TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ š REFERENDUM DECEMBRA Statutarna komisija, je ugotovila, da so v zvezi t nameravano reorganizacijo podjetja, to je s prehodom v status združenega podjetja ter pripojitvijo Zavoda za avtomatizacijo k podjetju Iskra podani pogoji, da'delavski svet podjetja obvezno predlaga in razpiše referendum. Pravna osnova je v temeljnem zakonu o podjetjih, istega mnenja so tudi toL mačenja Republiškega sekretariata za delo in Sekretariata za gospodarstvo ter Okrožno gospodarsko sodišče, ki postavlja izveden referendum kot pogoj ža vpis v register gospodarskih organizacij. V zvezi z navedenim je deldvski svet podjetja na seji, 14. decembra 1965 sprejel naslednji sklep: 1. Referendum v vseh tovarnah in enotah skupnih služb se razpisuje za 22. december 1965. 2. Z referendumom odločajo člani delovne skupnosti a) o obliki organizacije podjetja na glasovnici »A« ■ z naslednjim besedilom: GLASOVNICA za referendum organizacije podjetja -»Iskra« \ Glasuj em 1. ZA ZDRUŽENO PODJETJE (kot' ga predvideva predlog novega statuta) 2. ZA ENOTNO PODJETJE (v dosedanji obliki) b) o pripojitvi Zavoda za avtomatizacijo k podjetju »Iskra« na glasovnici »B«" z naslednjim besedilom: GLASOVNICA za referendum o pripojitvi ZZA k »Iskri« Glasujem 1. ZA PRIPOJITEV Zavoda za avtomatizacijo (ZZA) k združenem podjetju »Iskra« 2. PROTI PRIPOJITVI Zavoda za avtomatizacijo k združenem podjetju »Iskra« 3. V komisijo podjetja za izvedbo referenduma imenuje delavski svet naslednje člane: predsednik Jaka šplcar (Pržan); člani: Pavle Rink (Elektrome-hanika); Nada Pogačnik (ZZA); Alojz Mavrič (Naprave); Brigita Šlfkovič (Uprava). Komisija podjetja ima nasproti komisijam za izvedbo referenduma tovarn in enot skupnih služb pristojnosti nadziranja, instruiranja in koordiniranja ter razglaša končni izid referenduma v okviru celot, nega podjetja. Delavski sveti tovarn in enot skupnih služb imenujejo komisije za izvedbo referenduma v tovarnah in enotah skupnih služb, ki štejejo po tri člane. Te komisije skrbijo v svojih enotah za zakonito izvedbo referenduma, potrjujejo imenike, imenujejo odbore za referendum, določajo volišča ter ugotavljajo in raizglašajo izid referenduma v svojih enotah. 4. V komisijo, ki bo nadzirala ter koordinirala delo komisij za izdelavo imenikov v tovarnah in enotah skupnih služb, Imenuje delavski svet naslednje člane:-predsednik: Franc Troha (Uprava), Franc Orel (Elektromehanika), Jure Krošelj (Aparati). 4 Delavski sveti tovarn in enot skupnih služb imenujejo svoje, tričlanske komisije za izdelavo imenikov za pravilno tehnično izvedbo referenduma. Z utemeljenostjo gornjih predlogov so bili člani delovne skupnosti podjetja seznanjeni na zborih delovnih, ljudi. 5. Delavski sveti tovarn in enot skupnih služb naj imenujejo komisije za izvedbo referenduma naj. kasneje do 16. 12. 1965, to je v dveh dneh po razpisu referenduma delavskega sveta podjetja. 6. Delavski svet podjetja priporoča organom Zavoda za avtomatizacijo, da razpišejo referendum na isti dan, kot ga je razpisal delavski svet podjetja. Del prodajnega osebja v industrijski prodajalni v Ljubljani. »Nakopičenost« prodajalcev je bila seveda trenutna, dokler jih ni ujelo oko kamere, sicer pa so raztreseni po vsej prodajalni, saj je zlasti slednje dni precej kupcev Finančna sanacija podjetja teče po postavljenem načrtu S posebnim veseljem ugotavljamo, da sanacijski načrt podjetja, ki so ga sprejeli organi samoupravljanja, teče v celoti zadovoljivo. Pesimistična predvidevanja ali prerokovanja precejšnjega števila nepoznavalcev našega finačnega in ekonomskega stanja, naših zmožnosti, volje in vztrajnosti, se niso Pozitivni rezultati, podkrepljeni z mesečnimi bilancami in z ustreznimi analizami ¿a prve štiri mesece odkar se je začela borba za finančno ozdravitev podjetja oz. njegovih enot, nam zagotavljajo, da bodo naša sicer težka prizadevanja dala tudi v prihodnjih mesecih takšne sadove, ki smo si jih postavili kot 'Svojo najvišjo nalogo v prid podjetja in celotnega delovnega kolektiva. Doseči te uspehe ni bilo lahko, zato občudujemo Vse tiste,ki so: bili Vprežen! v ta . težki .in odgovorni jarem, ker so doslej občutno pripomogli k temu, da so naš '■ finančno-ekonomski voz vsaj spravili na pravilen tir, čeprav še ni dokončno rešen. Sanacijski preigram podjetja je predvideval, da se v razdobju julij—oktober 1965 znižajo vrednosti; zalog na razredu 3 (surovine — reprodukcijski material,-;;: droben inventar, itd.) za 1,272.000.000 din, ta vrednost pa' je bila znižana za 1.353,895.000 ali za 81,895.000 več. kot je predpisoval sanacijski načrt. Na razredu 5■ — proizvodnja v teku in polproizvodi — uresničila, je bilo treba znižati vrednosti ža 701.029.000 din dejansko pa so bile znižane za 1.174.381.000 t. j. za 478;352.000 din več, kot je predvideval sanacijski načrt. Pri gotovih I izdelkih, ali blagu namenjenemu zunanjemu trgu (razred 6), 'je bilo treba znižati vrednosti zalog za 430,000.000 din, dejansko pa so se znižale za 449,669.000 dinarjev oz. za 19,669.000 din več. Situacija pri kupcih je nekaj drugačna. Ločiti namreč moramo kupce iz redne prodaje blaga in .storitev, ki jih opravlja PSO kot svojo osnovno dejavnost od kupcev, ki nam predstavljajo terjatve iz prodanega reprodukcijskega materiala, ki'je ozko povezan s sanacijskim, načrtom podjetja t. j. z zniževanjem zalog na razredu 3. Znižanje naših terjatev, ki izvirajo iz osnovne dejavnosti PŠO, je bilo predpisano po sanacijskem načrtu v Znesku 1.320,000.000 din. To svojo obveznost je PSO prekoračila Za'45,017.000 din. To ugodno, situacijo je docela pokvarila prodaja odvečnega materiala tovarn; in sicer za 621,900.000 din, kolikor znašajo neporavnani računi naših kupcev • iz tega naslova. S tem še ni rečeno, da ta vrednost predstavlja stalno zamrznjena obrštna sredstva, toda dokler te naše ■ ter j atve niso \porav-nane z gotovinskim plačilom na žiro računu oz. s kompenzacijsko operacijo, resnična nismo ničesar dosegli v sanacijski kampanji podjetja Upamo, da so te terjatve pri , jsolidnilf in likvidnih dolžnikih, ter da bodo kmalu prišle do polne-veljave. Če vzamemo stanje kakršno je-bila 31. 10. 1965 brez vsakega olepševanja, moramo terjatvenc vrednost odšteti od skupne realizacije pri kupcih l. j 1.365.017.000' manj 621.900.00( kar nam da čisti-rezultat sanacije', na razredu 6, namreč 743.117.000 ali 576.883.000 din pod sanacijskim načrtom Že~ sam sanacijski načrt • po stavlja kot temeljni pogoj za odprodajo odvečnega materiala takojšne plačilo,, ali poravnava z našo obveznostjo t j z medsebojnim kompenziranjem. Če rekaoituliramo vse naše;, podatke vidimo, da je ohsto-, jala obveznost po sanacijskem programu za, razdobje julij-oktober 1965 na razredu 3, din. 1.272,000.000. na razredu1 5 din 70i.029.000, na razredu j (Dalje na 2; strani) ¡8§ Današnja številka »ISKRE« je predzadnja v letošnjem letu. Zadnja številka bo iz tehničnih razlogov v tiskarni izšla šele 27. decembra. Novoletne prispevke nam zato pošljite čimprej, najkasneje do 24. t. m. Finančna sanacija podjetja teče po postavljenem načrtu (Nadaljevanje s 1. strani) 6 din 430.000.000; kupci din 1.320.000. 000, oziroma din 3.723.029.000 skupne obveznosti. Istočasno je bilo ustvarjeno na razredu 3 din 1.353.895.000, na'razredu 5 din 1.174.381.1)00, na razredu 6 din 449.669.000, kupci din 742.117 milijona oziroma dfrr 3.721.062 bilijona skupne realizacije zmanjšana za 1.967.000 dinarjev. Lahko rečemo, da je bil sanacijski program ostvarjen 100%, če smatramo, da terjatve. v znesku din 621.900.000 trenutno ne predstavljajo efektivne sanacije v duhu sanacijskega načrta, če pa gledamo na te< terjatve optimistično, toda docela nerealno, potem znaša prekoračitev ostvarjenib obveznosti; po sa-naciskem programu 619.933 milijona din,, ali celotna realizacija načrta v znesku 4.342.962.000 dinarjev.. Ta prikaz se nanaša-, na podjetje kot celoto. Nekatere enote še niso popolnoma uspele v svojih naporih, upamo pa, da se bodo Raj kmalu znašle, kar jim bo od neprecenljive koristi v bodočem gospodar jen j,u. spomnili in jih stalno spominjamo na pravočasno izpolnjevanje svojih dolžnosti, čeprav so to včasih zelo grenke dolžnosti, ki nam mogoče tu pa tam s komercialnega vidika ne koristijo. Toda, če se v splošnem uveljavlja načelo sprotnega poravnavanja medsebojnih terjatev in obveznosti ne moremo minso tega niti mi.. Naloge, ki jih vsebuje naš sanacijski načrt, bomo izvajali tudi naprej, dokler ne dosežemo zastavljenega cilja, namreč, deblokacijo žiro računa in s tem likvidnost podjetja, za kar je pa osnovni pogoj: materialna sredstva, ki jih knjigovodstveno evidentiramo na. razredih 3, 5 ih 6 in naše terjatve (kupce) moramo spraviti v meje razpoložljivih virov obratnih sredstev, za utemeljeno manjkajoče vi- re obratnih sredstev pa dobiti ustrezne kredite, bodisi kot trajne ali začasne, ali pa svojo proizvodnjo prilagoditi razpoložljivim virom obratovalnih sredstev. Smatramo, in smo skoraj prepričani, da eo napori podjetja Iskra kot celote vredni vsakega spoštovanja, kar zadnje čase tudi čutimo skoraj n® vsakem koraku: pri naših dobaviteljih, pri bankah in pri družbenih organih, saj smo prvo veliko podjetje v državi, ki je pripravilo svoj sanacijski program, hi ga organizirano izvaja . in lahko pokaže občutne uspehe na tem gospodarskem torišču. In to ne more, ne sme in tudi ne bo ostalo brez ugodnega rezultata znotraj, in zunaj podjetja. Tomo Kraljič 0 čem bomo odločali z referendumom Ne more biti prav nobene- : ga dvojna, da predstavlja šti- IS rimesečna. borba, presenetljiv II uspeh, v naših sanacijskih Ig prizadevanjih. Pri tem ne J smemo pozabiti, da. je bilo izhodišče za sanacijo bilančno stanje na dan 30; 4,t,r., da se je. pa sanacijski načrt začel izvajati meseca julija t. L, torej,z dvomesečna zamudo,, kar je prisililo tovarne, da zvišanje vrednosti zalog, ki , , so nastale v maju in. juniju : inf. H so znašale približno Z milijarde -dinarjev, regulira^ jo in. spravijo v sklad s sanacijskim načrtom v prihodnjih, mesecih. 