Poštnina plačana v gotovini. _V Ljubljani, dne 30. novembra 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izh«)» vsako sredo ob 5. url zjutraj. — Cen« mu j. 40 K na leto. - 5 Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljub-1». inozemstvo 80 K. g ljana, Kopitarjeva ulica, — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Posamezne številke se prodajo po 2 K. n, Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. »Katoličani šc vedno ne umevajo pomena časopisja. Niti verniki niti duhovniki ne uvažujejo tega tako, kot bi morali. Stari ljudje večkrat pravijo: časo pjsje je nova reč in preje smo lahko tudi brc-z njega dobri ostali. Preje, preje! Ne pomislijo pa, da strup slabega časopisja preje ni bil tako razširjen kot danes in da zato proilistrup, dobro časopjsje, ni bil take potreben. Živimo pač v drugih časih itot preje, in obžalovanja vredno ie dej-si\o, da protikrščansko časopisje tako zastruplja krščansko ljudstvo. Zastonj bodel« zidali cerkve, prirejali misijonc, ustanavljali Šole, vsa vaša dobra dela bodo razdejana, če ne bodete znali obenem znati vihteti obrambenega in napadalnega orožja krščanskega tiska«. (Besede papeža Pija X, časnikarjem.) Verska šola. Pretekle dni so se zbrali v Belgradu zastopniki posameznih veroizpovedanj, da povedo vladi svoja mnenja in svoje predloge glede razmerja med državo in tem oziroma onim veroizpovedanjem. Tudi katoliški škofje so poslali svoje za-siopnik.e v Belgrad, kjer so stavili razne predloge, med temi tudi našo najbolj bistveno zahtevo: katoličani hočemo zase versko, katoliško šoio, katera naj otroke katoliških staršev vzgaja v katoliškem, verskem duhu. Časopisi so poročali, da je prt tej točki minister ver oporekal. Iz tega se vidi, da bo to najtrša točka v pogajanju med Cerkvijo in državo. A ravno to je tudi tista točka, v kateri katoličani ne moremo in ne smemo popustiti; pa če bi nam tudi za sedaj še urinili brezversko šolo, ki je po vseh državah, kjerkoli je Sila vpeljana, dovedla do popolnega rtravnega propada ljudstva, bo 'eva po verski šoli vedno glasnejša in močnejša, dokler je ne dobimo. Za eno nam gre predvsem: sedanji rod se naravnost pogreza v brezmejni sebič-nesti, ki ne pozna nobene pravice, če je še tako jasna, še manj kake ljubezni in usmiljenja. Nikdar še ni neusmiljena in krivična sebičnost tako vladala nad Ijud-kot zdaj. Goljufa, odira, preganja, ob- rekuje, izpodriva se vse križem z vsemi sredstvi brez vsakega ozira na krščansko pravičnost in ljubezen. Vsak lump danes nekaj velja, samo tisti je vedno revež, ki nima drugega kot čednost in čast. Da je skupno življenje med takšnimi ljudmi pekel, vsi čutimo, in na skupno življenje smo navezani. Pa iščejo povsod vzroka draginji in drugim takim neprijetnostim, ki nas do smtir mučijo. Kaj boš iskal! Dokler bo v ljudeh živ hudič v podobi take brezmejne sebičnosti, spočeti v odpadu od Boga in porojeni v nedosežnem pohlepu po denarju, uživanju in brezdelju, toliko časa se zastonj boriš zoper draginjo, žalostne in hude čase. Tu udari, tu sekaj, tu reži korenine, kaj boš kupa al Marijaceljske kapljice, če ti je jettka že vsa pljuča razjedla. Novega rodu je. treba, vzgojenega v strahu božjem, v strahu in spoštova iju božjih postav, ki kličejo: ne kradi, ne želi svojega bližnjega blaga! Roda, ki vidi za temi postavami tudi neskončno strogega sodnika, ki plačuje z večnim plačilom,' ki pa tudi brezobzirno kazn.,;e z večno kaznijo. Današnja sokobka šola. Se bolj pa bodeča, pa koče ravno tega 5' dnik;> zbrisati v doraščajočem rodu, hoče odpraviti večno plačilo in kazen. S lem( pa, da i-pravi vsevednega sodnika in ve."no kazen, pa odpravi tudi postavo samo. Zakaj pa ne bi kradel, goljufal, odiral, krivico >ie-lal, prešestvoval, če pa ni Sodnika, ni plačila, ni kazni, jaz pa imam od goi; t-, fije in oderuštva dobiček, od prešesitva pa vsaj irenotm spolni užitek. Glavno ;e, da se izognem svetnim postavam in kaj je lažjega kot to. In tako se danes goljufa in odira na milijone in milijarde, koplje se v povodnji nečistosti .— človeški rod propada gospodarsko, telesno, dušno, v srcih je praznota, v družinah pekel, v javnem življenju sovraštvo, da se krešejo oči in iskre — in to pri množici najlepših ir najboljših postav. Slepi državniki! Zaženite nagroma-denc skladovnice državnih paragrafov med staro šaro, pa postavite pred ljudstvo goro Sinaj z desetimi zapovedmi in za njimi Gospoda Boga, Sodnika, ki dobro plačuje in hudo kaznuje in videli boste, kakšna nenovitev bo nastala v ljudstvu. Zato, in samo zato zahtevamo mi versko, prav izrecno versko šolo, z docela versko vzgojo, z verno živečimi vzgojitelji in učitelji. Slepi državniki! Ali vidite kje je rei-šitev države in kje je njen pogin! Kriza v samostojni stranki. Samostojna politika je obvisela med dvema stoloma. Tak položaj je pa silno neprikladen in mučen in vsakdo se iz-muza, kakor se more. Tako tudi od samostojne stranke cepajo kot jesenska listje z drevja, in kmalu se zna zgoditi, da bo ostalo od prej tako bahaške in kri čaške stranke samo še golo, omavsana drevo — par samostojnih voditeljev, ki edini so imeli od samostojne stranke korist. Zakaj je prišlo do tega? Samositojna stranka ni bila ustanovljena na kakšnem določenem programu; kar so imeli kmetskih zahtev, so jih nekaj na hitro prepisali iz programa Jugoslovanske kmetske zveze, pa še to ni bilo resno mišljeno, kar so poznejši dogodki še posebno jasno dokazali. Pa tudi ni bilo mogoč kakšen resen kmetski program, zakaj voditelji samostojne stranke so bili in so še sami podeželski magnatje — kupci, mešetarji, mesarji, torej sami ljudje, ki fe v svojem lastnem inieresu ne morejo zavzemati za kmetske koristi razen takrat, kadar jim to kaže. Pravi kmetje* kateri so vsaj tisti preluknjani kmetski program zares vzeli, niso nikdar prišli do| besede. GJavni namen samostojne kmetske stranke je bil od začetka ta-le: Sloven-* sko ljudsko stranko, ki ima radi svojih' ogromnih zaslug za kmetsko ljudstve in zaradi katoliških načel, katera zagovarja, je treba ubiti in pripraviti tla za svobodomiselni in kapitalistični liberailizem. Drugič pa je treba podeželskim magna-tom in izkoriščevalcem, ki ne morejo priti do vladnih jasli naravnost potom meščanskega liberalizma, pomagati do udobnega mesta potom nove liberalne stranke, ki naj se ustanovi na kmetih. Druge naloge samostojna stranka ni imej« in ie tudi ni izvrševala, I1 lahko razumemo tako ponesrečeno in izdajalsko politiko mj-stojnih voditeljev, treba je priti uo vladni jasli, četudi preko trupel slovenskega kmeta, in šlo je. 5amoslojneži so zapustili slranko zemljoradnikov ter g asovali za centralizem, čeprav so pred volitvami agitiraii z avtonomijo. Centralizem nam je že do danes donesel milijardne škode, ne milijonske nove škode in nova bremena se nam še obetajo, toda Kaj za to — samostojni voditelji morajo biti k n vladnih jasih. Prišla je naredba o trošarini na v.no, ki nalaga kmetu nova bremena. Ce bi imela samostojna siramta kakšen kmetijski piogram, bi m.ni, er Pucelj ugovarjal. Toda samosloji-im voditeljem, ki ne vedo, kaj so kmetrki žulji, gre preavsem zato, cia ostanejo na sv -jih udobnih mestih — in minister Pucclj podpiše naredbo, čeprav jc namcrjeiia proti kmetu. Pride vprašanje inob.li^a-cije. Celo ministrski predsednik Pašič e-legrafira iz Pariza, na; se vlada ne prehiti; milijardna škoda bo, ki jo bodo ."0-rah plačali kmetje, velika zamuda časa pri vpoklicancih — dolžnost minist. t-tkmeU« bi bila, da bi rekel: »Gospodje, oprostite, ne morem podpisati, kmet o imel prtve iko škodo.« Toda samostojneži niso še nikdar resno mislili na kmet-ski program in minister Pucelj je podpiral mob.l.zac.jo in šele osovražena S'oven-s -a 1 udska clranka je morala biti, ki je i. )_iočnostjo in srčnostjo nastopila za tč.,, šnjo cemobilizacijo in jo tudi doseg, V iej smeri in po teh vzorcih se je vršila samostojna politika. Ni čuda, da so pristaši, ki so si stvar malo bolj zares mislili, zajeli trumoma odpada',, ni čuda, da so lantje-vpoklicanci po ljubljanrkih ulicah preklinjali samostojno politiko. Stole c 'judskega zaupanja, na katerem w mislili samostojni voditelji, da tako trdno sede, se j m je nnenkrat izpodrna:— 1. No, so si mirlili, da le na vladnem kuno sedimo zakij za tega nam je žlo od začetka. A fc.c,, tudi vadni stolec re jim iz-podmika, cia sedaj res vise med dvema Btoloma, kot smo rekli od začetka in sc samo za vladnega šc malo drže, da nc-nsmiljeno ne telebnejo na tla. Zakaj ministrski predsednik pozna Puclja in njegove: ljudje, ki prodadc tudi svojo dušo, ne samo slovenskega kmeta, samo da jim kaj obljubiš, vsaj ministrski sto'ec, ali predsedniško mesto, ali poclaniško službo itd. In to je Pašič naredil, ko je rabil večino za ustavo. Sedaj nc rabi več ta.to velike večine in jc dal Puclju razumeti, da je svojo službo opravil in da se lahko pripravlja na odhod. Samostojni voditelji so premišljevali: kaj sedaj storiti. Naš glavni namen je biti v vladi. Kmalu pridejo volitve. Treba bo zopet kmetijskega programa, treba bo obsoditi korupcijo v vladnih strankah, če »e hočemo ljudstvu prikupiti, treba bo predvsem prijateljstva z onimi strankami, ki pridejo po volitvah vpoštev, da sestavijo vlado. In to so v prvi vrsti srbski zemljoradniki. Poskusimo. Poslanca Mer-moljo pošljejo v Veliko Planino, kjer sc ravnokar vrši kongres zemljoradnikov. Ponižno hodi okrog voditeljev zc-mljoradniške stranke, toda povsod najde gluha ušesa, zakaj zemljoradniki *o že davno izjavili, da predobro poznajo slovenske samostojneže ir da jim ne bodo nikdar več nasedli. Toda vsaj na stolec ljudskega zaupanja se je treba zopet pravočasno usi-sti, zakaj volitve niso daleč. Zato so sklicali v Ljub'jano zborovanje in postavili vrsto lepih resolucij, ki naj bodo pručica, da po njej splezajo na stolec. Resolucije so rplošno znane, zakaj naše kmetske zveze sc vedno pečajo z njimi in jih pošiljajo na vlado in Jugoslovanski k'ub v Belgradu jih vedno ponavlja v svojih predlogih, toda vlada, v ta-teri sedi tudi g. m.nislcr Pueclj, jih neee slišati. In če jih sedaj končno za nami o-navlja tudi samostojna kmetska stranka, jc znamenje, da je bila politika naže stranko vendarle prava. Vprašanje jc'lc, zakaj minister Puce'j n; nikoli v minij.r-skem svetu zahteval, da 6e rešijo in je čakal, da ga mora zbor samortojnežev sam opomniti na to. To vprašanje je kaj lahko rešiti. Samostojni voditelji tcii resolucij ne potrebujejo zato, da bi bJe e-šene in izvršene, temveč zato, da c>c pr~a volitvami pokažejo: glejte, in vendar mo mi, ki sc za vas potegnemo. Seveda samostojni vodi'elji ne pomislijo, da gre 'i-sica samo enkrat na led. In zato je v sr-jetno, da bodo samostojneži že nekaj časa viseli med dvema rto'oma, dokler se ne pogreznejo, kakor zasluži vsak J j da Iškariot. 1. Po predavanju v društveni dvorani so 'talno žili v bra'no robo. Pa samo nekateri. Domov se jim jc zdelo še prezgodaj, v gostilniškemu hnišču in vr.šču pa se niro čutili domače iu tako jim jc dobrodošla bra'na soba, ki je bi'a pri-jeno zakurjena, časopisi zadnjega tedna ko ležali na mizi — »Slovencc«, »Novi Čas«, »Domoiiib«, »Slovenski gospodar«, — in ma; nkatera pametna in nespametna sc je rekla., »No, gospod župnik, le noter, da bomo kakšno rekli,« je basiral Balančev Tone, velik hrust s Križa. Bil je dober posestnik in pameten mož. L udje so ga spoštovali, sosedje so se razumeli ž njim, z dobrim svetom je bil vsakomur na razpolago. Ni ravno dosti govoril, a kar je povedal, je držalo. 