St 20____________V Gradcu, 16 oktobra 1912_61 Letnik KXT' 4500 iztlskOT. *aa Gospodarski Glasnik asa Štajersko. List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. List vrija na let« 4 krone. Udje družbe prištevajo na leto 8 krone. Udje dobd list zastonj. Vsebina: Natečaj za premije za kmetijsko knjigovodstvo. — Razglas glede naročbe nove izdaje Brtldersove knjige o spravljanju in pošiljanja pečkatega sadja. — Štajersko gozdarsko društvo. — Prodaja semenskega zrnja. — Čarna. — Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. — Dolivno vino. — Ne zamujajmo zimskega časa! — Neopravičena očitanja za uporabo umetnih gnojil. — Zborovanja podružnic. — Uradno. — Vposlauo. — Nove knjige. — Opozoritov. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. — Priloga: Prospekt tvrdke M. Tomec v Humpolcu. Natečaj za premije za kmetijsko knjigovodstvo. Osrednji odbor c. k. kmetijsko družbe štajerske je v svoji seji dne 10. bktobra 1911 sklenil razpisati 15 premij po 100 K za pravilno izvedeno knjigovodstvo. Prosilci za eno teh premij morajo vposlati vsaj do 15. februarja prihodnjega leta zaključeno knjigovodstvo, kojega so vodili celo leto na svojem gospodarstvu in sicer vse tri zvezke (inventar, blagajniško knjigo in knjigo pridelkov) v pisarno e. k. kmetijske družbe štajerske v Gradcu, fetempfergasse 8. Premija 100 kron se bo izplačala v 3 delih in sicer prvo leto 20 K, drugo leto 30 K in tretje leto 50 K. Prvih 20 K dobi lahko vsak prosilec. Nadaljnjih 30 K, oziroma 50 K pa dobi samo tisti, ki je že dobil prvih 20 K, oziroma tudi drugih 30 K za pravilno knjigovodstvo prejšnjega leta. Po preskušnji knjigovodstev se bodo knjige vrnile dotičnikom z morebiti potrebnimi pojasnili. V Gradcu, dne 1. novembra 1912. Od osrednjega odbora c. k. štajerske kmetijske družbe. Attems 1. r. Juvan 1. r. Razglas glede naročbe nove izdaje BrUdersove knj ge o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja. P. t. člane c. k. kmetijske družbe opozarjamo, da izide na novo v zalogi družbe brušurica strokovnega učitelja BrUder s a o spravljanju in pošiljanju pečkatega sadja v nemškem in slovenskem jeziku, ktera se dobi pri podružničnih načelstvih po 20 vin izvod. Da morejo podružnice družbi navesti število izvodov te brošurico, ki ga potrebujejo, priporočamo, da se člani že sedaj oglasijo k naročbi te knjige pri svojih podružničnih načelstvih. Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Štajersko gozdarsko društvo. Oddaja gozdnih sadik. Iz drevesnic štajerskega gozdarskega društva v Kapfenbergu, Kornbergu pri Feldbacbu in Oeblarnu v zgornji aniški dolini se bode oddalo spomladi 1913 približno 700.000 krepkih in zdravih gozdnih sadik, po največ triletnih smerek, in nekaj belih borov ter mecesnov z dvema letoma. V mislu dogovora s štajerskim deželnim odborom in z ozirom na dovoljeno podporo pridejo pred vsem v poštev kmečki posestniki, občine in kmetijske podružnice. Tem se bodo oddajale sadike: tisoč po dve kroni od drevesnice proč brez zavoja in prevažnih stroškov. Razpošilja se brezizjemno le po povzetju pod \ poroštvom naročevalca. Za dobavo teh sadik se je treba čim prej pismeno zglasiti, najpozneje pa do konca decembra pri „Steierm&rkischer Forstverein, Graz, Brock-manngasse Nr. 72“. Prodaja semenskega zrnja pri semenskih gospodarstvih družbe in sicer: kmetijski šoli v Grottenhofu, graj-ščinskem oskrbništvu Telchhof, pošta StraBgang (dr. Klusemann) in grajščinskem oskrbništvu Posthof v Kalsdorfu (Juri Lederer). • P. t. kmetovalci, ki si želijo naročiti zboljšano petkuško rž od grajščine Teichhof ali deželne kmetijske šole Grottenbof in zboljšano deželno rž od grajščine Posthof, obrnejo se naj naravnost na oskrbništvo dotičnega semenskega gospodarstva, pri kterem se izvejo tudi cene. Carina. Razločujemo razne vrste carine, in sicer*: autonomno (autonomer Zoll) in pogodbeno carino (Vertrags- oder Konvenzionalzoll). Avtonomno carino lahko po svoji volji upelje, zviša, zniža ali opusti vsaka država za se. Pogodbena ali konvencionalna carina pa se upelje lena podlagi sklenjenih pogodb med raznimi državami. Jedna država se zaveže za pogodbeno dobo pod pogojem, ako mu dovoli druga ravnoiste ugodnosti, da ne bo zvišala carinskih nastavkov, ali pa da za gotove predmete sploh ne bo pobirala carine. S konvencionalno carino so toraj omejuje avtonomija države glede pobiranja carino v svoji lastni državi. Slednje vrste carina se upelje potom takozvanih carinskih in trgovinskih pogodb. K taki omejitvi sili državo potreba, zasigurati in povspešiti svoj trgovinski promet s tujimi državami potom pogodbe, in sicer glede visokosti carinskih in drugih bremen v tuji državi in potom dogovorov glede omejitve ali opustitve izvoznih ugodnostij, letere dovoli tuja država svojemu izvozu, ki pa bi morda potem otežkočile tekmo domače trgovine in bi silile domačo državo, da dovoli izvozu domačih izdelkov in pridelkov jednake ugodnosti. Najvažnejša točka v carinski pogodbi je po današnjem razvoju carinstva v kulturnih državah določba o uvozni carini. Najdemo pa v taki pogodbi tudi določila glede prehodne carino, potem izvozne carine, nadalje odstavke o carine prostih predmetih tržnega prometa i. t. d. Te slednje navedeni predmeti se imenujejo retur-blago (Retoumare). Carinski nastavek (Zollsatz) je oddajni znesek, ki se naklada na davčno enoto. Seznam vse carine kakšne države ali vseh carin, ki jih je treba odrajtati v kakšnem carinskem ozemlju, navedenih z davčnimi enotami in carinskimi nastavki, imenujemo carinsko tarifo (Zolltarif). V kolikor zadevajo carinske pogodbe visokost bremen, obstojijo deloma v tem. da se zniža do gotove meje pri natanko določenih predmetih * Začetek članka glej število 18: Omenjam, da sem zaradi pomanjkanja prostora za sedaj le dal potrebne definicije, da pa se bode pisalo o posameznih poglavjih šo 'svoj čas obširno. ,v avtonomna tarifa (Erm&Bigungen), deloma pa obstojijo v obveznostih (Bindungen), to je, država se zaveže, da v pogodbeni dobi ne bo zvišala do-tičnih nastavkov avtonomne tarife, oziroma ne bo opustila carine prostega uvoza gotovih predmetov. Vse točke dogovora gledo tarife se navadno sestavijo v takozvani pogodbeni tarifi (Ver-tragstarif). Po kraju, Iger se zahteva plačilo carine, razločujemo medzemno (Binnenzoll) in obmejno carino (Grenzzoll). Medzerana carina se odrajta na pripravnih krajih sred kakega gospodarskega ozemlja, n. pr. ob cestah, mostih, brodih i. t. d., ne da bi ti kraji tvorili mejo dotične dežele. Obmejna carina pa je ona, ki se plačuje na meji dotičnega teritorija; imenuje se toraj tudi vnauja carina (AuBenzoll). Popolnoma pa je vseeno, ali so meje bodisi v resnici meja le do-tičue državo, bodisi meja večih držav, ki so se zvezale v carinsko enoto (Vereinszolle). Obmejno carino, ki se pobira na meji, delimo v uvozno, izvozno ali pa prehodno carino (Einfuhr-, Austuhr-, Durchfuhrzoll). Pri naših današnjih prometnih razmerah je uvozna ali im-portna carina (Einfuhrzoll) najvažnejša. Plačuje se (svoj čas sojo nazivaii tudi konzumno carino) na meji ozemlja, ko se pripelje blago, ki ni carine prosto, ocl zunaj čez mejo. Če se govori o današnjih dneh o carini sploh, misli se navadno le na uvozno carino, kajti ona je — kakor sem ravnokar rekel — najvažnejša v carinstvu. Izvozno carino (Ausgangs-, Esito-Zoll) jo treba odrajtati. če se izvozijo pridelki in izdelki iz domačega ozemlja v ttgino ali takozvano carinsko tujino (Zollauslaud). Tuja država pa še uikakor ui carinska tujina. Omenil sem namreč že poprej, da lahko tvori več držav carinsko enoto ali društvo (Zolleinheit, Zollverein), v kterem slučaju imenujemo tako carino društveno carino (Vereins-zoll). Izvozna carina se je nakladala svoječasno pogostoraa in jc dovedla do varstvenega sistema, o kterem še hočem pozneje kratko govoriti. Dostikrat so jo razue državo za gotove predmete tako zvišale, da se sploh niso mottU izvažati. Namen tega početja je bil, da je država hotela te pridelke in izdelke zadržati doma, ker jih je domače ljudstvo silno potrebovalo. Ako se kaže n. pr. slaba letina, ako obstoji nevarnost, da izbruhne vojska, prepove država izvoz raznega zrnja, krme, slame i. t. d., kar je umljivo. Prehodna carina (Durchfuhrzoll) se nazivlje ona carina, ktera se naklada pri prevozu blaga skozi carinsko ozemlje. V novodobnih državah sc nc plačuje več. Carina se bodisi pobira p o v r e d n o s t i blaga (Wertzoll), bodisi pomeri in teži ali jednotali (MaBzoll). Carina po vrednosti se pobira v odstotkih naznačene vrednosti ali cene blaga, ki ni carine prosto. Zgodovinsko je ta carina najstarejša in se je tako že pobirala v starem in srednjem veku. Ker se ravna po vrednosti ali ceni blaga, ima to prednost, da obremeni posamezno blago različno, da razločuje kakovost blaga ter se ozira na naraščanje in padanje cen blaga. Carina po meri in teži se pobira po jed-notah (od 100 kil, 1 hektolitra) ali pa od komadov. Medtem ko je določitev carine po vrednosti zaradi marsikterik nedostatkov zelo težavna — n. pr. od pošiljatelj naznači vrednost blaga zelo nizko, in pri ncbroju došlili produktov ni mogoče nadzorovati natanko vsake posamezne pošiljatve — jo določitev carine po meri in teži lahka, priprosta in po ceni; ne ovira prometa, ker je blago stehtano, zmerjeno ali prešteto, ni ga toraj še treba ceniti, kar bi pri ogromnem prometu delalo neznosne sitnosti, ne dela sitnosti pošiljalcu, ne povzroča prepirov med državo in sprejemnikom blaga ter se lahko tudi na mnogih krajih pobira. Carina se pobira od kosmate ali bruto teže (toraj z zavojem vred) pri takem blagu, kjer to tarifa predpisuje, drugače