in krije vse stroške GZ, pri dopolnilnih pa je večinastroškov poravnana s strani GZS.Vsem enotam PGD veljajo tudi vse zahvale na tekmovalnem področju, posebej enotama iz PGD Dolnji Slaveči,ki sta se udeležili Državnega gasilskega tekmovanja ssolidnim končnim rezultatom, ter enotam mladincev in pionirjev iz PGD Motovilci za sodelovanje in dosežene uspehe na regijskem tekmovanju. Vsa pohvala veljatudi vsem enotam, ki so se tako številčno in borbeno spopadle na Občinskem tekmovanju GZ Grad in Regijskem tekmovanju. Vse te enote so pripomogle posrednok prepoznavnosti svojega društva, gasilske zveze, občinein regije.Za vse operativne člane in članice so zelo pomembnetudi gasilske operativne vaje. Teh žal ni bilo zadosti, nekaj po gasilskih društvih ter ena skupna v organizacijiGZ Grad, ki je potekala po vnaprej določenem scenariju,po elaboratu in soglasju občine Grad v naselju Kruplivnik. Na vaji so sodelovala vsa PGD GZ Grad s skoraj vsemigasilskimi vozili in opremo, vključno z ReCO M. Sobota.Cilj in namen vaje je bilo preverjanje postopkov vodjeintervencije, delo z gasilsko tehniko in opremo, pravilnakomunikacija vodij enot z vodjo intervencije ter ReCOitd. Vaja je bila uspešno izvedena in zaključena. Na vaji,ki je potekala v zgodnjih jutranjih urah, je sodelovalo 66operativnih članov, s skoraj vsemi gasilskimi vozili, ki jihimamo v GZ na razpolago. Sklep analize vaje potrjuje, daje potrebno izvajanje določenih vaj po PGD in na nivojuGZ okrepiti! Praktične vaje v Vidoncih (foto: M. Špilak) Žal tudi brez intervencij letos ni šlo. Največjo nevarnostpovzroča človek, drugo pa naravne spremembe. Našigasilci so se letos spopadli s tremi travniškimi požari ter tudi s poplavami, pri katerih je bila intervencijazelo hitra in uspešna, kljub temu, da se je vse dogajalo podnevi, ko je 90% operativnih gasilcev v službah izvensvojega požarnega območja, kar je tudi velik problemza redno zagotavljanje požarne varnosti preko dneva.Res pa je, da imajo ta problem tudi vsa ostala društvaširom Slovenije. Druga nevarnost so spremenjene podnebne spremembe, ki jih zaznavamo zadnja leta in so ekstremne, zato sepričakuje tudi od gasilcev, da morajo ekstremno pomagati. To smo pokazali in dokazali pred leti na intervencijipo neurju v Podravju, pri poplavah v Ljubljani ter letospri žledu na Notranjskem in v GZ Maribor. Intervencijaje bila opravljena brez vprašanj in napak od poziva, organizacije, intervencije in poročila po intervenciji. Prizadetim smo pomagali vzpostaviti prevoznost in dostopdo njihovih hiš ter kratkotrajno zagotovili oskrbo gospodinjstev z električno energijo preko agregatov.Za potrebe operativne dejavnosti se je tudi letos nabavila nova oprema kot je izpihovalnik dima ter radijskeročne postaje, del iz proračuna Občine Grad del pa prekoMORS-a, izpostava M. Sobota. V naše delo spada tudi sodelovanje z drugimi društviin ustanovami v Občini Grad ter izven nje. Na podlagitega smo letos dvakrat aktivno sodelovali na Osnovnišoli Grad pri predstavitvi našega dela in tudi evakuacije.Redno sodelujemo z GZ Slovenije in Regijskim gasilskimPoveljstvom in svetom za Pomurje ter z gasilci iz sosednje Avstrije in Madžarske. Naše gasilke so sodelovalena srečanju na Cvenu, mladinci in pionirji na regijskemtekmovanju, člani na državnem tekmovanju, gasilskiveterani pa se vsako leto družijo na svojem srečanju. Zadnje srečanje v organizaciji GZ Grad je bilo 30. novembra 2014, katerega se je udeležilo 30 gasilskih veteranov. Srečanja sta se udeležila tudi častni predsednik GZSlovenije Ernest Eöry, županja Občine Grad Cvetka Fickos podžupanom, častni poveljnik GZ Grad ter poveljnikin predsednik GZ Grad. Srečanje je bilo zelo pristno indomače z željo, da se spet srečajo. Po kratkih nagovorihje sledilo kosilo in gasilska slika za spomin na srečanje.Naše delo je prostovoljno in humano. Zato smo tu, dapomagamo vsem občankam in občanom po svojihzmožnostih, v vednost vsem, da za svoje delo nič nezahtevamo in se vsem, ki naše delo cenijo in podpirajoiskreno zahvaljujemo.»Na pomoč!« Milan Špilak, poveljnik GZ Grad občane pozdravila županja Cvetka Ficko, ki je izrazilaveselje nad visokim številom zbranih občank in občanov. »Danes je priložnost, da se malo sprostimo, poveselimo, da drug drugemu pove kaj lepega, nič hudega, čekdo komu malo potarna«. Svoj nagovor je nadaljevalaz razmišljanjem o realnosti v življenju. O tem, da nisamo radost, je tudi žalost, ni samo mir, temveč tudinemir… Zavedati se tega in to sprejeti pomeni lepše inlažje živeti. »Danes so pač malce drugačni časi, kot sobili pred desetimi leti, vendar vedno nas bogati prijateljstvo, da drug drugemu ostajamo blizu in si vemopodeliti veselje in žalost. Neprecenljive pa so vaše izkušnje in modrost, ki jo prinašate na mlajše rodove.Pomembno je namreč, da bo mladi rod, ki prihaja zanami, videl svetlo prihodnost. Želim vam dobre dni invse praznike, ki so pred nami, dobrega razpoloženjain zdravja.«Nedeljsko popoldne so udeleženci srečanja preživeliv sproščenem pogovoru in obujanju spominov. Kotmajhno darilo je županja vsakemu udeležencu podarila rokavice. Nasmejani obrazi so bili dokaz, da vsemtovrstna srečanja veliko pomenijo, saj se snidejo prijatelji in znanci, izmenjajo izkušnje ter obujajo spomine na dneve, ko so aktivno ustvarjali utrip kraja. Našiobčani so bili mnenja, da je človek star toliko, kolikorse počuti. Mihaela Žökš Člani ŠRD Dolnji Slaveči ob postavljeni jelki (foto: J. Recek) monija adventno božičnega časa. V tem vzdušju smose tudi zbrali v popoldanskih urah, kljub tegobam, kinas pestijo v vsakdanjem življenju, in postavili božičnonovoletno jelko pred gasilskim domom. Člani športnorekreacijskega društva v družbi mimoidočih smo se po-veselili ob kuhanem vinu in domačih dobrotah. V vas pa smo poskušali prinesti duševni mir in veselje, katerega vsakemu posamezniku na trenutke že zmanjkuje.Lučke, ki plešejo na jelki naj v vsakem srcu mimoidočega prižgejo kanček veselja in notranjega zadovoljstva.Hkrati pa naj vas ta blaženost popelje skozi te božičnonovoletne praznike in vam prinese čim lepše dni v prihajajočem letu. Mateja Knap MIKLAVŽ V MOTOVILCIH Nedelja popoldne. Zamegljeno turobno vreme. Datum 7. 12. 