5Saj res, saj danes jc bilo Vaše predavanje kratko, če site nam tudi veliko povedali. Ga bomo pa tu-le malo podaljšali,« je hitel Mrazov Peter ter potegnil od mize stopnji katerega t se je v sedel g. župnik. »Ve^,1^. župnik, danes ste Vi nataknili kaj! rožnata očala. Kako vraga naj jaz z vso ljubeznijo visim na državi, če moram neprenehoma plačevati davke zato, da jih petem vlada razmetu c in da se razni liberalni koritarji na naš račun polnijo žepe«. Mrazov Peter je bil naglega temperamenta ter jc bil dolgo časa v Rusiji zato je rad svojim besedam dajal posebno oštrino, »Vidiš, pri.atelj, ravno to je tista na* paka, na katero vedno in vedno opozarjam, pa kakor vidim, ie ne dovolj. Država in državna uprava, to sta dve razučni stvari. Glej, Peter, ti si kmet. Dobro un rodovitno zemljo imaš, to vsi pravijo.« »Vsak gre menjat z njim«, pul,.ie B*„ lančev Tone iz svoje pipe gost obUli dima preko mize. »Ta zemlja preživi,a tebe in :v»jo družino, daje ti celo nekaj priboljška, jn, svoje otroke boš lahko bolje izobrazil kot marsikdo drugi. Na tej zemlji si zra„ stel in rad jo imaš. Pa bi ti imel sl.-ho orodje, zanemarjen hlev, maio gnoia, zanič delavce in zemlja bi ti le malo našala, niti za lastno preživljanje ne. Ali boš ti takoj zeinlio preklinjal, ,o piojJ za slepo ceno tam pa kot dninar hodil delat od enega kmeta d>o drugega?« »Mi nc pade v g'avo,« se otresa Peter. »Če je orodje zanič, pa si oskrb:®. novega, čc jc hlev zanemarjen, dob.n druge dekle in sam popriincm za delo n« huo.r, oa bi o'cbra zemlja ne nes a, kakor mora, če postavim nan.o prave 1 udi, bro orodje in čc ji pognojim, kakor g:c«,. »No vidiš,« naoaljii,.e žu,pn.k. »Ra\no tako jc z državo in državno upravo,« »Pa k državni upravi, sc mi ; dr, moramo šteti vse: uetavo, postaie,, upravno poslovanje, gospodarstvo in ie ministre povrhu«, dodene Bnlrnčcv 'l\>nej »Na po'ica e in žendarme ne smemoi pozabiti,« sc pikro oglasi iz kota ,n'i.dfi Jerne č, ki je bil posebno hud na ž„n-derme radi nekega živinskega lista, ki jim ni bil všeč. »Vse to lahko štejemo k drža ui upravi,« nadaljuje župn.k. »Država saoia na sebi je kot naša larlna zemlja, ki li&st redi in nas preživi a, na kateri visimo r. vso ljubeznijo ter jo gojimo, obdelujem« in negujemo, zato da si ustvarimo na njej svoj dom, si ustanovimo svojo druž j ti smo srečni in zadovoljni in tako lahka skrbimo tudi za svoj večni blagor. Kakor pa najbogate ša, najredovitnejša in najlepša zemlja lahko sestrada tiste, ki na njej in so nanjo navezani, čc je radf ! s'abih poslov in slabega orodja zadostno ne obdelaš, ravno tako ti država m;do koristi, če imaš v n ej slabo upravo « : Slabo ustavo, slabo postave, slabo, poslovanje, slabo goepodarstvo, slabe po~ slancc, s'ab2 ministre«, dopolnuje BaJao,-čev Tone. »Pa preveč žandasrmov« sc vir.es vtika Jemač. »Bo treba vso to stvar, ki ji pravimo, državna uprava, pa naj bo žc to ustava ali pa vlada, na noge postaviti, zakaj! očividno vse skupaj na glavi stoji«, pritrjuje Mrazov Peter. »Res to,« kima Balančev Tone. >Ce bo tako naprej šlo, ne vem, kakšen k«« nec bo. Za državo se moramo potegnit«1, zakaj naša zemlja je to, naša lastna drtf* žina. Država nam je potrebna, da moremo sploh živeli. Kdo pa bo branil moje premoženje pred tatovi in roparji, če no država? Kdo pa bo branil mojo čast t« dobro ime, če mi bo hotel kdo to vzetf/ če nc država s svojimi sodišči. Kdo pa »o še varen življenja, če ne bi bilo močmf državne roke. In čc bd vsakdo moral t® na to misliti, kako bo ohranil sebi življenje in imetje, kje pa bi bila v takem splošnem neredu mogoča, kakšna izobrazba, napredek, k,e bi mi mogli dobiti tisoč potrebščin, ki jih vsak dan potrebujemo ta pridemo do njih samo, če živimo v Urejenih razmerah med seboj. Zato pravim ,da se moramo za državo briga£ Ln se potegniti zanjo. Če v mojo družino pridejo ljud.e, ki delajo škodo, pasejo lenobo, družino zapeljujejo in celo hišo izkoriščajo, ne bom zato družine razkropil, temveč škodljivce zapodil iz hiše. Slab oče, slab družinski član, ko bi to trpel v hiši.« »Glej, glej, kako si se razvnel,« ga miri g. župnik. »Vendar si modro govoril. Velika napaka naših ljudi jc, da pravijo: »hudič naj vzame politiko. Politika mene mu ne briga«. Kaj je politika?« »Politika ie skrb za javni blagor od Strani tistih, ki so zato poklice.ni, tako siv rekli danes pri predavanju,« zapiska Jcr;iač iz kota. »Dobro si si zpomnil,« ga pohvali žtfpnik. «Država pa je ravno tista pot, p» kateri se skrbi za javna blagor, to se pravi za take postave, za take razmere, du državljani v njih lahko dosežejo svojo sicčo in zadovoljnost, če so pridni in po-Strni. Zato je politika nekakšna skrb za državo, kot li skrbiiš za svoie otroke s tem, da skrbiš za svojo zemljo. Kdo pa je poklican, da dela politiko, da skrbi za državo in potom nje za javni blagor?« ■>V Krekovem socializmu stan bral,« pravi Balančev Tone, »da so v starih čoaih bili poklicani za to vladarji, pozneje Se plemstvo, danes pa vsak državljan pfn-iebei« »Res, v demokratski tržan je poklicano ljudstvo, da skrbi za državo, to se pravi vsaik državljan je poklican, da skrbi za javni blagor, kakor je v družini »šali družinski član poklican, da dela v blagor družine in s tem najbolje zase • skrbi. Zato ima o vsi državljani volilno ' pravico, bolje rečeno volilno dolžnost, zato ima vsak državljan pravico, da na sbodih ali v časopisju pove svoje mnenje o državni postavodaji, drž. gospodarstvu itd., zato ima vsak državi an dolžnost izobraževati se v državnih poslih, kakor se mora vsak družinski član naučiti kak snega dela, ki je v blagor družine. Kdor pa govori: politika je grda reč, čimdajja sem od nje, tem bolj sem zadovoljen, tak človek je sebičen in krivičen. Podoben je družinskemu članu, ki vidi, kako njegovi domači ali posli odnašajo od hiše, pasejo lenobo, slabo gospodarijo, da gre vse rakovo pot, pa vse to gleda, dene roke navzkriž in pravi: to je grda reč in jaz se nc vtikam vanjo. Pri tem pa družina konec vzame in vsi morao po sveitu.« »Pa tisti tudi, ki ni odnašal, ampak samo gledal in trpel,« se oglasi Jernač. »O tudi, t udi. Politika je grda reč, če jo imajo grdi ljudje v rokah, grd je pa tudi tisti, ki vse to od strani gleda in se ne zmeni zato«. »Pa še neumen e zraven«, doda Balančev Tone, »ker s tem sam največ škode trpi.« »Tako je prijatelji moji,« sklene g. žu.pnik. »Državna rnisel nam ni nekaj tujega, vsiljivega, ampak nekaj vrojenega, ker človek brez urejene družbe ne more živeti, razvijati se in napredovati, urejena družba pa je ravno država. Kar pa nam je vrojenega, to je naše, to moramo gojiti in urejevati. Kdor tega ne delet, dela proti naravi in kdor dela proii naravi, prej ali slej škodo trpi. Čisto nekaj drugega kot država pa je državna uprava. Ta mora biti taka, da se naša državna misel res lahko razvije v splošni blagor. Če pa ni, je pa to tako, kakor če obuješ premajhen in napačen čevelj. Nikamor nc prideš. Naša dolžnost je, da ga sle-čemo in napravimo novega, če ne, m>>-ramo obležati na mestu in lakote konec vzeti. In to je, kar sem vam hotel povedati. Mislim, da smo se za enkrat dovolj pogovorili; mračno je postalo in treba bo proti domu.« »Pa na svidenje danes teden, g. župnik, kliče za njim Balančev Tone, »še marsikaj nam je na srcu«. Vsak naročnik naj pridobi vsaj še enega novega naročnika. KDAJ SE KLIČEJO NAMESTNIKI V OBČINSKI ODBOR? Prejeli smo vprašanje, če sme župan poklicati k seji namestnika le tedaj, če odbornik umrje, ali tudi takrat, če je odbornik bolan ali tako zadržan, da ne more priti. Dalje: Ali mora priti prvi izvoljen! namestnik, ali morda župan lahko pokliče kateregakoli — seveda iste stranko? Ali sme namestnik —- kadar ima pravico tudi sam priti brez županovega po-v»bila k sejam? — Pojasnila: V kolikor 110 nasprotujejo sedaj veljavnemu občinskemu, volilnemu1 j-edu — so! glede vpokl.ca narrtestnikoV V občinski odbor še vedno veljavna določila občinskega reda. — Ondi določa § 23 (za bivšo Kranjsko), da se kliče namestnik tudi takrat, kadar bi kak odbornik zaradi kakega zadržka dalje časa ne mogel opravljati službe, bodisi vsled bolezni, daljše odsotnosti z doma, ali drugih razlogov. Župan nima pravice, pozvati poljubnega namestnika, ampak se mora strogo f< držati vrstnega reda. Da ne bo nespo-razumljenja ali dvomov, si je treba zapomniti, da ima priti kot namestnik vselej oni, ki je na kandidatni listi prvi vpisan za dotičnim odbornikom, ki izstopa, torej u neposrednega vrstnega reda odbornikov. Namestniki od 1. nadalje se vpokli-cujejo v odbor še le, ko je število odbor-niskih mandatov izčrpano. Namestnik s pravico občinskega odbornika prihaja kot tak k sejam le, kadar ga pozove župan ali njegov namestnik p« § 41 obč. reda. To je vendar obsebi umevno. (Kot poslušalec ima pravico biti na vzoč pri javnih sejah itak vsak občan.) To rej: namestnike pozvati v občinski odboi mora župan, in sklicati odbornike (z vpo klicanimi namestniki) k seji — ima zopel le župan pravico oziroma dolžnost. Kd«| se kličejo k sejam tudi namestniki, (— 5« je nesklepčna prva seja —), določa § 42. občinskega reda (za bivšo Kranjsko). —- A. P. ŽUPAN V P. Vprašate nas: Ali je treba kolkovatl s kolkom 2 dinarja — n. pr. spričevalo < nravnosti? Potrdila, da občina nima zadržkov proti osebi, ki se hoče izseliti i« države (v Ameriko)? ln druge take vrst« listin; raznih certifikatov; domovinski listi? Kako morajo biti kolkovane posel-ske knjižice? Kako listine za okrajno glavarstvo? Ali morajo dajati davčna oblastva podatke o neposrednih davkih kakršna zahtevajo vojaška oblastva, — oziroma tozadevne izpiske — kolka in pristojbin prosto? Pojasnila: 1. Tozadevna pojasnila imate v začasnem zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah, II. del, B. Določila o taksah, člen 10. (Glej Uradni list št. 100 z dne 22, avg. 1921, in Ur. 1. št.104). — Radi lažjega razumevanja pripominjamo, da je treba vsa spričevala in potrdila ki jih izdajajo županstva privatnim osebam e njih osebnih lastnostih, razmerah, sposobnostih, delu, sploh o vsem, kar se jih tiče, — kolkovati s kolkom 5 (pet) dinarjev. To velja tudi za domovnice, spričevala o nravnosti itd.; dalje za potrdila, da ni zadržkov proti izselitvi iz države (r Ameriko). — Izvzeta so le spričevala in potrdila (certifikati), za kakršna je pose-be predpisana drugačna taksa, n. pr. za male potne liste ali izkaznice za notranji ali obmejni promet, za katere znaša taksa le 2 dinarja. Izjeme veljajo za spričevala (potrdila i. dr.;, ki so s posameznimi ralioni oproščena taks; izjem pa radi ob-širnosti ne moremo navajati, opozarjamo le, da obstoje — n. pr. v ubožnih zadev. v istem obsegu, kakor določa tarifna postavka 117 prejšnjega (avstrijskega) pri-stojbinskega zakona. Toda tedaj je treba, da se na spričevalu (potrdilu) označi, v kakšen namen se je izdalo brez takse, a se tako spričevalo (potrdilo) ne sme vpo-rabiti v drug namen. Obsebi umevno je, da so spričevala (potrdila i. dr.), ki jih izdajajo županstva na uradno zahtevo oblastev — uradoma in za uradno vporabo — prosta taks. Za poselske (in delavske) knjižice se 9* plačuje ob izgotovitvi taksa 2 dinarja, pri vsakem nadaljnem uradnem podpisu pa 1 dinar. 