Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/lll Telet oni uredništva: dnevna služba 2051). - nočno 2496. 2494 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cok. račun: Ljul/-Ijuna šl. 10.650 iu 10.340 za inserute; Surajevo štv. "563. Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunuj 24.797 U pru v a: Kupiluc lova 6. telefon 290.' Izhaja vsak dun zjutraj, ruzen pondeljka In dneva po pruzniko Gospodarska krha Ko smo lani na tem mestu pisali o velikem newyorškem borznem polomu meseca oktobra, spio tudi podali prognozo, da bo tem velikim polomom sledila čez več ali manj časa občutna kriza ua denarnih in blagovnih tržiščih Evrope. Videli smo kasneje, kako se je v velikih finančnih centrih zniževala obrestna mera in dosegla že dolgo časa nezapaženo nizko mero. Cene na blagovnih tržiščih so nazadovale, zlasti pa za sirovine in kmetijske proizvode. Istočasno pri tem nazadovanju cen pa smo morali ugotoviti, da cene industrijskih proizvodov niso padale tako močno kakor cene agrarnih proizvodov. To razmerje se je vedno l>olj slabšalo v škodo agrarnih proizvodov in privedlo do sedanje občutne krize. Predvsem je v tej krizi prizadeto naše kmetijstvo. Kultura žita, ki je bila prej v naših krajih malo rentabilna in /aradi konkurence Vojvodine skoro obsojena na smrt, je postala popolnoma nerentabilna, kajti cene so danes daleč izipod produkcijskih stroškov. Prehod, ki mo ga že zdavnaj nasvetovali k sadjarstvu in živinoreji, je postal še bolj nujna potreba. Splošno lahko smatramo, da je sedaj agrarni* kriza postala najobčutnejša. V jeseni, ko se vnovčujejo kmetijski pridelki, dosega kmet иа svoje proizvode le prav nizke cene, nn drugi strani pa je povpraševanje ravno radi svetovne krize vedno manjše iu kmet danes ne more prodajati svojih pridelkov tudi |н> nižjih cenah ne. Poročila, ki nam prihajajo o sejmih z dežele, potrjujejo to dejstvo. Kmetje ne morejo niti za mal denar prodali svojih pridelkov in razumljivo je, da danes kmet tri tisti odjemalec, kakor je še bil pred letom dni. To čutijo vei trgovci in obrtniki na deželi, pri katerih kmet skoro ničesar več ne kupuje, pa tudi trgovina v mestih in industrija morata ugotoviti, da je bil na vse zadnje njih glavni in najvažnejši odjemalec krnet, katerega kupna moč pa je izredno padla. Tudi na denarnem trgu se pozna vpliv kmetijske krize. Hranilne vloge podeželskih hranilnic in regulativnih hranilnic se letos ne zvišujejo tako kakor prejšnja leta. Dotok hranilnih vlog je skoro popolnoma izostal, nasprotno pa kmetje potrebujejo vedno več denarja, in morajo načenjati svoje prihranke. Poročila z dežele vedo povedati, da je kinet-skemu stanu danes izredno težko plačevati davke. Saj ne more prodati svojih pridelkov. Zato bi bilo umestno, da se našemu kmetske-mu stanu dajo ugodnejši plačilni pogoji za plačevanje davkov ali pa, da se jim plačilo za nekaj časa odložii. Rekli smo že, da tudi trgovina čuti vedno bolj padanje odjema. Predvsem opaža to trgovec na deželi, pa tudi njegov mestni tovori* ni dosti na boljšem, kajti kriza se začenja pognati tudi pri obrtništvu in pri delavstvu, torej pri meščanih. Najtežji pa so danes gotovo časi za našega delavca. Iz raznih krajev dežele priha- j jajo poročila o še vedno trajajočih redukcijah delavstva. Rudarski kraji že itak trpe radi ! pomanjkanja naročil pri premogovnikih. Lesna industrija je omejila svoje obrate in odpustila na stotine delavcev. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih tovarn. Vrše se redukcije delavstva, znižujejo se jim plače, toda ničesar nismo čuli o znižanju plač predobro plačanih vodilnih osebnosti v industrijskih podjetjih. Ravnateljev doslej tudi še niso odpuščali. Mislimo, da bi se kakemu ravnatelju s 10.000, 20.000 ali 80.000 Din mesečne plače manj poznalo, če mu odbijejo kak tisočak od plače, kakor pa, da mora za to. da je njegova plača neokrnjena, iti na cesto deiavec-siro-aiak, ponavadi s številno družino. Tu bi bilo potrebne redukcije. V inozemskih listih oltarno o prizadeva-uju, da se znižajo cehe industrijskih izdelkov. 2e v članku :-Nova pota naše agrarne politike« smo poudarjali potrebo tega zniževanja, ker je jasno, da ne gre na umeten način zviševati cene kmetijskih proizvodov, kar morajo na vse zadnje plačati drugi stanovi-kon-sumenti. Samo sladkorni kartel vleče v naši iržavi milijone in milijone dobičkov, pa ven-Jar ne znižuje cen. Tu bi bili umestni energični ukrepi na5e vlade proti kartelom, da se na ta način dosežejo potrebna znižanja cen važnih proizvodov. Znižanje cen pa je tudi gospodarskega pomena, ker pomeni povečanje prometa in s tem tudi v veliki meri dobičkanosnosti. Mislimo, da bi se konsum marsikaterih predmetov lahko zvišal, če bi se primerno znižale tudi cene. Se veliko drugih ukrepov je, ki bi jih morali izvesti, mislimo pa, da bo izpolnjena ena najvažnejših nalog, če se oir.eje dobički kartelov sedaj v težkih časih. Ravno v teh težkih časih preživlja naš sedanji gospodarski sistem prelskušnjo in sedaj so še bolj občutne socialne neenakosti, ki se sicer v dobrih ča-eih ne opažajo lako zelo. Fašizem v boju z gospod. krizo Vsi glavni špekulanti po italijanskih borzah zaprli — Radikalni predpisi za varčevanje Rim, 20. nov. Svetovno časopisje je sprejelo italijanske liafedbe, s katerimi so se /.nižate plače vsem državnim uradnikom in nasjavljcncem v zadrugah, ki jih država kontrolira, a nekim zadovoljstvom, češ, če bo fašizem imel opravka s težavami na znotraj, bo njegovo delovanje nn zunaj onemogočeno. Program varčevanja, ki ga hoče fašizem izvesli, se smatra kot dokaz za to, da je na gospodarskem polju dovedel v kritično zagato. Naj človek misli kar hoče o fašizmu, — o njegovi zunanji politiki bodo priznanja zelo redka — pri-poznati se mu mora, da se je spravil z velikim pogumom na re&iler r/ospodar.ike lerizc. Faiietična država jo v lem pogledu dala vzgled marsikateri drugi, ki sr ludi bori z gospodarskimi leiavam-i. a sc hoji storiti korake, ki zahtevajo irlve. Prvič, odkar obstoja fašistični režim v Italiji, je državna blagajna izkazala samo v prvih 4 mesecih Irkcčega proračunskega leta (od (. aprila do 1 avgusta) čisti primanjkljaj 729 miljonov lir (I. j. okrog 2 miljard dinarjev). Najbrže niso podatki fi-nriknega ministrstva za nadaljne mesece nič manj ip/veseljivi. Fašistična vlada se je torej spričo grozečega gospodarskega poloma odločila za zelo ostre, naravnost radikalne korake. V prvi vrsti, in to je značilno, se je država odločila, du odneha ad nadaljne ga navijanja davkov, ker je sprevidela. Лл bi nuvod bremena ne mogel nee nosili. Nadalje je revidirala svoje državne izdatke in predpisala strog vartnostni program po meh svojih obratih, razun v postavki za javna dela i» za oboroževanje. Prednja informacija je jiopol-noma verodostojna, ker prihaja iz ncc poroki j ivega prvega vira. SekiTa je lorej padla po uradniških plačah in uradniških pokojn;nah, državnih dokla-dali za družine itd. Vse plače bodo znižane za 12%, za plače nad 40.000 (100.(X)0 Din) pa 25 odstotkov. Samo častnišlvo je zaenkrat še izvzeto. Drugi korak italijanske vlade je naperjen proli navijanju cen. Cene morajo pasti. Tudi v industriji in v trgovini se bodo morale znižati plače in spraviti na predvojni nivo, ker to je predpogoj za padanje cen vsem drugim pridelkom. Država bo dala dober zgled s leni. da bo znižala prevozne cene /m železnicah, cene monojtolnili pridelkov ler nalo pri-lisnilu na vse gospodarske institucije, da ji sledijo. Italijanska država je izdala za svojih t>0.000 državnih uradnikov, 160.000 železniških nastavljen-cev, 30.000 poštnih uradnikov, 25.000 uradnikov drž. monopolov in ИШХХ) državnih občinskih uslužbencev letno 9 miljard lir, to se pravi eno tretjino vseh državnih izdatkov. Država si bo prihranila гг!Ц/ ■}.2V0 miljonov lir (:"> miljard Din). Nazadnje se je fuiisliina vlada Sjrracila nad vse Špekulante po denarnih in blagovnih borzah, lci delajo na lo, da bi vrednost lire /mila iu da bi vene blagu zdržale na dosedanji vitrini. Vlada je daki glavne špekulante polotiti in posapreti. Med njimi se nahaja ludi glavni borzni agent milanske borze dr. Cesare Griffa. Večina je bila poslana na otoke. Iz prednjega se razvidi, da se vrši v Italiji zelo /.dr a v proces gospodarskega razčiščevanja in da je država |»odvzela zelo pogumno akcijo, da se enkrat krizni krog, v katerem se narodno gospodarstvo suče, prodre in da se omogoči padanje cenam. V gospodarskih krogih, ki niso sicer prav nič naklonjeni fašističnemu režimu, se opaža nepritajeno zadovoljstvo. Tudi italijanski kiuel je sprejel novico, da mu davek ne bo zvišan, z odkritim zadovoljstvom. Samo lemn se nekateri indijo, zakaj Italija, ki sicer v mednarodnem svetu toliko agitim za razorožitev, ni imela pogumu razbremenili Ind, svoj velikanski proračun za vojsko in mornarico. Milan, 20. nov. x. Policija je danes vdrla v poslopje državne bor«1 in napravila strogo preiskavo Aretirani sjiekulanti so bili odvedeni ter bodo predani sodišču v nadaljni jiostopek. Odpor radi znižanja plač Ogorčen e, her so le milici oslale celotne plače Rim, 21. novembra, ž. Znižanju plač državnim uradnikom je sledilo znižanje plač nameščencem bank. tovarn in lako dalje. Tem uradnikom se bodo znižale plače za 12 do 15%. Ta odlok je izzval med italijanskim uradništvoin. ki je itak že slabo plačano, silen odpor. Največje ogorčenje je izzvalo dejstvo, da so oslale lieizprenrenjene plače edino le fašistični milici, to je. da so fašistična milica vzdržuje na račun italijanskega uredništva. Deficit v državnem proračunu je vedno večji. Dohodki r. davkov so znatno padli. Sedaj so padli tudi vrednostni papirji za 4%, kar predstavijo nad milijardo izgubo za italijansko gospe larstvo Sploh je v italijanskem gos|>odarstvu zavla- dala velika desorganizaclja. Italijanska industrija težko konkurira na svetovnem trgu tujim industrijam.' ki skušajo prodajati svoje predmete za vsako ceno. Kak efekl bo imelo lo znižanje plač, se še ne dn reči. Vsekakor predstavlja ta korak iireden poizkus. Znižanje plač še bolj znižuje kupno moč italijanskega uredništva. ki je že itak padla. Zdi se, da je fašistični režim izgubil zaupanje gospodarskih krogov, ki so ga več let držali na površju. Na vsak način je fašistična vlada pred velikim problemom, ki ga bo težko reših;. če ne najde brezpogojne pcdijtore celokupnega prebivalstva. Prve Otonove politične izjave Intervju „Matinovega" urednika Pariz. 21. nov. ž. V »Matinu objavlja Jules Sauerwein, ki je prisostvoval včerajšnji slovesnosti na dvom Steenockerzeet svoj intervju z Otonom Habsburgom, ki je obenem prvi intervju zn javnost. Oton jc izjavil, da bi se po predlogu modrega Ap-ponyija restavracija Habsburžanov imela izvršiti na pristanek inozemstva in tuzemstva. Dejal je: Moja vrnitev bi se imela izvršiti v pomirljivem in krščanskem duhu v eno ali obe glavni mesti. Po informacijah, ki sem jih dobil,' pravi Oton, smatram, da je večina Madjarske in Avstrije proti meni neprijatetjsko razi>oložeiiii. Svojo pravico bom šele takrat uporabil, ko bom s svojo navzočnostjo mogel |K>maguti državam, ki so v lako težavnem položaju. Cela Evropa je ogrožena z raznimi nevarnostmi. Anschluss bo dovedel s seboj tudi težek konflikt, ki bo zajiočel izginjenje Avstrije. Hočem reprezenlirati tradicije reda in miru na polit i čno-soc ia I ne m polju. Snovanje nove avstrijske vlade Sestava vlade bo na brže poverjena krščanskim sccialcem Dunaj, 21. novembra, kk. Pogajanja, ki so -c vršila danes na Dunaju nuni krščanskimi locialci in Srhe bro vini blokom, so imela la pozitiven u-peh, da je Schobrov blok izjavil, da je pripravljen osi; )• vati s krščanskim j socialci večino v narodnem .-c.oslal podpredsedniku stranke Duci pismo, v katerem mu sporoča, da se umika iz vodstva stranke. Bratianu je prosil z« avdienco pri kralju, ki pa je ni dobil. To smatrajo nekateri kol znak nezaupanja kralja, drugi pa kol znak popolne kraljeve nenaklonjenosti. V romunskem političnem življenju je ta umik izzval največjo senzacijo. Naravno je. da se hi dogodek v Romuniji zelo komentira. Bratianu ni hotel sodelovati v parlamentu, marveč je ob otvoritvi samo poslušal kraljevo besedo. Razstava za gradnjo cest in stanovanjsko kulturo Berlin, 21. nov. A A. Prihodnje leto bo v Berlinu mednarodna razstava za gradnjo mest in stanovanjsko kulturo. Doslej »e je prijavilo 14 držav. Med temi so poleg Amerike in Anglije Danska. Nizozemska, Italija, Avstrija, Ogrska. Švica in češkoslovaška. Jo države so si že preskrbele razstavne prostore. Vodstvo razstave je v pogajanjih glede udeležbo Kitajske in Rusije. Pogajanj« potekajo ugodno. Dunajska vremenska napoved: Dosedanje milo vreme ho trajalo dalje. Zagreška > г - .ччики' napoved. Velika oblnč-' nost. nizki oblaki. Mil" temperatura. Poslabšanie I je verjetna Zakon o zobozdravnikih in zobotehnihih (Nadaljevanje.) (Prvi del glej včerajšnji - Slovenec .) § 18. Pravico dentistične prakse v mejah S 17 toga zakona obdrže in dobe naziv lientista-tehnika: L zobni tehniki, ki -so do 1. oktobra 1930 pridobili na podlagi prejšnjih zakonov posebno *obo-tehnično koncesijo. 2. Zobni tehniki, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vršili prakso 15 let, bodisi kot pomočniki ali pa se samostojno bavili z zobnim tehničarstveni in od takrat najmanj 10 let virSrli delo v ustih, bodisi samostojno, ali v ordinacijah zobnih zdravnikov ali dentistov, ali v ordinacijah zobnih zdravniških ustanov. 3. Zobni tehniki, ki so se po uveljavitvi tega zakona 10 let bavili z zobno tehniko, bodisi samostojno, bodisi B delom v ordinaciji zobnih zdravnakov ali denti-etov ali zobnih zdravniških ustanovah, od tega roka pa najmanj 5 let opravljali delo v ustih, in ki so v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona napravili dcnlistični izpit, l'o tem roku morejo položiti izpit samo enkrat v roku nadal aih pet mesecev. Med tem časom ne smejo vršiti sama-etorne dentistične tehnične prakse. S 19. Izpiti po predpisih §§ 17 in 18 tega zakona sc bodo vršili pred stalno komisijo, ki jo določi minister za socijalno politiko in nar. zdravje ia po programu ki ga predpiše minister za socijalno politiko in »prodno zdravje. Trajanje dela po predpisih § 18 tr^a zakona se dokaže na podlagi »vedočbe stinevske oiganizact'e in upravnega oblastva glede datuma izdane koncesije. § 20. Vsi ostali v S 18 tega zakona neomenjeni zobni tehniki in zobnotehnični pomočniki, ■čenči «i učenke zobnih tehnikov, ki jih uveljavitev tega zaikona dobi pri zebnem tehničnem delu, lahko dobe odnosnu si pridobe pravico samostoj-iosti z delom pri zobnih specialistih, zobnih travnikih in dentističnih tehnikih, pravico do sa-nosHornega tehničnega dela po dovršitvi 10 let strokovnega dela. lake delavnice morajo imeti M*'v zobno tehnične delavnice. Ne smejo imeti knlnikov, tudi ne svoje čakalnice, robozdravniške-gat stola in ostalih priprav, ki so potrebne za kakršnokoli delo v ustih. Naročila smejo sprejemati аадоо od oseb, ki so po tem zakonu upravičene za vodstvo knjig o spreiemanju in izvrševanju in izdelanem delu s telin. oznakami imena naročila. § 21. Zobni tehniki iz § 18 tega zakona morejo svoj poklic kol zobni tehniki vršiti do uveljavitve tega zakona. Zobni tehniki, ki bi si pravico d» dentistične prakse pridobili šele po sitorjenem ientističnem izpitu po predpisih § 18 tega zakona, lahko dobe mestno pravo za prakso samo v onih Brestih, kjer ni zdravnikov-specijalistov za bolezai » ustih in zobeh in zobnih zdravnikov. Isto velja tudi za vse ostale v § 18 omenjene osebe, ki hočejo irpremeniti kraj deda, v katerih jih je dohitela uveljavitev tega zakona. § 22. Glede privatne ordinacije veljajo za ■obne zdravnike in dentiste-tehnike analogni predpisi § 3 tega zaikona. Glede pomočniškega osobja vtliajo za zobne zdravnike predpisi za zdTavnike-^»ccij-aliste. Denlistom in dentističnim tehnikom je dovedeno zaposlovati v njihovih ordinacijah samo den-bste in dentistične tehnike s krajevno pravico prakse. Za zobne zdravnike, dentiste in dentistič-ee tehnike veljajo glede vršitve zobnih tehničnih del in glede zaposlitve tehničnega osobja predpisi § 9 tega zakona. Strokovno delo, izpopolnitev in tofrčltev zobnih tehnikov po predpisih § 10 toga zakona je treba prebiti pri zobnih zdravnikih, derttistih. dentističnih tehnikih in v samostojnih dentrstičnih delavnicah. j § 23. Če so denlisti in zobni tehniiki tuji dr- ! iavljani. a jugoslovanske narodnosti, imajo iste j pravice po tem zakonu kakor jugoslovanski dr- j žavljani, dokler ne bodo sprejeti v jugoslovansko I državljanstvo. § 24. Za de'anja, ki prekršio predpise §§ 3, i «, 9, 18. 20, 21 in 22 tega zakona, v kolikor se ne | kaznujejo z odredbami kazenskega zakonika, se : specialisti za bolezni ust in zob, zobni zdravniki, ; dentisti zobne kirurgije, zobni medicinci in zobni kirurgi, dentisti, dentistični tehniki in zobni teh-eiki kaznujejo z denarno globo do 3003 Din. V primeru nove prekriitve se kaznujejo z denarno kae-Dlio 1000 do 60CO Din in zaperom 1—30 dni, v primeru drugih novih prekršitev pa z denarno kaznijo 3000—10.000 Din in prepovedjo vršitve samostojnega dela. Pri prekršitvi predpisov §§ 3, 20, 21 in 22 se lahko vzamejo vse priprave, instrumenti potrebni za vr.šitev zobnega zdravmištva, v kolikor so last kaznovane osebe. Kazni, predvidene v tem zakonu, izreče o zobnim zdravnikom, Članom zdravniških zbornic, pristojne zdravniške zbornice, drugim osebam pa prvostopna oblast občinske uprave. Denarne kazni se vlaigajo v sanitetni fond pri Državni hipotekami banki. Denarne kazni, ki se na noben način ne morejo izterjati, se Jzpremene v zaporno kazen po predpisih, ki večajo za prestopke pred oblastvi cbčmslke uprave. Sklepne odredbe. § 25. Od dne uveljavitve tega zakona so v »oku dveh mesecev dolžne vse koncesijonirane samostojne zobne tehnične delavnice priaviti se pristojnim upravnim oMastvom s podatki in dokazili svojega dela in dokazi, kdaj so začeli zobotehnič-no prakso. Te podatke bo poslala banska uprava ministrstvu za socijalno politiko in nar. zdravje. Kdior se v določenem času brez opravičbe ne prijavi in ne prinese dokazil, izgubi pravico, da bi utoril naknadno. § 26. Podrobne odredbe in izvrševanje tega Kakona se bo predpisalo s pravilnikom ministra za eocijalno politiko in narodn i zdravje v soglasju z ministrom notranjih zadev in ministrom trgovine jn industrije. § 27. Tisti dan. ko dobi veljavo la zalkon, Izgube veljavo vse preiSnie odredbe, sklepi in zakoni o zdravnikih-specijali?tih za ustne in zobne bolezni, robnih zdravnikih, dentistih in zobnih tehnikih na vsem teritoriju kraljevine Jugoslavije, ki »o v protislovju z odredbami tega zakona. § 28. Ta zakon »lopi v veljavo, ko ga krallj podpiše in dobi obvezno moč, kadar bo razglašen v »Službenih n-ovinah«. Drobne ves ti LJubljana. 