V Mariboru, sobota 8. junija.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorek, Četrtek in soboto, ter velja po pošti prejcman. za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za colo loto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od oeiiristopne petit-vrste 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —
Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štov. 220. Opravništvo. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. i. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S k a_z a in dr., v koroški ulici hišn. št. 229
Srbija in Magjari.
Zdatiji gospodarji naše monarhije, Magjari, kakor tudi njihovi podajaČi ali sateliti, nemški ustavoverci, imajo v svojem sovraštvu do Slovan-Btva in v zlobnem lajanji na Slovane tako polna usta in roke, da ne vedo, kam bi se obrnili. Na eno sapo gre po Rusih , po Čehih, po Hrvatili, Slovencih, Poljakih itd. Zadnje štirinajst dni pak so posebno ljuti in srditi na Srbijo. Magjarske novine svoj strahom narekovani gnjev razlivajo preko Save in kličejo na pomoč in na boj proti „oholemu" Srbstvu, katero se misli osvoboditi in zediniti, a ne kaže veselja magjarskemu bogu pokloniti se v zvesto sužnjevanje. Da Magjarom nij od rok šlo Hrvate ugonobiti, da Srbi na južnem Ogerskem ne padajo pred Deakom na kolena, da se oblaki zbirajo okolo in okolo svete Magjarije, temu je maki slovanska Srbija kriva, zato po njej! In res pripovedujejo in pišejo, da je Lonyay šel na Dunaj k Andrassvju in dvornim krogom, ne samo da bi sveta prosil, kaj s Hrvati početi, nego tudi da bi se sklenilo, kako Srbijo kaznovati, ker nece magjarska biti. Srbsko novine, na pr. oficijozno „Jedinstvo" odgovarjajo na magjarske navale tako pikro in tako samosvestno, da se vidi, kako se Srbija ne boji, da bi Lonyay in Andraši mogla skleniti kake ko likaj veljavne „korake" proti njej.
Z diplomatičnimi notami se dcues ne opravi nič. Ako pa bi magjarska Avstrija hotela Srbiji vojsko napovedati, premisliti bode imela, je-li to sme in more , je-li najde Srbijo samo, ali pa s takim napadom vrže ogenj v streho celega orijen-talnega vprašanja in svetovne vojne, katera nobeni državi nij tako neugodna nego Avstriji. Isto tako pa Magjari na vladi ne smejo iz oči pustiti, da skoro dve tretjini prebivalstva, torej tudi dve tretjini vojske, nikakor ne želi za-nje po kostanj v žrjavico iti, temuč, da bi vse avstrijsko Slovan-8tvo v orijentalni vojni želelo Srbiji in Rusiji zmago.
Da ima Srbija v vsakem slučaji, ako bi avstrijski Magjari kaj resnega poskušali, Rusijo za soboj, o tem nij menda dvombe. A ne samo Rusija, tudi Amerika se zanima za vzhodno vprašanje. V poročilu, katero je president amerikau-skih držav kongresu predložil, pravi amerikanski poslanik v Carigradu o orijentalskcm vprašanji: ,,To vprašanje postaje vedno važueje in obsega denes interese, ki segajo od Crnegorc do japa-neškfli voda; dolgo se je smatralo kot vprašanje tekmovanja med Itusijo in Anglijo. Zdaj se vzdi-gajo se dve vlasti za ujo: Nemčija in Amerika, one jo gledajo z drugimi očmi nego Angložka". Torej jih je več, ki bodo za to skrbeli , da se bode Magjar malo premislil, predno bode drznil se Savo prestopiti, da bi Turku policaja [predstavljal.
Dopisi.
Iz rjiiltlhm«' 6, junija. |Izv. dop.| Naš deželni prvoseduik pl. Wurzbacb hoče na vsak način za nemštvo v Kranskej zaslužen postati. Sicer bi ta mož najraje mirno živel, ali slabi duhovi De ž m a u in dr. Suppan in včasih tudi dr. Kaltencgger ki se okolo njega plazijo, mu ne dado miru.   Tako so miroželjnega moža pri-
pravili, da je deželnemu odboru kranjskemu pismo pisal, da treba vse, kar deželni odbor deželnemu zboru predlaga poleg slovenskega predložiti tudi nemško.   Seveda je večina deželnega odbora to terjatev odbila, in sicer sklicevaje se na § 32 deželnega reda,  ki pravi:   „Drobnejse razlaganje, katera opravila spadajo v deželni odbor in kako jih je treba opravljati,  ostaje prihranjeno posebnemu   nauku  (instrukciji)   katerega ima deželni zbor sestaviti." Med opravila   deželnega odbora spada gotovo  tudi uradovanje in deželni zbor je sklenil, da se ima to vršiti izključljivo slovenski in samo takrat nemški,   kadar stranka slovenskega jezika ne razume.   Stvar je tedaj po vsem popolnem jasna, in deželni odbor je popolnem zakonito ravnal,  da je terjatev de želne vlade odbil, ker se dotikava samouprave dežel. Toda to so možje nemškega duha vse prej drugače   sklenili,   kajti   gospod   deželni glavar Auersperg je ta sklep deželnega zbora, sklicevaje se na § 42 deželnega reda, začasno ustavil Seveđa to nij  izraslo v njegovi  glavi,  ampak to so Dežman izcimili.   Pa poglejmo, kako se § 42 deželnega reda za Kranjsko  glasi in precej nam bode jasno, kako puhlo je bilo sklicevanje na ta paragraf.   § 42 se glasi:  „Če se deželnemu gla var ju  zdi, da bi kak sklep  deželnega odbora občnej koristi ali veljavnim zakonom bil nasproten, takrat ima pravico in dolžnost, izvrševanje usta viti, in to reč po  cesarskem namestniku mahom izročiti najvišjemu sklepu."   Kje je javna varnost ali pa so veljavne postave v nevarnosti, ako deželni odbor sklene deželnemu  predsedstvu odgovoriti,  da zadosti ako se predlogi iu poročila za deželni zbor spišejo samo v slovcuskcm jeziku iu ne tudi v nemškem. Iz tega je menda dosti jasno, da našim nasprotnikom nij stalo do druzega kakor uzročiti slučaj, da bodo dunajski vladi bolj „cmu animo" in „gratia" priporočati mogli razpuščenje kranjskega deželnega zbora,  kar še zmirom na vsak način hočejo doseči.   Res radovedni smo, kako gospod minister L as ser to važno (!) stvar reši. —11
Našim nemčurjcin, id est občinskemu zastopu in konštitucijonalncmu društvu, je zares dolg čas. Zu njih tolikanj preljuhljeuo navado, resolucije, peticije in proteste sklepati, nij uikakoršnega gradiva zdaj. V tej obupuosti so iznašli nov način se zabavati, in to s tem, da so začeli edeu druzega za častne mestjanc ljubljanskega mesta inie-uovati. Prvi, katerega je ta sreča zadela, jo Ti-rolec in ,,ustavoverce" od nog do glave dr. Sup-p a n. Kakor je dr. K a 11 e u e g g e r vedel pri-povedati, ima ta mož neizmerne zasluge za ljubljansko mesto in kar jo še za naše ucinčurje dosti važne je, za ustavo, „svobodo" iu za „Keichs-einheit". Akoravno v Ljubljani, živimo, uam o dr. S u p p a u-ovih zaslugah najmanjše nij znano. Da je bil župan v Ljubljani to je istina, ali to nij nič posebnega in uikakoršua zasluga , kajti zato je bil plačan, iu to izvrstno, ker ljubljanski župan ima vsega vkup blizu 2200 gld. plače. No pa ncničurski nemški očetje morajo to že bolje vedeti. Mi bi samo priporočali, da bi , ker so mestni očetji tudi sklenili dr. Suppau-u pokloniti častno diplomo, da bi kolekto med saboj za stroške napravili , ker mestna kasa je borna iu čo bodo naši občinski zastopniki svoj najnovejši ,,passiou"
nadaljevali, in v vsaki mestni seji koga izmed njih za častnega mestjana imenovali, bo stalo to mestu dosti denarja, kajti take stvari so drage. V prihodnej seji bode menda, kakor se sliši, dr. Suppan, dvorljivi predlog stavil, da se dr. Kal-tenegger imenuje za častnega mestjana, kajti ta mož ima neizmerne" zasluge, ker je iz same ljubezni do ustave zmirom hripav, kadar za njo govori. In tako pojde stvar naprej, v vsaki seji, eden, včasih, kadar bodo posebno dobre volje, tudi po dva in tri.
Iz IHilfttlht G. •junija. [Izv. dop.j Ustavoverci so se neveliČali menda že v svoji gospo-ščini. „Deutsche Ztg" pravi, da je vse eno, kedaj se poljskemu poravnanju vrat zlomi, „N. fr. Pr." toži, da ministerstvo preskrivaj dela, da zaupanja ne daje, drugi listi pa kar sprevidajo, da mora rajhsrat marširati baš po taki piŠčali, na kakoršno ministerstvo žvižga. V vseh krogih vlada torej zadostna porcija pesimizma in neveselja nad soboj.
Dunajsko nemško ustavoverno novinarstvo je v češki nesreči zopet pokazalo svojo judovsko naturo. Noben blag človek daru, katerega daje ubogemu nesrečniku, očital ne bode, in nobeden poštenjak iz nesreče bližnjega kupčije ne dela. Pač pa to delajo dunajska ustavoverna glasila, katera bi rada za priueske, ki jih češkim poplav-ljencem dajo, ustavoverjo na Češkem kupila. Kakor povsod izkazali so se tudi v tem slučaji najbolj večji organi.
Politični razgled.
Državni zbor bode po poročilu minister-skih listov 15. t. m. prenehal svoja posvetovanja do jeseni. Meseca avgusta bodo deželni zbori v kratko zasedanje sklicaui.
Gosposka zbornica je imela (J. t. m. sejo, v kateri jo potrdila postavo o terjatvah v menjiških pravdah in o poroštvu države pri notarjih. Pravosodni minister Cllaser je hotel, naj se državi no naloži dolžnost porok biti za notarje kot sodnijske komisarje, a zbor je pritrdil nasprotni misli, katero so zagovarjali Kraus, Lich-tcnfels iu Hye.
„ Pes ter Llovd", kateri je bil vedno dober prijatelj ustavovercev, piše: „Neka nelegotnost leži v sedanjih o i B1 a j t an s k i h razmerah. Med poslanci, v novinah in v mnogih merodajnih krogih je nevolja proti iniuistcrstvu se pokazala, katera se nam ne zdi brez vse nevarnosti. Tretje-krat je ustavoverna stranka na krmilu. Spominjamo se še zadnjih mesecev Sehmerlinga, zadnje do stokanja revne dobe Giskre in Hasncrja, in težko se bode trdilo, da je samo primcrljaj in sainovoljstvo tema miuistei stvoma n e o b žalova n konec pripravilo. Vsakokrat je bila ustavoverna stranka kriva, da je ministerstvo njene stranke palo, kajti ono jo moralo izgubiti upliv pri kroni, ker ga lastna stranka nij podpirala."