2. Potrdila davčnih uradov o višini prfdpisanega davka, kakršna zahtevajo rojaška ob las Iva, so oproščena takse, ne pa, če se iziajojajo strankam v druge namene. — Ako bi sc hotela potrdila davčnih uradov, izdana vsled zahteve vojaških oblastev, vporabljati kasneje v kake druge namene, se morajo Sc prod vporabo kolkovati s kolkom 5 dinarjev. hE ENKRAT — OBČINSKE APROVIZACIJE. Mogli bi misliti, da je vprašanje v nekdanjih medvojnih občinskih aproviza-cfjah po preteku treh povojnih let žc pokopano. Pa temu ni tako. Zlasti ne tain, kjer hoče po zadnjih občinskih volitvah nasprotna stranka prejšnjemu županu streti glavo. Pisali smo že o tem vprašanju; upamo, da pišemo dane? p-o-slednjič. Naenkrat so prišle zopet na dan iz eolilnih manevrov ali drugih osebnih razlogov izvirajoče zahteve, da morajo podati bivši župani račune o »občiriski aprovizaciji,— tudi tam, kjer občine kot lake z aprovizacijami sploh niso imele opraviti, ker je bilo razpečavanjc od dr lavnih oblasti nakazanih živil odkazano trgovinam. V takih slučajih, ki jih jc bilo pač največ, se sploh od bivšega župana ne more zahtevati položitve računov, ker je to nezmisclno. Vsakdo ve, da je med vojno dobo bilo mogoče prejmati večinoma vsa živila le na ime občin. Ponekod 50 v resnici — sicer čisto po nepotrebnem — občine tudi same v lastni režiji vodile aprovizacijo. Večinoma pa so jo prenesle na trgovce. Pritožbe iz zadnjih časov ko naperjene zlasti proti onim županom, ki aprovizacije niso vodili o občinski režiji ali v okviru občinskega gospodarstva. Zato smo mnenja, da je pač skrajni Čas, da se tej neokusni gonji naredi žc enkrat konec in da se to vprašanje kot izrodek nesrečne vojne dobe definitivno »pravi « sveta. — Ne glede na to, da so rsekako že dani glede zastaranja pravni pogoji temeljem § 1487 (nov. III. 1. 1916) Dbčega državljanskega zakonika, sc slavijo še vedno zahteve na upravna administrativna oblastva, da naj postopajo proti županom z ukazi, revizijami in kdo ve kakšnimi sredstvi še. — Vse odveč! Lc ondi, kjer sc je aprovizacija iz-rrševala z občinskim denarjem, in kjer so sc vršile domnevne zlorabe poneverbe, goljufije, — le tam bi mogla oblastva poseči vmes, a zopet le sodna, ker politična oblastva sploh niso kompetentna za to. — A takih slučajev pač ni bilo in jih ni V vseh drugih slučajih pa nimajo Dblastva — niti upravna, še manj pa sodna — povoda za kako postopanje. Znan nam je konkreten slučaj (izvirajoč iz volilnega manevra;, da se je v'o tita pritožba proti bivšemu županu, češ da je v zamudi s položitvijo računa o aprovizaciji. Zahtevala se je tudi revizija ručtrcv občinske aprovizacije. Tcda nadzorstveno oblastvo je izreklo, da za 4' lo revizijo ni povoda, ker se aprovizacijo ni is.vrševala na lasten račun obč na v nj'.n: reviziji, in se v ta namen niso dobivala sredstva od občine, zlasti, k;r ni občinski odbor nikdar dovolil ali sklenil kakih denarnih sredstev v okviru rednih leii h proračunov in bivšemu županu ni dal " svrho aprovizacije na razpolago nobenih občinskih denarnih sredstev, ampak je bila aprovizacija izročena trgovinam, ki so same nosile tudi riziko. Občina pri icm ni imela drugega posla, nego ono nadzorstvo, katero jc morala izv'Sevati po dobljenih ukazih, seveda tudi na svoje ime pojemati vsa odkazana ji živila, ker jih nikdo drugi — tudi ne trgovcc — ni mogel prejeli brez občine. Računi pa, v kolikor so jih glede aprovizacije in razdeljevanja živil vodili trgovci, ne morejo biti predmet uradne revizije, torej tudi bivši župan — pa bodisi, da je sam kot trgovec vodil občinsko aprovizacijo (— seveda z lastnimi, ne občinskimi sredstvi —) ni obvezan pola-jti.5i naknadnih računov o aprovizaciji občinskemu odboru po § 66 občinskega reda, ker jc bil župan odgovoren lc za pravilno razdeljevanje onim oblastvom, ki so bila takrui poklicana izvrševati nadzorstvo v tem pogledu. Dajfe torej žc niir z občinskimi aprovizacijami nesrečnega spomina voinc dobe in ne nadlegujte oblastev z nestvarnimi zahtevami! SKLICEVANJE ORCTNSK' - ODPORA K SEJAM. Pri občinski seji se je dovolila (?) tajniku, da muc samo pred cerkvijo klicati, kdaj bo seja, namesto da bi vabil odbor- nike proli podpisu. Čc odbornik ni r,rj maši, Juhko tega sklicanja ne sliši. __ Vprašanj c : Ali je seja vceer.o velja«, na, čc eden odbornikov ni vedel za jI jo? Ali je tako sklicevanja sej sploh veljavno čc se jc glasom sejnega zapisnika io do' volilo tajniku? Odg ov o r : Soja ni veljavna —• in so torej neveljavni vsi v dotični seji storjeni sklepi, č« le eden izmed občinskih odbornikov ni prišel I: seji zato, ker ni vedel zanjo, oziroma ni bil k njej pravilno povabljen. Občinski red določa izrečno, da seje 'župan (ali po njegovem naročilu njegov namestnik) sklicuje: to se pravi, da mora odbornike k seji povabiti, in sicer pismeno, kar je obsebi umevno in utemeljeno po občeveljavni praksi. Niti občinskf red niti dosedanja navada ne določata, oviroma ne opravičujeta sklicevanja občin* škili tej na kak drug način. Nasprotno |c-razsodilo dunajsko upravno sodišče z razsodbo z dne 22. februarja 1900, št. 1159,. Budw. 13.802, izrecno: ; Povabiti lc morit j« pisracu o vsi odborniki, sicer so sklepi", neveljavni.«. Pri tem nc pride nili v postevi okolnost, da sc jc dovolila občinskemu bij-nikn sklicevanje sej z razglašev anjem pre-d ceikvijo, ker je dotični sklep, Ci U.di ga jt> stoiil občinski odbor v sicer pravilni obliki, kot protiposlaven n e v e 1 j a v e o. Pritožite se na okr. glavarstvo (z nadzorstveno priložbo) in glavarstvo bo razveljavilo ta sklep, kakor ludi vse druge odb«-rove sklepe, ki bo bili storjeni v nepravilno sklicani seji. Samoposebi je v sejnem zapisniku zapisano dovoljenje tajniku brc-/, vsakega pomena. , OTOOOJG^OOCOOriCOOCWlQC'TOnaš kmet?'; Mirno lahko rečemo, da slovenski kmettoni, kajti ta ne kupuje zemlje in nima polno denarja, ampak se seli v Ameriko.« K tej opravičeni pripombi dodamo še nekaj drugih, ker naletimo tudi pri nas na mestne ljudi, ki mislijo, kmečko ljudstvo jc zakopano v cekine. Pisava zgoraj imenovanega bclgraj-skega lista kaže, kako na nekaterih mestih slabo poznajo državo, če presojajo vse le pe domačih razmerah. Opaža se lahko vedno na novo. kaj imamo od centralizma pričakovati. Čc jc v Srbiji res tako, kakor pife :-Politika«', mi ne vemo; a lo vemo, da v Sloveniji in tako! Kako pa jc v, Sloveniji? Tako, da bo začel v kratkem na kmetih boben peti, če lnlro ne bo drugače. Pa mar pretiravamo? Čisto nič! V Srbiji imajo večinoma doma dve stvari, katerih v Slovenk ji nimamo: živež in obleko! Na svoji rodovitni zemlji pridelajo na našem jugu brc* tacih naporov kakor pri nas dovolj živeža za ljudi in živino, da njim ni treba vprašati: po čem je moda ali turšica? V Slovenij? pa živi dve tretjini ljudi na kupilu in komaj jedna tretjina se preživi z lastnim pridelkom. V Srbiji in po Hrvaškem nosijo kmef-ski ljudje še preprosto domačo obleko; plalnarstvo in ovčarstvo je tam doli močnfi udomačeno, zato nosijo še v obilni meri domače platno in domače sukno, od česar nes plačujejo ne voznine in ne carine. Mi Slovenci se sicer včasih po nepotrebnem bulm-mo s svojo kulturo, pa ravno zato delamo sedaj strašno pokoro, ker smo vso, kar sm-3 nekdaj domačega imeli — zavrgli in 6t< vrtrli na tuje, kupljene reči. Po krajih, kjer imajo kmetje več njiv, to tudi spoznavajo in na novo sejejo lan in tudi število ovac se množi. Koliko mi Slovenci plačamo zf t Hije, da se oblečemo, to gledate lahko sedaj na jesen in zimo po naših manufaktur-«iu stacunah. Kdor irr zaslužek, še to zmore, četudi t težavo. A koliko jo ljudi v Sloveniji, ki nima postranskega zaslužka. Tu gledamo et.o vrsto: gostačev, bajtarjev, malih kmetovalcev, ki so že zdaj bore s pomanjkanjem; le pridna slovenska roka iu skromno t pripomoreta, da vstrajamo, a za dolgo »rv> ne >omo. In nobena šala ni, če kdo pi da bomo Slovenci še v opankah hodili. Ni več daleč čas, ko se bodo začela maja posestva prodajati, da bedo dobili za moko in obleko. Kdor živi med ljudstvom, temu ni treba dokazov, ker to gleda, četudi nc povsod v jednaki meri. Ce je med Slovenci morda slaba tretjina gruntarjev nekoliko na boFšer naj f.e ne prezre, da nI-so vsi Slovenci gruntarji in tudi gruntarji morajo propaUi, če nimajo lastne delavec družine, gozda ih dobro zastavljenega inventarja. In srbski list piše: »Ali so mogoči novi davki? Na v^ak način so! Le poglejte 01:0 razkošje, ki se šcoiri po mestih in ^e š' ' v vasi. Zakaj je naš kn?x. davka pro.t?« — Kaj nc, slovenski kmet, ti se smc'oš! Finančni minister dr. Kumanudi je poročal, da je imela Srbija in Črna gora skupaj plačati davkov za čas od 1. jan do 10. oktobra 1020 149 milijonov din., Slovenija pa 146 milijonov din., torej mala Slovenija skoro ravno toliko kakor velika Srbija in črna f»ora skupaj. In če poroča minister, da smo plačali 66 odstotkov, se nam res žudno zdi, ker je znano, da nam davkarija ne odpusti nobenega krajcarja. Vemo pa, da plačujemo veliko davkov, katerih v Srbiji nimamo: davka na žganje nimajo, na-čledstvenega davka (procentov) nimajo. Ob mrtvaščinah se sedaj cenijo grunti, da je nedavno nekdo vskliknil: To je strašno! Revna bajta, ki nima s čim strgane streho popraviti, pa sc ceni na 60.000 kron. Zakaj? Da se plača več proccntov — davkov, ki ga srbski kmet ne pozna. In se še upa belgrajski list pisati: Za-ka jo kmet davka prost? Najbrže ga imajo tudi srbski kmetje dovolj; na Slovenskem pa ga imajo vsi stanovi — ne samo kmetje — do grla dosti. S tem naj možje v Delgradu računajo! Vlada mora po ustavi predložiti parlamentu proračun najkasneje do 20. novembra vsakega leta. Po nekaterih poročilih je vlada za letos menda to že storila —- seveda parlament vsled kravjih kupčij že ne deluje — po drugih poročilih pa bo veljal še stari proračun oziroma dvanajsti-na do konca aprila prihodnjega leta. Toda to nič ne dene, saj imamo ustavo že na papirju. Vseeno poglejmo, kakšen proračun je napravila na papirju vladina večina, da vidimo, koliko letno izde;:io. DRŽAVNI IZDATKI: Vrhovna državna uprava (to so dragi njsko doklade) 593 milijonov, 487 tisoč, 881 dinarjev 35 par; pravosodno ministrstvo 185 milijonov, 677 tisoč, 576 dinarjev 90 par; prosvetno ministrstvo 459 milijonov, 924 tisoč, 493 dinarjev 30 par; ministrstvo ver 81 milijonov, 619 tisoč, 291 dinarjev 20 par; ministrstvo notranjih zadev 138 milijonov, 054 tisoč, 647 dinarjev, 15 par; ministrstvo narodnega zdravja 185 milijonov, 603 tisoč, 7t>4 dinarjev 95 par; ministrstvo zunanjih zadev 34 milijonov, 312 tisoč, 197 dinarjev 50 par; finančno ministrstvo 829 milijonov, 166 tisoč, 857 dinarjev 50 par; ministrstvo vojna in mornarico 1489 milijonov, 356 tisoč, 657 dinarjev 40 par; ministrstvo javnih del 273 milijonov, 098 tisoč, 216 dinarjev 75 par; prometno ministrstvo 831 mi! il tisoč, 742 dinarjev 60 par; ministrstvo po;ste in br/.ojav«,. J milijonov. 