21. novembra. АЛ. Tehnični raz-ielek srcekega načelstva v Ljubljani razglaša: Prihodnji ponedeljek 23. t. ni. se prične "s popravo provizorija čez Soro V Medvodah. Most t>o za promet zaprl za dobo wmgu ledna. Budimpešta. 21. nov. ЛЛ. Tu je nenadoma onirl vodja Roekefellerjeve ustanove dr. MitClhl. Njegov delokrog se je razlegal ludi nn Jugoslavijo m Romunijo. Zagreb, 21. nov. ž. Marovska tilica se bo v rnak iskrenih čuvstev do Češkoslovaške prekt»tila v Masarykovo ulico. Sredstev za čiščenje ,je mnogo, blsgo, normalno izprszr.jenje omogočajo Artin-dražeje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatli« — rio R Din — zadostuje za 4—6 krat. Španiji grozi tudi gospod• potom Vlada ne more ustaviti padanje valute — Železno zobovje gospod, zakonov Barcelona, ;v\ nov. (Od našegu poročevalca.) 11 T ravnjo poroča, da se jo zgladila pri kralju Alfonzu delegacija gospodarstvenikov * prošnjo, naj takoj ukrene vse kar jo v njegovih močeh, da prepreči gcs[Kidarsko katastrofo Španije. Isto vest jo prinesel tudi I Sol®", lako da jo klub prevklntMii s katero mora čl o vet; cltefl španske liste, zelo verjetno, da poskušajo gospodarski krogi napravili pritisk na vlado, da ali radikalno poneže v špnmko gospodarstvo ali pa prepusti lo nalogo drugi vladi, ki ji bo koe. Najugodnejši gospodarski položaj je bil v Španiji leta 1927., takrat ko je diktatura stala na višku svojih uspehov. Diktatura položaja nI izrabila ter se je rajši vrgla v avnn mistične denarne operacije na zunaj. Tako je ustvarila svojo špansko izvozno bfcnku, ki Jo povzročila pri drugih inozemskih zavodih nezaupauje ui jih d uvedla do usodnega siv le pa, da hočejo prepustiti Španijo, uai se rešuje s svojimi lastnimi sredstvi. Istočasno je diktatura dovolila posojilo Argentini j i iz čisto zunanjepolitičnih oairov. V tem trenolku je začel denar padali po vseh inozemskih borzah. Veliko bank, ki so pričakovale stabilizacijo, je skrahiralo zaporedoma in na Španijo je legel oblak nezaupanja. Od listih dob naprej je ptmela vedno bolj padata, tujci so potegovali svoj denar nazaj, odpovodavali kredite, narod sam ,ie po- stal preplašen in nezaupljiv, ker ni imel nobenega vpogleda v vodslvo državnih financ. Poleni so pr šli nemiri v armadi, dijaški izgredi, politični kompleti, ki so razkrojili, kar jo še ostalo od ugleda diktatorjev. Junija lanskega lelu Jo diktatura hotela vesjti kar se Je še dato. Imenovala je komisijo, ki naj preišče varoke padanja valute, vlada sama pa jo polt u plin vse pepele, katere so ponujali po vseh borzah, samo da bi preprečila nadaljnje padanje. To ni uspelo. Diktatura je potem razpisala prisililo posojilo v višini 350 miljonov pe*:el (okrog 2 ftiiljardi dinarjev takrat) s 7 odstotnimi obresti. Tudi to ni uspelo, dnnar je neprestano tiežul preko meje. Diktatura je stala pred prazno blagajno in je odložila orožje. Nova vlada, koje neodločnost je poMala. legendarna, je pustil« vprašanje pri miril dokler meseca avgusta t. 1. španska valuta zopet ni začela padati. Finančni minister je odstopil sredi velike panike. Prvi korak novega finančnega ministra je bil, da je poslal na vse velike državne Јзапке v Evropi posebno delegacijo z nalogo, da inozemstvo prepričajo, da Španija nima namenu naoijonaJlzIrati narodnega gospodarstva (ustanovitev španske izvozne banke) dokler meseca avgusta I. 1. ni prišel sunek, ki je strmoglavil vrednost posete za oelo polovioo. Krvavi nemiri v Madrida Stavka traja dalje — Koncentracija vojaštva Madrid, 21. nov. kk. Vlada Jo pozvala v Madrid več vojaških oddelkov iz sosednih nmst, vsega skupaj nad 3000 mož pelmle. Zakaj se bo to vojaštvo porabilo, še ni znano, domneva se i>a, da vlada dvomi o zanesljivosti onega dela madridske gar-nizijo. Nekatere vesti govorijo o tom odkrito, smatra se јш, da je vlada s koncentracijo lakih čel preprečila eventualni pu?. Tudi danes krožijo po mestu oborožtMie patrulje policije ln orožništVa, ki so zasedle vsa važna mesta. Madrid, 21. nov. kk. V Barceloni traja stavka dalje, in sicer kljub temu, du je Sindicato unice, ki je proklamlral generalno s'.avko, že dvakral jjozval delavce, naj zopet nastopijo delo. Avtotaksiji in cestna železnica so morali zopel ustaviti obrat, ker so delavci vozove obmetavali s kamenjem. Tudi na državni cesti v San Sebastiano je prišlo do streljanja med delavci in orožništvom, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. Vojašlvo je oa več krajih moralo uporabiti strojne puške. Slavka študentov traja na vseli vseučiliščih dalje. 99* ,Konferenca za razorožitev, če je sploh mogoča44 Smešnice na neresni konferenci - Ruski predlog sprejet Ženeva, 20. nov, d. Posvetovanja na razorožitveni konferenci se nadaljujejo v nekem čudnem ozračju medsebojnega nezaupanja. Vsak predlog, najsi pride od levice ali od desnice — ker tudi tukaj imamo levico in desnico — je takoj osumljen, da je naperjen proti kakšni državi ali da se skrivajo za njim kakšni zahrbtni cilji. Zdi se, da so se vrnili časi, ko jc še Cičerin posečal mednarodne konference ter stavil vsevprek predloge, ki so resnejše diplomate spravljali v živčne napade, pri galeriji — tudi tukaj imamo galerijo — pa vzbujali veselje in aplavz. Cičeriuovo vlogo je prevzel Li-tvinov. Ob vsaki priliki se oglasi k besedi in stav-lja nepredvidene predloge. Včeraj se je vršila debata o razorožitvenem načrtu, ki ga bo pripravljalni odbor predložil prihodnji veliki konferenci. Diplomati so drug za drugim razkladali svoje teze in se slednjič zedinili na besedilo »da naj konferenca omeji oboroževanje«. Naenkrat se dvigne Litvinov in zahteva, naj se vključi v besedilo tudi beseda, »da naj konferenca omeji in zniža oborožitev«. Diplomati so osupnili. Polagoma so prišli do ravnotežja in je eden izmed njih predlagal, da se sovjetsko besedilo ne sme sprejeti, razun če se vključita še besedi »če mogoče«. Cela konferenca je izbruhnila v smeh, ko je Litvinov vstal in svetoval, naj si razorožitveua konferenca pridane ime: »Konferenca za razorožitev, če jo spleti mogoča«. Nazadnje ie bil sovjetski predlog sprejet, iz česar sledi, da bo prihodnja konferenca imela težko nalogo prisiliti države ne samo da omejijo obo- roževanje, ampak da se odločijo tudi za znižanje sedanjega oboroženega stanja. Razorožitev - ali je resno mišljena ? JSeneva, 12. nov. kk. V pripravljalni razorožitveni komisiji so danes razpravljali o francoskem predlogu, nuj se ustanovi stalni razorožitveni odbor, ki naj bi kontroliral izvedbo razorožitvene pogodbe. Litvinov je izjavil, da je zadržanje sovjetske vlade odvisno od tega, kakšen obseg razorožitve bo sklenila komisija. Litvinov je proli lomu, da bi stalni odbor bil v preozki zvezi z Društvom narodov. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je izrazil željo, da bi bile v stalnem razorožitvenem odboru zastopane tudi države, ki niso članice Društva narodov, kar vpošteva že ludi francoski spre-minjevalni predlog, ki je bil med lem vložen in ki hoče napraviti iz jirvotnega bolj politično mišljenega stalnega odbora bolj tehničen organ. Nemški delegat grof Bernsdorff je odklonil vstop Nemčije v ta odbor, da demonstrira s tem proti majhnemu interesu razorožitvene komisije, ki še vedno nI ničesar sklepala o direktni omejitvi materijalne razorožitve na suhem. Velik državniški govor MacDonalda „Ne spominjajmo se preteklosti, temvveč m!slimo na bodočonst44 London, £1. nov. AA. Splošna razprava na Indijski konferenci je končala danes z govorom ministrskega predsednika MacDonalda. MacDonald je dejal, da je njegova dolžnost podati pregled položaja v indijskem vprašanju, kakor je dandanes. Najvažnejše dejstvo, je nadaljeval MacDonald, je, da smo prvič zbrani vsi. Poslušali ste sijajne govore, polne upanja indijskih princev. Slišali ste zastopnike raznih strank in interesov v Indiji. Storili ste še več. Poslušali ste tudi mnenje indijskih žen o bodoči indijski ustavi, 1'si no zahtevali, naj ee prizna Indiji poloiaj dominjona. Po petdnevni debati se ne more več odkloniti to j>riznanje. Poslušali ste govore, ki so nam podali mnenje Indije. Ti govori nas ne sinejo ločiti, temveč moramo gledati, kako pridemo do sporazuma in premagamo vse ležkoče. Saslri je popolnoma odkritosrčno izjavil, da ni bil on eaui, ki je v zadnjih dneh izpremeni I svoje mnenje. Naj se iz.premene mnenja lako, dn se sporazumno rešijo vsi spori. Govoreč delegatom manjšin je dejal MacDonald: »Vaše bosede niso bile zaman. Ne minjnjmo se preteklosti, temvef mislimo na bodočnost. Politika v lelu 1930. je odvisna od položaja, ki je nastal tekom let. Ni res, da bo vlada umaknila svoje obljube iz lela 1917. Vlada bo izpolnila vse. kar je bito uradno ' obljubljeno. Ta konferenca se je sestala, ker jo je vlado sprejela. Konferenca ima rešiti praktična vprašanja in mora premostiti vse ležkoče. Kot možje z. velikim znanjem in izkustvom morajo delegati konference rešili vse jirobleme za srečo in mir indijskega naroda. Govori na konferenci so bili velikega praktičnega pomena. Vzpostavili so zvezo med konferenco in indijskim narodom. Vsi govorniki »o poudarjali, tla se morajo re-» Strti problemi v skladu s .sedanjim položajem v In-diit in * tjjmrtSnjiffl ljudekift! mnenjem. Priznali no objektivno in samo subjektivno stran svoje naloga I:jam i>rinccr je popohonui zrevohicioniraJn polo- Sredi največje panike jo finančni minister odstopil. Njegov naslednik VVeiss je smatral za najnujnejše, poslati k vsem velikim inozemskim državnim bim-kam posebno deputac.ijo, ki jih jo zagotovila, da SjMmija no mara nacionalizirati narodnega gospodarstva in da je Inozemski denar popolnoma varen pred takimi možnostmi. Uspeh te misije je bil zelo omejen, ker ja inozemstvo posodilo Španiji samo 5C miljonov pe*et (pol mlljarde dinarjev), ki ne zadostujejo za ozdravitev položaja. Finančni minister se je opravičeval nedavno, da se kažejo posledice njegove akcije zelo počasi in slopoma, a priznal je, da inozemstvo pričakuje še drugih ukrepov, ki pa morajo imeti sankcijo španski t/a parlamenta. Ker je iz političnih razlogov vlada generala Berenguerja volitve potisnila v mesec man-, prihodnjega leta, in ker je na drugi strani neizpodbitno, da bo denar čedalje bolj izgubljaj svojo vrednost, so gospodarski krogi mnenja, da bo hitrejša rešitev pos'al a neizogibna. Oni bi rad i videli, da se stabilizacija denarja izvrši takoj, dokler Je še čas, ker jo zelo verjetno, da tudi bodoči parlament ne bo podprl .špansko gospodarelvo napram Inozemstvu, ako se uresničijo grožnje, da bo izbrisal vse obveznosti, ki jih je prevzela diktatura. Nad Španijo ee zbira hudonrje, ki ne bo moglo oatati lokalizirano na pirenejski polotok. Saj. Princi so veliko doprinesti A- ustvaritvi zdrn-iene zvezne Indije. Družina, je nadaljeval MacDonald, je najbolj karakteristična podlaga naše skupne arijske civilizacije. Družina, kakor je Beguni dejal včeraj, združuje vas, pokrajine in države. Mislim, je nadaljeval MacDonald, da sle že imeli zvezo, Id je odgovarjala hisloričnemu razvoju in, ki je vredna, da se ohrani ludi v bodoče. Ta zveza odgovarja ludi indijskemu in britekemu geniju, ki se je napajal iz istih zgodovinskih virov. — Nato je govoril MacDonald o praktičnih točkah sedanje razprave in omenil, d« mora bili načrt zveze lak, da omogoči sodelm:aiije oseh interesov driav in manjšin v Indiji, Naša naloga je, da najdemo praktično rešitev teh vprašanj, ki naj jo uzakoni parlament. Ustava mora dovršili dve temeljni nalogi: delati in pospeševati razvoj Indije. To je zgodovina vseh ustav naših dominjonov. Nadalje je MaoDonakl izjavil, da bo odborom konference pomagala angleška vlada. MacDonald je zaključil z upanjem, da bo sedanja indijska konferenca rešila indijsko vprašanje ln ojačila prijateljstvo med Indijo in Anglijo. Bolgarski revizionisti Sofija, 21. novembra. A A. Bolgarska nacionalna studenl?ka zveza jo začela akcijo proti Neully.ski jicgodbl. Včeraj je. odpotovalo mnogo »ludenlov v različna bolgarska niosta, da povsod organizirajo zborovanja proti omenjeni pogodbi. Honoratova zahvalo Belgrad. 21. novembra. AA. Minister za zunanje zadeve dr. Vojislav Marinković ie sprejel sledeči brzojav iz Ljubljane: V trenutku, ko zapuščamo v*#o divMO in ]iie-meuito zemljo, smatram za svojo dolžnost, da vftm v svojotn in v Inumu delegacije francoskih univerz ponovim našo vero v bodočnosl Jugoslavije in na-žo zahvalo za veliko pa&ijo, ki smo je bili deležni, kakor ludi našu vdanosl vsem onim, ki delajo na zbližanju шшШ dveh narodov. — llonorat. Predsednik vlade po zdravita obrtnike Belgrad, 21. nov. 1. Kakor poročajo iz Kuma-nova, jc bil lam na svečan način posvečen novi dom obrtnikov. Te posvetitve se je udeležil tudi predesdnik vlade, general Peter Zivkovič, ki je ob tej priliki imel lep govor o vlogi obrtnikov v javnem življenju. Predsednik vlade je med drugim izjavil: »Zelo sem srečen, da se mi nudi prilika, biti pri (»svet i t vi tukajšnjega obrtniškega doma. Sklenil sem, da pri lej priliki obiščem le lepe naše kraje i u njihovo središče Skoplje. S postavitvijo tega doma so obrtniki najbolje pokazali, kaj lahko stori stanovska zavest in solidarnost, kaj lahko storijo naši obrtniki, ki so se vedno odlikovali z marljivostjo, skromnostjo in poštenjem, s svojim znanjem, rodoljubjem in vestnim izvrševanjem nacionalnih in državljanskih dolžnosti.« Nato je predsednik vlade še posebej pozdravil obrtnike, ker je tudi on sam obrtniški sin, zato tem bolje ve ceniti težko in naporno obrtniško delo. Nato se je vršila svečanost, tako da je prireditev v vsakem oziru izredno lepo uspela. Zdravniki rta šolah Belgrad, 21. nov. AA. Po členu 6. zakona o zdravstveni zaščiti učencev morajo biti zdravniki, ki opravljajo službo v šolah, spectjalisti za šolsko higijeno. Če jim je to edin posel, ce pa jim je lo postranski posel, morajo prej napraviti tromeeečni tečaj za šolsko higijeno na centralnem higijenskem zavodu ali šoli narodnega zdravja. Radi tega je rninisler za prosveto, da se na šolah smejo nastaviti samo zdravniki s kvalifikacijo po odredbah Čl. 6. zak. o zdravstveni zaščiti učencev. Prošnja industrijske zbornice radi začasnih klavnic Belgrad, 21. nov. 1. Industrijska zbornica je poslala vlogo na kmetijsko ministrstvo, v kateri ga prosi, da sc začasnim klavnicam prepove delo v tej sezoni kakor tudi, da se veterinarsko nadzorstvo poostri za vsako ]x>šiljalev brez razlike, posebno za pošiljatve zaklane živine. Zbornica motivira to svojo vlogo s tem, da so na začasnih klavnicah [irav pogosto nestrokovnjaki napravljali škodo in škodovali ugledu našega izvoza v inozemstvu. Gradnja Jadranske proge Kotor, 21. novembra, ž. Posebna komisija bo proučila izhod progo na Kclor. Obenem bo j>ro-učila kod nuj bi šla proga od Peči proko Kolašina na Podgorioo. Prihodnje leto se bo namreč začelo e pripravljalnimi deli le proge, Ladja v nevarnosti Split, 21, nov. i. Tovorna ladja »-Ljubica«, čije lastnik je Matkovič, bi se bila skoraj potopila z velikim tovorom cementa in lesa, namenjenega za neko afriško pristanišče, in sicer med Splitom in Šibenikom. Na ladjinem dnu je namreč nastala odprtina, v katero je drla voda. Posadka se je trudila luknjo zamašiti. Ladja sama pa je krenila proti olbali. Ladji se je posrečilo kriti k obali in tovor rešiti. Predno se bo ladja uporabljala za na-dalni tovorni prcnmet, jo bodo strokovnjaki temeljito popravili. Potres Belgriul. 21. nov. AA. Davi ob 3,1,43 so zabeležili pofresoineri na Tasmajdanu začetek jiotresa v približni oddaljenosti 750 km (v Italiji). Maksimum potresa so zabeležili ob 3.3.3R, v veličini 103 mikronov. Konec potresa so-zabeležili ob 3.27. Potres se jo ponovil ob 5.05. Sofija, 21. nov. AA. Danes so seizmografi zabeležili dva večja potresa v oddaljenosti 750 km. Prvi sunek so zabeležili ob 4.2, drugi pu ob 6,00 vzhodnoevropskega Časa. Belgrajske vesti Belgrad, 21. nov. AA. Minister za javne grad-be je orveslil gospodarske zbornice, da morejo motorji, avtomobili in prikolice v smislu § 30 uredbe o zaščiti javnih potov poleg pnevmatičnih gum uporabiti tudi tako zvnne polpnevmatične gume. Belgrad, 21. nov. A A. Jutri dopoldne se bo vršila seja Upravnega odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije. Na seji se bodo poleg čisto tehničnih stvari razpravljala tudi vprašanja o podelitvi gospodarskih kredilov. Belgrad, 21. nov. 1. Danes so se v Belgradu vršile velike slavnosti sv. Mihaela. Med drugim se je vršila tudi slava Avtomobilskega kluba, ki sta ji prisostvovala Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga. Belgrad, 21. nov. m. Bivši češkoslovaški odpravnik poslov na našem dvoru je odooloval na svoje novo mesto na Tirane. Najlepša šola v Jugoslaviji V Dolu pri Hrastniku blagoslove jutri svojo novo šolo Hrastnik, 20. novembra. V nedeljo bodo blaoslovili novo šolsko poslopje v Dolu pri Hrastniku. Podrobneje bo poročal o njem nedeljski »Ilustrirani Slovenec«, danes naj opozorimo samo na nekatere zanimivosti iz dolske-ga kola. Dol se more i*>našati z zgodovinskim dejstvom, da je imel novo šolo v Laškem okraju, ki je bila sezidana v 1. 