Prihodnjo nedeljo so na Francoskem 4 nove dopolnilne volitve poslancev za narodno skupščino in sicer v tacih krajih, kjer je do zdaj bil Bonapartizam in monarhizem najbolj utrjen. Ako bodo torej voljeni republikanci , bode uov vesel dokaz, da se je republika utrdila.
„Rusije kulturni poklic v Aziji" — je naslov obširnega članka v „N. i'r. Pr,", kateri
Članek je tem pomnenja vredueji, ker nijsmo vajeni v tem listu enakih brati. Precej v početku beremo tale stavek: „.\li bode bodočnost pripadala Slo-vaustvu, kakor Cehi prorokujejo, tega ne vemo : mi se nemarno bati, ali se tudi ne moremo tej misli smehljati; kajti bila bi monstrozua zabitost i borniranost) misliti, da bode vedno Slovan s tvo i u n okni tura edno in isto. Kdo, kteri narod bode enkrat gruška, ki bode po natornih postavah kot prezrela pala z drevesa človeštva — uikdo. nobena svetovna moč ne more tega po-nagliti uiti zabraniti." Dalje priznava ..N. fr. Pr." da dela liusija v interesu civilizacije, ako čedalje bolj v sredo Azije prodira in med nekulturnimi narodi dela red in mir. Dakle tudi ,,N. fr. Pr." ima kadkada svitle trenotkc. To se ve da ima ta list misel \ ako se Rusija peča z Azijo, pusti Evropo nam Nemcem. No, kakor je do pol prepričanja o „nekulturnosti" prišel, pride morda čez leta še dalje.
Srbska vlada dela velike pripravo za novo .skupščino. Ministerstvo uka bode izdalo iu skupščini predložilo novo šolsko postavo. Ta postava bode dajala prednost realnim vednostim. Vettdar ;;a klasične študije nijso pozabljene. Pravosodno ministerstvo dela nov dižavljauski zakonik, ker sedanji, slabo delo po izgledu avstrijskega, ne zadostuje srbskim razmeram. Sploh pa bode menda bodoča skupščina srbska imela iz-venredno pomembo, ker bode tudi knjez Milan za polnoletnega proglašen.
,,društva slovenskih pisateljev'*.
§. 1. Društvo slovenskih pisateljev ima namen, pospeševati slovensko literarno delavnost iu podpirati slovenske pisatelje z denarno pomočjo.
Sedež društva je Ljubljana.
§. 2.   Društvo dela raznim načinom:
a) napravija javne shode s predavanjem in raz-govarjaujeiu o vsakojakih literarnih predmetih:
b) podpira uadepoluc pisatelje;
c) podpira nepremožue pisatelje in njihove rodbine ;
d) slavi umrle pisatelje s spomeniki ali z izdavanjem njihovih životopisov, podob in spisov. §. 3.   Društvo si pridobiva sredstva :
a) po letnih doneskih svojih udov ■
b) po nabiranji daril;
c) po prihodkih od društvu na korist napravljenih koncertov, gledališčuih iger, razstav, izdavanih spisov in podob itd.
d) po nabiranji vsakovrstnih literarnih pomoč-kov.
Listek.
l*i*vc? ljiiV>«'z:iii.
PrioHriijc Marku V. ("bal jo. t
V.
Pred pustom je bil enkrat mrzel dan, da so vrabci mrtvi izpod podstre.škov na tla padali, da se je ljudem pes zunaj hiše smilil ter so ga za peč klicali, da se je ljudem, ki so po snegu hodili na laseh led delal, da se jc — — pa kaj bom tebi primere delal, ki jih ne razumeš, saj hodiš devetero ovita, kadar je taka zima.
Na tak dan sem jaz pred 24 leti doma v vasi na peči ležal, bose noge na kvišku nudil, in lice v dlani podpiral, ter po hiši gledal. I le, kako bi se ti smijala, ko bi si mogla svojega Marka misliti, kakor je tačas bil! Dolg sem bil samo malo nad dva črevlja, a stara mama — ali babica — so me imeli tako radi, da so skrbeli za jed (dostikrat so mi uteknili kaj posebnega v žep), da sem bil tako debel, ka so vsi vaški otroci velikansko zmerjanje imeli na mojo adreso: „Marko—fajmošter, Marko — tajmošter", — kadar smo  na cesti pred znamenjem sv. Jurja v igri
§. 4.    Društvo prevzame  tudi v svojo skrb vse denarne zbirke, napravljene od uredništev slovenskih listov ali posameznikov, ako spadajo pod katerikoli namen, ki si ^a je postavili* društvo. r>.    Id je društva so :
a) ustanovniki.
b) pravi udje.
c) podporniki iu
d) častni udje.
§. 6. Ustanovnik društva je vsak prijatelj slovenskega slovstva, kateri plača v korist društva .">0 gld. enkrat za vselej ali v petih letnih obrokih.
7. Pravi ud more biti samo slovensk pisatelj, kateri je pisal ali piše za tisk v slovenščini, naj stanuje kjerkoli. Travi ud pa postane, ako se  zaveže plačati za letni donesek .". gold.
ij. .s. Podpornik društva je, kdor plača letni donesek 6 gold. v društveno blagajnice.
4>. i), Glavni zbor sme osobe, katere imajo za pospeševanje slovenskega pisateljstva posebne zasluge, imenovati za častne ude.
g, 10.   Pravice udov so 1
a) da smejo glasovati v občnem zboru,
b) da smejo izvoljeni biti v odbor,
c) da smejo nasvete staviti odboru, da jih pred? loži občnemu zboru.
d) da   brezplačno dobivajo po društvu izdane spise.
11. Občni zbor ima te-le pravice: 1. Volt vsako leto predsednika, njegovega namestnika, tajnika in denarničarja in pet drugih odbornikov. Izmed vseh deveterih udov odbora jih mora vsaj pet v Ljubljani stanovati, vsaj šest pa biti izmed pravih udov;
2. odločuje po odborovem nasvetu o porabi denarjev za društvene namene;
3. sprejema in izključuje društveuike;
4. sme spremeniti društvena pravila in 6. skleniti razpust društva.
§. 12. Občni zbor se mora vsako leto vsaj enkrat sklicati. Čas in kraj naznanja odbor po slovenskih časopisih najmenj dva tedna poprej.
Zbor veljavno sklepa, če je 15 udov nazočib; reševati sme pa le take nasvete, kateri so bili v povabilu razglašeni ali od udov najmanje 8 dni poprej odboru podani. Odbor sine tudi sklicati iz-venredni občni zbor, sklicati ga pa mora na zahtevan je 16 udov.
Skupščine občnega zbora so javne.
§< 13. Društvene zadeve opravlja odbor brezplačno.
§, 14. Odbor ima skrbeti za izvrševanje društvenih namenov. Pri sejah mora biti vsaj 5 odbornikov nazočib.
§. In. Predsednik vodi društvo in ga zastopa proti vnajnosti.   On  sklicuje odborove seje
razprli se in dve stranki naredili. Lasje so mi rastli, kakor so hoteli, doli do oči črez vse Čelo, kajti tudi če mi jih je babica ali majka počesala, nijsem jih ni minuto v redu trpel. S kratka tak sem bil, kakoršen je baš kmetsk paglavček.
Ko sem tako na peči na trebuhu ležaje slonel, premišljal sem jako važno stvar. Stara mama so mi bili črcvlje skrili, da ne bi mogel ven na sneg; vse prošnje so bile zastonj, liabica so tr-dosrčno dalje na mizi fižol zbirali in, ker jih so veliki naočniki v nos tiščali, z noslajojočini glasom karali me: „Markcc, Markec, če ne boš miren, bodem očeta poklicala, pa bodo s šibo prišli". Jaz sem namreč hotel k sosedovim iti. In — naposled se mi je posrečilo. Babica so za mizo zadremali, jaz sem se tiho s peči splazil iu hajd — uiti črevljev ne iskaje — iz hiše ven in v dir po snegu. —
V sosedni hiši so gospodarili dve priletni stari devici, ali „teti", kakor sem jima jaz rckal. Obe dve ste bili v mladosti lepi iu bogati, poslednje so bili do smrti. Ne vem zakaj se nij nobena možila, najbrž iz pobožnosti nc, ker pobožni ste bili sosedovi teti jako: kinčali ste dragoceno včliki oltar v farni cerkvi, mati božja v kapelici je od njiju  dobila srebrno svetilnico iu
in odločuje pri enakem številu glasov.   Kadar je on zadržan, ga nadomestujc njegov namestnik. Tajnik oskrbuje pisarije v društvenih zadevah, denar ničar pa društveno blagajnice.
§. 16. Podpore pisateljem se dovoljujejo vselej samo začasno, a se morejo po preteklem roku p < »navijat i.
Nadepolnim in delavnim pisateljem se navadno podeljujejo štipendije, da se v literarnem ali umetcljnem oziru izobrazijo. Nasvete za take podpore predlagajo udje, kateri koli.
O prošnjah za podporo pisateljev sklepa odbor.
S- 1 7. Ud društva ueha biti, kdor prostovoljno izstopi ali je po občnem zboru izključen. Sme se pa izključiti vsak društveni k, kateri je zarad hudodelstva ali prestopka iz dobičkarije ali proti nravnosti kaznovan, ali kateri se brani iz-polnovati društvena pravila, če je bil brez uspeha po odboru že opominjan.
§. 18. Ako bi se društvo po sklepu občnega zbora razšlo, določi zbor, kaj se ima z društvenim premoženjem zgoditi. Ako pa bi društvo nehalo, da ne bi več mogoče bilo zbora sklicati, imajo udje pravico pismeno po veČini glasov določiti, komu naj pripade društveno premoženje.
§. 19. Prepire med društveniki vsled društvenih razmer, rešuje brez priziva izbrano sodništvo, v katero voli vsaka stranka enega Sodnika, odbor pa imenuje predsednika.
S- 20. Spremembo teh pravil, kakor tudi razpust drtlStVa sme sklepati občni zbor samo z večino dveh tretjin glasov.
]{;?zno stvari.