2014. Čakamo na prižig novoletne razsvetljave.Napetost je v zraku. Strah se stopnjuje. Otroci so predokni. Spremljajo dogajanje zunaj. Ob 17. uri pa se rajeumaknejo v mamino naročje. Takrat se po Motovilcihsprehaja Miklavž. In parklji. Kot vsako leto, smo tudi letos organizirali tradicionalnoMiklavževanje. Pridni in malo manj pridni otroci so sezbrali v vaško gasilskem domu. Tam so spremljali predstavo o dečku, ki je pisal pismo Miklavžu, ampak dobildarilo od parklja. Sledil je prihod Miklavža, angelčka inparklja. Ti so razdelili darila. Otroci so pristopali k Miklavžu, nekateri s pomočjo mamic, eni pa korajžno sami.Palic pa letos niso razdelili. Vsi smo bili pridni.Ne skrbite, napetost bo spet narasla. Naslednje leto,ob istem času, na istem mestu. Otroci (in starši) boditepridni! Eva Kolbl Občina Grad : : : : : : : : : : 21 DOGAJANJE V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO KOLEKTIVNA BLAGOVNA ZNAMKA »KRAJINSKI PARK GORIČKO« Kolektivno blagovno znamko »Krajinski park Goričko«,katere namen je povezovanje proizvajalcev in ponudnikov z območja parka in katero podeljuje Svet javnegazavoda KP Goričko, je v letu 2014 prejelo 6 novih vlagateljev. Prejemniki so: Drago Škodnik iz Fikšincev za ptičje hišice – lesene gnezdilnice, Zvonko Petje za ohranitevetnološkega muzeja, Časarjevega mlina ob Ratkovskem potoku v vasici Berkovci, Kmetija pod goričkim soncemiz Martinja, katere lastnik je Uroš Küčan, za proizvodnjo domačih testenin, medu in medenih dobrot, Oljarna Dajčiz Sotine za pridelano bučno olje na tradicionalen način,Marko Koščak za pridelano konopljino olje »Lisička« vZeliščnem parku Kuzma in Panvita Marof d.o.o. za kletin vina pridelana na Marofu v Mačkovcih. Izdelke, kmetijske pridelke, produkte in storitve določene kakovosti ingeografskega porekla bodo kupci prepoznali po zaščitenem grafičnem znaku na nalepki, obešanki ali namiznihzastavicah s pripisano št. sklepa. 19. avgusta 2014 smo vsem novim dobitnikom ob slavnostni podelitvi izročili priznanja, želimo pa jim veliko uspehapri trženju njihovih storitev in blaga s pomočjo Kolektivneblagovne znamke »Krajinski park Goričko« tako na domačem kot tujem trgu. Pravico do uporabe blagovne znamkeima do sedaj 63 ponudnikov izdelkov in storitev. Marina Horvat Prejemniki kolektivne blagovne znamke KPG (foto: Kristjan Kerec) OTVORITEV RAZSTAVE ARS VITRARIA 5. septembra smo v palaciju gradu odprli razstavo Društva steklarjev Slovenije z naslovom Ars Vitraria. Po uvodnih besedah v.d. direktorice Javnega zavoda Krajinskipark Goričko Stanke Dešnik je spregovoril še predsednik društva Jože Rataj. Razstava Ars Vitraria združuje umetnike več zvrsti. Vitraži Irme Kopač nedvomno navdušujejo z občutkom za kombinacije stekla in barv. Kristalni nakit Miriam Kosec nobene ženske ne pusti ravnodušne. V kombinaciji z vrhunskimi kreacijami Stanke Blatnik Blagotinšek pa steklo dobi novo funkcijo – postane del kreacij visoke mode. Kako se obleka in kristalni nakit zlijeta v eno kreacijo, smo na otvoritvi lahko občudovali na Tadeji Ternar, Miss Slovenije 2007, ter Tadeji Prapotnik. Gostili smo tudi mojstra oblikovanja stekla Zvoneta Drobniča in se navduševali nad tem, kako se spretno igra z ognjem. Mlada glasbenica, harfistka Anja Kožuh, je pripravila za program otvoritve krajši glasbeni vložek, kot tudi daljši koncertni del po otvoritvi. Po koncertu smo se prepustili razvajanju ob izbranih kreacijah iz čokolade in vina. Razstava je bila na ogled do 24. oktobra. Štefanija Fujs 9. TOUR DE RŐG IN 3. BREVET Letošnji start kolesarskega maratona Tour de RŐ G, ki je bil 6. septembra, je bil prestavljen v Monošter na Madžarskem. Na 124 km dolgi progi je pred hotelom Lipastartalo 7 kolesarjev, na 54 km dolgo turo pa se je odpravilo 50 kolesarjev, med njimi tudi družine z otroci. Slovenske barve je na tej progi zastopalo 7 kolesarjev. Kot sonam povedali na postojankah, jih slabo vreme ni motilo.Breveta, katerega start je bil izpred gradu Grad, se je letosudeležilo 15 kolesarjev. Start maratona v naslednjem letu2015 bo spet na gradu Grad, tako kot tudi start za brevet.Dogodka bosta 5. septembra 2015. Štefanija Fujs 22 : : : : : : : : : : Občina Grad DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Letošnji Dnevi Evropske kulturne dediščine so potekalimed 27. septembrom in 4. oktobrom pod naslovom Dediščina gre v šole. Na gradu Grad smo DEKD pričeli z dnevom odprtih vrat v nedeljo, 28. septembra. Obiskovalciso si tako lahko brezplačno ogledali grajske prostore inrazstave. Osrednjo prireditev smo pripravili skupaj s članiDruštva steklarjev Slovenije in Srednješolskim centromRogaška Slatina 1. oktobra. Prvič je bilo možno kupiti tudiskupno vstopnico za ogled gradu Grad in Doživljajskega parka Vulkanija.Steklarji so na gradu predstavili različne tehnike oblikovanje stekla. Ogledali smo si lahko oblikovanje stekla na odprtem ognju, fuzijo, brušenje, graviranje ter izdelavovitraža. Obiskovalce so mojstri navdušili z izjemnimi ve-ščinami obvladovanja razžarjenega stekla ter dodelavosteklenih izdelkov z umetniškim pridihom. Osnovnošolcem je bila namenjena predstavitev srednješolskih programov tehnik steklar in tehnik optik. Med drugimi součenci višjih razredov Osnovne šole Grad spoznali obaprograma in različne poklice povezane s steklom. Izdelava laboratorijske steklovine, vitražnih oken, okrasnihizdelkov, modnih dodatkov ter optičnih stekel so le nekatere možnosti uporabe stekla. Steklarstvo torej ne živi le v tradicionalnih izdelkih, temveč se tehnike nenehno izpopolnjujejo in uporabljajo v sodobnih gospodarskihpanogah. Nataša Moršič JESENSKI BAZAR V soboto, 18. oktobra 2014, smo zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, organizirali 9. jesenski bazar zaponudnike iz Goričkega, za imetnike pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke in predvsem za obiskovalcegradu, ki jeseni radi obiščejo grad. Na 23 stojnicah so se predstavili rokodelci in kmetije, sirarna in pekarna. V kulturnem programu so nastopili prisrčni mladi folklorniki Osnovne šole Grad in plesalci goričkih plesov ter pevci pesmi, Kulturno umetniško društvo Šalovci, ki ravno vletošnjem letu obeležuje 40. obletnico svojega delovanja.Posebnost letošnjega bazarja so bili steklarji, ki sose predstavili s steklenimi izdelki in so sovpadali zrazstavo ARS Vitraria. Letos je bil z nami tudi grajski pisar Stane Osolnik iz Lukovice, popoldne pa stanas obiskala še W. A. Mozart in spremljevalka Tanja.V okviru srečanja mikologov je bila pripravljena tudirazstava gob. 9. jesenski bazar je bil dobro obiskan, sajnam je vreme služilo, dobro pa je bilo tudi razpoloženje ponudnikov, saj so se poleg številnih domačih obiskovalcev mimo stojnic sprehodili tudi izletniki 11 avtobusov.Prihodnje leto bo jubilejni 10. jesenski bazar.V nedeljo, 19. oktobra 2014, smo z zadnjim študijskimizletom zaključili še tridnevno 6. mednarodno srečanjemikologov in popis gliv na Goričkem. Za začetek smopokukali na letošnji nagrajen NAJ travnik na Goričkemv 2014, ki ga v ekstenzivni rabi ohranja Marjana Fujs od Grada. Gre za srednjeevropski kseromezofilni travnik sprevladujočo pahovko, ki ga poznamo v EU pod kodo6510 in ga varuje direktiva o varstvu habitatov. Travnikne gnojijo, kosijo ga tradicionalno 2 do 3 krat letno (zlasti letos, ker je bilo veliko padavin) ter s senom, otavoin otavičem krmijo bike in pitance. Paše na travniku ni.So pa zato spomladi številne kukavice. Na travniku smo iskali gobe iz rodu vlažnic, ki jih še ni bilo, saj so bile temperature še malo previsoke. Sicer je prisotnost vlažnicindikator neonesnaženih tal. Gledajoč od kmetije Grad45 proti Avstriji in gradu Kapfenstein, se nam je pogled ustavil na zaraščajočih površinah nekdanjih travnikov innjiv. Odpešačili