pa odločuje čista teža. Sicer pa se dostikrat dovoli sprejemniku blaga, da se sme blago stehtali brez zavoja; to lahko zahteva tudi carinska oblast, ako se ji zdi zavoj nenavaden. Pri tekočinah, n. pr. vinu, se sodi, steklenice i, t. d. ne smejo odračunati od teže. Od nekterih predmetov se plačuje carina po komadih (ur, klobukov), zlasti pa živine. Specifična carina (ali carina po meri in teži) ima skoro isti učinek kakor carina po vrednosti, če razvršča carinska tarifa posamezne predmete po kakovosti v več vrst (Gradations — Staffelzoll). Od našega izvoza glave goveda v Nemčijo se n. pr. na plača zmiraj jednaki znesek, ampak carinska tarifa razločuje: vole, mlade vole, krave, telice i. t. d. in se od njih plačuje carina različne visokosti. Drawbacks (uemško Rtickzolle) so povračila carine pri izvozu blaga, za ktero se je plačala carina ali druga davščina že pri uvozu v carinsko ozemlje. Diferencijulna carina (Unterscbeldungs-oder Differenzialzoll) je ona, ki naklada blago jedne in iste vrste in kakovosti z različno visokimi carinskimi nastavki. Znak razlike je bodisi načinuvoza — ali se blago upelje po vodi ali na kopnem — bodisi pa se nanaša to znamenje na izvir blaga, iz ktere tuje države pride; nadalje na posredni ali neposredni uvoz, jeli pride blago posredno ali neposredno iz tuje države v našo ali ne —na trgovinske pogodbe s tujimi državami i. t. d. Diferencijalna carina je lahko a) nižja kakor pa normalna carina (Zoll-abschlage, ddtaxes); i>) višja kakor je normalna carina (Zuschlags-zolle, surtaxes). Razven splošnih raz m er'za upeljanje visoke diferencialne carine da povod za njo navadno ta ali ona tuja država. Ako n. pr. nalaga država A na uvoz pridelkov iz kake gotove države B nenavadno visoko carino, ki pa je sicer od produktov drugih sosednih držav C, D ne pobira, odgovori ji na pritožbo producentov vlada B z rekom: „zob za zob* ter tudi zahteva neprimerno visoko carino za uvoz pridelkov in izdelkov iz države A. (Retorsions- oder Kampfzoll). Ako zavlada tako razmerje med dvema državama, imenujemo ga carinsko vojno (Zollkrieg). Manjša nego normalna carina se navadno pobira le pri uvozu pridelkov iz kolonij v evropsko državo. Tako n. pr. nalaga Francija približno za polovico manjšo cariuo na sladkor i. t. d., ki se pripelje iz njenih indijskih kolonij. Da pa ne pride med dvema državnama do diferencialne carine, vzame se že izza šestdesetega leta sem v vsako carinsko in trgovinsko pogodbo posebna določba (dogovor glede najboljših ugodnostij, MeistbegUnstigungsabrede). V ti klavzuli se zaveže država A napram državi B, da se sme ta takoj in brez vsakega zadržka udeležiti vsake ugodnosti, posebne pravice ali pa znižanja izvozne in uvozne carine, ktero je država A že dovolila ali pa še bo dovolila kaki tretji državi. Po namenu upeljanja razločujemo Uonečno finančno ali davčno carino (Finanz- oder Steuerzoll) in pa varstveno carino (Schutzzoll). Finančno carino upelje država zgolj zaradi dohodkov, varstveno pa zaraditega, da se mednarodni promet z dotičnim pridelkom tako podraži, da se več ne izplača izvoz ali uvoz tega ali onega produkta. vsaka varstvena carina stermi pravzaprav za poaraženjem tujega blaga na našem trgu. Država sicer tudi pri nalaganju varstvene carine doseže lepe dohodke, toda pri upeljanju te vrste carine misli ista pred vsem na splošno narodnogospodarski namen; tuja konkurenca se naj namreč omeji v prid domačemu blagu, domačim pridelkom. Vsled carine se zvišajo tujcu stroški pri- delovanja oziroma izdelovanja. Ako hoče imeti izdatke povrnjene s ceno blaga na naših trgih, mora povzdigniti cene, kar bi sicer ne storil, če bi mu ne trebalo plačati visoke carine. Naš domači pridelovalec ima pa, če je tuje blago še res potrebno, ker domače na zadostuje s podraženjem cene, takoj dobiček, ker tudi on lahko zahteva višje cene. Ako pa je na domačih tleh dotičnega blaga dovolj, izključi se lahko vsled visoke varstvene carine popolnoma tuji uvoz. Visokost varstvene carine zavisi od tega, v kolikor je ravno predmetno blago potrebno varstva. Čista ali priprosta varstvena carina (einfacher Schutzzoll), ki se nalaga tujemu blagu, postane lahko prohibitivna, zabranjevalna carina (Pro-hibitiv-Ausschliefiungszoll), če so carinski nastavki tako visoko odmerjeni, da se tuja konkurenca tudi brez prepovedi uvoza docela zabrani. Učinek te carine je ravno tak, kakor če bi država prepovedala uvoz dotičnega blaga. Da si potem domači producent lahko opomore, je umljivo; saj pa je tudi glavni namen upeljanja te vrste carine ta, pomoči za časa nesreče, nezgod, slabe letine i. t.d. ti ali oni stroki. J—S—č. Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. (Dalje). Kostno podlago ženskih spolovil tvorijo kolkinc kosti ali kolk. Kolk sestoji iz treh delov na vsaki strani in sicer: kolčnice (Darmbein), dimeljnice (Schambein) in sednice (Sitzbein). Kolč-nica je sklepčno zvezana v svojem sprednjem, ravnem, peruti sličnem, nekoliko navzgor usločenem delu s križnico (Kreuzbein). Obe diinelj-nici se stikate na sredi in navzgor s sednico in tvorita vhod v kolkovo kotlino. Ves prostor med križnico, kolčnico in sednico napolnjujejo močne elastične vezi, široke kolkove vezi (Beckenbtlnder) in tako nastalo kotlino imenujemo kolkovo kotlino (Beckenhbhle). Njen spodnji del — in to je za pomoč pri porodu važno — ni popolnoma raven, ampak se malo proti ozadju vzdiguje kvišku. Ko se toraj vleče tele iz krave, se to ne sme . zgoditi v ravni smeri ven, ali kakor se navaduo zgodi, navzdol, ampak morebiti nekoliko navzgor. Še le ko so noge in glava prišle že skozi kolkovo ožino, potegne se tele navzdol v smeri proti vimenu. V ti kolkovi kotlini leži pri ženski živali danka ali ritnik (Mast-darm), nožnica (Scheide), mehur in vzadpji del maternice (Tragsack). Nožnica je približno 30 cm dolga, kožnata cevka, ki je prevlečena z gladko polzko kožo, sluznico (Schleimhaut). Ta ima mnogobrojne gube, ki se za časa storitve razprostrejo. Na njenem spodnjem koncu je vhod v scalo (HarnrOhre). Na nožnico meji na spredaj materni c a ali telečnik. Ta je z debelo kožo prevlečen, vreči sličen ud, ki se da nenavadno jako razširiti. Namen tega organa je, sprejeti tele vase do godnosti. Na maternici goveda ali telečniku najdemo na različnih mestih podolgovate gumbu podobne male otvorbe sadne bradavice ali karunkelne (Gebitrmutterknopfe, Fruchtwarzen). Za časa brejosti narastejo ti gumbi do velikosti kokošjega jajcota. Navzadi se zoži telečnik v priblično 8 do 10 cm dolgi maternični vrat (Gebiirnmtter-hals), ki gre v nožnico kakor kak čep. Njegova sluznica ima tudi mnogobrojne gube, ki se zgubijo za časa skotitve, tako da more tele skozi vrat. Sprednjemu koncu maternice sledi jajčni prevodnik (Eileiter), ki je v zvezi z jajčniki (Eier-stbeke). Notranjih prikaznij in sprememb, ki se pokažejo na jajčnikih, jajčnikovem prevodniku in maternici za časa pojatnosti, ki traja kakih 24 do 36 ur, ne bom opisoval, ker jih more spoznati in si jib razlagati le strokovnjak; pač pa hočem govoriti o zunanjih znakih pojatnosti, ktere lahko spozna in tudi mora nestrokovnjak. Tukaj pride v poštev naval krvi k spolovilom, kar ima kot posledico, da se nožnica po-rudeči in naraste. Iz nje se sceja steklastosvetla, dostikrat vsled primešanja krvi rudečkasta žlema. Živina drži rep proč od trupla, pripravlja se večkrat k scanju, postane nemirna in muka, zlasti če zagleda tuje ljudi, ter sili k tuji živini. Na pašniku gre k biku, obvoha druga živinčeta ter skače po njih. Ako se pritisne na ledje, skrivi hrbet. Vime navadno malo oteče, krava da precej manj mleka, kojega kakovost je tudi dosti slabša. Ži- vina žre počasi, dostikrat ji sploh ni za pičo. To so znaki prave pojatnosti, ki se pokažejo v štireh do šestih tednih prvokrat po storitvi in bi se naj, dokler se živinčo ni obrejilo, redno ponavljale v treh ali treh in pol tednih. Toda ti znaki se ne pokažejo zmiraj tako natančno, amp ik dostikrat se pokažejo le v mali meri, nerazločno, tako da jih živinorejec prezre. To stanje, ki sc pojavi pri debeli živini, nadalje taki, ki ima premalo krvi, ali pa tudi oni, ki dobi slabo krmilo, poznamu-jemo „tiho pojatnost*. - Izjemoma se pokažejo tudi za časa brejosti več ali manj razločno izražene prikazni pojanja, ktere si potem tako tolmačimo, da se krava ni obrejila. To pa seveda ni res, in se taka krava ne sme pripustiti k biku. Sicer pa je nenadno bik tudi neče plemeniti. Redno pojatnost pa lahko spravijo v nevarnost bolezni in abnormitete spolovil (vnetje jajčnikov, izpridbe jajčnikov, sušica jajčnikov, zaostajanje rumenih snovij), potem pa tudi delo in strežba živini. Saj je vendar znano dejstvo, da smo zapustili z novodobnim načinom strežbe in reje naravne zakone, da se nobena druga živina izza desetletij ni tako odstranila od svoje naravne reje kakor ravno govedo. Trajno bivanje v toplih, slabo prezračenih hlevih omehkužl živino, tako da je dosti bolj dovzetna za razne bolezni. Ker se klaja pripravlja na vse mogoče načine, kot na kratko zrezano klajilo, oparjeno klajilo in pijača, so prebavila oslabšana. Taka krmila oslabijo živce, s tem pa tudi povzročijo brezčutnost za telesno združenje. Bolezni jajčnikov, zlasti pa tvori, povzročijo preveliko pojatnost (pojatuico). Živina je silno razdražena iu nemirna, gleda divje, rjovi bikovsko, ne žre rada, telesno hira, da manj mleka, široko kolkove vezi upadejo kakor kratko pred storitvijo v navadnih razmerah, rep drži nekoliko navzgor in ob nastavku repa se pokažejo ob obeh straneh globoke jame. Zdravi se taka samica s tem, da se tvori (izrastki) od ritnika razdruznejo. Kofc