Uredništvo in oprovništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek t popoldne. Rokopisi se ne vračajo. I uredništvom se more govoriti Wik dan od ii.—12. ure dopold. Toteton 6t. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Št. 82. Maribor, dne 20. julija 1910. Haročcina lista: Celo leto.............12 h Pol leta 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno............... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne pedtvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust Letnik II. Zmede na Hrvaškem. Ban Tomašič je podal svojo ostavko, to je najnovejša politična senzacija, s katero se bavi vsa cis-in itranslajtanska javnost.. Prišlo je vse zelo nenadoma in je presenetilo celo najboljše poznavalce razmer. Ves svet je bil prepričan, da vlada med srbohrvaško koalicijo in banom Tomašičem še vedno ono debelo prijateljstvo, kri ga mi nismo nikoli umevali in smp ga vedno obsojali. To uverjenje je doletelo hipno razočaranje. Kar črez noč se je pojavila na Hrvaškem vladna kriza. Sicer se je. že prejšnji! teden nekaj 'šepetalo o odločijlnih sejah koalicije, ki je pričela čuti(i nevzdr-žnost svojega položaja, a verjel ni nihče prav. Srbohrvaška koalicija se je s svojo politiko nasproti prejšnjemu hrvaškemu trinogu Khuenu in njegovemu eksponentu Tomašiču ' že preveč ponižala, ter se je mažaronskim voditeljem že te,ko uklonila, da; ni nihče pričakoval kakega odločnega koraka. Zato je sedanji pogumni nastop vplival senzacionelno. Prišel je sicer za vse naivne in navdušene idealiste hitro mrzel tuš, ko se je raznesla vest, da koalicija odnehuje in zahteva samo Še odstranitev iz veleizdajniškega procesa znanega justičnega šefa Aranickega, a nekaj je vendar Še; ostalo; ravno popolno nazaj pod klop koalicija vendar ni hotela zlesti, A Še tej zahtevi Ji so hoteli ugoditi merodajni krogi. Ban /Tomašič je samozavestno odklonil vsake koncesije in grof Khuen, na katerega so se potem o-brnili, je sarkastično odgovoril, da so na Hrvaškem pač mogoče spremembe, 'ali ne v ^istemu in ne na banskem stolcu. Položaj, v katerega je zavozila koalicija hrvaško politiko, je skrajno žalosten, Rešitev iz sedanje zagate je silno težavna,, a pomenja za koalicijo biti ali ne biti. Sedanja politika je skrajno nepopularna in edino, ako bi rodila kaj resničnih vspehov, bi je ljudstvo mogoče odobrilo. A vspehov pa ne bo. Obnašanje bana in ogrskega ministrskega predsednika v sedanji krizi dovolj odkrito govori. Khuenu in njegovim pomagačem niti; ha misel ne pride, da bi pričeli izkazovati Hrvatom kake ugodnosti. Dokler je bil Khuen na Ogrskem Še osamljen in je moral računati tudi na pomoč Hrvajtov v zbornici, ako hi Jo izidu volitev drugače ne šlo, se je kazal Hrvatom prijaznega in jim je zidal gradove v oblake. Sedaj po volitvah je položaj docela spremenjen. Khuen razpoda,-ga z veliko večino in hrvaških glasov popolnoma pic ne rabi. Se toliko se mu ni treba ozirati na nje, da bi - izpolnil v paktu dane obljube. Njegova najsrčnejša želja je, da bi se kakor, hitro mogoče otresel teh svojih zaveznikov, ki jih od nekdaj sovraži. Iz teh nagibov je tudi nastala sedanja kriza. Ban Tomašič je sicer, podal demisijo, ker je prišel v konflikt s svojo večino, a že se z vso sigurnostjo zatrjuje, da demisija ne bo sprejeta. Ban Tomašič bo ostal, a Šel bo najbrže hrvaški sabor. Listi že s po-, polno gotovostjo računajo na razpust sabora in na nove volitve, ker hoče imeti Tomašič bolj kompaktno vladno stranko, kakor je sedanja, V javnost; prihajajo že najrazličnejše kombinacije in prerokujejo se vsakovrstne' konstelacije. !Mi se nočemo spuščati v prazna domnevanja in ugibanja, konstatiramo samo: Dve možnosti pridejo v poštev, razpust sabora, kar smo že omenili ali pa popolen kolaps koalicije. — Khuen zna delati- volitve, to je že večkrat dokazal in zelo očividno ravno pred kratkim na Ogrskem. Ako bi se poslužil pri volitvah na Hrvaškem enakih sredstev in manir, potem bi se znalo sedanji koaliciji sla-ba goditi. S svojo politiko popuščanja in udajanja se je popolnoma desavoirala pred narodom in ima zelo malo zaslombe. Zato ni izključeno, da se bo ustrašila konečnih posledic in se bo udala. Bodi tako ali tako: 'Peptična situacija na Hrvaškem ‘je v popolnem razsulu in na kako korenito zboljšanje v doglednem času še ni misliti. Ako ne bo prišlo Še sedaj do razpada koalicije,, bo prišlo pa, v bljižnji bodočnosti. Grof Khuen jo bo silil vedno k novim in zopetnim sramotnim uklonitvam, ker je to njegovo najboljše orožje; kadar bo pa konečno vendar prisiljena postaviti se po robu, bo razpadla.