smo na opusteli travnik in našli snežnobele tratnice iz rodu vlažnic. Naslednja postaja je bila nagozdni učni poti na Tromejnik. Iskali smo vlažna rastišča in našli kar nekaj zanimivih primerkov. Mikološko srečanje, ki nam vsakokrat pomaga odkrivati pravo vlogo gob v naravi in lepoto njihovih trosnjakov ter spor ob pomočilup in mikroskopov, organiziramo na zavodu v sodelovanju z Inštitutom za sistematiko višjih gliv Ljubljanavsaki dve leti. Stanka Dešnik Občina Grad : : : : : : : : : : 23 FOTOGRAFIJE IN ŠANSONI 25. oktobra smo v palaciju gradu na Goričkem odprli razstavo fotografij, ki jo je pripravil Foto-video klub iz Lendave ob sodelovanju fotoklubov iz Avstrije, Madžarskein Hrvaške. Fotografije članov fotoklubov so tematskoraznolike, vse pa imajo nekaj skupnega - v vsaki je ujettrenutek fotografa, ki gleda skozi objektiv. Po pozdravnihnagovorih v. d. direktorice Stanke Dešnik, predsednikaFoto video kluba Lendava Ladislava Sobočana in predsednika fotokluba Čakovec Davorja Dolenčića, je razstavo uradno odprla novoizvoljena županja Občine Grad,Cvetka Ficko. Otvoritvi razstave je sledil večer šansonov Jane Rošker znaslovom »Navzven, navznoter, k sebi«. Šansone lirične kitajske poezije, ki jih je prevedla Jana v slovenščino, nemščino in angleščino, je uglasbil Dejan Berden, ki je Janospremljal na klavirju. Pred šansoni smo občudovali gibeTee Sernelj v japonskem plesu Butoh. Dogodek smo zaključili v prijetnem druženju v kvadratnem salonu gradu. Stanka Dešnik ANDREJEVO NA GRADU 29. novembra smo god sv. Andreja praznovali tudi nagradu Grad. Sv. mašo sta darovala domači župnik MarkoMagdič in pater Gabriel Recek iz Kančevec. Po končanimaši je zbrane v polni viteški dvorani nagovorila v.d. direktorice zavoda Stanka Dešnik. Sodelavci Karitas Župnije Grad so za vse obiskovalce pripravili pogostitev. Namanjšem adventnem sejmu, ki je potekal na grajskemdvorišču, je bila raznolika ponudba medu, medenjakov inlecta, adventnih venčkov, prazničnih kvačkanih okraskov,tekstilnih izdelkov in izdelkov iz slame ter ptičjih krmilnic. Tako smo z enim od zadnjih letošnjih dogodkov nagradu grad od 1. decembra do 28. februarja za posamezne obiskovalce zaprli. Z veseljem pa tudi v zimskem časusprejemamo predhodno najavljene skupine z najmanj10 obiskovalci. Štefanija Fujs KONCERT STARE GLASBE SECONDA PRATICA Na Turistični kmetiji Smodiš v Otovcih so v začetku decembra ustvarjali mladi glasbeniki nizozemskega ansambla za staro glasbo Seconda Pratica. Štiriletni proces, ki gapričenja evropski projekt eeemerging, bo do leta 2018 naavdicijah izbranim najobetavnejšim mladim ansamblomomogočal odlične delovne pogoje, strokovno izobraževanje, podporo in organizacijo lastnih projektov. V prviod štirih desetdnevnih rezidenc na Goričkem, sta mlade glasbenike usposabljali dve odlični, strokovno izrednosuvereni in mednarodno priznani umetnici Tanja Skokin Simona Zorc Ramovš. Ansambel je pripravil zanimiv program Nova Europa: Melodije in palimpsesti sveta v nastajanju, ki smo ga lahko poslušali na koncertu na Miklavžev večer 5. decembra nagradu Grad. Koncert je bilo možno slišati tudi v neposrednem prenosu na tretjem programu Radia Slovenija –programu ARS.Palimpsest je stran rokopisa, ki so mu izbrisali besedilo, da bi ga lahko ponovno uporabili. Recikliranje je bilo pogosto v obdobjih, ko je bil pergament preveč dragocen,da bi ga uporabili le za eno besedilo. Na palimpsestu dve besedili in dve obdobjiprebivata na isti lokaciji, ena pokriva drugo.Seconda Pratica vabi svoje občinstvo k programu, posvečenemu zapletenemu postopkuširjenja in mutacije, ki je značilen za repertoarkolonialnega baroka: prekrivanje dveh resničnosti; stari svet, ki ga na novo piše nova Evropa.Nastopili so: Nuno Atalaia (traverso, kljunastaflavta, umetniško vodstvo), Asuka Sumi (violina),Sofia Pedro (sopran), Sophia Patsi (alt), EmilioAguilar (tenor), Joao Paixao (bas), Jonatan Alvarado (tenor, baročna kitara), Julie Stalder (viola da gamba, kontrabas) in Fernando Aguado (čembalo). Ansambel je 7. decembra na odprtivaji pri Smodiševih še predstavil svoje delo vsklopu rezidence in gostil povabljene umetnike, novinarje in ostale glasbene sladokusce izdomačih krajev.Rezidenca umetnikov na Goričkem je podprta ssredstvi programa Evropske unije, UstvarjalnaEvropa, projekt v Sloveniji pa vodi organizatorfestivala stare glasbe Seviqc Brežice, Ars Ramovšzavod za umetnost. Stanka Dešnik ZAHVALA Javni zavod Krajinski park Goričko je v sklopuprojekta 'Upkač' izvedel številne aktivnosti znamenom ohranjanja pestrosti rastlinskegain živalskega sveta v travniških sadovnjakih. Po drugi strani pa smo s projektom želeli produktetravniških sadovnjakov narediti spet zanimive. Vta namen smo nabavili mobilno polnilno linijo,s katero smo tudi letos delali jabolčni sok, tudi pri Gradu. Tako smo v dveh dneh predelali cca.2500 kg jabolk 17-im različnim gospodinjstvom.Hvala, saj s tem ohranjamo in predajamo naravno in kulturno dediščino našim zanamcem. Uroš Koštric ŽUPANJA IN OBČINSKI SVET OBČINE GRAD CVETKA FICKO, županja Doma sem v Radovcih. Rodila sem se 7. aprila 1963, sem poročena in mati enega sina. Po izobrazbi sem diplomiranainženirka gradbeništva. Rada vrtnarim,nabiram zelišča in uživam v naravi, ko grem z mojim psom na sprehod.Največ pa mi v življenju pomeni družina, iskrenost, pomoč in dobra volja medljudmi. JANEZ FERKO, podžupan Prihajam z Dolnjih Slavečev, kjer živim ssvojo zunajzakonsko partnerko, s katero vzgajava dva sinova. Rodil sem se 29.junija 1975. Po izobrazbi sem ekonomsko-komercialni tehnik in zaposlen kotposlovodja trgovine. V prostem časuse ukvarjam s čebelarstvom, sprehodiv naravi, rad pa poprimem za različnapopravila v svoji domači garaži. V življenju mi največ pomeni družina, mojadva sinova in sožitje med ljudmi. STANKO RECEK Živim na Dolnjih Slavečih s svojo zunajzakonsko partnerko, s katero imava enohčerko. Rojen sem bil 17. marca 1979. Po poklicu sem strojni tehnik, zaposlen vpodjetju Arcont IP d.o.o. kot referent za poprodajne aktivnosti. Veliko svojegaprostega časa namenim gasilstvu, deluna kmetiji, izobraževanju in rekreacijioz. sprehodom. V življenju mi največpomeni zdravje, otroci, družina, poštenost, dobri medosebni odnosi. MARIJAN KLEMENT Sem poročen, oče treh hčera, živimopri Gradu. Po poklicu sem farmacevtski tehnik in zaposlen v podjetju Galex.Svoj prosti čas namenjam rekreaciji, nogometu, gobarjenju, filateliji, rad tudiberem. V življenju mi največ pomenijo družina, domovina in vera. LUDVIK KOČAR Rojen sem bil 4. julija 1946 inživim pri Gradu. Sem poročen in oče dveh otrok. Po poklicusem PTT prometnik, sedaj upokojenec. Svoj prosti čas namenjam gasilstvu in čebelarjenju.V življenju mi največ pomenijodobri prijatelji in pomoč ljudem. ERNEST MEŠIČ Sem poročen, oče treh otrok ins svojo družino živim pri Gradu. Rojen sem 19. maja 1974.Zaposlen sem v podjetju Roto Pavlinjek. V prostem času serad ukvarjam s športnimi aktivnostmi. V življenju mi največ pomeni moja družina. ŠTEFAN GJERGJEK Rojen sem 17. decembra 1966.Z družino živim v Kovačevcih. Moja služba je predelovanjesadja v sokove. Svoj prostičas namenjam gasilstvu, nogometu in drugim športnimdejavnostnim. V življenju miveliko pomeni moja družina,odnosi med ljudmi in iskrenost. STANISLAV KEREC Prihajam iz Kruplivnika. Rodilsem se 5. decembra 1964. Po poklicu sem živilski tehnik.Ukvarjam se s kmetovanjem.Svoj prosti čas pa namenjamvinogradništvu, ovčereji, gobarjenju, planinarjenju, pohodništvu. Rad se udeležim športnih prireditev ter izletov po Sloveniji. V življenju minajveč pomeni optimističenpogled na življenje, povezano z odkritosrčnostjo in poštenostjo, zadovoljstvo s tistim, karimaš ter svet brez zahrbtnosti. KLEMENTINA KUZMIČ Rodila sem se 31. avgusta 1988.