1860-61. Prvi učitelj je bil g. Blaž Dragan, po poklicu pravzaprav organisl, ki je pa vaške paglavce po trikrat na teden zbral krog sebe in jih učil pisanja, čitanja in celo verouka. Plače ni imel za to nobene, pač pa je smel iti v »bernjo«. Ona stara šola še stoji ob cesti in zelo nevoščljvo pornežikuje tja doli na impozantno novo šolsko poslopje, ki ga je sezidala izredna podjetnost male občine, saj stane okroglo 3,000.000 Din in je za sedaj ootovo, če ne najlepše, pa vsaj med najlep-ćatni osn. šol. poslopji vse države. V njem je do najtanjših podrobnosti obseženo prav vse, kar se шоге človek za pouk mladine le želeti: vsaka učilnica zase prostorna dvorana, široki zaprti, pozimi segreti hodniki s posebno garderobo za dečke — za deklice, najmoderneje opremljena telovadnica, v opremi se je izkazala tvrdka Oražen iz Ribnice, solnčno igrišče, za vsak letni čas umerjene pršnc kopeli, delovna soba, ločena za dečke in deklice; v neposredni bližini vzorno urejen šolski vrt, v telovadnici popoln igr. oder, ki ga je slikal akademski >likar Toboljevič, v vsem poslopju električna luč; prostorna stanovanja za vse učne moči, vse to kaže, Ja je sodeloval pri izdelovanju načrtov nele tehnični strokovnjak, temveč tudi dalekovidni šolnik upr. Vilko Jurko, kijez nadvse požrtvovalnim župa nom Drakslerjem tudi nadziral ves čas vsa podrobna dela. Delavci smejo biti na krasno stavbo ponosni in so lahko brez strahu krstili šolo na ime naše kraljice Marije. Novo poslopje je zgledno združilo serijo novih stavb v Dolu. Krog nove cerkve, ki je bila dozidana šele 1910 leta, se bahavo vrste samo nova, ali temeljito prenovljena poslopja: občinska hiša z izo-lirmco m občinskim uradom, po vojni sezidana Zadružna palača, Društveni dom, trovina D. Kotnika in Sartorija ter renomirani poslopji trg. A. Dakslerja in Posojilnice. Tej lepi skupini poslopij se kaj lepo poda električna luč, ki preprega vso vas, žejo im pa gase kar trije novi vodovodi, med temi eden v Kalil 025 m nad morjem. Za vse to ima nevenljivih zaslug župan J. Draksler, ki je imel vedno izredno podporo v šol. uparvitelju g. Jurku in šol. nadz. Gnusu ter v najlepši harmoniji vsega občinskega odbora. Seveda je vlito tem zunanjim reprezentantom tudi notranje življenje po Kmetijski, Sadjarski in vrtnarski podružnici, olepševalnem društvu, v po-sojinlcah, v čitalnicah, v dramatičnih odsekih, sokol. društvu -»dr. sv. C. in M., gasilskem društvu ter pevskih tamburaških zborih. Pa še ne bo miru. že delajo načrte za spomenik vojnim žrtvam in nov gas. dom v starem šolskem poslopju. Tihi so Dolanci, žive v svoji izredno romantični dolinici zase, a delavni so kot malo-kje. Seveda imajo krepko podporo v Premogokopni družbi. Bog blagoslovi njihovo podjetno delo i v bodoče! Zoper bolezni v ledjih rabite SLOAN-OV LINIMENT Zakaj bi trpeli neznosne bolečine, ko se jih lahko iznebite z nekoliko SLOAN-OVEGA LIN1MENTA: SLOAN-A ni treba vlirati, ker sam prodira v kožo, ogrevf in pomirja bolna mesta preganjajoč bolečine. Imejte vedno po eno steklenico v rezervi. Uporabljanje enostavno. Ne maže kože. Dobiva se u useii LEKARNAH in DROGERIJAH Uporabljajte SLO AN zoper revmatizem, išias, bolečine v ledjih, ledvične bolezni, izvinjenja in kontuzije ter zoper mišične bolezni vseh vrst. SLOAN-ov LINIMENT preganja bolečine O japonski ženi Predavanje gospe Tsuneku-Kondo-Shušek v Zagrebu Ko se vračalo iz tmine Po opravkih sem bil na Gorenjskem in sem se vračal zvečer z brzovlakom z Jesenic v Ljubljano. Stopim v vlak, ogledam se za prostorom, pre-nmtrim ves dolgi voz tretjega razreda, poslušam razgovore, pa ugotovim: sami ljudje z juga! V resnisi! brzovlak ima direkten voz Pariz— Belgrad. V njem se vračajo s Francoskega naši ljudje, ki so tamkaj delali kot navadni delavci ali po tovarnah kot profceionalisli. Zanima me njih življenje, usoda, mnenje o razmerah na francoskem, vtisi, sodba o domovini. >Nikjer ni lepše zemlje, kakor je doma v Jugoslaviji. Na tujem človek le dela. toda kot človeka ga nihče ne ceni.« Spet drugi: з-Кај imam od tega. da sem pustil v tujini pet dolgih mladostnih let. Zaslužil sem res nekaj, po 4 franke na uro, po 40 frankov na dan, okrog 80 Din torej. Ampak tudi izdatki eo veliki: davek je mnogo večji kakor tu doma, potem hrana, stanovanje, obleka. Zdaj ee vračam po petih letih in sem prav tako reven kakor tistikral. ko sem odšel z doma. Samo vožnja iz Pariza do doma, vizumi in vse drugo, kar je združeno s potovanjem, me stane okrog 1390 frankov, skoraj 3000 Din.-: ln tako se vrele vsi. Vsak jx>ve po svoje, vaj so polni ljubezni do domovine, nihče si ne želi nazaj na tuje. Skczi vozove gre .sprevodnik, ščiplje listke, oni vprašujejo, kdaj bodo doma. Potem mi pove eden: Glejte, tisti nima, da bi se peljal do doma. V Ljubljani bo izstopil, prenočil, pa se kako drugače najiotil domov v Bosno ... Potem gre skozi vozove sprevodnik, ki ponuja potnikom slušalke za poslušanje radia v vlaku. Ljudje /. juga začudeni vprašujejo: ma kaki i radio, Sta jc to? Da slušate muziku! Ma kakvu muziku. Ne t rebrnim mi muzike. Slišali smo dovolj godbe, dovolj pestaii, dovolj vsega, — v črni jami, v tovarni, v dimu, med ro-polcni strojev, med krampi, lopatami... Drugi odgovarja: Da bi dal 15 Din za to, da poslušani radio? Preveč sem trpel zn denar po svetu, daleč od svojih. Kajši popijem liter vina. Vidite, lo je usoda tistih, ki se vračajo izmučeni iz tujih krajev, tistih, ki so izgubili v lom [ boju vsak smisel za godbo, za pesem, za veselje. To dela tujina, to spozna človek v eni sami 1 uri vožuje, z Jesenic do Ljubljane. V nabito polni dvorani »Pučkoga sveučilišta« je v domači obleki 19. n-vr-.t-ra nastopila. Silen aplavz jo je sprejel. Univ or dr. Zamik jo je v slovenski besedi pozdra. 2e v svojem skromnem nastopu, mehkem in tihem pripovedovanju jc predstavila n; žnos>t japonske žene. Potem je razvila njen socijalni položaj v predavanju: »Japonka o japonski ženi.« Med drugimi je poud tri momente: Glavna skrb so japonski ženi m«- n in dom. Moža mora sp. eti vedno z vedrim licem, brez utrujenosti in sitnosti, pa naj ji bo srce do smrti žalostno. Zanj se mara oblačiti v lepe obleke, zanj obraz šminkati (odtod ta običaj med Japon-kami žc izpred 3. stol. pr. Kr., prišel je iz Kitaja), nenašminkana pred njega ne sme, prav tako ne razkuštrana (zato si pač na poseben način vežejo lase in ponoči pclože glavo na izdolben podstavek). Možu mora biti v vsem poslušna: korespondenco mu mora pokazati, brez njegove vednosti n« sme storiti koraka iz hiše. Pa tudi starše niegove mor? spoštovati, še posebej taščo. Dete ji mora bili vse na svetu, zlasti moško; a svojo materinsko ljubezen mora skriti: ako ji pade sin v vojski, ne sme točiti solz, temveč se ve-seliti, da je imela sina, ki je dal življenje za domovino. Za tako smrt ji ne sme nihče sožalja izreči. Po poroki je njen dom le v moževi hiši; nc sme se vrnili niti v roditeljske dvore nili od moža. Zato dobi pred poroko nož harakiri, ki jo opominja: ali pokornost možu ali harakiri! Na moževem Junakinja - ime ti je mali! Čmuie, 20. novembra. Pretresljiv slučaj siromaštva, velikega junaštva, požrtvovalnosti, pa hkratu velike, resnične materinske ljubezni se je pojavil te dni mimogrede v Črnučah. Pripešačila je iz Ljubljane po veliki cesti skromna ženska, mati z otrokom v naročju, skoraj bosa, drugače dobro oblečena, pa vedrega lica, ko da se ji sama sreča smeje v obraz... ln je povedala: Iz Celja sem. Mož mi je bil zidar, zdaj sem sama. On je delal v Kranju, lani mu je spodrsnilo in je padel z zidarskega odra. Potem je umrl, ostalu sem sama s štirimi otroci. Dvanajst let sva bila poročena; z rožicami nama ni bilo postlano, toda živela sva srečjio, zadovoljno. Toda, kaj počenjate zdaj tu? V Ljubljani sem bila. Vso pot peš: iz Celja čez Trojane in Domžale. Kdo bi mi dal za vlak 32 Din? Tako pa sem vzela kruha s seboj, dobre volje pa tega malega, ki je bolan. Na okrožnem uradu za zavarovanje delavcev sem bila. Samo 100 dinarjev dobivam z možem, ki se je pri delu ponesrečil. Ko bi mi dali vsaj še 100 Din, potem bi bila zadovoljna. Potem bi nekako živeli, jaz in štirje moji mali. Stanujem pri dobrih ljudeh, pri delu jim pomagam zato. Kaj so vam rekli v Ljubljani? Obljubili so, da bodo dali. Mislim, da bodo res dali. Rekli so mi v Celju, preden sem Sla, naj se obrnem na gospoda, ki je ravnatolj pri Ljudski posojilnici v Ljubljani. Bila sem pri njem, res je dober človek, pa tudi gospa, ker mi je dala nekaj obleke za otroka. Dobri ljudje mi pomagajo po poti, ko se vračam. Zjutraj sem povžila za 3 Din mleka, zdaj sem dobila kosilo v dobri gostilni zastonj. Ženska se vrača iz Ljubljane peš nazaj v Celje. Skozi Kamnik in čez Gornji grad, kjer bo »potoma opravila nekaj zaradi stanovanja. Nič ji ni, vedra je v obraz in na smeh ji gre, ko pripoveduje svojo bridko zgodbo. Otrok pa ji počiva v narečju, komaj pet mesecev je star. Nič ne joka. le časih nekoliko zastoče, mati ga nekoliko pozib-lje, pa je spet dobro. Človek v resnici občuduje oba; zaman se sprašuje, kdo je večji junak: mati, ki si upa z otrokom skoraj bosa in na dolgo pot peš, ali siro-maček otrok, petmesečen, ki prenaša vse nadloge dolgega pota z ljubezni polno materjo vred? Elektrifikacija kočevskega okraja Kočevje, 20. nov. Okr. kmetijski odbor okraja Kočevje je za-počel akcijo za elektrifikacijo okraja. Stopil je v dogovor z bansko upravo, da bi se čimpreje pri-vedel tok v smeri iz Velenja. 20. t. m. je predsednik okr. kmet. odbora g. Škulj sklical anketo v Ribnico, na katero je banska uprava poslala referenta ing. g. R u e h a. Povabljeni so bili vsi občinski zastopi, od katerih so se udeležili iz sodnega okraja Vel. Lašče vse razen Turjaka, iz okraja Ribnica z izjemo ene vse in več občin iz okraja Kočevje. Ankete se je udeležil banski svetnik g. H a -m o v e š. Predsednik Škulj poudarja pomen elektrifikacije okraja, opisuje, dosedanje delo v tem pogledu. Ing. R u e h v daljšem stvarnem govoru poda dosedanji razvoj elektrifikacije v dravski banovini in sedanje delo. ki je uspelo že toliko, da bo daljnovod iz Velenja v nekaj mesecih v Domžalah. Podal je načrt, po katerem bi se elektrifici-ral kočevski okraj. Nato se je razvila živahna debata, v kateri povdarja župnik Mrkun pomen elektrike v kmečkem gospodarstvu; g. Fajdiga poudarja siromašnost okraja, zato treba, da oblasti izdatno prispevajo; t. Ramoveš poudarja potrebo solidarnosti vseh ob-in; g. Strnad želi večjo vsoto za elektrifikacijo v banskem proračunu. G. Mrkun predlaga, da se odpošlje resolucija na bana in centralno vlado in se za vso nadaljnjo akcijo pooblasti okr. kmet. odbor. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Ing. Rueh na stavljena vprašanja daje pojasnila, vsi navzoči se 7, vidnim zanimanjem zavzemajo za posamezne predloge. Debata je izzvenela v željo, da se električen vod čimpreje spelje do Livolda. — Nato je bil razgovor o nadaljnji organizaciji^ akcije po okraju, katero naj vodi predsednik g. Škulj. Izra-tila se jc zahvala kmet. odboru za pobudo in začetek akcije, banski upravi, da je poslala referenta In izrazila se je zahvala ing. g. Ruehu. Kako se okraj zanima, je dokaz tudi to, da so celo posamne podobčine iz Sodražiec poslale svoir zastopnike — vinaška in Zamostec. Važna zadeva čaberskega okraja I 'rite pri čobru. Ni je nujnejše in bolj potrebne stvari v vsem čabarekem okraju — ki ima sicer mnogo potreb —-, kakor, da bi se preložila banovinska cesta med Toščem in Smrečjem, ki pelje na tem mestu čez silno strm hrib -— kot po strehi. S tega hriba bi jo bilo treba proslavili pod hrib; bila bi sicer na ta načini neko-liko daljša, toda peljala bi skoro položno. Radi koščka te strme in slabe ceste — morebiti 3 km — jc vsak večji prevoz nemogoč. Navzgor se pride komaj s praznim vozom. Nemogoča je avtomobilska zveza Ljubljana—Rakek—Sušak, ki bi bila sicer mnogo krajša kot ona čez Kočevje. Z Rakeka je letos avtobus vozil na Tošča. Vasi Gerovo, Smrečje in dr., ki leže v območju te ceste, ne morejo oddajati svojega lesa na postajo Rakek. Kaj pa je les za naše kraje, to pa vsak dobro ve. Da bi se ta cesta preložila, se borimo že dolgo v rs I o let; mnogo potov in prošenj smo že naredili. Že pred vojno so hodili naši možje in fantjo od Poncija do Pilata in dosegli vsaj toliko, da so se napravili načrti in določil teren, kamor bi se cesla prestavila. Prišla je vojna in prekinila vse. V dobi strankarskih bojev so različne stranke pridobivale naše kroglice z obljubo, da se bodo zavzele za stvar in izposlovale, da sc bo cesta preložila. Ostalo je pri obljubi. Nazadnje smo dosegli, da je vzel zadevo v pretres oblastni odbor priinorsko-krajinske oblasti, kamor smo tedaj spadali. Pa je prišla razdelitev na banovine in čaibar-skl okraj, kamor spadamo, je prišel ]xxl dravsko banovino, in tako moramo začeti iznova s prošnjami. Prosimo torej merodajne faktorje, da nam uslišijo to našo malo prošnjo. Preložite in popravite nam cesto, ki je za nas največjega pomena! Tudi Vi hrepenite po užitku. Lahko si ga privoščite, ako dodaste vaši vodi za umivanje in kopanje Isla Eau de Cologne Badesalz, Isla Chypre Bade-salz, ali Isla Konlferen Bauesalz, proizvod Saline Bad Ischl. Te soli Vas bodo okrepile in osvežile ter Vam podele mladeniško svežost. - Zahtevajte izrecno Isla Badesalz«. Nedeljeni ati deljeni šolski pouk Sprožilo se je zopei vprašanje iz šole: Ali se uvede zopet deljeni ali osiane nedeljeni pouk? Novi čas nam je prinesel tudi v vofrazredni ce, tedaj tudi v mestne šole nedeljeni poldnevni pouk. Starši smo sprejeli nedeljeni pouk povečini z resničnim zadovoljstvom. Vsaj za pičlega pol dne več je vrnil otroku domu. materi, očetu družini. Pot v šolo in iz šole poslej ni več dvakratna. Le po enkrat dnevno upogiba hrbtičke — često še tako šibke — teža šolskih torb s knjigami, zvezki, z mapo, z blokom itd., ki postaja od 3. razreda dalje prav občutna. Od danes 7, po 8, po 9, celo po 10 ur šole med nezmanjšano šolsko dolžnostjo ostalih dni v tednu. — Res višajo tu obseg dela deloma tudi prostovoljna strepu ljenja. toda, ali ni šolu tista, ki naj razvoj invidu-alne nadarjenosti ne le ne onemogočn, temveč tudi go,ji? Studijsko delo, ki se snuje iz samoniklega hotenja, iz individualnih darov, sega više in globlje, kakor mehanično in Sablonsko delo. Ker se rodilelji kakor učitelji zavedamo, da šola ni namen sebi, temveč, da je središče Soli otrok, smo uverjeni, dn se bo ravnala šola povsod, in torej tudi pri vprašanji! deljenega ali nedeljenega jiouka po blaginji otrok. Da se bo usmerila in uredila vse. k glavnemu cilju, ki je: Stremljenje za takim šolskim delom, da bodo tisti, ki jili bo odpuščala šola in jih pošiljala v življenje, dobri, zdravi, pošteni, zmožni in pridni, z eno besedo: vrli ljudje. Mati. Skupščina slušateljev ljubljanske univerze Svet slušateljev ljubljanske univerze, ki vključuje vse redne slušatelje ljubljanske univerze, ie imel včeraj svojo peto redno skupščino. Zborovanje se je pričelo ob 5 pop. v zbornični dvorani. Vsa poročila na zborovanju so nam prikazala vsesplošno akademsko gibanje doma in v tujini in spoznali smo, kako velike važnosti je ndejstvovanje akademskega dijaštva za stanovski in socijalni na predek dijaštva. Kdor je opazoval zadnje desetletje gi.banjc slovenskega dijaštva, je videl, da je vse gibanje temeljilo na kulturno političnem temelju, od katerega pa slovensko dijaštvo predvsem ni imelo koristi. Nastale so borbe med dvetna svetovnima nazoroma, ki so vsrkale vse mlade delovne sile. Ta borba je dosegla svoj vrhunec lansko leto, ki pa ni bila osamljen pojav, marveč je poganjala še znatnejše korenine v Zagrebu in Belgradu. Kar je že pred dvemi leti poskušal zbor vseučiliških profesorjev v FHgradu, da se namreč to delo dijaštva usmeri v stanovskem zmislu, to se je danes posrečilo v Ljubljani na zborovanju skupščine Sveta slušateljev. Slovensko dijaštvo je zopet pokazalo, da so Slovenci najkonstruklivnejši element. Obveljalo jc načelo stanovskih koristi dijaštva in vse dijaštvo je prepričano, da bo težnje stanovsko enotnega dijaštva podpirala univerzitetna uprava z zborom vseučiliških profesorjev, pa tudi javnost in vlada. Svet slušateljev se je na včerajšnjem zborovanju preosnoval v Zvezo slušateljev univerze kralja Aleksandra, ki ima natnen zastopati stanovske, socijalne, gospodarske in študijske interese. Dvorana je bila nabito polna, tako živega zanimanja za svojo organizacijo še nikoli ni pokazalo dijaštvo, kakor uprav včeraj. Prišlo je slcci do precej ostrih debat pri posameznih poročilih, toda končnoveljavno pa je prišlo do soglasja, ki je rodilo novo, na strokovnem gledanju akademskega življenja temelječo Zvezo slušateljev Aleksan drove univerze v Ljubljani. Želeti ie, da bi ta enotnost slovenskega ui-jašfva obrodila le|ie sadove, ki bodo v korist Slovencem in veliki močni Jugoslaviji. Novorojenček v Savi Krško, 20. novembra. V torek dopoldne je neka ženska, ki se je slučajno mudila n« levem bregu Save v bližini krškega mostu, opazila v plitvi vodi slamnati ro-gožar (cekar). Misleč, da bo v cekm-ju kaj našla, ga je izvlekla iz vode, pa je v svoje začudenje našla v cunje zavito dete — deklico, ki je bilo dokaj iepo razvito. O najdbi je obvestila županstvo občine Videm, ki je ukrenilo, dn so mrtvega clr.ika spravila v mrtvašnico. Orožnišlvo vodi najstrožjo preiskavo, da izsledi zločinsko maler. Oiaj pravite ? Pri nas r zadnjih letih veliko govore i« pi Лрјо o reklami za pospeševanje tujskega prometu. Prirejajo predavanja in rudar« мЛ* krajevnih lepol po raznih vernikih, čeških, francoskih in «w-pleikih mestih, Kar »lave vsekakor precej tisočakov. Omenit hi se i,rk način reklame, hi /vi vas še ni znan, pa, pn r Memfiji, Avstriji in zadnje lelo ludi »ji češkem. i se le driare so uvedle v 1*oštni promet lejdopisnice, fine in okusno i;u oblačno. — V Belgradu je kazul barometer 750 mni .termometer 0"C do ! 15" C, mirno. |>oloblačno. — V Sara cvu je k.iral barometer 702.2 mm, termometer l(j"C do 13" C, zahoden, oblačno. — V Skoplju jo ka««l barometer 707.2 mm, termometer ti" C do 10" C. mirno, oblačno. — V Splitu je kazat barometer 703.1 mm, termometer 15" C do IS" C, veter vzhodnojužno-vzhotlen. oblačno. it Sejem sv. Klemena v St. Lovrencu na Dolenjskem bo 2-1. novembra, ne pa, kakor je bilo javljeno v nekaterih listih. 