- s ' 9 # Edina svetla točka v tem kaosu j je združenje čiste stranke prava z hrvaškimi krščanskimi social-ci. Katoliško dijaško gibanje, je na Hrvaškem rodilo že lepe sadove. V političnem življenju stoji že nekaj mladih mož, ki so se nasrkali novih, modernih, socialnih, političnih in gospodarskih idej v naših kato-liško-narodnih dijaških organizacijah. |Ti mladi gospodje so vsi polni navdušenja in kar hrepene po delu in po vdejstvovanju svojih misiji. ’Dolgo časa pa si niso mogli priboriti pravega terena. Gotove raz- mere, katerih nočemo nadalje raziskovati, so, ovirale vsak napredek. Nameni in cilji so bili vzvišeni, a vspehov ni bilo nobenih. Sedaj smo prepričani, da bo to boljše. Že dalje časa se je sicer propagirala, ideja združenjte, pravaškoga in krščansko-socialnega programa, a bilo je nešfeto ovir. Za» glavno zapreko so veljale nekatere politične osebnosti. Sedaj se je v tem oziru napravil energičen korak. Dr. Frank in Še nekateri njegovi ožji prijatelji, ki se jih je smatralo za glavno oviro, ne pnidejo . v novi kombinaciji v poštev r ‘in ne bodo igrali vodilnih vlog, Ako se bo 1 nova skupina' res dosledno držala začrtane poti, ki naj; potom socialne in gospodarske okrepitve pripelje konečno tudi do vresničehja pravaških političnih ciljev, ki so tudi naši, potem se bodo odnošaji na Hrvaškem s časom gotovo zboljšajli. Peti mednarodni Marijanski kongres. Peti mednarodni Marijanski kongres se je začel v pondeljek dne 18. ti m, v Solnogradu. Prvi dan so do večera, zborovali voditelji Marijinih družb. Ob 7. uri zvečer je bila slovesna otvoritev kongresa. Iz vseh delov sveta ( so prihiteli zastopniki skoro vseh narodov, da se poklonijo kraljici nebes in se zatečejo v njeno varstvo. V solnograški stolni cerkvi je pripravljenih do 10.000 sedežev in stojišč, cerkev sama je pa zelo okrašena in človek se ne more odtegniti nekemu tajnemu vplivu. . Kongres je otvoril solnograški kardinal na,d-škof dr. Katschthaler. V, daljšem,, krasno zamišljenem govoru je eminenca kar din aj-n adškof pozdravil navzoče in obrazložil namen Marijanskega kongresa. Po otvoritvenem govoru so so. vršile' volitve predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen naš pre-vzvišeni knez in škof dr. Mjihael -Napotnik,' ki je v navdušenem govoru pozdravil kongresiste. Včeraj dne 19. t. m. so zborovale razne sekcije. Pred začetkom zborovanj je imel naš lavantinski knezoškof ekscelenca dr. Napotrilk: v stolnici krasno propoved, pri kateri je bil navzoč kardinalrnadškof in z njim mnogoštevilni cerkveni dostojanstveniki, visoko plemstvo, mnogo duhovščine in brezbrojno ljudstva. Propoved znanega govornika, ki je imel za te- Kuharica in policaj. Iz angleščne. Is Kot mlad mož, star 25 let, sem postal član londonske policije. Ko sem bil;, že skoro dve leti pri tem odgovornem in slabo plačanem stanu, sem bil prvič prišel v resni položaj, da sem moral voditi uradno preiskavo, ki se ni nanašala na nič manj kakor na, umor. Stvar pa je bila taka: Isti čas sem bil prideljen neki postaji v severnem delu Londona, ’ ka,tere nočem omeniti. Nekega pondeljka je prišla na mene vrsta za nočno službo. Do četrte ure zju,t|raj se; ni v policijskem poslopju zgodilo ničesar nenavadnega. Bila je pomlad in pri plinovi luči In ognju v sobi precej vroče. Sel sem proti vratam, da bi vžival sveži zrakov veliko, začudenje našega gospoda nadzornika, ki je bil malo bolj hladnokrven. Zunaj je pršilo in neprijetna megla me je napotila, da sem se vrnil h kaminu nazaj. Mislim, da nisem zopet sedel več kakor eno minuto, ko so se vrata šiloma na stežaj, odprla. V sobo je planila, ženska,' ki se je vedla kakor blazna, sin „Ali je to policijsko poslopje?“ ■Naš nadzornik, sicer izvrsten uradnik, je pa pri vsej svoji hladnokrvnosti' (z ozirom na delo :ej ognjevitega zna»Čaja. .„Za Boga!“, Se dejal, „ali ne vidite, da je to lijsko poslopje? Česa pa želite?“ „Umor!“, je vzkliknila. „Pojdite vendar z me-igodilo’ se je v hiši Mrs.) Eroscapel, 14, High-et. Neka mlada žena je v tej noči z nožem umo- rila svojega moža!; Z nožem, gospod! Ona misli,-kakor pravi, da je to utegnila storiti v spanju.“ Priznati moram, da sem se prestrašil, in tretji, ki je imel nočno službo, policijski sluga, je čutil isto. Ženska je bila le površno oblečena, ker je bila 'očividno ravnokar Še-le vzbujena iz spanja. Bila je mlada in, celo v sedanjem stanju čedne zunanjosti. Jaz sem bil visoke postave in ona je bila, kakor so pravili,, ravnotako. Ponudil sem jp. stol, sluga je popravljal ogenj. Kar se tiče nadzornika, 1 ga ni moglo ničesar spraviti iz ravnotežja. Zaslišaval jo je tako hladnokrvno, kakor da bi se šlo za kako malenkostno tatvino. „Ali ste videli umorjenega?“ je izpraševal nadzornik. „Ne, gospodi“ „Ali ženo?“ „Ne, nisem si upala stopiti v ono sobo. Samo slišala sem o tem! “ „In kdo ste vi? Ena izmed najemnikov?“ „Ne, gospod nadzornik,, kuharica sem.“ „Ali nimate nobenega hišnega gospodarja?“ „Da, toda on je čisto izven sebe od strahu, hi-šina pa je hitela po zdravnika. Vse to seveda natvezejo ubogim poslom na rame. O, čemu sem tedaj stopila v to hišo?“ Revica je globoko vzdihnila in se tresla po celem telesu. Nadzornik je njene besede zapisal in jo prosil, da prečita in podpiše zapisnik. Namen , tega je bil, da bi prišla v njegovo bljžpno, da bi spoznal njeno dihanje. „Kadar podajejo ljudje izvenredne izjave“, m< je pozneje opomnil, „si bodete prihranili marsikatere sitnosti, ako se takoj prepričate,; da n j so pijani. Poznal sem nekatere, ki so bili blazni, toda ne mnogo To boste pa navadno opazili na, njihovih očeh.“ Ženska je vstala in podpisala svoje ime: Priscilla Thurlby. Nadzornik se je prepričal, da je trezna in oči so pričale, kakor mislim, da ni blazna, kajti v svoji ljubki, svfjjo-modri barvi so gledale brez dvoma milo in prijazno, kadar jih ni spremenil strah, ali lih zarudel jok. Najprej je meni izročil celo zadevo. VJidel sem, da Še niti sedaj ni prav veroval tej celi stvari. „Pojdite z njo domov!