* (Iz Ljubljane) se nam piše 8. juu. Nekoliko rodoljubov se jc denes zbralo v ,,hotelu Kvropskem" in pretresovali so, ali bi bilo mogoče in prav, novo hranilnico ali ,.sparkaso" v Ljubljani na beli dan spraviti. Ootovo ima sedanja hranilnica toliko napak v prejembi denarja in pri izposojevanji denarja, iu sploh njeno prevzetno vedenje proti narodu našemu je tako, da jc lehko misliti, da bi bila nova hranilnica po celi deželi z veseljem sprejeta. Ta misel jc od vseh gospodov potrjena bila, in pri daljem pretreso-vanji, ko se je ozir vzel na novo ljubljansko banko, sklenilo se je, da naj se pravila dodelajo iu da pri prihodnji seji komiteta banke se bode o hranilnici končno govorilo in sklepalo. Želeti bi bilo , da bi nova banka v svoja pravila vse, kar zahteva varčno in previdno delovanje hranilnice, vzela, in da ne bi se osnovala hranilnica in banka ob enem času, da bi pri konkurenci s staro hranilnico in s štajersko eskomptno banko tudi med soboj si nc delali konkurence.
kadar je kaplan prišel ju obiskat, tačas jc pri sosedovih tetah vse vrelo, vse tekalo, vse v burji bilo od veselja in skrbnosti, kako božjemu človeku podvoriti.
Jaz sem imel teti sosedi zato rad, ker so imeli najdalje v zimi jabclka iu orehe. Iu za to dvoje sem bil hud berač, dasi samo tih. Kadar sem prišel v vas k starima ženščinama, nijsem povedal zakaj, a one so že znale, in malokedaj sem bil brez darov, kateri so se mi, kakor vsem otrokom, vse slajši in boljši zdeli, kakor da bi jih bil doma dobil.
Tako sem bil tudi na omenjeni zimski dan bosonog prišel k sosedovim.
Tam sem našel hišne prebivalce za eno glavo ali glavico pomnožene. Pri peči -jc sedela namreč deklica kake dve leti starejša od mene. .Jaz sem se razkoračil na sredi hiše, roki v žep vteknil in jo ogledoval boječe sicer ali jezno — morda zarad tega, ker je imela jabclko v roci in sem si mislil, tu je konkurent za moje sladkarije in začel sem to deklico pri tistem hipu sovražiti, da je bilo kaj. Sam ne vem kako sem izvedel, da je to deklico privela neka beračica v vas, da bode pri sosedovih ostala za pastarico.
(Dalje prih.)
Priloga „SIov. Naroda" k -s-/. 60., 8. junija 1872.
*(Iz deželnega odbora Kraujskeg a.) Na dopis e. k. deželne vlade, naj deželni odbor vsa poročila iu predloge na deželni zbor poleg slovenskega tudi v nemškem jeziku izdela, je deželni odbor sklenil odgovoriti, da z ozirom na 32. dež, reda tej zahtevi nikakor ne more zadostiti. Gosp. deželni glavar pa je nanašajo ne na svojo pravico ta sklep začasno ustavil, ter se bode o tej zadevi na najviše mesto za razsodbo obrnil. O tem pove naš dopis več.
* (V poslednji seji kranjskega deželnega šolskega sveta) je bil učitelj Pust v Dobrcpoljah, ki služi že 44 let, v jjokojui stan dejan in za učitelja v Predosljak učitelj Uroš iz Št. Vitla pri Brdi imenovan? — sklcneno je bilo ministerstvo nauka prositi, da to, kar za Koroško velja, dobi tudi veljavo za Kranjsko, namreč, da, kdor je gimnazijo ali realko dovršil in bočo postati učitelj ljudskih šol, sme brez sprejemne pre-skušnjc naravnost v 3. leto preparandije stopiti in da dobi za to leto še državno štipendijo s 1O0 gold., — učiteljem, ki potujejo k okrajnim in deželnim šolskim kouferencijam, se je iz normalnega šolskega zaklada določila popotnica; — zidanje nove šole v Pari kočevskega okraja naj se za zdaj še opusti; — služba služabnika na c. k. preparandiji naj se razpiše; — prošnja učiteljev ljudske šole v Kamniku zarad šolnino se nij uslišala, ob enem pa se je naročilo okrajnemu šolskemu svetu, naj skusi, da mestni zastop kamniški, katermu učiteljstvo malo stroškov prizadeva, učiteljem vsaj nekoliko zboljša remuneracijo \ — za zidanje šole v Kresnicah, ki se vleče že od leta 185b\, si hoče deželni šolski svet prizadejati, da se za zidanje dobi kakih 900 gold. patrono-vega pripomočka. „Nov.u
* (Učitelji   ljutomerskega okraja) osnovali so med soboj pevsko društvo, ka teremu je pevovodja g. Meglic, učitelj II. razreda v Ljutomeru. „Gosp."
* (Profesor II e i n r i c h) oni tujec, ki je izumel za Kranjsko pridevek „schvveiueland", jc te dni napredoval in iznašel, da se institutu „AIoi-slanuni" prav za prav ima reči „Asinianuna". Kaj bi pač Nemci storili s slovenskim Človekom, ki bi med Nemci enako surovo vedel se, kakor ta Heinrich med Slovenci.
* (Toča je pobila)  okolo Mirne na Do lenjskem in popolnem pokončala poljske in vinske pridelke.
* (Glasbena Matica v Ljubljani,) društvo za podporo in vzgojo slovenske narodne glasbe, je ustanovljeua. Tiskana pravila smo prejeli. Imena osnovalnih odbornikov se nam uijso oznanila.
* (Smodnik) vedno privažajo iz Kamnika v Ljubljano. Veliko ga sicer pošljejo naprej po železnici, toda ne malo se ga tudi na ljubljanskem gradu hrani in se zraven tega z njim še različne inauipulacije poskušajo, kar bi utegnilo ljubljan skemu mestu enkrat osodno biti.
* (Iz Goriškega) prinaša dunajski organ „konservativne" stranke „Vat." <i. t. ni. dopis (najbrž od MarušiČa) pod naslovom „od levega brega Soče". V tem dopisu sc naravnost pove, da hoče novo društvo in nov slovenski časopis, katera snujejo nekateri ljudje, slovenski stranki na Goriškem razpor delati. D temelj nje sc to lepo početje s sunmičeujcm, kakor je nekaterim ljudem navadno. Proti Časopisu „Soča" „mahne" dopisnik s tem, da pravi, da ta list za to nij dober ker je pisau v duhu „Slov. Naroda" in češke ,.Politike"! Dalje je famozni patrijot iznašel, da se na Goriškem govore 4 jeziki, ter da zato škofijsko rednistvo ne more lehko slovensko za Slovenec uradovati!!
* (N a š i mladini) priporočamo hrvat s k o - srbsko pesmarico , knjigo, ki je izšla v Dubrovniku v zalogi tiskarne Dragutina Pretner-u pod naslovom: „V i c u a c gorskog i pitomnog cvietja. llrvatsko-srbska Pjesmarica, uredio J. Avg K a z n a č i č".   Knjiga je obširna 224 strani iu
je ena najboljših hrestomatij hrvatsko-srbske lirične poezije. Kazen najslavnejših hrvatskih in srbskih je v tej zbirki zastopano posebno divno rbsko narodno pesništvo (dve tretjini je narodnih pesmij). Ker je dan denes za vsaei^a izobraženega Slovenca prepotrebno in za vsakega kdor sc hoče naučiti pravega slovanskega stila, neogibno, da se seznani z jezikom in poezijo uaših južnih bratov: priporočamo to knjigo (ki velja samo 60 krajcarjev) vsem mladim Slovencem.
* (I z prazne u a) je služba tinaučuega kon-pista (700 gld.) v Ljubljani ; prošnje v 14 dneh
Hnaučnemu vodstvu v Ljubljani. — Na vinogradniški in sadjerojski šoli v Mariboru učiteljska'služba: prošnje do 31. julija t. 1. deželnemu odbora štajerskemu.
* (O predilski železnici) smo onokrat poročali, da se je večina izvedencev, katere je odbor zaslišal, izrekla za železnico črez Loko v Trst. Sedaj se piše iz Dunaja, da je loška železnica toliko ko propala in da se'posebno ministri potegujejo za železnico črez Prcdil. Sicer pa nij gotovo, da bi v tem zasedanji državnega zbora kateri železnični projekt do posvetovanja prišel. —
* (J u ž u a železnica) ima 1247 mašin, 3074 vozov za osobe, 21.091 vozov za tovore in drugih, 10 parobrodov in 3 ladijc. Za stavljenje vsehj.črt južne železnice se je do konca leta 1871 potrosilo 322,798.305 gld. 83 kr. Leta 1871 je železnica imela 55,949.55:") gld. dohodkov.
* (V Konjicah) ima kat. pol. društvo 10. t. m. besedo s tombolo.
* (Matični zemljevidi) za 1871. leto leto (Arika, Avstralija iu Kusija) so že na poti iz Dunaja v Ljubljano ter se razpošljejo s knjigami za 1872. leto (Pokornijevim rastlinstvom in živalstvom v Tušckovem iu Lrjavčcvem pre vodu), ki se vsak dan pričakujejo. „Nov."
* (Obsojeni h u d od cl ni ki.) Pred celjsko okrožno sodnijo bil je 11. maja znani postopač Valentin Blagatinšck, po domače Jelšuik, iz Skal doma, zavoljo hudodelstva tatvine, goljufije in javne posilnosti v 3 letno težko ječo obsojen Tožen jc bil B. zavoljo 12 zločinov, katere jc ve čidel blizo svojega doma in pri Slov. Gradeu storil, pa vse tajil; veudar 18 deloma priseženih prič bilo je zoper njega in ko je bil obsojen, jc kazen sprejel. — 22. maja bila je v konečni obravnavi Franca Ocvirk v 61 etno težko ječo obsojena, ker je za sv. Jožefom na samotnem kraju potujočo žensko napadla, ter jo hotela oropati, kar se ni dovršilo, ker so ljudje na pomoč prišli. Tisti dan je bila Marjeta Oširiz sv. Andreja pri Šoštanju zavoljo detomora v 21etno ječo obsojena. „Gosp.<
* („Nemško društvo'* v Gradcu.) Znano jc, da so Nemci po naših deželah začeli ob času „meščanskega ministerstva"   ustanavljati „Vcrfas sungsvereiue", „konstitueijonalua društva" in ravno tako  je znano,  da  se je  razumno prebivalstvo povsod odtegovalo  „konstitucijonalneniu" slcpar-stvu. Zato so začeli iskati naši  prusoljubi novo firmo in kričati dr. Kopp na Dunaj i jo je našel v naslovu „deutschcr Verein" in nastalo je na Du naji društvo z onim namenom.   Precej   so  tudi v Gradcu ustanovili „nemško društvo" in hrupno p< svetu trobili  svoje  znane  fraze.   Sedaj   pa piše „N. fr. Pressc" dolg članek o graškeni „ nemškem društvu" iu nekako škodoželjno pravi, da je smrti blizu, za kazen svojih neumnosti (verkchrtheitcn).' Zadnje leto nij društvo moglo skoraj nikoli sklt pati, ker je „bolj premišljeni  del udov sprevidel da  si  vodstvo  društva   stiskajoči* absolutistično oblast prisvaja" itd. — Torej „deutschcr Verein v Gradcu je toliko ko mrtev.   0 tem  bi  mi ric pisali nič, ako bi ne imeli dogodki med graškimi nemškimi  kričači   toliko   vpliva  na   „Netncc" v ('olji in Mariboru,  kjer tudi imajo   „nemška dru štva". Sedaj, ko je društvo, ki je bilo „določeno združiti vse Nemce na Štajerskem" mod mrtvimi bode  menda  poskustvo  z   „nemškimi društvi" v Celji iu v Mariboru tudi kmalu pri kraji.