254 tisoč, 284 dinarjev jo par; ministrstvo za kmetijstvo in vode 114 milijonov, 156 tisoč, 187 dinarjev 65 par; ministrstvo gozdov in rud 206 milijonov, 464 tisoč, 051. dinarjev; ministrstvo za trgovino in industrijo 40 milijonov, 688 ti.soč, 995 dinarjev 6 par; ministrstvo za socialno politiko 414 milijonov, 111 tisoč, 489 dinarjev 95 par; ministrstvo za agrarno reformo 55 milijonov, 514 tisoč, 979 dinarjev 10 par; ministrstvo za ustavotvorno skupščino 97 tisoč, 540 dinarjev, 60 par; Proračunski rezervni kredit znaša 81 milijonov dinarjev. Skupni izdatki torej znašajo 6257 milijonov, 577 tisoč, 804 dinarje in 88 par ali okoli 26 tisoč milijonov kron. To je velikanski znosek in od vsega tega odpade okoli 6 milijard kron za vojsko, dočim so dali za kmetijstvo le nekaj »groševi. DRŽAVNI D0HODKL Carina m razno carinsko pristojbine 417 milijonov, 810 tisoč dinarjev; užitnina (trošarina) 390 milijonov dinar.; dobiček na denar 810 milijonov dinarjev; davek na poslovni promet 400 milijonov dinarjev; zbornična uprava 905 tisoč, 750 dinarjev; invalidni davek 36 milijonov, 65 tisoč, 750 dinarjev; državna posestva 61 milijonov, 656 tisoč 369 dinarjev; začasni davek na premoženje 597 milijonov 112 tisoč 984 dinarjev (il par; izredne državne naklade (prirezi) — povišane za 100 odstotkov — 400 milijonov dinarjev; razni dohodki 13 milijonov 750 dinarjev; davki 1806 milijonov, 162 tisoč, 5550 dinarjev; državno gospodarstvo 1295 milijonov 305 tisoč 593 dinarjev 50 par; razni dohodki 29 milijonov 311 tisoč 877 dinarjev 75 par. Torej skupni državni dohodki znašajo na papirju ravno toliko kot izdatki to je 6257 milijonov 577 tisoč 804 dinarje 86 par. Povdarjamo ponovno, da je vse to na papirju. Naši poslanci pa bodo pri razpravi o proračunu napeli vse sile in moči, da se črtajo vsi nepotrebni izdatki in da ljudstvo obvarjejo pred vedno naraščajočimi davki. Številke pa jasno govore, da »samostojna kmetska strankaz raznimi Puclji, Ureki, Drofenigi in podobnimi ljudmi ni prinesla našemu kmetu nebes že na tej zomlji kot so obljubovali, ampak novo gorje v ooiiki vedno večjih in neznosnej-sih davkov. OD KOD DENAR? - NOVI DAVKI -NOVO DRŽAVNO POSOJILO. Sedaj se pa moramo vprašati, od kod bomo douili ta velikanski znesek. Vladni možje so predlagali, da se zvišajo vsi direktni davni dvakratno in da se upelje nov davek na promoženjo. Razen tega nameravajo vpeljati še nekaj novega, in to je, da se ne bo tiskalo toliko papirnatega denarja kot so ga jo doslej. Da pa bo mogoče to izpeljati, namerava vlada razpisati novo notranje državno posojilo v znesku 1 tisoč milijonov dinarjev (=4 milijarde kron). Tako bo torej izgledalo državno gospodarstvo z denarjem po tem novem državnem proračunu. GospodarsM obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 21. nov. 25. nov. 28. nov. K v K v rtv Denar 3*0 — 285 - 301 — ---- 5 - S -- -- ___ — i 'n 11 90 11 70 — — 1 bO — —. — 27 - 26 — 27 1 28 1 15 ~i 10 2 02 2 02 1 90 54 — — _. . _ — a iner.skt iiOlar avitfijs.ia »rona Češkoslovaška Krona uugieski luni francoski trank italijanska ura Do)yursiti lev carsAi moei grška Oianma nemška murka ruiiiuuski ie) sv carski trank poljsitu murnu — — — — --- uiažurska krona — — — — — — g Papirnatega denarja v naši državi je bilo 15. t. m. v prometu za 4567 milijonov 412 tisoč 635 dinarjev. Tekom osmih dni se'je zvišalo število papirnatega denarja za 7 milijonov 930 tisoč 100 dinarjev. Po številkah sodeč se množina papirnatega denarja počasi toda trajno povečuje. g Naknadno žigosanje in popisovanje obveznic predvojnih posojil bivše monarhije je podaljšano do 31. decembra t. 1. Ta rok se ne bo več podaljšal.. Tozadevne prošnje naj se z obveznicami vred vpo» šljejo ministrstvu financ, generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu. Vsaka tozadevna prošnja mora biti kolkovana s kolkom po 2 dinarja. Ta rok velja samo za obveznice predvojnih posojil, dočim je žigosanje vojnih posojil že zaključeno. CENE. g Žitni trg v Slavoniji. Strašen padec vrednosti našega denarja ima za posledico, da se skokoma draže vsa žita, ker danes že vsak slavonski kmet, ki ima kaj več blaga za prodaj, pazljivo zasleduje vrednost našega denarja na borzi v Curi-hu v Švici, zraven pa računa. Če pada vrednost našega denarja v Curihu, ve, da bo moral vse kar kupi dražje plačati, zato pa zahteva tudi več denarja za svoje pridelke. Če se popravi vrednost našega denarja, potem bo gotovo tudi več ponudb pšenice, pa tudi cene bodo padle, ker sc oene odvisne od enega in drugega. V Slavoniji so cene: Pšenica 1250 do 1300 kron, 5* ?i ii l&K) kron, ječmen za krmo 900 do 1100 Iron, ječmen za pivo 1100 do 1200 kron, ►ves &50 do 900 kron, nova koruza 900 »ton, Mura 1000 kron, moka št. 0 1850 do 1900 kron aa 100 kg. Izvoz moke in pšenice je v zadnjem času znatno padel. Z železnico se ne more izvažati vsled pomanjkanja voz, z ladjami pa vsled nizke vode. g Coue vinu. V Nemški Avstriji stane I liter vina 400 do 500 avstrijskih kron, aa Madžarskem 24 do 30 madžarskih kron, na Češkoslovaškem 14 do 18 češkoslovaških kron, na južnem Tirolskem 2 do I liri in pol, v Italiji 1 liro in pol do 2 Iri in pol, na Francoskem 1 do 2 franka, i Jugoslaviji pa 18 do 34 kron. štajerska ?ina pozne trgatve niso pod 24 kron. Ljubili erčan stane od 25 kron naprej. DAVKI. » teuilue oziroma prizivne komisije privito delovati s 1. decembrom t. 1. Vsi listi, katerim se je odmerila previsoka dohodu iiui in vojni pribitek, naj se obračajo s točnimi podatki na člane teli komisij, i;-: p i i imaio dolžnost, iti ljudem na roko. Fvf-Miiibiii.i za vžigalice, ki se jc 8«.o:''.iii. je sledeča: Velike švedske vzi-'alk-e (;>U do 05 vžigalic) 15 par za škatlico, male švedske vžigalice (50 do 55 vžigalic). 10. par za škatljieo, žveplcne vžigalice v mehkem zavitku (100 do 130 vžigalic) 15 par. Iz tega je razvidno, da jo ravno državna monopolna uprava kriva, ti« so vžigalice tako drage. •j Kateri davki se v Srbiji r.e p!s'">i-(ejo? Davek na vino. na žganje, na v i/uv ilo--Ičk e poslovni obrat, hišnorazr ;dni d-n ik. g Zakaj toliko davkov? Zalo ker vsak dan slišimo o zgodbah, ki se zgodijo tuin-taiu iu katerih konec je vedno ta, du jc fniela dtžava na milijone '-kode ali d." jo P^el večtnilijonski dobiček. Ko bi hoteli so tteti vse le milijone, ki so iih razni demokrat ki iu radikalni voditelji in nevoditelji profilirali na račun države, bi najbrže ne bilo treba nobenih davkov. Tako uas pa lolažijo s 100 odst. povišanjem davkov. g Koliko davkov je plačal« Slovenija? Finančni minister je v zakonodajnem odboru poročal o plačevanju davkov. Povedal je. da je plačala Slovenija od 1. janu-»rja do 10. oktobra t. 1. 66 odstotkov od Psote, ki bi jo morala plačati, Srbija pa 104 odstotke, torej več. kakor ji je bilo predpisano. Mi smo se čudili temu poročilu, ki se nam je zdelo zelo sumljivo, če no neverjetno. Začud!l se je tudi finančni delegat .r. šavnik v Ljubljani, ki pobira jbvke v celi Sloveniji in je povedal v SI. Naroduda je Slov enija plačala 84 odstotkov, ki se bodo do konca leta še znnhio »višali, in da se mu zdi nekaj tacega, česar le nismo doživeli, da bi kdo več davka plačal, kot mu je bilo predpisano, kakor te je po zatrdilu fin. ministra letos zgodilo V Srbiji. — \'o, mi vemo, ks>m pes tato irdi. »IVINA. g Mariborski živinski trg. Na zadnjem semnju so bile sledeče cene za 1 kg žive teže: Voli I. vrste 17 do 20 kron, cena ostali živini ie bila od 10 do 16 kron. kra-6' ve za klanje 6 do 10 kron. Živine je bilo izredno veliko, toda prodane je bilo oko-lu polovice. — Za prešiče so bile sledeče cene: Mladi prašiči 4 do 5 tednov stari komad 100 do 150 kron, 5 do 6 tednov stari 200 do 240 kron za komad, 6 do 8 tednov 300 do 350 kron za komad, 4 do 6 mesecev 640 do 650 kron za komad, 8 do 10 mesecev 1200 do 1500 kron za komad, prašiči 1 leto stari 2600 do 3000 kron, poldrugo leto 3000 do 3500 kron, plemenske svinje 1 kg -žive teže 26 do 28 kron, polpitane svinje 1 kg mrtve leže 34 do 36 kron. Koze od 200 do 350 kron. g Okužena živina. Belgrajski listi se mnogo pečajo z živinsko afero ministra Puclja. Nemci so nam dali na tisoče konj, volov in ovac kot vojno odškodnino. Vse to je prodal minister 1'ucelj za smešno nizko ceno raznim trgovcem in sicer po posredovanju zloglasnega Pašičevega sina, ki je znan s svojimi kupčijami a račun države. Konje, ki so jih dajali Nemci za odškodnino, so kupovali po naši državi po 4000 dinarjev, nato so jih vozili v Hamburg, kjer so jih naši državi oddajali kot vojno odškodnino ter jih računali po 12.000 dinarjev. Dr 'ie očitajo listi ministru Puclju, da je prodal živino za nizko ceno gotovim trgovcem kljub temu, da je neki drugi trgovec ponujal neprimerno večjo vsoto. Minister Pucelj se je opravičeval na zborovanju samostojnežev v Ljubljani s tem, da jc moral živino poc .ii prodati, ker jc bila okužena in ker je nihče ni hotel dražje kupiti. .Minister pa ni pojasnil, zakaj je od Nemčije prevzel bolno živino, ni pojasnil cen 12.000 dinarjev, ni pojasnil, če je res neki trgovec ponujal znatno večjo vsoto. Kai jo :-• !cib, govori g. minister! PODJETJA. g Tovarna pol)i>ha in trgovina le- i šib*i>je<) in 20 loto. moli v za ozkotračne prog«, Razen tega dol bimo še 6000 vagonov in sicer 2000 osel* nih in 4000 tovornih. Rok za izročitev i« določen sledeče: Tretjino dobimo meseca marca, drugo tretjino maja, ostanek pa ju. nija. Nadalje je bilo naročenih pri neki tvrdki v Hamburgu še šest ladij. g Dve veliki prekomorski ladji, lasi bivše monarhije, ki se sedaj nahajate v francoskih vodah, nam Izroči Italija »e ta mesec. IZVOZ IN UVOZ. g Ustavljen uvoz češkega sladkorja vsled padca vrednosti denarja. Praški Usti poročajo, da so vsled padca vrednosti denarja ustavljena vsa naročila za sladkor iz Jugoslavije, Rumunije in Avstrije. V bližnji bodočnosti ne pričakujejo nobenega zboljšanja. RAZNO. g Nadaljevanje trgovskih pogajauj med Jugoslavijo in Ilalijo. V Belgradu pričakujejo podnačelnikn italijanskega ministrstva za trgovino, viteza Bellija, ki naj bi nadaljeval trgovinska pogajanja med našo državo in llalijo. g V premogovnikih na*e cele tlricive nakopljejo dnevno 1000 vagonov premoga, katerega je pa nemogoče odpeljati vsled slabega obratovanja železnic. Razgled po svetu 4 jcooooGcoooooooocc&&rcooo<. 3COC« ro KATOM*KEM SVETU. Sv. oi> so pisali livarskim škofom pismo. \ krlen-ni govorijo tudi o šoli sledeče: Kar se l>n tiče javil lil šol. v katerih naj bi so poučevali />troi i v pravem duhu. kakor so za katoličane spodobi. ji- !o gotovo silno vnJ.no odločilno vprašanje. Zakaj vsem mora biti mi tem ležeče, da vv. vera pri tisočih mladih ljudeh no trpi škode. šol.i. ki poučuje in vzgaja otroke tul n. kot bi ne bilo med dobrim in slabim nobenega razločkn in navaja učence, naj se zalo po svoji volji odločijo /k to ali ono. bo vzgojila rod. ki bo uoropastil človeško družbo. Vsa veljava in nK"' državljanskih dolžnosti so ravno naslanja ua dolžnosti. ki jiii imamo ilo Hoga: zakaj Bog je. ki ukazuje in prepoveduje in ki določa, kaj je dobro, kaj slabo. 31. oktobra je umrl v Turinit predstojnik vaoli Salezijaueev Don Albora, katerega je kot desetletnega dečka se don Rosen sprejel med svoje varovance. Že 1. 1877.. torij 11 let pred svojo smrtjo, je Don Boseo prerokoval, da bo Albera njegov drugi naslednik (prvi je bil don Kun), ('on Albera jc zlasti med vojsko nei/.meroo dobrega storil za zanemarjeno mladino. Da zna tudi svel ceniti njegove žrtve, jc pok a 7 al pogreb, ki se ie Udeležilo do 30.000 ljudi. Tudi država je poslala svoje zastopnike. — Tako delujejo sinovi katoliške Cerkve za rešitev in preporod človeštva. dočim kapitalizem in svobodomiselstvo odirata iu rlivata gnojnico na katoliško Cerkev. KAJ ZAHTEVAJO SEMŠKI KATOI.IIAM- V Nemčiji se tudi bije boj /.a krščansko šolo. Ker so nemški katoličani dobro organizirani in imajo v državnem »bom močno zastopstvo, bodo t svojimi Mlilevsmi prodrli. Zafitevsjo to-le: j. V»;M mor« bili podlog« Jn duš« celota« figoje Ju toobmbe t Mi. 2. Ute* knjige- T*eh predmetov, ki imajo folranjo »vezo 8 svetovnim naziranjem, morajo Mli sestavljene v katoliškem duhu. Zato se načeloma odklanjajo vsa berila, u!!ne knjige za (godovIno itd., ki bi naj bile skupno za vse žolč, mvske in brezverske, oziroma nevtralne. 9. Na katoliških šolah se imajo naslavljati jamo katoliški učitelji. 4. Verouk more redno poučevati le od eev-ive pooblaščen veroučilelj. 5. Učitelj na katoliški šoli, ki bf pri pouk« ili pa v javnosti izpovedal protikatoliSka načela, te ima ua pritožbo starišev odstranili, 6. Vzgoja učiteljev mora bili taka, da so redno na razpolago učne moči, ki bodo sposobno podeljevati vzgojo v versko-nravncm duhu, kater ga prepoveduje katoliška cerkev. 