1 V podjetju »Iskra« so se že nekaj časa kazale potrebe 'PO NOVI ORGANIZACIJSKI OBLIKI. Več takih oblik, njihove prednosti ih slabosti so obdelale strokovne službe podjetja ter predmetni material posredovale samoupravnim organom podjetja, tovarn ih enot skupnih služb. Ob obravnavanju teh variant organizacijskih oblik po tovarnah in enotah skupnih služb so se Ie-te v večini izrazile za obliko združenega podjetja. Vse priprave in tudi osnutek novega statuta so bile usmerjene ne novo organizacijsko obliko podjetja, to je na ZDRUŽENO PODJETJE. Ali bo ostalo podjetje »Iskra« v sedanji organizacijski obliki, to- je kot ENOTNO podjetje, ali bo postalo ZDRUŽENO podjetje m ali. se bo pripojil Zavod za avtomatizacijo- k združenemu podjetju -«Iskra», bodo z referendumom odločali vsi člani delovne skupnosti podjetja Iskra«. Prav tako je treba omeniti, kar pa močno vpliva na izvajanje sanacijskega programa, da se je prodaja gotovih izdelkov v teh mesecih zvišala, zvišati pa bi se morala istočasno tudi vrednost naših’ terjatev, če vzamemo merilo prejšnih let, da pa se navzlic temu naše terjatve znižujejo. To moramo predvsem pripisati sedanji- boljši izterjavi, prodajanju blaga likvidne j Šim kupcem’ in sodni j ritim izterjavam, ki so nam postale instrument finančne politike. Težave v izvajanju sanacije nedvomno predstavljajo tudi zvišane cene materiala ih storitev po predpisu z dne 25. julija t. I.. Splošno zvišanje ceh reprodukcijskega materiala in storitev nas nedvomno pelje v stanje, da za fizično isti obseg materiala vežemo večje denarne vrednosti, za katere nimamo kritja v virih-obratnih sredstev, hiti v občasnih, niti v stalnih kreditih, in so navzlic temu naše zaloge vrednostn6 ne dvigajo, niti se dvigajo tuji viri naših obratnih sredstev v naših obveznostih pri- dobaviteljih. Tudi v tem vidimo velik uspeh naših prizadevanj: docela smo zaprli vrata našim dobaviteljem, naše kupce pa smo Vsak član delovnega, kolektiva bo s- tajnim glasovanjem lahko glasoval za »ENOTNO PODJETJE« kot je sedaj ali za »ZDRUŽENO PODJETJE« kot predvideva predlog statuta. Izid referenduma bo ugotavljala enotno za celo podjetje komisija za izvedbo referenduma, ki jo. imenuje DS podjetja-.' Odločitev, za katero bo glasovalo največ udeležencev referenduma, je za DS podjetja OBVEZNA in mora to . ugotoviti s posebnim sklepom. če bo večina udeležencev referenduma glasovala za »ZDRUŽENO PODJETJE«, bo sedanje enotno podjetje spremenilo svoj status. Nastale bodo bistvene spremembe, in sicer: več pravnih oseb (organizacij), več žiro računov in sploh samostojnost organizacij v sklopu združenega podjetja ter druge spremembe, ki so že začrtane v osnutku statuta in so ga zbori delovnih ljudi v podjetju že obravnavali, če pa bo večina udeležencev referenduma glasovala za ENOTNO PODJETJE«, bo podjetje »Iskra« ostalo enotno kot je sedaj, z nekaterimi manjšimi spremembami, ki jih narekuje novi temeljni zakon o podjetjih. Zavod za avtomatizacijo se bo pridružil podjetju »Iskra« le v primeru, če se bo delovna skupnost na referendumu odločila za združeno podjetje in za pripojitev Zavoda za avtomatizacijo k združenemu podjetju. Njegova organizacijska oblika v združenem podjetju »Iskra« pa je tudi že nakazana v osnutku novega statuta. Vse člane delovnega ' kolektiva opozarjamo, da naj glasujejo za eno od danih možnosti, ker bodo glasovnice, na katere bodo pripisovali druge variante, neveljavne. A GLASOVNICA ZA REFERENDUM ORGANIZACIJE PODJETJA ISKRA Glasujem 1. za združeno podjetje (kot ga predvideva predlog novega statuta) 2. za enotno podjetje (v dosedanji obliki) OPOMBA:' Obkroži ustrezno številko. Glasovnica je neveljavna, če je prečrtana oziroma če je 'pripisan kakšen, drug predlog. GLASOVNICA ZA REFERENDUM O PRIPOJITVI ZZA K ISKRI Glasujem- . 1. za pripojitev Zavoda za avtomatizacijo (ZZA) k združenemu podjetju ISKRA 2. proti pripojitvi Zavoda za avtomatizacijo (ZZA) k združenemu podjetju ISKRA OPOMBA: Obkroži številko, za kar si se odločil. Referendum se razpisuje zato, da bi Zavod za avtomatizacijo postal organizacija v sestavu združene »ISKRE«, kar do sedaj ni bil. Takšne bodo glasovnice za referendum v vseh enotah podjetja 22. decembra 1965 Sloves naših oblikovalcev tudi v tujini Minuli teden se je -muidiil .s stroški ne varčujejo. Prvi ske proizvodnje že v „nekaj v ZZA in našem podjetju rezultati teamskega študija letih dosegli svetovno raven. Zahar Nikodajeviš Bikov, in oblikovanja so že znani, Rektor Bikov je še pove-rektor i moskovske visoke npr. novi fotoaparat »ZOR- dal( da je bil v Moskvi opo-.šole. za industrijsko obliko- KIJ«, kj ga po zunanjosti zor jan na lepe dosežke jn vanje. V spremstvu profe- lahko mirno postavimo ob priznanja s področja obliko-' sorjev ljubljanske fakultete najboljše svetovne stvaritve vanja v našem podjetju, ing. Kralja, ing. Požarja in te panoge. Tudi nova oblika vendar takega napredka le ing, Kristla je obiskal od- avtomobila »MOSKVIC« se ni pričakoval. Ob koncu je delek. 'ZZA za industrijsko „docela razlikuje od doseda- vsem zaželel še več uspehov oblikovanje v Kranju, ki „si nje. V Sovjetski zvezi pred- v tej, za današnjo dobo tako je pridobil z lanskoletnimi videvajo na tem področju pomembni industrijski „deni letošnjimi priznanji v tu- hiter napredek, tako da \ bi javnosti in ‘se poslovil. tudi po tej , plati industrij- Marjan Kralj UP - X . II ” \ Spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja jim že mednarodni steves: „Sef oddelka Davorin Savnik mn je razkazal -naj-no-sseJSe oblikovne stvaritve, prikazal dosedanji razvoj in panBpáktive, tako da se je refcteir Bikov seznanil -s tto-cel-otno dejavnostj®, -ki „stremi pri „nas ža uveljavljanjem tako imanovanjga tesnega- jjg na svojih sejah paz-&®a. za vse nase pravljkl ó prafipgito ksamsij© podjeria. Rektor Bikov 3® M OD, da še v právffiak^. ob razgovoru izjavil, daje OD podjetja vnesejo presenečen ob SJ(re.nenibe |g do_ ■stvaritev, 43 žn po površnem polnitve, zato' je DS na predogledu m_ spričo njih. fun-k- log uo na seji 14 decembra: ' cionalnosti 1 sodijo med iz- 1955 sprejel naslednje ;skle-redno uspele oblikovne ^e- ^e. _ • šitve. Ob tei ie izi^o- X __ _ , .__________ čil tudi našim i©iM-:4Wjčkiem W se. topota: j v znak priznanja' spominsko ®note T °kv,n\ ^računane j ■ j ' ■ mase za OD po kriterijih,, Jki ’• iv' -”v v -vX 1» Ji ...Wšs igmm HISS Tj Í® m d ll ^ s s m jh .k d ■ n ü rO ;£i 00 p > ■ Mmm k I £ £ k C! 1 o V •§ 0 a . p« O «■ 3.500 2.300 5.500 ploščico - plaketo. . F ^ a' ' V'25M 1 800 4 5OT Rektor Bikov si je v pravilniku, o > W la[M V Oglgdfep varanj- SS terenkih dodatkov: Hi M Rektor moskovske visoke šole za industrijsko oblikovanje je našim oblikovalcem v znak priznanja njihovih .dosežkov podaril zgornjo plaketo Atestiranje izdelkov »Iskre« ;sk-i tovarni, nakar ’s® jau , __ , , „.predvaja-li „še kratko tajsko siva za OD na delovne eno- grupa verzij© filma ,o našem pod- *e ozl,roma delovna mesta, s j. ’ '■ - - tjam cpm-oco Í'Ji) lvrOiMino. jeljiu. tem, da se maša OD, izračuna- jj Kvaliteta 'izdelkov je po- no delitev dela nivo .kvalitete jem, ki .mu povsod po svetu stalno dvigamo. V ta namen •od klin ha din poklanjajo izredno pozornost je bil v začetku lanskega leta 2,000 .2.509 in se zato s tem problemom v okviru Zavoda za avtoma- 1.800 .2250 ukvarjajo številni priznani tizacijo ustanovljen sektor za 1.600 2,000 znanstveniki -in strokovnjaki, meritve' in kvaliteto, v kale- 1.350 '1.700 Pri 'tem se v majmov-ejšem rem specializirani- .strokovnja- čaeu razen tipskih preskusov "ki sistematično opravljajo Po ogledu „filma „je rektor- d^očtHh pravilnika o ui. ja in njegovo spremstvo§I1§1|18tec, gospodarskega -jy ili!n-„ y sprejel še v.. . d. .gen. -direk- Plana ne ^srae prekoracLti. tlD torja Viado Sodlin in w. d. ?e obracLinajo kunuuativno 73 jjj 35 pravilnika, in „sistematične analize obna- 'tipske preskuse, tako izdel- f direktorja orgaifizacijsko-^ka- iln t0 -P0 dmamicmu planili. "Kr govorita b povračilu pre- šanja-.izdelkov v 'eksploatacij- kov iz redne -proizvodnje „fca-dtrcMskaga oddelka -ing. Rudi Člen. 41 se spremeni v tem voznih stroškov in „o dodatku „h ter morebitnih reklamacij „kor tudi prototipov in izdel- OTdušju, je do«. Vlado Sodih OD za ' delo v podSljšanem Ijajb tudi za delavce,~ki jih Jjaajn 'zanesljivosti, ki . ,sta v-6ja temeljnega pomena.Sek--O'risal muAevsketma nekior- delovnem času je lahko naj- enota pošlje na izbbraževa- „zlasti za profesionalne .elek- 'tor razpolaga s potrebno moja ' poslcK-n-o politiko >SS- več za -50% višja od csnov.e nje v drug kraj (izven stal- kronske naprave .temeljnega rilno in preskusno opremo, KRE«, katere dal je tudi in- za redni delovni ČaS - nega'bivališča1:) značaja. : - pri čemer je treba posebej tla imliv^SiXpf Člen 50 naj se ukine, žara- Ker se je nabavna organi- . Strokovne službe v podjet- om^itro^ za^reSkuse šotni mg. ^avpotfč )e brista- #užbe^aoija Priključila Dptavj, je Zvp^ faatske komore (za tempara- ivAI ,da .orioravMa ta »Wa piodjetja, da Državni s.ekreta- DS potrdil spremembo naci- Resnostjo unvarjaj.o^ z vpra- do —71)" C nodtlak vaz-i» iprapravaja m i>K.u.pu ie ram. 