* (Iz Češkega) se telegrafičuo poroča, da so nekatere majhne reke v zapadnem delu dežele rnovič stopile iz svojih strug zarad velikega dežja. Vendar pa se v zvezi s to novico ne poroča o posebnih nesrečah.
* (V Ceti nju) v Črnigori je te dni osnovana prva vojaška banda, izučena v muzikalni šoli, katero  je črnogorska vlada lani ustanovila.
* (Na dunajskem v s e u č i 1 i š č i) je sedaj pet učnih stolic na juridični lakulti izpraznenih, ver so štirje profesorji (ilabietinek, Sckaffle, G laser, 1'uger) ministri postali, prof. Ihering pa je odšel v Gottingen. Na mesto teh so povabili že mnoge* nemških učenjakov, a nobeden povabila nij sprejel in vsak jc, kakor sc poroča, bolj ali manj ovenčano povabilo odbil rekoč, „da gre v Avstriji vse križem in da se ueče prodati tem zmešnjavam". Gotovo je pomenljivo, da nemški učenjaki „iz rajha" nočejo sprejeti povabil sedanje vlade.
* (Prihodnji kralj angleški) princ NValeski, kakor znano, nikakor nij prijatelj Nemcem. Zadnji čas si je nakupil mnogo podob in slik, ki predstavljajo silovitosti in neusmiljenosti, katere so počenjali Prusi ob zadnji vojni na Francoskem. Da ga zarad tega Nemci psujejo, in kot bedaka in nenravnega človeka razkričavati skušajo, to je razumljivo.
,: (Poljski uboji na Irskem.) Znano je, da so protestantovski Angleži popolnem zatrli iu zatirajo še katoliške Irec. Vzeli so jim skoro vso zemljo in „tlaka" prav za prav na Irskem so obstoji, če prav v drugi podobi. Irci morajo zemljo, katero obdelujejo, od bogatinov v uajem ali „štant" jemati. Ker so ti gospodarji pri nabiranji in izterjevanji najemnine ueusmiljeni , zgodi se dostikrat, da se razkačeni Irci strašno maščujejo: skrivaj ustrelć gospodarja zemlje, ali ga ubijejo. Zadnji čas se je o teh poljskih ali agrarnih ubojih mcuj slišalo. Zdaj zopet poročajo novine sledečo dogodbo: Neka nebogata posestnica je od svojih najemnikov vselej osobno najemnino izterjevala. Morebiti bi tega ne bila storila, ako bi imela dosti premoženja, pa po svojih razmerah jc bila prisiljena k iztirjevanju dolgov. To pa jo najemnike silno razjezilo in grozili so lastnici, da jo bodo že v mestu našli. In res potrka enega dne nekdo na zaprta vrata njene hiše, ona gre odpirat, pa kakor hitro je odprla, jo ubije krogla iz puške onega, ki jc trkal. Bil jc najemnik. Ker se od podrugod čuje o stiskanju nižjih vrst prebivalstva, pravi naš vir, bati se je neljubega gibanja.
* (Oblaki se trgajo) ta mesec čudno po-gostoina. Kazen groznih ploh na Češkem je oue dni tudi na Dunaji tako lilo, da so v mnogih delih mesta kleti in celo prostori pri tleh bili polni vode. Iz Francoskega smo tudi že poročali o veliki povodnji in sedaj se piše iz Gornje Avstrije da se je blizu Hochburga oblak pretrgal in veliko škode naredil.
:,: (Kolera) se je pokazala v ruski guber-niji Podolski in zato jc c. k. namestništvo v Galiciji prepovedalo uvažanje stare obleke iz Kodolije.
* (Za tobak) je 1. 1871 Avstrija razen dežel ogerske krone skupila 52.K55.902 gld. Ako se to primeri z zneskom, kateri jo I. 1S70 v avstrijske blagajnice za tobak prišel, sc pokaže prirastek 0,390.411 gld. Od tega prirastka spada na Kranjsko 28.060 gld., na Primorje si.717 gld., na Štajersko 278.4G3 gld., na koroško 74.722 gld. Torej so dežele, v katerih Slovenci stanujejo, leta 1871 za 452.952 gld. tobaka več pokadile ko leta 1870.
* (Železnice pod morje m). Za iz-delanje železnice čez Bospor pođ morjem, sestavilo se je angležko-turško društvo. Drugo takovo železnico je projektiral pod inesinskim prelivom za zvezo apeninskega poluotoka s Sicilijo Karlo Navone.
* (Požar) jc uničil 0. maja v vasi Trebi -bousk, blizo 1 Lukova na Ruskem 309 hiš. Škodo cenijo poprečno na 200.000 rubljcv.
Gospodarske stvari.
Viiiori'M In % liiotr«t*o.
Vinska trta že cvete, zgodnji tersi ho v nekaterih krajih že sredi maja cvesti začeli. Vreme pa je bilo jako ugodno, toplo iu jasuo , tako da so saugvinični vinorejci že od 1834 vina sanjarili. V blaženem letu 1834, katerega vino je bilo v tem stoletji najbolj sloveče, začel je trs sredi maja cvesti in do 10. junija je vse trsje odevetelo. Letos tega nij pričakovati, ker se je poprej toplo vreme od 26. maja sem sprevrglo v oblačno, deževno iu hladno , katero še lebko rahlemu vin skemu cvetu škoduje. Pretekli teden bila je temperatura 2° R. pod navadno toploto in še zdaj vreme nij prijetno, tedaj se je res bati, da sc bo grozdje vsled nerednega cvetenja zelo štrigljalo. Sicer pa je vegetacija proti navadnim letom še zmirom za 14 dni naprej in še zmirom smemo pričakovati dobro kvaliteto vina, ako se uresniči prerokovanje ljubljanskega Zajčka, po katerem bo leto 1872 toplo in suho.
Kar se pa tiče kolikosti (kvantitete) vina, katera so bode letos pridelala , reče se že zdaj lebko, da se ne bode uresničilo , kar so si vinorejci prvo spomlad obetali, ko so oka začela poganjati. Zdaj se še le kaže, da ste poslednji dve hudi zimi trsni les jako poškodovali. Dosti šparonov ali konjev je mrtvih ostalo, pri drugih so sicer oka se zmezila, pa so takoj opešala; sploh pa se je grozdje previsoko, nad 4. ali celo 5. perji pokazalo, kar je vselej znamenje male kvantitete. Na Štajerskem vincarji v takih slučajih pravijo, da bode to leto gosposko vino, ker ga bode malo, pa dobro. V bolj nizkih legah še cel6 rezniki nijso pognali in rastejo mladike iz starega lesa, sicer močne, brez grozdja. In ta pritožba, da so le malo kateri trsi prav z grozdjem obloženi, večina pa le redke grozdiče kaže, se sliši iz Štajerskega, Avstrije, »Ogerskega, Hrvatskega, Nemčije; na Dolenjskem pa nek precej dobro kaže, menj ugodno pa v Vipavi. Iz Fra u-coskega se poroča, da je mraz v noči 17. aprila v nekaterih departementih okolo Tours-a vinograde hudo poškodoval; iz Gironde pa se tožijo, da vsled tople spomladi nek hrošec (eumolpe), tudi trsni pisač imenovan, zavoljo čudnih znamenj , ki k jih dela po Ustji, črkam podobnih, veliko škodo po vinogradih dela. Kaj bo letos zarad trsnih uši (Phyloxera vastatrix), se zdaj še ne ve, ker se te živalice še le po leti množe. nWeinlaubeu se pritožuje,  da kljubu vsem svari-
lom so se vendar trsni sadeži i/. Francoskega na Ogersko vpeljali. Čudimo se, da je vlada to dopuščala in nij strogo postopala proti takim brezvestnim kupčevalcem, ki nam bodo še importirali to strašno trsno bolezen.
Na Laškem se spet prikazuje grozdnji plesenj (oYdiunO, kateremu se pa s pridnim žve-planjem v okom pride.
Ker bo tedaj letos glede kvantitete le srednje leto , tudi vina ne izgubivajo svojih visokih cen, posebno sc po starinah poprašuje, katerih pa zmirom bolj pomanjkuje.. Na 81 a-jerskem je 1871 iz dobrih leg po 9—10 gld., 1869 po 15 gld. vedro; iz slabejših leg 1871 po 7—8 gld.; v Vipavi 1871 po 8—10 gld. V Vcršcu v Banatu 1871 po 6 gld. J. V.
T rrnr,
Trstu. Pšenica 6 66 kr., rž 5 gld. — 6 gld., turšica 5 gl. 60 kr., oves 2 bob
gld. 30 kr. — S gld. ječmen 4 gld. SO kr., tri. 60 kr., fižol 7 «1.,
6 gld., maslo 50 gl., loj 27 gl.,
V Ljubljani.   Pšenica 6 gld. 4 gld. 20 kr., ječmen 3 gld. 40 kr., oves ajda 4 gld. 20 kr.,   proso 4 gld. 40 kr., 4 gld.  40 kr., vagan  krompirja  3 gld. leča 0 gld., grah 6 gld., fižol 6 gld. 20 kr.
53 kr.,  salo 38 kr.,  seno   1 gld. 20 kr., 95 kr., drva (22") 4 gld 70 kr.
V Mariboru. Pšenica 6 3 gld. 90 kr,, ječmen 3 gld. 80 kr., oves 2 gld. 25 kr., tnrlica 4 gld. 40 kr., ajda 3 gld. 80 kr., proso 4 gld., krompir (vagan) 2 gld. 85 kr., maslo
54 kr., drva (18") 4 gld. 80 kr. — 5 gld. 60 kr., seno 1 gld. 40 kr., slama l gld. 20 kr.
slive 12 gl. (JO kr., rž 2 gld., turšica 20 kr., , maslo slama - 0 gld. 50 kr. Id. 50  kr., rž
Za nesrečnike na Češkem
je dalje „Slovenskomu Narodu" došlo :
gld.