7. Nadzorstvo nad veroukom pristoja izkljuc-«o le cerkveni oblasti, r." LAKOTA V RUSIJI, /ivja z nezmanjšano silo. 10 milijonov ljudi srcil-oje Rusije je na tem, da vsled lakote pomro. Nc-mrnost je, da cela srednja Rusija postane neob-Ijndciia puščava. Kapitalistične vlade zapadnih jržav sc ne zganejo. Posvetujejo se, a kadar je Ireba poslati izdatno pomoči, jili »i. Svobodomiselni kapitalizem vidi samo sebe, druge pa la-linit, kadar jih jc treba do nagega sleči. Sirom domovine« 17, PODZIvMElJSKE FAltK. V fari se zgodi vedno kaj noTcgn. ))a-ses imamo zopet nekaj posebnega za poročati. Poslušajte! V zadnjem času smo ustanovili pri nas nhsko strunko, in sicer na Krosiiicu iu v Grib-Ijtih. Videli smo namreč, da imamo n« .Slovenskem premalo strank, namreč samo kakih, šest ali osem. %ato smo sklenili, da si bomo ustanovili še eno Itmnko, in sicer enkrat za izpremembo srbsko. Svatški Miko iz (»rihclj je zbral okoli sebe vso ivojo >labto do devetega kolena in jo je postavil »nvi stranki na čelo. Zdaj sc pa Podzcmcljci pojavimo. Zakaj to srbsko stranko imajo v celi Sloveniji samo Kočevarji in pa podzemeljska fara. Samo nekaj je hudo pri tem. Nova stranka obstoji uaino iz odbornikov, ki nimajo nikogar pod sabo, Imtcrcfra hi komandirali. Zakaj vsi pametni Podzcmcljci smo pri slovenski Ljudski stranki, katera edina dela tudi za kmete. In hvala Bogu. da »as jc velika Vežina Podzcuicljccv še toliko poltenih iu krščanskih, da vemo. v k.iteri stranki je naše mesto. Take ljudi pa, ki hodijo kot muha fcrez glave iz stranke v stranko, pa radi prepusti-»io kaki drugi, magari kitajski stranki. Nas ne bo luiotila nobena'druga stranka, najmanj pa srbska, tudi če jo pride ustanavljat sam Švarški Miko iz Ljubljane. B08TANJ OB SAVI. Te dni st« prišla g. /upnik iu kaplan k >«-p»uu Alojziju Drmclju, da se radi neV:e zadeve z •jim pomenita. Toda kar naenkrat je 011 zagrozil » povzdignjeno roko in z močnim glasom: >,Slišite, Nirnianje niso daleč!« — Ali veste, kmetje, kaj te kcecde pomenijo? 1'rcd 20 leti je namreč cela »Mina Rictnanje pri Trsiu odpadla od katoliške 'crkve, zapeljana od ondotuega župana. Hoteli so prestopiti k srbski veri, toda niso dobili duhovnika od Srbov. Potem je več let župan opravljal vsa cerkvena opravila, kršecval, zakone sklepal, Pokopaval in Bog ve še kaj. Nazadnje 90 sprevideli. kakšno neumnost so napravili in so se lepo Ponižno spravili s katoliško cerkvijo. — Torej naš *»»|iaii Drmelj hoče in žuga, d« bo tudi celo oblino zapeljal k odpadu od katoliške cerkve. Ubo-*» ljudstvo, ki in»a takega župana. Saj res vse *ie««To, posebno sokelsk« delovanje meri tja. Naj- raje bi videl, da bi sploh nobenega duhovnik* ae DHo. — Toda on se hudo moti, če misli, da bo ljudstvo z njim držalo, že zdaj vidijo, kako jih ie pri volitvah lepo ogoljufal. Vsi kritem ga preklinjalo. V prihodnje bomo Boštanjci bolj previdni, per vedno bolj poznamo svoje zapeljivce. Zdaj k sokolu zapeljuje mladino. Več Članic našega tom-»nraškega društva je 011 k Sokolicam zvabil, tako da so naše instrnmente, posebno pa velike berde, odnesli k njemu na njegov dom. Sicer vemo, da liberalci povsod enako delajo. Toda tako nasilno in nevarno pa redkokje. Kmetovalci, čuvajte vašo mladino pred njimi, in ne bodite podropniki takega moia: saj v a in ne more škodovati. ker imate se višjo oblasti. SMART1N OB SAVI. Radovednost me je prignala v nedeljo iz Je-»ice v smartin, da bi videl, če šmarčani za Martinovo nedeljo ie kaj pripravljajo. Kar začudil sem se, ko sem priniahal v vas. Zagledal sem namreč lepo popravljeno hišo g. Matija Dolničarja in pa velikanski vrt, ki jc ves ograjen z betonsko ogrn-J°-J*ole Pa je, sem dejal, to pa vzdigne vas. kakor Tržič vrt Tetra Kozina. No, ali se nc postavimo Smarčani, mi je zaklical Prinčev Janče, ki mi je prišel nasproti. Se možnarijo poglej, pa v cerkev tudi stopi. Lansko leto nam jo pogorela mežna-rija, pa še gasiti nismo hoteli, ampak norce smo brili, ko ;'e ogenj divjal. Kar jc ogenj pustil, so pa še ljudje podrli, tako med drugim dimnik, požarna zidova in peč. Nekatere svojcglavne buče niso hotele potem nič pomagati ne z delom ne z denarjem pri popravi, pa smo vseeno naredili. Pa sva prišla v cerkev. Veliki baročni oltar v svojem blesku je stal pred nama. Veš, naš fajmošter bi zniirpj rad zidal iu popravljal, pa se jo spravil na oltar. Saj potreben je ie bil. Že v 17. stoletju so oltar naredili, v drngi polovici 1(1. stoletja so ga pa zelo neokusno prenovili, in sedaj ga jc podobar Pcngov iz Ljubljane po navodilih nekega spomeniškega urada lepo popravil. Pa nas jc tudi stal 38.000 K. Pomagala je vlada z 10.000 kronami. -r- Prav ie. če ljudje vidijo lepoto in snago. Da hi se jih le kaj prijelo, iu da hi skrbeli za snago in lepoto tudi zunaj in znotraj svojih hiš in pi, dvoriščih. IZ MAVCK'. V naši fari živimo prav mirno življenje. nobenega sovraštvu in prepirov ne gojimo drug do drugega, zatu-pa je tem več ogorčenja, u»>ogi kmetici pa dosti skrbi in žalosti povzročila sledeča poravnalna razprava: Kmetic jc namreč prodal prod štirimi leti plug za sto kron, za katerega je isti ras dal 7iS kron. Po preteku štirih let pa je zahteval od ženice - kmetice, ki ji je plug prodal, taistega nazaj, češ da ga je samo posodil. In ga je tudi dobil; kako, je znano samo njemu. — Smrt je zahtevala v kratkem času dvoje žrtev; na Pod-reči smo pokopali mladega gospodarja Žmajilovga Lojzeta, ki jc kljub svoji najlepši moški dohi podlegel kruti bolezni. V Prašah srna pa zgubili Jenkovo mater, po celi fari vobče priljubljeno in spoštovano gospodinjo. Gospod jo je pozval k Sebi v boljšo domovino, po plačilo za trud iu trpljenje, ki ga je. toliko vžila iu tako vdano v božjo voljo trpela. Pri fari sc pa menda prav pridno pripravljajo za nov nastop Izobraž. društva. Nedavno feira je baš isto sprožilo misel, naj bi sc ua farnem pokopališču postavil mal spomenik s spominsko ploščo, kjer bi bila označena iineua vseli naših v svetovni vojni padlih in pogrešanih vojakov. Tako bi imele nesrečne prizadete družine skupen nagrobni kamen svojih očetov in sinov, ki leže v tuji zemlji, raztrošeui po celem svetu. Prav hi bilo, da hi Izobraževalno društvo vzelo zopet (o misel v pretres in bi se s tem počastil spomin vseh padlih znancev in prijateljev. RIBNICA. Shod obrtnikov lesnih izdelkov se je tu vršil pretekli teden. Že dve leti namreč nam od vež strani preti nevarnost, da se odpravi en* največjih pridobitnih možnosti, ki nam vzdržuje do 10 tisoč ljudi v kočevskem okraju, to je krošnjarstvo. Kot je čuti, napenjajo gotove trgovske organizacije v to svoje moči, ker par trgovcev vidi v našem krošnjarstvu nevarnega tekmeca. Organizacija kroš-njarjev in rešetarjev že cel c«s krepko nastop* v obramba naših ljudi. Zadnje dui je odšlo par naših mož v Ljubljano k trg. ministrstvu iu urad za pospeševanje obrti s pojasnili, da je nemogoče odpraviti krošnjarstvo brez velike škode. Na zelo mnogobrojnem shodu »e je sklenila resolucija na vlado, ki se poživijo, da ščiti malega obrtnika. Na shodu je poročal poslane« Sli ulj, ki 1 vso pridnostjo i» neustrašeno vedno del* »* naso domačo obrt, 1* kar 110h jo ljudstvo srčno hvaležno! Upamo, da te mu posreči rešiti nam krošnjarstvo, brez katereea so mnogi gospodarsko uničeni. PIIKSKA. Umrla jc 23. novembra v Preski po krarkt bolezni dobro pripravljena za večnost 72 letna samska Katarina Starman, po domače Nacctova Katre«. Rajnira jo bila celo življenje vneta sotrudnica Afriških misijonov. Več nego 50 let jo sodelovala in pobirala prispevke za uboge vnjene« zamorčke, v miru počivaj, blaga duša, in prosi pri Bogu za nas! JAVORJE NAD POLJANAMI. Kuialu bo minulo leto, odkar smo se zadnjič oglasili v >DomoIjubu«, Poročali smo takrat o shodu >samostojnih*, ki pri nas no uspevajo. Tekom leta sme izvolili novi občinski odbor iu novega žu-paua. Zmagala jo lista SLS brez nasprotne liste. Povod pa, ila se zopet oglašamo, je pa naše veselje, kar smo dobili pri župiii cerkvi dva nova bronasta zvonova, ki se s prejšnjim prav lepo ujemata. Večji, ki ima glas e, tehta 890 kg, srednji z glasom g 525 in pol kilograma. Izdelale so jih Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, ki so delo izvršile v veliko našo zadovoljnost. Denar za zvonove smo zbrali sami, nekaj malega je darovala tudi okolic.", iz poljansko fare. Hvala Bogu, da smo se dela o pravem času lotili; zdaj bi jih težje napravili, ker jc, kakor slišimo, bron dražji, pa (udi denarja vedno bolj primanjkuje. Zvonove smo pripeljali * sredo 16. novembra, drug dan so bili že zvonovi ubrani v zvoniku. Delo je izvršil domačin Pran« Alio iz Javorjev št. 8 z drugimi delavci liitro in dobro. Tudi podružnica v Cetenaravni, rojstni vasi" dr. Gregorja Kreka, bivšega vseučiliškega profesorja v Gradcu, jo dohilu nove zvonove, iu sicci manjšega bronastega, večjega pa jeklenega, ki 91 ga vlile tovarne na Jesenicah. Tudi ta cerkev im> sedaj prav lepo zvonenje. Naj plača Bog vsem, ki so darovali za nove zvonove in sc trudili, da imamo sedaj tako lepo zvonenje. Za podružnico v Če-teuaravni vasi se imamo predvsem zahvaliti Janezu Dolencu iz Ceteuaravni št. 2 in Matevžu Demšar it Zapevala št 3, ki sta bila prav vneta za to in posebno zadnji je imel veliko skrbi in potov. Naj mu Bog kmalu povrne zdravje in naj gn v prihodnje varuje podobne nesreče, v kakršni jc bil, ko so se i)iia splašili konji pred avtomobilom. — H koneu pa še poziv javorskiiu župljanom. Sedaj zbiram« naročnike za krščanske časopise. »Domoljube je najboljši krščanski kmetski list. Zato mora priti 1 vsako hišo. Naročnina znaša samo 40 kron, to j« 1 liter vina. Ko pridejo nabiratelji k vam, le nič ne pomišljajte, ampak hitro naročite! ... ~ " MIKENSKI POPOTNIK.''I" " ^ ižilriu mi ui dala miru, zopet sem mor«) po svetu. Mahnil sein jo v St. Janž. To je vendai velika občina, poslanca ima v svoji sredini — pa nobene >štime« ni iz St. Janša. Kaj vendar delajo tam. sem si mislil, iu zavil proti St. Janžu. P» vem jih pa kar po vrsti. Dne 30. okt. je praznoval tamošnji Orel desetletnico. To j« bilo pa tako imenitno, da so prišli na ta dan v St. Janž tteln prevzvišani naš škof. N:f čudnega, ako sc jc Sent-jauški Orel zavedal tc izvauredue časti in pri-' pravil vsprejem, — kot sc spndi.bi tako visokemu gostu. * Orlov na konjih, 5 Orlic, o Orličev in ii gojeuk je čakalo prevzvisenega na kolodvor«! Prav lepo je nagovoril škofa brat Grom. V nedeljo zjutraj je pristopilo k skupnemu sv. obhrf jilu v uniformi 12» Orlov-Orlic, Orličcv in go-jenk. Globok vtis jc to naredile na vse navzoče. Cerkveno opravilo iu govor so imeli škof. Popob dne je bila orlovska akademija. Možakar, ki so ua t*ke stvari" razume, mi je povedal, da so se Sentjaniani postavili ia pokazali, kaj znajo. Nastopili so vsi štirje odseki. Želi s« vsi zasluzena pohvalo in vsi udeleženci so bili prevzeti ene misli, d* naj šeutjanski Orel zapiše 30. oktobel z zlatimi črkami r svojo kronik«. Zato kličem Orlu: »Naprej po začeti poti.