Živim v Motovilcih. Po izobrazbi sem magistrica ekonomskih in poslovnih ved. Trenutno iščem službo, v prostemčasu pa se rada rekreiram vnaravi. V življenju mi največpomeni zdravje, rada sem obdana z ljudmi, ki energijo dajejo in je ne jemljejo. BOJAN BERTALANIČ Sem poročen, oče petih otrok iz Radovec. Rodil sem se 29. septembra 1962. Sem kmetovalec in trenutno zaposlenv Avstriji. V svojem prostemčasu se rad ukvarjam z lovom,športom ter kmetovanjem. DANIJEL BERNJAK Rojen sem 9. oktobra 1984,doma v Vidoncih, poročen inoče dveh otrok. Po izobrazbi sem ekonomski tehnik, zaposlen v Avstriji v Boxmarku kotstrojni operater. Svoj prostičas namenjam svoji družini.V življenju mi največ pomenimoja družina ter zadovoljni insrečni ljudje okrog mene. MATEJ FICKO Doma sem v Vidoncih. Rodil sem se 19. decembra 1994. Sem gimnazijski maturant,vpisan na študij agrarne ekonomike. V prostem času radpomagam doma na kmetiji,nekaj časa pa tudi namenjamgasilstvu. V življenju mi največ pomeni iskrenost in pristni medsebojni odnosi. Fotografije: Mihaela Žökš LOKALNE VOLITVE 2014 V oktobru 2014 so potekale redne volitve župana in članov Občinskega sveta Občine Grad, kjer so volivci izrazili svojo voljo in izvolili predstavnike v najvišje organeodločanja lokalne skupnosti oz. občine. Volitve županaso prvič od ustanovitve občine potekale v dveh krogih. V prvem krogu je bilo 1.997 volilnih upravičencev in v drugem krogu 1.994 volilnih upravičencev. V prvem krogu je svoj glas oddalo 1.276 oziroma 63,90 % upravičencev, vdrugem krogu pa 1.337 oziroma 67,05 %.Rezultat lokalnih volitev 2014 je bil naslednji: REZULTATI VOLITEV ŽUPANA PRVI KROG VOLITEV (5. 10. 2014) Branko NOVAK 135 glasov (10,65 %) Cvetka FICKO 517 glasov (40,77 %) Tatjana MELIN 57 glasov (4,50 %) Silvo ŠARKANJ 559 glasov (44,09 %) V drugi krog sta se uvrstila:Silvo ŠARKANJ 559 glasov (44,09 %) Cvetka FICKO 517 glasov (40,77 %) DRUGI KROG VOLITEV (19. 10. 2014) Silvo ŠARKANJ 637 glasov (47,72 %) Cvetka FICKO 698 glasov (52,28 %) Za županjo je bila izvoljena: Cvetka FICKO, 7. 4. 1963, stanujoča Radovci 25a, 9264Grad, po poklicu dipl. inž. grad. REZULTATI VOLITEV V OBČINSKI SVET OBČINE GRAD Volilna enota – GRAD Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Marijan KLEMENT 212 glasov ali 22,25 % Bojan JUD 81 glasov ali 8,50 % Lidija RAJSAR FERENCEK 34 glasov ali 3,57 % Ludvik KOČAR 119 glasov ali 12,49 % Anica KRPIČ 103 glasov ali 10,81 % Ernest MEŠIČ 110 glasov ali 11,54 % Janez SLAMAR 102 glasov ali 10,70 % Branko NOVAK 97 glasov ali 10,18 % Alojz ŠINKO 95 glasov ali 9,97 % Izvoljeni so bili: Marijan KLEMENT, Grad 172bLudvik KOČAR, Grad 33Ernest MEŠIČ, Grad 172d Volilna enota – DOLNJI SLAVEČI Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Zlata SEVER 13 glasov ali 3,17 % Stanko RECEK 192 glasov ali 46,83 % Andrej VRTIČ 93 glasov ali 22,68 % Janez FERKO 112 glasov ali 27,32 % Izvoljena sta bila: Stanko RECEK, Dolnji Slaveči 48Janez FERKO, Dolnji Slaveči 54a Volilna enota – VIDONCI Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ana HAJDIČ 20 glasov ali 5,24 % Mihael HUBER 41 glasov ali 10,73 % Branimir KOKOL 30 glasov ali 7,85 % Matej FICKO 93 glasov ali 24,35 % Danijel BERNJAK 125 glasov ali 32,72 % Janez KEREC 73 glasov ali 19,11 % Izvoljena sta bila: Danijel BERNJAK, Vidonci 81aMatej FICKO, Vidonci 100 Volilna enota – KOVAČEVCI Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:Štefan GJERGJEK 42 glasov ali 100 % Izvoljen je bil: Štefan GJERGJEK, Kovačevci 28 Volilna enota – KRUPLIVNIK Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Stanislav KEREC 94 glasov ali 100 % Izvoljen je bil: Stanislav KEREC, Kruplivnik 82 Volilna enota - MOTOVILCI Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Klementina KUZMIČ 136 glasov ali 100 % Izvoljena je bila: Klementina KUZMIČ, Motovilci 11 Volilna enota - RADOVCI Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Bojan BERTALANIČ 98 glasov ali 100 % Izvoljen je bil: Bojan BERTALANIČ, Radovci 19 Novoizvoljeni občinski svet z županjo (foto: Mihaela Žökš) Občina Grad : : : : : : : : : : 27 GROFICA DO KONCA SVOJEGA ŽIVLJENJA 150 let rojstva »gračke kontese« Ernestine Battthýany (1864–1951) Letošnje leto je bogato v številkah časovnega traku, saj obeležujemo več prelomnihdogodkov, ki potrjujejo obstoj nas in našihprednikov na tukajšnjih tleh. Zato je prav,da se tega zavedamo in smo na to ponosni.Glavna prelomnica se nanaša na »800 letod prve omembe našega gradu« iz leta 1214 (Castrum Lyndua), na katerem je skozi zgodovino vladalo več grofovskih rodbin. Ravnov tej povezavi se ena izmed okroglih obletnicnanaša na zadnjo grofično našega gradu, ki je kot poslednja grofovala svojim podložni-kom – gre za grofico Ernestino Batthýany, v našem kraju bolj poznano kot »gračko konteso«. Letos mineva namreč okroglih 150 letod njenega rojstva. Zakaj je dobila vzdevek»kontesa«, kdo sploh je bila in kaj jo je privedlo, da je pristala na pokopališču na Krajni? Družina Batthýany, iz katere je izvirala »gračka kontesa«, je v Prekmurju igrala pomembno zemljiško gospodo. V naše kraje je prodirala iz takratne Madžarske, natančneje izZala-Szent-Gróta (severozahodno od Blatnega jezera). Tamkajšnjo posest je družina kupila že leta 1654, njihov utemeljitelj pa je bil grof Sigmund Batthýany,ki je izviral iz mlajše grofovske rodbine. Njegov sin, prav tako SigmundBatthýany (veja Sigmundov ali Schlainingov), se je poročil z JohannoErdödy. V Zala-Szent-Grótu se jima je med leti 1854 in 1875 rodilo vsegaskupaj osem otrok: Stephan, Sigmund, Theodor, Ernestina, Justina, Vilmos (Wilhelm), Béla (Adalbert) in Thomas. Kmalu po rojstvu zadnjegaotroka Thomasa se je grofica Johanna Erdödy ločila od svojega moža inse poročila z grofom Theodorjem Széchényijem (1837–1912), ki je takratživel na gradu Felsölendva (slovensko: Gornja Lendava). Grofica Johannase je skupaj z mlajšimi otroki: Ernestino, Justino,Vilmosom, Belo inThomasom preselila v Felsölendvo, medtem ko so starejši otroci (med njimitudi Sigmund) ostali v Zala-Szent-Grótu.V drugem zakonu pa se ji je rodilsin Thomas Széchény, ki je bil predviden za dediča gradu Felsölendva.Tako je Ernestina skupaj s sestro in s tremi brati