zadnje sredstvo se priporoča tam, kjer ni vzrok ti bolezni sušica, skopljenje (rezanje); na ta način so pomnoži zopet mleko, in dobi se več za živince, če se ga proda mesarju. Ako ima živinče sušico na jajčnikih, tedaj sa poja navadno več dni, in ta pojatnost se ponavlja v presledkih 8, 10 do H dnij. Zdravljenje je brezuspešno iu priporoča se, prodati čim prej tako samico mesarju. V vseh takih slučajih bo naj boljše, če ge pokliče živinozdravnika, da preišče kravina spolovila. Nezdravim spremembam spolovil, ki onemogočijo obrejite.v in toraj povzročijo živinorejcu veliko gospodarsko škodo, spadajo nadalje za-rastek materničnega vratu, bolezni nožnico (beli tok), mehurčasti izpuščaji, nalezljivi katar nožnice, o kterih še bodemo govorili v poznejšem odstavku. Mnoge samice imajo tudi to razvado, da tako dolgo tiščijo in se napenjajo po plemonitvi, da spravijo seme iz sebo. Take krave se po plemen-jenju drgnejo po hrbtišču s palico in sprcvajajo nekoliko časa po dvorišču. Tudi polivanje z mrzlo vodo ne ostane brezuspešno. Ako je krava sprejela, tvori se na površju rastoče kali troje kože, ki obdajo mladiča kakor ,s kako vrečo. Zunanja koža, usnjata koža alj usnjica (Lederhaut) ima kosmiče, to je male podaljške s krvnimi cevkami (Blutgefdfi), ki se potem zarastejo v jamice sadnih bradavic maternice. To vraščanje je vzrok, da se odstrani trebilo tako težko, zlasti če živina zvrže. Druga (scalna) koža (Harnhaut) vsebuje tekočino, ki je izprva svetla, rumenkasta, pozneje pa kalna, kar ni nič‘drugega kakor voda od mladiča. Notranja in zadnja koža (Schafhaut) vsebuje tudi tekočino (Schafwasser), ki obdajo mladiča od vseh stranij in ima namen, obvarovati mladiča pred-sunki in pritiski tev mu zasigurati dovolj gibanja. Te tri kože so z mladičem zvezane s popkovo veznico (Nabelstrang), ki vsebuje krvne cevke. Te krvne cevke, dve odvodnici (Arterien) in dve dovodnici (Venen) so za prehranjenje mladiča v materinem telesu največje važnosti. Odvodnici se začneta v mladiču in vodita v sadno snov, kjer se razprostreta. Iz slednjega stopita popkini dovodnici, ki gresta skozi popkov krog . v trebušno votlino in končata v jetrih mladiča. Med sadno snovjo, usnjico in sadnim bradavicam maternične sluznice se izvrši menjava plina, čiščenje krvi, ogljikove kisline in sprejem kisika. Ako se iz kterega koli vzroka stisne in zdruzne popkova veznica (pri dolgo trajajoči storitvi), zabrani se dotok krvi, ogljikove kisline se preveč nabere, in mladič pogine na zastrupljenju z ogljikovo kislino. Pri skotitvi se popkova veznica odtrga, in mladič takoj diha s pljučami. Krava nosi 250 do 310 dni, povprečuo pa 10 mesecev po 28 dni, toraj 280 dni. Če je mladič telička, skoti se navaduo nekaj dni poprej. Ako pride tele iz kakoršnega koli vzroka pr e a. ifir, Časom nasvet, toraj o času, ko še ni godno ca življenje, takrat govorimo o z vržen ju ali z metan ju (abortus, Verkalbeu). Če pa se skoti, predno preteče vsa doba brejosti, toda vendar že o času, ko je sposobno za živiljenje, toraj po osmem mesecu brejosti, tedaj govorimo o prezgodnji storitvi. V tem slučaju lahko ostane tele pri življenje, če se ga dobro oskrbuje. Nikakor pa se ne priporoča, obdržati takih telet za vzrejo, ker ostanejo slabiči. Važno je k r m 1 j e n j e k r a v za časa brejosti. Čim starejši je mladič v materinem telesu, tem več redilnih snovij se odtegne samici. To odvzetje redilnih snovij je po množini zelo različno. Nektere živali redijo tele boljše, o času brejosti so zelo mršave in slabe, tako da bi človek mislil, da je krava bolana iu da bo skotila slabo tele. Navadno pa dobijo krepko razvite mladiče, medtem ko vržejo krave, ki so bile za časa brejosti dobro rejene, dostikrat slaba in mala teleta. Redilne snovi, ki so se odtegnile kravi začasa brejosti, se morajo zopet nadomestiti. To se zgodi z omejitvijo drugih dohodkov od krave. Množina mleka pada zmiraj bolj, in konečno mleko popolnoma izostano. Krogi na rogovih tudi značijo, da tiči vse življenjsko delo v tem času v razvoju telesnega sadu, da se redijo za življenje manj važni telesni deli tudi bolj počasi. Med delom roga, ki je imel prej dovolj redilnih snovij na razpolago, in med delom, ki dobi le malo liraue, se pojavi brazdnata jamica, prikaze se krog. Glede krmljenja je najboljšo, če se drži živino rejec zlate srednje poti. Slabo krmljenje je napačno, kajti telo breje samice so j a sli za mladiča. Toda tudi predobro krmljenje ni na mestu, ker skotijo, - kakor nas uči izkušnja - debele krave mala in suha teleta, in ker se skvarijo prebavila vsled omejitve prostora za želodec in črevesa: to omejitev povzroča zmiraj večji telečnik. Močno rejene krave tudi lahko dobijo vročico za časa poroda. Dajati je toraj treba lahko prebavna redilna krmila. Če se živina pase, je to najlažje. Paša pa vsled gibanja tudi ugodno vpliva na razvoj mladiča, in krava tudi lahko stori. Znamenje brejosti je, da izostane poja-tev, da je živiuče zelo mirno, da požre večjo množino krmil, da mu trebuh naraste, zlasti na desni strani. Ko preteče pol časa brejosti, vidi se gibanje mladiča v starkinem telesu, in se tele že tudi otiplje. Pri telicah se spozna do gotove meje na kakovosti mlečnega izločka, da so breje. Ako jo izloček gost in lepljiv kakor redek lini, sme se skoro z gotovostjo trditi, da je telica breja. Če pa je redek, voden in nelepljiv, živinče ni breje. Cim bolj breja je samica, tem manj ima mleka, tako da konečno 6 do 8 tednov pred storitvijo popolnoma izostane. Slabe molzne krave že nimajo prej mleka, medtem ko smemo dobre molznice do skotitve molzti. Ni pa prav, če se krave tako molzejo, ker jih s tem preveč slabimo in kesneje dajo potem manj mleka. Pri kravah, ktero je težko odstaviti od molže, je sprememba v krmljenju, bolj pičlo krmljenje in zmanjšanje časa molže potrebno. V. poznejši dobi brejosti je krvni naval h kolka in spolovilom velik. Zlasti se prikažejo pri živinčetili, ki le malo pridejo na prosto, otekline na nogah, po trebuhu in po vimenu. Kot znak prihajajoče storitve smemo smatrati izcejanje žleraa v debelih curkih iz nožnice. Žlema, ki je takorekoč kot zatič zapirala za časa brejosti telečnik, se začne raztvarjati. Na-daljno znamenje skorajšnje storitve je upadanje križa. Široke kolkove vezi oslabijo sčasoma, in mala kita, ki gre od nastavka repa proti zunanji kolkovi kosti, upade. Ako postane ta kita nevidna, takrat so sme prifokf"'ati, da bo. živinče storilo tekom nekaj ur. Če postano potem vime napeto in pride vanj mleko, je to jedno izmed najvažnejših znamenj za konec brejosti. Pride šo. Dolivno vino. Znano je, da se vino v sodih suši in sicer tu bolj, tam manj. V redki (t. j. porozni), ter mali in tanki posodi, kakor tudi v suhih, zračnih in toplih kleteh se ga vsuši več, nego v gosti, veliki in debeli posodi ter v vlažni in mrzli kleti; tudi se mlado vino suši bolj ko staro, in nekteri trdo — da dobro brže kot slabo. Ker pa sc v sodih, ki niso polni, vino kaj rado skvari, bodisi, da postane bersasto, bodisi da cikne, ali da dobi prazen okus ter druge razne napake, je zelo važno, da se vino, ki gre vsled sušenja v zgubo, v kratkih presledkih nadomesti, to je, da se vino redno doliva. To dolivanje je torej eno poglavitnih del v kleti, kterega ne velja opravljati kdaj koli. Kdor se hoče izogniti izgubi, ta si naj že zaradi reda določi gotov čas za dolivanje. Navadno zadostuje dolivati vsakih 14 dni. Včasih se lahko te presledke podaljša, tu in tam pa jih je treba tudi skrajšati. Cim hitreje sc vino suši, tem krajši bodi rok za dolivanje. Četudi je to delo povsem enostavno, ki povzroča malo truda in skrbi, se vendar ravno pri izvrševanju tega lahko opaža največja površnost in brezbrižnost, posebno na kmetih. Predvsem se ne opravlja v gotovem, določenem času, marveč nekako o priliki. Navadna napaka je tudi, da so smatra, vsako vino kot dobro dovolj za doliv. Staro vino se zaliva z novim, dobro s slabim in nasprotno; razni ostanki „ciknjencL, ki so sicer namenjeni za domačo uporabo, se neredkokrat vzamejo za dolivanje ker so bolj — pri roki — ter ker se ni že od začetka skrbelo za primerno dolivno vino, in dostikrat so ravno ti ciknjeni ostanki vzrok, da cikne vse vino. Staro kletarsko pravilo je, da se naj rabi za doliv, čo le mogoče enako vino. Če že ni pri rokah enako, naj se vzame vsaj slično. Stara, zrela vina ne gre zalivati z mladim, še v razvoju se nahajajočim, sicer postane starina motua. Pri dovršnih starinah lahko rabimo dovršno starino, četudi je mlajša, vendar naj bo ta slične kakovosti. Največja pomota je, rabiti za doliv bolno vino, n. pr. cikasto, bersnato, vlačljivo, grenko ali drugače bolano vino, kajti na ta način prenesemo kal bolezni v dobro, zdravo vino; mi mu takorekoč vcepimo bolezen, ki lahko povzroči prav občutno škodo. Kdor jemlje za doliv bolno vino, si lahko splošno spravi v kh t to ali ono vinsko bolezen, ktere se ne znebi zlahka. Marsikteri vinogradnik, še bolj pa gostilničar je že zgubil na ta način svoj dobor glas. Ni mu treba posebno bistro opazovati okrog sebe, kdor se hoče prepričati o istinitosti te trditve. Posebno bi bilo priporočljivo našim gostilničarjem, da naj ne rabijo svojih cikastih ostankov za doliv, ampak si naj napravijo iz njih vinski kis, ki se da skoraj ravno tako dobro oddati, kakor vino. Tako si ohranijo svojo dobro zalogo zdravo in ni se jim treba bati, da bi prišli na-vskriž s kazenskim paragrafom, kar so lahko zgodi onemu, ki toči močno cikasta vina. Manj dobra vina zalivati s prav dobrim vinom, kar se itak redko pripeti, sicer ni napaka; vpraša se le, če je tako ravnanje z gospodarskega stališča