< Starši p*, ki imate svoje sinove in hčere pri Orln. ste lahko ponosov Videli pa ste tudi kaj dela in kaj nainerav« Orel. Ali ni edini njegov namen vzgojiti V»š, kor ;e samostojnei in birt Dasiravno jo šo 2 meseca župan, vendar m sklical še nobeno sejo. Naši odborniki, zahtevajte obč. sejo! Ker sem bil ravno v St. Janžu, sem šel pozdravil tndi g posl«ura Majcena, ki se je jeseni tako rnd na »ringlšpilu« vozil. Nisem pa dobil ravno pri dobri volji. Jezil se je nad nefcatorimi lastnimi pristaši. Bog /n.i, kaj ho mn naredili. Rad bi ga vprašal — pa ker je bil jezen — in kadar je ta gospod jezen — siluo hudo gleda — zato so nisem upal. Par korako- storim in dobim prijaznega možička. Takoj ga vprašam, zakai je tc poslanec tako hud. »K, kaj no bo hud, ko gii .»puščajo ni««ovi pristaši,« mi odgovori. Na!o pa nadaljnje r »Poglejte gospod, jan sem bil tudi njegov vnet pristaš. Zakaj tudi ne? Kako je govoril! Razlagal nam je in zatrjeval, da če pridejo samostojni v Belgrad, potem ne bo več tac i h davkov, draginje bo konec, vojakov ne bo več, učiteljev polovic« manj in sam no vem kaj je vse obetal. Vi smo revčki vse verjeli in ga po veliki večini volili. Oh, sedaj pa imcino nebesa; davki vsak dan večji, draginja nima sploh več mej. učiteljev je enajst — tinancarji hodijo po naših zidanicah ia merijo vino do litra natančno — pa kaj bom pravil, saj veste, kako se nam godi. Žalostni in kadi časi se nam obetajo in če pojde še nekaj »jasa tako. potem ne vem kaj bo z našimi grunti in našo družino. Kako tmo bili neumni, ko smo vse verjeli. »Samostojni, pa samostojni bodimo, pa bo rse dobrote je vpil. O samostojni, samostojni! Toda kdo?! Majcen je pa res tako mislil, a »e na nas, ampak nase. Postal je samostojen, to je resnica. K samostojnosti so mu pomagale di-jete — vsaki dan 480 K. Zapravi iiak ničesar — naj je vedno doma. V Belgrad gre samo po denar. Poleg tega mu je pomagala kupčija s lesom in •gljem. Hodili je pa šo ošaben, pa Ic naj bo, saj poslanec ne bo nikdar več,« tako je tariiul zapeljani miiiakar. — pa ie ime! prav, — samo »al, 4« je spoicai eno leto prepozno hinavščino samo-atajneier. Zvedel sem tudi, da imajo r St. Jaožu zelo pobožne učitelje. Vsak dan gredo k maši. ob nedelji pa kar po trikrat Vedno pa tako. da iih nih-ie, niti Bog ne vidi v cerkvi. Za enkrat bodi dovolj. Morda pridem še kai v St. Jani A tako hitro ®e ne bo. Prihodnjič lavijem pa v Si. Rupert, oziroma na Rakovnik, kjer nameravam obiskati Zupančičevega »tetac — VIŠNJA GORA. V nedeljo 4. decembra popoldne ob pol 3. priredi v dvorani tukajšnjega izobraževalnega drn-štva dramatični odsek Kat. društva rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane predstav« Meškove drame >Mati<. Posebno se opozarjajo sosedni dramatični •dseki, da obiščejo predstavo ljubljanskih gostov, ker se bodo mogli od njih gotovo mnogo lepega naučiti. Vstopnine naj si pravočasno naročo pri predsedniku g. Vidicu v Višnji gori. Začetek točno •b pol 3. uri. ŠMARTNO PRI KRANJU. Tukajšnja Mar. družba priredi v soboto dne S. decembra ob pol 8. zvečer in v nedeljo 4. dec. •b 3. popoldne igro »Junaška deklica«, dramo v petih _ dejanjih. Ker je igra lepa in zgodovinsko (animira in je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, se pričakuje najobilncjšn udeležba. IZ MORAVSKE DOLINE. Nekateri v trpljenju tarnajo in zdihujejo, drugi se vdajo in molče. Tudi mi smo letos veliko prestali, zato se izjokajmo, da nam bo lažje pri srcu. Poleti nas jo topila huda vročina, sad naših šuljev je pograbila strašna suša. Vsi jesenski pridelki so čutili njene grozne posledice. Krompir ni mogel debelitl, koruza jc slabo obrodila, ajda je •stala majhna in redka, nazadnje jo jo osmodila slana. Mnngo studencev jc usahnilo; celo DrtijŠča je komaj lezla po vijugasti strugi; upirala so se ji Številna mlinska kolesa, no meneč se za pritiskanje slradajočih na uboge mlinarje. Po vodo so kodili s hribov cole ure hoda; komaj mokre studence so ponekod neprestano oblegali, kar je nekje Izzvalo besedičenje in pretep. Zadnji de* je s.cer pomiril razgrete duhove, ni pa mogel napolniti prašnih kozolcev ter povrniti druge škode. 1'rodati moramo švino za ceno, določeno od tistih, ki šive od profita. Kako močni bi bili lahko mi, kmetje, če bl bili organizirani! — Tudi griin je rassajala po razsajala po mornvškl dolini. Marsi-kako žrtev jo zahtevala ta nesramna bolezen posebno med nedoraslo mladino. Marijini družbi je ugrabila nekaj vzornih članic, kat. izobr. društvo pa j« spremilo na zndnii poti svojega dolgoletnega člana Janeza Urbanima iz tioriee. Zadela ga je kaj«. — Pričakujemo tople zime, ki jo napoveduje francoski zvofdoslovec Mariot. Morda je ua kakem planetu zapazil kako ugodno znamenje *» dobičkarje, verišnike in bankirje; nam, kmetom bodo pa najbrž še naprej usojene mrzlo zime, čijih dolge večere nain bo okrajšal »Domoljub« s svojo zanimivo vsebino. Pričakujemo ob novem letu obilo novih naročnikov; še so med nami poštene hiše, ki nimajo nobonega časopisa. »Domoljub« je izvrsten list; vsak teden jo priroma iz Ljubljane ter nas s poljudno besedo soznani 8 celim svetom. In to za borih 3(1 K! Samo papir je toliko vreden, novice, ki jih prinese, so zastonj. JEŽICA. Aprovizacijska zadeva zopet pred sodiščem. Iz •TeSice nam poročajo, da je znr.ni soc aldcniokrat in občinski odbornik Jakopič pri občinski seji zopet brusil svoj jezik proti občinskemu od »urniku Alili-nu radi občinsko a/rov,zacijo. Dasi io zac.eva to enkrat bila prod sodiščem,- kjer so znani Ahlinovi nasprotniki sramotno pogoreli, je Jukopič čutil dolžnost, da znova opravlja in obrekuje. Ahlin ga je sniaoobse.bi umevno postavil pred sodišče da mu da priliko, da vse dokaže. Toda glej spaka! Temu junaku je pred sodiščem zmanjkalo besede. Zato mu je sodišče priznalo občutno kazen in povrnitev vseh pravdnih stroškov. Če bo Jakopiča še jezik srbol, in če iina še preveč denarja za ljubljanske advokate, pa nuj še naprej laže. Politične. p Za enkrat so se še pobotali liberalci in radikalcL To ministrstvo bo v splošnem še ostalo, odleteli bodo le posamezni ministri, med temi tudi zloglasni Pribičevič. p Grozne razmero v Vojvodini. Blagoslov centralizma iu svobodoiniselstva. Poslanec dr. Anton Korošec jc vložil na ministra za vojno in mornarico naslednjo vprašanje: V Vojvodini so dogaja, da se rušijo ali obrezčaščajo slike in kipi Kristusa ali svetnikov, ki jih jim je postavilo v čast katoliško prebivalstvo. Tako so je zgodilo (približno 6 slučajev) v Suliotici, v Palanki, v Baji (pred evakuacijo), v Somboru, Kuli, Frtoku in v najnovejšem času v noči od 20. na 21. novembra t. 1. v Bajmoki kjer je bilo razbito sv. razpelo. V nekaterih slučajih je dokazano, da so te zločine nestrpnosti izvršili vojaki, a v drugih krajih se označuje kot zelo verjetno, oa so krivci istotako vojaki. Mislim, da ni treba dokazovati, kako škodljivo jc tako postopanje v tako slabo upravljani pokrajini, kakor je to žalostno dejstvo v Vojvodini, tako za državno misel kakor za razpoloženje nasproti vojaštvu in da bi bilo že v interesu vojne uprave, du omenjene slučaje da strogo in nepristransko preiskati ter krivce eksemplarično kaznovati. — Ravnotako sem zvedel iz Vojvodine, da tam poživljajo nemške in mažarske mladeniče, da se prostovoljno vpišejo v vojno službo. Dobro! Toda treba je obsoditi po-stopanje vojno uprave, da tiste, ki se nočejo vpisati, zapira ali izganja preko meje. Na ta način se ne da doseči prava voij® za vojaško službo in za naso državno upravo; uspeh jo samo ta, da se razmera v Vojvodini no morejo konsoiidirati na korist državo in dr/.avne misii. Končno Vas, gospod minister, opozarjam na velike in težke nedostatke, ki so se javili o pri. liki mobilizacije in aemobilizacije, da to vojna uprava ni pobrigala ne za prehrano no za ooleko nc za stanovanje, uuo bi pričakovati, da bo vojna uprava ravno na mazarski meji storim vse, da se mobilizacija in dcmooilizacija izvrši v redu. Vprašam Vas, gospod minister, aii ste voijni navedena dejstva preiskati in proučiti in storiti vse, da se kaj takega ne dogodi vec in da se osebe, ki so krive, kaznujejo? p Razmero v južni Srbiji so radi Pri-bičevičevc nasilne politike postale tako neznosne, da se jo bati nemirov. Jugoslovan« ski klub je odposlal dva člana v južno Srbijo, da proučita tamošnje razmeie. p Za zvezo z Uolgari so so zavzeli na zadnjem kongresu v Veliki Plani tudi srbski zemljoradniki. Še nedolgo, kar je slovensko svobodomiselno časopisje rpustilo nad nas veliko zmerjanje, ker ^ zavzemamo za Bolgare. Seveda demokratski diplomati so rajši na uslugo Italijanom. Vidimo pa, da so v tern oziru tudi v Srbiji že jasni: Jugoslavija ne bo popolna, dokler ne bo do v naši državi tudi — Bolgari. »DOMOLJUB« STANE ZANAPREJ DESET DINARJEV. domače novice. d Kako »Kmetijski list« laže. Sc.mo-stojneže strašno boli, da so ljudje zvedeli, da je samostojni minister Pucelj tudi podpisal odlok za mobilizacijo. Zalo bi se tega očitka radi otresli s lem, da pravijo: klerikalci so krivi rekvizicij konj in voz za vojaštvo, češ da je svojčas še dr. Korošec kot minister podpisal postavo o vojaških rekvizicijah. Kakor druge trditve Kmetijskega lista, tako tudi ta temelji na zlobni laži. Postava o vojaških rekvizicijah je bila podpi.-ana 19. avgusta 1919, dr. Korošeo pa je odstopil že 30. julija 1919. ' d Kako pišejo liberalni listi o slovenskem kmetu. Osebno glasilo liberalnega ministra Pribičeviča »Nova štampac od 11. t m. piše o slovenskem kmetskem ljudstvu dobosedno sledeče: »U Slovenačkoj imamo na selu zatucanog seljaka, koji je pri je svega dobar katolik, pa onda Slove-nac i prema tome uz klerikale.« Slovenski bi se lo glasilo: »Po slovenskih vaseh bivajo zabiti kmetje, ki so najpreje dobri katoliki, potem Slovenci in zato pristaši klerikalcev.« Očividno je, da je belgrajski list dobil to svoje mnenje od slov. liberalcev. Kar se zabitosti tiče, naj se pa bere sledeča notica. d Razlika v pismenosti. Stranka zem-ljoradnikov ima 26 poslancev. Njihovo edino glasilo je »Selor, ki ima 3000 naročnikov. Slovenska ljudska stranka na Kranjskem ima 6 poslancev, »Domoljub« pa i"13 34.000 naročnikov, skoro vse na Kranj- gkom. Slovenski kmet zna do zadnjega iitati. d Stoji, stoji tam Beligrad in v njem je morje besedi, . v tem gradu morje je debaf, da b' gnalo mlinske kamne tri in ves železniški obrat ti Za stradajoče ruske otroke. Pokrajinski namestnik Hribar je izdal na otroke tiolg 'n prisrčen poziv, naj za Miklavža daruje vsak po 1 dinar za stradajočo rusko deco in naj izroče ta denar v šoli. Usmiljena ljubezen jo najlažja pot do miru in /adovoijnosti, zato naj naši otročiči poslušajo ta poziv. d Črni graben. Od Lukoviec do Vranskega gre pošta še zmiraj samo po jezikih. V Trojane prinaša pošto neko dekle za 5 K na dan iz Motnika. No, taka požrtvovalnost je mogoča amo tam, kjer Boga sam rešuje stanovanjsko krizo. d Črne koze se nahajajo v Čemšeniku, tako je sporočilo šolsko vodstvo na glavarstvo v Kamnik. Glavarstvo, ki nima s ko-zorejo opraviti, je napak razumelo in naročilo županu, da zatro tc strašno kugo. V potu svojega obraza je župan iskal po Čemšeniku črnih koz in našel par komadov v kaplaniji, ki pa ni;.o — nalezljive. d »L ju« namesto »Hvaljen Jezas«. V čemšeniku je neka gospodična v šoli odpravila pozdrav ; Hvaljen Jezus!. Ta prepoved za farovčko kuhinjo še ne velja. Dtroci sedaj pozdravljajo z veselim Uju! : (Začetne črko -Udruženja jugoslovanskih učiteljev , ki je svobodomiselno sokolsko društvo in se bori ; a brezversko vzgojo otrok.) d Višja skrb za kmeta. Piic sc r.ain: L. 19J7 jc bilo, takrat, ko so Nemci prodirali v Italijo. Neko okrajno glavarstvo jc poslalo razglas podpisan dm 26. sept. 1917, v katerem jc opominjalo, naj kmetje hitro spravijo svoje pridelke, ker bo došla vc-čja množina nemških vojakov. A ta razglas je »ekam došel dna 15. okt., in to je bilo ravno dva dni pozneje, kakor so došli nemški vojaki. In leta 1921 je prišel od nekega okraju, glavarstva dopis, podpisan dne 10. okt. 1921 ravno čez. me-scc in dan, dne 9. nov. 1921. V tem dopisu priporočajo naši višji, naj bi v letu potnanjkana krmili živino z gozdno travo, kolikor časa se da. Čudežev si od gozdne paše ne obetamo. Dokazujejo pa takile dopisi vsaj to, kako sc gosposka triga za kmeta. Pri davkih no, nc re-iemo.,, Obetajo, da bo poštnina spet povišana z novim letom in železnica, pravzaprav vožnja po železnicah, se bo podražila, Nc vemo, kakšno stališče bodo zavzela k temu sodišča za pobijanje draginje. Mi vemo samo eno: pisemske poŠte vedno manj. In čc bodo poštnino p-j-višaii, je bo še manj. Mnogo je vasi, — precej velikih vasi, ne samo par hišic, — ki po cele tedne ne dobe nobenega pisma, Zanaprej ga ne bodo po cele mc-"cce. Nam s>e zdi, da hočeta pošta in železnica sami sebe pobiti. d Koledar Jugoslov. Kmetske avessc 'a l. 1922 je izšel. Koledar ima jako Priročno obliko, je trdno in Bolidno vezan v platno in tudi oena ni visoka: 18 kron, • oziroma za one, ki pridejo sami ponj Ie lo kron. Poleg običajne koledarske v&ebi-ne prinaša koledar JKZ še mnogo izbranega poucncga gradiva za naše kmeovai-ce. Koledar toplo priporočamo. Dobi se pri JKZ v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstr. d V delavsko zbornico je imenovat minister za socialno politiko dr. Kukovec 26 socialistov, 5 krščansko-socialnih, 7 na-rodnosocialnih delavcev ter 3 politično neopredeljene in to kljub temu, da je kršč.