'lične -relativne iVlage), napra-ipis, po katerem v prjhoflnje llBllplllffl enkratne- .oj^amzacije m sicer „tako,, Jda ■ * ^ ^ v. »ve za preskuse na vibracije* me bodo mogli v tovarnah in 8a nadomastiia °D za delay- nabavna .organizacija začasno “*7 da zaupanje, tu ga .uzi- pretrese in ¡padce, naprave za ^<©bratih pričeti fi serijskD k vojakom. iormira OD po istib -kriteri- y-ajo nasi izdelki pri kupcih preskuse na Pesnjenje itd.* jproizyodinjo. -iizddlitiv, če ne jSlen 54 ae zpuemeoi: »Za jih kot Dprava (.izplačani-OD in potrošnikih, s -solidno kva- fcaiiršna je potrebna zlasti za Jbodo Imeli le-ti ustreznega ladshtinositi z dela „med 'iosarri -in dosežena eksterna -liteto „utrjujemo, obenem pa preskuse tropikaliziranih iz-atesta naših, oblikovalcev, v odpovednim rokom, ko dela- proizvodnja). ob vključevanju v medmarod- delkov. >(Dalje na 6.strani) skladu z že upsljanim hiš- vec išče ¿apbšlitev, pripada nim stilom. ’delavcu za čas, določen v„,čl. Na viprašan,je rsših pred-. 225 (S delovnih „dni 48 de-stavnikov,„kako je s to. de- lovnih ur) začasnega pravil-jflvmo&tjo v - Sovjetski Zvezi, nika o medsebojnih delovnih je rektor fi&ov '^fliKedai; niar. razmerjih. , , . , • „ . . . .. . , .. . •filnilnjf Qbiea-jno -ne ob koncu pos- kovano vrsoka. Prisotm eo z bi informativno razstavo po- '- « c ’ „• + V " . t k * členu 57 . se doda: -»Sa- lovnega leta „direktor PSO, zamiman-jem .'Spremljala izvh- ‘ daljšali še za toliko, .da 'hi si m0,ipi:a,VIlii 'Š&mt Podjetja tov. Metod Rotar -sestane s l«nja predstavnikov PSO, le j.0 temeljito -lahko ogledali « Za Posebne pFedstvniki jugoslovanskih žal je bil prostor pretesen. iudi njihovi poslovni ljudje* štediia andustriiskemu »obli- a^^’^jak®.. ^1 so v yqfihtffghfli podjd^- to naffii' za vse. j» bodo izvedli .podoben-se- kovanju. To -seznam je .tudi ^azmeijuv ^pasameznh fmal; 3a seanaiml s pro- Da;bi se povabljeni pred- stanek. v dokaišni-i -meri maščevalo. enoi,X wl^e '°IS0*3p' izvM-iiim planom iniprodajni- stavniki grosističnih podjetij . •• - - s Zadhia leta na smo snriČo dohodke kakor so pa. do) mj jprgoji y „naslednjem letu. seznanili z nekaterimi novimi Glavni poudarek sestanka do- SS0111 ^ „PraviW*lh ° deli4W Tak sestariek. je biT prdteMe izdelki „ISKRE ,s podrnčj a M 'M razstave naših izdelkov za' iiuviiti pogicLtu-v w-- on mni .-tm So ¡o.-t, „t»o. . ■ . .ri------ - - potrošnjo je bila po- večana prodaja v času med 10. in 20, „decembrom, pri »če- Za boljšo prodajo na koncu leta sedanjo napako' in tnstvarifi ?a 'se Xa^7 dni v prostorih P8D in :y „.do- toke potrošnje, je bila hkrati „ Moskvi institut s oribliž- raplaoije^iz posebnih mu »Maksa Perca« v Ljub- pripravljena .skromna infor-200 zapraisileniinm, ki .se *red^v, ki .jih vsako toto j.jarLi, pb zelo -močni udelež- mativna razstava, s .Strahi deleči gospodarski plan pod- b¡ pr.edstavmfeov grosističnih Propagandne -službe pa so nat sRu-^nli čim bolj sodobnim oblikovanj,em £j%'grelniIktofl’S “5Š^L .predstavnike grosističnih Tb srečanje voifefcva PS.O s podjetij založili s propagand- v . no 200 .zaposlenima peča „sam®: s prOučeKa^ean pa jiajrazličnejših indusftrijidd-h ariiočon vaj: PEcdevediav. T.o inovp smer je B®iab0 za ooiocen _cas. pnedatasraaiki grosističnih ,.t-r- nim in prospektn-im materia- po džanpnih sanacijski dejavnosti in pa, da bi osamosvojitev na ^hitro roko-izredno otežkočala začetek solidnega poslovanja. Zavedali so še, da ima »Iskra-« kot veliko podjetje mnogo večjo veljavi kot manjše' tovarne in da to ime v svetu že nekaj pomeni, že več v jugoslovanski. predvsem: pa v slovenski elektroindustriji. . Vsekakor je treba priznati tudi povabljenim gostom, da so odgovarjali; na vprašanja članov DS stvarno, brez vsiljevanja kakršnegakoli mnenja. I.e-ti sc piso predstavili kot »pridigarji-«,- pač pa kot tolmači z izrednim posluhom j do stavljenih vprašanj. Lahko rečemo, da so na razna, dokaj težka in problematična vprašanja v dokaj piči ern času odgovorili več in bolj odprto kot smo bili navajen' doslej. Tako bi bilo potrebno,.tudi v bodoče, če hočemo, da bodo naši. delavski sveti to, -kar morajo biti. Razumljivo je,' da je bil v teh lednih marsikdo premalo in to tekoče informiran. Kazno je. da smo v tem dosedaj dokaj grešili,' kar pa .se no smo ponavljati, sicer se nam lahko zgodi, da bomo zaradi tega; zaplavali v nesigumost, ki lahko.v dnevih preizkušeni zavede io marsikoga do napačnega sklepanja. Delavski svet »Elektromehanike« je na tej seji spreiel tudi^prediog statuta, vendar z naslednjimi spremembami oziroma predlogi: Predračun stroškov in obseg razvojne dejavnosti v podjetju; opravi Zavod skupno s tovarno (člen 104). Razvoj, ki dola neposredno za kranjsko tovarno, se priključi tovarni. Nabavna organizacija podjetja naj sklepa le okvirne pogodbe nabave. Operativna nabavna služba, pa naj bo v tovarni (člen 26 in 115). Kalkulacije cen naj opravi tovarna sama po svoji strukturi in obliki (člen 92). Naloge finančnega področja podjetja so preobširne. 'Težišče finančne operative je v tovarnah, zato naj. se ustrezno popravi člen 33. • Sistem notranje delitve bodo določale same tovarne oziroma organizacije, zato take ’službe ria ravni podjetja ne potrebujemo. . Težišče dela v zveži z investicijami naj bo v tovarnah, v skupnih službah pa naj bi opravljali, le zadeve skupnega značaja podjetja (člen 35). Gospodarske plane izdelajo same. tovarne in jih potrjujejo njihovi samoupravni organi. Na podlagi teh planov se izdela in sprejme gospodarski-plan podjetja, (člen 134). V statutu naj se določi osebna odgovornost vodilnih oseb, kar doslej ni bilo omenjano. . Delavski svet je sprejel tudi,naslednje pripombe' družbeno.. političnih organizacij tovarne: - V statutu naj bo določe- • no, da se tovarne lahko odcepijo od združenega podjetja, če ¡ne dosežejo ustreznih gospodarskih uspehov. Stroški skupnih služb naj . se določijo z odstotkom na uspeh tovarne. Stroški ' še morajo zmanjšali, 1' - čimveč služb naj se prenese v tovarne. Stroške teh služb naj odobri delavski svet tovarne preden jih vključi v gospodarski plan podjetja. Siste-. mizacijo 'skupnih služb naj opravljajo ;. njihovi samoupravni organi' in ne organi podjetja (člen 46). V statutu naj se jasneje: dploči'-pbložja Šolskega centra. Nazivi direktorjev posameznih področij naj se spremene v. šefe področij. Kandidati za UO podjetja naj se predlagajo na tisoč delavcev, manjše tovarne pa po enega, kandidata. Nailzorni odbor mora poročati vsaj na tri mc-mesece delavskemu svetu podjetja če se delo; opravlja v skladu s statutom. V primeru 'kršitve' statuta sproži DŠ podjetja postopek proti kršitelju.'Nadzorni odbor tudi lahko predlaga spremembo; statuta. | Delavski svet tovarne je sklenil, da se čez pol ? Teta pregleda uspeh poslovanja tovarne v združenem podjetju. Tedaj naj se .uigotovi, če Imamo od nove oblike ..notranje ureditve boljše ali; slabše pogoje; gospodarjenja.; Zlasti; je treba poudariti namen samoupravnih organov kot .družbeno politi-, organizacij; da se v prihodnjem letu naši osebni dohodki čim-prej izboljšajo. Delavski svet tovarne je sklenil, da mora statutarna komisija pred sprejemam Razstava izdelkov široke potrošnje v Domu »Maksa Perca« je nedvomno vzbudila pre« cejšnje Zanimanje trgovskih krogov za naše izdelke š tega področja (K članku: za boljšo prodajo ob koncu leta — na 3. strani) Intervju beograjskega gospodarskega lista Samo v oktobru je bilo na območju SR Slovenije blokiranih skoraj 3000 žiro računov — med njimi tudi naš. - Spričo vedno hujših posledic gospodarske reforme in zaostrene; kreditne; politike, zlasti glede najemanja kratkoročnih kreditov za. obratovalna sredstva, je. število gospodarskih organizacij, ki' imajo blokirane'žiro račune, v zadnjih mesecih silno naraslo. Od celotnega;; števila blokiranih žiro računov so