Preuesek iz št. 64 „Slov. Naroda" . . 56 Uradništvo  glavnega  zastopstva banke
„Slavije" v Ljubljani...... 15
Gosp. D. Valeučak, profesor    .... 1
„     dr. Koccli........ 1
„     Janez Kovač ....... 1
„     Marko Lipold v Lješah .... 5
„     JU.....*...... 2
„     M. Bcrdajs........ 1
„     Franc  HraŠovec,  okrajni sodnik
v GmUndu na Koroškem za sebe 5
„     isti nza devetero moje drobne dece" 5
Po gosp. Kapusu nam je došlo 45 gld., nabranih v celjski čitalnici, darovali so:
Gosp. dr. med. Štefan Kočevar    ... 6
„     Franc Kapus, trgovec    .... 5
„     Matija Vodusok, opat    .... 5
„     Neimenovani....... 1
„     Neimenovani....... I
n     Neimenovani....... 1
„     — Zrno do  zrna...... 2
„     Stnhec, c. k. svetovalec     ... 1
„     N. N.....^...... 2
„     Frane Ogradi, vikar..... 5
„     J. Bezenšek, mestni kaplan    .   . 5
„     J. J.        ........   . 1
„     Franc Krnšič, posestnik     ... 2
„     G. Tarinan, knjigotržec .... 1
„     — Kolikor morem..... 3
„     Mat. Koželj, not. koneipijent    .   . 1
„     G. Glažar, c. k. profesor  ... 2
Skupaj .   . 1315 Administracija „S1. Naroda".
I%«>ii<*ini i*;i4*iiii
o porabi denarja, nabranega za stradajoče na Kranjskem. gld. V št. 45. smo polagali račun  o porab-.
ljenji nabranih........600
Ostalih 191 gld. 69 kr. se je porabilo tako-le:   Na   razdeljenje   med najbolj
ubožue smo poslali: Gosp. Jož. Zelcn-u, županu v Senožečah, trikrat po 20 gld., vkup .... „     Fr. Lcgau-u, kuratu pri sv. Petru, 2krat po 20 gld., vkup .... „     Ant. Ponikvar-u v II. Bistrici Ikrat 20 gld. in lkrat 16 gld. 22 kr. . „     Matiji Absec, kapi., v Smartnem . ,,     M. Pečarju, župniku na Krki . Poštnina za došla poslanja denarjev, za liste in poštne uakaznice.....5
Skupaj   . .792 Pri seštevanji je bila pomota v listu za 2
Toroj je položen račun o zadnjic izkazanih ...........794
S tem se v imenu stradajočih obdarovaucev darovateljem srčno zahvaljujemo.
Administracija „Slov. Naroda."
kr. 60
60 —
40 —
36 22
20 —
30 —
47
29 20
49
Dunajsko
življenje zavarovalno družtvo
si dovoljuje P. T. občinstvo k sklepanju vseh človeškega življenja se dotikajočih zavarovanj najuljudueje vabiti. Zavarovalne ponudbe  se precej  rešujejo in v mIimhJIIi
Hnirtl se zavarovani /ncMkl takoj izplačujejo.
Dobrohotnosti visokočestltega P. T. občinstva in /.a sprejemanje zavarovalnih ponudeb so priporoča
z visokim spoštovanjem
Glavno zastopstvo za Štajersko in Koroško
zastopano po
Francu Nmrekor-ju v Cari-iulc-ii.
Pisarnica: Gosposka ulica št. 13,
stopnico na dvorišči, na levo,  2. nadstropje«,  last štajersko eskomptne
bati ko.
- (111—2)
Delavni in )iošh>ni gospodje najdejo službo kot agenti in nabiralci.
Liebig'ov Kumys-ekstrakt
od dunajsko zdravniško oblasti kot r.ilrai llo priznan in od krakovske učeno družbe posebno priporočan, po soglasnem pritrjanji medicinskih fakultet prvo vseh do zdaj proti pljučni sušici poznanih in rabljenih zdravil.
Taisto ozdravlja brž in sigurno: Jetlko, (celo v razvitem stanji) tuberkulozo (prika/ki: kašljanje krvi, hektičua groznica, zmanjkovaujo sape) »eloilenl. ere«»i In broiiliiMlni knlnr. uniimljo mbošivo krvi) vsled dolgih bolezni in nadaljevanega rabljenja merkurijala, eliloroMlM ihlodokrvuosr), mm tli ini«, mm še nje, holciijo lirl»* nefl ino^ico. Ii> Merijo in »lobodi /l«ee\.
Za steklenico 1 gold. a. v. Kištioe od 4 steklenic doli il<> vsake moro. Razpošiljanju na vnenje oskrbljujo generalni zalog
,,Kuinys-Heil-Aiistalt"
Wien, Mariahilfcrstrasse 36. Bern (S. Fricdli jun.)
Nli. Dozdaj   brez vspeha — z medicino  —  zdravljeni bolniki naj zaupno z Lichigovim ekstraktom zadnji poskus narede
110»!—G)
O1
dunajske komisijonske banke
Kohlmarkt 4,
(56—,-jo)
emitira
l»ot<*ji'oiailiic*
na   pozneje  zaznamovano   vrsto  sroček  in so smejo te sestavo že Kit to k najbolj koris iiim sleti, ker je vsakemu  lastniku takova potcgovuhioga lista mogoče vse glavno in stranske dobitke samemu napraviti in razen tega
obresten znesek
n/.iii
M) frankov v zlatu in 10 gld. v baukove ili Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.)
IVIeMeene rute o glil. III — l*o |»la«-aiijl  »nriitje  rute ilfilil vMnk deležnik Mletleee 4 Hreeket
/ fipe.rc. 18(i0letnn drž. srečko z<i </ld. IO0.
Glavni dobitek gid. 800.000 s predkupno premiji* a. v. gld. 400,
i Spere, ces. tursku dri. srečko za <too frankov.
(davni dobitek 600.000, 300.000 frankov efektivno zlato.
/ vojvopL JBrv/nsviŠho srečko za 20 tolarjev.
Glavni dobitek SO 000 tolarjev brez vsako odstetvo. / l ust,rusko (tirolskoj srečko. Glavni dobitek gld. ao.000.
Vrsta B. (Nji loto 13 vz(lii»'ntcv.)
JleMeene rale a kIiI. 41. .—   l"o  pla ču nj i  zailiijc rute ilolii iNiili dele/.olk »leilece 3 Mreeket
J $perc. cev. fnr.<Ln drz. Stečko z<i  t(H) frankov.
Glavni dobitek 600.000, .'100.000 frankov efektivno zlato. / roj mul. Ih'ti itsrisko srečko zu lit t fohirjrr. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsake odStotVe,
J Sachsen-Meiiif tiifensko  srečko. Glavni dobitek 45OO0,  if».ooo juš-
lionemške veli.
Znnanja naroČila iS
isti so po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo.
33
SiTed feinftcr Guaiitdt 311 nadifieljetiben apoKprcifni.
Fransds. Brlefpapiere
»it OJiatil • Sinpr« jung jeber bcliebi^en 9cam«n, «m»
ftaben uub ftroutn. 100 Hud Cttao, fein i- •.-in 10    „       „    ci: ; . 3 nvvt obrr liiuut 100     *        „     ,; iii v 1.leti ,\.ii ten
i»o    „   Duatt, fein ircift . .
100    „       ..    enjl gcvippt eter liniltt UK)    „  Itmttl, C'tav, tr-eifj . 100    „       ■    f- CTtat),   ■ 1 v v t, floti. t3«p
KlO     „ „     f .iMtg! l'"lU't
1 "i    „      „    von inntii i-iii.iilurt 100   „      m   KitCimrt.aertMrtfflMM ^a^ice (1. —.65 Ur piii)iAc 4hH|ftJ>wra 1 mimt Kron« in
tem   ■■MiNCH   vafctiercnen $>vubenbruct Toftm aur 100 »liaviere, Ulionogramm .        *0 fttt. mO tjcuutvl* Ticnogramm   .        .    . 80 „
I«« Sttck Visitkarten
lov^nJrt, f. latbi'flrattMe.jieutfte 5$riftart JJ. J.—
i 13
ti:
ii. —.
t-
tiefclbeu, fciitft mit fifuoarjcm X>ru<f . . n. —.so
HEJ* >t"hllfilorn.
•j(fniilrttir - ,Wcrrit  uim   rtitten fiit t«be £anb unb |U
jtitem >«.ir-i.'r, !-' i mit......s i ir.
1 Hb. «n.iUW)e, in 18 btv rtflcn Sorten . . 10 Tt. rj  ,,    (ciu '.nti'ti) in obigen sorten .   80 Tr.
12   „     fllltimniu p ftebem, rifirt>ii|)i .vflCii Otefl .    8n te. i   „    ftaiitiđuit'jjctern, auiae^  in ipi«r Mrt ,    io tr. tii bev.ibmt   i oi v'8 1 1 * M«Ruum toiinm.Jitf r , fflr i«dl 'i.nin M eub, i.iinmt ..« eiO-iltci ri €tilcT IS fr. 1   ,,    SIciftiftC, flUt« 6ort«,  10,   19.  85, 36, 45 Tr. 1   „    fcbcrbc'te    .,       „     10,  16, 10. so Ir. tw»"-«fc Utrnil  orcOcn fOert&eil flen>.it)r«n  bie mueit jU^tf    •j.VoiriHiirribUiftitt* ; nv.it cnvart ba» taftige j-, vHijtcnunl) ift .icgen rafl ^ređjtn  ter ©pifce jcflibtrt. cl i 2tiiit in §A\ .ttfafit 10 lr„  1 @>tiiđ in iHein 1Iv., '   ni.t mit iVtbtrboUtt unb SUJeffer »o tr., z JtapfelfuUiitia, fur brci DteniaM gcniiicnb, i<> fr., i ©tuđ Union • Otabir-flummi fiir sOtci unb Xint« 5 Tt.
l^fZJF" "<<r »cutine Federhtlter.
Uit Fciiift filigran fleatbfitcter >\-lt.t a ter aut U-tiu, ter-i«b«ii mit c i lite intcrtjfanten Dlifro.tyt)i -tejrarui«.   ift ju iMb.n ii m btn tapott|)reifl »on 25 Tr. bt< ©tU<f.
I einst grarirte PcUchafte "W
mir fdiiiuferr 2rhrift.
1 žiUif mit s 3<itiiifiob«n fammt fdnfttm Sti'đet f>o fr., 9.r <u fnjKt ;io      <vmy ZU-M* tusbtu V^:"^: .^oriibriictprrfrru fainmt OTomtn, fcinft au#* gtfiibrt, fl. ».»o.
t.iiiniitiirii famtntiLMtcbTaflcn, ivdt unb^infel fl. 4.60.
PBflP* '^it ai(ittui2elbrtbfKi4*tmi.i4 = 2tntiH'iflli<ii «»^J* m.iibcii I00'i ?Ibbrii(fe mil cinmat Iranlen trt W O.ai.SMii«. rao 'iiiattiicbcVc fiir atemter ob« ieomvtoir«, a; l »žiiltf fammt fcinflrr <i>rat> iunn ft 6.50. p IltSfS**' 'r'c fAi'nfim Wnii'fii->tit.|A n <Bratulationta B *r^r ftartrn, rtijcnbaufgrftaiict, l©titđ6, 10.15tr., K trtrafciiif CSorttn mit fcinft pjtuiittirtcm, ttoi& bufttntrm It: Mictbpolfirr. l €tiiđ 20, 30, jo, »o fr.