-! socialna delavska organizacija najmočnejša. No, kapitalisti že vedo, da se socialistov ni treba bati, zakaj ti se po zgledu svoje-j ga dičnega voditelja Antonu Kristana dajo kupiti. i d Sokoli so se ito krvi stopli pri svoji I veselici v Tržiču. | d Suhor. Tu jc prestopila 231etna Rusinja gospa T e o d o z i j a R u d a k o v a , J učiteljica za ročna delu, ki jc bila civilno poročena s tukajšn"':n ruskim ujetnikom 'g. Leopoldom Pibcrnik v mest'i Tomsk, Sibirija, i/, pravoslovja v rimsko katoliško cerkev. Na sprejem se je lepo pripravljala in je v župni cerkvi sv. Jožefa odločno izpovedala glavne resnice sveto katoliške vere. Navzoče ljudstvo jc bilo do solz ginjeno ker kaj takega še ni videlo. Prisotni so bili tudi dve priči in njen mož, s katerim se jc takoj drugi dan cerkveno < poročila. Cerkvene obrede io izvršil domači župnik g. duh. svetnik Jakob Pav-lovčič. d Žabnica. Izobraževalno društvo v Žabnici priredi v nedeljo dne 4. dec. ob 3. uri popoldne narodno igro :>Rovček An-drejček . Povabljeni ste domačini in okoli-čr.ni! Pridite v obilnem številu! j d 7< lakoto štrajkajo. Radi atentata na kralja znprti komunisti zahtevajo, nnj jih vendar že enkrat postavijo pred sodišče in so začeli štrajkati s tem, da odklanjajo hrano. : d Laneno oljo zoper grižo jemljejo po več krajih na Gorenjskem bolniki pri g r i ž i po nasvetu dr. Edv. Globočni-k a i z K r a n j a in to po večkrat na dati malo do veliko žlico obenem narejajo dnevno ldistiro s 50 grami (pol frakelna) gorkega lanenega olja. Bolnikovo stanje se na to znatno zboljša, bolečine in priti-sek v črevih kakor tudi krvavenje odjenja, bolnik sc pomiri in spanje se vrne. «1 Ljubljanska porota. Josip Tance je hotel potom ponarejenega Čeka neke rim-sk.. banke dobiti "-posojilo t 1000 K. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. — Slepi Janez Grintal je bil obdolžen, da je po-žgal hišo svoje matere. Ker ni bilo dokazov, je bil oproščen. — Zidarski pomočnik je bil obdolžen, da je razžalil kralja in ubil moža svoje sestre. Dejanje sc mu ni moglo dokazati, zato je bil oproščen. — Tat iz navade Jakob Vojska iz Ljubljane, je bil obsojen na 6 let. — Štirje brivski pomočniki pri nekem brivskem mojstru v Ljubljani so med britjem kradli Amerikancem, ki so se prišli brit, denar iz suknjičev. Dobili so zapora 14 dui do 4 mesecev. d 57 krat kaznovan je bil Tone Mar-kovič iz Ljubljane. Sedaj bo 58, ker je stražniku povedal, da ga bo sna gobec usekal«. dLov n» bika. V četrtek popoldne jO bik, ki ga je prodal g. Fabjani iz šiške, zdivjal v vagonu na južnem kolodvoru tee težko poškodoval spremljevalca, ki mu je pretrgal z rogmi usta. Spremljevalca je re* šil pred zbesnelim bikom tovariš s tem, da' ga je spustil iz vagona. Bik je planil iz vagona ter jo udri ob tiru proti Udmatu.i Ustaviti so ga skušali trije železničarji e tem, da so mahali s palicami proti njemu; toda bik jc vse tri podrl na tla. Po ovinkih je zbesneli bik, ki se ga nihče ni upal ustaviti, dospel po Dolenjski ccsli na Rudnik. Klatil se je ^ hribovju okoli Rudnika dva dni. Prišel je na Laverco, pozneje po Dolenjski cesti zopet do gostilničarja Jesiha, kjer je v bližini podrl s kolesa nekega de-lavca, ki je bil tudi nekoliko poškodovan. Bik se jo zaletel tudi v nekega konja. Vi soboto popoldne so notem prišli na policij* sko stražnico na Dolenjsko cesto po pomoč, nakar se je pripeljal na lice mesta policijski stražnik iz Ljubljano, ki je s štirimi streli iz karabinlce podrl pod Debelim hribom bika na tla. Ko so mu s sekirami ukrotili podivjano razpoloženje in mu z mesarskim nožem spustili kri, so bik$ prepeljali v ljubljansko klavnico. d Smrtna noreča na Javorniku. Dne 23. novembra opoldne je šla dne 2. maj« 1910 rojena Marija Ileberle z Javornika št. 56 na državno cesto. V Maričkini družbi sta bila tudi dva Nočeva otroka v starosti 2 in 6 let. Po cesti se je pripeljal z vozom Feliks Korenčan, od nasprotne strani pa dr, Scluvab s Save. Ko se je Ilorenčan ho> ki ogniti otrokom, je prišla Marička pred voz. Kcj." Korenčan ni mogol trenutno ust® viti voza, je bil otrok podrt na lla in sta šla prvo in zadnje kolo čez otrokovo telo. M't da Marička, poškodovana na ledvenem vretencu, jo kmalu nato umrla. Smrtno po nesrečeno deklico so pripeljali v mrtvašak c o na Koroško Belo. d Smrt pri kraji jabolk. Ihic 14. septembra ,ie kradel ponoči 161etni sodarskf vajenec Vincenc Kern v družbi štirih tov«, rižev jabolka na v~tu Ivane Kozel v Tacna Gospodinja je prihitela na vrt, da zapodi tatico; prihitel ji je na pomoč tudi France Kozel z nabito vojaško karabinko, ki se je sprožila in krogla je prodrla Kernu trebuh in jo fant 30. septembra v bolnišnici umrl. Po § 335. k. z. jc prisodilo deželno sodišče Francu Kozelu tri tedne strogega zapora. d Divji maček. V vas Bukovica nad žkof.jo Loko se je bil pritepel divji maček, ki je povzročil ob!!o škode, ker je popil mnogo jajc in podavil mnogo kokoši. Naposled se je posrečilo cestarju Kanklu, d« ga je vjel v past ter ga ustrelil. Maček jo tehtal 25 k«. d Invalid - slepce prosi blaga srca, že ima kdo naprodaj po nizki ceni ali brezplačno harmo« niko. Kventuelne ponudbe se nnj .po&ljejo na upravo lista. Kdo kaj ve? — Jtrie Perilo iz Ainbrosa 2, rojen 1802, je kot črnovojnlk služil na goriSki fronti v 12. poljski kompaniji 17. pešpolka. Zadnjič je pisal koncem oktobra 1015. Od tedaj ni o njem sledu. — Kdo kaj ve o njem, bo lepo prosi, da sporoči njegovi materi Tereziji Perko, Ambru» St. 2, poŠta Zagradec na Dolenjskem. Trinajsti snahe«. Mati Kramljica je i uročila svoji hčerki, k'" je bila ie od rojstva nekolika smešnega vedenja, kmetijo z naročilom, da naj .nma. Snubci so se aačcli oglašati; dva*. 4« isajst jiu Je «/>'.».— vsakega s kako napako — trinajsti ji jo jk> dopisnici naznanil »voj jniliod. Nekoga večera so zašklejietale šipo- nekdo je Sel mimo, ter je položil ježa med notranje in zunanje okno. Brž sta ugasnili luč in hči se je splazila k oknu, da ogleda poznega gosta. — . Kakšen pa je?« jo je vprašala uiati, zapazivši med Sipami okroglo senco. — >O limbarfekic je vztrepetala Metka, j samo glava je na oknu, pa .ie bodeča kot trnje.c V htrašnem položaju. Brinareva svinja je iz-kotila dvanajst pujskov Vsled nekega spora 7. molom je bila gospodinja sama doma. Nevajena lakih slučajev je vpila po vasi- '»Sosedje, pomagajte I Svinja ima mladiče — pa nobenega človeka — dedec je že dva dni rilec kuhal, zdaj ga jo pa stran nesel.. .c Najboljša iu iiajsžgnrne]ša prilika za štedeise! Ljudska posojilnica f Ljubi ani. Miklošičeva cesta Si. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) (brestuje hranilne vloge in vloo-c v tekočem računu po 3° breg odbitka lenli.eija in .nvalitiucga rtuvka. Ljudska posojilnica v Ljubi oni je litiivcčjii si^vcn-ska posojilnica in je imela koncem clecemi ru 1920 ■■d 60 milijonov kron vlog it ;: (! K 1.100.000 rezervnih zaklndov. Posojila se ('ovoljue^n nn osebni li-edt (pro!: menici), na Irpoteke \ te!-o-.om računu. Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisai Rider Haggard — Poslovenil Franc Poljanec. iDalie.) »Aj!« sem tiLjal. »Čudil bi se. če bi princ Jozva imei to samo za videz?« »Ne vem kaj misli on, in me ne briga,« je zdehajcč odvrnil; »samo to vem, da je tako, kot pravim, in da ima ta tolsta svinja toliko nade da postane Makedin mož, kot jih imate vi, da se oženite s kitajsko cesarico. Zdaj pa opustiva ta zakonski pogovor in se lotiva česa kar je bolj važno; ali sle kai slišali o Higgsu ali o svojem sinu?« Vi Orme, imate bolj priliko izvedeti dr-iavne tajnosti kot jaz,« sem zbadljivo odgovoril, ker me ie razvoj dogodkov in njegova norost precej razdražila. »Kaj ste vi slišali?« »To, starini! Ne morem reči, kako ona za to ve, toda Makeda nravi, da sta oba zdrava iu da dobro ž njima ravnajo. Samo naš prijatelj Barung se drži svoje besede in namerava našega ubogega Higgsa danes štirinajst dni žrtvovati. Seveda se mora to kako preprečiti in preprečilo se bo, če me stane življenje. Nikar ne mislite, da sem ves ta čas mislil nase. zakaj to ni tako; samo težava je, ker si ne morem izmisliti načrta za rešitev, ki bi prenesel preizkušnjo.« »Kaj je torej treba storiti. Orme? Jaz prej o tem nisem veliko govoril, ker sem se bal, da bi vas vznemirjal, ko ste bili še bolni, zdaj pa. ko ste zopet popolnoma v redu. se morava za nekaj odločiti.« »Vem. vem,« ie resno odgovoril; »in to vam povem, da raje, kot da pustim da bi Higgs, sam tu timrl, predam sam sebe Barungu, in če ga nc morem rešiti, umrem ž njim ali zanj, če morem. Poslušajte: pojutrišnjem Hči kraljeva skliče veliko posvetovanje, ki se ga mor.mo udeležit!: bilo ie namreč samo preloženo, dok- ler nislsm dovoij okreval. Na tem posvetovanju bodo zaslišali tega ničvredneža Šadraha in ga, menim, obsodili na smrt. Mi pa bomo morah vrniti prstan sabejske kraljice, ki ga vam je Makeda vrnila, da ga rabite kot dokaz za njeno zgodbo. Tedaj bomo pač kaj zvedeli, ali se se morali vsaj odločiti za Faraon«, je dejal psu, ki je ves čas bolezni čepel tako tesno ob postelji, da ga je bilo še k jedi težko proč zvabiti; »na ježo greva Faraon; ali slišiš, ti zvesta žival?« IX. POGLAVJE. Prisega. L/va aii tri dni po tem razgovoru, pozabil sem. kdaj je prav bilo, jc Makeda sklicala svoj veliki svet v veliko dvorano v palačo. Ko smo vstopili v prostor v varstvu straže, kot da smo ujetniki, smo tam našli zbranih nekaj sto Abatov, ki so sedeli na klopeh, razporejenih v vrste. Na nasprotnem koncu, v prostoru, podobnem apsidi1, je sedela Hči kraljeva sama na pozlačenem ali morebiti zlatem prestolu, čigar naslonjali sta se končavali v levjo glavo. Oblečena je bila v odelo iz blisketajočega se srebra, nosila je slavnosten pajčolan, pretkan z zvezdami tudi iz srebra, nad njim pa ji je na temnih laseh sedel majhen zlat obroček, v katerem se je lesketal en sam dragulj, podoben rubinu'. Dasi je njena postava majhna, ie liila njena prikazen v tej opremi zelo dostojanstvena in krasna, zlasti ker je pajčolan iz tančice njen obraz obdal z nekim skrivnostnim čarom. Za prestolom so stali vojaki, oboroženi s sulicami in meči, na obeh straneh in f>red njimi je bil zbran njen dvor — do sto judi in več, vštevši njene dvorjanice, ki so bile v dveh zborih razporejene na desni in levi. Vsak člen tega dvora ie bil sijajno oblečen po svojem poklicu. Bili so generali in načelniki s princem Jozvom na čelu v svoji normanski, verižnati bojni opremi. Bili so sodniki v črni obleki in ( duhovni v slavnostnih odelili; bili so podeželski gospod.e, od katerih obleke se spominjam ; samo tega, da so nosili visoke škornje, in mož- i je, ki so jih imenovali tržne mojstre, katerih ; opravilo je bilo urejati izmenjavanje pridelkov, ž njimi predstojniki ostalih opravil. Izkratka, bilo je zbrano vse plemstvo ma- ' lega prebivalstva mesta in murske okolice. ' Vsakdo izmed njih je imel kak visoko doneč naslov, odgovarjajoč našim vojvodom in visokemu plemstvu in visokorodnim gospodom in vitezom, da ne omenjam polnokrvnih princev. med katerimi je bil Jozva za prvega. V resnici ie bil prizor, dasi je bil videti tako lep in vesel, v nekem zmislu pomilovanja vreden, saj je bil očividno — samo ubog posmeh in ostanek siiaja naroda, ki je nekdaj bil velik. Prostrana -dvorana, ki so bili v njej zbrani, ie to kazala, dasi ie bila namreč prilika taka. ki jc vzbujala javno zajemanje, je bila samo četrtina napolnjena ž njimi, ki so imeli pravico biti navzoči. Zvelikim dostojanstvom so nas ob zvoku jjodbe vedli po široki ladii", če jo smeni tako imenovati, zakaj poslopje je s svo:o apsido