Industrijska podjetja na najslabšem, ' kar . povzroča kritično situacijo' v proizvodnji in nasploh. verižno reakcijo" v celotni gospodarski dejavnosti v državi;/ * ,. Zavedajoč se teh kvarnih posledic: so v beograjskih gospodarskih krogih sprožili akcijo za razčlenitev vzrokov blokacij žiro računov in. s tern posredno za čimprejšnjo normalizacijo poslovanja teh podjetij oz. organizacij. V ta namen je beograjski gospodarski list »PRI-VRF.DNI PREGLED« zastavil-; naj vidnejšim / predstavnikom industrijskih podjetij v državi z ,blolriranimi'žiro računi, vprašanja, ki se tičejo predlogov. in možnosti sanacije . finančnega’ položaja oz. odprave blokačije žiro računov, saj povzročajo s penal-i, zamudnimi obrestmi, dodatnimi sodnimi stroški ter podobnim, ; ogromne,., stroške večmilljardne vrednosti. Ljubljanski dopisnik omenjenega »PRI VREDNEGA PREGLEDA« — Saša Jovanovič jo o teh vprašanjih in-tervjuval v. d. gen./direktorja Viada Sodina. Standardna vprašanja so se tikala višine blokiranega žiro računa, . sa-. nacijskega načrta za znižanje zalog, višine odobrenih kratkoročnih in dolgoročnih kreditov in predvidevanja, kako in kdaj sc bo podjetje rešilo iz tega neugodnega finančnega položaja, ki tako hromi celotno podjetje. Predlog nekega zveznega poslanca, da naj bi bil mesec december mesec sanacije žiro računov, pa je nasploh iluzoren, ker. ne temelji na stvarnem poznavanju; gospodarskega položaja v gospodarskih orga- : nizacijah /in možnosti pokrivanja zaostalih plačil. . - Marjan Kralj Obisk novinarjev v »Iskri« Kranj,- 10. decembra — Skupina novinarjev od/ vseh glavnih listov in radijskih postaj Jugoslavije je ta d trn obiskala podjetje »Iskra«. V sejni sobi »Eleklromehani-ke« v Kranju so se zbrali: Vaša Rokic (BORBA), Dušan Radovanovič, Mehmed Malkoč (TANJUG), Aleksan- statuta obvestiti organe upravljanja tovarne, če je upoštevala njihove siklepe oziroma predloge. Iz vsebine je razvidno, da se je kolektiv dokaj podrobno seznami s predlogi statuta* zato je DS dodal nekaj svojih predlogov, ki so-po njegovem mnenju bistvenega pomena za odnose v združenem podjetju. dec. Mančič (POLITIKA), Dražen Jandrovič (VJES-NIK), Drago Vresnik. (DELO), Drago' /Praštalo1 (OSLO-BODJENJE), Ljubel Dimov-ski (NOVA MAKEDONIJA), Dušan Djurič (VEčERNJE NOVOSTI), Franjo Kiseljak (VECERNJI LIST), Miga Ča-rabeg (EKSPRES - POLITIKA) , Siniša Ristič (PRF-VREDNI PREGLED), Milan Nardeli (RADIO - ZAGREB), Arif 7,ulič (RADIO - SARAJEVO), Franc Karel (RADIO LJUBLJANA), Angel1 Vama-vijev (RADIO SKOPLJE)', Rajko Čakin (RADIO - TITOGRAD), Ivo Matovič (NARODNA ARMIJA), Jože Rrš-manc (ULBIJANSKI DNEVNIK), Matilda Varga (MAGYAR SZO), Danilo Erako-vič (POBEDA), Osman Gaši (R1LINDJA), Ljubomir Matič (SAVEZNI SEKRETARI-JAT ZA INFORMACIJE). ’ Drago Cop (SEKRETARI JAT j ZA INFORMACIJE SR‘SLO-'; VENI JE),’ Krešo Oreškovič i. (SEKRETARI JAT 7,A IN-.’ FORMACIJE 'SR ' IIRVAT-. SKE), zastopniki samouprav;; nih en družbenopolitičnih or-/ ganizacij ter vodstva pod-1 jetja. . - Vodstveni i delavci, ... pred;/ vsom pa v. d. direktorja -tov, Vlado. Sodin so novinacm seznanili z gospodarskimi problemi »Iskre«..: Novinarji' so še najbolj zanimali, kar, je tudi razaunljivo, za statpt združenega podjetja. Po SP/ redno živahni razpravi so .p gostje ogledali obrat ATN,-EE montažo števcev in barvni film o podjetju »Iskra«, j Skrb za dobro počutje V 47. številki šem pove- di varuške, ki obiskujejo dru- Za uvedbo vseh teh ukre-dal, da drugje še vse drugače žine svojih delavcev in jim da- pov, je ing. Olivettija vodila skrb e za dobro počutje svo- jejo nasvete glede vzgoje ot- ideja, da mora biti delavec jih delavcev, kot pa to dela- rok, kadar starši to zaprosijo tesno povezan s podjetjem, mo v Iskri, posebno zadnje V bližini podjetja bodo pošto- da mora biti med vodstvom čase, ko želimo prepustiti -poma zgradili 2500 stanovanj, podjetja in delavci tudi ne-visakega človeka samemu so- Vsaka skupina hiš bo imela kaka osebna vez, skrb za živ-bi in svojim problemom s svoja športna in otroška,,, Ijerije ljudi, ki delajo v podtem, da hočemo skrb za igrišča, posebna športna igri- jetju. Na vso to skrb pa de-" zdravje prepustiti izključno šča pa so polog tovarniških zdravstvenim organizacijam, objektov, kjer je tudi poslop-za rekreacijo in. letovanja pa je; z,: ležalnimi stoli, tako, da gostinskim, organizacijam in delavci; med opoldanskim od-ljudem samim S'parolo »znaj- morom lahko izbirajo med di se!« Zdi se mi, da imajo zabavo in počitkom. V- pod-po svetu sploh drugačne na- jetju je restavracija - menza, vade kot pri nas:..v svetu se. kjer po nizki ceni vsakdo iz-podjetja združujejo v večja bira, kaj bo jedel. Podjetje in večja podjetja pri nas ima svojo veliko knjižnico da čeprav" podjetje izdaja og-se hočemo razdružiti, drugod (30.000 knjig) in čitalnico. 'romna sredstva za socialno skrbijo za stalni kader in Se O vsej socialni pomoči in skrbstvo, gradnjo stanovanj bore proti fluktuaciji Pj*. ustanovah podjetja , odloča: in podobno, se mu vsi ti lz-nae smo srečni, če kdo hoče delavski svet, ki ga .sestavlja- datki nedvomno dobro obres-sam oditi, drugod je pomanj- jo: predsednik družbe, .sedem stujejo, kajti delavec, ki mu kanje strokovnjakov — pri svetovalcev, ki jih imenuje nas ga imamo »odveč« (sgr predsednikj trije svetovalci, M.'Jih volijo delavci, trije svetovalci^ ki jih volijo nameščenci, en svetovalec, ki veda samo pod narekovajem), itd.. Lahko bi še našteval, pa naj raje bralec sam še kaj doda, saj ni slep ne gluh. na vse' misliti slim. Tako imajo od eksperimenta ing.; Oli- ....., , vettija koristi i delavci i ga izvolijo vodilni delavci podjetje,.« lavec ne sme gledati kot na nekak privilegij ali miloščino, kajti., sredstva, ki so potrebna za to, ustvarja sam s svojim delom. Prosvetna' revija »Socialistična misel« '1. 1955, str. 57 zaključuje, svojo informacijo z naslednjimi, besedami: »Tb- podjetje pomaga preko težav Obratna ambulanta »Elektromehanike« Kranj bo v krat-in skrbi lahko, da podjetju kem slavila 10-letnico svojega obstoja, o čemer borno še mnogo več kot tisti, ki mora poročali. Na sliki: v zobni ordinaciji pri dir. Emilu Praprotniku ij® j Naj torej povem^kako je s podjetja in en svetovalec, ki ga skupno izvolijo delavci in nameščenci podjetja. to stvarjo pri »Olivettiju«, znani tovarni pisalnih ' strojev v Italiji. Ni mi treba pripomniti, da imajo predsednika te družbe ing. Adriana s Olivettija za nekoliko »prismuknjenega«;;;— kar pa. ni nič čudno, ce bi te svoje novotarije poskušal uvesti. _ ... Podjetje Olivetti je bilo: Komentar k vsemu temu i menda ni potreben. I. S. V Žužemberku tečaj za kvalifikacijo Pismo iz Horjula O DELU DISCIPLINSKE KOMISIJE Tehnologa Rajkota FILIPIČA sem dobil za kupom dokumentacij. Nejevoljno je pogledal izza aktov, ko pa sem mu povedki namen obiska, je odrinil papir in bil takoj pripravljen za razgovor. . . »Tovariš Filipič, poleg svo- vati V obratu za proizvodnjo ostalih delavk in delavcev, ki __________.* ™. M . . . ... keramičnih kondenzatorjev v s tem tečajem prepuščajo i_ , „ * svo- vati razpravi, tako lahko ustanovljeno 1. 1908 in danes Žužemberku so potrebe nare- lepo priložnost, da bi si vsi :. s uz ekihj U . os i oprav- vsak vidi dejansko stanje m zaposluje preko 12.000 delav- kovale izvedbo internega te- v nekaj mesecih, brez poseb-čev. Vsi prpstori podjetja so čaja, v katerem naj. bi si nih težav pridobili višjo stro- najmodemeje urejeni,' ■ so svetli in snažni. Poleg običajnega socialnega zavarovanja so vsi delavci tega podjetja in njihove družine še posebej dopolnilno zavarovani. V raznih oddelkih torinske bolnišnice. imajo zagotovljena mesta za težje obolele delavce. Podjetje-ima tudi svoje udeleženci, ki še nimajo po- kovno kvalifikacijo in to celo trebne strokovne kvalifikaci- ne da bi jim bilo za to treba je le-to čimprej pridobili, žrtvovati kakršnakoli linan-Predvsem je bil tečaj name- čna sredstva, njen tistim sicer dobrim in N¿- toeaju poučujejo domači sposobnim delavkam m iz obrata, le za lavcem, ki, čeprav nimajo mate-mat¿óna predava¿ja so ustrezne .'rkvahf ikaci j e, veri.- up[>koj eno. 'učitelj ico veXan(,v * - nrekrikOv """rezultat darle, zasedajo delovna mesta žužemberške šole Obiio- prekrškov rezili tat ... - z zuzemDersite soie. udisko reforme, sanacije podjetja slabe organizacije, nezado-"fii Ijate še dolžnost predsednika disciplinske komisije. Sli. Šim, da imate precej dela. Kaj je vplivalo na povečanje disciplinskih prekrškov? Kot vem, so se začeli lc-ti ponav-vljatl. v zadnjih mesecih, prej pa je imela komisija razmeroma le malo posla.« »Lahko bi rekel, da je po- okrevališče kamor nošilia **jipin, kontrolorjev VBlc, teeaja> ki bbd^ do; ,kcm- OKrevaiisce, g Kamor pošilja itd. Prav tako pa imajo moz- „„ *_ u™ ¡BlSiilii . svoje delavce, ki so prestali nosi točaj posegati tudi-vsi voIistva in v za.dnj tudi delo komisije.« »Kakšne kazni lahko izreče disciplinska komisija?