“’' je dejal,, „morebiti je kaka neumna zvijača ali pa pretiran domač prepir. Prepričajte se sami in čujte, kaj poreče zdravnik. In ako je stvar resna, me nemudoma obvestite in ne pustite nikogar niti iz hiše niti v hišo, dokler ne pridemo im! Pa stoji Vsaj veste, kako je treba postopati, ako bi bilo treba narediti zapisnik?“ „Da, gospod nadzornik!, Opozoril bom ljudi, da se vse njihove izjave zapišejo in da so jako važne.“ Prav dobro! Kmalu bodete sami postali nadzornik ! “ „Prosim torej, lady! “ J J ® temi besedam jo je odpustil v mojem varstvu, Highstreet m bili posebno daleč, nekako 20 minut od policijskega poslopja. Priznati moram, da se mi je zdelo,, da je bil gospod nadzornik nekoliko osoren nasproti Priscilli. Seveda se je zaradi tega jezija nad njim. ,. ... ” si misli’“, je dejala, „z; zvijačo?'Želim, da bi bil ravno tako prestrašen, kakor sem jaz. Prvi-krat je, gospod, kar služim, in mislila sem, da sem dobila dobro službo.“ * Jaz sem, jako malo govoril ž njo, ker sem se, da povem resnico, počutil nekoliko boječe. Ko sva .dospela do hiše, so se vrata od znotraj odprla, prodno sem potrkal. > ; .. . ... (Dalje prihodnjič.) mo: Marijina vera naš vzor,, je vse oöarala. Ob 10. uri dopoldne so pričele zborovati sekcije. Ker je na kongresu največ Nemcev, je tudi skoro vse osredotočeno pri nemški sekciji, ki je razdeljena v 4 skupine. Ob enem z Marijanskim kongresom se vrši tudi sodalski shod. V pondeljek ob 9. uri dopoldne je začel svoja, posvetovanja. Včeraj dne 19- t, m. se je vršilo slavnostno zborovanje, na katerem je govoru znani pridigar o. groi Galen. Mednarodnega Marijanskega kongresa se udeležuje okoli 80 Slovencev, ki se spoznajo J po ličnih slovenskih znakih. Med drugimi je na kongresu ljubljanski knezoškof, ki je shod slovensko pozdravil. Za danes so napovedali svobodomiselni protestno zborovanje. Kot govornika so poklicali do sita znanega, neizogibnega Wahrmunda, .Upamo, da bodo gotovi bolestno nestrpni elementi, ki nas katoličanov ne morejo tudi pri takem strogo cerkvenem zborovanji pustiti pri miru, ' doživeli v Sojlnogradu krepko blamažo. Jim jo privoščimo ! Poljska voditelja k položaju. Predsednik Poljskega kluba profesor dr. Glom-binski se je sledeče izrazil z ozirom na vesti, kji so krožile v javnosti, da je namreč Poljsko kolo pripravljeno odnehati v vprašanju gradbe vodnih prekopov:! Najodločneje moram pobiti trditev, da bi, bil Poljski klub pripravljen zadovoljiti se s principielni-mi koncesijami pri vprašanju vodnih cest in bi odnehal od zahteve ( po zgradbi kanalov. Poljski klub noče Še pretrgati vseh vezi z vlado, stoji pa princi-pielno na postavnem temelju in ne bo prodal kanalov vladi. Poljski klub je pozval vlado, naj energično započne predšiudije in proračune za vodne cestfe in na jesen da potrebna poročila- Kadar bomo imeli natančen stroškovnik, potem se bo dalo govoriti o tem,, kako z delom začeti. Vprašanje vodnih cest1 bo postalo na jesen zopet aktuelno in bo zelo vplivalo na situacijo v parlamentu, Ker se z negotovo večino nekolikih glasov ne da sklepali o novih davkih, se vrše med ministrskim predsednikom in «parlamentarnimi voditeljir pogajanja, kojih konečni cilj je povečanje parlamentarne večine.“ Poslanec Stwiernia,1 podpredsednik . Poljskega kluba, se je pa izrazil pri banketu '■ ob koncu grun-valskih slavnosti, kakor sledi: „Nimamo zgolj anarhije odspodaj, marveč imamo jo tudi zgoraj, Vlada se brani graditi kanale, dasi so postavno sankcionirani. 'Ljudstvo ni tu zaradi vlade, marveč vlada obstoja zaradi ljudstva, Ce ne bodo izvedli kanalov, ne preostane nič drugega, kakor vporabiti vsa politična sredstva,, da odstranimo vlado, ki škoduje koristim dežele!'“ Nemške predrznosti. Gradec, 19, juh Vse premalo nemški jim je Gradec, ne vedo kako bi mu pridobili Še bolj vsenemški značaj, da bi se vse po mestu vršilo po prusovskem sistemu. Najbolj se odlikuje dijaštvo, ki vedno demonstrira z frankfurtaricami in z izzivalnimi pruskimi čepicami. Njim se pridružujejo nezrele vsenemške frajlice s plavicami. Kakor že po 'drugih mestih, se posebno graško mesto najbolj odlikuje po tem, da nosijo v poletni sezoni moški na slamnikih nemške trake. Sovraštvo napram Slovencem postaja vedno večje, Nemci v Gradcu si samo željjo, da bi smeli napraviti velik germanski ogenj, na ■ katerem ' bi vse Slovane, kar žive sežgali, da bi na ta način odpravili slovanski „madež“1 in bi me.rip dobilo pristno prusko lice. Ko sem se v nedeljo izprehajal po mestnem parku, sem srečal' tam mladega fantalina 1 z nemškimi barvami vsega prelakiranega. Cepiča je bila vsa povita v nemški trak, na prsih je bil ves prqpMen z močeradnimi barvami in drugimi različnimi nemškimi znaki in tucjjl na dolgi palici je imel pripetih vse polno frankfurtaric in plavie. 