in cedrovimi podpornimi stebri bilo nekoliko podobno kaki katedralki*. dokler nismo dospeli do odprtega prostora pred prestolom, kjer so naši stražniki po svoji vzhodni navadi popadali na tla, mi pa smo njo, ki je na prestolu sedela, pozdravili po naši lastni. Nato so nam dali sedeže in po malem presledku je zadonela trobenta in — iz neke stranske sobe so Privedli našega nekdanjega vodnika Šadraha. Bil težko nklenjen in ie bil videti skrajno prestrašen 1 Apsida je v starih cerkvah polkrožen prostor, ki završuje prostor za velikim oltarjem; podobna je pokonci postavljenim neškam, ki se na vrhu v polkrogu zavrže, 3 Rubin je rdeč drag kamen. Lepi rubini, predvsem indijski, g temno vinsko rdečo barvo in »ognjem« (to se pravi, da v solnčni svetlobi Se bolj pa pri luči, zlasti električni, mečejo močno žarke), imajo enako eno kot demanti (briljanti) pa tudi večjo. » Ladja se imenuje največji del cerkve, kjer ! ie prostor za vernike. j * Katedralka je Škofijska cerkev ' Zasliševanja, ki je sledilo, ni treba d« bi ga na dolgo in široko opisovali. Vleklo se je v daljavo; nas tri so poklicali na pričevanie o prepiru med našim tovarišem profesorjem in jetnikom zaradi psa Faraona in drugih za dev. Pričevanje pa, ki je objavilo Šadrahovo krivdo, so podali njegovi tovariši vodniki, ki so jim, kakor se je pokazalo, grozili £ biči) ne bi govorili resnice. Ti možje so prisegli drug za drugim, da je Higgsova zapustitev dogovorjen načrt. Ne. kateri so pridodejali, da je bil Sadrah v izda-jalski zvezi s Fungi, ki iih opozoril na naš prihod s tem, da je zažgal ločje, in da si je tudi to izmis.il. naj bi se tako napravilo, da bi nas zajeli, dočim bi on in ostali Abati z velblodi, obloženimi z našimi puškami in opremo, ki so jo upali ukrasti, varno dalje potovali. V svo(em zagovoru jc Šadrah vso zgodbo drzno tajil, zlasti pa to, da bi bil on sunil pogana Ili^gsa z njegovega dromedarja. kot so pripovedovali, in sam nanj sedel, češ da je njegova lastna žival padla in se poškodovala. Vendar pa so mu te laži malo pomagaie; po posvetovanju s Hčerjo kraljevo je namreč eden izmed črno oblečenih sodnikov obsodil šadraha na smrt na zelo (grozovit način, ki je bil prihranjen izdajalcem. Dalje naj vsa njegova posestva zapadejo državi, njegova žena in otroci in družina pa naj postanejo javni sužnji, kar je pomenilo, da so bili možaki obsojeni na vojaško službo, ženske pa prideljenc določenim uradnikom po njih dosto anstvu. Nekaterim teh, ki so bili tudi z njim dogovorjeni, da nas izdajo, so bila tudi odvzeta posestva in obsojeni so bili k vojakom; kar je ril njih način odslužiti kazen. Tako se je med velikim jokom in stokom teh, ki so bili prizadeti in njih prijateljev in sorodnikov končala sodna, ki sem o n;i nekaj poročal, ker osvetljuje družabne razmere pri Abatih. Kakšne upa naj ima ljudstvo, čigar zločinci se ie pošiljajo v ječo, ampak na vojaško službo, njih ženske pa, dasi nedolžne, so obsojene, da postanejo sužnje sodnikov ali komur iih prisodijo. Le to naj pač dodam, da so v tem primeru Šadrah in njegovi prijatelji zaslužili vse, kar so dobili, zakaj dasi dopuščamo neko množino krivega pričevanja, so nedvomno zaradi ropa in iz zasebnega sovraštva iz dali nje, ki jih je njih vladarica poslala, da jih vodijo in varujejo. Ko je bila sodba končana in so odvedli Šadraha, rjovečega za usmiljenje in poskuša -jočega poljubiti nam noge kot pes; kakršen je v resnici bil, se je občinstvo, ki se je bilo zbralo, da jo sliši m vidi nas, nejeverne tujce, razšlo, člene tajnega sveta pa, če ga smem tako imenovati, so poklicali po imenih, naj vrše svoje opravilo. Ko so se vsi zbrali, so nas pozvali, naj pristopimo in pnsedemo po sedežih, ki so bili med zborovavci za nas pripravljeni. _ Zelo prijetno deluje pri drr?nenju hrbta, r"i:, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust, lekarnarja Feller.ia prijetno diš- M »Elsafluide. Je mnogo močnejši in boljši kakor frmi-cosko žganje in žo 25 let priljubljen. Tri dvojnate steklenice ali 1 žpec. steklenica skupaj z zavojem in poštnino za 48 K, pošilja Eugen V. Feller, Stu-biea donja, Elsatrg 16, Hrvatsko. Jugoslovanska »Union« banka, preje Mariborska eskomptna banka, je otvorila podružnico v Kranju, ki je pričela s poslovanjem dne 21. novembra. nepotuštie kaučuk-pete da čevlje. Varčna gospodinja robi edino le GflZELfl MILO ki ie najboljše in najceneje. " VABILO na izredni občni zbor Lesne zudruge v Vel. Laščah, r. t z o. ki se bo vršil 11. decembra 1921 ob 14. nri 15 minut v Zadružnem domu v Vel Laščah. Dnevni red: 1. čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 4. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO m ustanovni občni ibor Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo t. z. x o. k. v Ljubljani, ki hc b« vrSil dne 12. decembra 1021 ob 2. uri popoldne v mali kletni sobi, Kongresni trg Stev. a. 4342 DNEVNI RED: 1. Odobritev pravil; 2. volitev odbora in nadzorstva; 't. sklepanj«; o pristopu k Zadružni zvezi; 4. naprava načrta za delovanje zadruge. PRIPRAVLJALNI ODBOR. \inonvaJnikl, ki žc'e pristopiti zadrugi, naj so pri-juvijo na gornji naslov: Kongresni trg Stev. 2. Pozor! Pozor! Bakrene kotle za žganjekuho izdelujem v vseh velikostih. Nadalje izdelujem vsakovrstne aparate, brizguinice za trte, kotle za štedilnike, kotle za kuhanje krme in perila itd. — Izvršujem vsa popravila in pocinjenje na bakrenih kotlih in drugih posodah. Za strokovnjaško in solidno delo jamčim. Kupujem ali vzamem v račun stari baker iti cin (cinnste krožnike). Maks Weiss, feakrokotlar, Novi Vodmat štev. 189 pri Ljubljani. in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelje, klubsko garnituro, roodroce, kuhinjske oprave, iele7.n0 postelji', velike in otročke, vsako vrste, po nizki dnevni ceui priporočati! BRATA SEVKlf, Ljubljana, (Kolizej), Gosposvetska c. 13. Učenca za kovaško obrt xa izdelovanje sekir, lopat, motik itd., pridnega, počtenih starSev, sprejme takoj FUŽINA NIKO AilACIO, TrtW, Gorenjsko._4815 Oskrbnika-majerja okoli 40 let starega in veSCega vseh poljedelskih poslov (lahko jc tudi oženjen) in enega vrtnarja »prejme takoj oikrbnlStvo Fužine, p D Jfi. Po;je £ Lepo črno BRINJE •ddftja po luon Inlo^in Ljubljana, Emoit-nliki ceni I Vali UClatllt, b1m cest« stev. 2. Prif oniiou Amerikanec, 85 let star, s 80.000 • ■ M.CIIIICV. dinarjev gotovine, želi v svrho Jenitve znanja a 25—87 letnim dekletom ali vdovo. Tajnost zajamčena. Pisma nasloviti na: Valentin ■ropar, poShi« lelefv, LJuMJ««*. 4278 Jabolčne in hruševe divjake za msaditev v drevesnice, enoletne, jamčeno neokužene od krvavih in listnih užic, vzgojene iz pristnih lesnikovih pežk. Na razpolago Se za spomladansko razpošiljanje: L Isbor 60-80 cm visoki, 100 komadov 250 K, II. izbor 80—50 cm visoki, 100 komadov 200 K. HruSke 25% višje, pri odjemu nad 1000 komadov 10 popusta. — Prvo slovensko privatno drevesnif.ir-sko podjetje: Drevesnim Ivan DolinSek, Št Ilj-Velenje. — Vsled pomanjkanja sadnega semena grozi drugo leto občutno pomanjkanje sadnih divjakov in dokaj vižje cene. 4359 Suhe hruške In brinje nudi po najnižji ceni FRAN POGAČNIK v Liub-Ijani, Dunajska cesta Stev. 36. 4177 Deteljno seme KOMP., Ljubl>na, WolIova ulica 12. Zahtevajte naSe tržno poroči.o, ki se vam bo ob vsaki pre-membi cen brezp'ačno dopoalalo. 4220 — MQ;bol)&e sre sivo proti iz ■•od^n u los in brade o ti ra>po'ua £ Baio&a ln RCSiNA, Mar toor 2. u a POSESTVO« ra anončni zavod Drago Beseljak in tirug, LjuWj Sodna ulica Stev. 5. a na, 4198 aaciBaiBSBffisniiEBDHaflHD^^H (^Jjfplj^lk lisi tu- pvupm Mutce - ščurki in vsa goiazen mora ogimti ako porabljat« moji najbolje preizkuš. m splo no hvaljena aredatva k«4 proti poliskim n hišnim mišim 16 K, za podgane 2" tC, za Ščurke, posebne močne v. ste 26 K, posebno močna tinktura za sten.ca 15 K, uničevalec moiie* 10 ln 20 K, prašek proti mrčesom tO in 0 K, mazila proti ušem pri liudeh tU K, mazilo za nai pri Živini tO K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in tO K, tinktura proti mrčesu oa sadiu in na ze-leniadi unii. rasli.) 10 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodaja.cem poi ust. Pošilja po povzetju Zavod za ekaport: M. JONKER, Peirin ska ul. 3, ZAGREB 1. m Gospodarske Zvez® L ubljana, Dunajska cesta 29 mr dvorišču "TO Og'eile si veliko zalogo raznovrstnega Rmufakfnrnega blaga; velika 03G) izbiro čevljev in vsakovrstnega usnja na debela in drobno. 00 naznanja, da je pričela poslovati dne 21. t. m. ter sprejema vsa v bančno stroko spadajoča naročila. PoroC. prstani Double verižice Stenske are Budilke Žepne ure Uhani Aaj8larej{«lri«¥ii>i ur, zlatnine iit srebrni*« p £(JDEN L1U3UANA 22, Prsi srno val. Zahtevajte ponudbe! Domačo semensko deteljo kupuje po najvišji ceni FRAN POGAČNIK * .Ljubljani. Dimniška cesta Ator. 36. 4176 Denarja ni, soska K; Elza iuir.skl miriš »i iv Gliicer.il (> iu K '.mol. L«S"form S? K; kiittiki Caj " K Ei,a mrCfsnl prJSek iflti strup r* podgane in nilii po clo I2K. Eugen V. Feller, lekarnar štabica donja. Elsatrg IS. Hrvatsko. PREDIVO trlo irrdke IVAN N. ADAMIČ, Ljubijaaa, Sr. Petra cest« St. 81, — katera plafuje nnjvifije. S453 Prvovrstne Pfftff šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča Iga. Vok, Ljubljana, Sodna ulica St. 7. Menjalnica Slovenske eskomptne banke guBL/j mn nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. : linj neseMs ijfffli tiftteli. Pirai n ^arčfle pisle. Lesna družba Ilirija, Ljubljana« Kralja Petra trg (pred sodnijo), ankupuj« rsak« rrste, cele goidne parcel«, tram« ia vsakovrstnega lesa. jgjj n-vfir ribničan, mandalon in prep*. rliUL ličar (koks) ZZ SUHE GOBE kupnje in plača najvišje dnevne cen® KMET & KOMP., Ljubljana, Gosposvctska cesta Stev. 8. i » PROSIM ZA PONUDBE I 1 Telefon itev. J. il Cosulich-Line (prej Austro-Amerikana) Trst - Amerika prevaža potnike v Neiv-York redno 3 krat v Južno Ameriko po 1 krat meseCno. Pojasnila in produja voznih listov. Simon SCmetec glavni zastopnik za Slovenijo. — Kolodvorska ulica 26. Ljubljana, Tvrdka F. & I. GOR1ČAR „Pri Ivanki" Ljubljana, Sv. Petra cesta iS. 29 priporoča veliko ir.biro raznega blaga za inoSke in ženske obleke: sukno (kamgarn/, volneno (tibet), seviote v vseh barvah, ?.amot, svilo, hlaoevlno, razne bnrbente in fiauelo, bele, rujave in pisane kotenine posebuo dobro vrste, cvilli r.a blazine, blago za rjubc i;i namizne prte, zimske spodnjo jopce, srajce in hlače, otroške oblokce (žabce); dalje fine velike rute (ogrinjalke), voinene p!i5e, Smnetasie, volnene in svilene robce in žerpe v na;novejiih vzorcih, izgotovljene cefirasto in belo rnoške srajce, ženske srajce, modrčke, bluzo, predpasnike po nainov&iSeai kroju, inoSke ovratnike, kravate, vezenine (Slingtirija) nogavice in drugo. Blago dobro, ceno nizke. da brez odloga potrdile sprejem denarja, ki Vam prihaja Iz Amerike po naScm posredovanju potom kr. poštiio-čekovr.ega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju ratiir.čni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih priložb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stori domovini in \sled nepotrebnega preiskovanja pii nas ter po poštub, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat sc dobe 1 udje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelnl preiskavi pošiljatelj prepriče. da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje ln zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja r.ekater.li posredovalcev čakajo po veC mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denor potoni naše banke, Točna postrežba — to jc vedno bilo in bo ostalo noše geslo. 82 SOfcTLANCT STREŽT, VORK, N. Y. Izdaja konzorcij .Domoljuba« r CM govorni urednik Aatoa Sešaik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tisk«««'