« ’ »Le ! v 'Skladu z začasnim pravilnikom o delovnih razmerjih — io se pravi, izreka le manjše kazni kot so: opomin; javni opomin in zadnji javni opomin. Večjo kazen, kot je na primer odstrani-, tev z dela pa komisija predloži v razpravo delavskemu svetu, še večji prestopki pa Tbrbb —'' . ’ Luui.v&r. ju, trjn-H-nO i, n ri n SBjj nçnAi. času spadajo v področje sodnika težje bolezni. Posebno skrb polkvalificirani delavci, ki si- zaostritev osebne odgovor- za prekrške in javnega topos večaj o nosečim ženam: želijo pridobiti popolnejšo ”lta 7S dobm totao nosti v tovarni.« ■ .. ŽUca.« . delavke lega podjetja imajo strokovno usposobljenost in ¡SSl11111111§1111111 »Kakšnih prestopkov je Kako vplivajo izrečene 9-mesečni porodniški^dopuist eo dokončali vsaj osemletko. ?)v KV dr,1nwn _____ Mdrnal- največ?« kazni? Ali je bilo zaradi tega ■H —-j j ....primerov je maforije že kaj negodovanj?« mamo opravljanje delovne »Do sedaj pritožb še ni bi-dolžnost. Alkoholizem med lo, morda zato, ker smo iz-delovnim časom, spori- med rekli-;razmeroma nule kazni.« nadrejenimi-in podrejenimi, »Kaj pa kolektiv, kako on so tudi večkrat na dnevnem gleda ,na delo komisije?« redu komisije. Seveda, če bi »Večina članov kolektiva je ■ ziv KV delavca — izdeloval-Pričakovati je bilo, da bo ca keramičnih kondenzator-odziv na ta tečaj med delavci jev, s tem pa tudi pravico še ■ ____ dober, vendar so se organi- nadalje delati na ' delovnih niškega poslopja stoji iastom zatonji ušteli. Začel se je 1. mestih, kjer se zahteva tak- otroški vrtec in jasli .-kjer °kt°bra in bo trajaLdo konca šna strokovna kvalifikacija, stalno dëlata poleg negovalk aprila» v maju, 1966 pa bodo Pridobivanju strokovne uspo- tudi dva zdravnika, ki skrbi- fbsolventi polagali zaključrd sobljenosti v tem obratu hotei obravnavati vse ostale discinliniranih in ti skušalo ta za Vrtràviplotrok Tako vr- i^Pit- Sprva so je prijavilo še tovarne elementov za elek- * piscipimiramJi m ti ssusajo ta za zdravje otrok, lako vr zadovoljivo število inte- troniko kot kaže uosvečaio PrcJcrs]i;c> ^ 80 moral ukvar- mnogokrat v svoji sredr že tec kot -jash ista najmodeme-“«voijivo stevitomte- troniKO kot Kaze posvepajo .jatf-sâmw- s-v0nilsijoWmÊÊÊtSÊÆmSMk «relrr- jé urejena: v eni od sob, v rescnt°v. vendar zdaj, po nie- dovolj pozornosti, zato ^so Jatl-,samo s Komisijo. , .. , pred nami ravamm prekr katerih se'otroci igrajo,' so secu in obiskuje le še tudi sklenili, da bo moral nameščene luči z višinskim 16 delavk in delavcev, vendar delavec, ki za svoje delovno soncem, na griču poleg obeh z večjo voljo in priza- mesto še nima ustrezne stro- siavb jo lepo urejen vrt z ba- -^vnosljo, tako da lahko pri- kovne kvalifikacije, le-to prè- " seveda š-e čakujejo pozitivne uspehe pri pustiti takšnemu, ki to kva—r- r--j—- - — -----r . .. nimajo mesta v teh dveh naključnem izpitu; Čutita pa lifikacijo ima. no z zahtevo za kaznovanje, je komisijo postavil DS 3 mašeče pred porodom in 6 mesecev po porodu. V tem času prejemajo okoli 80% mesečne plače. Poieg tovar- _ »Kako rešujete prekrške, škom preprečiti dejanje. Vse oziroma kakšna je pot do- to pa je seveda odvisno od kumentov do komisije?« . specifičnosti jn vrste .prekr-________„„„„ „„„„ ^ : »Disciplinska'komisija do- ška. Mislim, 'da se elani de- zenom. Vsi otroci seveda še “^^0 pozitivne uspehe^ri pustTti takšnemu' U to k^a- W ^o . ustanovah, zato sprejemajo le najbolj potrebne. Dnevna ' oskrba stane podjetje okoli 900 lir, delavke pa plačujejo le simboličnih 50 lir; (100 din). Prav tako pomaga podjetje • staršem pri šelanju otrok. V podjetju sta dva triletna' le-čaja ža tehnično usposobitev in kvalifikacijo delavcev ter tehnično-indusirijski inštitut. Med počitnicami pošilja podjetje otroke svojih delavcev v obmorske ali planinske kolonije, starejše otroke pa na taborjenja. Zaposljuje tu- se nerazumevanje in mlačnost -C- Razpfš OBRAT LIPNICA objavlja prosto delovno mesto i PLANER PROIZVODNJE Pogoji: srednja strokovna šola strojne stroke z najmanj dveletno prakso v proizvodnji. Novo manjše družinsko stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe z dokazili o izobrabi in dosedanji zaposlitvi sprejema: Kadrovski oddelek »ISKRA« ELEKTROMEHANSKA, Kranj, Savska loka 4 do vključno 31.12.1965. no z kar izda direktor tovarne, še pravi, sam kolektiv.« Na podlagi te prijave-komi- »Ali pride med člani ko-sija v skladu z začasnim misije kdaj do spora, oziro-pravilnikom o delovnih raz- ma deljenih mnenj ali celo mer j ih in statutom podjetja do vpliva poznanstva oz. razpravlja in preišče zadevo. ,familiamosti’?« Zbere; vse podatke in doku- - »Do sedaj je bila komisija mente in šele potem odloča vedno enotna. Mnenja sem, o kazni. Prav zaradi zbiranja da se mora vsak član komi-, teh podatkov^ pa je postopek sije zavedati svojih' dolžna-komisije. zelo težaven, če sti. če je izpolnjen ta pogoj, hoče pravilno in nepfistran- potem ne pride do spora v sko soditi o deliktu. Ko ko-:.'komisiji.; še manj pa pozna-misija zbere dokazno gradi- mo domačnost i-ri upam, da vo, javno obravnava prokr- tega re bo nikoli v našem šek; vsak član delovne - skup- aBjBaBI nosti ima pravico Drisostvo- (Dalje na 6. strani) Nekaj misli pred letno konferenco kordinacijskega komiteja IS »Iskra« Letošnja konferenca koordinacijskega komiteja ZMS ISKRA KRANJ bo 20. decembra oz. v času, ko bodo samoupravni organi podjetja sprejemali novi statut združenega podjetja* Ker mladina želi, da bi tudi ta konferenca na osnovi razprav doprinesla svoj delež pri oblikovanju Iskre, je vodstvo pripravilo teze, po katerih naj bi ude-. leženci konference usmerili ' svoje diskusije. V prvi točki bodo razpravljali o gospodarski reformi in o njenem vplivu na gospodarjenje v Iskri. Dotaknili se bodo sanacije podjetja in tovarn, hkrati pa bodo govorjji tudi o medsebojnih odnosih. Tretja točka je namenjena skupnim službam, disciplini in analizi izostankov, saj podatki kažejo, da bo podjetje v letošnjem letu izgubilo, zaradi bolezenskih izostankov, službenih in privatnih izhodov, prekinitev dela zaradi pomanjkanja materiala in neurejene tehnične dokumentacije prek milijon delovnih mr. Ugotovljeno je tudi, da je po naših tovarnah skrb za delovnega človeka še vedno ne-. zadostna, čeprav so prav tu še velike rezerve. O kadrovski politiki ima mladina naslednje mnenje: V zadnjem času se na vseh nivojih razpravlja o kadrovski politiki v naših gospodarskih organizacijah. Kljub velikim naporom, ki so bili vloženi v zadnjih letih, pa je kadrovski sestav našega podjetja še vedno slab. Po tovarnah bo potrebno načrtno pristopiti k strokovnemu t» družbeno-političnemu izobraževanju mojstrov, šefov, raznih referentov itd. Posebno preddelavci, ki so v proizvodnji, In morali imeti poleg strokovne* tudi splošno izobrazbo, saj Se delavci za vse informacije in nejasnosti obračajo na- svoje predpostavljene, vendar večkrat ne dobijo' na vprašanje odgovora, ali pa je odgovor nepravilen. Tudi odnosi predpostavljenih do delavcev so večkrat nehumani in nedemokratični. Ugotovitve kažejo, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev . družbeno-poMično izobraževanje 1 ni na višini. Posebno delavci, ki so člani samoupravnih organov, bi morali predelati gradivo, ki se nanaša na delo samoupravnih organov. Z novo organizacijo podjetja bodo dobili samoupravni organi' tovarn veliko večjo samostojnost. Kandidati iz vrst mladinske organizacije bodo morali biti sposobni mladinci, ki bodo na sejah enakovredno sodelovali z ostalimi člani. Tudi-povezava- med mladimi samoupravljale! in tovarniškimi komiteji mladine bo morala biti boljša. Programi dela mladinskih organizacij po tovarnah'naj Povišanje štipendij Življenjski stroški sd v zadnjih mesecih občutno narasli. Ekonomski položaj . študentov in dijakov se je zaradi tega poslabšal, kajti, štipendije so meizp-remenjeme ■kljub priporočilom IS — SRS, maj se z dvigom življenjskih stroškov dvignejo -tudi štipendije na povprečno 25.000 din v Sloveniji. . V podjetju so bile štipendije naslednje: >0 rg 2 9 a® | 8*1 Ph • CO :rQ c . f I 6 S & go* d Oh >'"3 Visoke šole 18358 .šole II. stopnje 12310 Poklicne šole 10.044 19,777 14.405 10.250 Učenci 'poklicnih šol prejemajo tudi nagrado, zaradi tega so štipendije za te šole nižje, V akademskem- kolegiju v . Ljubljani stane oskrbovalni-na, brez zajtrka, din 16.000. Oskrbovalnima ■ ni povišana, ker je prispeval k reševanju pomembnega problema IS SRS in dodeli® dotacijo. Večina študentov - pa zaradi premajhnih kapacitet v Domu stanuje privatno. Pri vatna soba pa stane v Ljub- ljani do 20.000- dan V dijaških dtomovih; kjer stanujejo učenci in dijaki pokHonth šol pa stane cskrbovalni-na mesečno od din 20,000 do 25.000 dinarjev. Ker mesečno ni izplačanih 200 do 250 štipendij, ker štipendisti ne izpolnjujejo- vseh pogojev po pravilniku (slab uspeh v semestra afi polletju, zadržane štipendije zaradi pavziranja ali ponavljanja študija), je moč- s prihrankom pri zadržanih 'štipeedi-jafa povišati štipendije vsem tistim, ki v redu izpolnjuje, jo vse pogoje, Ker Pravilnik 'o štipendijah in šolanju v tujini predvideva v 30. členu, da DS podjetja-sklepa o spremembi višine štipendije, zato mi potreben celotni postopek za spremembo pravilnika, je delavski svet podjetja na seji 14. decembra sprejel sklep o povišanju -štipendije s. I. 12. 