K 3&fSF* tirit>»rn»iiftli*rii ciaflifritcn Vletbtn-jp ■r-**'«*     IoiVIii, 1 ©tlitffi. 6, 1", 15, 20.
'.' Schroibe-Mappen, "^|f
L3 tli m. Ortat>*9otntoti obti« 8lnri4tHM mit €<blofi fl. l.»n, Mfl. 1.50 1 »ti. Xi«f«iben m;t ti m ict« Sajteib.iiinria)-'- i ittiijj. : Suiif fl, », 35.1, lurnr rlan«g ft.itict ven Jnntn tj uut JlUHtii, fl. 3 50, 4, 4..M- fllrofl t.uart.jjorntat opne 9 tftnriAluiiđ fl. 3, 3.40, 4  litjelben lnturib« an^neftattet
H R.   1 .'iu, 5.6U.
v- BriefBiegelmarken,
J;' roti.1« n'c.u'ii ibrcr iHeqitcm!ireTcit, BiDig^it unb tbrtf .. flOicm IBccjd>luff(i b.'ii Cbfatcn unb tem Šicgcflacf vor« |. lUjitben fino, iu jtinfler Ciialitttt, mit btlifbia« ftiviua, r 1L-.u r c 11, Slatntn oter "rioncgramnt, 600 6tiirl fl. '.^0, K 11 >0(i ©tiict fl. 1.60.
2ltfV" Pnpeterlcii. "^Hl
ffi dir; liVou aulflrftattttt Out»*lopp«, flefUnt tnit oerfcbitbtnrn v u: i-.ivuicii unb Souvcrtl, l @tiid 85, 85, BO, GO, 80 ti., fl- »•
Mottodes Hauset: lud) biQige {E^nare farni eui fein.
C^in praftifi-tir* billi-u» Mtfthtnt ift bie 11 «
CbroibiatT.it.ir au4 BVMlCCgSt, btftelicnb u.' 10 ©tflđn, unb jroar: 1 erbicitjmg. 1 S-cccitiogti, ©ef>b«er<r, < ©irtib eu.bt«, 1 lf«fmcn«'tr, 1 INtnb« tcitcbtec, 1 »uerjeuitr.igi-r, 1 rrtt'vvitrtcr uub ciu Scbmuif- unb auitragtr. Vin«.! ffbr bubfi? uub ei-jaut jg au#sefubrt unb |pfM Ho« -i fl. jg
.^eu erfniulenosTlntfn-Pubor."T.3S^7 I
•Jlur burrb Peiniifcbuiig  ven ?i'.-.fftr evbSlt man ti« au«<« ^' fltl«icbnttt ©lamtiat«.   1 -2 il).> I tet iiir 20 fi. Jjkj^1*   V itrlagi'ii   fiir uliiilii-lir   um! K
kallgraphlHche Selrifnbngta, ,uil^lr,'111,fc I
»feDlen*ve«rrt> 1 AcR, Utiscf iroimat, nvt 12 2 dri- artm
foftft 10 fr. 1 ijoft, gro'.itfl   'piiiiat,   mit  3 'eitei l;r.i  t H
žrblftorttn 6s fr.   —   3«or(a.ieit, um febmil |Hbutti |u I
lerncn, neutfte !Dcei6c>f«, fm   .nfSftflff mir I ili ta;itt , &
in mannia'"a<t?tr •.'inPtvgfti.   1 >;->cit to. 15. 25 d. "f
Kine fompiete Zeirltnoiischiile I
iu 6 Acfttn, ton ttntm Bl-.votri'gent>«.l « ibiieiniK ftir "s< (ttaVfgtjtttlli Bom erft:n 5irtb rtiifl« auaen iu t^ft aia- jj tifcbtn lTV|1ttfUttgen i>i* sur ^;injiiibcn Veli uru iq t«r ™ Sfirbenfunft. ijur bi« bilbenH .'iia«tU btfOtibCTl \u (m pffpleir   Jiae « Jp.ftc fc|te 1 tlo* fl. 1.20.
^49" nitrniliiUNin RliistiH.
Tiefl ift (in j«c iiber, fug - loritcnfirmi er av-iun Olcifllft. in btffcit 6 sJ!«b ,'i.iureu HA tMil.rtfC»fHeiftt t« tilr iirbvtt« SRouatl befiut.-.   1 ©tliđ tofltl bldl -J ■ rv
D«s n«?ae St Ji.iib-Rouln a \
ime .tud)t«iilib«r. f«br «i«gant, leiibt u nt t}!torin| n, f.-bifj r« aiioj f.ir 5d).il'r geei ift ift, u:n btm . nbal;« in fclnfir Cualilai: 1 2 cbi« t'}«iig. 1 jetciB.iliei, 1 • 0:1, 1 81 nt«I .11:0 *«in, 1 |}atjb<tn, j ttttfcbatt, 1 9ta Ir« m«ff«r , 1 "^tiicT ©icgeaatf, 1 Siabitguiiii:: , • ii if .>(.- im. tlliamiili'.i 6.Od fl. 1.7li.
SchrjIt.iKcIien I ii r TI d 1 Imii 11 ml Ktialiet..
I 'it.i.f faiurat :lii«llt(il, ciu « . 'r 4 >, 60, O >
1    „   blefcit« on« Bittr, Ir <iO, »o, :»0 i    ,    a)iabtfl;u.®(bul.^irie en fl.-, Ir 9C
tfln bllbfa)«^ ^or|i'Uanf.iO*'!i. tnit S^cntcn gefRfJt, tvMtb« bi,- fibmubiafte ,^tct   mit   eiuiti.il abjitcifcu tc.eiui reinigt.  1 etflcT 40 fr.
Tinti- ln allcn Fnrhon,
"k
tj
i i
1
D, ft. l,_12ii, H
Frdernnlitcher. ""^ffl
It
I,—.
1.50,
Wien hrt A. Friedmami«. HrottrUvalir lir.
(4!>—12)
lle.ste ItcNsicuge.
1 ©ilht  Ur ©a)iil«r80 rr., fl l,—, 1.20, 1.50. l    „     „       „     grofic ©ort«, fcnulet. ft 25:), s.— 1 ©titd ftiiiftc fUr 3iiac.iicurc fl. t.—, 2.50, 3.60,4.5'. l gtrttt 10 fr, 1 Rtilftltt 3 > 't _
1'iirbinhii trli m, $%k% gcfiiat m.t f iiieu ficttlj|mtb«.i, fih vSoteritO ungeu rber K 011 rt) ttoiiaie.i n;o'.(i. :e t. 1 tfafiVbeit. cflit mit 18. <h [in 24 ,Urb«n, -6, 35, 45 fr 1 MftCbCH, fl« iiOl Htll ftinfl« I f%! ©orUu, 12, 18, 24 parben, no tt, fl i, l ko. 1 ©tu.f '«mu ^.lauMiiiei i fr. unb 3 Ir. i Ctttd1 a)iite|i|4cn luliV [* »o unb so Tr f
gJtjaT" Globus-.«' -T.j!£ fUr ©tbiiltt icbee ftlaffe. i  fti\đ :> |/S0 tr , 1.20 1.50, 2—, 2 50.   i   etiid nt t -Ji.eulu.in 8 50, 4,fi0, ti 6»
2JBJT Notiiltfifht-r
1 ©tilcf, iu i'itucr cjcbuubeii 5, m It l    „    ia v.inroa.ib     „     ia, 25 Tr l    .   tebe i. fcinft«     ;t5, 45 «.i fr 1 «»ie* VI. tijtuib mit 'levi.inteni-UJiJucrn, miBern-iifi lici 45 Tr.
fraUthchv. Ilatnmaiiz« tg r,
i _ tu.f fiir Aa:i»i«ieu 20, su, j ■ Tr. l    „    ftinft. fiir eiTdlttT, 7o tr. fl. I, i s •
l'aplr-l'rt'^pn, befl«, bđucrimfttfte unb vr.if iid). Mm aulucii, ©tflet fl  4 m>. Cooir.'ilrb«r :. 5.0 iBiaiter i.8o, edji fra I   4iovirti.it«, 1 Snu 4°. tr
1 fltofjer ii .-.110.1. S ©tiict fclnfte« 2i«n«Uaeff in bistri« fjaibcn blof 16 Tr. 1.08
G. Schmidl & ComP-
v poštni  uliti št. 36, (v hiši gosp. Jožefa llnmmerja)
v
Priporočujemo po  nlzkib cenah  svojo  dobro  sortirano zalogo
siinenesa, knrentneia, iDamifaktnrneia ia laflerneia hlaia.
Ilaljo I^b\|o liiirnomiil v«*Hl40 #.aloic«»
prav amerikanskih šivalnih mašin,
i n  u i« o r
Eowe-ove mašine ka kro-jaČCj čevljarje, ledlarje in klobučarje, dalje najbolj plovceo SiiSgerjevo mašino za rabo rodovi-nain, tako kakor praktično  ročne šivalne ina-
šine, ki delajo na eno in dve niti po jako dober kup postavljenih ce-
i^SSn     Garancija se daje za
Mmi-4nr*iJti»»J*M •* »ttfst'i'nilt nbrnliil* titt/niHttJivit.
(73—8)
V hudih bolečinah
i «t s ? 6 č 6 i ii kr6pčflJoČ6i
GoSpoda dvornega zala^arja •Trni. IToiV-f* centralna zaloga
na Dunaji,y Kaintnening, 11.
Dunaj, '20. tVlnuarja 1^7-J. Čutim l« v iiiurim BVOJ« inatcii' dplSnega, SVOJO srčim /abvalo' javno izreči. — Ker ji" moja mali nki>/. .r> mcsci-v mi limif^a kašlja iu vednoga zaaliženjn zelo trpinčena liila, iu po zdravilih ie bolj oslabela, rfnio iskali pomoči v Va.šom t»la«l«»iyl«'«ii4'iii /tirni llaiem ||I%ib . katero Je Ifl pri poiižitji tretje steklenico pomagalo iu v 4 tednih je bila moja mati v eintleurlfin Iel88 popolneiB) zdrava. Se enkrat se zalivali C'liarlwtt«» M<*lionilial.
it oka, 26. februarja 1H7-J. Ktn- som pri goRpotlu Fraukovičit Vašo IsVMtlltJ ««»li«ilafl«b pokusila. Vas prosim s temi vrstami, da mi s poštnim pov/.otkoiu pot funtov wla<lo\«' /ilriu llaae <*olVoln<le najbrže pošljete.
Tiari«' NrarpM Hrult.