prišla na grad Felsölendva, kjer si je njena mati ustvarila novo družino. A vojni časi niso prizanašali moškemu potomstvu družine, zato so dekleta ostala skoraj sama.Ernestin brat grof Béla (Adalbert) Batthyány (1871–1945), ki je prav takopo ločitvi matere Johanne prišel z njo v Felsölendvo na grad grofa Theodorja Széchényija, se je kasneje preselil nazaj na Madžarsko v bližinosvojega rojstnega kraja Zala-Szent-Grót v Zalaegerszeg. Njegov polbratTheodor Széchény, ki je bil predviden kot dedič zemljišča Grad in gradu,pa je prav tako kot njegov polbrat Thomas Batthyány (1875–1915) padelv prvi svetovni vojni. Tako je med živimi ostal le še Vilmos Batthyány(1870–1923), ki pa naj bi po pisnih virih odšel v Güssing (madžarskoNémetújvár), saj je navedeno, da je tam tudi umrl.Tako je grof Béla Batthyány po smrti očima grofa Theodorja Széchénya(1837–1912) in matere Jonanne podedoval skoraj vse posesti in je bil leta1919 zabeležen kot edini lastnik gradu in posesti Gornja Lendava (prej:Felsölendva). Še dalje pa je stanoval v Zalaegerszegu na Madžarskem,kjer je leta 1945 tudi umrl. A ker je bil preminuligrof Széchény za časasvojega življenja že odleta 1880 tudi lastnik dvorca Meierhof v Polánczu (slovensko: Polanci),ki je mejil neposredno naKutschenitzo (slovensko:Kučnica) in je ležal nasproti štajerskemu mejnemu mestu Dedenitz pri Radkersburgu, so kotsolastnico Maierhofa v Polánczu (imenovan tudiPolánczmajor) imenovali tudi Ernestinino mater,grofico Johanno.K temu posestvu (Meierhof) Poláncz v področju takratne občine Szkakócz (od 1898 imenovaneSzécsényfa; slovensko Skakovci) je tisti čas sodila tudi gosposka csárda (gostišče). In prav na tem ozemlju je bilo do začetka prve svetovnevojne tudi vojaško vadišče za huzarje, ki so bili nameščeni v vojašnici vRadkersburgu.Po smrti grofa Széchenyija (1912) in žene grofice Johanne, ko je torejedini lastnik gradu in posesti Gornja Lendava postal grof Béla, pa staneporočeni sestri Ernestina in Justina Batthyány podedovali posestvoPoláncz in so ju leta 1917 zapisali kot lastnici posestva tudi v zemljiškoknjigo. Na tem posestvu sta nato tudi stanovali. Na cesti iz Radkersburga v Mursko Soboto jemalce pred mejno vasjo Sicheldorf ob glavnicesti mogoče videti navadni martel (križ) zMarijino sliko. Po pripovedih naj bi na temmestu imela na začetku 20-ega stoletja madžarska grofica Batthyány iz Polanec nesrečos podivjanimi konji, ki pa jo je nepoškodovana preživela. Nato je darovala (Ernestina aliJustina Batthyány) križec za to mesto.Justina Batthyány je umrla leta 1923 v Gornji Lendavi, njena sestra Ernestina pa je natoostala edina lastnica zemljišča v Polancih intudi veleposestnica okraja Skakovci.V začetku leta 1930 je tudi njo prizadelajugoslovanska agrarna reforma. Po koncu 2. svetovne vojne je morala »kontesa Batthyány« svoje, neposredno za mejno rekoKučnica ležeče posestvo Polanci, zapustiti.Po tej agrarni reformi ji je preostalo le še 10hektarjev zemljišč.S svojim nekdanjim upraviteljem se je preselila na Krajno. Posestvo je bilo nato zravnano z zemljo, saj jugoslovanske oblasti nisodopuščale, da bi v bližini meje stala kakastavba. Podrli so tudi most preko Kučnicedo Dedoncev. Ernestina Batthyány je umrla leta 1951, stara skoraj 87 let, zaradi starosti na Krajni in jebila na tamkajšnjem pokopališču tudi pokopana. Leta 1930 je jugoslovanska agrarnareforma namreč prizadela tudi posesti BéleBatthyányja, kar ni izvzemalo niti posesti vGornji Lendavi, Kruplivniku, Pertoči, Radovcih,Dolnji Slaveči,Vidoncih inVečeslavcih. Leto zatem je grof zato prodal grad v Gornji Lendaviter vse k njemu pripadajoče posesti industrialcu Gezi Hartnerju iz Murske Sobote.Starejši domačini, ki so grofico Ernestinoosebno poznali, se je najbolj spominjajo ponjenem vzdevku »kontesa«. Če pogledamov etimologijo besede, to ne pomeni nič drugega kot »grofica«. Beseda namreč izhaja izang. izraza »count«, ki pa izvira iz francoščine comte in ima izvor v latinščini comes- comitem-s pomenom spremljati, in kasneje spremljevalec cesarja, delegat cesarja. A kot pravijo pod tančico skrivnosti starejši domačini,»gračka kontesa« za časa svojega bivanja priGradu (takrat v Gornji Lendavi) ni imela kajdobrega. Čeprav je bila deležna razkošja inimetja svojih prednikov, je veliko tegobe doživljala na račun svojega zunanjega videza.Tako kot njena sestra Justina (skupaj s staršinaj bi bila pokopana v Kripti, ki so jo natoizropali), si tudi ona zaradi svoje ne prevečobetavne zunanje lepote ni uspela poiskati svojega življenjskega sopotnika.Prav gotovo pa so takrat še veljalapravila poročanja »modrih« medseboj. Lahko bi rekli, da je »gračkokonteso« prej »povozil čas«, neslutepa jo je doletelo tudi politično raznarodovanje. Prav zaradi slednjega se jemorala grofica Ernestina že kot zrelagospa odpovedati vsemu razkošju inse peš odpraviti proti »Ravenskemu«na edino posestvo v dvorec Meierhofv Polánczu. A kot je bilo zapisano, sotudi tega zravnali z zemljo.Po pripovedovanju domačinke, ki se je nekoč imela možnost srečati s »konteso«, je bitka okrog agrarnereforme grofico Ernestino zelo prizadela. Nekoč sta se ženi srečali nacesti proti Krajni, in ker druga drugo nista poznali, je med njima stekelvsakdanji pogovor. Šele ko je »kontesa« počepnila in sogovornici odkrila: »Prej sem bila grofica, zdaj na stara leta pa mi ni ostalo drugega kotčonteni stol!«, jo je domačinka prepoznala.S pojmom »čonteni stol« je grofica mislila namreč na svoja gola kolena,ki so ji po odvzemu vsega imetja služila kot lastna miza. Kaj hujšega bilahko takega človeka na stara leta sploh še doletelo?»Poljanska grofična«, kot so jo kasneje poimenovali, se je tako po vojni inpo odvzemu še drugega doma bila prisiljena zateči k dobrim rokam domačinov s Krajne. Ko je bilo njeno premoženje nacionalizirano, je zadnjaleta svojega življenja preživela pri družini Ficko na Krajni. Ta je po njenismrti v zameno za oskrbo dobila vsega skupaj 5 hektarjev zemlje odskupnih 200 hektarjev.Tako je »gračka kontesa« na stara leta ostala brezdoma, brez denarja in brez družine. A kot pravijo domačini na Krajni, jetudi v starosti izgledala še vedno urejena, nališpana in »poštimana«kot prava grofica do konca svojega življenja. Zato je še danes na Krajniostal frazem, da če se katera ženska v vasi čudno nališpa, izgleda kot»poljanska grofica«. Po spominih starejših domačinov naj bi bili zadnji »gračkigrofje« zelo dobri in milostnivladarji. Zato gotovo ne gredvomiti, da taka ni bila tudi »grofica Ernestina«. Naj jibo miren spanec v »ravenskizemlji«, ki ji je v primežu okoliščin nudila uteho na njenestare, težke dni. »Gračka kontesa« je, ne glede na svojneslaven položaj, svoje imeopravičevala do konca svojega življenja: kot prava poslednja grofica v naših krajih! Nino Gumilar Viri in literatura besedila in fotografij: • Franz Josef Shober, 2004-05: Batthyány – zemljiški posestnik v Prekmurju, Pregled nekdanje štajersko-madžarske meje. Signal – letni zbornik Pavlove hiše 2004/05. 