'Iz daljave je izgledal kakor kak višji dosluženi generalštabni častnik, ki Je odlikovan in dekoriran na prsih1 z raznimi častnimi kolajnami. Ponosno in izzivalno je stqpal moži-celj po parku' in zijal okoli sebe prav po predrzni nemški maniri. Čudno se mi samo zdi, da ne pi\de v Gradcu kakemu pangermančku na misel, da bi ogrnil okrog sebe mesto pelerine kako odejo v raznih močeradnih barvah, da bi tako razen s svojim bakrenim nosom Še bolj povzdignil vsenemški značaj graškega mesta. iV Gradcu živi skupno okoli 30,000 Slovanov, torej tvorijo Slovani četrtino mesnega prebivalstva. In vse te izzivalne predrznosti morajo mirno prenar šali. Kompetentne oblasti, ki so tako „farbenblind11, nič ne vidijo in tudi nočejo ničesar videti in ničesar ’ ukreniti. Kaj bi se neki zgodilo, če bi kak Slovenec v Gradcu s trobojnico stopil na ulico?, Fanatična nem* ško-nacionalna fakinaža bi ga takoj na licu mesta pobila, Še predno hi prihiteli policaji in bi ga zamogli aretirati. ' s Je pač tako, da graške oblasti f takrat najbolj dobro vidijo in se najživahneje gibljejjo, če na primer izvohajo v kaki postranski tdici starega berača, ki prosi tam prostovoljnih milodarov, ker se zaradi svoje slabosti in starosti, a,li pa zaradi kake druge nezgode ne more več lahko sam preživeti. V hakem slučaju alarmirajo nemudoma vso mestno policijo, da pridrvi na lice mesta. Nazadnje Ze pridejo celo z zelenim vozom, da ga Opravijo in odstranijo za vedno v varno zavetje, da bi tako ne nadlegoval več na u-licah židovske gospode. Za nemško izzivanje pa policija nima oči. Mi Slovani bomo morali že sami poskrbeti, da nemška drevesa ne bodo zrasla do nebes. Akoravno še ne kmalu, pa prav gotovo bo pa le prišel ta čas- Politični pregled. Važna 401etnica. Včeraj dne 19, t. m. je bila za Nemčijo in lahko rečemo za nemštvo sploh vele važna, 401etniica. — Včeraj je preteklo 40 let, od dne,, ko je bila napovedana vojska med Nemčijo in Francosko. 40 let ni ravno dolga doba, a koliko se je spremenilo v tem času. Mogočna Francoska, kjer je daj caroval Napoleon III., je bi|la središče vse svetovne politike. Sedanja Nemčija je bila, Še razdeljena v mnogo kronovin f in je igrala!' v koncertu J velesil primeroma zelo pohlevno vlogo. Se duha in sluha ni bjlo o sedanji oholi moči in sili. In prišel je usodepolni 19. julij 1870. ’Vzbruh-nila je krvava, francosko-nemška vojska. Vso je z nestrpnostjo. pričakovalo izida. Naše simpatije so bde na strani Francozov, Slutili smo že vnaprej, da bo nemški pritiskf na naše državo silen,' ako zmaga Prusija, In prišlo je res tako. Ponosna Francoska je bila totalno poražena. Sijaj Napoleonovega dvora je bil namah uničen in zavladala je republika. In pri Nemcih je pa Ifismark izrabil srečni izid in je zvaril skupaj sedanjo združeno Nemčijo. Nemštvo se v teh dneh, ko obhaja to 401etnieo, topi v veselju,r nam pa mora Mti pri teh spominih trpko pri srcu: 40 let je preteklo^ kar je začela ro-botiti Avstrija Nemčiji in nemštvu sploh. Stolipin — grof. Iz Petrograda poročajo, da povzdigne car ministrskega predsednika Stolipina, v grofovski stan. Nesloga med Srbi in Bolgari. Komaj so minule- velike slovanske slavnosti v Sofiji ■ in že se zopet pojavlja med Srbi in Bolgari staro nasprotstvo radi navskrižnih interesov v Makedoniji. Komu je pripisovati večjo krivdo na tem, Srbom ?,li Bolgarom, bilo bi težko reči nam, ki op a-, zujemo vse to nasprotstvo le od daleč. Samoobsebi umevno pa je, da zvaljujejo ti krivdo eden na drugega. Glavnega» razloga' temu na--sprotstvu je iskati v dejstvu, da si Srbi in Bolgari ne morejo razdeliti interesnih sfer. Eni in drugi sanjajo o Veliki Srbiji, oziroma o Veliki Bolgariji, a k eni in drugi je pripadalo izmenoma sedanje preporno ozemlje, v Makedoniji. Japonska odpovedala Nemčiji trgovinsko pogodbo. Iz Berolina poročajo: Tukajšnji japonski poslanik je po nalogu svoje vlade izročil zunanjemu uradu noto, s katero Japonska odpoveduje za 17. julija 1911 \nemško-Japonsko trgovinsko in paroplovno pogodbo ter konzularno pogodbo od 4. aprila 1896 in naknadno konvencijo poleg tarifa k prvi pogodbi od dne 26. decembra 1898. 'Nemiri na Kitajskem. Cez Berolin dohajajo vesti o jako resnih nemirih proti kristjanom na hjitajskem. Cele vasi, v katerih prebijajo kristjani, so že ra»^defj£|Ii revofyieio-narci. Nemire je povzročila revolucionarna organizacija Rudeča svetilka, V Pekingu so radi teh nemirov f zelo vznemirjeni. Raznoterosti. Iz pošte. .Trgovinski minister je imenoval poštnega oficijala Josipa Beloglavca v Celovcu za poštnega, kontrolorja. V Gradcu se je vršilo dne 18. in 19. t. m. zborovanje nemške učiteljske zveze. Učitelji so zložili za Roseggerjevo ustanovo 2000 K. Iz šole. Za nadučitelja na ljudski šoli v Pobrežju je imenovan Alojzij Seiđjer, dosedaj nadučitelj v Konjicah; fn nadučitelja 1 na ljudski šoli na, Teznu učitelj Ignacij Löschnig. Definitivno sta nastavljena učitelj Ferdo Kovačič v Selnici ob Dravi in učiteljica Marija Lenart v Jaren|ni. Učitelj Mjrosla»v Cin-auer pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je vstopil v začasni pokoj. Brzojavke brez potrdila. S 1. septembrom stopi v veljavo nov, provizoričen predpis, po katerem odpade pqtrdilo o sprejetju brzojavke. Ta predpis pa ne zadeva onih brzojavk, 2a katere je treba plačati pristojbino za sela, potem posebnih brzojavk in državnih depeš» Poziv c, kr. okrajnemu glavarstvu v Celju, da določi namestnika*’ obolelemu vodju c. kr. politične ekspoziture gospodu dr, Pavlu Kohlu v Mozirju, kateri rabi daljši dopust, 'Prebivalstvo okraja Gornji-grad izraža to zahtevo z željo, da, se naj pri tem o-zira na pijijaznega uradnika,, kateri tudi čuti z ljudstvom, ker za tujce po mišljenju pač tu niso ugodna tla. — Savinčani, Otvoritev „Aljaževega doma“ v Vratih,v se je zvršila v nedeljo dne 17. t. m. zelo sijajno. Nad 300 tuqistov in turistinj je prihitelo od vseh strani, 'Sv, mašo je daroval znani turist Janko Mlakar, dom je blagoslovil pa župnik Aljaž sam, ki ima gotovo največ zaslug, da ima triglavsko pogorje slovenski značaj. Govorilo je več govornikov, med njimi tudi Aljaž, ki se je zahvalil in med splošnim navdušenjem predlagal, naj, se zapoje:.' „Liepo našo •domovino.