22. uoventbra. Toliko v vednost posetnlkom. it V prilogi »Službenih no* in« stev. 207 od 20. novembra t. 1 so objavljena >Navodila za izvedbo a sanacijskih del . it Opomrjamo na današnji oglas tvrdke Ant. Krisper glede razstave Miklavževih daril. Pri goljufiji prijeta. One 18. t. m. se je v trgovini g. Ivanuše v Krškem pojavila neka ženska, doma lz okolice liake iu izjavila, da je uslužbenka pri ge. Bon in da bo za njo nakupila raznega blaga. Prcfriganki so seveda takoj ostrogi i. Ko so ji ves nakup zavili v paket, je odšla rekoč, da se takoj vrne po blago. Med tem se je mudila še v drugi trgovini, gotovo s takim namenom kakor v prvi. Ker se je ta nakup hUnuši zdel sumljiv, je o tem takoj obvestil orožnišlvo, ki io je takoj začelo zasledovati. V lotu se je že vrnila, da bi \4tket od nesla. Na svoje veliko presenečenje je padla v roke pravice Ko so ji izprašali vest, je priznal« svojo nepoštenost in je morala potem z možmi postave romati \ krško zapore, kjer jo čaka zaslužen« kazen. MIKLAVŽ prihafa in obdaruje pridne otroke z lepo nlumin jasto kuhinjsko garuiturco, vedricatni za pesek, lopaticami i. t. d. katere so v bogati izberi pri tvrdki STANKO FLOR JANČ1C LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 3S Oglejte si Izložbe Izjava predstavnikov 9,Stov. liste u Koledar NboU ženica; Hilr cilija. devii*. mu- Osebne oesfi — Poroka. Na Brezjah se ie včeraj poročil gosp. Kark> B : b e r . vdetrgovec iz Zagreba, z gdč. \nico Kurentovo. poštna uradnico v Krškem Poročni '>riči sta bila gg. trgovec Niko FovdI iz Velike Kikinde icr kapcun l. klase g. Tine K uren; z B<.!graJa. Poročil ie nevestin brat gosp. dekan Moizij K n rent iz Leskovca. Bilo srečno! — Ii voja-ke -luibe. Po službeni potrebi so odrejoni za pilota 2. arakoplovnega polka lojmtek i poročnik Ljudevit Kos iu peh. (>od|4iroonik Niko-ktj Piveuj: za pilota l. zrakoplovne^n polku topniški poročnik Ciril Peče; za poveljnika 1. oute-rije 5. topniškega polka topn. kap. 11. rair. l»ori-slav Borota; na ,-lužbo v štab rečnega 'balnega poveljstva poročnik bo.iuega broila I. razr. Anton Debevee; na službo v poveljsivo parka rečuega obalnega poveljstva poročni!: fregate Robert Stru-hal in poročnik korvete Srečko Sršen in saniteiil1 poročnik dr. Mihael Nngorai: na službo v mornariški odred v Ohridu poročnik korvete Fr.us ZmrzJek;u ; na г-iuibo na kr. brod »Vardar poročnik korvete t run jo Keser; nu službo ne kr brod Sava poročnik korvete Rafael Arueri; ua službo iui kr. brod Morava poročnik korveie Emil Rajer; ua službo kr. remorker Ce.-: :>oroc-nik korvete Vladimir Cukar: za vršilca dolžnost: šefa kožno-ven. oddelka stalne mornariške bolnišnice san. poročnik dr. Josip Lipa: na službo na tkr. brod »Dalmacija san. kap. f. razr. dr. Fr.injo Vizjak: za intendanla )>omorsko T.rakoplovne šole Intendentski kap. I. razr. Jože /.uran: na službo v mtendantsko skladišče mornarice Int. podporočnik Ivan Rafaeli; nn službo v pomorsko voj. akademijo int. kap. I. razr. Dragolin Butkovič; nn shižbo v poveljstvo |>ožeškegn vojnega okrožja peh. kap. 1. razr. tanko Hočevar; za vršilca dolžnosti blagajnika poveljstvu boserake diviztjeke oblas.i eižji voj. uradnik lil. razr. ekon. otroke Ljubomtr Kuiaš in za upravnika skladišča sarajevske gar-nizijeke uprave nižji voj. uradnik III. razr. ekon. stroke Franjo Janfak. Novi grobovi + Umrla je v Ljubljani gospa Faiii Gregorčičeva, rodom Tržačanka. Pokojnica je bila za-vedna Slovenka in navdušena pevka. Sodelovala je tudi p; i ustanovitvi . Narodnega domn v Trstu. PcM{rob pokojnice s» vrši danes ob 10 iz dež. bolnišnice. Naj počiva v miru I Mala hronika it l'erkv!4ii koncert v Preski. V nedeljo dne 1. m. so i«o vršil v proslavo praznika sv. Cecilije cerkveni koncert ob novih, pravkar dovršenih in blagoslovljenih orglah. Sodelovalo bo ljubljansko ро*'*ко okrožje 7. zbori iz Mavčič. Preske, Smlodir'ka. št. Vida nad Ljubljano in Rokodelskega drttstva iz Ljubljane. Vmes bo zaigral uisgr. Preflrl nekaj orgelskih skladb, kan. dr. Kimovee bo Imel pa slavnosti primeren govor. OpOzirjamo, dC vozijo h koncertu z, obeli strani zelo primerne Eveze. Konec bo gotovo krog potili. it Slovensko zdravniško društvo vabi vso svojo člane da si ogledajo znanstveni film, ki ga predvaja radiološki Institut v dvorani OUZD v eoboto 22. t. m. (.b IH. it Oddaljen potres. Včeraj zjutraj, 21. novembra, e potre =omer Zavoda ла M«>teocologijo tn Geoiliniiniiko zaznamoval iMilrt«« precejšnje ja-kosli no razdalji približno 5BO km. Nekntori lia Gorenjskem «o ca tudi čutili. Kd<»r bi ga čutil, naj lo javi gornjemu naslovu na univerzo v Ljubljano. it Periitninarslro. Sestavil Л. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. v plahto 00 Din. Knjiga obsega 174 strani, je bogato ilustrovana in lično opremljena. V lahko umljivi bivoli opisuje pisatelj vzgojo perul-nine raznih pasem, da sr perutninaratvo povzpne do večje dobičkanosnosti ludi po naših krajih. Zolo važno Je poglavja o kurjih boleznih, ki ob-eegr. vuanje in notranje bolezni, ler rasne ne-Mode bi razvade. Dalje, kako zdravimo bolno ku-rHino Knjiga je sestavljena po raznih virih in z veliko marljivostjo. Vsi rejci in ljubitelji perul-шпе naj si nabavijo lo izvrstno knjigo. Ljubljana, 21. novembra. Zastopnik lansko A Slovensko liste je z ozi it»m na znano zagrebško resobieijo z dne 1. decembra 1020 na 5. redni skupščini Sveta slušateljev ljubljanske univerze danes podal sledečo iz.avo. V številni delegaciji je Svet slušateljev pri->ostvoval lani pri otvoritvi Akademske čitalnice v Zagrebu in pri tej slovesnosti je bila sklenjena in sprejeta resolnci a. ki naglaša edinstveno ..ngo-siovansko nacijo. Resolucija je nekak i/.raf današnjih velikih nacionalnih stremljenj, ki so dobila svoje obličje v današnji .lugosla\-i,-l. Poudaretk enotne jugoslovanske nacije kol državne edinlee ie v povojnem času. ko predstavlja Jugoslavija veliko silo na Balkanu in či je me,'aš< tej —ii i niso pri.inzni. \sekako pritnoreai in je pri nas Slovencih izrsr nacionaliH-sra instinkta. Toda komentir te znane zagrebške resolucij*', ki hoče 7. edinstveno jugoslovansko nacijo eno kvltar«. en jeiik. eno pisavo in pra^eris, eno /nano-t in rno knjilev uost, je pa gotovo ne>rečno stiliziran in ne odgovarja ne stilu in ne smislu kralievih manifestov in proglasov vladnih prestavnikov niti ne realnim dejstvom, polrebam in čuvstvom srbskega, hrvatskega in slovenskega ljudstva. Akti Nj. Vel. kralj Aleksander 1. srni ]ioudarja: Hrvati bodo i nadalje ostali Hrvati. Srbi Srbi. Slovenci Slovenci, vsi pa bodo ponesni. da Jugcvslovani. ako je mini-strski predsivlnik gen- Živkovič pri obisku Ljubljene slovesno in javno iz avil. da -».lugoslov.-mstvo kot Nacionalna in državna misel ue iaključnj'i naših plemenskih i slovenjih i hrvatskih i srbskih občutkov, in da ono ]>ostoja v spoštovanju ple-men-kppa imena, pisave in jezikovnih odtenkov in p!enieii»kih fnidirij... je komentar zaprebške resolucije napačen. Ne moremo si misliti, da bi resolucija z zahteva no f-si p'sari (n po enem pra- vopisu hotela o' minirati cirilico, kar bi цоте-njalo izgubo častitljive stare avetinjc narodno svojstven os ti, ne тогепн) pa zopet i ;: niso akademiki merodajni za tako dalekosežno zadevo, ampak > si Slovcuci. Slovenski jezik nam mora biti največja svetinja, ker uain je etlino sredstvo zu desego naše najvišje kulture. Resnični in iz dejstev izhajajoči komentar k resoluciji in k pravemu pojmovan u edinstvene jugoslovanske nanje naj bi bil klic k medsebojnemu proučil vanju jezikovnih in književnih tvorb in kulturnih vrednot, saj smetno priznati, dn mi Slovenci še nekoliko premalo poznamo literaturo in svostvenest Srbov in Hrvatov, kakor sinemo verjeti tudi dejstvu, ki sra je registrirala javnost, da Srbi in Hrvati naše književnosti ui naših kulturnih vrednot sploh ne poznajo. Ljubljana K slavnosti na KarmeU V ponedeljek, 24. novembra, na praznik sv. Janeza ml Križa. 1ч> v Knrmelski cerkvici na Sel" pri Ljubljani: Ob 0 in !47 tiha sv. maša. 0b H8 bote Presvetli blagoslovil kip sv. Malo Terezije in zlato rožo. ki jo ji bo sani podal v roko. Potem bode maše val pri njenem oltarju. Popoldne ob 16 pridiga in pete litanije. Ko smo o letošnjem prazniku sv. Male Cvetke blagoslovili njen oltar. Je rahel oblaček zagrnil tiho radost in svečano razpoloženje. Ze dolgo preje v Franciji naročeni kip Male svetnice je bil namreč zakasnil svoj prihod, da slovesnost ni vsestransko uspela po prvotnem načrtu. Kapelica je bila $r nedovršena. svetišče Male Cvetke še nepopolno. Zal nam je bilo. Medtem je soha srečno priromala iz dmalinega Toiilousa. Postavljena bo v s;>odnji del novega oltarja. Otroška svetnica leži na mrtvaškem odruJ kakor da bi klicala širni zemlji in zlasti mili naši domovini: -Po smrti boni trosila na zemljo dež nebeških rož. Pridite, da vam jih dam!<- — V Okusnih barvah izdelana soha je popolna imitacija liziiejškegn originala. Omišljena je po nasvetu kar-melske predstojnice v Lizijeju, matere Agneze Jezusove, rodne -estre sv. Male Terezije (Pavline). V lizijejski kapelici drži sv. Mala Terezija v deviški roki prekrasno zlato rožo. ki jo je kardinal Viro izročil v imenu sv. očeta Pija XI. Sv. Tereziki na Selu pa je ]>okloiiil zlato rožo plemenit dobrotnik. ki mu je Mala svetnica čudovito pomagala v velevažni zadevi. Roža je izdelana v Rimu. Soha Male Terezije na mrtvaškem odru je dar navdušene Terer.kine častivke v Ameriki, ki svoji nebeški Dobrotnici dolguje ozdravljenje večletne težke bolezni. Blagoslovljen,je novega kipa bo na praznik sv. Janeža od Križa, velikega redovnega očeta svetniške karmelske hčerke, ki ga je izredno častila. Iz njegovih krasnih mističnih spisov, ki so pred kratkim nn novo izšli v petih knjigah, je črpala moč in pogum, da je junaško prekoračila temno noč dušne preizkušnje in dosegla svetle višave duhovnega Karmola. Гвко je v kratki dobi Izpolnila mnogo let in nas vabi. dn ji sledimo na nieui poti. Nočni tramvai bo vozil vsake poi ure Uprava električne cestne železnice nan, sporoča. da bo od sobote dne 22. t. m. dalje vozil tramvaj vsake pol ure na vse strani, in sicer bo odhod z glavnega kolodvora ob 22, '22.30, 23, 23.30 in 24. izpred Mestnega trga proti garnizijski bolnišnici in proti Dolenjski cesti ob 22.7, 22.37. 23.7. 23.37 in 24.7. Odhod od garnizijske bolnišnice iu Dolenjske ceste proti mestu ob 22.15. 22.45. 23.15 in 23.45. Kal bo danes? Drama. Oospa ministrica, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Lvenij Onjegin. Gostuje Stepnjovski, tenorist opere v Katovicah. Ljuska predstava pri znižanih cenah, na korist Združenja gledal, igralcev. Izven . Nočno služIm imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt. Gosposvctska c. 10. 0 Starološki Strahlova zapuščina je razstavljena v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu. Razstava je odprta vsak dan od de-vetih do petih. Seja magistralnega gremija Ljubljana, 21. novembra. Na duuaširi seji magistralnega gremija je bil sprejet sklep, da se na novi naselbini, ki je v zadnjem času zrastla s podporo mestne občine na Oa-ijevlci, načeloma ne dovoli nobenr izvrševanje obrti. Mestna občina je dala ljudem podporo za zgradbo stanovanj, nikakor pa ne zato. da bi se v teh hišah napravili kakršnikoli li-gOV!»ki lokali. Na prošnjo nekaterih občanov se je znižal, ednesno odpisal dolg, ki ga dolgujejo na zakupninah za prodajni prostor. Valanhi Alfonzu se dovoli napeljava visoke antene v Koleziji proti knv-dji 300 Din. Izdala so se sledeča gradbena dovoljenja: Berglezu Jožefu za zgradbo gospodarskega poslopja na Dolenjski cesti. Športnemu klubu Iliriji: za graditev garderobnega poslopja ob Celovški cesti. Špelič Mariji za zgradbo pritlične hiše v Trnovskem predmestju. Inž. Dukiču za zgradbo prizidka ter za izvršitev adaptacije ob Cesli v Rožno dolino. K. A. Kregarjevim otrokom za zgradbo opečnega stebru nn mestnem svetu ph Šmartinski cesti, šiški Ivanu za zgradbo dvonadstropnega poslopju ob Masarykovi cesti. Splošni maloželezniški d. ti. za zgradbo usmerjevalca ob Bloivvetsovii cesti. Maroltu Francetu za zgra Ibo enonadslropne hiše v Gerbičevi ulici. Hranilnemu in posojilnemu konzorciju za zgradbo poslopja v Gajevi ulici, šerjakn Frantm za zgradbo pralnice v Zibertovi ulici. Kavčič Mariji zn zgradbo dveh stranišč ter drugih adaptacij v Križevniški ulici. Magister Mariji se dovoli adaptacija gospodarskega poslopja v stanovanju ob Dolenjski cesti. Uporabna dovoljenja so bila izdana: Nhiiui Ivanu. Vodovodna cesta; Tavčar Idi in Gjuri Štefanu, Dunajska cesta; PeČnikar Joži. ■ Dolen cesta: Zor Mariji, Alešovčevn cesta: inž. CmjaVu Josipu. Postojnska cesta: Praprolniku Francu. Ale-šovčeva cesta: Hiralnici sv. Jožefa. Vidovdanska cesta; Fabijani in Jurjevcu, Stritarjeva ulica: Plov-šelu Francu. Kolczljska cesta; Brecelj Anionu. Vodovodna cesta: Kavčiču Igo. Suvoborska ulica: Pnvlifli Francu in Frančiški. Verovškova ulica: Lovcu Francu, Dunajska cesta: Martinškli Anionu in Alojziji, Verovškova ulica; Hamu Kailu. Jelov-Slon in danes popoldne so žagali Zadnjo tračuiro. ki bo vezala priključek drugega tira stare proge z novo šišensko progo. Tračnica Je bila mrainič okrog 15 cm predolga. Ob kavarni >Evropa, pa so ob pločniku varili tračnice, ki bodo vezale dvojni tir od križišča proge v Šiško do starega izogiba-lišča pred kavarno -.Evropo Kljub temu, da ves čas odvažajo izkopano prst in kamenje s tovornimi avtomobili in da je na drugem tiru vw polno delavcev. »c Je vršil promet s tramva i redno od ItlrtVnOrrn IrnlniluilVil »l,» rt..Hi*a*l,n V^l 1 „ J r. : ......... -T......T,I.,, ,, U-....3B.L, ..... roma doleti skega kolodvora Ko bc. dodelmi priključek na dvojni lir v Šiško, bodo še hitro izko- pali cesto do starega IzoglballSJa pred kavarno I »EvroptK in položili že zvarjene tračnice ter jih zvezidi z, izogibalisčeui. PasanU, ki so zavijali v Dalmatinovo ulit« so /.aJudeni ogledovali dva delavca, ki sta na desni strani dolala na lesenem po-diju opekam podobne tanke betonske ploščice. Te ploščice bodo za/ tidi ob tračnicah zato, da ne bodo mogle le:,li kocke ecstm ga tlaka v špranje j ob rebru tračnice. Radovednežev, ki res zanimiva dela š-o vedno radi opazujeo, ne man.ka: pomagajo t. očmi in nogami v . veliko zadovoljstvo delavcev. v-, 250. predstava na Ljudskem odru, V nedeljo 23. I. m. ob iki| S zvečer sc vprizon '250. preUrtava Ljudskega odru. In dccr se ob tej priliki v prizori vesela komedija 'Ugrabljene Sabin-ke-r, katera jc polna živahnega humorja iu nenavadnih presenečenj, ki drie gledavca skozi štiri dejanja v brezkrajnem smehu. Ljudski oder bo storil vse. da bo na večer .svoje 250. predstave nudil našemu občinstvu dovolj nabave in užitka, posebno še radi toga, ker ia večer proslavi priljubljeni g. Jaiiko Novak 20 letnico svojega umetniškega sodelovanja ua Ljudskem odru, ler nastopi v glavni vlogi kot gledališki ravnatelj. Zalo pn toplo priporočamo vsem. ki so dosedaj vedno radi pc seča I i jircdstavc Lj. odra. da ne zamude te prilike videti zadnjo veseloigro, ki se vprizori v Ljudskem domu. ;•} Nad dvajset društev je imelo lani na dan I. decembra svoje prireditve iu veselice, čeprav jc /c dolga lela v navadi, da pri rede ča nik,nji ua ta dan svoj velik slavnostni koncerl v unionski dvorani. Časnikarji se ne boje konkurence drugih društev, ker bo tudi letošnji njihov kouccii prav gotovo nad vse sijajno uspel. \ seeuo pa svetujemo drugim društvom, naj v lastnem interesu opuslc in prelože vse prireditve ua dan I. dccciu-bra. • i O novi Ljubljani predava nrihoduji četrtek dne 27. novembra I1>10 ob pol 0 zvečer v restavraciji -"Zvezda* na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur ?.a Slovenijo ljubljanski jiodžupan g. proi. Evgen lan-. -Konji v prvem nadstropju.« Z ozirom na včerajšnjo vest. da v hiši na Ambroževem irgu ljudje stanujejo v pritličju, konji pa v prvem nadstropju, moramo dodatno ugotoviti, da ic poslopje, v katerem so konji, čisto drugo iu od onega, v katerem so ljudie. čisto ločeno. Kakor nam poročajo od merodajiie strani, se radi tega doslej ni pritožila še nobena stranka •:, Avlo podr' slarico. \ icraj ob približno 7.20 es jc pripetila na Marijinem trgu manjša nesreča. Po Miklošičevi cesli je pridrvel mestni avtobus. ki je pred trančiškansko cerkvijo, tik ob tro-toarju, podrl na ;L> neko ženico, staro pibližuo 70 let. Starica jc dobil* pri padcu na glavi manjšo krvavečo prasko in tudi iz nosa ji je tekla kri. Stražnik jc starico spremil k "Belemu volku«, kjer so ji nudili prvo pomot-. Vlom v gostilno. Med ljubljanskimi nepo-štenjakoviči je posebna soria takih, ki so se specializirali na vlome v gostilne in vinotoče, zlasti dalmatinske. Posebno radi vlamliajo tja. kjer pričakujejo dobre zaloge jedače. V zadnjem tednu ata bila izvržena dva taka vloma v Ljubljani, v noči n.i včeraj pa je bil izvršen tretji. Neznan dolgo: prstnež je vlomil v Lasanovo gostilno v Kersnikovi ulici. Odstranil je z dvoriščnega okna ilovico od šipe in šipo snel. nato pa se splazit v gostilno. Tu se je najprej dobro najedel in napil, nato pa odnesel skoro vso zalogo živil in sicer v vrednosti okoli 400 Din. Izmaknil'je iudi nekaj kovanega drobiža v skupnem znesku okoli 50 Din. Vlomilec sc je prejšnji večer najbrže skril na dvorišču, zjutraj pa sc je splazil na prosto. Zaradi tega, ker se ie pripetilo že več takih vlomov, ie ix)licija uvedla natančno preiskavo in posnela tudi nekaj prstnih odtisov. 