94–106. • Timotej Milanov, 2012. Krajna Vas velikih rojakov, ki danes živi za mali nogomet. Vestnik, LXIV, 9, str. 13. • Grof. (b. d.). Pridobljeno iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Grof • Pričevanja domačinov Občina Grad : : : : : : : : : : 29 VESELI DOGODKI Božič je praznik, ki ga preživimo v krogu družine, pa naj bo velika ali majhna. Vsaka družina se rada ob tem prazniku zbere ob družinski mizi ali okrog božičnega drevesa, še posebej, če so pod njim božična darila. A najlepše darilo je novo življenje, majhno bitje, ki razveseli svojestarše in vse ostale člane družine. In to najlepše dariloob letošnjem božiču je prejelo v naši občini kar precejstaršev. V naši občini se je v letu 2014 rodilo 17 otrok, 6 deklic in 11 fantkov. Rodili so se Nian, Nik, Lara, Nik, Danijel, Gal,Viktorija, Petra, Alexander, Zoja, Aljan, Ula, Jan, Mark,Vito,Pia in Aljaž. Vsem otrokom želimo lep in miren Božič, kupotroškega veselja in daril pod božično jelko ter veliko ljubezni v krogu svoje družine.Predstavlja pa se vam tudi pet parov, ki so se letos poročili in vsaj eden prihaja iz naše občine. Vsem paromželimo na njihovi skupni poti veliko ljubezni, spoštovanjain medsebojnega razumevanja. Danijela Krpič 30 : : : : : : : : : : Občina Grad MATEJA IN SILVO Ljubezen ne poganja sveta, vendar je tisto, zaradi česar se vožnja izplača! (Franklin P. Jones) September je poseben mesec v letu. Je čas, ko se postopoma obarvajo drevesa s stotinami odtenki rumene, oranžne in rdeče barve.Je čas, ko veliko naše moči in časa zahteva pospravljanje poljskih pridelkov. In je čas, ko sva se po trinajstih letih »koruzništva« poročila Mateja Recek iz Večeslavcev in Silvo Wolf z Dolnjih Slavečev.K tej pomembni odločitvi je pripomogla tudi najina princeska Ela,katera naju je s svojim prihodom na svet zelo razveselila ter namaše dodatno pokazala pomen in moč družine. 20. september 2014 – sončna septembrska sobota ter najin poročnidan, dan poln veselja, sreče, pričakovanj in čustev. Poročna slovesnost se je začela na gradu Grad, kjer je zvok klavirja oznanil najinprihod v prelepo poročno dvorano. Pred Bogom pa sva si najino ljubezen in zvestobo obljubila v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu.Po končanem slavju nas je pot vodila v Večeslavce, kjer smo siustvarili dom, naš skupni dom. Mateja in Silvo IN MEMORIAM Misli in zahvala ob slovesu od duhovnika Ludvika Jošarja Evangeličanski duhovnik Ludvik Jošar se je rodil 21. 8. 1931 v Gornjih Petrovcih, v družini Štefana in Franciške, roj. Zakoč. ZakramentSvetega krsta je prejel 24. 8. 1931 v Evangeličanski cerkvi v GornjihPetrovcih, kjer ga je krstil duhovnik Štefan Godina. Osnovno šoloje obiskoval v Gornjih Petrovcih in nato šolanje nadaljeval na nižjiin višji gimnaziji v Murski Soboti. Konfirmiran je bil 14. 5. 1944 vMurski Soboti. Konfirmiral ga je kaplan Jožef Baráth, ki je po njegovem pripovedovanju nanj naredil močan vtis. Morda se je (tudi)ob njem navdušil za študij teologije.V zimskem semestru 1951 in letnem semestru 1952 je bil kot redništudent vpisan na rimokatoliški teološki fakulteti v Ljubljani. Zaradi služenja obveznega vojaškega roka v makedonskem Resanu(1952 - 1953) je študij teologije prekinil. S študijem je nato nadaljeval na evangeličanskih teoloških fakultetah v Erlangenu, Heidelbergu in Hamburgu ter na Evangeličanski teološki fakulteti naDunaju. Po zaključku študija je leta 1958 opravil diplomski izpit, 10. 11. 1959 pa je pred komisijo evangeličanske cerkve opravil tudiduhovniški izpit. Za duhovnika je bil ordiniran 31. oktobra 1959 vMurski Soboti. Ludvik Jošar je pričel opravljati duhovniško službo kot lendavskikaplan. V Lendavi je ostal med 1. 9. in 31. 12. 1959. V tem času je biltudi administrator mariborske in ljubljanske cerkvene občine. Popredhodni izvolitvi s strani cerkvene občine je s 1. 1. 1960 nastopilslužbo duhovnika v Bodoncih. Začetek poti v Bodoncih pa je zaznamovala prisilna odsotnost, ki je trajala do leta 1962. 9. maja 1959 je sklenil zakonsko zvezo z učiteljico Klaro, roj. Beer,in skupaj sta si ustvarila svoj dom. V zakonu sta se jima rodila dvaotroka, hčerka Edith in sin Benjamin, leta 1992 pa ga je razveselilo še rojstvo vnukinje Vite. Jošar je bil duhovnik v Bodoncih vse do upokojitve, do 18. 12. 2005. Po upokojitvi je skupaj s soprogoKlaro živel v Bodoncih mirno življenje.Ludvik Jošar je bil opazen in prepoznavenmislec in teolog, ki je s svojo pronicljivo inkritično mislijo vrsto let bogatil slovenskoprotestantsko in širšo teološko miselnost.Poznan je bil predvsem kot »drugačen«pridigar na prižnicah v Lendavi, Mariboru,Ljubljani, Bodoncih, Poznanovcih, Lemerju,Pečarovcih, Gornjih Slavečih in drugod tertudi kot ploden pisec, ki je bil med leti 1971in 2002 (31 let) urednik Evangeličanskegalista, mesečnika Evangeličanske cerkve vRepubliki Sloveniji. Njegove misli ostajajoše v Evangeličanskem koledarju, letnemglasilu evangeličanske cerkve in učbeniku»Verstva in etika« za osnovne šole. Njegove daljše in krajše razprave terrazglabljanja, z večinoma ekleziološkotematiko, se nahajajo v ekumenskih indrugih zbornikih ter publikacijah, in to vdomovini in tujini. V tujini ostaja poznankot sodelavec pri Svetovni luteranski zvezi, s sedežem v Ženevi, in sodelavec prinastajanju »Leuenberške konkordije« izleta 1973, dokumenta, ki je še bolj zbližalkristjane iz evangeličanske in kalvinskeveroizpovedne tradicije. Ob tem ostajajo zabeležena še nešteta predavanja nasejah različnih cerkvenih teles, pa ob različnih jubilejih in ostalih priložnostih, izkaterih veje duh razmišljujočega pripravljanja »poti Gospodu« in klicanja k miru,slogi, strpnosti, sožitju – k odgovornemuživljenju. Po boju z boleznijo se je njegovoživljenje izteklo v večnost v sredo, 19. 11.2014, ob 7.30 v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Sadovi Jošarjevega več kot petdesetletnega požrtvovalnega duhovnega delaostajajo v bodonski cerkveni občini, širšicerkveni skupnosti, in to na literarnemin kulturnem polju. Predvsem izraziti paostajajo na poteh vseh nas, ki smo bili znjim povezani. Mnoge naše poti, tako posameznikov kot skupnosti, so s pomočjonjegovih udejanjenih odgovornih in pronicljivih misli bolj ravne in mnogo prijetnejše kot jih je prejel in našel on sam. Zavse skozi leta od njega prejeto ostajamogloboko hvaležni in spoštljivo priklonjeni. Simon Sever, duhovnik DELO OZVVS MURSKA SOBOTA Leto 2014 počasi polzi h koncu, istočasno pa se oddaljujejo dogodki, ki so pred 23-timi leti prelomno vplivali naosamosvojitev Republike Slovenije. Območno združenjeveteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Murska Sobotaohranja spomin na domoljubje in enotnost državljank indržavljanov v času osamosvojitvene vojne, spomin na čas,ko je bila Slovenija prvič brez prisotnosti tuje vojaške silena svojem ozemlju in na čas, ko smo dosegli tudi mednarodno priznanje.Ob zaključku leta smo zabeležili pregled aktivnosti v letu2014, istočasno pa se zahvaljujemo vsem članom OZVVSMurska Sobota za njihovo delo in prosti čas, ki ga namenjajo naši organizaciji.Naše združenje je letos obeležilo 15 let delovanja. Ob tejsvečani priložnosti smo 15. marca sklicali letni zbor veteranov, na katerem smo poleg analize za minulo leto inpostavljanja novih ciljev podelili tudi zahvalne listine inplakete. Zaslužni člani so prejeli bronasto plaketo OZVVSza pomoč in požrtvovalno delo v OZVVS, prav tako so bilepodeljene zahvalne plakete. Prisotni so bili predstavnikiiz madžarskega BEOSZ Székesfehérvár in Szombatheja, skaterimi smo podpisali listino o sodelovanju na mednarodnem področju. 