1965 linearno za din 5.000 mesečno na študenta. s S povišanjem je bila povprečna štipendija brez socialnega dodatka: ma visokih šolah din 24.000, ma šolah II. stopnje din 19.500 in poklicnih šolah din 14.500. S tem- se je »Iskra« približala priporočilu Izvršnega sveta. SRS, ker so s tem sklepom n »ene štipendije blizu republiškega povprečja. teSjio predvsem na angažiranje- mladincev pri izpolnjevanju proizvodnih nalog, dopolnilnem izobraževanju ter vključevanju mladih v samoupravne organe Nekateri tovarniški komiteji so že do sedaj imeli kot stalna obliko svojega, dela mesečne proizvodne konference, ki- so dobro uspele tam, kjer so bile skrbno pripravljene,. Poročilo vsebuje zaključek, da so letošnje mladinske konference po tovarnah v večini primerov Izpadle enostransko, Obravnavalo se je samo vprašanje nove organizacije podjetja," trenutna gospodarska situacija tovarn, v manjši- meri pa izobraževanje te stanovanjski problemi mladih. Na konferencah je bilo vse premalo govora o vlogi in delu samoupravnih organov, o vključevanju mladih v DS, in UO tovarn in sodelovanje . s temi člani, o : medsebojnih odnosih v kolektivu in ,v zvezi s tem osebni ¡neodgovornosti,, o sodelovanja z ostalimi političnimi organizacijami in vključevanju mladih, v. ZK. Tudi o novih oblikah dela tovarniških komitejev mladine ni bilo govora, tako da komiteji, ki ao bili izvoljeni, na teh konferencah niso imeli nekih korakretnih napotkov za svoje delo. Da ne bo. tudi konferenca koordinacijskega komiteja izpadla enostransko, bo prav, da se' mladinci ;— delegati v svojih diskusijah dotaknejo tudi zadevnih, pa tudi drugih vprašanj. Pisma Mm ZAKAJ TAK ODNOS? Tov. uredniki Zakaj dokajšne število članov delavskega sveta-v redu .prihaja na zasedanje, razpravlja, sklepa in s svojim »da« posega v srž gospodarjenja in zakaj, se sprašujem, nekaterih skoraj nikoli ni? In„ kar dalje premišljujem, kaj naj le-ti, ki manjkajo, povejo svojim volilcem, se mi vtrinja huda mishL posebno ob zadnjih, izredno važnih zasedanjih, ko se je-razprav-ljalo o statutu in novi obliki podjetja. Ah hočejo ostati v odločilnem času- v »zlati« sredini, da si za vsak slučaj lahko umijejo roke pred volile; rekoč: »Veste, dragi vo-lilci, takrat ¡ko šo to in to sklepali, pa mene ni bilo zraven!?« če neizrečena misel morda postane dejstvo,-je moč dodati le par besed': »To ni možato! To ni odnos, do voliloev!« Ko sem iz zapiskov razbral, da je v »Elektromehaaiki« 51 izvoljenih članov DS, na sejo, posebno v zadnjem času' pa jih pride v povprečju le po 33, lahko neizrečena misel res postane dejstvo, v kar pa zaenkrat ne morem in nočem verjeti* Razpis DE »KONTAKTOR« razpisuje delovno- mesto za VK BRUSILCA Pogoji: 5-letna praksa na delovnem mestu VK brusilca. \ Ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne Iskra Kranj v roku 14 dni po objavljenem razpisu. Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja šef tehnične priprave proizvodnje v obratu avtomatičnih telefonskih naprav (ATN), ing. JOŽE TERAN. s VPRAŠANJE: Perspak- ški, je zaradi bližine mom-tlva obrata avtomatskih taž, in povezanosti' s prodiii-. telefonskih naprav je v cijd, pa tudi. poznavanja ar-ozki specializaciji. Kot tikTov s strani' kontrole — vemo, je specializacija lažje -adlačanjje o. ustreznosti proizvodnje možna na več ali., neustreznosti sestavnega načinov. Kakšen način je dela. qz. tudi polizdelka- Tako mišljen v omenjenem zraščenost z. obstoječo proizvodnjo poznamo pod imenom industrijska tradicija. VPRAŠANJE: Menite, da so naše organizacijske zmožnosti dorasle obema variantama navedenih specializacij? (Dalje na 8. strani) Pismo iz Horjtffa (Nadaljevanje s 5. strani) obratu? ODGOVOR: Res je,, da so specializacije lahko različne. Na nekem centralnem mestu Tahko namreč združimo stroje enake vrste in oprarrijamo tudi, enake ali podobne delovne operacije. Orodja so si podobna, pira-v tako tudi postopki in sredstva, zato je za opravljanje iin vodenje dela potrebno specializirano znanje na ožjem področju. Primer takega načina' specializacije • proizvodnje je odlivanje stkramnslah delov pod pritiskom, brizganje delov iz mas, obdelava na avtomatih, izdelava štamcančh delov itd. NEa' t a način lahko izdelujemo -deje in podsestave-. za več montaž ha skupnem mestna. »Tovariš Filipič, kakp se počutite kot član, oziroma predsednik komisije?« »Moram reči,., da večkrat zelo slabo, to- pa zaradi pre-bbtlice svojega službenega dela-., Pri delu komisije pač ne smemo gledati preveč na čas, če hočemo realno ih ob. VPRAŠANJE. Kakšna jektivno priti do pravih repa je specializacija po zultatov, sicer bi bila komi-proizvodnem programu? sija nosilec yseh posledic ODGOVOR: V tern primeru sIabo opravljenega dela, Te- združujemo v delavnicah ga pa ne smerno tvegati, prav manjše trebnili število različnih po- zat? pa zahteva disciplinska katerih komisija celega človeka. Tež. strojev, na po različnih postopkih izdelujemo sestavne dele le ža * neko določeno vejo proizvodnje oz. konkretno: za potrebe montaže avtomatskih telefonskih naprav. Tak ha-čin proizvodnje nam omogoča prt' večjem številu posameznih strojev, v okviru -tako organiziranega oddelka, tudi specializacijo, sevedja v zmanj šanem merilu, kakor ■ v prvem primeru. ko je vedno vskladiti tehnološko, to je moje glavno delo, s časom dela komisije. Edina -rešitev hi bila, da se zmanjša 'število prekrškov.« »Vaše osebno mnenje o zmanjšanju prekrškov v tovarni elektronskih merilnih instrumentov Horjul?« »Poudarjam, da je- osebna odgovornost slehernega člana kolektiva od direktorja do poslednjega delavca eden iz-VPRAŠANJE: Kakšen med glavnih pogojev za pra- aparat. je potreben za pr- vrlino izvrševanje, delovnih - vo, kot tudi drugo obliko? dolžnosti im seveda s tem ODGOVOR: Za vodenje iin zmanjšanje prekrškov; nujno uporabljanje proizvodnje je j®' potrebno izboljšanje ,or-v prvem primatu potreben ganizacije tovarne, pravilna izredno dognan organizacij- sistematizacija delovnih mest, ski aparat, da se delovni pro- nagrajevanje po učinku, ne češi odvijajo pravilno in v samo za delavce, pač pa tudi pravem času. Delo mora biti za režijske službe in pravilna natančno, odstopanje v kva- stimulacija; pravilno -eko-liteti pa minimalno, t nomsko vodenje'tovarne, sek- Pri dragem načinu ispecia- torjev in: oddelkov, pa čeprav lizaeije pa se ma strojih izde- bi bilo potrebno menjati ne-d' ,t-~ di.iA, gjg ljudi na poedinih delovnih mestih. Upam, da se ho z novo organizacijo podjetja tudi stanje tovarne precej izboljšalo, zato pričakujemo, v naslednjem letu manj prekrškov, s tem pa tudi manj dela v komisiji.« Anton Drglin lujajo vedno Je izdelki ,ene-ga področja. Zaradi pogostega pojavljanja izdelave. istih sestavnih delov, si delavca, ki ta dela opravljajo, lahko zapomnijo posebnosti, ki ¡na-stopajo. Za morebdtlno odstopanje, ki ga včasih preprečimo le z velikimi stro- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 9. zasedanja DS podjetja (14.12.1965) • Za predlog, da se vključi na dnevni red današnjega zasedanja tudi razprava o odcepitvi Tovarne elementov za elektroniko iz podjetja ISKRE, je 'glasovalo le 5 članov (37 članov je glasovalo proti predlogu, 2 člana sta se‘glasovanja vzdržala). Tako. je bil sprejet sklep, da se razprava o odcepitvi Tovarne elementov iz podjetja prenese na posebno zaseda-' nje DS, ki mora biti sklicano v roku ID dni, to 'je najkasneje do 24. decembra in za katerega mora biti članom DS v najkrajšem času dostavljeno ustrezno gradivo, - © DS sprejema na znanje poročalo v. d. generalnega direktorja tov. Sedina o izvršitvi sklepov & zasdanja DS, kakor tudi obvestilo, da je DS tovarne Eleiktromeha-nike imenoval tov, Borisa Kryštutka za direktorja Elek-tromehfemke. > © DS potrjuje predloge UO k rebalansu gospodarskega plana za leto 1965, in sicer: a) Strokovne službe podjetja se zadolžujejo, da s prizadetimi bankami do konca leta 1965 razčistijo vprašanje prolongiranja tistega dela anuitet, ki ne more biti odplačan zaradi neizpolnjenih obveznosti s strani bank do našega podjetja v skladu s sprejetim programom rekonstrukcije. b) Nesprejemljiva je praksa pri izplačevanju OD, ker tovarne ne usklajajo izplačanih osebnih dohodkov z instrumenti, ki so bili predvideni v gospodarskem planu. Ti problemi zajedajo , v notranje odnose podjetja v smislu njegove -enotnosti in postavljajo vprašanje spoštovanja notranje zakonodaje podjetja. BS oppzarja, da se bo prekoračevanje mase za OD nujno odrazilo v težavah pri gospodarjenju v naslednjem letu. c) Na podlagi ugotovljene mase za izplačilo negativnih razlik po členu 35 naj se po strokovni presoji določi tudi optimalna masa, s katero se korigirajo ti odstotki. g č) Delitveno razmerje v PSO in pripadajočih službah (enotah) naj se prilagodi povprečni spremembi .delitvenega razmerja proizvodnih enot. d) Tovarne, zlasti tiste, ki predvidevajo slabše rezultate od prvotno predvidenih, naj ponovno temeljito pro-uče svoje poslovanje v tekočem letu In pod vzamejo potrebne ukrepe za poslovamje do konca leta. e) DS pripominja, da faktorji, izračunani na podlagi rebalansa plana,' veljajo za cele leto 1965. f) BS potrjuje ugotovitve finančnega sektorja podjetja, s katerimi se strinja tudi UO in ki so podane na zaključku predloga rebalansa gospodarskega plana za leto 1965. g) V kolikor katera od tovarn do konča leta ne bo uspela predložiti finančnemu sektorju lastnih cen za izdelke ali grupe izvoznih izdelkov z ustrezno dokumentacijo, se ji po členu 35 ne priznavajo izvozne razlike. h) O maksimalni višini sredstev, iz 'katerih se bo krila razlika po členu 35, bo DS odločal takrat, ko bodo znani finančni rezultati podjetja za leto 1965. i) DS sprejema predlog rebalansa gospodarskega plana za leto 1965 v predloženi obliki s .pripombo, da je brezpogojno treba razčistiti problematiko v zvezi s predloženo delitvijo dohodka. US se strinja s predlogom UO in vztraja na načinu pokrivanja izgub in višini pokritja, kat je bilo predvideno z gospodarskim planom za leta 1965. Razliko naj tovarne krijejo s pomočjo svojih lokalnih virov sredstev ali z direktnimi razgovori med prizadetimi tovarnami. © BS sprejema sanacijski program za 4. kvartal leta 1965 po predlogu UO. Prav tako DS potrjuje poročilo finančnega direktorja o izvajanju sanacijskega programa za mesec oktober. © DS potrjuje sklep o najemu posojila za stalna obratna sredstva v znesku din 1,409.009.009.— pri Splošni gospodarski banki SR Slovenije v Ljubljani z 8-letno odplačilno dobo in 4 %-no obrestno mero. Kredit se vrača v polletnih anuitetah, ki jim višino določi banka, prva anuiteta pa zapada 30. 3. 1966. Za podpis kreditne pogodbe se pooblaščata v. d. generalnega direktorja tov. Vlado Sodin in finančni direktor tov. Alojz Vidmar. @ DS potrjuje spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi OD podjetja po predlogu UO. © DS se strinja s predlogom UO in potrjuje povišanje štipendij s 1. 12. 1965 linearno za din 5.000.— mesečne na študenta. Sklepi 30. seje UO podjetja (10.12.1965) © Upravni odbor sprejema na znanje poročilo v. d, generalnega direktorja o izvršitvi sklepov 28. seje UO. UO sprejema na znanje poročilo o realizaciji sanacijskega načrta za mesec oktober 1965 in ugotavljala, da je sanacijski načrt sicer v celoti realiziran, določena odstopanja, ki obstojajo, pa so. odraz objektivnih težav. UO naroča upravi podjetja, da opozori direktorje prizadetih tovarn na dosledno izvajanje sanacijskega načrta, zlasti v tovarnah, kjer so se pokazala odstopanja. © UO sprejme na znanje poročita finančnega sektorja in se strinja s predlogom za prolongacijo anuitet. UO za-; dolžuje upravo podjetja, da pri pristojni bančni ustanovi vztraja na realizaciji tega predloga, posebej pa na dejanski odložitvi odplačila anuitet za tiste objekte, ki po krivdi kreditorja niso bili realizirani. © UO sprejme predlog plana proizvodnje za leto 1966 vključno s spremembami po predlogu programskega sektorja. V zvezi s tem UO zadolžuje upravo podjetja, da s tovarno Avtoizdelki v ■Gorici, TEN v Ljubljani in tovarno Kondenzatorji v Semiču planske številke ponovno obdela in doseže sporazum o dejanski višini plana proizvodnje v teh tovarnah. Tako usklajen plah proizvodnje je osnova za sestavo gospodarskih planov tovarn m gospodarskega plana podjetja! uprava podjetja pa naj izda začasne pokazatelje, na podlagi katerih bodo tovarne lahko pristopile k izdelavi gospodarskega plana za leto 198S, ki mora biti sprejet v mesecu januarju 1966. ® UO se strinja s predlogom finančnega direktorja in dopolnjuje svoj, sklep, sprejet na 22. seji dne 15. TO. 1965 pod točko a) v tem smislu, da podjetje oz. enote podjetja pristopijo k soustanoviteljstvu komercialnih oz. komercialno investicijskih bank tudi s svojimi a vista sredstvi. Sklepi 12. seje UO tovarne RA Sežana (23.11.1965) © UO se strinja, da se kolektiv preventivno cepi proti gripi in odobrava stroške v zvezi s cepljenjem v znesku 225.G00 din za celoten kolektiv. ® Potrjuje se predlog, da se od planirane kvote za osebne dohodke oddvoji 20 milijonov din v sklad za stanovanjsko izgradnjo in predlaga odobritev predloga DS kot ukrep v okviru sanacije tovarne. © V zvezi z doseženimi sporazumi glede industrijske kooperacije med italijansko firmo ZANUSSI — Pordenone in tovarno ISKRA Sežana stoji UO na stališču, da uprava tovarne z ozirom na naše interese hitro ukrepa v nadaljnji povezavi, da se . kooperacija prične izvajati že v prihodnjem letu 1966. V zvezi z nadaljnjimi sporazumi z navedeno firmo naj se sproti obvešča UO tovarne. Sklepi 12. redne seje DS tovarne Avtomatike (24.11. 1965) © Člani delavskega sveta so obravnavali poročilo finančne službe o poslovanju tovarne v prvih dfevetih mesecih letošnjega leta ter v zvezi s tem sprejeli in potrdili zaključke 13. redne seje upravnega odbora. S predloženim finančnim izračunom, ki nam izkazuje 695,277.090 din dohodka, se delavski svet strinja, in na doseženi rezultat nima bistvenih pripomb, ker se dejanski stroški gibljejo v višini, določeni z letnim planom. © Delavski svet tovarne je na osnovi poročila tov. sekretarja in sklepa upravnega odbora,: razpravljal o prevozih delavcev v službo in nazaj,. kot tudi o višini lastne udeležbe delavca za prevoz,, ter sprejel naslednja sklepa: — Pogodbo za prevoz delavcev naj se sklene s SAP, kot najcenejšim ponudnikom, z istimi mestnimi relacijami, kot nam jih je doslej opravljal prevoznik Ljuhljana-T ransport, razen za relacijo UTIK, ki naj še nadalje ostane v sklopu Ljubljana-Transporta. © Z ozirom na nove cene v mestnem prometu, se lastna udeležba ' delavca za prevoz v službo in nazaj, poviša od 2.400 din na 3,500 din; gornja meja povračila pa dvigne od 7.200 din na 10.000 din, kar pomeni, da bo tovarna posameznikom povra-čala največ do 6.000 din, odnosno razliko od 3.500 din, do dejanske cene vozne karte, ako ta ne presega vsoto 10.000 din. — Povračila za prevoz nad 10.009 din, naj upravni odbor rešuje posebej. © Delavski svet se strinja s predlogom upravnega odbora za odpis neuporabnih ali skoraj popolnoma iztrošenih orodij, ki jih imajo v uporabi v šolskih delavnicah poklicne šole Iskra — Linhartova, v skupni vrednosti 457.410, Da so orodja dejansko neuporabna, je predložene.spiske, potrdila komisija za odpis OS. Orodja, navedena v spisku II. v vrednosti 242.619 din, pa naj se odproda" šolskemu centru Iskre — Kranj. © Da bi bil o novem statutu seznanjen celotni kolektiv, je bil na DS sprejet sklep, da naj sindikalna organizacija s političnim aktivam organizira posebne sestanke, n'a katerih naj bi se novi statut obravnaval Isto tako naj se sestanki organizirajo tudi v «bratih. OBVESTILO Vse člane delovnega kolektiva »Iskra« obveščamo, da lahko’ v 'naši industrijski prodajalni na Titovi 19 pod u g ©d n i m i pogoji nabavijo vse širokopotrošni. artikle, t. j. radijske aparate, gramofone, gramofonske plošče, gospodinjske aparate, TV stabilizatorje, telefonske aparate, vrtalne Stroje, višinsko sonoe, infra grelce itd. na kredit s '6-mesečnim odplačevanjem po normalnih cenah. ¡Ta ugodnost velja do 31. XII. h I. Interesenti, ki želijo kupiti omenjene artikle, naj prinesejo s seboj potrdilo o zaposlitvi v »Iskri«, z navedbo enote, v kateri delajo, in potrdilom finančnega sektorja enote o kreditmi sposobnosti. Istočasno obveščamo člane kolektiva, da ima industrijska prodajalna tudi novoletno prodajo zgoraj navedenih artiklov po znatno znižanih cenah proti gotovinskimi plačilu ali plačilu s čeka. Članom kolektiva priporočamo, da- koristijo to ugodnost in -obiščejo našo trgovino na Titovi IS» Pripomba uredništva: Ker nekateri vprašujejo, fLe. se tisti, ki kupuje na kredit, tudi lahko poslužl znižanih cen, sporočamo, da je y tem slučaju ugodnost le v 6-mesečnent odplačevanju. V tem primeru kupec ni deležen ugodnosti znižanih nem,‘kot jih ima tisti, ki bo kupljeno blago plačal itakoj v gotovim ' oz. s čekom. »Elektromehanika« Kranj razpisuje delovno mesto NOČNI ČUVAJ Pogoji: Splošni pogoj določen po 19. čl. Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, da je odslužil vojaški rok, da ni bil obsojen za kazniva dejanje zoper ljudstvo in državo Ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubja, da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje za posest in nošenje orožja. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek ELEKTROMEHANIKE Kranj, Savska loka 4 do 31,12.1965 Širok program dopolnilnega izobraževanja v »Aparatih« .V naši tovarni električnih aparatov je še vedno precej delavcev, Id si želijo izpopolniti svojo strokovno usposobljenost, to pa bi nedvomno koristilo tudi sami proizvodnji. Prav zato so v splošnem Šektorju tovarne podrobneje -'proučili dejanske potrebe po dopolnilnem izobraževanju delavstva in glede na to, pripravili dokaj obširen program tečajev, seminarjev in strokovnih predavanj, ki naj bi jih organizirali in izvedli v jSasu od letošnjega decembra ter skozi prihodnje leto. Serijo tečajev in seminarjev nameravajo začeti s- še-giinarjem za kontrolorje proizvodnje, sledil pa mu bo dopolnilni seminar o skladiščnem poslovanju za skladiščnike, skladiščne manipulante in razdelilce, ki se bo predvidoma začel v januarju fiašlednjega leta. V februarju 1966 bodo organizirali seminar za člane organov delav- skega samoupravljanja, kar bo še zlasti koristno v; aprilu« ko bo treba z novimi volitvami y organe upravljanja*, izvoliti polovico novih Članov. V marcu prihodnjega leta bodo izvedli v »aparatih« se- -, minar o higiensko tehničnem varstvu, v aprilu pa bo za delavke tovarne strokovno predavanje o higieni žene. Slednji v programu dopolnilnega izobraževanja je seminar za škupinovod j e v mon-taži in za urejevalce v obde-lovalnici. Ta seminar se.. bo začel v novembru 1966 in bo zaradi obsežnosti gradiva trajal vse do aprila 1967. Za vse predvidene seminarje bodo ustrezno snov predavali strokovnjaki iz tovarne, le za predavanje o statistični kontroli bodo naprosili zunanjega predavatelja — ing. Kumpa. Vse te seminarje pa bodo izvedli ;v lastni režiji in tako na najcenejši način poglobili stro- Sîrelci »ISKRE« so počastili dan republike Praznični dnevi so za nami. Člani kolektiva »Elektrome-hanike« so ga vsa leta doslej lepo proslavljali. Kulturne prireditve in športna tekmo-yanja so vsakokrat privabljala veliko število članov, ki so se hoteli razvedriti ob umetniški besedi in prijetni glasbi ali na tekmovalnem polju. Letos je vše to šlo mimo nas tiho in skromno. Športna komisija, ki je vsa leta doslej organizirala vrsto tekmovanj, je letos morala prenehati, s to tradicijo. Denar je bil tista ovira, ki je že marsikomu prekrižala letošnje račune. Igrišča in dvo-- rane so tokrat ostale prazne. Športniki. so se morali sprijazniti z mislijo, da je treba v sedanjem položaju poskrbeti najprej za probleme tovarne, šele potem bodo tudi oni prišli na svoj račun. Kljub naštetim težavam je tovarniška strelska družina razpisala ekipno tekmovanje med delovnimi enotami. Kar 14 ekip, skupno pa 55 posameznikov, se jè pred praznikom sfečalo v mladinskem strelskem domu.: Rezultati so pokazali, da je bila ' izëhaçe-nost ekip precejšnja, saj bi z malo več sreče marsikatera od njih dosegla višjo ali celo prvo mesto in osvojila pré-’ hodni pokal. Razveseljiva je predvsem uyrstitev mladink iz Šolskega centra^ ki so lani ob tem prazniku prvič prijele puško v roko, letois pa so pustile za seboj že več kot polovico nastopajočih članov.' Ena se je četo uvrstila na 7. mesto, kar je dokaz, da so se naša dekleta resno- oprijela tega športa. Enak uspeh so imeli tudi nekateri mladinci’ in vse kaže, da bodo kmalu uspešno zamenjali svoje starejše tovariše,- , Razvrstitev ekip in posameznikov: Ekipe St. krogov, od ' Najboljši Število 600 možnih v ekipi krogov 3. Šolski center I. 4. DE Vzdrževanje I. 5. DE Kontaktor 6. Šolski center TI. 7. DE Orodjarna I. 8. DE STK I. 9. Šolski center III. 10. DE IVzdrževanje II. Najboljši posamezniki: 1. Anton CigličlSol, c.) 171; 2. Božo Malovrh (Teh. pr. dela) 170; 3. Ivan Gros (Teh. prip. dela) 163; 4. Tone Markič. (Orodjarna) 159; 5. Karlo Kmetič (Vzdrževanje) 158; 6, Vinko Vilfan (Teb. pripr. dela) 158; 7. Vera Šlibar (Sol. c.) 157; 8. Franc Naglič (Kontaktor) 157; 9. Jože Rudolf (SD »Iskra«) 157; 10. Franc Čeme (ZTO) 157. Tekmovalci, pisani » krepkimi črkami so še mladinci, ki so dokaj krepko posegli v najboljšo vnsto. 478 B. Malovrh 1 170 471 I. Gros 163 466 A. Ciglič y 171 456 K. Kmetič " 158 456 F. Naglič 157 450 Vera Šlibar 157 443 T, Markič 159 392 ~ J. Arh 139 365 B. Burkeljca 156 356 I. Bevec 145 Atestiranje izdelkov (Nadaljevanje s 3. stkani) V sektorju je bilo v času njegovega obstoja preskuše-nih že precejšnje število Iskrinih izdelkov. Od tega je bilo na nekaterih izdelkih napravljenih že dovolj pre-, skusov s pozitivnim rezultatom, da bo mogoče zanje podeliti .proizvodnim organizacijam atest o tipskem preskusu izdelka, kar bo služilo kot potrdilo, da izdelek izpolnju- kovno znanje delavcev, ki za tečaje in seminarje kažejo precejšnje zanimanje. - ko - Naš razgovor (Nadaljevanje s 6. strani) ODGOVOR: V podrobno bd na to vprašanje težko odgovoril, na sjptošno pa je vsem nam znano, da dobrih industrijskih organizatorjev praktično nimamo in tuidi če bi jih imeli, ne vem, če je maš pravilnik za osebne dohodke tako gibljiv, da bi jih lahko tudi primemo nagradili za njihovo 'Strokovno delo, ki nam lahko rešuje težke milijone. Pia dejansekm stanju, kot je, je za. nas bolj priporočljivo uvajati specializacijo po proizvodnem programu, ki de neke določane velikosti obrata ne zahteva od organizatorjev ; več kot zmorejo. Delo po taki poenostavljani organizaciji v manjšam okviru je možno kontrolirati več hli manj tudi na pamet oz. z minimalnimi potrebnimi sredstvi.: . VPRAŠANJE: Iz razgovora je moč izluščiti, da je obrat ATN zamišljen po, drugi .varianti. Je to . mnenje pravilno? ODGOVOR: Drži! In če dobro premislimo, je tudi razumljivo^ zakaj želimo organizirati. poslovanje obrata ATN na tak način, kakor je . opisan v. drugem : primeru. Želimo ustvariti tak obrat, v katerem naj poteka porizvod-ni ciklus s pomočjovseh nujno potrebnih pomožnih služb, ki so' -za ’ proizvodnjo po-trebne in ki je povezan v celoto!' Delo-vseh služb, ki delajo na področju telefonije (tehnična priprava proizvodnje, .; gospoda-rsko-planaka priprava . proizvodnje, proizvodna in tehnična kontrola) mora biti najtesneje povezanos kakršnokoli drugačno dejavnostjo VPRAŠANJE: Vse kaže, da se po tej varianti problematika odvija v ožjem in ■ bolj . zainteresiranem krogu”kot smo bili na primer - Sedaj navajeni v kranjski Iskri, ki uporablja upravljanje po prvi varianti. Je tako? -'ODGOVOR: Res je! Problematika, ki jo vodilno osebje mora ’obravnavati, se v tej varianti skrči na najmanjšo. mero, ker omogoča boljše vodenje z manj napora. 1 je tehniške zahteve in Ustreza vel j avnim predpisom in standardom. Pri tem naj še omenimo, da proizvodna organizacija prejme prvič začasni atest, ko bodo pa tudi nadaljnji preskusi na periodično odvzetih vzorcih pokazali pozitivne rezultate, bo ta začasna omejitev ukinjena. Da bodo člani kolektiva obveščeni, kateri izdelki so prejeli atest o tipskem preskusu, bomo o tem od časa do časa poročali, v tem časopisu, dipl. ing.. Franc Mlakar ' Mladinke šolskega centra so po enoletnih strelskih vajab dosegle zares lep napredek ^¡¡Bill rt ?fSpi r*19RR m ■■ E . Strelci-so-se na vso moč trudili^ da bi zadeli čim več Občni zbor SD »ISKRA« Kranj Strelci SD »Iskra« — Kranj so se po enem letu marljivega dela spet sešli na občnem’ zboru. Čeprav zadpvoljni z letošnjimi uspehi, so bili vseeno razočarani, ko so ugoto-vili, da se zbora ni udeležil; nihče od povabljenih zastopnikov samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Ti bi bili prav letošnje Teto najbolj dobrodošli. Predsednik družine tov. Markič je poudaril, da je družina 'dosegla največji uspeh prav š številom nastopov. Kar 41 tekmovanj so se naši strel-ci udeležili od začetka februarja do konca novembra. Tako je bil- praktično vsako nedeljo kdo od članov družine; na tekmovanju. Pet pokalov, deset značk za najbolj prizadevne- strelce, priznanje Strelske zveze Slovenije najaktivnejšemu članu družine, Vse to so .dokazi ki so vsakemu članu v ponos. Zastopnik ObSO je menil, da je bila prav Iskrina družing tista,, kj je prispevala največ članov za občinske ekipe na republiških in državnih prvenstvih. Lepo je bilo poslušati pohvale in vzpodbudne besede, ki so jih strelci in Strelke resnično zaslužili. Pri vsem tem pa so z zaskrbi j en ost j o ugotavljali, da pri dosedanjih tovarniških organih niso bili deležni pravilnega razumevanja. Denarna sredstva so začela pojemati in, če jih še letos, po dveletni »suši«, ne bodo prejeli, bo morala družina prekiniti svoje delo, ki ni le razvedrilo. Veliko je bilo želja, a jih žal niso imeli komu povedati. Kljub temu so sklenili, da ne bodo odnehali. Letos imajo v .svojih! Vrstah dva kvalificirana trenerja, ki že pripravljata tekmovalce ria prihodnjo sezono. Soglasno so za novega predsednika izvolili Toneta Markiča, ki je tudi letos uspešno vodil družino. Drugo leto bodo praznovali 10-letni-co SD »Iskra« in bi jo radi dostojno proslavili. Če jih bodo tovarniški organi razumeli, bodo nalogo lahko iz-' vršili in se tako častno-oddolžili pokojnemu Dušanu Lozgrju, ki se je kot športnik ves posvetil 'rasti Iskrine strelske družine in njenemu vsestranskemu napredku. B. ZAHVALA Vsem sodelavcem in sindikalnemu odboru avtomatskih telefonskih naprav se iskreno zahvaljujemo za dobre želje in darilo ob moji upokojitvi in jim želim še mnogo delovnih uspehov. Matilda Plevnik ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektronike in avtomatiko — Urejuje uredni-, ški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski' tisk« Kranj fi