0 Klub Primork prosi za svoje siromašne primorske rudarje v Srbiji vse one, ki imajo stare obnošene, tudi strgane zimske obleko, da blagovolijo to javiti na naslov g. Maše Gromove, Dolenjska cesta 14, ki bo poslala ponje. G Bukova drva. trboveljski premoč iu koks pri tt »KurivoDunajska 33, tel. 3-184 (Balkau). Jesenice Francosko predavanje. V -oboio 22. I. ni. predava ob pol 18 v salonu g. Poklarja ц. I e.y iz Ljubljane o snovi Les petites poole« du Paniasse . Jeseničani so pod vodstvom g. Lovrenoiča. pomočnika komisarja obm. policije, že prijavili oblastvu pravila bodočega »Krožka prijateljev Francije na Jesenicah z delokrogom za okraj radovljiški, zlasti pa za mesto Jesenice. Predavanje je organiziral v sporazum u s pripravljalnim odborom g. dr. slem-pihar. Ob predavanju se sprejemajo priglasitve li krožku, ustanovni občni zbor pa se bo vršil, brž ko d os po potrjena pravila, ki so bila prevzeta od društva v Kranju z edino spremembo, da ne bo protektorata. Tudi ii okolice, v. Bleda in Radovljice so dospele prijave. V teku je akcija, da pride na Jesenice s svojim pevskim programom g. Pugelj. Kočeure Preložitev sejma. Ker pade leiošnji Andrejev živinski in kramarski sejem v Kočevju na nedeljo 30. I. m., razglaša mestno županstvo v Kočevju. da se bo vršil ta sejem šele dno 2. decembru^ ker je 1. decembra državni praznik. Težka nesreča na rudniku. V noči od 18. na 19. t. m. je bil težko poškodovan neki rudar v kotlarni. Nad njim, 3 metre v višini, je njegov sodelavec čistil cevi. Poleg njega pa jc ležal ključ (tako imenovani Mamiluclidecker ). Pri čiščenju mu je spodrsnilo, s tem jc porinil ključ v stran, ki je padel na nesrečneža in mu napravil težko rano na glavi in na nogi. Nezavestnega so takoj pripeljali k zdravniku. Ce bi mu bilo železo padlo kal; cm bolj proti sredini glave, hi bit pri j>riči mrtev. V tukajšnjem mestnem občinskem odboru se je osnoval Taj-ko-prometni odsek . kateri zastopa planinsko in olepševalno društvo. Motnih V nedeljo 10. I. m. popoldne je praznovalo naše Kal. prosvetno društvo jubilej 201elnega obstanka. V proslavo lega jubileja se je priredila skromno proslava v društvenem domu. N« sporedu je bilo polje, mešan zbor, deklamac-ije, slavnostni govor, kalorega je kot zastopnik Prosvetne zvezo imel naš domačin akademik g. Anton Hribovšek, in n« koncu proslave se je vjjrizorila J. Jelenova -Srenja , drama v 4 dej. Govornik sc je v svojem govoru spominjal ustanoviteljev prosvetnega društva g. župnika lv. I'lahnfriko, kateri pa Je žalibog v I. 1914. legel v prezgodnji grob. Pod vodstvom g. Plahutnika je društvo kol mlado in siromašno sijajno delovalo, ker je bil g. župnik z dušo in srcem vnel za povzdigo izobrazbe ln srčne kulture svojih ljubih župljanov, zato se ца naše društvo še danes kol u- anovltelja s spoštovanjem ^>o-ntinja iu še danes žaluje za nJim. Prihodnji dan, v poneselJek, se je v župnl cerkvi op№ila ?и us'anoviteliem društva -v. inaša zadušnica za njegov večni mir in pokoj. Maribor DupleškČ most za promet odprt Kakor smo poročali, jc bilo pred nedavnim izdano dovoljenje za uporabo mostu za osebni promet. Z včtra.šnjim dnem pa se je dovolil promet čez dupliški most tudi za vozila. Ob tej priliki se je dopoldne izv. šiln preizkušnja mostu z valjarjem mariborskega okra nega odbora po posebni komisiji Navzoči so bit'i: gradbeni svetnik ing, J u r a n , šef tehničnega oddelka pri mariborskem okrajnem glavarstvu, načelnik okr. cestnega odlbora Franjo 7. c h o t, člani okr. cestnega odbora in šmairjcški žumun Schicker, ravnatelj mestne plinarne ing. Tomšič, dalje podravnutelj mestnega avtobusnega podjetja Neralič, ing. Stergaršek in ing. Soberl in drugi vabljeni gostje. Po izvršeni preizkušnji se je pri Patkliču v imenu okrajnega cestnega odlbora ing. Juranu, navzočim zastopnikom posameznih časopisov in Par-kliču, kot zastopniku brodarske zadruge, načelnik Franjo Žebot zahvalil s prisrčnimi in toplimi besedami. Tudii ob tej pri'lifei je s solospevi podrav-natelj Neralič dvignil ininpoioženje navzočih. Včerajšnji dan je ^velikega gospodarskega pomena za prebivalstvo gotovega dela dravskega inptu.skega polja in za del Slov. Goric. DupleSki most je edini most med Mariborom in Ptu:em in je eden izmed največjih lesenih mostov v naši državi sploh. Ogenj pokončuie... Maribor, 21. novembra. Na Pragerskeni je na перојаччп.еп način nastal požar pri posestnici Mariji Pernatovi; ognjeni zub! i so na mah objeli stanovanjsko hišo ter go- i apodarska poslopja. Vsa prizadevan a sosedov ln gasilcev, da bi ogenj pogasili, so ostala brezuspeš- ■ (la. Ogenj je upelelil stanovanjsko poslopje z vsemi premičninami vred. &koda sc še ne da ločno oceniti in je delno krita z zavarovalnino. S Mariborčani se bodo gotovo v lepem šte-eleiill jutrišnje slovesne blagoslovitve crgel v Svečmi. Ob lej priliki vozi avtobus izpred restavracije »Pri grozdu« olb 7.30, nazaj v Maribor po potrebi. □ S preizkušnjo cevi plinskega omrežja so pričeli te dni delavci mestne plinarne v peri(e:nih delih mesta; preizkušnja je bila že nujno potrebna, ker so cevi že na mnogih mestih popokale m popustile. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden (od jutri opoldne naprej) Minnfikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu. □ Mariborsko gledališče pripravlja; prvo otroško predstavo v letošn i sezoni »Aladina« v režiji H. T o m a i i ć a , nadalje znano Smetanovo »Prodano nevesto« ter ..Grofa Luksemburškega«, uboje v režiji D. Trbuhoviča. Trbovlje Celje O Iz novega občinskega proračuna. Mariborskemu olepševalnemu društvu se zviša subvencija od 180.000 na 280.000 Din; vendar bo moralo omenjeno društvo skrbeti tudi za olepšavo kopališča na Mariborskem otoku; za kolonijo društva za zaščito dece iu mladine na Pohorju se predvideva subvencija v ivnosu 50.000 Din; za počitniški kclo-miji na morju in na Pohorju pa se je predvideni znesek zvišal od 49.000 na 79.000 Din. □ Mestni načelrik pri tuka,ftnjein trgovskem gremiju vcletrgovcc Vilko Vajksl je z vče «. šnjim dnem odiloiil svoje mesto. Do občnega zbora vodi Gremij prvi podnač. velehgovec Vilko Berdajs. □ Davščina za blagovni promet potrjena. V smislu tozadevnega obvestila finančnega ministrstva s« je piedJog glede uvedbe nove davščine na blagovni promel za leto 1931 potrdil. Finančni efekt te nove davščine je proračunan na Iri milijone. Za brezstanovanjce lŠ.^OODin, Mestna občina je sJilemi'la vdirati to vsoto za preureditev barak ob Kraljeviča Marka ulici, kjer biva o brtz-stanovanjci in so sc morali izseliti izpod obokov Državnega mesta. Preureditev se bo izvršila tako, da bo možno bivanje v baraki tudi preko zime. □ Nova avtobusna proga Msribor—Duplek— Sv. Martin je na vidiku. Tozadevna prošnja za konccsijo je žc na pristojnem mestu. □ Maribor je zdrav. Po zdravstvenem izkazu mestnega fizikota ni od 15 do 21. novembra v Ma-riborunihče obolel na kulti nalezl ivi bolezni. □ Iz francoskega krožka. G. L. Tesnie-e, prvi profesor za francosko književnost na ljubi an-ski univerzi in sedaj profesor za slavisliko na strasbuiški univerzi, se je za časa svojega bivanja med nami z izredno temeljitostjo poglobil v študij slovenskega jeziku in slovstva. Sedai je spisal knjigo o O. Župančiču, ki bo izšla tekom decembra. Knjiga bo obsegala 450 strani iu bo gotovo vsak slovenski inteligent segel po njej, da > idi, kaiko sodi o našem pesniku odličen francoskj učenjak. Knjiga stane proti predplačilu 15 Din ,ina-vadna izdaja) oziroma 100 Din (izdaj.4 na luksuznem papirju). Predplačila se sprejemajo do konca oovembva v tukajšnjem francoskem kru/.ku, Grajska 5 ob sredah od 17—19; lahko pu se tudi pošljejo po nakaznici na naslov: Francoski krožek v Mariboru. Pozneje v knjigotrštvu bo knjiga znatno dražja. Ш Smrtna kosa. Smrt je rešila dolgotrajnega trpljenja dvajsetletnega di.aka 5. razreda realne gimnazije v Mariboru Franca Мел/iariča, »ina železniškega uslužbenca, slanuočega v Studencih, ■ulica Kralja Petra 28. Pokojnik je 3 leta bolehal. Pogreb je danes ob pol 4 popo'dne iz mrtvašnice na magdaknsko pokopališče. Mlademu dijaku večini mir, rodbini naše sožalje! □ Na dnu,.. Pred senatom trojice so se včeraj zagovarjali 68 letna ključavnićarjeva žena Marija B. iz Limbuša, delavka Rozali a C. iz Maribora, brivski pomočnik Rudolf K. iz Maribora ter ključavničarjcva žena J o sip in a H, Marija B. je povzročila odpravo plodu; Rozalija C. je dne 12, maja t. 1. v Limbušu dopustila da ji je Marija B, odpravila plod; Rudolf K. in Josipina H, pa st;i na snovala Rozalijo C, k dopustitvi. Marija B. iri Rozalija C. priznavaiu dejanje, dočim ostala dva obtoženca krivdo zaničujeta. Takšni in slični pojavi se v Mariboru in okolici v poslednjem času prav posebno množe; so pojavi, ki dajo misliti... Razprava se je v svrho poizvedovanj preložila. 17] Potvorjena menica, po tvor jeni podpisi. Maja meseca 1929 je bivši poštni uradnik Franc M. predložil tukajšnji Mestni hranilnici menico, 'glasečo se na 2C00 Din ter opremljeno s ponarejenima podipisrma obeh svojih hčerk A. in M. kot poroktni, proti obljubi, da bo v svrho odplačila odstopil IX) 200 Din mesečno od svoje plače. Pri pozne/ših opominih Mestne hranilnice glede poravnave dolga v izno.su 2000 Din pa se je pokazalo. da hčerki sploh nista podpisali očetu nobene Menice za posojilo pri Mestni hranilnici in da je plača Franca M. Žc zarobljena v korist tvrdke ■»Meda«. Franc M. je sedel včeraj na zatožni klopi pred malim senatom radi hudodelstva goljufije. Obtoženec je zanikal krivdo, češ da ni nikogar spravil i svojim postopanjem v zmoto. — Razpru-va se je v svrho zaslišanja novih prič preložila. □ O Primorski predava drevi ob 20 v veliki dvorani Narodnega doma dr. L. Č e r m c 1 j ; po predavanju petje in prosta zabava. Primorci! П KaloliSka Otnladlna priredi danes ob pol osmih zvečer drugi družabni večer s čajanko v Omdndinskem domu. Prijatelji društva vabljeni. * Pri tolSPici. protinu in slndkosečnosti Izboljša naravna vFranz-Joaotc grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci nn polju zdravilstva o prebavilih ugotavljajo, dn so dosegli a >Kranc-Josefv vodo sijajne uspehe. — »Frani-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in »pecerijskili trgovinah. & Krekov večer. Na prosvetnem večeru v ponedeljek dne 24. novembra ob 8 zvečer bo predaval življenjepisec dr. Jan. Ev. Kreka o tem velikanu slovenske preteklosti. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Poleg tega nastopi celotni tamburaški zbor Krekove družine s 4 god-benimi komadi. Dalje je ua sporedu po en duet in en kvartet ter deklainacija Krekove malo znane a silno zanimive pesmi »Ančkina povest«. Večer bo tedaj pravcata akademija v počasi našemu evangelistu. & Pevski zbori KPD, Oljke in CPD priredijo v ponedeljek 1. decembra t. 1. v veliki dvorani Celjskega doma koncert koroških pesini. Ker je čisti dobiček namenjen narodno-obranibnim svrham, je narodna dolžnost vsakogar, da poseli koncert. & Uradni dan okr. greiuija trgovcev v Celili za člane trgovcev gornjegrajskein sodnem okraju v torek dne 25. novembra 1930 in sicer: v Oor-njeni gradu v posebni sobi gostilne šarb od 9. do 12. in v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti« od 14. do 16. j©- Svilen dežnik je dne 16. t. m. izgubila na hribu sv. Jožefa neka ženska. Vredsn je bil 100 Din in najditelj bo napravil dobro delo, če ga odda pri celjski policiji. £3 Zaradi potepuštva je bil-včeraj zjutraj ob pol 2 aretiran v Gregorčičevi ulici 30 letni Feliks K., zastopnik neke mariborske razpečevahlice raznih srečk. V Gregorčičevi ulici ob tem času ni imel pravzaprav ničesar opraviti, a vseeno si je hitro izmislil storijo o neki služkinji, s katero da ima stike. Ker pa je Feliksa že dalje časa lc preveč videti po Celju, so ga odgnali na stražnico In poprašali, s čim cla se pravzaprav preživlja. Pa ni znal ničesar pametnega povedati. Poleg tega so zlobni jeziki še pravili, da se razume na tihotapstvo z igralnimi kartami. Feliks je po vsem tem moral v sodni zapor, kjer bo dobil najbrž nalog, da se iz Celia izgubi. Ptu\ Lmtomer Skavtski pekrol je razgrnil peruti tudi v našem mestu. V nedeljo jc prihitelo iz Maribora lepo število skavtinj in skavtov, da so tudi Ptujčane navdušili za to moderno gibanje. Lepo je hilo videti, ko so te zelene obleke in široki klobuki odšli k skupni sv. maši. V Ptuju zaenkrat živi ena čela skavtov. Upamo, da bodo našli razumevanje pri občinstvu, kadarkoli bodo potrkali na vrata. Utopljencev« truplo uajdeuii. — PSi zadnjih nalivih koncem oktobra je vozil z dvema konjema čes Pesnk'« mlad voznik PukSlč, doma v Gajovcih. Na vozu jc zaspal. Valovi podivjane Pesnice so ga spečega pograbili z voza in odnesli, konju pa sla šc drugo jutro tičala v grmovju. Dolgo so zastonj poizvedovali o njem. Pred par dnevi pa »o ga pri Forniinu našli delavci, ki regulirajo Pesnico. Mlatil fant jn bil vjet v grmovju. Gasilska trobenta nas je zbudila v oetrlek zjutraj. Ob pol I zjutraj so gasilci hiteli v Prešerno ulico, kjer se je užgalo pri Jurci. Ogenj je nastal v pra'nici. Kmalu pa so ga pogasili, tako dn lastnik ni utrpel posebne škode. rastla. Podčetrtek (lUHpodareko ihorovanje. V četrtek popoldan se je vršilo veliko zborovanje tukajšnjih obrtnikov. Poleg župana g. Vo-duška je poročal g. Pavlin. G. Vodušek Je obrazložil dajatve In poirebt: občine. Njemu kot župuuu je težko pokazali jasno sliko za bodoče. Kakor kažejo potrebe, bo morda potrebno v nekaj letih naši občini nalagati ne več 05- ali 96-udstotno doklndo, ampak 200%. Občina ima že sedaj okrog 12,000.000 dinarjev dolga, če pa bo po ukazih prosvetne oblasti treba zidati še šole, pa bo dolg narastel kar na 20.000.000 Din. G. Pavlin je govoril nad dve url. Je obširno razložil davčno predpise in tako tudi vse naklade na direktne davke, ki znašajo v naši občini za obrtnike 209%. Pripomnil je pa, da nekateri ne napovedujejo pravilno svojega davčnega predpisu davkariji ln so sami krivi bremen, ki jih zakon ne predpisuje. Omenja rudarsko krizo in vzroke te krizo, ki pa je svetovna. Ni pričakovati v dogledneni času izboljšanja. Omenjal je hladilnico, kopališče, stanovanjske hiše, kar je gradil prejšnji odbor seveda z najetim posojilom, vse lo je bilo potrebno in se gotovo vse ne rentira, upa pa, da se to zgodi v bodočih letih. Sedanje stanje občinskega vodovoda je posebno pereče, že odobreni vodovodni pravilnik od banske uprave bo morala občina pričeti izvajali, polrebno bode, da se vodovod uoei sam, upeljala so bode vodariua in vsak hišni posestnik si bo moral nabaviti vodomer. Strokovnjaško je ugotovljeno, da bi bilo vode dovolj s sedanjimi pritoki in napeljavami, če bi jo pravilno uporabljali. Potrebno jc upeljati vodarino, in sicer nad 301 dnevno ha osebo, kar bi znašalo dnevno 1.50 Din. Temu pu so nekateri ugovarjali in predlagali pavšalno plačevanje vodarine. llisni posestniki z odgovori niso bili zadovoljni in so vztrajali pri svojih predlogih. Prečilana je bila resoluciju obrtnikov, ki bode poslana banski upravi: Banska uprava naj ukine tukajšnje zdravstveno okrožje, ker že lansko leto ni dobilo otl banske uprave iiotrjenega proračuna. Denar, ki ga Je tukajšnja občina plačala v to institucijo, nad 81ХШХ) l)in, naj banska uprava izroči občini. Nadalje spomenica ugovarja proti naročilu banske uprave, da mora občina kupiti most črez Savo in ga vzdržavati, ne siue p« pobirati mostnine, to jo občini te v breme. Spomenico so navzoči soglasno sprejeli. Sevnica ob Savi , Katoliško prosvetno društvo »Slomšek : priredi v nedeljo dne 23. novembra 1930 ob H popoldne v dvorani Slomškovega doma ljudsko igro Pri kapelici , ki jo je spisal P. Zakrajšek. Pred igro bo predavanje kulturno-prosvetnega značaja. Vse prijatelje prosvete in zabave vabi k obilni udeležbi Kmetje se pritožujejo zaradi nenatančnega merjenja smetane v občini Cven. Privaltio podjetje, g. Tibaut .Jurij iz Sp. Кгарјн, ki kupuje smetano. namreč nima zalo pripravljene mere. Meri namreč z litersko steklenico. Ce bi imel vsak prodajal«- po eden ali več litrov, bi že bilo, toda včasih je samo nekaj smetane v steklenici. Recimo za :l eni. Ali sedaj lahko trdim, da jc */?■> litra smetane. Ne. — Višjo finančno oblast toTej prosimo, da ukrene, da ne bo itak že stiskani kmet še izkoriščan. Če je gostilni' ar poti natančno kontrolo, dn lniu le preizkušene posode ali mere, zakaj nc bi pri mlekarstvu država ščitila kmetu. Kajti marsikateri mesec jo mlekarstvo edini dohodek zu njoga, in ali naj bo še ta dohodek — zmanjšan? Liko! bomo pili v nedeljo. Naši kmetje so posejali ozimino. Zalo jo bonio zalili, dn bo lepo Gornja Radgona odbor. Ob priliki poseta gg. kraljevih odposlancev v Slovenijo, jc bil določen za delegata za obsotcl-ski kraj tukajšnji g, župan in lekarnar magister L. Jurše. Imenovani gospod se že ves čas trudi in prizadeva za izboljšanje tukajšnih oest in za vpeljavo zopetticga poštnega avtomobila. Kolikor smo zvedeli, sc bodo vse zadeve po možnosti v dogledneni času rešile. Cvetličarna. Posebnost trga Podčetrtek jc gotovo moderno urejena cvetličarna, ki je delo praktičnega in podjetnega ler nadvse delavnega gospoda R. Pregrada, ki jc brez dvoma edina te vrste v Sloveniji. Ne samo iz Slovenije, ampak tudi iz Hrvatske m Srbije naročajo njegove proizvode zaradi cene in solidne izdelave. Želimo domačemu podjetju kar največ uspe hal Obrtna šola. Želo na mestu bi bila tu kaka strokovna šola, ker je ni daleč nobene. Tukaj bi sc dalo to z lahkoto izvesti, ker imamo na razpolago dobre strokovnjake .N. pr. g. graščinski u|>ra-vitelj Kobale računovodstvo, g. dr. Jaegcr zdrav-ništvo, g. lekarnar higijen« itd. Vsaj gospodarski ali gospodinjski tečaji bi se lahko priredili. Dol pri Hrastnika Dnevni red »lavi« ob blagoslovitvi nove šole bo: Ob 9 cerkvena blagoslovitev ln »v. opravilo v šol. dvorani, nato pozdrav gostov in ogled stavbe ter razstave ročnih izdelkov učencev. Popoldne pa se vrši slavnostna akademija s pevskimi loč^ini. deklamacijami, telovadnimi naslopi Ln ualaSo za ta dan »pisano Igro g. uditelja Roša iz Celje Pri AndrcjJevihc Kupčija i jabolki je prenehala. Pretekli teden so bili odpcslani zadnji vagoni. V celem jc šlo letošnjo jesen skozi tukajšnjo postajo v Avstrijo in dalje proti severu nekaj nad 400 vagonov jabolk, samo na postaji Gornja Radgona pa so naložili okrog 70 vagonov jabolk. Slovenjgradee Potok Suhodolnicu se bo v območju občine Stari trg, kjer ob vsakem večjem deževju prestopa svojo bregove in dela občutno škodo, enkrat delno regulirala. V ta namen je sklicala kr. banska uprava tcltničnl pregled tega potoka, kateri se bo v r-šil v sredo 10. decembra dopoldne. Sestanek tehničnih izvedencev ler drugih interesentov je navedenega dne ob 11 n-.i ok>\ načelnivu, soba št. 2, nakar jo skuiicn odhod na lico mesta v Stari trg. Omenjeni pregled bi se imel vršili žc v soboto 22. t. in., a ga je kr. banska uprava preložila. Pri Ink. okr. sodišču se bo 28. 