5. aprila je bil v Kulturni dvorani Sevnica organiziran glavnizbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kjer so podelilinajvišja priznanja članom zveze. Med prejemniki sta bilatudi naša člana. Zlato plaketo ZVVS je prejel Bogdan Micevski, red I. stopnje pa Ludvik Jonaš. V počastitev Dnevaveteranov, 15. maja, smo se člani nekaterih OZZVS Pomurje udeležili 6. krvodajalske akcije v Rakičanu. 28. maja staOZVVS Murska Sobota in Srednja poklicna in tehniška šolaMurska Sobota organizirali zbiralno akcijo za pomoč prizadetim v poplavah v Srbiji in Bosni in Hercegovini.Predsednik OZVVS generalmajor Ladislav Lipič je 16. julijapostal častni občan Mestne občine Murska Sobota. Častninaziv si je prislužil s svojim delom v času osamosvajanjain kasneje kot slovenski veleposlanik v Budimpešti. 17. avgusta smo Prekmurci praznovali 95 let od priključitve kmatični državi, državne proslave v Beltincih smo se ude-ležili tudi člani OZZVS Murska Sobota. 23. avgusta smo vŠalovcih organizirali 12. srečanje veteranov OZVVS Murska Sobota. 6. septembra se je naša ekipa s praporščakoma v Vojašnici generala Maistra v Mariboru udeležilausposabljanja, ki ga je organizirala Zveza veteranov. 20.septembra smo veterani obiskali Gorenjsko. 19. oktobrasmo se udeležili slovesnosti v počastitev 70 let spominana padle borce NOB. 24. oktobra smo se v Murski Sobotiudeležili posveta z naslovom Vloga TO Pomurja v procesuosamosvajanja, ki ga je organiziral Pokrajinski odbor Pomurja. 30. oktobra smo s prižiganjem sveč ob spominskihobeležjih počastili spomin na preminule. 5. novembra sose predstavniki združenja udeležili slovesnosti od dnevuRodovskega bataljona 72. brigade slovenske vojske, ki joje organizirala Vojašnica Murska Sobota. Poleg navedenihaktivnosti je naša organizacija sodelovala še v približnosto dejavnostih.Na koncu želim vsem veterankam, veteranom in vsem občanom srečno, zdravo in predvsem varno novo leto 2015. Bogdan Micevski, podpredsednik OZVVS M. Sobota PROJEKT BIO EXPERIENCE Projekt Bio Experience – Spodbujanje trajnostnega razvoja podeželja z novo turistično ponudbo integralnegaprodukta »Bio doživetje« je čezmejni projekt Slovenije inMadžarske, ki je nastal kot produkt sodelovanja med 5-imiprojektnimi partnerji z obeh strani meje. Namen projektaBio Experience je okrepiti razvoj ekoloških proizvodov, jihvključiti v turistično ponudbo obmejnega območja ter stem spodbujati trajnostni razvoj podeželja.Projekt se izvaja na čezmejnem projektnem območju, kizajema Pomurje in Podravje na slovenski strani ter županiji Vas in Zala na madžarski strani. Projektni partnerji pasmo Razvojna agencija Sinergija, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, Ekološki center Svit Pomurje, CelodinZalai Alapítvány in Natúrpark.Projekt je usmerjen k trajnemu zagotavljanju turističneponudbe in regionalnega razvoja. Ima tudi socialni značaj,saj smo v projekt vključili deprivilegirane ciljne skupine(prebivalci na podeželju, mladi, društva) ter temu prilagodili vsebine in način izvajanja. Od septembra 2011 dodecembra 2014, smo na obeh straneh meje izvedli številneaktivnosti: • preko 700 ur različnih usposabljanj o ekološki pridelaviin predelavi, • 56 delavnic za različne ciljne skupine, • vzpostavili čezmejno turistično pot »Bio doživetje«,• oblikovali 13 novih bio turističnih paketov, • posneli 30 TV kuharskih oddaj v obeh jezikih, • izdali e-kuharsko knjigo na DVD-ju, • pripravili tržno strategijo, • izvedli 3 bilateralne posvete,• oblikovali pilotne pakete bio prehrane, • vzpostavili spletno stran www.bioexperience.eu, • izvajali promocijo projekta.V okviru projekta smo vzpostavili dva Bio učna centra. Bioučni center na slovenski strani se nahaja v Renkovcih, kjerje učilnica, skladišče in demonstracijska kuhinja. V krajuSzalapa na Madžarskem pa je vzpostavljen analitični biolaboratorij.Rezultati projekta se bodo odražali v povečanju številaekoloških kmetovalcev in gostinskih ponudnikov ekološkehrane, večji turistični ponudbi s produktom »Bio doživetje«, v večji ozaveščenosti ljudi o zdravi prehrani ter pove čanju števila vrtcev in šol s programom ekološke hrane. Nataša Sever, strokovna sodelavka RA Sinergija Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskegasklada za regionalni razvoj, Operativni program čezmejnegasodelovanja Slovenija – Madžarska 2007–2013 v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja. Celotna vrednost projekta je1.217.919,03 EUR, od katerih je ESRR sredstev 983.469,57 EUR,ostali del pa sta nacionalni ter lastni prispevek. POLICIJA SVETUJE VARNO SKOZI KURILNO SEZONO Policija vsako leto med ogrevalno sezono obravnava nekaj primerov zastrupitve z ogljikovim monoksidom(CO) in dimniške požare.Bodimo pozorni na požarno varnost in na nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Pri obeh nevarnostih je ključnega pomena pravilna vgradnja in pravilnovzdrževanje kurilnih naprav.V primeru zaznave požara ali zastrupitve s CO nemudoma pokličite 112 ali 113. PEŠCI, KOT NAJŠIBKEJŠKI UDELEŽENCI V CESTNEM PROMETU! Pešci so ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu, saj spadajo med šibkejše udeležence. Za varnost pešcev lahko storimo naslednje:pešci, poskrbite, da boste v prometu vidni, upoštevajte prometne predpise, hodite po pločnikih (če obstajajo).Vozniki motornih vozil bodo za varnost pešcev naredili največ, če bodo upoštevali, da so na cestah tudipešci! VARNOST V PROMETU V ČASU ZIMSKIH RAZMER • hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča, • povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom invozilom pred nami, • ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, enako veljaza sunkovito speljevanje, • vozimo čim bolj enakomerno, • posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste,kjer se pogosteje pojavlja poledica, • med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu… Več o opozorilih policije si preberite na www.obcina-grad.si ali na strani PP Gornji Petrovci. PP Gornji Petrovci KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI GRAD V LETU 2015 DATUM IN KRAJ NAZIV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFORMACIJE 5. januar Grad, kulturna dvorana VSE ZA LJUBEZEN OŠ Grad OŠ Grad, Marija Štesl, 031/796-339 marija.stesl@gmail.com 25. januar Grad, župnijska cerkev EKUMENSKO MOLITVENO SREČANJE Župnija