Viškov. 26. februarja 1H7-J. Prosim tla mi jiošljete s pošto * šknttjl ««la-«lo«-«»l4«la«lia«'wa pralni %a otroke iu sicer kot /.dravilo proti »Iriski, h poštnim povzetkom.
Th. kttilriiv/.kH. <>. k. državnega pravdnika namestnik. J j m r a m o v . "JS. feliruarja IH72.   Prosim <l:i mi po pošti s povzetkom en funt prvo sorte Vas«- l/vrnlii«-  falaalo^e  #.tlra»lliir ookolnilo, dalje 4 kartone |ir*nlli MlMtlovllt l>OB8lM»i80% dobre sorte pošljete.       Jial4<»l> BkuttBBM)!.
O-T70 y»-i 1 g-\ pred kaženjem iu ponarejanjem. Sladoizleeek je v Btc-O y €«X 1XU klenicab z metalnim kapsnlnim zaporom, na katerem se kakor na vseh sbrambieab mojih pravili sladovih fabrikatov firma Janez lloff nahaja. (G4—3)
i' š.jttttljtiit* pravo samo pri gospodu Martinu Golobu.
f spari t Ant. Deperis.
<«>l«l!
Pravi prostor najboljše tire najceneje kupovati, je I o* oriiif'ii za lire «FI.bLI1*A FK090I1
Vse  ure,  na sekundo   regulirano, se prodajajo ">!i'tiu» garancijo.
Samo 17 ali 18 gld
Iiuffn'})tJiurm8trassr, Nr. 9,ff<uiniiibcr der }Vollerih na Dunaji.
um •/. dvojnim p
i/. i;iliiiizlnt:i in
prav MimlciKii lurtluo v ojrii.ii |m-
ilaSeua irebrnn kronouietrakat 'm, proflno eniailiiniia. /. voriiloo Ingonom t rod,
|.ia\ ansflelka arobraa kronomo-
I rs U11 ura i onojnlm plai.riu in verižico in incilnl.jonoiii v loUu.
Samo 14 ali 17 gld.
kristalnimi slekli .
Samo 19 ali 20 gld. *<<•>"*»'i/<m,.11,,,„rii iir,.z ui.r,,a
*»       z:i iiHvijuini', s Krisl.lliiniil stekli v iiajl'iiirjii'in les
Samo 8 ali 10 gld
nem loku,
jhiiv anajlelka oillndraita ara. v
6 luliimli, Kiislaliniii steklu, tiuo verl/lco i/, tiiliiii/.liilu, 11 s n.i us t i 111 tukuiu in pismenim Mctuiiii Kurami lunu listoiii.
n 11 tri e * k n i-eiiiaiiluarsKii ura, I.....i      of tVali'.s na jiiiiM'iii'i-
»i-n.i kalibra s kristalnim steklimi, kolesjem \/. nikla v piavim. Clatom alatni ta ura Imajo proti drugim
|h. iliiu>l.  .In se  .hi iu   bir/.   Ulj11.11   misili:   k takim
uram Aobl vaak varllloo i/, uumlilatn s medaljonom
in triirnntiliilin   listinu BuStOnJ.
iluii/.laiii  /. ilvnjulm  iiliikircni, sii-
.iikiiireiu. kriatnlnlmi stekli iu uikinviiu koleajeni, /. verlileo \s- pravca;« talmlalatia,
medaljonom, uanJuHtlin lokutit in jranuitilniin listom vred.
•rebrna ilderno- remontoa raka
lun, ki se ila lire/, kl.iii.'a naviti, i VOrUloO i/, talmizliitu in iniilaljmiinu vie.l.
Samo   15  ali   20 old. '" ,v "'l'1",^ ■Iderna ura, s
*»        kristalnim steklom, oleirJiiitno verižico iu inciluljononi.
Samo 12, 15, 18 gld. ,m; ^ >r,"|i,1";'».»n-i.rn s kri-
'        ' °        sluliilmi slekli, minijaturni tor-
lnut, iirollno v ognji poslMčena z verižico su okolo vratu vred, vse v toku.
Samo 16. 18, 20 gld. l?!y7 «}»ojni» piaiBen t» ve-
rl/.U'n za okolo vratu, zlata uru za gospe s kristalnim s I c k lom   in  verižico  za okolo
vratu.
.   . i  i i i i 111    ..ii .iiii.iii.iii    i i -» i . ■ ;
Samo 14 ali 18 gld. ]."■/;
iu   „ , i i . i . i i i i i i i  i i ll.Hitni;
Samo 12 gid. 1,11 * u,u"
O        Volletu, >|u
Samo 28 do 34 gld.
Zlate ure za (rimpc z iliaiiuuiti
iu vflrlaleaml /a okolo vratu, late z dvojnim platčcm.
zlati leiiunitoii r i z elegantnimi v
Zli nosptuli
rlllcaml aa
gospode i
klali remontoiiri z:i kristuliiini steklom. Isti z dvojnim plaičcm.
zlati kronometrorl remontoarl /. dvojnim plai&em. i, 2.60, 3, 4, 5, 6. 7, 10 do
18, 20, 25, 80, 35, 40, 50,
Samo 22, 25, 30 gld.
Samo 40 ali 48 gld. Samo 60 ali 70 gld.
Samo 75 ali IO0 gld.
okoio vrtata. Samo 70, 80,100 gld.
Samo 90 ali 120 gld.
Samo 200 ali 400 gld.
Srebrne urne verižice gl«
gl.i. 12. Zlate urne  verižico gld
iiO,  70. so, <)0, 11)0. Budilo] z uro 7 gld.
Ure za na steno s podobo,     U in 4 kose igrajoče,
gld. 70, 80, 90. Ure h trepetiki'ljoiii, *2, '3 in 4 kose igrajoči1, gld. SO,
100, 120,
Igralnice, 2, I. 6, 8 kosov igrajoče, gld. 15, 35, 55, 75. Album za fotografije z niii/.iko gld. H, 10, 12 do gl. 15. Tobačnimi z liuiziko 7 gid. f>0 kr. Smodkarnict' z inuziko IS gld. Šivalnico •/. itin/iko lf> gld.
Ure s trepetikeljem lastnega izdelka s 5letno garancijo:
Tako, ki so vsak dan navijajo gld. 10, 11. 12. Take, ki so vsak 8. dan navijajo gld. 16, 17, 18, 19, 20, 22.
Take, ki se vsak S. dan navijajo in vsako pol uro
bijejo gld. :$<>, 36, 35. Take, ki se vsak H. dan navijajo,  vsako četrt uro
bijejo in uro ponavljajo gld. 48, 50, 55.
Take, ki so vsak inesee navijajo gld. 28, 30, 32. Uro za pisarnice gld. 10  15, 20. Ure za kavarne gld. 15, 25, 30.
Velika delavnica za popravke.
Stare ure, gostokrat dragi rodovinski spominki, se popravljajo in narejajo tako, kakor bi bile nove. Cone za popravke s fdetno garancijo gld. I1/,, 3, 5 do 10 gld.
Ecliiia in sama zaloga
prav arigUIkih w «## aV.        M-l. f'ttitiHtti'itt , a* /.«»####«»#•»#.
V»I«mI |ioM«»l»aa«*jrM iiiinio« a nji« dvorna zalagarja Nj. Vel. kraljice Viktorije, kralj. Visokosti princa VValeskega in vojvode Kdinburgskega, Nj. vel. Sultana iu Nj. Vel. kralja Portugalskega.
Pismena naročila
se za poštni povzetek ali poslan znesek v 24 urah
StOre. Na posebno željo se t"di ure in verižice pod
povzetkom   na  izbir  pošiljajo in za nazaj poslano
denar vračajo.
(.'ene našo tovornice so vedno nižje ko
povsod najnižje  iu stojimo vedno s svojimi izdelki
na vrhuncu časa.
Vati. ki nove naročiti žele.
Val. ki stare za nove za menjati žele.
Val. ki slabo za  dobre zamenjati  žole, so
prošeni, naj so na to firmo obrnejo.
dbbjc* Staro  zlato  in srebro,   državni papirji,
se za najvišje cene namesto plačila jemljejo.
ftiiitaj.
Tovornica za ure V. Froillili-il UothenthurmstrasHC 9,
J^ftftjf sli'iHtrstiutni s*'<wri ! V najnovejšem času naznanjajo trgovci z igračami in bazarji, ki si ime tovorničarji ur pri-BVOJnjejo in celo svarila na svitlo dajejo, popolnem navadne ure brez vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katere nam o tem dohajajo, nam dajejo povod svariti pred tem sleparstvom in p. t. občinstvo varovati škode. (30—i2)
Neverjetno, pa vendar resnično je,
da se spodaj zaznamovane regulirano
prav augicšk, prcdno ▼ ognji pozlačen »rebrn kromometer z enojnim plaščem z verižico vred, medaljon in gnrantilno
LA fllfl Ifl I,rav angleška srebrna eilindrasta ura m kristalnimi Stekli, kal—O yiU. IV zalom minut, s flno verižico vred iz pravega talmi-zlata. z medaljonom In garautiluim pismom; bolj fine gld. 18, 14. I A fllfl IQ Ifl Iirav anglešk, preflno v ognji pozlačen srebrni ,kronome-LO yill* I9.ŠJU ter z dvojnim plaščem, preflno emailiran, z dno verftico vred iz talmizlata, medaljon in garantilno pismo.
Le gld. 15.50
piamo.
I A   fllsi    IA.   i"'liv »nglcSkn dobra ura iz talini-zlata, cillndraBta, najnovejši •»O   yiU.   I*f*  fason, z dvojnimi kristalnimi stekli, kjer se tudi zaprto kolesje vidi, z verižico, medaljonom in garantilnim pismom.
Ufllfl    I/I   "ril v talml-zlatu z dvojnim plaščem, savoneto, skakalcem in yiU.   I*v   kristalnimi stekli, z verižico vred iz pravega talinl-slata, medaljonom in guraiitilnini pismom.
I o   niši    II   ali   111   prav angleik remontoar a la Prince of \Vales, naj-«•»   H*«'   *•*   «*■■   'O   močnejše vrste s kristalnimi stekli, kolesjem iz nikla v pravem čistem talini-zlatu; tc ure Imajo prednost, du se lahko brez ključa
lire  po  tako  nizki   ceni prodajajo.
navljejo: k takim uram dobi vsaki verižico iz talini-zlata z medaljonom tn garantilnim pismom vred zastonj.
čisto  mu jima   ura za gospe,   iz pravega  srebra in prav   pozlačena,  z verižico vred   iz talini-zlata zn, okoli vratu in garantilnim pismom.
srebrna  eilindrasta  urit s skakalcem  in močnim kristalnim
Le gld. 15 ali 18
u in
13
Le	gld.
Le	gld.
Le	gld.
Le	gld.
Le	gld.