“ Bil je prav vesel in animiran dan, ( ki ostano vsem udeležencem v prijetnem spomjinu. Na „Aljažev dom“ smo lahko ponosni. 'Zgradba je krasna stavba, ki stane okroglo <35.000 K, „Bojni klic.“ Vse kar svobodomiselnega leze in grede, je ogorčeno. V vseh mogočih lordih pripoveduje judovsko časopisje,\ kateremu se je pridružilo tudi slovensko svobodomiselstvo, da je papež največji nestrpnež na svetu, ker je s svojo encikliko o Karlu Boromejskemu tako razžalil uboge protestante, za katere tako vroče bijejo vsa framasonska srca. ' Prav vidi se, kako so gotovi krogi čakali na priliko^ da lahko zatrobijo kulturno-bojne fanfare. Avstrijskemu frajzinu je prišlo posebno ugodno, ker ja nadškof dr. Nagi priobčil encikliko v škofijskem listu. Nič ne briga židovskih mazačev, da je enciklika promulgjrana v latinščini, da Je namenjena samo duhovščini ter nima nikakega namena žaliti protestantov. ’Oni hočejo kulturni boj in zato kričijo. Pridružujejo se’ jim že tudi slovenski liberalci, ki v „Slovenskem Nar,“ od sobote dne 16. t, m. proglašajo papeževo devizo: „restaurare omne in Christo“ za bojni klic. Kristusa in njegov» cerkve liberalci' ne marajo,' zato jim je blagi namen papeža, ki ga mora vsak pravi katoličan samo z veseljem pozdraviti, bojni kjlic. Kadar bodo hinavsko zavijali oči, jim bomo. to že Še povedali. Zborovanje zveze nemško-šlajeiskih katoliških delavskih društev se je vršilo ob; zelo obiilni udeležbi v nedeljo dne 17. julij* v Donavieu pri Ljubnem n i Zgornje-Stajerskem. V tej zvezi je tudi mnogo slovenskih delavcev. Zveza razvija zelo živahno delovanje in se je že mnogo delavcev, ki so bili poprej v soeialdemokratični organizaciji, pridružilo tej zvezi. Ta zveza nudi delavcem poleg drugih ugodnosti tudi pravno varstvo. Na zborovanju je bilo navzočih tudi več državnih in deželnih poslancev. Vlada podpira vsenemške liste iz dispozicijske-ga zaklada. Vsenemški „Alldeutsches Tagblatt“ In nemškoj-rađikalni „Ostdeutsche Rundschau“11 sita si večkrat v laseh. V eni izmed poslednjih Številk trdi „Alldeutsches Tagblatt“, da je urednik „Ostdeutsche Rundschau“ priznal v nekem zabavnem lokalu na lovski razstavi, da dobiva „Ostdeutsche Rundschau“ podporo iz vladnega dispozicijskega fonda. To podporo so sicer Wolfu že večkrat očitali; toda listov, ki so to očitali, Wolf ni tožil. To priznanje je jako značilno za našo vlado. Sedanja vlada kaj rada sama priznava, da je in ostane nemška — da bi pa direktno z denarjem podpirala vsenemške» gibanje in sicer z denarjem davkoplačevalcev, je vendar vseeno nekoliko preveč. Naša vlada je v resnici tako kratkovidna, da smatra vsenemško gibanje edino-le kot svoje dobro orožje v boju zoper nas Slovane. 'Prav gotovo pa pride čas, ko se bode vlada premislila, na tak nečuven način podpirati vsenemške liste. Bolgarski trgovci in obrtniki med ^Slovenci. V teku letošnjega leta bode večja družba trgovcev ,in obrtnikov iz Bolgarije napravila izlet na Kranjsko, da se seznani s slovenskimi trgovci in obrtniki ter sklenejo z njimi tesnejše trgovske zveze. Bolgarski gostje bodo obiskali Ljubljano, Bled in Postojno. Gospodinjski tečaj, trajajoč 14 dni, se bo vršil v gospodinjski šoli na Teharjih od 1.—14. avgusta. Število udeleženk je določeno na 40. Vsaka obstoječih dekliških zvez pošlje po eno udeleženko, ki bo imela potem nalogo, da doma natanko poroča o tečaju. Odškodnina za hrano znaša 20 K. Udeleženke pridejo dne 31. t. m. in se vrnejo dne 14. avgusta domov. 6 tem tečajem bo Zveza slovenskih deklet v prvem tebi svojega obstanka vsaj<»nekoliko stoifela, da se v naših članicah vzbudi tem večji smisel' za gospodinjstvo. Bojkot proti mesarjem f na Nižje-Avstrijskem traja naprej in, se je celo Še razširil, 'Mesarji v Kremsu bi radi konsumente prisilili, da bi zopet začeli za visoko »eno kupovati meso, toda ti se ne u-klonijo in kakor vse kaže, bodo podlegli mesarji. Gospodinje v Kremsu in drugi konsumenti vstrajajo naprej pri započetom boju in nočejo prej odnehati, dokler se ne bodo udati mesarji in znižali cene mesu. Odbor, ki vodi boj proti mesarjem, preskrbuje točno za nižjo ceno meso iz Dunaja. Sedaj bo dunajska gospodarska zveza napravila v Kremsu ' obširno mesnico. Mesarji, ki so poprej trmoglavo ,trdffi, i§a ne odnehajo niti za vinar, so svoje stališče že v toliko spremenili, da so naznanili odboru,,: da so pripravljeni za nekaj vinarjev ceno znižsfL Izvršilni odbor bojkotujočih gospodinj pa j» to odklonil. Kakor je razvidno-iz novejših poročil,; bodo mesarji, ki so pribrali čenč mesu na izredno višino <— podlegli v tem boju. — Tudi iz Kilosterneuburga poročajo, da se je tam pojavilo močno gibanje zoper pretirane cene mesa. Sestavil se je odbor, ki je dal tamošnjim mesarjem rok 4 'dni, da znižajo cene. Ako se v tem terminu mesne cene ne znižajo,1 se bode tudi v Klosterneuburg» in sosednjih mestfh, in trgih razvil bojkot proti mesarjem. Iz pošte. Za poštne ofieijale so imenovani naslednji asistenti: Janez Voglar, Anton Korp In 'Adalbert Pučelik v Mariboru ter Janez Carl v Beljaku. Liberale! hočejo zakriti blamaže, ki jih dožive na vseh koncih in krajih s podlim obrekovanjem in sumničenjem. V Vrbju pri Žalcu je prišlo do poboja. Ker je ranjen nek liberalec, kričijo