Grad Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 http://grad.zupnija.info/ 6. februar Grad, kulturna dvorana ŽIVLJENJE GORIČANCEV NEKOČ OŠ Grad OŠ Grad, Marija Štesl, 031/796-339marija.stesl@gmail.com 14. februar Dol. Slaveči, gasilski dom MAŠKARADA PGD Dolnji Slaveči Mateja Knap, 031/753-351teja.knap@gmail.com 21. februar Grad, osnovna šola 9. OBČINSKO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU OŠ Grad OŠ Grad, Viktor Navotnik, 031/308-532tajnistvo@o-grad.ms.mss.edus.si 2. marec Grad, grajski prostori OTVORITEV RAZSTAVE »20 LET LIKOVNEKOLONIJE PRIMOŽ TRUBAR« JZ KP Goričko JZ KPG, 02/551 88 60, 041/659-436vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org 28. marec Grad, grajski prostori VELIKONOČNE DELAVNICE JZ KP Goričko JZ KPG, 02/551 88 60, 041/659-436vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org 28. marec Grad, grajski prostori POHOD TRIDEŽELNEGA PARKAGORIČKO – RAAB - ŐRSÉG JZ KP Goričko JZ KPG, 02/551 88 60, 041/659-436vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org 6. aprilGrad, župnijska cerkev SREČANJE ZAKONCEV JUBILANTOV Župnija Grad Župnijski urad Grad, 02/55 88 350http://grad.zupnija.info/ 12. aprilKruplivnik, gasilski dom POHOD PO KRUPLIVNIKU DŽD Kruplivnik Zlata Farič, 031/683-931 26. april Motovilci, gasilski dom 14. POHOD PO MOTOVILCIH Peški DRS Motovilci Majda Sukič, 041/357-284 1. majGrad, Marofska kapela ZAČETEK ŠMARNIC Župnija Grad Župnijski urad Grad, 02/55 88 350http://grad.zupnija.info/ 2. majVidonci, športni center PRVOMAJSKI TURNIR IN KRESOVANJE ŠD Vidonci Mitja Sapač, 031/674-683mitja.sapac@ospuconci.si, www.sdvidonci.si 2. majMotovilci, gasilski dom 2. TEKMOVANJE V KUHANJU MOTOVILSKEGA BOGRAČA DŠKT LukajMotovilci Andrej Čerpnjak, 070/742-663 10. maj Kovačevci, gasilski dom POHOD PO KOVAČEVCIH ŠD Kovačevci Robert Šlemer, 031/570-810 slemer.robi@siol.net 15. majGrad, osnovna šola TERENSKA KRVODAJALSKA AKCIJA KO RK Grad Darinka Bauer, 031/865-528 21. majGrad, grajski prostori KVIZ O NARAVI IN ČLOVEKU JZ KP Goričko JZ KPG, 02/551 88 60, 041/659-436vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org 24. maj Grad, župnijska cerkev PRVO SVETO OBHAJILO Župnija Grad Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 http://grad.zupnija.info/ 24. majDol. Slaveči, gasilski dom BINKOŠTNI POHOD TREH DEŽEL ŠRD Dol. Slaveči Mateja Knap, 031/753-351teja.knap@gmail.com 5. junijGrad, osnovna šola DAN ODPRTIH VRAT OŠ Grad OŠ Grad, Viktor Navotnik, 031/308-532tajnistvo@o-grad.ms.mss.edus.si 5. junij Grad, grajski prostori OTVORITEV RAZSTAVE 7. FOTONATEČAJA GORIČKO 2015 JZ KP Goričko JZ KPG, 02/551 88 68, kristjan.malacic@goricko.info 6. junijMotovilci, gasilski dom 70. OBLETNICA PGD MOTOVILCI PGD Motovilci Daniel Makari, 041/330-976gasilci.motovilci@gmail.com 14. junijVidonci, Vukova kapela PROŠČENJE Župnija Grad Župnijski urad Grad, 02/55 88 350http://grad.zupnija.info/ 21. junijMotovilci, kapela PROŠČENJE Župnija Grad Župnijski urad Grad, 02/55 88 350http://grad.zupnija.info/ 25. junij Vidonci, športni center KOLESARSKI MARATON IN POHOD ŠD Vidonci Ervin Kuzmič, 041/315-893 ervin.kuzmic@alpmor.si, www.sdvidonci.si 27. junijRadovci, športni center TURNIR PRIJATELJSTVA V NOGOMETU ŠD Radovci Marjan Ficko, 031 548 715 28. junijVidonci, Faričeva kapela PROŠČENJE Župnija Grad Župnijski urad Grad, 02/55 88 350http://grad.zupnija.info/ 4. julij Motovilci, gasilski dom 17. NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE PGD Motovilci Daniel Makari, 041/330-976 gasilci.motovilci@gmail.com 11. julijRadovci, športni center 8. NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE PGD Radovci Milenko Lanjšček, 031/330-235milenko.lanjscek@gmail.com 26. julijKruplivnik, gasilski dom RAZSTAVA ROČNIH DEL IN OBRTI DŽD Kruplivnik Zlata Farič, 031/683-931 1. avgust Radovci, športno igrišče OBČINSKI NOGOMETNI TURNIR ŠD Radovci Bojan Car, 041/363-836 8. avgustVidonci, športno igrišče OBČINSKE VAŠKE IGRE ŠD Vidonci Mitja Sapač, 031/674-683mitja.sapac@ospuconci.si, www.sdvidonci.si 9. avgustGrad SLAVNOSTNA SEJA OB 15. OBČINSKEM PRAZNIKU Občina Grad Občina Grad, 02/551 88 90info@obcina-grad.si, www.obcina-grad.si 15. avgustGrad, župnijska cerkev VEL’KA MEŠA – PROŠČENJE Župnija Grad Župnijski urad Grad, 02/55 88 350http://grad.zupnija.info/ 15. avgust Grad, Pörga KRAMARSKI SEJEM Občina Grad Občina Grad, 02/551 88 80, tajnistvo@obcina-grad.si, www.obcina-grad.si 15. avgustGrad, nogometno igrišče PLESNA VESELICA NK Grad Emil Šeruga, 041/680-139nkgrad@gmail.com 16. avgustGrad, župnijska cerkev ROMARSKO SREČANJE ZA BOLNE IN OSTARELE Župnija Grad Župnijski urad Grad, 02/55 88 350 23. avgust Vidonci, športni center MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR ŠD Vidonci Mitja Sapač, 031/674-683 mitja.sapac@ospuconci.si, www.sdvidonci.si 5. septemberGrad, pred gradom 10. TRIDEŽELNI KOLESARSKI MARATONin 4. TRIDEŽELNI BREVET JZ KP Goričko KPG, 02/551 88 60, 051/611-254vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org 12. septemberRadovci, gasilski dom POHOD PO GRAŠČAKOVI POTI DRiPTOG »Skouriš« Cvetka Ficko, 031/710-074cvetka.ficko@gmail.com, www.skouris.si 26. september Grad, grajski prostori DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE JZ KP Goričko KPG, 02/551 88 60, 041/659-436, vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org 27. septemberGrad, grajski prostori DEKD, DAN ODPRTIH VRAT JZ KP Goričko KPG, 02/551 88 60, 051/611-254vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org 17. oktober Grad, grajski prostori 10. JESENSKI BAZAR JZ KP Goričko KPG, 02/551 88 60, 041/659-436vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org 25. oktober Grad, pred gradom ZABAVNA PRIREDITEV S ČAROVNICAMI Občina z društvi Občina Grad, 02/551 88 80tajnistvo@obcina-grad.si, www.obcina-grad.si 7. november Radovci, gasilski dom JESENSKA KMEČKA TRŽNICA DRiPTOG »Skouriš« Cvetka Ficko, 031/710-074 cvetka.ficko@gmail.com, www.skouris.si 15. november Grad, gasilski dom SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV OBČINA GRAD Občina Grad, 02/551 88 90info@obcina-grad.si, www.obcina-grad.si 21. november Grad, kulturna dvorana MACHO IN MEJKE SHOW vol. 4 KD MIM Boštjan Sinic, 041/976-517, bostjan.sinic@volja.net, 22. november Grad, kulturna dvorana MACHO IN MEJKE SHOW vol. 4 KD MIM Boštjan Sinic, 041/976-517, www.facebook.com/MachoInMejke 28. november Grad, grajski prostori ANDREJEV SEJEM JZ KP Goričko KPG, 02/551 88 60, 041/659-436vodniki@goricko.info, www.park-goricko.org 7. december Rakičan, bolnišnica MS KRVODAJALSKA AKCIJA KO RK Grad Darinka Bauer, 031/865-528 12. december Grad, telovadnica OŠ MIKLAVŽEV TURNIR V NOGOMETU OŠ Grad OŠ Grad, Viktor Navotnik, 031/308-532 tajnistvo@o-grad.ms.mss.edus.si 20. december Grad, kulturna dvorana PRIHOD DEDKA MRAZA OBČINA GRAD Občina Grad, 02/551 88 80, tajnistvo@obcina-grad.si, www.obcina-grad.si 24. december Motovilci, kapela PEŠ K POLNOČNICI PEŠKI DRS Motovilci Majda Sukič, 041/357-284