1. ni. ob lo dopoldne oddajala prehrana zu jetnike za leto 1931. Rellektanti naj pred licitacijo jkiIožc -100 Din kavcije. Nesreča pri delu. V tukajšnjo bolnišnico je bil sprejet Marovl Jožef iz Vuhreda. ker je pri delu v kamnolomu padel 9 do 10 metrov globoko |K) pečini navzdol ler se jc težko poškodoval po glavi in si bržčas pretresel možgane. V bolnišnici so mu hitro nudili polrebno pomoč ler jc upali, da bo ostal pri življenju. Slovensha Bistrica (J i ha nje mesnih cen. Kljub temu. da plačujejo mesarji za kmeta neugodne cene za živo težo. so prodajali kilogram govedine po 20 Din (sie»r !ud> ceneje, ampak samo na ceniku). Upoštevali jp ireb:1 razliko pri živem kg 8 do 9 Din, pa pozneje 20 Din' še slabšo je bilo pri svinjskem mesu, Bržko pa j • nek tukajšnji mesar nastavil ceno 1 Din za kg re1 dobrega in lepega mesa, so tudi ostali mesarji nazadovali s cenami. Tako dane- dobimo dobro »n-vctlino že od 15 Din naprej I Čatež ob Savi V nedeljo 23. t. m. bo ob 10 posvetit g. dekan iz Lcskovca — Alojzij Kurent, naša dva nova zvonova, ki jih jc vlila zvonarna v Si. Vidu nad Ljubljano. Ker zvonov do danes še nismo prejeli, niti ni poslala zvonarna obračuna, niti lis'ine o kolavdaciji zvonov, ne. moremo izreči še nlkake sodbe. Po i>o-gotlbi naj bi tehtal večji zvon Fin 680 kg, mali I) pa 170 kg. Cena je preračunjena po pogodbi na 38.500 dinarjev. Pri lej priliki sc spominjamo in zahvaljujemo vsem darovalcem in dobrotnikom naših zvonov. Zlasti se zahvaljujemo dobrotnikom izven naše župnije. Tako so darovali g. Anton Tonejc, restavrnler -LovaCkl rogc iz Zagreba, 5000 Din, velcrodni gospod dr. Ferdinand grof AHe.ms i* .Slov. Bistrice I(XX) Din, g. Anton Zevnik, notar v Višnji gori 10(xi dinarjev, Posojilnica v Brežicah 500 Din, večje in manjše zneeke so tudi darovali trgovci in obrtniki iz. Brežic. Vsem darovalcem stotero: Bog plačaj! Naj bi mogli novi zvonovi oznanjati mir in srečo t ost ran in onkraj Savel Cerhtfeni vestnih Cerkev ▼ Križankah. V nedeljo 23. t. ш. (B. M. V. de domo Tcutonko m Jerusalem, zaMitnica križarskega reda). Ob pol 11 (pridiga odpad«) slovesna »v. maša. Izvaja sei Mitsa in D s spremljavo goda*, «1. A. Rihovskv, po oferl, Ave Maria Т.Л sopran solo, orgle in gosli, al. P. Grmi, InnUim crtfo, id. dr. Fr. Kioiovec; po maši: Marija Zma-galka, zl. L Grei'th. Naše dliaštoo Na 59. rednem občnem (boni J. K. a. d. »ZarJ«" jc bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik; Brecclj Marijan, o*nd. iur,, lajnik: Maučec Joško, stud. phil., blagajnik; N«fmva Albm, stud. teh., arhivar: Arko Karel, stud. phil., gospodar: Trofc-nik Rudolf, stud. hir., revfzor'a I. Hanc Franjo. I cand. iur.. 11. Bricl Stane, cand. teh. — Odbor. Spori Zanimivo je, da so na zadnji seji ljubljanske podzveze glasovali za suspenz Iliriji delegati manj 4ih klubov, ki »o dosedaj živeli ua ručun vodilnih klubov. Torej iz dohodkov, ki sta jih zaslužila lli rija m Primorje. Ali se bodo ketlaj spametovali naši vodilni klubi jn pričeli skupno delovati? To glasovanje naj bo pa«v bodoče resen opomin, da spadajo v vodilno organizacijo našega nogometu resni ljudje, ki vidijo tudi preko ograje« lastnega kluba. Slovenski in obenem tudi državni prvak v plavanju Draško Willan jc pristopil k Iliriji. Ta korak mladega in nadarjenega plavača je le odobravati, ker bi bilo škedu, da bi izreden naravni talent ostal neizrabljen. V Sloveniji pa le Ilirija nudi mlademu plavalcu največ možnosti za uspešen razvoj. Iz Zagreba javliujo, dn jc zbor nogometnih sodnikov sklenil ljubljansko sekcijo priključiti zagrebški. To bo monda edin pameten izhod, ki pa zopet potrdi star pregovor: »Kjer sc dva...«! Radi neznosnih razmer v Sloveniji bomo menda po ! časi izgubili popolnoma samostojnost in bodo vodili naše športne organizacije le tuji ljudje. Zc lahkoatletiko. hazeno, sedaj tudi sodniki, ni izključeno, da pride tudi nogomet na vrsto. Potem bo red in pa najbrže tudi popolno nazadovanje, ko' je to že sedaj v lahkoatletiki in hazeni. Pa sc prepirajte šc naprej ,vse za razvoj in napredek ua šega športa. GOZDNI TEK ZA SMUČARJE SKS. ILIRIJE. V nedeljo 32. t. m. ob 10 dopoldne se vrši kondicijski gozdni tek za smučarje tekmovalce, ki ima namen pokazati sadove predsezonskega tre-j liinga. Prireditev obeta biti zanimiva, ker je pričakovati tudi udeležbe izven ljubljanskih smučarjev. — V prvi skupini se bodo pomerili že znani smučarji, med katerimi jc nekaj zelo dobrih tekačev; v drugi skupini pa juniorji in pa začetniki. J V naprej prerokovati zmagovalca ene i ti druge skupine ni mogoče, ker ne poznamo kvaliteto tekmovalcev gorenjskih iu drugih klubov, ki so tudi že obljubili sodelovanje. MEDKLUBSKE TEKME SMUČARSKIH ŠTAFET Smučarski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo dne 30. t. in. s startom ob II dop. pri klubovi j koči v laniarju (Planica) uiedklubske stafelnc tek ; me ua progi 20 kili. Vsaka prijavljena štafeta šteje 4 tekmovalce, od katerih prevozi posameznik progo ; 5 km. Žrebanje startnih številk in opis proge sc vrši na dan tekme in sicer ob 10 oop. v klubovi koči, kjer se po tekmi razglasijo tudi rezultati. Tekmovanje je dostojmo vsem v JZSS. verificiranim tekmovafcvui iu to proti pri javni п i od 20 Din i za štafeto. Tozadevne prijave je vposlati do 28. t. 1 m. z prijavnino vred ua naslov: Dorčc R ovali, j Trboveljska prcinogokopnu družba, Ljubljana, naknadne prijave pa sprejema vodstvo tekme v klu-' bovi koči pred pričcikom žrebanja. Prvo placirana staieta kakor tudi prvi trije posamezniki, ki dosežejo najboljše čase dneva, prejmejo častim od nosno praktična darila. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, obvešča: Prvi Hrvatski Motoklub priredi jutri, dne 23. t. m.. v slučaju slabega vremena pa dne 30. t. m. s sode lovanjein in pod |»kroviteljstvom Zveze motoklu bo v ter Zagrebške sekcije avtomobilskega kluba prvo gorsko dirko na I km in sicer na progi Von-činiua in deloma Vočarska cesta v Zagrebu. Člane, ki žele prisostvovati tej lokalni in zanimivi prireditvi, obveščamo, da sc prične dirka vsakokrat ob 10 dopoldne. MARIBORSKI ŠPORT. Športne prireditve v nedeljo. Ob 13.15 na igrišču I. SSK Maribor: prvenstvena tekma SK Ranid mlad. : SK Železničar mlad. za pokal MOLNP. (Sodnik g. Bergant.) Ob 14.15 na igrišču I. SSK Maribor: Seinili-uaina nogometna tekma za ivikal LNI': I. SSK M,i ribor:SK Železničar. (Sodnik g. Nemec.) Nogomet v tujini. Črn (lan zn staro gnrtlft. Kdo ne pozna ogrskega prvaka Ujpesta in njt^govegn rivain l-orcnc-vanisa. Oba kluba sla bila vedno v prvih vrstah ogrskega prvenstva. Lotos pa |>oscbno Ferencvaros nima sreče in sedaj še Ujpest. Preteklo nedeljo jc na lastnih tleh Ujpest izgubil prvenstveno tekmo s .-vibario v razmerju 2:4. Ferencvaros pa je bil j 5:2 pori/.cn po Vasasu Posledice so oči vidne v prvenstveni tabeli. — 01 nedelje do nedelje pa io boljša llongarin, bivši MTK. Id je to pot s 3:0 poraziia Nemzeti. Hastvo pa je s 8:t odpravil nam '/iiani IU. okraj. — Danes nani nudi ogrsko pr-veiH-ilvo zelo spremenjeno sliko: t. Hungaria (14 točit); 2. i it 3. Ujpest ter lil. okraj (vsak po 12 točk); 4. in Б. Roc«.kay in Saharin (po 10 točk); 6. in 7. Ferencvaros ter Vasos (po K točk); 8. in 9. Nemzeti in -Otiier (po 5 točk); 10. Pecs-Ba-j.inva (4 točke); 11. Kispnsl (3 torke). Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 22. novembra: GOSPA MINISTRICA, ljudska predelava pri znižanih oenah. Izven. Nedelja, 23. novembra ob 15: UTOPLJENCA. Ljudska |>redslava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: SERIJA A-000.001. Izven. Ponedeljek, 24. novembra: SEN KRP.SNL NOČI. Red A. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 22. novembra: EVGENIJ ONJEG1N. Gostuje Stopnjovski, tenorist opere v Ka/tovicah. Ljudska predslava pri znižanih cenah, na korist lldruženja gledaliških igralcev, lz.ven. Nedelja, 23. novembra ob 15: GORENJSKI SLAV-СБК. Ljudska predelava pri znižanih cenah, [zven. — Ob 20: LA MASCOTTE. Ojmrrta. Izven. Mariborsko gledališče Sobola, 22. novembra ob 20: GOSPA MINISTROV- KA. Delavska predstava. Ncdclju. 23. novembru ob 15: GOSPA MINI STUOVKA. Kuponi. - Ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Premijcru. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja. 23. novombra ob pol 8: UGRABLJENE SABINKE. Veseloigra v štirih dejanjih. Iz društvenega življenja »Zveza slovenskih vojakov Iz svetovne vt>|ne L|ubli«na-Mcst«, vljudno vabi vse člane fn svojce v svetovni vojni padlih in umrlih tovarišev k sveti maši zadušnici, ki se opravi v nedeljo dne 23. t. »n. nb pni 4 v katmeličanski cerkvi nr. Sclu. Odbor. »Bogoslovna akademija v Ljubljani bo imeia svot c'bćni rbor v torek 25. novembra ob 16 v posvetovalnici Jugoslovan*«« tiskarna Poglavarji zadnjih Sioux-lndijancev, Iu živ«; stisnjeni v majhnih rezervatnih |>okrajinah Združenih držav. „Ateist" in „Brezbožnih" Na eni in isti petrograjski prometni ulici, skoro druga drugi nasproti sta se naselili dve trgovini: Ateist , knjigarna Zveze brezbožnikov iu Brezbožnik . prodajalna Društva brez-verskih rdečih vojakov. Obe trgovini prodajata isto blago: brezbožne spise in ljudske protiverske slike z duhovitimi kiticami. Toda »Brezbožnik« je dobro zaslužil in meseca avgusta je celo preslikal vse svoje pročelje z rdečo barvo seveda, si oskrbel steklene izložbe ter novi 5meterski izvesek z električno lučjo. Nasprotno je Ateist vedno slabo prodajal, prav težko izplačeval prodajalce in celo moral z lepenko nadomestiti okensko steklo, ki so ga ponoči potolkli neznani zlikovci. Kot rečeno. prodajata obe trgovini isto blago iu imata približno isto lego. Porazna razlika v dohodkih izvira odtod, ker prodaja Ateist« samo zasebnikom, dočini ima Brezbožnik stalne odjemalce: knjižnice vseh vojnih oddelkov. Naposled je naprosil obupani Ateistov« upravnik komisarijat za notranjo trgovino, naj mu podeli koncesijo za prodajo pisemskih in šolskih potrebščin. Omenil je, da je v bližini več šol. Morebiti bi koristila prodaja svinčnikov pa zvezkov tudi protiverskemu slovstvu. A v komisarijatu so mu sporočili, da je že dobil v razpioženju, da bi igralki poklonilo venec in jo z odobravanjem trikrat poklicalo na oder... A to bi bilo seveda za mater žaljivo in tako se je poslovilo občinstvo od igralke z molčečim spoštovanjem. Kaspišho - severna vodna pot Sovjetski odbor iz domačih, ameriških in nemških strokovnjakov je odobril v prometnem komisarijatu izdelan načrt za zgradbo vodne poti, ki bi vezala Kaspiško jezero s Severnim morjem. Velikanski nasip s pomočjo zatvornic bo zvezal reki Kaino in Pečoro, ter se bo zgradila v območju glavnega basena velika elektrarna s 100.000 kilovvati. Nova vodna pot bo zvezala pristanišča ob Južni Volgi in perzijski meji: Astrahan, Mahač-kalo in dr. z Arhangel-skom in Murmanom ob severni morski obali. S tem bo zelo olajšan izvoz velikih množin lesa ter industrijski promet med Osrednjo Rusijo in pokrajinami ob reki Kami. Nova vodna pot bo gotova do leta 1934. * V nieuažeriji. Žena: Ubo«e živali, ki so oropane svobode! Mož: >Kaj uboge? Vsaj rjoveti sme,'«! siično koncesijo Brezbožnik«. Zdaj hi rabil Ateist na temelju obrtnega pravilnika njegovo dovoljenje za prodajo istegu blaga. Ateist » je torej naprosil kolego za dovoljenje, in Brezbožnik je prošnjo neusmiljeno zavrnil, češ, da ne potrebuje konkurence. Zdaj pozimi prodaja Brezbožnik zopet črnilo in zvezke šolarjem, obenem pa cele zavitke brezbožnih knjig odposlancem različnih polkov, baterij in sličnih vojnih oddelkov. V tem spi »Ateist« žalostno spanje in se je zdaj celo pritožil oblasti zaradi krivice. Ali ni dragoceno njegovo priznanje, da ni mogoče shajati s samo prodajo protivorskiih knjig, ker jih nihče ue kupuje? ! Kulturni obzornik i_ Na večji uspeh znamenite igralke Ljubljanska drama s Al. Tolstoji Serija A-000001 (Premiera 20. novembra 1930.) Ta komedija Aieiksejn Tolstega je taiko preprosta in prisrčna, da se gledavcu zdi, da mu je vzeta iz srca in da bi jo tudi on lahko napisal. Pri vsem tem pa pisatelj ne izpusti svojega gle-davca niti za hip z vrvice — drži ga do kanca, da ugiblje: ali bo, ali ne bo. Tako preprosto in toplo, obenem pa z ostro analizo človeka ie znal pisati sam Dickens. Tostoj pa je današnji pisatelj in je zajel mnogo Sirije: cela stanovanjska kasarna z najznačilnejšimi tipičnimi osebami se vrsti pred nami, od hišnika do najvišje proletarske gospode, nato pride nočna družba v beznici, potem restavracija in končno smo spet na dvorišču stanovanjske kasarne. In zgodba? Ubogo dekle ima srečko, ki je nihče ne mara kupiti, ia srečka pa zadene glavni dobitek, ne da bi dekle vedelo za to. In zdaj sc pustolovci vržejo za svojim plenom, da bi izvabili srečko — tu se odpirajo ljudje, komedija I uganja svojo igro z njimi, saj večinoma nosijo od j zunaj to, kar misli'o, da skrivajo v srcu. Vmes se plete genljiva zgodba obeh poštenih ljudi: Ljuba j in Aljoša — dobita drug drugega in tudi srečko i iztrgata pustolovcem iz kremplev. — Nič novega, I svet se izza Plauta ni nič izpremenil — ljudje so i oblekli druge obleke in so spremenili svojo oko-] lico — pod kožo so ostali enaki, A. Tolstega vr-' lina je predvsem la, da jih je postavil prav take. j Seveda v stilu igre in življenja in kljub romantiki bolj stvarne. Pisateljeva stvarnost se vidi pred-! vsem v tem, da ga ne zanima nič drugega, kakor samo celota, kakršna stoji pred njim. Igra se iz sebe začne, ekspezicija in okvir je vse okolje, ki živi sveje življenje tudi nadalje, kakor da sc ni nič zgodilo — le mlada dva odideta v življenje. Tolikokrat poudarjeni konec ruskih iger! Vsak kos življenja te igre je zase cel — tako ponočna ; krčma, polna temnih bitij, tako samotna restavra-! cija, ki je skoraj kakor tihožitje. — To so pa že tudi vrline naše igre, ki ji moramo priznati veliko t umetniške zrelosti. Celoto je težko vzdržali v razkosani pivi sliki — tu bi se dalo še to ali ono ' zliti — celota je zlasti druga slika, ki je tudi naj-I boljSa — izraziti Liipahov krupje! — intimna ie I vbrana tretja slika v restavraciji — ves svež je zopet jutranji dogedek, kjer jc režiser prav dobro pojmoval pisateljevo intimno naslonitev na jutranjo naravo. Gledališki slikar (ki ni nikjer navedeni ima tu svoj velik del uspeha! — O posameznikih v igri bi skoraj ne bilo treba govoriti. Močno individualizirani tipi so to, nekoliko »stvarno« stilizi-rani — drugi so zapet bolj originali. Tako jc Cesarjev hišnik Kuzmič sicer prav odlična podoba, spominja pa preveč na njegove domače originale, zalo pada tupatam iz celote, posebno če vzamemo Kraljevega Višalova, ki sega v drugo skrajnost, v komično grotesko. Ga. M. Danilova in g. Jan sla z igro v zadovoljivi sredi, Žcleznik in Dnneš se približujeta Kraljevi skrajnosti. O Lipahu smo že govorili, njegova igra je nalezljivo sugestivna in mi tako žc davno ni bila všeč: odlična je ga. Medvedova kot Margot, krepak je g. Levar kot gospodar vinske kleti, da se v podrobnosti drugih oseb ne spuščam. Igra je tedaj v posameznih igralcih nekoliko razniakitvena, v celoti pa trdna, zelo živahna, topla in resnična. — Igra je bila prav živahno sprejeta, občinstva polno. F. K. Odmevi IV. Petruškove literarno-kulturne revije Odmevi« četrta knjiga je pravkar izšla in z njo jc prvi letnik zaiključen. Siccr je poletna knjiga šele v pezni jeseni prišla na svillo, а v sedanjih razmerah je že napol čudež, da jc sploh na svitlo prišla. No, kaj naj rečemo zdaj o tem pojavu? Ob izidu prve knjige smo na tem mestu razpravljali dokaj izčrpno in povedali svoje misli: da list nima določene smeri, niti ni organičen, da bi mogel kot samostojno telo obstojati, radi česar bi kazalo z nekaiko izbiro sotrudnikov dati »Odmevom« nekak smo-ter — bodisi da združi krog nekdanjih »Zvonovih« in »Dom in svetovih« sotrudnikov, ki so radi nove orientacije obeh revij izstopili, bodisi, da na katerikoli drugi način utemelji svo*jo pravico do življenja. Vsi štirje zveziki pa so pokazali, da je neor-ganičnost »Odmevov« prav za prav njih življenjsko načelo: svobodna streha za vsak element. Lc dobrodušnosti urednikovi sc je zahvaliti, da doslej ni prišla do večjih protislovij v reviji sami in da so heterogeni elementi zaenkrat svoje eksplozivne snovi že pustili zunaj. Iz satirične plati poslednje knjige pa že diši po dinamitu, ki je k sreči za --Odmeve« še naperjen navzven — vprašanje je le, ka'ko dolgo. Treba je pripoznati, da vsebuje prvi letnik s Odmevov« mnogo odličnega gradiva, zlasti kar tiče eksploataciije neobjavljenih arhivov. Toda nedvomno je, da bi bila po vsem, kaikor je, edina smotrena rešitev »Odmevov« v tem, da postanejo zanimivi in pestri pristno slovenski »magazin«, za kar imajo najbolj odgovarjajočo podlago in kakršnega še vedno zelo pogrešamo. Četrta knjiga »Odmevov« je posvečena Radu Murniku, ki se jc po dolgem času tudi sam spet oglasil s črtico »Učitelj Beda«. — Omeniti je vredno Cvetka Golarja, ki je prispeval novelo »Dejanje slikarja Matije«. — Brez dvoma pa so prispevki Pavla Golije: »Iz najnovejših pesmi« — zlasti pa satirična »Najnovejša pisarija — posebne pozornosti vredni. — Kar daje že tej knjigi srečen »magazinski« pečat, je poleg drugega A. Lapainejcv spis: »Iz spominov na Eglpet« z lepimi fotografskimi posnetki Bojana Tavzesa ter J. Nar-dinov prispevek: »Težave z iznajdbo«. — Tudi H. Smrekarjev »Uvod v umevanje najmoderneše umetnosti in navodilo kako postaneš najmodernejši umetnik«, sodi gotovo v pristen slovenski magazin. — Makso Šnuderl, talentirani novelist in dramatik, je pomagal z zanimivo novelico »Her-mina«, — Milanu Puglju je posvečen spis Josipa Vandota: »Popotnik Popotnikov «. — A kdo bi našteval vse prispevke, ko je pa samih imen za en stolpec? s, 5. * Gandhijcvn uutobio#rafija. V Insel-Ver-Ittgu, Leipzig, je izšel pravkar Gandhijev lastni življenjeptis |к> z aivtorjevdm pristunkom bistveno skrajšani angleški izdaji C. F. Ati-drewsa. V najpreprostejšem jeziku prepoveduje veliki Indijec svojo mlndoet, tolmači, kako je rastel v Londonu kot študent in odvetnik svoji življeneki nalogi nasproti, kako jc v južni Afriki. ra*rit od anpleškdh protizakonitoeti, odpora, da sc na- Na ladji »Duke se je kmalu zopet pri vadil govorjenju. Meseca oktobra 1711 se i izkrcal na Angleškem. Naslednje leto je k:, pitan \Voodes Rogers izdal knjigo o svojem . potovanju in tako so postali znani tudi Sel-kirkovi doživljaji. Poseben članek je izšel o Selkirku v Englishmannu . V Bristolu se jr Selkirk baje seznanil z znanim pisateljem . Danielom Defi ejem, ki je potem leta 1719. i izdal svojo knjigo o Robinzonu. ' Športno slavje v Afganistanu v proslavo obleUiice Nadi rje ve vlade. Kolesarji so si za to priliko ouiirtliii evropske jockeiske obleke, ki so jim bile zaradi svoje pestrosti po vsej priliki posebnu všeč. k .» ko t mulo vi ien jeipin »pot aktualno, življenjska si>oved, nuipasal. I jima. perumisko glavno mesto, Ujer je vlada zaradi delavskih nemirov proglasila obsedno stanje. V malem dunajskem dnevniku »Das klcinc Volksblatt« poroča nekdo: Na tramvaju sem bil priča naslednjega prizora: Sloveča in priljubljena igralka sc jc peljala s svojo materjj, ki je bila pač prišla za nekaj dni k njej na obisk. Mati očividno ni bila deležna dobre vzgoje in vrhu tega e bila strašno nervozna. Neprestano jc vzbujala pozornost ostalih pa-sažirjev s svojim glasnim, nepotrpežljivim govorjenjem in jeznim gratjanjem svoje odrasle hčere. Namesto pa, da bi hči, kakor je to žal le premnogokrat, tudi postala srdita in bi zavrnila mater: Mama, bodi sedaj enkrat tiho itd., je nudila ostalemu občinstvu, ki sc je vozilo v tem vozu, predstavo, ki je pač močneje učinkovala, nego kdaj preje njena igra na odru. Igralka je ostala vsa ljubezniva in spoštljiva nasproti materi, odgovarjala je nu vsako ujeno vprašanje z najnežnejšo pozornostjo in jo vstrajno pomirjala, ne da bi bila v njenem glasu ali duši najmanjša sled srda. Ta prizor so uživali navzoči celih deset minut. Ko sta slednjič mati in hči izstopili, je bilo občinstvo Pravi Robinson Crusoe O življenju moža, ki je dal pisatelju Da-niehi Defoe-ju pobudo, da je napisal svojega nesmrtnega Robinzona, poroča angleški pisatelj Walter de la Mare v oktobrskem zvezku »The Golden Book Magazine«: Otok Mas—a—tiorra je eden izmed treh Aran-Fernandez-ovih otokov, ki imajo svoje ime po španskem pomorščaku Juanu Fernan-deau. ka jih je 1. 