sedaj liberalni listi, da so neznani zlikovci naši pristaši* ki so se iz političnega sovraštva sprli z ranjencem. A s tem nesramni in nečuveni liberalni logiki še n,i zadoščeno. V svoji lumparski maniri gredo še dalje ter natolcujejo in sumničijo / čč. gg. žalska kaplana» Jeharta in Šchreinerja, češ, da sta ona dva nahujskala naše lante. (V svoji podlosti pozivljejd, liberalni lisjti vse oblasti nad omenjena gospoda, ki sta pa seveda, nedolžna in je vse liberalno obrekovanje samo izrodek skvarjene in izprijene liberailne fa.ntazije, ki sodi vse ljudi po sebi. Tudi mi zahtevamo strogo preiskavo, da bomo zopet enkrat pred vsem svetom lahko osvetlili smrdljive liberailne duše. Sekanje gozdov. Zadnja „Marburgerca“ se pritožuje čez vedno večje razgozdovanje Dravske doline. Prav!' Toda enostranska je njena sodba, če pravi, da sekajo gozde le „Kranjci.“ Se mnogo več posekajo nemški iin nemškutarski lesni barantači iz Dravske doline, ki so pravi socialni tirani prebivah stva v Jej dolini. Gozde sekajo, ljudi izrabljajo,, nakupujejo posestva, in si store ljudi za prave sužnje. Na delovanje In izsesovanje 'ljudstva po lesnih barantačih bo treba bolj paziti, a glede pogozdovanja naj gozdarski uradniki gledajo tudi na Nemce in nemškutarje. Štajersko. Prlmleija v Mariboru. Dne 18. t, m. je v cerkvi častitih šolskih sester pel svojo prvo sveto mašo častiti gospod Peter Dornberger. Pridigava.! mu je njegov brat, ’ kaplan v Irdningu. Asistirala sta mu brat in svak. Maribor* Prijeti goljuf. Pred par dneyi je prišel k ravnatelju novoustanovljene podružnice anglo-avstrijske banke neki mož z vprašanjem, če bi banka eskomptirala neko menico, glasečo se na 11,000 kron, podpisano od gospodov, Kržiižek, Mihaela in pa Viljema Ilger. Ker ravnatelj bančne podružnice gospod Mayer, osebno pozna prave podpise teh gospo dov, je spoznal, takoj, da sp podpisi na menici ponarejeni, Obvestil je o tem policijo in ko se je sjlepar čez eno uro vrnil, ga, je stražnik aretiral. Doznalo se je, da se goljuf zove Gregor Jakubowiez, je 23 let star, in bukovinski žid. Goljuf je takoj priznal, da je sam ponaredil podpise. Izročili so ga mariborski okrožni sodniji, Srečni Maribor. Veliki apostol protestantizma pastor Mahnert bo govoril v soboto dne 30. t. ra. na protestnem, zborovanju, ki ga priredi protestantska zveza za Avstrijo v Götzovi pivovarni o boromejski papeževi enciklikji. KSrika in tvika proti katolicizmu in svetomu očetu bo gotovo dovolj. Mislimo, da so Mariborčani tako pametni,da ne bodo Šli poslušat MaK* nerftovih neslanosti. Maribor. (Oni tat, ki ga ja policijski stražnik Kusman dne 7. julija v j el, se ne imenuje ne Turk, ne Kopše, kakor se je prvotno poročalo, ampak zove ge Simon Podlipnik, rojen leta 1887 v Pristovi v ptujskem okraju. Bil je še-le dne. 30, marca t. L odpuščen iz ječe v Lepoglavu, kjer je odsedel petletno kazen- Kamnica. Mariborski Nemci se, zelo hudujejo, ker je prešlo zadnji čas več nemških posestev v slovenske roke. Bojijo se, da če bo Šlo tako naprej, da se bo mariborska okolica še bolj poslovenila*. Čuden nemški strah! Celje. Hudo sta se sprla hlapca Jakob Janežič in Anton Oset dne 15. |. m. Janežič se je tako razvnel, 'da je z vozno ročico udaril Oseta Čez hrbet in glavo, da se je ta nezavesten zgrudil na tla in je težko ranjen. Stanje Osata je kritično, prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Janežič Je zbežal, vendar so ga Še listo noč vjeli in izročili sodniji. Celje. Med tremi delavci je nastal v soboto dne 16. julija prepir, katerem» je sftedil pretep. Pri tem je dobil neki Capeilari udarec f po glavi,j Ernst We-gund pa je bil hudo ranjen z žepnim nožem, s katerim ga je napadel žagar Franc Leriha.rt. Lenharta so še tisto noč aretirali in izročili okrožrij sodniji. Ptuj. V pondeijek dne 18. t. m. so pripeljali 2 težko ranjena v ptujsko bolnišnico. Martinu Krambergerju, kočarjevemu sinu, je v KureŠevi gostilni v Podvincih neki neznani storile^ ■ zadal težek udarec Čez glavo in mu povzročil težkojpoškodbo. — Viničarja Andreja Merca v Vurbergu je viničar Jurij Vezjak z nožem zabodel s tako silo v trebuh, da je malo upanja, če bo Mere okreval. Sv. Dob na Ostrem vrhu, Naš gospod nadučitelj up bili na shodu y Gradišču zelo hudi-n» '»Sjfea-2o“, ker jih je malce pokrtačiia. Ampak mi ne moremo pomagati, Če resnica v oči bode. fPredno je gospod Majcen1 dobil v Gradcu kake' inštruk^je pri „klerikalcih“, je užival milost pri Ustih „klerikalcih“, po katerih sedaj s tako slastjo udriha. Ali pa naj mogoče gospodu nadučitelju v spomin pokličemo to, kar Je sedanji gospod Majcen govoril pred nekaj leti pred „črnimi klerikale^“ v župnišču v. Selnici ob Dravi? Poljčane. Ponosna sme biti naša Ivjlad. zveza na svojo prireditev dne 10. julija. Že 5. julij je pokazal navdušenost naših mladeničev za sveto narodno stvar. Mogočni kresovi, neprestano pokanje mož-narjev zvečer dne 4. julija in na vse zgodaj1 drugega dne, je naznanjalo daleč na okrog, da biva v Poljčanah veren slovenski rod. Nad vse, sijajna pa je bila v nedeljo za tem Ciril-Metodova slavnost, združena z ustanovitvijo podružnice „Slovenske Straže.