priporočljivo. To pa si mora znati preračunati pač vsaki sam. Na vsak način pa je napačno izborna, kvalitetna vina dolivati z navadnim, lahkim vinom, ker se tako sčasoma zdatno poslabša kakovost prvih. Najboljše jo skrbeti že pri vsakratnein pretakanju tega ali onega vina, da ostane primerna, do prihodnjega pretakenja zadostujoča množina za doliv, kterega je spraviti v majhne snažne in zdrave sodčke. Da je to mogoče, je pač treba se oskrbeti s sodi in sodčki razne velikosti, sicer se pride pri pretakanju v zadrego. Zupanc. Ne zamujajmo zimskega časa! Bliža se zimski čas, ko se bodo v naših podružnicah spet pogostešo Vršila zborovanja s poučnimi predavanji, nego je za to bilo časa po letu. Pri tej priliki bi polagal vodstvom cenjenih naših podružnic n% srce, d* opozorijo in seznanijo STuje člane na eno najvažnejših in po nekod sila potrebno naredbo, ki ima za uspešno gospodarstvo, rekel bi, odločilen pomen. To je zlaganje zemljišč. Četudi se je o tem že pisalo v našem listu, je stvar vendar lo tolikega pomena za tiste pokrajine, kjer so posamezni kosi raznih gospodarjev raztreseni po celi občini in še morebiti čez občinsko mejo, da se čutim primoranega o tej zadevi, četudi za nekterc morebiti že opetovano, spet govoriti; po tem pa tudi že radi tega, ker še do danes, če tudi imamo za to dobrohotno postavo iz dne 26. maja 190% ni bilo slišati, da bi se ktera spodnještajerska občina ali pokrajina zganila ter storila potrebne korake, da bi se lotila te prekoristne akcije, z 1 a g an j a z e m 1 j i š č. Mnogim bo stvar še menda tudi tuja, ker ni nič novega, če se porabi neznaten list prej za kaj drugega, nego smo ga prečitali. Kaj je pravzaprav zlaganje zemljišč? Zemljišča zlagati se pravi, posamezne raztresene kose (parcele) enega posestnika po postavnih določilih tako sestaviti in zaokrožiti, da dobi dotični gospodar samo 1 kos ali kvečjemu 2, ven dar pa take kos e, ki imajo za obdelovan je naj primem ejšoobliko in velikost in ki so lahko pristopni iz dvorišča po lepi ravni cesti, ne da jo treba voziti in hoditi po tujem. Ne maram opisovati danes zlaganja zetnljič kot takega, ampak opozoriti hočem naša podružnična vodstva, da tam, kjer so raztresena po-sostva v posamezne parcele, ne prezrejo v letošnji zimi dati svojim članom prilike, da se po-uče na kakem zborovanju natančneje o tej zadevi. Opozoriti hočem nadalje le na nektere nedostatke, ki se dado z zlaganjem zemljišč spraviti iz sveta — takorekoč kar čez noč. Čim več je kosov, torn več mej, tem več prepirov radi mejašev s sosedi; marsikje je meja dandanes tako negotova, da si nekteri gospodar niti nc upa govoriti z dotičnim sosedom; vendar pa morebiti plačujo davek za tisti kos, od kterega ima le drugi korist. Taki slučaji so tako pogosti, da so prišli že v pregovor;' z zložitvijo zemljišč pa to mahoma preneha. — Nektere parcele so sedaj tako daleč proč od doma, da se niti ne splača na dotični kos voziti gnoja in mučiti živino; na take parcele dandies dragi delavci zahodijo veliko časa, prOTno pridajo do pravega dela; pri spravljanju pridelkov zaloti kmeta ravuo zaradi daljave nevihta, dočim se iz bližnjih njiv da marsikaj samotež spraviti pravočasno pod streho. Mejice, ki se z zložitvijo odstranijo, lahko porabimo za pridelovanje; pomislimo samo, da meri vsaka me-jica vsaj 30 centimetrov v širini; 100 metrov dolga pa je ze 30 kvadratnih metrov; kaj čuda torej, čo so v ueki nižjeavstrijski občini z odstranitvijo mejic pridobili 56 o hektarjev zemljišč za plodonosno obdelovanje; to je približno 95 oralov. Mejico so pa tudi skrivališča in gojišča najrazličnejših škodljivcev, n. pr. miši in drugih, ker imajo tam mir pred plugom in motiko. Na mojicab najdemo tudi razni plevel, ki s svojim semenom zaploveli s trudom obdelano njivo; na mejicah najdemo pogosto redilko glavnega sovražnika našega silja, to je progaste rje (puceinui r/rpminis, glej Cilenšek: „Naše škodljive rastline11, strau 511), ki se preživi del svojega po-gubonosnega življenja na če s mi ni. Tatvine se na oddaljenih parcelah mnogo lažje vršijo, ko takrat, če ima gospodar vse posestvo pregledno v svoji bližini. Na zloženem posestvu se dado razni kmetijski stroji mnogo uspešnejše izrabiti, nego na posameznih raztresenih krpicah. Če so predolge, mora kmet pri sejanju sejačo napolnjevati, ne da je prišel na kraj, ali pa mora nesti tako množino zrnja s seboj, da je vsak niti ne zmore; če pa gre nazaj, zamudi časa, ki je včasih ravno pri setvi in žetvi tako drag; vedno pa zapusti sledove, če ne gre nazaj po sosedovi njivi ali kakor že omenjeno po nepotrebni mejici. Z zložitvijo pa dobe posamezne parcele širokosti primerno daljino in tudi večinoma lo ravne moje brez nepotrebnih oglov in kotov, ki vedno le ovirajo pri delu. Na zloženem posestvu pa pride lahko vsak posestnik po lepi ravni in široki cesti do svojega posestva; ceste so tako široke, da se lahko srečata in lepo izogneta dva naložena vozova, ne da hi trebali zvrniti aT pa zapeljati na tu,jo njivo; pri vsem tem pa te ceste ne merijo niti približno toliko, kakor one brezštevilne in nepotrebne mejice. Dogodilo se je že tudi, da je na novo dosli hlapec navozil gnoj na tujo njivo, ker si ni dal na tanko dopovedati, ktera izmed mnogih krpic spada njegovemu gospodarju; zgodilo bi se bilo lahko še kaj več. Take sitnobe so na zloženem posestvu seveda izključene ... Zlaganje zemljišč je ponekod tako nujna potreba, da so podružnična vodstva resjpregreše zoper dobrobit svojih članov, če ne store korakov, da se gospodarji dado ob priliki kakega zborovanja o tem poučiti. Gornještajerci so se za stvar že začeli zanimati. Glejmo, da ta prevažna postava tudi za nas ne bo brez pomena in zastonj. En vzgled bo zadostoval! Začeti pa morajo ali po-d r u ž n i c e ali o b č i n e, — kako, to naj bo stvar poklicanih krogov. To delo bi bilo vredno zlatega časa in bi značilo velik napredek! Treba je samo dobre volje! H o lz. Neopravičena očitanja zoper uporabo umetnih gnojil. O veliki koristi umetnih gnojil pač dandanes več ne dvomi noben umen kmetovalec. Zato pa se izda n. pr. v Nemčiji na leto čez 400 milijonov mark (marka približno naših 1 K 20 v ali 00 krajcarjev) za umetna gnojila. Le na ta način je omogočeno, obdržati kmetijstvo še toliko po koncu, da se deloma še izplača, ter zvišati dohodke polja v toliko, da se živila lahko pridelajo doma za domače prebivalstvo, ki zmiraj bolj narašča. Vkljub vsemu temu pa še so najdejo kmetovalci, zlasti starejši, ki ne marajo takih „novotarij Ne da bi poznali posamezna umetna gnojila, ne da bi jih kedaj sami uporabili, vejo in znajo jim marsikaj očitati. Najbolj nedolžni še so oni, ki menijo, „da sc je denar izdal, jic da bi imeli potem od polja ali travnika večjo korist1' ali „take reči si naj kupijo oui, kterira hoče denarnica pretrgati žep", ali „njiva naj obogati mene, ne pa jaz njivo". Ako pa bi ti kmetovalci pognojili le oral zemlje s pravimi umetnimi gnojili, m potem primerjali z oralom nepognojene zemlje, odprlo bi se jim oči. Kajti večji pridelek, ki se doseže z gnojenjem z umetnim gnojem, ne povrne le stroškov za umetna gnojila, ampak še celo lep čisti dobiček imamo. Toda tega tvuda se ti .stalbkopitneži nočejo naprtiti; rajši se držijo „starinskega" in zabavljajo čez „novotarije", ne da bi jih natančneje poznali. Hujša so druga očitanja zoper uporabo umetnih gnojil: „S tem ničvrednim zlomkom se le zastrupi njiva, umetno gnojilo je zakrivilo kugo na gobcu in parkljih in druge bolezni pri živini". I)a zgodilo se je celo, da so ljudje dolžili umetno gnojilo, da je ravno ono povzročilo takozvano angleško bolezen, ko se je ta zelo pojavila v neki vasi. Ali pa so ta očitanja opravičena? Kaj še! Če bi umetno gnojilo v resnici zastrupilo njivo, tedaj bi morala biti zemlja vsled milijonov stotov umetnih gnojil, ki se uporabijo leto za letom, že davno tako zastrupljena, da bi niti jedna bilka več ne rasla. Kakor pa nas učijo izkušnje, zboljša umetno gnojilo zemljo, tako da nam da zmiraj bolj bogato žetev. Nikakor nočemo tajiti, da se v gotovih okolščinah tudi lahko povzroči z uporabo umetnih gnojil škoda. Toda kriva tega je potem le napačna uporaba ali pa posebne razmere posameznega slučaja. Taki slučaji pa so le redke izjeme, ki so pojavljajo v isti moti tem bolj poredkoma, čim bolj se poučijo kmetovalci o umetnih gnojilih in njih pravi uporabi. Popolnoma neutemeljeno je očitanje, da zakrivi umetno gnojilo kugo na gobcu in parkljih ali sploh druge živinske in človeške bolezni. Seveda, če pridejo kokoši in druga živina do čilskega solitra, in se ga nažrejo, ne zbolijo nato samo, ampak cel6 pocrkajo. Toda umetna gnojila vendar niso klajila! Na kak način pa bi naj povzročila umetna gnojila kugo na gobcu in parkljih, to pa jo težko urneti. To bolezen smo davno prej poznali nego umetna gnojila; in tudi dandanašnji se rada ravno tam ne pojavlja, kjer se največ uporabljajo umetna gnojila, pač pa nastopi navadno tamkaj, kjer ljudje malo ali pa sploh ne poznajo umetnih gnojil. Na Ruskem n. pr. kuga na gobcu in parkljih sploh nikdar ne neba, čeravno so uporablja tam malo, v nekterih pokrajinah pa sploh nič umetnih guojil, medtem ko se n. pr. V Nemčiji ta kuga več let sploh ni prikazala, čeravno se v ti državi uporabi neizmerno dosti umetnih gnojil. In tudi zadnja kuga na gobcu in parkljih se jo zanesla v Nemčijo — kar je dokazano — iz Ruskega z bolano živino; kajti ta bolezen se zanese in razširja z gotovimi majhnimi glivicami, bakterijami. To bakterije in toraj tudi bolezen se ne prenesejo Bamo s tem, da pride v stiko zdrava in bolana živina, ampak prenesejo jo tudi ljudje in druga živeča