1570. slučajno odkril. Otok sipada k chilenski pokrajini Valparaiso, je pa 580 km oddaljen od Chile. Njegova tla so vulkanska, porasla /. gozdom; dolg je 20 km in največ. 6 km širok. Najvišja gora na njem je E1 Yunque. ki se dviga 983 metrov nad morsko gladino. Dne 31. januarja 1709 je NVoodes Rogers, kapitan roparske ladje Duke . zagledal otok in naslednji večer s*> ob obali opazili luči in menili, da so vsidrane tamkaj francoske ladje. V resnici so bili pa stražni ognji nekega mornarja. po imenu Aleksandra Selcraiga ali Sel-kirka. katerega so drugo jutro s čolnom prepeljali na ladjo. Oblečen je bil v kozje kože. Aleksander Selkirk je bil sedmi sin škotskega čevljarja v grofiji Fife. ki je svojim staršem, ko je bil star 19 let. ušel in se vdi-ujal na ladjo. Cez šest let se je vnm.il domov, a se ni razumel z brati; zato je znova zapustil dom in se spomladi I. 1703. kot pomorski častnik vkrcal na ladjo Cincpie Ports . Med vožnjo se je Selkirk ostro spri s kapitanom in ko je poškodovana ladja priplula do Juan Fernandeza. je zahteval, da so ga na otoku Mas—a—tierra izkrcali — bilo je meseca septembra 1704. Kmalu se je bridko kesal, a bilo je prepozno. S seboj je bil vzel na otok mornarski zaboj, obleko, posteljnino, puško, 1 funt smodnika, vre«) krogel, kresalnik. nekaj tobaka, sekiro, nož. kotel. sv. pismo, geometrične instrumente in nekaj nabožnih knjig. Ko so Sel-kirka po štirih letih in štirih mesecih rešili * otoka, je govoril tako slabo angleščino, da so ga komaj razumeli. Prvih neskončno dolgih osem mesecev je preživel Selkirk na otoku — kakor je sam pripovedoval — v otožnosti in grozi. Ni veliko manjkalo, pa bi se bil sam končal. Dan za dnem je sedel na straži in se oziral po morju, če ne bi opazil kake ladje, dokler mu niso omagale oči in je na zemljo legla noč. Ponoči je ležal na obali trepetaje od strahu ob groznem tuljenju morskih psov, in ko je dan razsvetlil njegovo prostorno ječo, se je svoje bedne itsode le še živeje zavedel. Cele tedne ni delal drugega, nego lazil po otoku, gledal, poslušal, jokal in se sam s seboj pogovarjal. Polagoma se je pa Selkirku vračalo duševno ravnotežje, pogum. Zgradil si je dve koči iz trave in kozjih kož; v eni si je uredi' kuhinjo, v drugi je spal, bral, molil in pel škotske psalme. Za kurjavo in svečavo mu je služil les dišeče mirte- Hranil se je z želvami, jastogom podobnimi »langostami«, mesom divjih koz, repo in nekakimi drobnimi, črnimi češpljami, ki so bile na skalnatih pobočjih zelo težko dostopne. Od živih bitij so mu poleg divjih koz delali družbo samo še morski psi, ki so prihajali novembra na suho, da so samice skotile mladiče; njihovo tuljenje se je slišalo poldrug kilometer daleč v notranjost Ko mu je pošlo strelivo, se je tako izuril v teku, da je koze z roko lovil. Ko mu je obleka skapala s telesa, se je oblačil v kozje kože. Strgane nogavice je s paral in dobil tako niti; močnejše niti si je napravil iz kozjih mišic. Ko se mu je nož do hrbta izrabil, si je naredil nadomestilo iz kosa železa, ki ga je sklepal na kamnu. Dvakrat je komaj ušel smrti. Prvič je padel 30 metrov glol>oko in ležal tri dni nezavesten — čas je kasneje preračunal po luni. Drugič mu je grozila smrt po Špancih, ki so pluli mimo. videli njegov ogenj, pristali in ga začeli preganjati. Skril se je v krono košatega drevesa in slišal njihove pogovore. Njegovi najhujši sovražniki pa so bile podgane. Glodale so njegove žnlinve noge, njegovo obleko in vse drugo, dokler si ni odeojil mačk. ki eo bile podganam ko*. Slovenski tesni trg Položaj nu lesnem trgu s\i je |>ooetri), izostala so pu vsa upanja. Res je, da se bližamo mrtvi sezoni, vendar v novembru ni bilo zaznamovati nobenih večjih zaključkov. V vsakem poročilu moralno pravzaprav poiinvljuti staro pesem: kupuje se le zn najnujnejšo potrebo. Z Italijo skoro da ni prometa, ono malo lesu, ki ga izvažamo, Je bilo že prodano, predno je bilo kupljeno. To velja predvsem seveda za mehak les, dočim se trd les, razen morda bukovine, So precej ugodno plasira, predvsem v Franciji in deloma Belgiji. V oboli državah pa gre tudi lo zu prvovrstno blago. Večjo pažnjo bi bilo posvetiti deščicam za zaboje, iz mehkega lesa (smreke), katerih bi lahko prodajali v inozemstvo velike količine, obenem pn bi zaposlili na ta način večje število delavstva, ki je, iiotrebno zn lo špecijalno delo. Take deščice gredo v severno Afriko (Tunis)' ler se dobavljajo v povezlb. Doloma se zahteva, da je vsak zaboj sestavljen napol iz borovine, napol iz smrokovine in jelovine. Težava je le v tem, da se skoro ne more do-soči drugačnih plačilnih pogojev, kot z 2% skontoni po prejemu blagu, pri čemer se ludi za velike količine zahteva, ila so opremljene naenkrat, kar rlzl-ko seveda zelo poveča. Ker bo ostalo naše Irgov-Ktvo — sodeč po anketi v Celju — tudi nadalje popotno desorganizirano, nam pač ne bo mogoče do- seči uspehov v tej panogi naše lesne trgovine, ker sc posamezniku ne izplačajo draga potovanja v tako oddaljene kraje, da se točno informira o kupcu. Rnzen tega so taka prekomorskn naročila, kot rečeno, vedno precej velika, tako da je naš posamezni trgovec zn izvedbo istih finančno prešibek. Vso težavo rav.vidimo iz tega, ila ostajajo vao državno licitacije ludi v drugo brezuspešne, kot na primer v Slavoniji, kjer les pravzaprav nima resnega konkurenta nu svetovnem trgu. Nubavko naših veležag so zelo rezervirane ter se kupuje le najnujnejši okrogli les v pričakovanju, du bodo cene še padle. Upanje pa obstoja sedaj, du se. bodo oeiie ustalile. Švedska in Finska so svoj program za leto 1981 precej reducirale, dočim produ Rusija 110% svojega izvoznega kontingenta ua Anglijo ter ji preostane tedaj le še 40% za ostali svetovni trg. Spričo velikega porasta gradbene delavnosti v notranjosti pa dvomimo, da bo mogla Rusija vreči še večje količine na evropski in svetr v.n trg, posebno še, ker njena prometna sredstva ne dopuščajo večje obremenitve prevoza. Zadnji čas izgleda tudi, da se bo pristopilo 1; organizaciji malih producentov, katore Intencijo je pred kratkim izrazil minister za šume in rude, g. ing. Sernoc. V tem slučaju se bo seveda položaj na mah obrnil na bolje. Producenti nuj bi se organizirali na zadružni podlagi in pristavim naj le, da bi bilo dobro, dn Je taka zadruga pod strogim državnim nadzorstvom, Br. Perutninarski tečaji Odsek za perulninarstvo Kmetijske družbe * Ljubljani priredi tečaj o vzgoji in zn pitanje perutniue in lo v času od 2. do 20. decembra I. 1. po sledečem razporedu: Dne 2. decembra ob pol 11 do 11 otvoritev tečajn v valibri centrali Linhartova ulica št. 9. po Bastopuiku Kmetijske družbe. Od 11 dn 13 predava g. živin. ref. Zupane: o temeljnih |Kigojili ■uspešne kokošereje. Od 14 do 15 ogled iu presoja živali za pitanje. Od 15 do 17 ogled drž. bakteriolog. zavoda v Ljubljani, Lipičevu ul. Nato predavanje direktorja g. dr. Keina — o najhujših boleznih pri perutnini. — 10. decembra ob pol 11 do pol 13 predava g. Zupane o vzreji štajerske rjave kokoši, valcuje, oskrbovanje piščet in mladih živali do prvega leta. Od pol 15 do pol 10 predava g. Selier o kapunjenju iu vzreji istih. Od pol 10 do pol 19 praktična razkazovanja krmil in piUuij'0 raznih živali. Dno 20. decembru od pol 11 do pol 13 predava g. Zupane o praktičnih ku-mikili, krmljenju in negi živali pozimi itd. Od 15 do pol 18 praktično klanje živali in njih priprava za trg, na lo zaključek tečaja. Priglasile! na tečaj se še sprejemajo in to pri tajništvu Kmetijske družbe v Ljubljani. h žitne stroke. Zadnje čase smo culi več pritožb iz žitne stroke. Konkurenca in kriza sla poslali lako ostri, da povzročala stalno nnzadovniiic cen tudi v detajlni trgovini. V,~ak skuša čimprej vnovčiti svoje zaloge. Zadnje čase so začeli nekateri forsirali prodajo otrobov v vrečah namesto po teži. Običajno se trguje v vrečah po 50 kg in vsak misli, da v slučaju nakupa 1 vreče dobi 50 kg blagu. Toda ko pride domov hi zopet stehta blago, pa ga je munj kakor 50 kg. Ce reklamira pni prodajalcu, pa mu la pravi, da je pač kupil eolo vrečo brez ozira na težo, ne pa teže 50 kg. Zlnetl je tre Ini paziti na one prodajalce, ki prodajajo cele vreče po nižjih cenah kakor drugi, ki računajo jkič s tem, du inin običajno vreča 50 kg. Druge pritožbe se tičejo kakovosti ničle. Zaradi vedno ostrejše konkurence se cene znižujejo In za ničle se prodaja tudi manj vredno blago in kdor nc pozna kakovost i nasede nizkim cenam in dobi tako slabše blago. Umestno je torej, da opozorimo naše ljudi, da pazijo nu te stvari in se ue dajo premotili po nižjih cenah. Zadnji živinski in kramarski sejem v Slovenj-gradru je bil prav dobro obiskan. Tudi živine in kramarjev je bilo veliko. Kupčija pa je bila na živinskem kakor tudi na kraniarskem sejmu zelo slaba. Gospodarska kriza se čuti povsod. Na živinski seiem je bilo prignanih 112 volov, 103 krave, S. junlc, 10 juncev in 1 konj. skupaj 234 komadov, prodalo pn sc je samo 12 volov in 15 krav. torej samo 27 glav. Cene so bile za vole 0—8 Din in krave 4—7 Din za 1 kg. Prihodnji sejem bo dne 26. jan. 1931. Borza Dne 21. novembra 1990. DENAR V današnjem deviznem proniolu so tečaji nekoliko nategnili. Do zaključkov pa je prišlo le v devizah Praga in Ne\vyork, ki ju je dala Narodna banka. Znatnejše pa so bilq kompenzacije. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2275 bi., Berlin 1347.50 bl„ Bruselj 788.28 bi., Budimpešta (»88.HO bl„ Curih 1006.90 bi., Dunaj 790.18 bi., London 274.59 bi.. Ne\vyork 50335 do 56.535 (56.495), Pariz 322.09, Praga 167.28 do 108.08 (107.68), Trst 2tX> bi. Zagreli. Amsterdam 2272—227«. Berlin 194« —1349, Bruselj 788.28 bi., Budimpešta 98S.89 bi., Curih 1094.40—1097.10, Dunaj 794.08- 797.68, London 274.19—274.99, Newvork 50.935—56.535, Pariz 222.09 bi., Praga 167.28—108.08, Trst 294.902— 296.902. — Skupili promel brez kompenzacij je znašal 6 319.000 Din. Belgrad. Amsterdam 2272—2278, Berlin 1340 —1949, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.08— 797.08, London 274.19—274.99, Newyork 50.335— 50.535, Pariz 221.01-223.01, Praga 107.28—108.08, Milan 294 80- 296.80. Curih. Belgrad ».18875, Amsterdam 207.52, Atene 0.075, Berlin 122.95. Bruselj 71.90, Budimpešta 90.285, Bukarešt 9(1025, Carigrad 2.445, Dunaj 72.01, London 25.0575, Madrid 58.50, Newyork 515.925, Pariz 20.205, Praga 15.2975, Sofija 3.7325, Trst 27.01, Varšava 57X5. Kopenhagen 188, Stock-holm 198.45, Oslo 198, Helsingfors 12.975. Dinar notira na Dunaju deviza 12.57125, valuta 12.53. VREDNOSTNI PAPIRI1 Tendenca za državne paplrjo je bila danes slaba in je tečaj vojne škode popustil, stabilnejši pa so bili dolarski papirji. Promet je bil v škodi in v Blerovili posojilih. Tendenca za državne papirje je bila čvrsta in so bili zaključki v delnicah Poljo-banke po neizpreinenjenem tečaju, slabejša kakor včeraj je bila pa Jugobanka. Praštediona se je učvrstila od 930 na 931. Nadalje jo bila zaključena llnionbanka 'po čvrstem tečaju. Industrijski papirji so ostali brez interesi, zaključki so bili le v delnicah Drave. |к> 235, Vevč |io 124 iu Trboveljske po 370, torej po neizpremenjenih tečajih. Ljnbljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pos. 82 bl„ Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 990 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi.. Ruše 280-300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. i>os. 85—80, agrari 52—53.50, vojna škoda ar. 418—428.75 (428.50), kaša 428.75 bi., 12. 128.25- 429.50, 2. brez kupona H8—420, srečke Rdeč. križa 52 lil., 8% Bler. poa. 91—91.25 (91.25), 7% Bler. pos. 81.875-81.025 (81.50). 7% pos. Drž. hip. bunko 80.50- 81.50, в% begi. obv. 70.50 -73. Bančne delnice: Ravna gora 75 bi., Hrvatska 50 den., Katolička 35-37, Poljo 56—57 (56), Union 191.50-198 (191.50), Jugo 78-78.50 (78), Lj. kred. 122 deu., Medjunarodna «7 d. Narodna 8000—8080, Obrtna 86 den., Praštediona 931—932 (981), Etno 135 den., Srbeka 138 den., Zemaljska 129—181. Industrijske delnice: Nnr. Sum. 25 den., Outtmann 138—145, Slaveks 53—55, Slavonija 200 den., Našice 1000—1100, Danica 100— 103, Pivaro Sar. 200 den.. Drava 235—23« (236), Sečerana Osje k- 298—300, Nar. mlin. 20 den.. Os j. ljev. 800 den., Brod. vag. 90 den., Union 90—120, Vevče 124—125 (124), Isis 40- 45, Ragusen 308— 100, Oceania 215—220, Jadr. plov, 506—610, Trbo-voljska 874-370 (376). Belgrad. Narodna banka 8100. 7% inv. pos. 80.50 - 87.50, agrari 52.50, vojna škoda 448.25— 148.50, 11. 448.75—449. 0% betfl. obv. 72.75, 7% Bler. pos. 81.75 (10.000), 7% pos. Dr. hip. biiuke 81.25-82.25. Dunaj. Podon.-savsku-jadran, 80.47, AVieuer Bankvereiu t0.90, Credltnnstalt 46.50, Escomplog. 157, Živilo 89.95, Union 23.75, Alpine 19.32, Trboveljska 46.75, Leykam 3.70, Rima Murany 66.00. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 79.25—81. Newyork: 8% Bler. pos. 00-91, 7% Bler. pos. 90.50—81, 7% pos. Drž. hip. banke 80—81. Žitni trg Položaj na žitnem trgu Jo ostal docela noiz-premenjen, ravnotako tudi cene. Novosadska in somboraka borza radi pravoslavnega praznika nista poslovali. Živahno je bilo povpraševanje za koruzo, ki gre največ v Avstrijo. Kupčij je bilo v Vojvodini precej, pri nas pu manj. V ostalem noti-rajo: pšenica najboljša Srbobran 142.50, gorhač. 127.50, boljšo bač. bi. 80 kg. X% 182.50-185, nav. bač. bi. Sombor okolica 79 kg 125; korusa pa je bila danos zaključena umetno sušena po 77, času primerno suha Sombor okolica notira 08, stara pa 92.50. V Ljubljani so notacije neiEpremenene. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet majhen. Pšenica marec 16.26—15.83, aaklj. 15.34— 137.50, boljšo bač. bi. 80 kg, 1% 132.50-135, nav. 15.35, maj 15.19—15.38, zaključek 15.34—15.35, rž marec 9.10-9.20, zaklj. 9.17—0,18, konmi maj 11.74-11.85, zaki]. 11.80-11.82. Hmelj Niirnberg, 21. nov. kk. Danes je bilo pripeljanih na trg 90 bal hmelja, prodanih pa je bilo 00 bal. Glavne kupčije je napravila nemška družba zn hmeljski promet. Gorski hmelj L se je prodajal po 90 mark, srednji in prvovrstni hallertauski hmelj pn po 80—110 mark. Za inozemski hmelj nj bilo kupčije. Razpoloženje in ceue so ostale neizprome-njene. Iz službenih objav VpU v imenik Zdravniške zbornice. Dr. Fur-lan Josip, za s. |dravnik v Mariboru. Preselitev odvetniške pisarne. Dr. Leskovec Janko iz Dolnje Lendave v Rogatec. Razpis služIl. Predsedništvo višjega dež. sodišča v Ljubljani razpisuje 2 mesti pisarniških pripravnikov 4. sk. 111. kat. Prošnje je vložiti v roku 0 tednov. Imenovanje. Višje deželno sodišče je imenovalo g. Dragotiua Štruolja, konz. port. republike v Ljubljani za tolmača za portugalski jezik. Razpis druge lirltacije. Radi neuspeha prve licitacije je razpisana za 0. dec. ob 11 pri tehn. od-delku banske uprave ponovna licitacija z* prevzem gradbenih del pri preložitvi klanca >Srebnilkc v tiru banske ceste .1 reda Mestinje—Sv. Peter pod T5v. gtframi. Proračun je 312. 480 Din. Za soboslikarika plsskanka in črkoilikaraka dela se priporoča Tone Malgai družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska al. t. Veliko delo ljubezni izkažete svojim dragim rajnim, ako pošljete v njihovem imenu eno opeka za zidavo novega »Doma sv. Terezije«, na čegar dovršen|e čaka veliko Število ubogih otrok. — Vsakdanja molitev nedolžnih otrok in mesečne svete maše za dobrotnike, bodo po Božji dobroti tudi pokojnim v tolažbo. — Na željo se pošlje ček. Dom sv. Terezije Deteta Jezus« za zapuščene otroke Zagreb, Vrhovec 35. Radio Programi Radio-Ljubljana i Sobota, 22. nov.: 12.15 Ploščo (mešan pro-gram). — 12.45 Dnevno vesli. — 13.00 Сав, plošče bon-.a. — 18.00 Viktor Pernat: V dolini gradov; So^ teska _ Sv. Pefcru (Rog) - Dol. toplice _ Rožek. — Ш0 Radio orkester. — 19.90 Ga. Orthaber: Angleščina. _ 20.00 Prenos iz Zagreba. — 22.15 Ha-wai-juzz. Nedelja, 23. nov.: aoo Ing. Zupauič: O vino gradnttdvu. _ Н.ЗО Dr. Fr. Debovee: O tuberkulozi otrok. _ 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Versko predavanje, g. tajnik Jagodic. — 10.20 B Horvat: Nekaj o poklicanih in izvoljenih (iz cikla: Mlinska kultura). — 10.45 fcah, vodi g. B. Pleni-(*»t. — 11.00 Samospevi g. Juga. Koncert radio ЖТ-Ј7,1200 TedenAl pregled. _ 15.00 Dekliški kotiček: Vprašanje pred poletjem, gdč Le-barjeva. — 15.80 Ljudska igra: Ugrabljene Sa-brnke (Ljudski oder). — 10.90 Koncert pevskega zbora i Viča. Dvoboj na harmoniki: Kokalj-Magister. - 20.00 češki večer; 1. Samospevi gdč. Haauseve. 2. Itadio orkester (češka glasba) — 22.00 Časovna napoved in |H>ročila, lahka glasbe Drugi programi t Nedelja, 23. novembra. Belgrad: 9.00 Prenos iz Saborne cerkve. 11.00 Ploščo. 12.30 Radio orkester. 