Le	gld.
steklom, z verižico in medaljonom vred iz talml-zluts 22   Prt'"n* srelirnii siderna ura na 15 rubinov z preflno verižico
24
30 do 36
in medaljonom I/, talmi-zlutn.
srebrna remnntoarna ura, ki se da brez ključa naviti, z verižico iz talini-zlata iu medaljonom vred.
zlata .čilimi rasta ura it. B B verižico i/, talini-zlatu, medaljonom in garantilniin pismom.
Af\   Ag%   70   zbila siderna ura z verižico iz  talmi-zlata, moila-V   UB   SV   ijiiiiuiii iu guraiitilnini pismom.
*%A Ofi 9fl 7,;,lu ,,ru zn gospo z verižico iz talmi-zlata, uic-a»"f'|   fc**,   £.0   daljououi In garantilnim pUmom.
kukor tudi
Srebrna eilindrasta ura s 4 rubini   .   . od gld. 10 do 12
„     detto z zlatim robom, ti a skok od gld. lit do 14
..      detto za gospe......od gld. i:t do 18
„     na cilinder, z dvojnim zaporom od gld. 15 do 17 _      detto s kristalnimi stekli   .   . od gld. 14 do 17 .,      ure s sidrom na 16 rubinov  . od gld. 16 do 19 „     detto, bo|J line. s srebrnim plaščem   .   .   .'......od gld. 20 do 23
_      s sidrom z dvojnim zaporom . od gld. is do 23
„     s sidrom, bolj nne.....od gld. 24 do 28
„      angleške s sidrom s kristalnim
steklom........od gld. 18 do 25
..      vojne ure s sidrom, dvojni zapor ..........od gld. 25 do IG
„      renmiitarnn uro s sidrom, prave, ktere so daju a obodom
naviti.........
„     remontarno ure z dvojnim zaporom ........
„      remontoarne uro s kristalnimi
stekli.........
„     vojne remontoarne ure  .   . . Zlate na cilinder, zlato št. S, z 8 rubini ,.    uro za gospe s 4 in 8 rubini   . .
..    detto emaillrane.......
„    detto z zlatim plaščem   .   .   . . „    detto emailirutie z diamanti . -    detto s kristalnim steklom .   . .
od gld.
od gld.
od gld. od gld. od gld. od gld. od gld. od gld. od gld. od gld.
28 do 30 95 do 40
30 dO 38 do .10 do 25 do 30 do 35 do 38 dO »0 do
„ detto dvojni zapor, 8 rubinov .   . od gld.
„ detto cmatltran.tl /. diamanti   .   . od gld.
sidn ur ure s 15 rubini  .   .   .   .od gld.
„ detto bolj flno, zlat plašč    .   .   .od gld.
„ a sidrom In dvojnim zaporom    . od gld.
„ detto z zlatim plaščem gld. 65, 70, 80, DO,
„ detto s kristalnim steklom .   .   .od gld.
„ ure s sidrom za gospe    .   .   .   . od glil.
„ detto s kristalnimi stekli    .   .   . od gld.
_ detto z dvojnim zaporom    .  .   . od gld.
„ remontoarne ure ....   od gld. TO, 80,
„ detto z dvojnim zaporom od glil. 100, 110, Zlate remontoarne ure, plosnate, s steklom gld.
„ detto, dvojni plašč .... gld. loo, 110,
dalje
Srebrne urne verižice po gld. 3.50, 4, 5, 6, 7, 8 do gld. 10.
Verižice iz talmi-zlata, kratke, po gld. 1, 1.30, l.fiO, 9, 3, 4, 5, 6.
dolge,     *     „    1.60, 2.50, 3, 4, 5, G in 7.
Ire b« m«nj ujrjo.
Jaft* Vso ure so vi. blaga prve vrst«; in ho no smejo zamenjavati z drugimi navadne sorte.
Za naprej poslan denar ali za poštno povzetje
bo vsako naroČilo v 24 tirali stori in če blago ni po volji, radovoljno se zamenja, —
Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Naznanila cen zastonj. Irarji, laBapce« Miri #. ■■ ritual najdejo veliko zalogo vsakovrstnib ur pripravljen i b; lo kor ure iz prve roke iz Angleikega dobivamo in tcer jih mnogo prodamo,
nam jo mogoče, jih tako po ceni prodajati.
M«- (■Intimi«, Uhrmacher, Wien, K'arntnertrsasse Nr. 51, Palais Todesco.
Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje in nosi lišp iz pravega zlata, kteri silo denarja požre, ker za p r «•<•«■ «!■■«» dober kup imamo, kar pravo zlato
popolnem namestuje (5(i—20)
Pravo le t ii lti«J
novo iznajden metal
T a I m 1 - as 1 a t o !
Pravo le 4 u kuj
M'tttt'itt JUT* fmlttiltttt-ti.
Garantira se, da se ta lišp tudi po dolgoletni nosi no »premeni, da so no da ločiti od prav zlatega in pripraviti zamore.
lin prstan za gospode s kameni ali brez nun   kr. 50, Ko, gld, 1.
80, gld. 1, 1.20, I.Ho. gld. 2.50, 3, 3.50, 4,
6.
1 krasna broša, kr 7. s, !». 10.
1 pur uhanov so kr., gld. 1, 1.00, I, 2.50, B, 3.50, I, 4..50.
1 garnitura broia in uhani po enem okusu gld. 1, 1.50, 2, 2.5(1, 8,
3.50, 4, 4.50, 5. 5.50, Ii, 0.50, 7, 7..'i0, 8, h.5<>, B. 1 inlčen   ovratnik   z.a gospe, s križcem  s*,  kr.,  lin gld. 1, prelin
gld. UM), narliiKJši gld. I, 2.50. 1 težek zupestnik gld. 1.50, -', 2.5n, 3, :i.5(), 4, 4.50, 5, 5.5o. U, 7. 1 krasen medaljon, kr. BO, SO, gld. i, 1.20,1.50, 2, 1,60, B, nartineji
gld. 3.50, 4, 5.
1 eleganten  prstan s kameni ali brez njih kr. 5o, 80, gld. 1.5o, 2,
2.50, 3. 3.50, 4. I..'iO. 1 mlčen lišp za okoli vratu z medaljonom gld. 2.80, 3, 3.50, I, 4.5o.
Ail ;;o*»|MMl«':
1 elegantna, najmodernlla verižica za uro gld. 1, 1.30, 1.60, 2,
L'.:.o. S, :l.:'>o. 1, /. medaljonom, gld. 2.50, 9, 3.50, 4,4.50, 5. 5.50, 11. 1 dolga verižica za okoli vratu, ncločlji va ocl prav zlate, gld. 1.80,
2.80, 3.50, 4. 4.50, 5. 5.50.  8. 7. 1 Ona igla za šale ali vratnike, kr. 50, 80, gld. 1. 1.50, 2. I prelin medaljon za na urne verižice za gospode, gld. 1, 1.50, 2,
2.50, 3, 3.50, 4, G.
Kdor ti
1.20, 1.50, 2. 2.50, 3, 3.50, 4. 1 zvezek urnih naveskov 40, 00, 80 kr.
1 par iniibolj modernih gumb za muiišet«' z omilil ii aniini kameni
ali brez njih itd. kr. 50, Ho, gld. 1, 1.50, 2, 2,50. 1 garnitura predsrnjenih in maušelnili gumb po enem okusu kr.
M), 70, H5, gld. t,  I.50, 1.80, 2, 2.50, a, 3.50, 4, 4.50.
IIrili«tllt*'ll   IliilB   lak" ^-fbatt, ko pravi, tako
"u«""« BBZ ,|a celo poznatelje prekani. Ta
lišp je iz. pravega kineškegu srebru ali i/, pravega talmi-zlata. kameni i/, gorskega kristala. /, diuuiaiitovliu prahom brušenega, tako >la nikdar živega blišča ni; zgubijo. Najfinejšo sorte so v pravo srebro vkovauc.
t Broia gld. i.50, 2, pruv lina gld. 2.50, :l, 3.50, 4, 4.50, 5, 0, 7, 8,!», 10.
1 par uhanov gld. 1.50, 2, popolnem tiuili gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5, (I, 7, s, '.i, 10,
1 par preiisrajčnili gumb gld. 1.10, 1.50, 2.
1 par maušetnih gumb, gld. 1.H0, 2,so, 3, 3.50.
1 igla za ovratnik gld. 1, l..~>o, 2, 2.50, 3.
1 briljanteu prstan, pretili, gld. 1, l.fio, 2, 8.50, 3, 4, 5.
1 zapestnik z briljantnim! kameni nastavljen, gld. 2, 2.50, 3.50 4.5o, 5.50.
reči lioče, naj sn obrne pismeno ali osebno samo in c
§'»'«'ti iH»»*<IŠ*fJtit»Jft»*  HV  HVttfi '.
da se po sledeči nizki ceni prodaja, zato da si ga vsakdo
ur Lišp za žalost iu črni modni lišp
v najelegantliejših tasonih Iz jeta, lave, bivolovega rogu iu nouarejenega jeta. 1 garnitura. Iiroša in ulmtil 110 enem okusu le kr. BO, 40, 60, 80,
gld. 1, 1.80, l.5o, popolnem ti 1111, gld. 1.80, 2, 2.5(1, 3, 3.51), 4. I biaseletn kr. 80. 50, BO, gld. 1, 1.50.
1 verižica za okoli vratu s križcem v bivolovem rogu kr. 45, v
kavčuku kr. 05, ho. 1 garnitura pridsrajčne iu manšetne gumbe kr. 25 , 35, 50, 80. 1 urna verižica kr. 20, 30, 50, 80. 1 dolga urna verižica kr. 30, 50, 80. 1 gumba za ovratnik 5 kr. 1 eleganten obroč za lase gld. :I5, 50, 80,
Mannn   Hi^ori   liwn   iz naravno  Indllkfl rastline, ki na-
VCLllU UI>GCI ll*|J ri,vno vonjavo vedno obdrži in je po najnovejši modi nuret. Klcgantncjšcga ko ta lišp nij in zuvo(jo vonjave je zelo priljubjeu če gospa garnituro tega liSpat nosi in v kak salon pride, ga v malih minutah parl'uiiilru.
1 broia kr. so, gid, 1  i,ao, 1.50, 2, B.
1 par uhanov kr. so do gld. 1, 1.20, 1.50.
1 lirasleta kr. 50, r.o, so, gld. 1,  l.fiO, 2, 3.
t ovratnik kr. 60, so do gld. 1, 1.50, 2, 2.50, 3, 3.50.
1 urna verižica za gospode, dišeča gld. 1.40.
(lino na
N. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji,
\itr«M'iliiH plMiian
cen ho zastonj pošiljajo, če so žele.
laku n pišejo V
vnakoiu jeziku.
Pošiljanje v provincijo ho godi       |iov/e(Je ali za pred poni h n denar.
Popolna kazala
JL
0256