bitja, ki n. pr. pridejo iz okuženih hlevov v zdrave staje; razširijo jo pa tudi druge reči, recimo žehtarji (golide), na kterih se držijo glivice te kuge. Zato pa so potrebni tudi tako strogi predpisi, če so sploh hoče zatreti ta Icuga. Umetna gnojila pa tudi ne vsebujejo nobeuib povzročiteljev bolezni; kajti kalijeve soli se n. pr. spravljajo več sto metrov globoko iz zemlje, kjer ne morejo živeti nobene glivice. Tomaževa žlindra nastane pri žareči vročini razbeljenosti, približnih 2000 Celzijevih stopinj, v kteri se mora zatreti tudi vsaka nalezljiva snov. Superfosfat pride v dotiko z gosto žvepleno kislino, surovi solitar z vrelo vodo; pri takem ravnanju morajo crkniti tudi povzročitelji boleznij. Izključeno jo toraj, da bi umetno gnojenje bodisi povzročalo, bodisi po-vspeševalo kugo na gobcu in parkljih. Kar pa se tiče trditve, da povzroča umetno gnojenje angleško bole/en, ve pač vsakdo, ki vsaj malo pozna bivstvo umetnih gnojil in rejo rastlin, da je ravno nasprotno resnica, t. j. ravno pomanjkanje rudninskih snovij, zlasti apna, fosforove kisline in kalija v zemlji in vsledtega tudi v rastlini je vzrok, da ne rastejo v dovoljui meri kosti pri človeku iu živini, kar ravno povzročuje angleško bolezen. Kosti živine so slabe, se rade starejo n. pr., posebno takrat, če se krmi trava in seno od kislih travnikov, kterira primanjkuje rudninskih snovij; in ni ga boljšega sredstva, kakor dobro pognojiti pašnike in travnike z apnom in umetnimi gnojili. Kosti obstojijo večinoma iz fosforokislega apna, ki ga mora vsebovati klaja, če se naj krepko razvija okostje. Le če bi se zmiraj enostransko gnojilo z dušikom in bi se opustilo rudninsko gnojenje, zgodilo bi se lahko, da bi tudi spravljenim pridelkom nedostajalo rudninskih snovij, kar bi seveda bil potem povod za pojavljenje angleške bolezni. Iz vsega tega pa razvidimo, da so razna očitanja, ki se razširjajo zoper uporabo umetnih gnojil, v splošnem neutemeljena. Nobenega umnega kmetovalca tako čenčanje ne bo odvrnilo od uporabe umetnih gnojil, ki so postala za današnji kmetijski obrat takorekoč skoro neob-hodno potrebna. Dr. Rybark. Zborovanja podružnic. = Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo dne 3. novembra t. 1. zjutraj ob 8. uri (po prvi sv. maši) se vrši zborovanje tukajšnje kmetijske podružnice v novi šoli pri Sv. Benediktu in isti dan popoldne ob S. uri (po večernicah) potovalno zborovanje v šoli pri Sv. Trojici. Pri obeh zborovanjih bo predaval potovalni učitelj gospod Pirstinger. K mnogobrojni udeležbi vabi podružnično načelstvo. Uradno. št; ^g i9i2. Ifcaasg:l»s glede naročitve amerikanskih trt proti plačilu iz združenih državnih in deželnih trsnlc za na-sadno dobo 1912/1913. Štajerski deželni odbor bo imel za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih trsnic naslednje množine amerikanskih trt, in nicer: . 600.000 cepljenih trt (zvečinoma laška grahovina, boli burgundec, zelenčič, rumeni šipon, bela in rudeča žlabtnina, traminec, renska grahovina, muškatelec), na podlagah Eiparia Portalis, Vitis Salonit ali Bupestris Monticola. 2. 200.000 korenjakov od Riparijc Portalis, Vitis Solonisa in Mupestris Monticole. 3. Dva in pol milijona ključev od zgoraj imenovamh treh podlag in od Goetheja štev. 9. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljenih trt za premožne posestnike 200 K, za vse druge posestnike 140 K. II. 1000 komadov korenjakov za premožne posestnike 24 K, za vse druge posestnike 16 K. (II. 100 komadov rezanih rozg 10 K. Co si naroči več ko 1600 cepljenih trt, 3000 korenjakov in 5000 rezanih rozg ena stranka, si pridržuje deželni odbor pravico, da zahtevano množino primerno zalogi prikrajša. Naročila za te trte se naj oddajo ali naravnost pri deželnem odboru ali pa pri občinskih uradih, kjer so v ta namen razpoloženi posebni naročilni listi, do 15. novembra t. 1. Občinski uradi naj izpolnjeno naročilne liste takoj odpošljejo deželnemu odboru. Naročila, ki bodo došla do 15. novombra, sc bodo zbrala in trte kolikor jih je na razpolago, množini naročil primerno razdelilo. Trsi se oddajajo le štajerskim posestnikom in zato morajo tudi ono stranke, ki sl naroče trte neposredno pri deželnem odboru, dati k prošnji tudi potMilo od občinskega urada, da imajo v občini svoj vinograd. Cono se razumejo od nasada in zato se mora znesek pri prevzetju trt plačati, oziroma, če se pošljejo po pošti, sc znesek s stroški za zavoj in dovoz, ki so zaračunajo zelo nizko, pri prevzetju povzame. Pri vsaltom naročilu se mora točno navesti: 1. Jasno in točno napisano ime, bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v kateri ima naročnik svoj vinograd; 3. zaželjena vrsta trt; 4. zadnja postaja železnice ali pošto, kamor se naj trte pošljejo. Ca jo zaželjena vrsta že razdana ali če je ni dovolj, so nadomesti z drugo, ako si uaročilcc toga odločno ne prepove. Prejemniki naj trte po možnosti sami prevzamejo ali pa, če so poslane po železnici, takoj po prejetju pregledajo. Pritožbe se naj pošljejo vodstvu trsnice, Na zakasnele pritožbo se no bode oziralo. V Gradcu, dne 28. septembra 1912. Od štajerskega deželnega odbora: Edmund grof Attems. . 40.791 Stv. VII. -J3§q- 12. Za polletni pouk v podkavanju, ki se začne 2. januarja 1913 na deželni podkovski šoli v Gradcu, so razpisuje za vredne in potrebne konjske podkovače 10 deželnih štipendij po 100 K s prostim stanovanjem v zavodu, v kolikor to dopušča prostor; nadalje je tudi nekoliko okrajnih zastopov podarilo nekaj ustanov, tudi po 100 K. Pogoji se stavijo sledeči: Starost vsaj 18 let, zdravje in krepko telo, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljud»košo!ska izobrazba in najmanje dveletna služba pri kakem kovaču. K temu se mora še vsak prosilec zavezati s posebnim reverzom, da bo po dokončanem tečaja deloval vsaj 3 leta kot konjski podkovač na Štajerskem, oziroma v okraju, od katerega jo dobil ustanovo, kot mojster ali pomagač (sotrudnik). Prošnji se mora dodati toroj: 1- reverz; 2. krstni list; 8. domovnica; 4. učno spričevalo; 5. delavska knjižica; 6. zdravniško iu 7. šolsko spričevalo; 8. izkaz o premoženju in 9. obnašanju. Nasloviti je prošnjo na štajerski deželni odbor ter je poslati na ravnateljstvo deželne podkovsko Solo v Gradcu uaj-kesneje do 16. novombra 1912. Oni podkovači, ki ne nameravajo prositi za štipendije in bi se vsoeno hoteli udeležiti pouka v tečaju, morajo dokazati, da so vsaj 18 let stari, delovali vsaj 2 leti kot: kovaški pomočniki in imajo dobro šolsko izobrazbo. Oglasiti se morajo z delavsko knjižico iu učnim spričevalom v teku prvih 3 dni tečaja pri ravnateljstvu zavoda. V Gradcu, 2- oktobra 1912. Od štajerskega deželnega odbora. Vposlano. Schimu, dne 1. oktobra 1912. Komanditni družbi E. J. Heller v Sandau pri češki Lipi. Z Vašim Kome-tovim mlinom, model A. št. 6, kojoga ste nam leta 1911 poslali, smo, če bo vodno tako dober, zelo zadovoljni. Z lokomobilom s 6 konjskimi silami naredi 350 — 150 leg fino mečko v eni uri in ga lahko vsakomur priporočamo. S poštovanjem „Kmetij-ka zadruga Sehima in Habrovan", pošta Gr.-Tscbochau, Češko. Svinj« hitro opllntl nil podrediti jo umljiva želja vsakega kmetovalca! Barthelnovo Majno apno znatno vzbuja pri zdravih živinčetib veselje do piče in skrajša čas podreje za 1 do 2 meseca, tako da so labko tek >m nekaj mesecev producirajo 250 leg težke svinje. Pa tudi pri mladi molzni živini je dodatek klajnega apna neobhodno potreben, če želimo, da se okostjo dobro razvija in krave - molznice dajo mnogo mleka. Zlasti pa obstoji letos nevarnost, ko se je premočilo in izlužilo krmilo, da se pojavi driska, skvarjenost prebavil in bolezni kostij, kar se da zabraniti le s pridatkom Barthel-novega klajnega apna s soljo. Mnogo lažje je, se ubraniti bolezui, kakor jo ozdraviti. Nove knjige. lionservlrntsje «adjn In »»akojake povrtnine za domačo uporab«. Spisal J. Zupanc, deželni vinarski inštruktor v Ptuju. Založila Zadružna zveza v Celju. Cena 1 krona. V dobrih sadnih letinah včasih ne znamo kaj početi s sadjem; v slabili spet se ne more zadosti plačati; zgodi se pa rado, da pri posestniku, ki je bil v jesen v zadregi radi preobilnega sadja, že v zimi tistega leta ni več najti tistega izobilja, kaj še le v prihodnji spomladi. Zgoraj omenjena knjiga pa skuša temu uedostatku ne samo odpomoči, ampak spraviti v kmečko kuhinjo znaten poboljšek. Kujti navodila, koje nam podaja pisatelj po svojih mnogih skušnjah, so tako uvaževanja vredna, da jih nobena gospodinja, ki ima količkaj ponosa na svoj kuharski renome, ne sme in ne more prezreti. Mož, otroci in družinčad, vse bo gospodinji, ki vodi kuhinjo, hvaležno, če bodo dobili kot priboljšek konzerviranega i-adja iu zelenjave v najrazličnejših oblikah. Kako se sadje in zelenjava konzervira, tega se nam jo silno potrebno učiti; vse pa najdemo y lepo poljudno in jedrnato pisani knjižici Zupančevej, ki zasluži, da jo res preštudira vsaka Blovenska gosnodinja. Sicer pa so knjiga sama najbolj priporoča. Holz. Izvirna „Melottf jo v alpskih deželah najbolj priljubljena in razširjena mlečna centrifuga. Močno in solidno narejena Posname Izborno in ne potre-linjo nobenih popravil. Kor jo zelo preprosta, laliko dela vsak otrok ž njo. Zajamčen je najboljši uspeh in najbolj natfcnčen posnetek. Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotte„ Model 1.909 Je v ii*»r*iteem zboljšan, 39—12 ■——- Dobri zastopniki zažoljcui. -- ZADRUGA e> Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz št. 9. i. Dr. Moric vitez Ertl. Sekcijskemu šefu v c. k. poljedelskem mini-sterstvu, gospodu dr. Moricu Ertlu, je podelilo Njega veličanstvo cesar plemstvo. Dr. Moric vitez Ertl r>' samo najbolj krepek in voljan povspeševalec kmetijskega zadružništva v Avstriji, ampak tudi brezdvomno, njega najboljši poznavalec. Zveza naznanja s tem svojim članicam visoki mu podeljeno odlikovanje z željo, naj bi še gospod sekcijski šef dr. Moric vitez Ertl dolgo leta ostal čvrst in ohranjen avstri-skemu kmetijstvu oziroma kmetijskemu, zadružništvu in se kmetijsko zadružništvo še dolga leta veselilo njegove naklonjenosti. II. Poročilo glede blagovnega prometa Zveze. 1. Dobava bakrene galice za leto 1913. Visoki štajerski deželni odbor je tudi letos poveril Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem skupni nakup in podrobno prodaja za pokonče-vanje raznih škodljivcev na Štajerskem potrebne galice. Zveza bo kupila galico kakor v prejšnjih letih kolikor le mogoče po ceni. Tozadevna vabila k naročbi bakrene galice so se že odposlala okrajnim zastopom. Naročila se morajo čim prej, najpozneje pa do 1. novembra 1.1. poslati pristojnim okrajnim zastopom. Razventega pa prevzame tudi zveza kakor dosibdob naročila za bakreno galico od svojih člaftic v neposredno izvršitev. 2. ' Nakup vina za deželno vzorno klet. Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem bo kupila letos za svojo deželno vzorno klet v Eggenborgu le majhno množino letošnjega vinskega mošta od kadi, večje svoje potrebe letošnjega vina bo pokrila še le po prvem pretakanju. Uljudno toraj pozivljemo svoje članice, da se čim prej prijavijo za prodajo svojega vinskega mošta in vina. Prijave za prodajo niso obvezne in vkljubtemu lahko vsak vinogradar proda svoje blago tudi drugam. S. Poročila o cenah iz blagovnega prometa jesen 1912, Splošni pogoji za naročovauje so rav-noisti kakor v našem ceniku od spomladi 1912. Tomaževa žlindra. Cena za Tomaževo moko, ki se naroči od julija do decembra 1912, znaša po skupni vsebini fosforjeve kisline, s 15 do 20% skupno fosforjeve kisline, kakršen je pač fabrikat, z 80% raztop-ljivosti v citronski kislini in 75% fine moke: A. Od železnice v Solnogradu: pri 16% . . K 520-— I pri 19% . . K 617-50 » 170/, . . a 55Ž-50 „ 20% . . „ G5CT— n 18% • • „ 585-- | It. Od železnice v Trstu, za one kraje, pri katerih je Trst kot tovorna baza ugodnejši: Od januarja do decembra po 82-5 v za kilogr&modstotek skupne fosforjeve kisline: pri 16% . . K 520-— j pri 19% . . K 617-50 „ 17% • • „ 552-50 i „ 20% . . „ G50-— , 18% . . „ 585-— j za vagon z 10.000 kg, brutto za netto z vrečo, v vrečah po 100 kg. če se naroči Tomaževa žlindra od Trsta, dovolimo do konca tega leta razventega 1 v popusta za kilogramski odstotek fosforove kisline. Manjše množine ko en vagon oddajamo od naših skladišč. V tem slučaju pride cena za 18% Tomaževo žlindro skupno s stroški za vlaganje na priliko: od skladišča v Ljubnem kakih Januar - junij . . K 6-55 » rt r, Lieznu „ . . „ G-40 » rt „ Gradcu „ . . * 6-95 » n „ Mariboru „ . . „ 6 75 rt n » Celju . . „ 6-65 pri 100 kg z vrečo vred. Zveza daje svojim članicam zadrugam, društvom kmetijskim podružnicam), če naročijo umetna gnojila v celih vagonih, pri vsakih 100 metrskih stotih 45 K popusta. Gnojila pošljemo poljubno od kakega tuzem-skegn ali inozemskega skladišča ali tvornice. Voznino mora plačati kupec; večja ali manjša voznina se pri naročevanju v celih vagonih v fakturi zaračuna. Fran-katur ne moremo prevzeti. Drugi pogoji pri nakupu in oddaji so izšli v 4. številki „Zadruge15. marca 1910. Vse naročbe se zaračunajo samo in edino le na podlagi teh pogojev. Kaj nit z 12'4% čistega kalija zaračunamo v celih vagonih z vrečo vred od proge Lindau—Passau pri 100 kg za 3 K 70 v, v manjših množinah pa od skladišča v Gradcu kakih K 5.15 » » „ Lieznu „ „ 4 60 « * * Ljubnem „ „ 4-80 „ „ „ Mariboru „ „ 5-60 n rt n Celjll „ „ 5'65 Kajnit, pomešan s šoto, je pri 100 kg za 20 v dražji. Cel vagon s 100 meterskimi stoti kajnita pride za 3 K ceneje. Kalijevo sol s 40% čistega kalija z vrečovred odproge Lindau—Passau stane 100 kg 10 K 80 v, v manjših množinah pa od skladišča v Gradcu kakih K 12-— rt n „ Lieznu „ rt 11-50 f» n rt Ljubnem „ » 11-60 v n „ Mariboiu „ „ 1200 rt 9 za 100 kg. * Celju „ „ 12-00 Cel vagon s 100 meterskimi stoti kalijevo soli pride 15 K za ceneje. Žveplenokisli amonij a k. posušen in zmlet, z 20% dušika v malih množinah od Gradca K 36.— od 100 kg bruto za neto z vrečo vred. čilski soliter 100 kg stane v malih množinah z vrečo vred od skladišča v Celju . . . K 31-50 Apnenski dušik s 15 do 17% dušika v vrečah po 75 kg, kosmata teža za čisto težo po K 1-36 za kilogramski odstotek dušika. Če se vzame celi vagon, se tovor-nina za vse štajerske postaje ne zaračuna. V manjših množinah od Gradca za 100 kil približno K 25‘50. Kostna moka II (razklejena) s približno 30% fosforjeve kisline in kakih % do 1% dušika v vrečah po 100 kg z vrečo vred v celih vagonih od Gradca stane K 9-15, v manjših množinah od Gradca pa 100 kg K 9-45. Kostna moka I (razklejena in parjena) s približno 21% fosforjeve kisline in 3%% dušika v vrečah po 100 kg z vrečo vred v celih vagonih stane od Gradca 11 K 45 v, v malih količinah 100 kg od Gradca 11 K 75 v. Kostne moke superfosfat s 16 do 18% raztopljivo fosforjeve kisline in 0-4% dušika z vrečo stane pro kilogramodstotek fosforjeve kisline od Gradca ali Hrastnika 55 v. V manjših množinah stane od Gradca po železnici 100 kg 10 AT 60 v. Rudninski superfosfat s 16 do 18% raztopljivo fosforjeve kislino stane pro kilogramoodstotek fosforja z vrečo v celih vagonih od Gradca ali Hrastnika 49 v. V manjših množinah stane od Gradca po železnici 100 kg 9 AT 50 v. Če se naročajo superfosfati kostne moke ali rudninski v celih vagonih, ni treba plačati voznine ^ Guojilna sadra (gips). n) .,Vorderbrtihler“ modra 100 kg od železnice Mbdling z vrečo, samo v celih vagonih, 2 K 70 v; Voznina od Mftdlinga do Gradca pride približno na 79 K. b) „Gbriacher" v celih vagonih z vrečo pri' 100 kg od postaje Au-See\viesen stane 1 K 70 v. Zdrobljeno apno nasipano v vagone, stane od graškega kolodvora 100 kg K 1-50, od peggauskega pa K 1-30. Apno v kosih, nasipano v vagone, stane v celih vagonih od graškega koflaškega kolodvora 100 kg K T87. Klajno apno s 40 do 42 % fosforjeve kisline v vrečah po 50 kg, tehtano z vrečo vred stane od skladišča na Dunaju 100 kg K 20-—, od skladišča v Mariboru 100 kg K 21-—. Materijal za vkladanje sadja. I. Zaboji za sadje (dajo se narazen vzeti v sešt delov in imajo na spodnji, zgornji in sprednji strani pribite obrobke): 25 kilogramski zaboji, če se jih vzame do 50 ko- madov, komad po ....... K 1.05 25 kilogramski zaboji, če se jih vzame nad 50 komadov, komad po . . . „ 1.— 50 kilogramski zaboji, če se jih vzame do 50 kosov, komad po.........„ 1.40 50 kilogramski zaboji, če se jih vzame nad 50 kosov, komad po „ 1.35 II. Sodi za sadje (dajo se vzeti narazen v stranske doge in podna): 50 kg sodi, če sc vzame do 50 komadov, komad po..........................K —.95 50 kg sodi, če se vzame nad 50 komadov, komad po.................„ — .90 100 kg sodi, če se vzame do 50 komadov, komad po..................„ 1.40 100 kg sodi, če se vzame čez 50 komadov, komad po..................„ l.«5 III. Lesena volna in sicer: Srerinjetina kakovost v zavojih po 25 in 50 kg, za 100 kg.....................K 14.50 Manjše množine kakor 2.5 kg se ne oddajo. J er basi, fino izdelani, dobri za razstave I. velikost za približno 4 kg vsebine, komad po..................................K —.60 II. velikost za približno 8 kg vsebine, komad po........................- ... E — .o i , Oddaja od 10 komadov naprej po sorti. Melasina močna krmila iz tvornice c. k. kmetijske družbe na Dunaju v Brucku ob Muri: Cena za 100 kg : Stv. I melasa s palmovim jedrčjem . . K 16*10 » II „ „ „ in kokosom . „ 16-40 »IV „ „ palmovimi otrobi . . .. „ 15*90 Cene so računane od tvornice v Brucku- Kiralyhidi, tehtano jo z vrečo, ki se zaračuna s 60 v. Ce se vreče v teku 4 tednov vrnejo poštnine prosto ua južni kolodvor v Gradcu, se za vsako vrne 60 v. Pri celem vagonu z 10.000 kg pride cena za 20 K cenejša. Ako bi tovarna za močna krmila v Brucku n. L. c. k. kmetijske družbe na Dunaju pred končno dobo znižala svoje ofieijelne cene, dovolimo svojim odjemalcem celih vagonov zn krmila, iki še jih niso odvzeli, tudi nižjo ceno. Če se vzame melasinih močnih krmil manj kakor vagon, takrat ne izvršimo naročila od tovarniške postaje, ampak od naših skladišč v Ljubnem, Gradcu in Račjem. Ponujamo ta krmila dokler je kaj zaloge, po sledečih cenah: St. IV melaso iz palmovih tropin 100 kg K 17.40, st. I melaso iz palmovih koščic 100 kg K 17.60, st. št. II melaso iz palmovih koščic kokosa 100 kg K 17.90, št. VI melasino goščo 100 kg \K 19.50 brez vreče, ki se zaračuna s 60 v. To pa vzamemo za ravnoisto ceno nazaj : tekom 4 tednov, ako je v dobremu stanu in se -nam vpošlje brez stroškov na južni kolodvor v ^Gradec. Plačati se morajo krmila takoj. ^Travino iu deteljno semenje ter zruje za setev. Cene se bodo naznanile v cenovniku, ki i izide meseca januarja 1913. Do konca tega leta ostanejo v veljavi, dokler 'je kaj zaloge, dosedanje cene. Zveza opozarja kmetovalce, da si po nji lahko ugodno naročijo zrnje za krmljenje, za v mlin, klajno moko, otrobe, toda priporoča se zaradi tovornine, da se naroči skupaj po celi vagon. Zveza more nadalje tudi kmetovalcem pro-i dati vsled ugodnih dogovorov s prvimi specialnimi tovarnami vsa orodja, stroje in druge potrebščine po najnižjih cenah in v zanesljivo dobri kakovosti. 4. Cene žita za setev. Ponujamo, dokler je kaj zaloge: Zimska pšenica, vrsta GroG-SDleu, štajerski pridelek ....... ACSO'— Zimski ječmen . ..................