15.00 Prenos i*>t»ka nogometne igro v Pragi; SK Slavija : BSK. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Narodne s kitaro. 19.30 Mladinski oktet, 20.30 Jugoslovansko pesmi. 21.50 Kabaretna ura. - Zagreli: 11.30 Dopoldanski koncert. 17.00 Popoldanski koncert. 20.30 Lahka večerna glasba. 22.10 Plesna glasba. — Bndapest 10.00 Prenos cerkvene glasbe. 11.15 Umatxka služba božja; nalo koncerl opernega orkestra. 14.00 Plošče. 17.15 Odlomki operet. 18.00 Lahka glasb« 19.50 Koncertni večer. - Dunaj: 10.30 Ortfe. 11.05 Ljudski koncert. 14.20 Prenos opore 17.90 Violina. 18.00 Klavir. 19.40 Shnfonlčirl koncert 20.50 Iz klasičnih operet. — Milan: 10.80 Nabožen govor. 10.-15 Nabožna glasba. 12.15 Lahka gfatba. 16.15 Zabavna glasbi. 10.15 Komedija. 19.30 Koncert. 20.30 Plesna glasba. 21.00 Pestri koncert Praga: 19.00 : Tra\iata , opera (Verdi). 2*2.20 Mo Ostra va. — Langenberg: 11.20 Godalni kvariet. laoo Opoldanski koncert. 10.30 Poslanski kon cert. 18.20 Mrtvaški ples-, slušna igra. 20.05 Orgelski koncert; vmes ћемшепк, Knuppel. — Rim-13.1X1 Radio kvintet. 17.00 Koncert. 21.05 »Thaiat, lirična drama, Massenet. - Berlin: 18.00 Cerkveni koncert. 20.00 Šolnin imdlili. 21.10 Slabel mater-, J. Maydn. 22.50 Komorna glasba. — Ra-tovice: 10.15 Prenos nabožne glasbe. 12.10 Simfonični koncert. 10.20 Plošče. 17.40 Popoldanski koncert. 20.30 Piano. 21.25 Lahka glasba. — Tou-louse: 12.30 Nabožna glasba. 13.00 Koncert. 18.45 Evangeljska svečanost. 18.00 Koncert orkestra. 20.15 Dunajski orkesler. 21.00 Operetna glasba — Mor. Ostra va: 10.00 Ploščo. 11.00 Radio orkester v Brnu. 12.30 Pragu. 10.00 Koncerl. — Leipzig: 1130 Maša za mrtve. 14.30 Komorna glasba 15.00 Slušna igra. 15.45 Plošče. 18.00 Glasbeni ve čer. 20.00 Koncert simfoničnima orkestra. NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva otvorila na Dunajski cesti 71, nasproti artiljerijike vojainkc novo adaptirano RESTAVRACIJO Postregla bova z gorkimi in mrzlimi jedili in pristnim, dobrim vinom. Sprejemajo se tudi abonentj na dobro hrano. Za obilni obisk se priporočava F rane m Ani o ni ju Darovec. рц-i »j 8? s55® S Haus Dominik: Moč treh Roman Iz loto 1955. Drž. razredna ioteriia Poročilo iz kolekture A nt. Golež, Maribor :s Aleksandrova cesta štev. 42. Žrebanje V. razreda, 20. kola, deseti dan, 20. novembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja). 10.000 Din: 3022, 15,080, 48.483, 55.445, 76.351. 4.000 Din: 37,562, 43.722, 51.438, 59,242, 94.646, 2.000 Din: 24, 191, 2730, 5082, 5796, 6676, 9282, 9742, 11.112, 12.230, 13.645, 16.447, 19.334, 21.612, 30.218 , 36.833, 39.153, 40,191, 41.217, 41.251, 43.983, 15.431. 47.476, 50.860, 54.709, 55.561, 55.837 , 55.975, 57.646 60.578, 61.489, 63.045, 63.924, 66.700, 67.368, 70.901. 75.085 77.127, 78.349, 79.703, 80.792, 81.852, 88.851. 90.788, 91.870, 93.137, 96.875, 99.336. 43 < d ZS R fSt/i _ £ S - i- SS Г. -3» '-i — f£z 'i č^ ■Si£ Bao S • 6 os § a S - Z) • -»'J 2 - p Jn-J Ss0£ SO <л C > •» I S i d* 15- '1-5 VI N CO s . mJBJ E - • S do w o- S1/1 a Ђ 8 -o » -a 191 s!: J Tisočkratno so bile preprežene življenjsko niti mod sabo. Tako ga je učil Kuansar v Pankong Cou. Zunanji dogodki, dozdevne slučajnosti so bile cesto zanesljivi kazalci, ki kažejo razločno gledalcu igro mnogo večjih sil. In sedaj je prišel do jasnega spoznanja. V majhnem prostorčku tam med prstanom in prstom se jo izvršil boj dveh sil za svetovno vlado. Vsak poskus, ila poseže vmes, je bil brez zm!sla. V tem boju mora ostati tih gledalec, mor« čakati, kako se bo Izpolnila usoda. Borba se je nagibala h kraju. Dr. Glosin je izpustil prstan na mizo. Silvester jc hotel pristopiti in ga vzeti. Atmin mig ga je odgnal. Indec j; vstal in stopil tesno k mizi. Silvester je videl, da je zbral zadnji ostanek svoje silne telepatske moči, da vsili nasprotniku svojo voljo. In zdaj se je pokazal učinek. Dr. Glosin je zavil prstan zopet v svileni papir, prevozni zavojček, vata! in stopil k A troj. Mirno ran jo ponudil zavitek ln dejal z enoličnim glasom: »Tu sem prinesel prstan.« Atma jo sprejel zavitek in ga začel polagoma in umerjeno zopet odpirati. Dr. Glosin se je po nldaji vrnil k svoji pisalni mizi. Tam je sedel mirno in gledal kakor odsoten z mislimi na pisT.lno mapo. Atma je vzel prstan in ga porinil sam Silvostrn na prstanec degne roke. Široko in hladno st) Jo prijelo zlato težkega prstana okrog prstnega člena. Silvester ie začutil, kako se mu vrača novo zaupanje v srce, ko jc čutil prstan zopet na mestu, kjer ga je nosil tako dolga leta. Vsaka bojazen je izginila. Za-dobil je zavest sigurne zmage. Atmin glas ga je mahoma zmotil v teh mislih in čuvstvih. »Kje jc Jana Hartejeva Indec je izgovoril in zapičil svoj pogled v doktorja. Kratek stresljaj je spreletel zdravnikove ude. Zdelo se je, da se hoče še enkrat upreti. Toda njegov upor je bil strt. Njegove poteze so zadohile izraz brezupne utrujenosti, ko jc z ustnicami oblikoval odgovor: Na Reynoldovi farmi v EJlkingtonu pri Frede-rikstovvnu.« Silvester je pil odgovor hesedo za besedo kakor oni, ki umira od žeje. Kredoriksknvn v Koloradu. Pokrajino Elkington jc celo slučajno poznal. Farma se ! bo že našla. Sedaj so premagano vse težave. Šc1 kratek čas in zopet bo videl Jano, v hitri zračni ladji jo bo rešil Iz vseh sovražnih moči. Atma je stal pred zdravnikom. Z zapovedujoče silo mu jo dajal svojo zadnje ukaze. • Do štirih boš spal. Ko se boš prebudil, boš pozabil na vse. Nu prstan, na Loggu Sara in na Atmo. Dr. Glosin je sklonil glavo med roke in jo oprl na mizo. Ležal je v globokem spanju. Ob štirih bos zbudil svojega gospode. Mimogrede jo rekel Atma lo slugi, ki jo sedel v veži na stolu in dremal. Površno ga je pri tem pogladil po čelu in očeh. Nato so sc za prijateljema zaprla hišna vrata. « * 4> Razočaran in zagronjen je bil zapustil Glosin Rcynoldovino onega dne, ko je Jana odblln nietrovo ponudbo. Toda tudi Jano jc pretresla la Izjava in jo spravila iz omamne mirnosti. Potrebovala je nekoga, na kogar bi se mogiu opreti, na kogar bi se. mogla nasloniti. Po smrti njene matere ji jc Glosip upala. V svoji prirodni želji za varstvom jo skušala zaupati, kolikor je dopustilo instinktivno, njej sami postal ta opora. Očetovski prijatelj, ki mu je za-nerazumljivo nezaupanje. Glosinova snuhitov je razdrla na mali to razmerje in vrgla znova Jano v težke duševne borbe, ftuvstvo najgloblje zapuščonosti jo jo /.nova obvladalo. Kaj ji po vsem tem še ostaja na tej zemlji? Mati mrtva... Silvester Izgubljen in zakopan... Gloslnovo prijateljstvo lažno?!.,. Vrh tega družba te stare zamorke, katere pogled iu osebnost ji je postajala od dno do dne zoprnejša. Režanje staro Abigailc jo za dobilo sedaj posebno vsebino in izraz, ki je Jano plašil in mučil. Poleg tega črnkino govoričenje, ki ji jc po večini ostajalo nerazumljivo. Toda tudi ono malo, kar je razumela in uganila, jo je navdalo s strahom. Nič več ni zapustila hiše. Opustila je izprehode in vožnjo prejšnjih tednov. S trudnimi možgani si |e skušala odgovoriti na vprašanja. Kaj bo Iz nje? Kaj namerava Glosin z njo? Zakaj jo je pripel jal boš semkaj?... Kaj naj počne? ... Če bi sprejela kje mesto ... k jerkoli ... samo proč od tu ... proč!.., Ko bi bila vsej ostala v Tren-tonu! Nobeno pismo, noben znak življenja ni nikoli dospel do nle iz Trontona, Proč!..'. Proč!... Zakaj ni bila že zdavnaj pro«?,,. Zakaj ni ae »ukoi no Oloeinovi snubitvi zapustila laruieii MAM OGLASI Vsaka drobna vrtilen 1'SO Din aH vsaka besed« SO par. Na|man|il oglas S I>ln. Oglasi nad devd vrstic ae računalo vik, Za odgovor Bnamkot Na vpraian|a brca znamke ne odgovarjamo I C* I vi • v т • Službe iščejo Trgovska pomočnica želi mesta v trgovini z mešanim blagom. Naslov v upravi Slov. Maribor. Dekle z letnimi spričevali (zna kuhati) želi menjati službo, najrajši k majhni družini, z novim letom. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru. Trgovski pomočnik pošten, marljiv, izvežban v špeceriji, železnini, ma- j nufakturi, išče službe takoj ali pozneje. - Dopisi na upravo pod št. 13.162. Šivilja z dežele, srednje starosti, išče proti mesečni plači 150 Din lažjo službo kot pomoč gospodinji, proda- , jalka kruha, varuhinja otrok, ali v kakšen zavod, hotel ali trgovino, kjer bi šivala. - Ponudbe pod Kamorkoli^ na upr. Pouk Šoferska šola prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236 Pouk in prak-tične vožnje. Šoierska šola oblastveno koncesijonira-na, I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiiveisova 52. Prihodnji redni tečaj sc prične 1. decembra. Krojaški mojstri in pomočniki! Od 1. do 16. decembra se vrši prikrojevalni tečaj za moška oblačila. Natančnejša pojasnila daje Teodor Kune, lastnik prikrojevalne šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, II. nadstropje. ilužbodobe Učenko-šteparico ra zgornje dele sprejmem takoj Hrana in stanovanje v hiši. Virjent Jakob, čevljar, Vransko. Služkinja ali postrežnica za vse, res poštena, sc sprejme. Tavčarjeva ulica 6, II. n„ levo. Dva krojača pomočnika, sprejmem takoj za velike komade. Prednost imajo oni, ki so vajeni konfekcijskega dela. Služba stalna. Avberšek Viktor, krojaštvo, Maribor. Državna c- 24. Potniki! Za dober zaslužek se obrnite na upravo pod 3ifro »Mnogo kupcev«. Krojači, šivilje, nešivilje, dame za samo-uporabo. Nov pouk krojenja na Strokovn. krojnem učilišču, Ljubljana, Stari trg 19, sc prične začetkom decembra. Krojačem, šiviljam lahko razumljiv sistem. Kroji so preizkušeni — pristojajo brez pomerjanja. Za dame, ki se želijo izobraziti za samouporabo, zelo lahek sistem krojenja in šivanja v lastnem modnem salonu. Kroji po meri. Izdaja modnih listov. Stanovanja Meblovana soba lepa, se odda solidnemu gospodu. Jegličeva c. 9. Soba lepa, solnčna, se takoj odda. Pleteršnikova 24. Stanovanje obstoječe iz dveh sob z vsemi pritiklinami, se odda s 1. februarjem 1931 v naših hišah na Brinju. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem za\odu za nameščence, Ljubljana, Gledališka ulica 8. Stanovanje 5 sob, komfortno, z vsemi pritiklinami, se odda s 1. februarjem 1931 na Pražakovi ulici št. 15/1. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence, Ljubljana, Gledališka ul. št. 8. Stanovanje samsko — obstoječe iz dveh sob, predsobe in kopalnice, se odda s 1. decembrom 1930 na Pražakovi ulici štev. 15/IV. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence, Ljubljana. Gledališka ulica 8. Dijakinja se sprejme z vso oskrbo v bližini Tabora. Naslov pove uprava pod štev. 13.291. Elegantno sobo j parketirauo, z električno j razsvetljavo in postrežbo oddam s 1. dec. za 350 Diu v svoji vili Ljubljana VIL, Maurerjeva ulica 18. Meblovano sobo išče oficir v bližini Tabora in okolici. Ponudbe pod »Oficir« na upravo, j Mansard. stanovanje : se odda s 1. decembrom. ' Naslov pove uprava pod št. 13.288. СЕШ^ЕЗ' Gostilniški prostori v Trojanah se oddajo v najem. Pojasnila daje Ce-rar, trgovec, Lukovica. Posestva Tovarniške prostore velike, z električno napeljavo, stavba zidana pred par leti, in več kra snih stanovanj v Zgornji Šiški, oddam v najem Naslov v upravi lista pod št. 13.260 Stavbna parccla v izmeri 7000 nr v bližini j kolodvora Št. Vid-Vižmar-je sc proda skupno ali v manjših parcelah. Poizve se v Vižmarju št. 100. Novozgrajena vila s 3 stanovanji, s kopalnicami, obložen, z emajli-ranimi ploščami, vse par-ketirano ter z vsemi pri- j tiklinami, se proda. Vrt j ograjen. Vsa stanovanja takoj na razpolago. Poizve se I. Oražem, Moste pri Ljubljani. f Sffffpffl ; ■шштчош Pianino dobro ohranjen, z lepim ; močnim glasom — ceno prodam. Kos, Kolodvorska 26/11. Studenec cela oprava, maceslove cevi in vse, kar sc po-, trebuje pri studencu žc rabljeno, a v dobrem stanju, se takoj ceuo proda Na ogled pri Antonu Lešnik studenčnem mojstru v Studencih pri Mariboru, Radvanjska c. 10. ^TRETORN MET0RN $a3o$€in£cvlfizasncg kupujejo vsi, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje Kupite tudi Vi še danes znamko TRETOitN Ker |e na|bo"«a. кЛ Pisalni stroj rabljen, z vidno pisavo, v dobrem stanju, se poceni proda. - Naslov v upravi pod št. 13.223. Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log. Ljubljana Židovska ul. 4 in Stari trg 12. . Trisobno stanovanje predsoba, kuhinja in pritikline, v bližini Ljubljane, za ugodno ceno oddam. - Naslov v upravi pod št. 13.266. Stanovanje j 2 sob, kuhinje, pritiklin in balkona, suho in zračno, se odda s 1. dec. pod Rožnikom, cesta IX. št. i 30, nasproti bajerja. Pozor! i Zračno stanovanje Proti visoki proviziji išče- dve sobi. kuhinja in pri- mo sposobne potnike za tikline, elektrika, vodo- razprodajo dobrih pred- vod in vrt, na Ježici 91, metov Ponudbe poslati poleg avtopostaje »Ruski na upravo pod Dober car«, se takoj odda. Dob- zaslužek. nikar Ivan, Ježica. Zapustila naju je v brezmejni boli iskreno ljubljena in zlata sestrica, gospodična Merila Cvarova poštna uradnica v pokoju ter se dne 21 novembra ob 6 ziutraj, previdena s sv. zakramenti, •>reselila v lepše življenje. Truplo nepozabne pokojnee. se prepelje iz hiše žalosti. Celovška cesta 89, k Sv. Gregorju pri Ortneku, kjer se vrši pogreli v nedeljo 23. novembra ob pol 12 dopoldne. L j u b 1 j a n a - O r t n e U , dne 21. novembra 1930. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod. -Г: .i;:, Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju L BROZOVIĆ - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja Pisalni stroj Undervvood, skoraj nov, se proda za 3800 Din. Ponudbe na upravo pod »Undervvood« št. 13.073. Tovarna perila dobro vpeljana, s kroji in inventarjem, ugodno naprodaj. Ponudbe pod zn. »Slovenija« na upravo. Nov kino aparat za potovanje ali društvene dvorane se za polovico nabavne cene proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.240. Krojaški šivalni stroj rabljen, in moško kolo — sc proda pod zelo ugodnimi pogoii Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 13.299 Avto Ford zaprt, petsedežen, v najboljšem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 13.246. Budilke (vekarce) po 50 Din z garancijo. Ivan Pakiž, Pred Škofijo 15, Ljubljana. Miklavž! Vsakovrstne lutke, punčke se popravljajo. Velika izbira punčk in različnih igračk po najnižji ceni v trgovini Koler, Stari trg št, 6, Ljubljana. Svežega zelja kupim več vagonov. - I. Oražem, Moste pri I.juh. Fižol letošnji cipro, koks in nizki, orehe tankih lupin, debele, ponudite povzor-čeno z navedbo množine tvrdki Peter Šetina, Radeče pri Zidanem mostu. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnico kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Šelenbur-gova ulica 6>II, tel. 30-52. V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije. drobnarije, par-fumerije. papirja, šolskih potrebščin itd. — na de belo in na drobno — ori DRAGO ffOSINA, Vetrinjska ulica štev. 26. II man TpR 3ESI imfl Grafološki institut Vsa vprašanja življenja in karakter analize na temelju 10 vrstic rokopisa. Rojstvo, podpis, naslov in 5 želja. Honorar 50 Din. Profesor grafolog De Morton, vila Svetlin, Linhartova 28. Miklavževa razstava igračk v prodajnih prostorih tvrdke Ant. Kiispei-, Ljubljana, Mestni ti-ц št. 26 v nedeljo 23. novembra od 9 do 12 in 14 do 19. a Pohištvo iiriprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka no izredno nizki ceni HREGAR IN SINOVA Št.Vid nad Ljubl'jaan — nasprot Kolodvoru Ain Olллгои m mm V elementarni stroki izurjena, akvizicije in organizacije zmožna prvovrstna moč se sprejme kot vodja podražiti? pri neki angleški zavarovalni družbi. — Ponudbe z obširnim ctirri-culum vitae in označbo zahtevane plače, naj se naslove pod Asse-curanz Fachmann« na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. ta. <Уг. гпапјАЛЛС лГ "ЈгГо-^јолл. "1 |>л* ^esmhmum kupile nni.-eucje Dri Irrdk A. VOLK. LJUBLJANA Resi ieta ccsta M Veletrcuvina z žitom. Dr. G. PICCOLI. lekarnai v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno tw< ■уишшии' Iščejo se resne ponudbe iz večjih mest Slovenije od /.e obstoječih in dobro vpeljanih kolonijalno-delikatesnih trgovin na glavnih ulicah radi olvorilve samoprodafe „Jugobrazil" (Prodaja najboljše braziljanske kave in ostale kolonijalno-delikatesne robe.) Ponudbe se prejemajo ludi od ostalih interesen tov, ki bi pristali na lo, da otvorijo specijalno trgovino za prodajo „JUGOBRAZIL" izdelkov. Z ozirom na specijalne pogoje se zahteva po polno poznanje le stroke, dobre reference in sigurne garancije. Pismene ponudbe na „Jugobrazll", Beograd, Knez nihaflova 15 pr! tvp B MCTCII imiuM. voomov trg s. Pri bolezni želodca, črev slabi prebavi m hemerotdih jemljiti ludi Vi «F / G O L». *f-'IGOL» osvežuje in čisti kri Dobiva se v vsaki lekarni, po pošti pa ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Semclič. Dubrovn'k 2144, 3 stekl. s poštnino 105 Din, S steklenic 245 Din. t steklenica 40 Din. Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja, gospodična AloSzSia Plečnik trgovska pomočnica po dolgi in težki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, \ Bogu za vedno zaspala. Pogreb drage pokojnice po v nedeljo 23. novembra ob pol 4 popoldne iz Vodmatske ulice 16 k Sv. Križu. Moste pri Ljublj a n i, dne 21. novembra 1930. Žalujoči: Matija in Alojzija Plevnik, starši; Angela por, Kušar, Ciril, Alojzij, sestra in brata; Franjo Kušar, svak'. /■■. i*- ■■■:,;■> '...^i'-.v;.... Neizprosna smrt. nam je iztrgala iz srede srečne družine našo nad vse dobro soprogo in iskreno ljubljeno, nepozabno mamico, hčerko, sestro, teto in taščo, gospo Fani OregapcičBuo roj. Mw\m Pogreb nepozabne pokojnice sc bo vršil v soboto 22. ->o-vembra ob 16 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Žalujoči soprog Feri, hčerka Olga, sin Rihard in ostali sorodniki. ■■'' v ' . ■ -i:-:-=1 .., 1 ■; 'V V Za Jueoelovansko tiskarno v Ljubljani. Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakov co. Zahvala Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so našega dragega očeta Josipa Šlajpaha spremili na njegovi zadnji poti, posebno še predstavnikom ljubljanskega magistrata, zastopnikom žandarmerije, kakor tudi vsem tistim, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami. Ljubljana, 22. novembra 1930. Žalujoči ostali. Urednik: Frane Krnmlnr.