“17 Obširni zborovalni prostori pri gospodu Prešernu, okrašeni z narodnimi zastavami, bili so i po večernicah namah polni, zlasti mladine. Zbran je bil cvet polj-čanskih mladeničev in deklet, zbrani1 najuglednejši naši možje, 'zbrana naša ' krščansko-misleča ( inteligenca, zastopano tudi naše dijašjvo. Navdušenje, ki se je bralo vsem že iz obraza, je Še povzdignilo pokanje topičev, ki so se oglašali, kakor da bi bili Turki pred Poljčanami, Zborovanje' otvorit, mlad. Stefan Polanec, ki pozdravi vse zbrane, in razloži namen slavnosti. Za tem zapoje domači pevski zbor navdušeno: „Hej Slovenci.“ Kohne Tončka je nato lepo deklamovala uvod k pesmi;' / „Sveta bra,t|h Ciril in Metod na Slovenskem.“ Ulogo Cirila o ljubezni do slovenskega jezika je deklamoval mladenič Rihlnov Tonček. Kegu Pepi pa je kot Metod poučeval zbrane o sveti veri. Oba sta nastopila v krasnih opravah: prvi kot menih, drugi kot škof. Mladenka Smeh Pepca pa je govorila sklep k tej pesmi. Z glasnim odobravanjem ' je bila sprejeta! deklamacija mladenke Pepce Koširjeve: „Slovenka sem.“ Slavnostni govor je imel vlč. gospod župnik Cilenšek. Razložil je nam pomen današnjega slavlja in namen „Slov. Straže.“ Mogočno je nato zadonelo iz pevskih grl: „Triglav.“ Mladenič Drev Ivan je v obširnem govoru I povabil zlasti mladeniče k pristopu k „Slovenski Straži.“ In nad vse krasen pa je bil govor mladenke Mar. Bau-dek. Z nepopisnim navdušenjem sprejeli smo njene lepe besede, s katerimi je polagala na srce navzočim so vrstic am: „Dolžnosti slovenskega dekleta.“ Sledila je nato krasna pesem: „Lahko noč“* nakar je mladenič Polanec Štefan zaključil krasno uspelo zborovanje. Da izgovorjene besede niso padle na nerodovitna, tla, priča lepo Število udov, kfi je pristopilo k „Slovenski Straži.“ ! Tako je pokazala! poljčanska mladina, da gr e vedno naprej! Rečica. Požar. Dne 3. julija je udarila strela v kozolec posestnika Ivana Dolinarja v Spodnji Rečici. Ogenj se je bliskoma razširil in le hitremu posredovanju prostovoljne požarne brambe na Rečici se je zahvaliti, da ni moč neizprosnega elementa upepelila celo obširno vas. Moštvo požarne brambe se je vračalo ravno od neke vaje proti domu in je bilo polnoštevilno-hipoma na licu nesreče z 'dvema briz-gajlnicama, od katerih ena je bila nova, ravno Še-le nabavljena ' parna ' brizgalnica,1 ki je pod spretnim vodstvom strokovnjakov iz rodbine Visijak pokazala, kaj premore strokovna uredba parne brizgalnice ter vstra.jnf? in nagla pomoč v popolno omejitev požara. Zavarovalna družba je poklonila v znak priznanja požarni brambi 100 K za vzdrževanje parne brizgalnice. Na pomoč! Kokarje. Po hudem volilnem boju nastopilo je premirje. Oddano je bilo .68 glasov Verstovšeku in 34 glasov Katzu. Udeležba bi bila mnogo večja, ako bi se namišljeni naši možje znali v obrambo naših pravic postaviti s temT, da bi si zagotovili celdnevni, ali vsaj poldnevni volilni čas,, kakor je to pni drugih občinah običajno ' bilo, V sramoto naše, prosvftlene zvezde vedno (na braniku slovenskih pravic' stoječe občine naj bo povedano, da je Ml volilni čas odtočen samo od 8. do 10. ure, torej samo bore 2 urice. Agitacija; je 'bila strastnar od Katzove stranke odvisnih kmetov, in posebno je znani Govek storil še več kakor mu je dolžnost velela, z 1 kopico bankovcev v roki se je korajžil na zmago, ravno tako kakor bi vsi drugi nič ne premogli. Govek pa naj ta denar le shrani, ga bo mogoče še' rabjjl. Volilna konfisija je zavrgla vse glasovnice glaseče se na ime Vertov-lek ali V.estovšek, kar je umevno le površna pomota dotičnega vdjilca. Kakor se splošno govori, prigodil se je medtem en zelo smešen slučaj, ko je nekdo oddal glasovnico, na kateri je bil narisan v celi podobi en pravi veliki maček. Vsak naj sodi, ali ni ta vo-lilee najbolje pogodil, zares s čustvom, iz srčnih mu globin! — Volilec. I? Crete. V nedeljo dne 17, julija 1910 se je vršil Cez polje , . . Zložil Vekoslav Remec. V deželi polnočnega solnca. Potopisni spomini. Napisal dr. Ivan Knific. Dalje, — Moj cilj. Zjložil Hoto-mir. — La Divina, Commedia. Prevel in razložil dr. Josip Debevec, Dalje. — Književnost. — To in ono,. — „Dom in Svet“ izhaja prvega dne vsakega meseca.-Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr, Evg.: Lampe za znanstvo in ilustracije^ Založnik in lastnik: Katoliška Bukvama.; Tiska: Katoliška Tiskarna v Ljubljana. Naročnina : 10 K, za 'dijake 7 za Ameriko 3 idolarje,; t za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v Katoliški Bukvami, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Leto 40. Štev. 7. Vsebina: Pred žetvijo* Rajko Rajev. — Iz knjige sirot. Josip Vandot. — Pestunja. Julij Slapšajc. — Med mladimi zagčarji.' Iv. Kranjskogorski. — Glasovi od Zelene Mlake. Fr. Pengov. — Listje jn cvetje in «vetje: Modrost v pregovorih domačih in. tujih. Brzda. Reki. Novi listi in knjige,: Zastavica. Mentor. II. letnik. Zvezek 10. Vsebina. Študent naj bo ;, , .> F. S. Finžgar. Da|^'e. — La Carnia. 'J. Lavtižar. — Nedeljsko jutro v naravi. Profesor Fr, Pengov. *— O francoski revoluciji.; Josip Logar. -A Z,a lisico. Lovske slike. Fr. Ks. S|tirža,j. Dalje in konec. — Navod za šahovo igro. A. Uršič. Dalje. — Drobiž : Silvin Sardenko: Marijino kraljestvo na Ju-trovem. — „Monitor“, (list za srednješolsko dijaštvo. Urejuje Anton Breznik. Oblastem odgovoren Alojzij Markež. Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega1 meseca in stane Somišljeniki, po gostilnah, pri trgov* eih in obrtnikih zahtevajte naš list. " ..■■■■ ' " .... ....... jrf Razgled po svetu. Pet lastnih' otrok' je umoril poštni sluga Josip Molnar v BudapeŠti. Ženo je najprvo poslal nekam od hiše, nato je pa, vsem peteifim otrokom, ki so bili v starosti od dveh mesecev do osem let, prerezal z britvijo vratove. Nazadnje je Še sam sebi prerezal žile in so umirajočega prepeljali v bolnišnico. Svoje strašno dejanje je storil v sili, „Tukaj se govori v vseh Jezikih“ — ta ponosna beseda se blešči v oknu neke pariške restavracije, Začuden stopi gost notri in vpraša natakarja,, če imajo morda res toliko tolmačev. „Nobenega“, odgovori natakar. — „Torej zna morda osobje toliko jezikov?“ h- „Nikakor!“ — „Kdo pa torej govori v vseh’ jezikih, kakor, ima,te zapisano na oknu? — „Gostje“, se glasi točni natakarjev odgovor. Dvorno gledališče v Peterburgu pogorelo. Carsko dvorno gledališče na Petrovem dvopou, je popolnoma pogorelo. Pogorelo je ludi poslopje, v katerem je nastanjeno upraviteljstvo gledališča. Kako je nastal' požar,, se ne ve. To poletje se ni igralo v gledališču. Bržkone je kak uslužbenec vrgel na gorljive stvari Še gorečo cigareto. Carjeva družina biva zdaj ysa v revalskih' vodah. Cela Škoda, znaša krog 500 tisoč rubljev. Koliko je šolske mladine v Zagrebu? V zimskem tečaju 1909-10 je bilo na zagrebškem vseučilišču 1260 dijakov. Na srednjih Šolah je bilo koncem istega Šolskega leta 2897 fantov in 584 deklet, skupaj torej 2931 dijakov. Na višjih dekliških Šolah je, bilo 879 učenk. Na nižjih mestnih ljudskih’ Šolah je bilo vsega skupaj 4645 otrok. Razven tega so Še ženske strokovne šole, Stavbena in obrtna Šola in več /privatnih, tako, da je v Zagrebu vsega skupaj do 10.000 šolske mladine. Padpnje prebivalstva, na1 Francoskem. (Ravnokar je izšla Statistika o ljudskem gibanju na Francoskem, ki zopet kaže znatno nazadovanje rojstevj E. 1908 je znašal višek rojstev nad smrtnimi slučaji 46.441, la.ui je to Število padlo na 18.424. Jn Francozov še vedno ni strah ... * , LUtnica uredniitva* «o&r: Dopt« taHJiv. Porafctfto i«wfte»twt, mio! Zdravil Z Henine planino: Ne ramo, aa toga M naaaia in <• jo oioba dobro opiaaaa, ■ «varno, tofljiro. Pa dragi* aopot. Izvretne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plin. Dobe sev vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj »Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. JVA.ŠIM G OSJP OöliWit m t priporočajmo prizÄdho najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠK1 .pravi FRANCK“ s kavnim, mlinskom, kat izvrstni domači izdelek. 52 Slovenska trgovina z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami- J. N. Šoštarič, Maribor samo Slavni trg štev. 19 priporoča p. 'n. občinstva“ svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega (blaga iz samo'} prvih in najboljših tovarn.] Postrežba (točna in stroga solidna. :: tovarna za peči H. K0L0SEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Enonadstropna hiša z’8 sobami in 2 kuhinjama, pripravna za vsako obrt, se proda iz proste roke v Laškem trgu. Cena 30.000 E, na hiši ostane 12.000 K, drugo se izplača. Več se poizve pri Marajani Eomes. 95 Manufakturista sprejme proti dobrim pogojem tvrdka Julij Zigan, Polzela v Savinjski dolini. 94 Proda se takoj amerikanska pisalna misa (RoUpnlt) popolnoma ohranjena, po nizki ceni. — Poprašati pri gosp. Val. Jugu v Celju (hotel Teršek). 92 XXXXX Restavracija XXXX£» Narodni dom v Maribora. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške Seške pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljor f. Sobe za tujce. Za obilni obisk se*priporoča!; 37 Lojzika Leon. Duhovnik v pokoju je na razpolago za pomoč pri shodih, bolezni ali odsotnosti veleč. g. g. sobratov. Naslov pove upravništvu Straže. Na debelo 1 Na drobno! W e i\ Priporoča se edina narodna fr^ovina g galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor |a tudi igrač. jy Priča a kramar v C^elju ■ na voglu Graške- in Krožne ceste.,. E takoj po vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenah. Narodna veletrgovska biša R. Stermecki, Celje. priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi štajerski konjak. Vage za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po !nizkih cenah Jos. Kalab, tovarna za vage, Brno, Menice Moravsko. Slovanska obrt. unnuumnn* Zaloga pohištva ■ ___ I Franc Pinteriči, Maribor, Koroška ul. 10 priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu svojo veiiko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, natrace, stole, egledala. Železne postelje za otroke. Vse po najaižjlh cenah. Domače delo. 96* Za obmejne Slovence I Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. :: Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji. 42 Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar S“Bureš Maribor Tegethofova cesta 33 perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlat: sine, srebrnine, ur i. t. d. po najnižji ceni. s slovenskimi ploščami, čistim in jasnim glasom i* najboljših tovarn. Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno' in hitro izvršujejo. Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-... niii kaminov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. Brušenje, pnUranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: . * v. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. : :: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. ::: Tisk tiskarne by. Cirila t Mariboru.