„ 26-— oboja za 100 kg čiste teže, od graškega kolodvora proč, brez vsakega popusta, plačljivo nam V Gradec. Zimske rži in zimske grašice ne moremo več ■oddati, ker je zaloga popolnoma pošla. Zrnje se oddajo le v vrečah po 50 kg čiste teže, in zaračunamo vreče po jedni kroni, vendar pa jih vzamemo zopet nazaj za ravnoisto ceno, če se pošljejo v dobrem stanu tekom 4 tednov tovornine prosto Gradec južni kolodvor. Na zahtevanje vpošljemo vzorce. 5. Oljnate prge. Ponujamo, dokler je kaj zaloge: sezamove prge, svetle, za 100 kg K 18.— od Trsta, bruto za neto z vrečo vred, se pošiljajo v dobi od decembra 1912 do aprila 1913. Prge iz zemeljskega oreha 58/62% proteina in tolšče, za 100 kg K 19.20 od Trsta bruto za neto z vrečo vred, se pošilja točno in do konca meseca decembra t. 1. 6. Nakup semena rudeče detelje. Zveza namerava tudi letos kupiti seme rudeče detelje naravnost od svojih članic, in opozarjamo toraj svoje članice že sedaj, da začnejo čim mogoče rano z mlatitvijo, ker so cene meseca decembra in januarja navadno boljše kakor ,pa meseca februarja in marca. Na vprašanje naznanimo vsak čas najvišjo mogočo ceno, ki jo moramo plačati, če so nam •vpožjje vzorec. 7. Nova tarifa pri tvornini za umetni gnoj. Z ozirom na to, da je stopili v veljavo s 1. septembrom 1912 tarifa za krajevno blago na c. k. avstrijskih državnih železnicah, se je spremenila tudi tarifa az tovornino umetnega gnoja, toda le pri nabavi celih vagonov. Nova znižaua tovornina — pri daljavah od od 300 do 700 kilornetro ostane pri starem — se zaračuna, če: 1. sc uporabi kakor dosihdob umetni gnoj kot taki, 2. se plača tovornina za vagon, 10.000 kg so toraj sme naložiti le na 10 tonske vagone, da se no zaračuna višji tovorninski nastavek. Priporočamo toraj, ker se iz Nemčije uvozi mnogo ume nega gnoja, kjer primanjkuje 10 tonskih vagonov, da se naročajo pri nas vagoni od 10.000 do 15.000 kg; to pa v interesu hitrejše nabave in uporabe znižane tarife. 8. Hitro naročevanje zaradi zmanjkanja vagonov. Uljudno prosimo svoje članice, da si čim prej naročijo umetnih gnojil, ker jeseni vsled zmanjkanja vagonov ne moremo naročil naglo odpravljati, in so tvrdke že sedaj pogovile 3 do 4 tedenske roke za pošiljanje. 9. Rona. Ponujamo 15 do 20 vagonov rone naravnost od polja, toda čisto ueonesnaženo z zemljo, a JST 245. — za 10.000 kg od postaje Eferding na Nižje Avstrijskem. m. Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca avgusta 1912. (Promet z denarjem in blagom). A. Posojilnice. Posojilnice Konto vlog Konto kreditov Povračila vlog Vlogo II Krediti j Povračila kreditov K 1 v K V K | v I K | p Stapje dne 31. avgusta 1912 Promet septembra 1912 . . 281.350 37 8,365.317 277.327 09 12 4,688.388 176.028 22 20 r 167.035 77 Skupaj . . . Proč vračila 281.350 37 |8,642.644 f 281.350 21 37 4,864.416 167.035 42 77 167.035 77 Stanje dne 30. sept. 1912 B. D ruge kme — i 8,361.293 11 tijske zadrug 84 e in 4,697.380 društva. 65 | - . Kmetske zadruge Konto vlog Konto kreditov Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K v K | v K | v K V Stanje dne 31. avgusta 1912 Promet septembra 1912 . . 522 95 8.954 9 048 32 43 1,265.599 8.239 49 50 12.423 16 Skupaj . . . Proč vračila 522 95 18.002 522 75 95 1,273.838 12.423 99 16 12.423 16 Stanje dne 30. sept. 1912 Ves promet posojilnih društev 5 Sveže mesece i sept 17.479 embra 1912 80 1,261.415 83 [ - 41-46 Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca septembra 1912 . . . . Stanje vseh vl Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1. Živinski sejmi v Gradcu meseca oktobra in novembra 1912. Sejmi z rogato živino: Dne 17., 24. in 31. oktobra; dne 7., 14., 21. in 28. novembra. Dva dni pred sejmom s klavno živino se vrši sejem z živino za vzrejo, na kterega se priženejo ne le molznice, ampak tudi vprežni in mladi voli, mladi biki in telice. Sejmi s klavno živino: Dne 18., 25. in 31. oktobra; dne 8., 15., 22. in 29. novembra. K o n j s k i s e j e m : v četrtek dne 7. novembra. Ponudbe: Dr. Tau s c h, Razvanje, pošta Hoče, 1 pinc-gavsko telico, 15 mesecev staro, 270 kg, 1 K za 1 kg žive teže. Viljem La s s er v Landschachu pri Knittel-feldu, 1 bika-plemenjaka, muropoljske pasme, 21 mesecev starega, približno 550 kg, 580 K. Kmetijska podružnica v Solčavi ponuja pO do 40 ovac loko Železna Kaplja, cena 70 v za kilogram. Alojz Brauchart, veleposestnik v Ivnici, 1 plemenskega bika marijinodvorske pasme, dveletnega, 500 kg, K D20 za kilo. Postaja za vzrejo jo-kširskega plemena graj-ščine Steinhof pri Radgoni ima zmiraj naprodaj mlade merjaščeke, polnokrvne jorkširske pasme, 6 do 12 mesecev stare, cepljene, K 3-50 za kilogram žive teže; za nadaljuo krmljenje in podrejo 4 glave pristno jorkširskih kopljenih praščekov, 3 mesece stare, cepljene, 2 kroni za kilogram žive teže, se odpošlje kot brzovozno blago proti povzetju od postaje Radgona. Vnovčovalnica živine Tarasweg v Lungau, Solnograško, 25 mladih bikecev. čistega pinc-gavbitega plemena, od c. k. kmetijske družbe subvencijouirah, pregledanih iu za vzrejo sposobni spoznanih, ki so bili do 17. septembra na zadruži em planinskem pašniku. Grajščina Oberlorenzen, pošta Sv. Lovrenc v Murički dolini, 7 telic, 1 — 2 letnih, 5 mladih bikov, Va do IV2 starih, zgornje-aniš-kega plemena, od zelo dobrih krav-inolznic. Oton H ali er-Haller, posestnik v Kam-mem; 1 muropoljskega bika, triletnega, plemenjaka, približno 70o kg težkega, lepe rasti in znakov pasme; dosegel je pri sprejemu 67 točk, plemeni dobro; vozi rad in tudi pri lahki vpregi; cena po dogovoru. Proda »e le zaradi množine glav živine. (Slika je na razpolago). Lenart Fischer, veleposestnik v Štrihovcu št. 1, pošta Št. Jlj: petletno molzno kravo, rudeče. progaste barve z lepo teličko, da na dan 10 litrov mleka, 400 kg težko, K 410. Anton Hutter, posestnik v Reichendorfu, pošta St. Stefan im Roscntal: 1 kravo, ki še je le enkrat skotila, 5—6 mesecev brejo, približno 600 kg težko, dobro molznico. 1 telico, 5—6 mesecev brejo, približno 500 kg težko. Obe sta pincgavske pasme, dobrih prednikov, premirani in vozita. 1 podrejenega vola čez 800 kg težkega, \ K z& 1 kg žive teže. Vnovčevalnica za živino zveze muropoljskih živinorejskih zadrug v St. Mihaelu pri Ljubnem ima na prodaj 50 glav brejih in dobrih krav molznic, 30 mladih telic in približno 100 mladih, vprežnih in za podrejo določenih volov. Naročila. Oskrbništvo Frauneder, Urgentbal pri Brucku ob Muri, kupi vsak čas na novo molzne krave. F. L. Fery, oskrbništvo grajščine Aleyer-berg pri Celju. 8 telic dobre pasme._____________ Grajščina H o h e n r a i n, pošta Sv. Peter pri Gradcu, kupi vsak čas dobre krave molznice. Oskrništvo grajščine B a 11 a h o f, pošta Kum-berg pri Gradcu, kupi dva mlada pincgavska bi-keca za vzrejo, 1 do 1 y2 Joto stara. Karl Winkler, Hofstatter pri Gleisdorfu išče kozla in kozo sanske pasme. Ponudbe surovega masla. Mlekarska zadruga Donnersbach lahko odda fino surovo maslo v poštnih zavojih in tudi po železnici. Na teden more poslati približno 50 kg. Cena najfinejši vrsti „Tannenbaum" v poštnih zavojčkih K 3.40, po železnici K 3.30 za kilo. Fino surovo maslo, vrsta „Blau“ K 3.20. Jožef Leitgeb, posestnik v Neudorfu pri Izu, ima na prodaj fino surovo maslo. Prosimo, da se pri ponudbah živine navede po možnosti živa teža in cena. Prijave za prodajo in nakup se priobčijo samo trikrat, če se nismo pismeno drugače pogodili.________________________ Tržna porodila. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Oqrske. Mesto Celje ., Ormož., Gradec . Ljubno Maribor Ptuj .. Inomost Celovec Solnograd Dunaj . Ljubljana Line .. Pešt .. Mesto Celje . Ormož Gradec Ljubno Maribor Ptuj . . Celovec Graško tržno poročilo. S e j e m s k r m o i n s 1 a m o od 30, septembra do 6. oktobra 1912. Pripeljalo se je 44 vozov s 569 metrskimi stoti sena in 14 vozov s 177 metrskimi stoti slame; sejem je bil boljšo obiskan, ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 6'50 do K 7'80, sladko od K 6.60 do K 8‘—; ržena slama od K 5-— do K 5-80 ; pšenična slama od K &•— do K 5'70, ječmena slama od J5C—•— do K—; ovsena slama od K —do K —; jezna slama od K — do K . Sejem z rogatoživino dne 10. oktobra 1912. Prignalo se jo 318 volov, 286 bikov, 300 krav, 3 živa teleta in — konj, pripeljalo se jo — mrtvih telet, — svinj, — drobnice. Izvoz na Nižje Avstrijsko: — volov, 35 bikov, 3 krave, — telet; na Gornje Štajersko: 40volov, 15 bikov, 30 krav; Spodnje Štajersko: — volov, — bikov, — krav, — telet: Trst: — vol, — bikov. — krav, — telet; Predarlber-ško: 4 voli, 10 bikov, 14 krav, — telet; Švico: — volov, — bikov, — krav, — telet; Češko: 80 volov, 54 bikov, 180 krav, 6 tele* Moravsko: 16 vol, M wkov, 10 krav, — telet; Nemško: — voiov, — bikov, — krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od 102-— do iC114-— (izje-momaZr 118'—), poltolsti od K 94*— do K 100' —, suhi od K 88-— do AT 92—; voli za pitanje od K —•— do K —; klavne krave tolste od K 82'—• do K 92’—, poltolste od K 66'— do K 80 —, suhe od K 48’— do K 64' —; biki od K 78'— do K 102'—; dojne krave do 4. teleta od K —do K —•—; črez 4. tele od K —•— do —* —; breje od K —•— do K —•—; mlada živina do 82'— do K 100-—. ■ .. ----- - _. . —. Sejem klavne živine dne 11. oktobra 1912. Zaklana živina: 561 telet, 3147 svinj, 2f> komadov drobnico. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1*24 do K 1*34; teleta la (izjemna cena) od K 1 *36 do K 1'46; mlade svinje od K 156 do K 1'60; nemške pitanske svinje od K 1'50 do K 1-54; ogrske pitanske svinje la od K 1'64 do JST 1*70; ogrsko pitanske svinje Ila od K 1.50 do K 1*56; mesne svinje od K 1*50 do K 1*54; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K 1.42 do K 1*46; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od —do K ——; ovce od K -.80 do K 1*—; kozlički in jagnjeta od K -•— do K -*—. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvozdic bo letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinsko sejme. Dne 19. oktobra v Peggau**, okr. Frohn-leiten; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 21. oktobra v Veitschu*, okr. Kind-berg; v Gleichenbergu**, okr. Feldbacb; v Judenburgu**; pri Mali Nedelji, okr. Ljutomer; v Sevnici**; v Wiesu; okr. Ivnica pri St. Georgen an Stiefiog**, okr. Wildon; v Bizeljskem*, okr. Brežice; v SchOder, okr. Murau. Dne 22. oktobra v Feldbachu*; v Aichu, okr. Schladming; v Ormožu (svinjski sejem). Dne 23. oktobra v Ptuju (sejem s ščetinami); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Mariboru*. Dne 24. oktobra v Velenju*, okr. Šoštanj; v Edlingu* okr. Leoben; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejejp); v Gradcu (z rogato živino). Dne 25. oktobra v Lipnici*; v Lembergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 26. oktobra v Waldu* okr. Mautern; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 28. oktobra pri Št. Lovrencu**, okr. Bruck; v FttrteDfeldu**; v Judenburgu; v Št. Janžu*, okr. Oberzeiring; v Gleinst&tten, okr. Arvež; v Gaishornu, okr. Rottenmann; v Slovenski Bistrici**; pri sv, Tomažu**, okr. Ormož; v Cmu-reku*; v Koprivnici**, okr. Kozje; v Anger, okr. Birkfeld; v Gleisdorfu; v Windisch-Hartmanus-dorfu, okr. Gleisdorf; pri sv. Štefanu**, okr. Kirch-bach; v Mauritzen, okr. Frohnleiten; v Ilaus*, okr. Schladming; v Muti**, okr. Marenberg; v Ribnici**, okr. Marenberg; pri Št. Jurju na juž. žel.**, okr. Celje; v Gornjem Gradu**; v Voits-bergu**; pri Št. Petru*, okr. Obenvolz. Dne 29. oktobra v Ormožu (sejm s šče-tinarji). Dne 30. oktobra v Ptuju (sejm s ščeti-narji); v Jmenem (svinjski sejm), okr. Kozje. Dne 31. oktobra na Bregu pr; Ptuju (svinjski sejm); 7 Gradcu (sejm z rogato živino). Dne 1. novembra na Ptujski Gori, okr. Ptuj. Dne 2. novembra v Allorheiligen, okr. Kindberg; v Deutscblandsbergu**; v Breitenfeld, okr. Kindberg; pri Št. Veit am Vogau**, okr. Lipnica; v Vitanju**, okr. Konjice; v Brežicah (svinjski sejm); v Eggersdorfu. okr. Gleisdorf. Dne 4. novembra pri Št. Ožbaldu**, okr. Oberzeiring; v Pišecah, okr. Brežice; v Stein a. Enn8*, okr. Gr&bming; v Konjicah*; v Št. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; v Čelnici; okr. Maribor; v Celju*; v Lesičnem, okr. Kozje. Dne 5. novembra v Radgoni*. Opozarjanje. Današnji številki jo priložen prospekt tvrdko M. Tomec v Humpolcu, Po dežu premočeno in izluženo krmilo morate lotos z dodatkom Bartholiiovoga, kUjnosra apna s sol.io iilioljšati, da, bi sicor i gotovostjo nastopila driska, skvarjenost prebavil In bolezni koitij. Kmetovalci, zubtovajte »miruj izrecno Barthelnouo Majno opna ker le to eo je izkazalo tkozi 19 let kot najboljše. Izdetki bo meji, učinek pa najboljlSl, Opis so dobi zastonj. 5 ktf zapoekus 2 K. 50 k«; 11 K od Dunaja ali Maribora proŽ. 881^12 Niha Barttiel & Co., Dunaj, X., Siccardsburggasse 44. | Pozor pred oiaHu blagom! | Thomasovs moka!. je najboljše in najcenejše fosfornato gnojilo, se lahko rabi vsak čas in pri vseh rastlinah. Za čistost in za nakazano vsebino fosforjeve kisline, raztopne do zadnjega v citronski kislini, kakor za fino zmleto moko, zaznamo-vauo s 4V štiriperesno deteljico garantira (jamči) znana in že z nad 80 letnimi, ... vedno sijajno uspelimi skušnjami glede Thoma-/J\ sove moke 66—24 ^ kupčijska pisarna za fosfatovo moko /5 čeških Thomasovih toren /iš Dunaj I., Bauernmarkt 13. ■■■■■■O■■■■■■■■■■■■■! Rodbinam kot prirojenim ljubiteljicam čašice dobic žitne kave, prijetnega in polnega okusa, služi najbolje Franckova Perl-rž. Prava samo z napisom :Perlro: in : kavnim mlinčkom: kot tvorniško znamko. 281-5 Lovske puške z vsemi zaželjenimi posebnostmi, po vsaki ceni, priznano najboljšo izdelane in za to tudi odgovarjajoče vsem zahtevam pri streljanju, nadalje pistole, samokrese, brov-uinge in sploh vse v to stroko spadajoče izdelke priporoča po najnižjih cenah že slavno znana tvrdka S Prva borovljska orožnotovarniška družba s družba z omejeno zavezo, Borovlje, Koroško. ssss Ceniki o orožju zastonj in poštnine prosto, == Popravila so prevzamejo za najnižjo ceno. 209—1 Nalezljiva smolika na spolovilih povzroča mlekarstvu veliko škodo in okuži cel hlev, če se takoj ne pokliče živinski zdravnik. Sredstvo “Bissulin“, ki je brez vsakega vonja, izleči bolezen hitro iu zanesljivo. Pravi „Bissulin“ ima svoje ime na ovitku. Brošurico s sliko, ki predočuje bolezen, pošilja brezplačno H. Trommsdorff, tovarna za kemične izdelke, Aachen. (Sestava: 0-25% socojodolovega živega srebra in mast). ©00©©©©®®®® Avizo. Armadna uprava kupi po trgovskih običajih Grud«©. , . . . 8.050 centov rži Maribor . . . 31.850 centov rži Čelov«© . . . . 8.050 centov rži Heljak........... 2.950 centov rži Tozadevne razprave in pogajanja se vrše dne 22. oktobra 1912 pri c. in k. intendauci 8. kora v Gradcu. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane, ae morajo vpo-slati vsaj do 8. uro predpoldne istega dne c. in k. inten-danci 3. Jcora, kjer so na razpolago tudi natančnejša pojasnila in pogoji v posebni knjižici. Nakupovalni avizi s pogoji se dobe brezplačno pri vojaških oskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, 'Gorici, Trstu in Pulju. V Gradcu, meseca oktobra 1912. 890—1 Di c. in l intentee 3. kora. 0©000©00©00 Pri jesenskem gnojenju pojja in travnikov naj no opusti noben kmetovalec, gnojiti razven s fosfati (Tomaževo žlindro, kostno moko ali superfosfatom) zmiraj tudi s kajnifom ali 40 odstotno kalijevo gnojilno soljo. Kot srednje gnojenje se računa na oral = 1600 štirjaških sežnjev, 300 kil kajnita ali 100 kil 40odstotne kalijeve gnojilne soli, ki se kratko pred trošenjem umetnih gnojil pomeša s fosfati. Da se pravočasno dobijo kalijeva gnojila, se priporoča, jih takoj naročiti. Pojasnila in brošurice o uporabi vseh umetnih gnojil se brezplačno dobe pri: Dunaj, VIII/s Skoda ulice 3. WIEN, VIII/s Skod&gasse 3. Najnovejše in najboljše IWliite a Bito. tudi prevozne, za škropljenje in napolnjevanje Bodov. Ne rjavijo in ne zamrznejo. Vodoravno nesejo do 20 m. = Ceniki gratis in franko. -—- Prva moravska tvorn ca za vodovode Ant. Krna, in 868aljke c. lak. dvom dobavnih, T liMlirtta. š Le Kometov! mlini so sedaj najboljši stroji za pripravljanje === mečke in moke za pecivo. ==; Gabertsmflhle, dne 22. junija 1911. Naj preme tvrdka J. E. Heller. Sandau b. Leipa. Na Vaše vprašanje Vam lahko odgovorim, da sem s pri Va« kupljenim mlinom za inečko „Kometrauhlo** model A št. 8 popolnoma zadovoljen. Lahko izpostavim za njega najboljše spričevalo, ker vresnici zasluži, da si ga vsepovsod nabavijo. Ta stroj melje vsako vrsto zrnja naenkrat. Zlasti imam svoje posebno voseljo takrat, ko se melje oves, ker je stopinja toplote znatno manjša, kakor pri dragih mlinih. Odličnim spoštovanjem 417/11—24 Iran Heimberger 1. r., Gabertsmuhle, pošta Mauer-Oehling, Nižje. Avstr, Prvi zavod za izdelovanje mlinskih kamnov E. J. HELLER, r.z. z o. z., Sandau pri Lipi, Češko. Gospodje naročeuauci se uljudno prosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list. Grand Prlx na svetovni razstavi v Pariz Kwizdov kornajburški živinski prašek dljetetično sredstvo za konje, rogatino in ovce. Cena velike katlje K 1 "10. male Skatljo K —;70. /.e cez 60 let z uspehom v porabi t tistih lilerih, kjer živina noče jesti, slabo prebavlja ln se žeU zvečanje mlečnosti pri kravah. Kwizdov kornajburški živinski prašek i je le tedaj pristen, če ima zraven stoječo varstveno znamko; dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. — Glavna zaloga; c. in k. avsfcroogrski, kralj, rutnnuski in kralj, bolgarski dvorni dobavatelj. okrožni lekarnar, Kornenburg pri Dnnajn. 205 UusifOVdUl cenilll.KI HS'.ail| IH iH-.lUM jllOSlO. stoječe in ležeče zgradbe za obrat z bencinom, bencolom in surovim oljem za gozdne in poljske železnice mwmvmvmw Naši motorji so jako natančno izdelani izdelki z največjo popolnostjo. Prlprosti, varni za obrat. Nizke cene. Ugodni plačilni pogoji. Qesterreichische Benz Motoren gesellschaft m. D, H., Wien X., IMiartpe 4 ..... ii \ Najcenejši in najpopolnej/i MayfartOiov „Oiatoolo"* rrHtc, enostavno ilelo, žiiia ISO l na aro. Cena posnemalnik n si mleko je 11 Izdelek prve vr«t< zajamčena množina samo K 185.—. Stroji za pripravljanje krme slamoreznico, stroji za rezanje repe, žrmljo (domači mlini), brzopnrilntki, tfnojnlčno pumpe, stiskalnice za seno kakor veakojako kmetijsko stroje, katere izdelajo in spravlja 70ukrat za to odlikovana tovarna 378—6 Ph.M«$farth&Co.,taiMJi Frankfurt o. M., Berlin, Paris. Cenili st. 575a zastonj in frnnko. Želu so zastopniki. Oznanili v „Gospodarskem Glasniku*4 dosežejo pri veliki izdaji naj več jo razširjatev. Tovarna za gu- Blkn** miieve izdelke „ulilC Dunaj, IX-, Frankgasse 1. <■=== Če potrebujete - , ..v.S3 trake za cepljenje trt, cevi za pretakanje vina, priprave za zatiranje peronospore ali kake druge predmete iz gume. ne prezrite najcenejšega vira pri najtrpežnejših kakovostih. Navedena tovarna zalaga tudi Zvezo kmetijskih zadrug. Naročila sprejema Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, in tudi c. k. kmetijska družba v Gradcu, Stempfergasse 3. 103-24 Urejuje Franc Holz, tajnik c. k. kmetijsko družbe štajerske. — Prevaja na slovensko F. Jaužekovič. — Zalaga c. k. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu