—k fl»»
iaprtUiko*.
•ooot,
, 4-ii, ««pt S.tardajS. ^SJ .od Holidsjs.
PROSVETA
_glasilo slovenske narodne podporne jednote
Urvdnlftkl In vpravniAki prostori: 1*67 S. L»wudaU Av«,
Offte« of Publicatioa: >«67 South LawiuUU Avs. Tolophon«, Rockw«ll 4904 '•*.....««««««««».«... ■frfr>rifijjjf»J
Cena lic t« j« |6.00
■teta^M^MMid^M. .«Ur J.nuanr I«. INI, It tk. postim
t CH«-p. IUlnok. tite U» Act of Con tras of m.rch «. «7».
CHICAGO, ILU TOREK, 2«. MARCA (MARCH 2«), 1935.
SutoicrlpUon |6.00 Ye«rly.
ftTEV.—NUMBKR 60
AcoopUnco for m»iling »t »peci«) r»tc of posUge providod for in »^ction 1105, Act of Oct. 3, 101T. authorticd on Juno 14. 1®1«.
|Wagnerjev predlog vodi linijske
voditelje v nove in nove konluzij e
Lgri voditelji vidijo zdaj v tem zakonskem na-črtu sredstvo za "pomirjenje razrednega boja" in za "pridobitev delavcev za respektira-njc vlade." Lewi«, bo»» stare rudarske unije, je zdaj zaveznik delavske tajnice Perkinsove, katera bi rada videla, da se novi delavski tri-bunal dodeli njenemu departmentu
ftfhiagtoa. - (FP)-Wag-
rjev zakonski načrt za krei-nje novega delavskega odbora iobmi" se je spremenil iz jne €harte" ali "delavske-,čarterja" v osnutek za "krei-ije zaupanja v postavo s „ini ameriškega delavstva." * T»ko ga je krstil John P.
predsednik kovinarskega irtmenta Ameriške delavske eraclje. Tudi John L. Lewis rudarske unije je poudarjal inost tega zakona, ki naj med »vstvom vzpostavi "zaupanje
Po Freyjevem zatrdilu bi bil zakon doza proti radi kal iz-, "V nobenem drugem sluti se radikalec ne more bolj bližati delavstvu, kakor če lahko pokaže, da je razred privilegirancev, ki so mu od-čene nekatere pravice* kot je primer pravica do organizi-ja, katere uživajo podjetni-je izvajal Frey. Opensaparji z antirdečkarji so seveda večji realisti ka-r delavski voditelji Freyje-i kalibra. Ce bi videli isto zakonu kakor on in v veliki tri tudi Levvis, bi bili vsi sto-dstotno za VVagnerjev predlog, irbi bili popolnoma varni pred »radikalizmom. V njem vt-ijo pa vse kaj drugega kakor trdilo.
Uwis se je pridružil delavki tajnici France« Perkinsovl, > nekaj dni prej priporočala, j bo novi delavski odbor do-dj*n njenemu departmentu.
Je priporočal Levvis, ki je wd*rjkl, "da ima delavstvo ®P°'n" zaupanje v delavski jartmenf in delavsko tajnico. » v<tla za vsakega tajnika te-»departmenta, ker je delavci overjeno, da lx> vsak pred-Pdmk imenoval tako osebo na v katero ima delavstvo upanje," je z veliko gusto go-Rekel jo tudi, da popolnoma zaupa "seda-m Močim predsednice imenovanja članov pnjranega delavskega od-
Pripf^ocal pa je, naj se osriu-
*	toliko amendira, da bodo £ ' ^tvortti zastopniki r—,.llfl podjetnikov, "ne pa
Jf-ki marajo biti jiopolno-antn' " svojem delu," m:r' nepristranski" ali Ijud-
'"majo ožjih stikov z eno stranko. Tako nam-
*	osnutek I
** 'Havstv.
' py naj
e~-	■ «!o, kd<.
[ Zi»Htiipal.
K	»a Donal-
l a smer-
K NKA. o katerem
,Jfl >n "prodal vn
je
> ne more za-
f^ki
delav-
["»nta
k*
^ "> interpreta-
• Uflavstvu za nad i I
drugih u-
' *'J,V i" [»a pod-Aw'"n.Fjgher To-' K J liekk, ki "•'•'kt-ivno |K»ga-,	njegovi
:,riAn«va unijo " ""'"f.e- stavke, a "-P finančen
t
mil.
iMMli
u .	' nji Imjuif
franke,
* <»t .	|H>#eti-
• <>tv(»ritvfni
Zemlja pokrita z "radijskim stropom99
VVashington, D. C. — Federalni biro za mere poroča, da je zadnje tedne odkril nov "radijski strop" nad zemljo. Nahaja se 450 milj visoko in kadar radijski signali z zemlje dosežejo ta "strop", se odbijejo in pridejo nazaj na zemljo. To so ionizirane plasti ozračja, katerih radio ne more predreti. Baš te plasti pomagajo, da so mogoče radijske depeše na dolgo instanco; ako ne bi bilo tega "stropa", bi radijski signali odfrčali skozi o-zračje v zunanji prostor in se izgubili. Ta "strop" tudi pojasnjuje, zakaj so vsi poskusi medpla-netarnih komunikacij doslej brez uspeha. Vprašanje zdaj je, kako prodreti skozi ta "radijski strop".
H o o ver kritizira Roosevelta
Sacramento, Cal. — Bivši pre-zident Hoover je zadnje dni pisal voditeljem republikanske stranke v Californiji, da se mora republikanska stranka pripraviti, da spet prevzame vlado čez dve leti, če "hočemo, da A-( merika obvaruje svoje principe in se reši regimentiranja in splošnega ekonomskega propada". Hoover je v svojem pismu prvič, odkar je odšel v privatno življenje, ostro napadel Roo-seveltov "new deal".
Zakon relifnega dela pride kmalu
Zdaj je v konferenčnem odseku
WaKhington, D. C., 25. marca. Rooseveltov načrt za relifna dela, noseč štiri milijarde in 880 milijonov dolarjev Matkov v prihodnjem fiskalnem letu, je preromal obe zbornici in zdaj se nahaja v konferenčnem odseku obeh zbornic, ki ga mora izenačiti. Senat ga je po dveh mesecih natezanja in skubenja sprejel zadnjo soboto in sicer s proceduro strategičnega manevra. Nihče ni pričakoval, da bo načrt sprejet tega dne in njegov glavni nasprotnik — senator Long "Kingfiah" je bil odsoten. In to odsotnost "Kingfisha" »o Roo-seveltovi pristaši spretno izrabili!
Opozicija je hotela preprečltj sprejetje s tem. da je predlagala celo vrsto novih amendmen-tov. toda pristaši bo vse te a-mendmetite kratlcomalo—spre-.
>*» reki. V|jeli brez debate, dobro vedoč, da bodo vsi ti amendmenti zavrženi v konferenčnem odseku in ko *e načrt vrne iz tega odseka na končno glasovanje, je po parlamentarnem redu kongresa vsak nov amendment nemogoč. Na ta način so vsi amendmenti obsojeni na smrt, med temi tudi Tho-ma*ov amendment—sprejet V *<iboto brez ugovora—da »e relifna dela financirajo z novimi inflatiranimi bankovci, bazirajoč na srebru.
večer je bilo 86,000 obiskovalcev. Vne delo 500 delavcev je bilo prostovoljno. Stranka je naredila okrog $26,000 čistega preoHtanka ali okrog $8000 več kakor na lanskem dokaj manj-*em bazarju. \
Domače vesti
Nov grob v St. \joufeu
St. Lours, Mo. — Tu je umrl Vincent Lipovšek, star 50 let in doma iz Sv. Boštjana pri Krškem. Tu zapušča ženo, v Pitts-burghu brata in v starem kraju mater. Bil je član društva 107 SiNPJ.
Za Rem&akom ni Nledu
Mexico City. — Mehiško vojaštvo išče bandite, ki so zadnji teden ugrabili več Američanov v hribih države Zacatecas, toda doslej brez uspeha. Med u-grSbljenimi je tudi Louis Rem-š&k ali Vremšak, slovenski pro-spektor, letalec in rudniški inženir, ki je iskal zlato v zakate-kaških hribih. Njegov dom je v Los Angelesu, Cal.
Novice iz Shebo.vgana
Sheboygan, Wis. — Tu je u-mrla Agnes Starič, stara 78 let in doma iz Trebeljna na Dolenjskem. Tu je živela 26 let in zapušča sina in dve hčeri. — John Spendal je bil zasačen pri kuhanju pijače brez dovoljenja. Izpustili so ga proti kavciji. — V okrajnih zaporih se nahalja Ru-dy Grami lic h, sin znanega slovenskega zlatarja. Obtožen je tatvine.
2ena pennika Zormana umrla
Cleveland. — Zadnje dni je u-mrla Josephine Zorman, žena pesnika in glasbenika Ivana Zormana, stara 47 let, doma iz Soteske na Dolenjskem in rojena Mežnaršič. V Ameriki je bila 28 let in poleg moža zapušča eno hčer i A rfva brata. — Te dni je umrl tudi rojak Jos. Šebic, star 47 let in samec.
Dve neareči pri delu
Cleveland. — Jože Opeka#se je težko ponesrečil pri delu v tovarni White Motor Co. <Težak kos železa mu je padel na nogo in mu jo prelomil v dveh mestih. — Dalje se je ponesrečil Jože Turk, nameščenec v. poslopju Ameriške Domovine. Oplekel si je desno novo z vrelim svincem, ki ga je vlival v stroj.
Smrtna kosa v starem kraju
Indianapolis. — Ivana Sašek je prejela $alostno vest, da je v Gradišču pri Šmartnu, okolica Kamnik, umrl njen oče Blaž Klemen v starosti 76 let. V A-meriki zapušča sina in štiri hčere (vsi v Indianapolisu), v starem kraju pa štiri sinove.
Cleveland. — Kristina Šiško-vič je prejela žalostno vest, da je na Bačl pri Materiji na Primorskem umrl njen oče Anton Jaksetič v starosti 54 let. Tu zapušča hčer, v starem kraju pa ženo, sina in hčer.
USJAK WILLIAMS PROTI LIMITA. CIJI PROF IT OV
Waahington. -r (FP) Senator Black si jI oni dan zastonj prizadeval, da bi pritisnil v kot S. C. VVilliiunsa, načelnika NRA in mogočnega tobačnega magnata, da bi priznal potrebo limitacije profltov. VVHliams se mu je izmikal ko spreten bikoborec biku.
On je bil pred senatnim pravosodnim odsekam v zvezi s podaljšanjem NRA. Black je rekel, da so bili vsi pravilniki sestavljeni po biznismanih, ki se najbolj zanimajo, da prodajajo za čim višjo ceno. In ker jih izvaja fn nastavlja cene mala skupina zastopniljov korporacij, je hotel od Williamsa izvedeti, če ni za protekcijo konzumen-tov potrebna limitacija profi-tov.
Tobačni magnat pa ni hotel dati direktnega odgovora. Rekel je,l)a limitacija profitov pomeni prodajanje v izgubo, kar
SV1LNI DELAVCI ZAPRETILIZ VEUK0J5TAVK0
Možnost stavke v avtni in premogovni industriji
POGAJANJA Z MAG-NATI
WaahHigton, D. C., 25. marca. — Francis J. Gorman, podpredsednik unije United Textile Workers, je včeraj izjavil, da je stavka svilnih delavcev neizogibna, če bodo magnatje kar naprej kršili pravilnik in »določbe dogovora, ki so ga sprejeli po končani stavki v tekstilni industriji v zadnjem septembru. "Stavka bo ne zato, ker jo hočemo, ampak zaradi tega, ker je to edini izhod," je dejal Gor-
končno škoduje tudi konzumen- nian.
Um. Black ga je pestil še dalje | stavka preti tudi v industriji in ga vprašal, če bi v slučaju mehkega premoga in v avtni. limitacije profitov z obdavče- Samo teden dni je še časa za
njem tudi ne bilo priporočljivo omejiti visoke plače in bonuse korporacijskih magnatov.
"To vprašanje je preveč komplicirano," se je zopet izmaknil VVilliams, "sploh kakšne industrije pa imate v mislih, produktivne ali distributivne?" "Katerekoli," mu je odgovoril Black, toda lisjaka Williamsa ni mogel na noben način prisiliti, da bi se izrekel za omejitev profitov in visokih plač ter bonusov. Niti ne, ko ga je vprašal, če pomeni prodajanje v izgubo tudi v takih slučajih, kjer korporacij-ski načelniki vlečejo po milijon dolarjev plače in fconusa na leto.
Sest eksekucij v
Moskvi zadnji teden
Moskva, 25. marca. — Zadnji teden je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih šest zločincev krivih umora. Med temi so bili tudi trije dečki. To je neka j novega za sovjetsko Rusijo. Navadni morilci in roparji ho bili do- v VVashingtonu v četrtek, slej obsojeni v zapor, ki traja „ , lxlll	. .
največ de»et let. Ker p« je »te-j *	>" kor*,"1"tor
Cllo teh zločinov zadnje č««e « / I^troHu bo priM
I« porantlo, »o HovjeUka «dt*6.lv ,KwtaU Ktroga.	<M,ro"*1 Wllllamu Greenu. ,.n,l-
sklenitev nove pogodbe med u-nijo United Mine VVorkers in operatorji. V teh dneh mora biti pogodba sklenjena, Če se hočejo operatorji izogniti splošni stavki 1. aprila, ko poteče stara pogodba. John L. Lewis, predsednik rudarske unije, je dejal, da bo delo v premogovnikih popolnoma ustavljeno 1, aprila, ako ne bo podpisana nova pogodba.
Pogajanja med predstavniki rudarske unije in operatorji trajajo že mesec dni, toda prinesla še niso nobenega retultata. Rudarji zahtevajo zvišanje meade za 50 centov na dan in skrajšanje delovnega tedna na 80 ur, dočim so operatorji pripravljeni podaljšati sedanjo pogodbo za nadaljnje leto.
Da li bo Ameriška delaska federacija proglasila stavko v avt ni industriji z namenom, da izsili resignacijo vladnega avtne-ga odbora, kateremu načeluje profesor VVolman, se bo odločilo na konferenci, ki se prične
THOMAS ZA
liberalizira.
NJE FLORIDE
Tampa, Fku — Norman Tho-mas se je obrnil na governerja Sholtza, katerega urgira, naj porabi svoj osebni in uradni vpliv za liberalisiranje volilnega zakona, po katerem je sedaj manjšinskim strankam skoraj nemogoče postaviti avoje liste.
"Ena od glavnih nalog naAe-ga časa je obramba ameriške demokratične tradicije proti fašistični težnji po diktaturi," piše Thomas governerju Sholtiu. "Ne moremo pa zagovarjati demokracijo, če je hipokritična in namišljena (unreal). Do sprejetja sedanje volilne postave 16. junija 1981 je bila Florida v prvi liniji držav, ki so dovoljevale svojim državljanom pravico do izražanja svojega mnenja . . .
"Kot socialist in Američan želim videti povrnitev vaše države k demokratični proceduri. Za manjšinske stranke so sedanje ovire tako velike, da skoraj ne morejo priti na glasovnico, kar v realnosti pomeni odvzetje volilne pravice mnogim poltenim ameriškim državljanom."
JAPONSKA KUPUJE RUSKI - OTOK SAHALIN
54,000 tujih delavcev na podpori v Franciji
Pariz, 25. marca. — Število brezposelnih delavcev v Franciji, ki prejemajo državno podporo, je narastFo na 543,000. Med temi je 54,000 tujerodnih delavcev, katere je kriza zajela v Franciji. Vlada se pripravlja, da vse te tujerodce deportira v
sednlku federacije, o rezultatu glasovanja glede stavke, ki Je bilo pred nekaj tedni odrejeno med članstvom unij, ki so včlanjene v Ameriški delavski federaciji.
Kardinal spet udaril pq Coughlinu
Boston, Mass. — Kardinal O'-Connell jifte dni spet indirekt njih rojstne domovine. V tem no udaril po "fathru" Coughli številu je mnogo Jugoslovanov, | nu. Rekel je, da je cenzura ne-največ pa Italijanov, Poljakov katerih govorov v radiu "zelo in Nemcev.	j potrebna".
Tokio, 26. marca. — Japonski zunanji minister Koki Hiro-ta je včeraj dejal v parlamentu, da Japonska "goreče želi" od so-vjetov severno (rusko) polovico otoka Sahalina v severnem Pa-cifičnem oceanu. Ta otok je bogat na olju in lesu. Pogajanja za ruski Sahalin so že bila v teku, toda sovjetska vlada je zahtevala previaoko ceno, je povedal Hlrota. On upa, da se poga Janja obnove.
(Otok Sahalin je bil ruska po sest do 1005, ko je Rusija po ne srečni vojni z Japonsko odstopila južni del otoka Ja]>onskL Po boljševiški revoluciji so ja ponske čete okupirale ves otok in izpraznile severni del šele le ta 1925, ko je Ja|M>nska priznala Sovjetsko unijo in sklenila po godbo z njo. Ta pogodba daje Japoncem neke ribiške In petro lejske koncesije na ruski |M>lo vici Sahalina. Pogodba poteč« prihodnje leto.)
Hllka km/r /lane zve/neg« trltotii*j(a	ki mu mt udeleAili |h»kivU
todiAla O. W. IMmet*.	. _ z
PlMvr«
Mtteifa liana lr|«
Delavske demon« stracije v Angliji
70,000 delavcev v protestni akciji v Glasgowu
f*lasgow. Anglija, 25. marca. 70,000 delavcev Je včeraj uprizorilo največje demonstracije v tem škotskem industrijskem
mestu proti brez|K>selnosti in novim zakonom za podpiranje brezposelnih. Delavski* množice moški, ženske in otroci so h<* valile po ulicah t rdečimi zastavami in iz njih vrst ho gr-jnaii klici; "Dol a kraljem, dol z Nacionalno vlado, dol /. Mim l>o-naldom in njegovimi paraziti (" I Demonstranti so prišli I/, vseh industrijskih mrst flkotske in bili so gostje socialistične mestne uprave v (flaHgottuj, ki jim j«,dala javna poslopja /.u prenočišče in zborovanja. Ob č«su de. monstrarij Je bilo na ulicah 11100 policajev, to<Ja ur<'tiran asi Ml nihče.
Cehi in Turki obetajo nove utrdbe
Ženeva. 25. marca Urad Lige narodov je izvedel, da je f'cho*lovakl;a sklenila t utrjevanjem svoje meje ob NrrnčIJI.
Iz Tur/ije je prIAla vest, da Kcmalova vlad« namerava utrditi Dardariflr, čfrprav morajo l*o mirovni pogodbi med zavez
ki In Turčijo ostati n«utrjene. Vsi to Je |K>s|edica oborož* vanja Nemčijt.
PRlCETEK RAZGOVOROV MED ANGLIJO IN HITLERJEM
Navdušen sprejem predstavnikov Anglije v Berlinu
ITALIJA NADALJU-JE Z MOBILIZACIJO
lierNn, 25. marca. — Kance-lar Hitler je danes presenetil javnost, ko je nenadoma posval Johna Simona, angleškega zunanjega ministra, in Anthonyja Kdena, lorda čuvarja kraljevih l>ečatnikov, naj se tglasita v njegovem uradu. Ta akcija pomeni reviiijo prvotnega programa, ki je določal, da se preliminarni raagovori otvorijo na konferenci med nemškim zunanjim ministrom in zastopnikoma An-irllje.
Ilerlin, 26. marca- — Najvažnejša politična konferenca v Evropi v povojni dobi ja bila včeraj otvorjena, Simon in E-den, predstavnika Veliko Britanije, sta se par ur po svojem prihodu v Berlin sestala i baronom Neurathom, nemškim zunanjim ministrom, v uradu brit-skega poslaništva, kjer ao imeli kratek raagovor. Raagovori ae bodo danes obnovili.
Sprejem angleških diplomatov v Berlinu, kamor sta priletela z letalom, je ibil prisrčen. V imenu vlade so Ju poidravili zunanji minister Neurath, Bernard W. von Buelovv, dr. Otto Meissner, nacijskl državni taj-nik, ki je representiral Hitlerja, oddelek Hitlerjeve oatbne- straže in več tisoč glav broječa množica.
Simon In Eden sta ae takoj odpeljala v urad britskega poslaništva, kjer sta ostala nekaj ur, potem sta se pa odpeljala v hotel Adlon. Ob ulicah, po katerih sta se vozila, ae je zbrala velika množica, ki Ju Je navdušeno |H>zdravljala.
Dve glavni vprašanji bosta na rešetu, ko se snidejo na skupnem sestanku zastopniki Velike Britanije in Nemčije. Eno Je. ali bo Anglija privolila v oboroževanje Nemčije kljub protestom Francije in jo pridobila za nrijateljrtko sodelovanje a sosednimi državami. Drugo je, ali bo Nemčija na temelju enakopravnimi! hotela igrati stani igro v evropski diplomaciji v smislu pravil, ki Jih bodo skupno <Hpčlll.____________
Ako se Im> Nemčija pridružila velesilam in igrala skupno igro, bo to (»omenilo, da nima versajska pogodba več nobene veljave. V očeh Nemčije nI bila ta pogodba sploh poginiba, ker JI je bila vsiljena z brutalno silo po zmagovitih zaveznikih. Velika Britanija se sploh ne čudi, ker Jo je Nemčija raztrgala, ko je prišel ugoden moment.
Berlin je optimističen. Obe, Nemčija in Aglija, sta prepričam, dii ji* sklenitev dogovora mogoča, ako bi stvar zavisela humio od Berlinu in l/ondona, toda računati je treba s Francijo, ki je najbolj glasna v protestih, odkar je Hitler raztrgal ver-sajsko |Hig«slbo In iMlrrdil obvezno voJa*ko hIii/.Ihi,
Po In-rlinskl konferenci Ihi Kileti s svojo grupo izvedencev odtKitoval v Moskvo na posvetovanj s predstavniki sovjetske Rusije. Pričakuje se, da IhhIo razgovori v Berlinu zaključeni v »redo, nakar «e 1*» brltskLr.unaujJ minister Simon vrnil t letalom v London
Ki m. 25. marca M u »solini-jeva vojna mašina funkcionira s |iolnim zamahom. Odredba, da f mobilizira letnik 1911. je da ne» stopila V veljavo.
Vojno ministrstvo Je pozvalo rtadaljnih 200,000 mo* pod o-rož je Ko bo koncentracija »«-vrten«, ImmIo (NMilanl v severna italijaimka mesta, v blilino "fronte".
t-«?—
PB08V BTA
\
PEOSVETA
THK ENLIGHTENMBNT
•UMLO m LASTNIMA IU)*WW MAMODHB l«WOT«
mt mmd
kr mmm
NaratelMt	<ru« (te«M CktMc«) to Sms*
MM M HM iihIM. jI« -tortlrt,« Cfck^. to Obar* 974« m lato. •» M W*	M U«i!■■«••
(Ml,
i	ni*i f<x Um U»»U4 IUM («■*•*<
•MI	H «* »«•>■ ctort^. cww »i n i« >••#.
(tM%a MMlrto ItM o* r»»
OoM 4(u» |M	UmkmtM	to Mr»*f*«Mto
m M «r*ia>» **<*ul l.tomrM M«MM <«HlM.
•Mtl. *mn>. »•_»! »to > m .....pUMmuUm It t	to
to prlltoll tnUliiiv	i 'i	a i
JUtlrtltiof raU* m> ugrvm.t nt -HMMtMto* W ww»u*l-
■tfm *m4	artwlw »tU m« to itorni oiW
MMMMtou.	M M«rM«. ».Um imm, 4U . *UI to
■•tto to tof ■«>■»>< 1*4
nmi«* m »m. ui iim mik i lwtu*f
|*UOKVKTA
M* T-to S«.	A... CMm#*. Illtotoi.
MKMRCS or mu » LUSSATSa PUM
j 38
Coughlinove "socialne pravice
Prof ram "socialne pravičnosti", ki ga je anoval znani "father" Coughlin in katerega mora podpiaati vsakdo, ki hoče biti član Coughlinove "Unije za socialno pravičnost", J« ob kratkem h ledeni:
"Točka i. Verujem r svobodo vesti in avo-bodo vzgoje ter ne puatim, da bi mi država diktirala vero v Hoga ali življenjaki poklic". ; - Navidezno je to zelo demokratična točka in v največjem — protislovju s zakoni rimske crrkve. Cerkev ne pozna svobode vesti in avo-bodne vzgoje in kjerkoli kontrolira driavo, tam tudi diktira avoje verske dogme. Glejte današ-njo Avstrijd! Ampak cerkev ima dve morali eno za kontrolirane detel* in drugo za de-' tele, kjer je v manjšini. Dočlm v prvih zatira brezobzirno vat, kar ni katoliškega, zahteva v drugih zase vno ono svobodo (vesti, vzgoje etc.), katere v prvih ne privošči nikomur. Amerika je danes še vedno v tej drujri kategoriji in Coughlin ae doaledno drži taktike rimske cerkve v tem pogledu. V reenici gornja točka pomeni: Katoliška cerkev mora imeti avobodni razvoj v Združenih državah!
V	Coughlinovem programu Bi zahteve po svobodi
govora, tiska in zborovanja. To ni zanj važnol Glavno mu Je svoboda verske vzgoje.
"Točka 2. Varujem, da vsak državljan, ki je Sposoben za delo In hoče delati, prejema pravično, življenjsko mezdo, ob kateri bo lahko vzdrževal in vzgojil svojo družino po standardu ameriške dostojnosti."
Tudi ta točka ae lepo sliši, a je prav taiko sle-pilna kakor prva. Kaj j« pravična mezda? Niti "father" Coughlin niti nihče drugi med vsemi ekonomskimi mazali, ki so se pojavili do danes, nI Ae — ker ne more — pojasnil, kako velika Je pravična mezdit ali plača. Ako je kje pravična mezda, mora biti tudi pravični prof it. Delavčeva plača se ravna po profltu delodajalca in aa oboje Je odgovoren dober trg; ako ni dobrega trga, pade delodajalčev dobiček in avtomatično pade tudi delavčeva mezda, logično mora biti poleg pravične mezr de in pravičnega profita tudi pravični trg. Mezda, profit, trg (poleg cele vrste drugih prvin in sestavin) ao elementi kapitalizma, ki mi med seboj tako povezani, da si jih ni mogoče misliti ločenih.
V	razredni družbi ne more biti pravične mezde kakor ne more biti pravlčnegs dobička in ne pravičnih cen. Vse to je relativno. Kar bi delavec smatral za "pravično" plačo, Je "krivično" za kapitalista in — narobe. Edina pravičnost je, da delavec prejme vso socialno vrednost avojega produkta, ampak to ni več mezda, temveč socialna udeleženost pri konau-mlranju dobrin. -----------
Kaj je atandard ameriške dostojnosti? Člani Coujffclinove "unije" naj zahtevajo, naj jim "father" pojasni, kateri amerlAki sloj mu aluii za merilo poMtavljenega standarda v njegovem programu!
"Točka S. Verujem v nacionallziranj* onih javnih potrebščin, ki so p.. svoji naturi prekatne, da b| bile |tod kontrolo privatnih indi-vidi Je v. Tu mislim banke, kredit in denar, električni tok, olje, naravni plin in naAe od Boga dane naturne zaklade."
Tudi ta točka je zapeljiva V zvezi s to sta pa Ae naslednji dve točki:
"Točka 4. Verujem v privatno last vsi« druge lastnine./
Točka 6. Verujem v obrambo privatne lastnine, vzlic temu sem ta kontr<4o te lastnine za javni blagor."
Gornje tri točke so ena sama velika konfuzi-ja. Druga drugo pobijajo. Coughlin zagovarja nacionaliziran je (podržavljen Je) — ne aocializiranja, čeprav je luirialna pravilnost njegm evangelij! — denarja in denarnih za vodov, električnega toka. olja, naravnega plina in "naAih od Bdft danih naturnih zakladov" (kateri zakladi ao to?), vse drugo naj ostane privatna last, a tudi ta privatna last mora biti |nm! javno kontrolo v javno dobni. Kakšen miAmaA Je i« to? To bo menda "fa-Uirov" "aociallzJrani kapitalizem"! To je nekaj takega, kar naredi — sitega volka in živo koao.
Takšno polovičarsko devanje stare mrhe iz kote je največja ekonomska falarlja. Cough lin bi odsekal privatnemu kapitallimu nekaj udov In ostalo truplo hI pustil, naj se vlafo, toda pod javno kontrolo. IMoma Je to poskusit Roortv« It, namreč a kontr*»l«i. kajti <»daekal nI ttHiljs v sa4aji ki »
Glasovi iz naselbin

Zanimivo piamo iz Atrije New Waterford, C. B.. — Kakor ml Je znano, doaedaj
Proaveta še vedno redno prihaja na Koroško. AvstrUa, In vem. da jo tani čitajo. Pred kratkim sem od nepoznanega "fašista" prejel sledeče pismo;
Celovec. Januar 1M6. Cenjeni g. Drobe-ck l
Iz popolnoma nepotnane-ga vira sem prišel do tega. da Vam pišem te vrstke, ki se nanašajo na sedanje raamere v Avstriji ter na njen obntoj ali prepad.
Da boste vedeli, a kom i-mate opraviti, Vam hočem poinaniti, da aem bil od leta 1919 socialistično organiziran« dokler niao bile vse politične stranke v Avstriji abruptno razpuščene, Imam drtavno službo, toda imena in poklica Vam ne morem izdati, Če bi to pismo prišlo v roke cenzorju, me bi brenpogojno vrgli iz služba, četudi na mojih praih visi znak "rdeče-belordače" domovinske fronte (fašistične), katerega aem prisiljen nositi, ampak ¥ arca aem socialist! Takih naa Je v Avatriji na tiaoč« in tiao-če. Na Dunaju okrog 480,-000. Na detel! imajo večino nacijl; pripadnost na deteti ae deli nekako takols: 457> nacijev, 35% aociall-atov In 20f/l onih, ki ao za katoliško vlado. Tako da ima vlada 80% nasprotnikov, katero pa bomo t* prisilili, da se umakne. Doaedaj vlado varujejo le duhovniki, Judi, bajoneti in kanoni, vaa ta kombinacija pa dri! narod na tleh.
Uradno ae nam je naročilo, kar amo bili z lastnoročnim podpisom priailjeni storiti, da amo voljni noaiti fašiatični znak v alutbi in izven ahjtbe.
Lanskega februarja amo sklenili, da ai naše prnvico nazaj priborimo, ki ao nam Jih eno za drugo odvzemali. Toda zmagati nlamo mogli, ker naa le nekdo izdal. Dva dni predno ae Je imela začeti vataja, je vlada ukazala preiakati vaa socialNti-čna stanovanja ter zaaeči vse dobljeno orotje. Redi tega nam je potem v bitki primanjkovalo orotja. Tako ae je zgodilo na Dunaju, v Uncu In več drugih mestih.
Na Dunaju Je bilo v načrtu, da aoclallaii zavarujejo parlament, meatno hišo in več drugih driavnih u-radov. Poveljnik poiarne hrambe, socialist, je dal na razpolago vae avtomobile dunajake poiarne brambe za prevaianje socialističnega vojaštva. Ko ao avti dospeli do mestoe hiše, je bi-lo tam po vladnih četah in policiji še vse močno za-atraieno. Vnela ae je bitka. v kateri je bilo veliko ubitih in mnogo rajonih, poveljnik poiarne brambe In dev?t drugih voditeljev Je bilo ujetih In takoj obešenih, med njimi aodrug Mi-nlchreiter, ki je bil tako teiko ranjen v bitki, da so ga morali na nosilnu-i nest i l>od vešala.
Sedaj je še na tisoče ao-drugov v zaporih. Naš prvi cilj v našem boju bo. da Jih osvobodimo Iz zaporov.
Na Dunaju ao detektivi aretirali nekega našega voditelja v neki kavarni, nato ao ga vrgli v pripravljen av. to, med voinjo pa so ga u-bili In zunaj mesta vrgli na crsto ter ss odpeljsll.
V	Lineu se Je našim voditeljem posrečilo, da so z lahkoto dobili orotje v svoje roke, tako tudi munkijo, In sicer s tem. da Je Alo več trnkov, motfva In oficirjev —. vsi pre<<blečenl v vladne vojake — v magann; kjer ao nalotili kar ao potrebovali in se odpeljali. Ko je
.vlada ta trik izsledila, je bilo Še prepoano; nazaj nI dobila nič.
V	Gradcu ao na enak način socialisti odpeljali en c»l vagon orotja i^munirije.
Na 17. junija Je bil Hit-lerje\ rojstni dan, Takrat
ao naciji na deieli zvečer palil! grmade Hitlerju na čast, vladne čete pa so vse take grmade "podžgale" a streti iz pušk,
Vlada stalno aranžira patri otlčne alavnosti po me-atih in na doteli, zdaj v e-nem, zdaj v drugem kraju-K takim alavjem je vsak drtavni ali provintni uslužbenec prisiljen, da se jih mora udeležiti, ako nt jih ne bi, lahko zgubi službo. Potem pa nf Čuda, da v svet poročajo, "tdiko in toliko oaeb ae je udeležilo alavno-atl". Pa je akoro vsaka o-aeba priailjena, da ae udeleži.
Ko se je bila bitka pri Margaretenhofu na Dunaju, je poveljstvo Dollfuaao-vih morilcev naznanilo prebivalcem Margareterhofa, naj vai zapuate dom, ker ae bo v 10 minutah Otvoril o-genj a kanoni. Preteklo pa je komaj 5 minut, ko ao se že začele granate vaipatl r.a poalopje. Zato se ne moremo čuditi, da je bilo toliko otrok, žen in starih ljud! u-bitih od katoliške artilerije. Toda tudi to ae bo še grenko maščevalo!
Naši ilegalni liati nam pravijo, da vai še niamo mrtvi in da še pridemo nazaj I
Vai naši goapodje in duhovniki ae atrašanako boje. Pa aaj ste brali v časopisih, kakšna Bombna epidemija je prevladovala lani po vaej Avatriji do umora I>ollffu-asa, ki ao ga ubili naciji. Bombe ao bile nocijako delo.
, Cenjeni g. Drobesch! O-proatite moji slabi pi«avi. Vedite, da sem ae mgral v aobo zapreti in v naglici te vratice napisati, da me kdo ne zasači. Ce želite, Vam bom pozneje dal moj na-alov. Vedite tudi, da mojim podpisom no bi gel pisati resnice.
Mnogo pozdravov Vam zaenkrat nepoznane o-aebe! (V veliko veselje mi je, da se morem na ta način o našem položaju in bridkem trpljenju potožiti vsaj oaebi v inozematvu.) Gornje piamo ne noai nikaket ga podpiaa. Poslano je bilo iz Celovca na Koroškem v januarju. Komentar ai lahko vsak aam napravi.—H. Drobench. 558.
S oljen in nobenemu ni žal« da ae je iste udeležil, čeprav je bita mogoče mošnja na pepelnlco ma-1 lo lažja. Pa je že tako, da polna mošnja in dobra zabava človeka napravita srečnega in zadovoljnega in na posledice ae yendar ne ame gledati. M! pa ae oziramo tudi na posledice, ki ao ae pač za društvo izkazale razveaelji ve. Društvena blagajna je oaraatla za blizu 200 dolarjev, kar pa£ niso mačje solze v teh kosmatih d/ieh.
) V imenu društva se torej vsem navzočim kakor tudi tistim, ki so l^upili vstopnice, ne da M se zabave udeležili (ker je bil na, Pust njihov god, jim to pozabljivost oprostimo) še enkrat zahvaljujemo ter pričakujemo, da ae zopet vidimo prihodnji Puat v So. Side T.urn dvorani. Da je bil uapeh tako nepričakovano izvraten, ae moramo zahvaliti tudi Proaveti, ki nam je šla na roke v oglaševanju zabave. H tem ae je zopet pokazalo, kaj napravi ta llat v Milwau-keeju. Upam pač, da nam bo mogoče to uslugo poravaati na kakšen drugi na<?in in to ob prvi priložnosti.
i Veaellčni odbor dritftva Bled.
■ r.
brega napravil, več pa za bogate plantažnike, osebna prijatelje in ! tovarnarje ter velika trgovce. In ,tl bodo postali ki*!j! In kraljice, ne j>a ubogo delavstvo.
Bolji blagoslovi in pridige župnika Cougtilfna še tudi niso nič dosegle z« delavstvo. Blagoslova v (bilki dolarjev je deležen le župnik Coughlin s svojimi stanevniki vred. Sami v resnici igrajo kralje, ubogemn delavskemu ljudstvu pa obetajo kraljevako življenje — po amrti. Obljube ao poceni. I Edifta rešitev iz te križe je, da ae ljudstvo pridruži delavski (socialistični) stranici in pokaže hrbet vsem a sladom namazanim obljubam. Edino na ta način lahko poatanemo svobodni in srečni — "kralji in kraljice". Da sa pa kaj takega uresniči, j« potrebno, da ae naročimo na delavske liste kot ata Proaveta in Proletarec in drugi. Kdor ne zna alovenaki, ao pa angleški časopi-fl, kot na primer «fifwaukee Leader, New Leader, The N*w VIew itd. Slednji stane za vae leto aamo 50 centov. Podpiraj-mo delavsko čaaopiaje in ne ka-i pitaliatičnega!—A. Sprogar, 540.
novo
pod mo-
t
Oil
Zahvala druAtva "IMed"
Milffaukee. WIm. — Veselični odbor društva Bled ai nalaga v dolžnost, da se s temi skromnimi vrsticami zahvali vsem, ki ste ae udeležili naše pustne veselice v tako obilnem številu. Redki ao slučaji v današnjih časih, da ae napravi skromen pre-oatanek pri caeh številnih zabavah, ampak noša zabava je lula izjema. Zabavali amo m* do zgodaj zjutraj in zabava je bila neprisiljena. Vsakdo je bil zado-
Delavstvo v N. J. al kuje orožje
Elizabeth, N. J. — V državi New Jerney je napredno delavstvo aedaj na delu, da dobi svoj časopia vsaj enkrat na teden in pozneje, če bodo finance dopuščale, pa avoj dnevnik. Dnevnik, ki bi pobijal lažnjivo propagando kapitalističnega časopisja in zagovarjal interese delavcev in farmarjev ter malih obrtnikov in trgovcev, je nam potreben.
Kampanja je za razširjenje socialističnega glasila The New Vievv, ki bo v začetku maja pričelo izhajati tedensko. Ta liat H9o kazal novo pot, po kateri naj maršira delavstvo, da ne pride v fašistično mrežo, kakor se je to zgodilo v Italiji, Nemčiji In Avstriji,
Kaj ao Randolph Hearat, a tvojim strupenim časopisjem, H. P. Ung in "father" Coughlin že dobrega napravili za farmarje, delavce in male obrtnike? Cisto nič! Obratno je Hearst največji sovražnik naprednega In organiziranega delavstva ter največji vojni kričač. Najraje bi imel veliko fašistično armado, da bi vkorakala v Mehiko in tamkaj z bombami in mečem vzpostavila avatrijHko-italijanski kle-rofašlzem. Slično naj bi storila tudi doma, v debeli Georga Wnah!ngtona.
H. P. Long in ^father" C9ugh-lin ata pa dva kričača in poma-gača, ki prav tako obetata vsake sorte dobrote (saj to ne stane nič!). Ljudatvo v sedanjih slabih časih kaj rado posluša takšne zapeljive preroke. Tako so obetali tudi Mussolini, Hitler in Dollfuss, dokler niso prišli na vlado kot diktatorji Vprašajte Hearstove delavce, Kakšno svo-bo lo in plačo imajo, posebno v Mehiki na njegovih plantažah.
Vprašajte delavstvo, farmarje In male obrtnike v Louisianl, kaj je H. P. Long zahje že dobrega napravil kot senator in prej governer. Saj ima oblaat v svoji državi že pet let v rokah, ampak za te sloje še ni nič do-
-j . , Dva iM ' Flnleyvlile, 'M-JDbbrega hi* mani kaj poročati* pač pa slabega. Naj navedem nekaj za vzgled tistim, ki niao v nobeni podporni organizaciji, pa naj bodo ata-ri ali mladi.
Prvega marca letos ae je tu pri nekem ubogem delavcu rodi-' lo dete. Prej jih je imel že šest. Vai žive v pomanjkanju. Drugi dan po porodu je dete umrlo. Kaj je revež hotel? Denarja ni, I kredita tudi ne. del je k bližnjemu grooerlatu in ga lepo prosil, da mu da čedno bakao od makaronov, da bo deteta pokopal v njej. Groceristu se je to nekako čudno zdelo in je šel aam na njegov dom, da ae prepriča. Našel je res veliko revftčino in mu dal i denarja za primerno krsto, v kateri je pokopal deteta.
Drugi slučaj. Tukaj v Hacket-tu je 6. marca preminila mra. Louiea Grm. Ona je bila v društvu, katerega je pa morala izdi dolge krize pustiti. Zapustila je soproga a tremi nedoletmmi ; hčerkami. Pa vseeno ao ae val sosedje zavzeli in pomagali v vseh slučajih, tudi v njeni bolezni. Spremili ao jo k zadnjemu 'počitku marca. V imenu zapuščene družine ae lepo zahvaljujem vaem, ki ao pomagali ob času amrti in prej pred boleznijo, predvsem bratu pokojne I Franku Pasedelu iz Coverdala. Nadalje mra. Rosie Trček za venec in slično drugim sosedam, krajevni uniji UMWA št. 73 za venec in drugim za avte, ki ao jih dali na razpolago, i Tukaj je zopet en dokaz koli ko je vredna podporna organiza cija; še bivše Člane ae apoštuje in pomaga v vseh slučajih. Zatorej rojaki, kateri še niste pod okriljem SNPJ, poiurite ae, dokler ni prepozno. Ne odlašajte i na jutri, kar danes lahko ato-rite. Bolezen al! amrt nič ne gleda, če ai reven ali premožen, mlad ali atar. No, meni ae vidi, da je to naša edina enakoprav nost. Smrti ni še nihče utekel in (tudi nikdo dvakrat umrL
Frank Pemhthek.
t
TOREK, 2«

Ajiga in puška!
u
itt
I Mavri, ki m torku, na pohodu
aa«<aikaU proti r m rut no hišo.
National lti*cuil
Nf*
0	govoru wi*con*i«ud(ega guver-
ner a
Milwankee. — Nedavno je i-mel wisconsinski governer Phil
1	.a Follette govor po radiu o velikopoteznem načrtu za uposli-tev breaposelnlh. Rekel je, če se bomo na ta način izkopavali iz krize, da bomo vedno manj pro-ducirall, se ne moremo nikdar iz nje izkopati, ampak bomo lezli vedno bolj navzdol, kljub temu, da so bile v zadnjih par letih potrošene milijarde, situacija danes ni bolja kakor je bila pred letom.
On je rekel, da bo drlavni le-gislaturl predložen načrt, po katerem naj bi v tej drŽavi uf)o-silil 100,000 brezposelnih delavcev. Dela je dovolj za veliko armado samo pri kr.nzervaeijl na rs v nega bogastva — pri pogozdovanju, zavarovsnju zemlje pred Igplmnlem v reke Itd. Tisoče in tisoče delavcev bi bilo Ishko zaposlenih tudi pri popravljanju domov in gradnji novih hiš. Za Izvedbo tega programa Jc potrebna skupna akci-jn*\«*zne vlade ih vseh posameznih držav. Gledat! moramo, je poudarjal governer U Follette. da pričnemo tofki delati in dvigati produkcijo, to Je graditi bogastvo, ki je (MKltaga vsafcegs blagostanja.—Jdaepk (T|*.
(BeUike o foMstitni vzgoji l
nilTntTfIUHJo inxAh**^o, motat
cija v Italiji ter prevoz čet in vo^^TT riala v Afriko da alutiti, da bo italijanakfl rod postavljen pred novo i«kušnjo h2uH j{ Mussolini prepričan, da mu je u*pL ška vzgoja italijanskega naroda, k, ^Vli del faiinem s tako doslednostjo da ,, L^-poviod: kjfer ai jo pričakoval in velikokr«? kjer se ti zdi nemogoča. Mbasolini sam in njegovi pedagogi so poudarjali, da bo I Janrki narod izšel is "fašistične pomladi' kvašen, pr#rojen. In ta "«0vi Italijan boljši od onega pri Adui, pri Visu, pri So rinu, pri Cuetotzl in pri Kobaridu. V hotLl po prerojenju italijanskega naroda so uret, vili vso Italijo t militarlstično propagand? celo na kovance 50 Ur je Mussolini dal vti« iarek: "Meglio vi vere un giorno da leotiej cento giorni da pecora/' (Bolje je živeti dan kot lev, nego sto dni kot ovca.)
Največjo skrb posveča fašizem mladij Pofašistil je popolnoma šolstvo in stvoril n mladinskih organizacij, ki sprejmejo; v svo vrste italijanskega otroka že v predšolski dol da ga skozi dosledno fašistično vzgojo doved jo kot polnoletnega državljana v stranko.
Sola in mladinske organizacije so medi bojno v taki pbvezlinosti, da skoro ne moren
govoriti ločeno o njih.
' ■»• "i ■ '
kaj je cilj ia gibalo fašistične vzgoje? Mu solini aam je dal mladini geslo: "Libro e m achetto!" (Knjiga in puška!) Nekoč je govoi dvojim otroškim pristašem: "Ljubite pu*k obedujte mltraljezo, a v tem čuvstvovanju poaabite na sveto bodalo!" In zopet ob drui priliki je naročil mladini: "Učite se sovr
Da niao to aamo Muaaolinijeve fraze, kat remu ni odrekati govorniškega patosa, doki zuje najbolje prosvetni minister Ercole, ki italijanskem senatu izjavlja: /'Sola se bo te neje približala ciljem režima, Čim jat;je vztrajnejše deluje poaredno ali neposredi nanjo fašistovaka mladinska organizacija, ki v to poklicana. Radi tega je delovanje balilsi organizacije tako prepleteno in zaratteno delovanjem 4ole, da je usoda šole neločljiva o usode balilske organizacije.
. Ni daleč dan, ko bo vaak ljudskošolski učit« obenem poveljnik fašistovskih mladinskih (e Tistega dne bomo mi prvi na avetu uresniči ideal učitelja, ki ne zna aamo učiti uče« osnovne pojme raznih ved, temveč jih zna ta di užigati z ognjem politične ideje."
Spanje in duševno delo
** Spanje pred polnočjo je najbolj zdravi Nihče ne bi amel toref delati dolgo v not, kal tedaj, ko ae prične polagoma spet dnevni hm in ko aili avetloba akozi zaprte veke, je zdrav at>anje^ apanje brez sanj, nemogoče.
Kri ae vrača počaai v možgane, zbuja posi mezne stanice in z njimi to ali ono mii*el, to ono apominsko podobo. V spečem ali na p spečem stanju pa ae nam to izraža kot sanji Se slabše je seveda apanje ob polnem dircvt tU ne zaleže mnogo niti zatemnitev spalne *>b< možgani ae v tem čaau nikoli ne morejo krepko spanje osvoboditi krvi. In najulah je položaj za duševne delavoe, kajti pri teh možgani kot njihov specialni delovni orjfan, I v naprej bogatejši s krvjo.
Duševni delavci naj si torej zapomnijo, di ae duševno delo piozno v noč maščuje s »UM" spanjem. A prav tako ne more biti spanje <k bro, Če odidejo od dela neposredno v postelj« Med delom in posteljo morajo poskrbeti u odmor, ki jim preobilico krvi v možganih pol« goma apravi v normalo. Najbolje opravi * vmeani opočitek majhen aprehod po dašfvnrt delu,.
Pot k nadčloveku?
Ameriški psiholog, profesor dr. Tryon. * sporočil ameriškemu psihološkemu dniitfl svoje poskuse, ki naj dokažejo, ds bi n P» mensko izbero dala vzgojiti rasa samih Jev, če bi dopuščale družabne razmere. •
V njegovem laboratoriju mu Je namrW usp-lo, da je na ta način vzgojil dve druiini eno z izredno inteligenco, drugo pa H<» neinte^ gentno. Inteligentna družina ps ni ohnnm svoje duševne premoči nad neinteligentno ■ vse avoje Življenje, ampak ao jo podedovali njeni potomci.
8 tem poskusom je prvič ek*f" rimenu« dokazano, da se inteligenca da podedovati; » veda bi pa še bilo treba dokazati, sli vHia tudi za človeka. Pri poakasih je učenjak ^ go gledal na to, da ao vse podgam	^
istimi življenjskimi pogoji. Razni. H" svojatva. n. pr. volikoat teia. apol. I*r»i plodnost pri podganah očlvidno nis«» f zvezi z Inteligenco.
(Dsljs IS pnr» koion* ) še nič. in danes po dveh letih vidiš«.
kak*
imenitno je uspel« ta ni*"va "aocialaa ** cija". Cough 11 nova operacije bi pa ^ drugega kakor trikratna p»»miH»ft«x deala".
Ta kritika ae nadaljuje dt» priliki

Vesti iz

l1l0J OKOLIC

(livim* porodil. Is JagealiTUe.)
iifi\'JF(iOKSKI |jen okrajni poštar Mihael Mi-klavec, v Zgornji Šiški Lovro Se meta.
Oče Gorlanov umrl Vsi se še spominjamo septembra 1929, ko je bil * Prtju ustreljen v hrbet Vladimir Gortan, ki je dobil* ime "istrski mučenik". Njegova smrt je zelo pobila nje* govega očeta Kranja Gortana w
„ Pri Pohci sta dva ftniB »klala P<»**t-j*eza Vidica
okolici le4i bli-
KJai vas Troštine, drugimi gospodaril tudi 39 Mg
jllKZ
Utn
Vidic, ki pa je postal
torek žrtev dvehpij* pustnih veseljakov. V hiši
upali, ko sta prišla pred ft?ui> i-te vasi. ms,-19 letni Jakob Jsnežič in 22-An o" Skufca ter začela ^i pod oknom Vidičeve Bojfovilils sta okrog hiše, p prebudila vsa gospo-, družina. Gospodar je M piano in dejal fantom, lidita in mirujeta. Toda m se je zakadil vanj Ja-ter mu zasadil kuhinjski levo stran prsi, Škufca pa »^ pretepati z nekakim •jem. Posestnik se je zgru-ipadalca sta pobegnila, no prebudili vso vasico,
Bermu pri Pazinu. Te dni je žalost končala njegovo življenje in velika možica ljudi je spremljala Gortana do groba.
Napeta konfrontacija. 4*. Zaradi umora posestnika Vrhovni-ka v Nunskii pri i Ljutomeru sede v mariborskih zaporih trije krivci: sosed Jakob Budja, njegov sin Ivin in i njegov pastorek Kelbl. Ta dva zadnja sta kmalu po aretaciji priznala, da so Vrhovnika ubili oni in da je _
jimor zasnoval oče Budja ®am. | ienievem "stanju. Budja stari pa dosledno ves čas taji. Preiskovalni sodnik Je tfc dni konfrontiral očeta Bud j o sinom Ivanom in sin je očetu ponovil v obraz nvojo izjavo, da fo soseda umorili pni in da je o$e umor soseda. Oče
ljubezen aa Hitlerja ohladila in — lani je moral celo zbežati iz Nemčije v.Avstrijo. Ko je bil Kalan zunaj v Nemčiji, je objavil v tujem tisku tudi nekaj svojih člankov, ki so zadostovali, da bi ga jugoslovanske oblasti postavile pred sodiSČe, če bi ga dobile v roke. Ko pa je bil kralj Aleksander umorjen, je Kalan upal, da se lahko vrne v Jugoslavijo in da se mu ne bo skrivil niti las. Izjavil je lojalnost do drftave, menda so mu tudi obljubili kaj, toda na meji v Mariboru so ga prijeli, kakor hitro je prilel z vlakom Čez mejo. In sedi od takrat v zaporu. Dne 5. marca pa se je vršila pred ljubljanskim okrožnim sodiščem razprava zoper Kalana. Obtožen-čev odvetnik pa je predlagal sodišču, naj preiščejo Kalana psihiatri ter se izjavijo, ali je toliko duševno uravnovešen, da odgovarja za svoje izjave in dejanja ali ne. Sodišče je temu predlogu ugodilo, prekinilo razpravo ter se bo nadaljevala, ko se bodo psihiatri izrazili o obto-
nasčuval na
.. so brž v Grosuplje PO;Budjri pa je pri tej sinovi izjavi lika. ki je dal Vidicu <>;! vzrojil, zabrusil je sinu v obraz,
polnoči injekcijo. Videti bilo, da je sunek v prsi llutno smrten in okrog 1 po-Vidic izkrvavel. Zapustil ovo in dva otročiča. Jalca sta se napotila postajo tforo v neko gostil-|naslednji dan pa sta se sa-ijavila orožnikom, ki so ju ]j v zapore, k leta streljal. — Iz Ptu-fajo o dogodku, ki se je v Trnovcu. Posestnikov »nc Bentco je imel ljube-razmerje 8 27 letno viko Frančiftko Murščevo % kega vrha. Dekle je pred unosilo in te dni sta.se tili v Maribor, a sta se »podprla zaradi prispevkov, ki jih Benko plačeval dekle-nezakonskega otroka. V je Benko nenadoma po-revolver ter ustrelil proti tu. Krogla je zadela Mur-naravnost v usta, kjer je Murščevo so s to ne-> poškodbo prepeljali v ptuj-|bolni.šnico, kjer so jo takoj in je dekle že izven ne-
iti.
o pomlajevanju. — Baje
0	pred novo ero v pomlaje-
1	Kemik dr. Lavoslav Ru-ki je po rodu iz Slavonije profesor na univerzi v Cu-
e namreč znašel, kakor umetni način proizva-moAkejfa spolnega hormo-pomlajevanju in tem izu-v Beogradu predaval pred dnevi zajrrelmki univ. pro-Zamik, naš rojak. Opi-t kako nastane h starostjo »oslabelost: telo z leti iz-»»polne hormone. Uk pro-bi torej bilo, dovajati 1 »Polne hormone. Doseda-■ajevalcl, Voronov, Stei-»" Ubedinski so počenjali ■ttmi iimpanzov, a je vsa-njihova ozračij a bila . p*»ra in pogosto še neza-»ri »li pa je izboljšanje u-m k nekaj časa. Najboljši 1 Pomlajevanja bi bil, če bi »»Mno proizvajali moški w vbrizgavali v te-t baJe Posrečilo slav-7'ku <lr. K h ž h k i, prof«, "nhu m po rodu iz Vu-Mavoniji. Ta je baje
n v mil
■J*l metodo umetne-Ja mrkega hor-
Dr. Ruiičk
velika indu-a J<* iskal pred
t?" ^^Invijizai^lT.
- >miv,rzi, kjer je
la
niMo	^ "Pre-
H
1,1 ttfubiU 1 kri.
•n <%vi«i

a zdaj a
■^anj Seveda bo , V0r'n(,ll"lrJJo pri-
ur , '' klin kc>-
]'m<t"imi hor-ife.V Pokazala še-
arlj Sr
da laže, laže! Toda nekaj hipov nato je oče kl^cnfl na ikolena pred sinom ter ga prosil, naj mu oprosti. Ko pa je sodndk vprašal starega Budjo, ali naj bo ta prošnja sinu hkrati priznanje krivde, je Budja spet planil pokonci ter tajil, Češ, ni res, on je brez vsake krivde. Toda to, kako je vzrojil, a naslednji hip pod težo vesti pokleknil pred sina, to dokazuje glasno, da je oče res krivec, o čemer sodišče po natančnih izjavah in opisu obeh ostalih obtožencev že dolgo nič ne dvomi.	1
Izključitev študentov. — Da jte prišlo 19. februarja v Podgo-rici v Črni gori do kakšnih demonstracij in izgredoV; v katerih so sodelovali tudi al v samo dijaki tamošnje gimnazije, o tem listi niso poročali doslej nič. Zdaj pa beremo v listih takole novico: "Po suspendiranju direktorja gimnazije Nikqle Ske-roviča v zvezi z dogodki od 19. februarja, je bila snoči ob 9. proglašena kazen 47 dijakom, ki so se udeležili tedanjih demonstracij. Sest jih je za vedno izključenih iz vseh gimnazij v državi, 7 za vedno iz podgoriške gimnazije, 34 pa za 1 ali 2 leti iz podgoriške gimnazije. Izmed izključenih dijakov jih je bilo sedem v VIII. razredu, 32 v VTI. in 8 v VI. razredu. Vsem je bila kazen izrefčena na podlagi § 43 zakona o srednjih šolah. Odločitev ima odobriti prosvetno ministrstvo." — Dogodki 19. februarja v Podgorici pa javnosti niso znani.
"Sveti vojftčak", duhovnik Kalan zaprt. — Ze več mesecev je v ljubljanskih zaporih zaprt dun hovnik Janez Kalan, ki ga pozna slovenska javnost predvsem po njegovem delu proti alkoholu z organizacijo "Sveta vojska'V To je tudi tisti duhovnik, ki je mno-go pisal v "Slovencu" o škodljivosti alkohola, objavljal nekoč pisma iz VestfaKje in so bili vsi ti Članki bralcem za zabavo in pogosto za smeh. Pred nekaj leti pa Je opustil apostolsko delo proti alkoholu ter šel uživat mir in pokojnino v Nemčijo, v Berlin. Tudi od tam je seveda pridno pisaril "Slovencu" in ko je nastopil Hitler, ga je tako hvalil, da so se "Slovenčevi" bralci sami čudili, kako more "Slovenec" delati tako reklamo za nemiki fašistični režim. Seveda ni bilo v člankih nobene trezne resnosti. Toda polagoma se je Kalanova
DVA OTROKA — Z RT VI GORJANCEV
Na po0 čez Gorjance z materjo sta deklici od mraza in utru> jenosti umrli. — Mater so zaprli
V Dolžu (občina Smihel-Sto-piče) je z enim od Avsecev poročena 35 letna Hrvatica Antonija iz SoSice v jastrebarskem okraju, torej onstran Gorjancev. Njen mož Avsec je šel pred nekaj dnevi menda beračit po vaseh, njegova žena pa se je menda nekaj sprla s svakinjo, nakar je rekla, da gre s svojima deklicama k svojim staršem na ono stran Gorjancev, na Hrvaško. Vzela je proti večeru svojo 5 let no hčerko Marijo in 7 letno Re-ziko ter se odpravila čez Gor jance, ki so še pokriti s snegom. Deklici sta bili slabo oblečeni in ju je zeblo, toda mati je priganjala in v temi so šli po Gorjan cih. V snegu in temi je Avse-ceva izgubila pot ter je šele po dolgem tavanju dospela do vasi Gaberje. Toda med tem sta njeni deklici premraženi že omagali in mati ju je morala prena šati, zdaj eno, zdaj drugo. Ko stfc obe omagali popolnoma, je položila eno v sneg, drugo pa nesla nekaj časa, položila to v »neg ter se vrnila po ono. Tako je z veliko muko dospela v Gaberje, kjer je potrkala na vrata kočarja Rajka ter ga prosila, naj pomaga deklicama, ki sta premraženi. Toda ti so videli, da sta deklici že mrtvi. Mati njuna je takoj odšla, češ, da gre po ljudi, ki bodo deklici prenesli domov, toda ni je bilo več nazaj. . Rajkovi so se trudili, da bi deklici oživili, a ves napor je bil zaman. Deklici sta bili videti sestradani, bili sta okrvavljeni, blatni, opraskani, slabo oblečeni in bosi! Rajkovi so poznali njuno mater ter so obvestili o zadevi orožnike, ki so h\i v Dolž ter Avsecevo aretirali, ker sumijo, da je deklici nalašča peljala čez Gorjance ponoči v mrazu in bosi z namenom, da deklici napora ne bosta prenesli. Va-Ačani v Dottu trdijo, da je Av-seceva lepa žena in da ni pri zdravi pameti. Tudi so našli naslednji dan kmetje krvave sle-dove, koder je mati vlekla svoji deklici.
Krvav dogodek v Murski Sobot i
Na lendavski cesti v Murski Soboti se je dogodil 2. marca popoldne strašen zločin: 46 letni posestnik Franc Karus iz bližnjega Kroga je napadel in hudo pobil trgovca I^eopolda Hirschla in njegovo ženo Sarloto, oba Žida. Na lendavski cesti Imata ta
PII08VBTA
73, ona 69 let — opravljata vse posle sama. Ko je Hirschl v soboto 2. marca ob dveh odprl trgovino in stopil za pult, je stopil v trgovino Karus, zahteval nekaj cigaret, a že prihodnji hip udari) starca z vso silo po glavi, ga potegnil Čei pult ter vrgel ob tla. Potem je zgrabil neke železne predmete ter začel udrihati po starcu. Na obupne trgovčeve krike je prihitela njegova žena, ki jo je Karus prav tako napadel in pobil na tla. Udaril je po njej s stolom s tako silo, da se je odlomila noga in da je potem s to nogo mlatil po obeh zakoncih, dokler niso prihiteli ljudje iz soseščine ter ukrotili Karusa, ki se je miren vdal orožnikom ter se dal ukleniti.
Karus j« dejanje priznal in govori precej zmedeno, tako da je izvršil »ločin najbrže v nespa-meti. Pripovedoval je, da je dopoldne pokopal svojega očeta, Šel potem v gostilno s pogrebci, in tedaj se je porodil v njem sklep, da mora v Soboto, da po-bije vse Žide, ki so največji škodljivci človeštva, ki ubijajo zem-ske kralje in so ubili tudi nebeškega kralja. 2e spotoma je iskal kakšnega Žida, a vse trgovine so bile zaprte, Hirschl pa je ravno odprl. Karus je stopil v trgovino ter izvršil svoj sklep in nalogo, ki mu jo je neka sila naložila, kakor pravi.
Orožniki so našli pri njem mašno knjigo in rožni venec. Karus je bil zelo pobožen. Pisal je nekak dnevnik doma in vsaka stran se začenja i besedami: "Faljen Bojdi Jezus Kristus!"
Zakonca Hirschl ležita v sobo-ški bolnišnici ter so njune poškodbe zelo nevarne, zlasti spričo njune starosti.
Vesti iz Primor ja
VRBMSKA DOLINA DARSKO UNIČI
DOLINA GOSPO-
ENA
Propad trgovine In obrti ter pre-zadottenoivt kmetij
Postojna, februarja 19»5. — Vremska dolina je bila včasih znana po svojih lepih gospodarstvih, dobro urejenem poljedelstvu in sadjarstvu. Kot vsekana v kamenit Kras je dolina polna zemlje in namaka jo znana Reka. Vedno je pomenHa Vrenv ska dolina, rekel bi lahko bla-bostanje in veselje. Danes o tem ni več govora. Isti gospodarski položaj kot drugod po naših krajih je tudi tukaj. Ista prezadol-ženost, isto pomanjkanje in isti obup. Morda je tu v gotovem o» žiru položaj še slabši, ker so ljudje vedno upali, da se bodo časi spremenili in da bodo lahko poplačali svoje dolgove, ki so jim v tem upanju rarfli. Za razliko od drugod pa so tu glavni upniki domači trgovci. Ti ne morejo izterjati od kmetov in manjših obrtnikov velikih vaot, ki segajo pri nekaterih do 200,000 lir. Ta vsota za naAega trgovca tudi večjega ni malenkost, zla sti v tem času, ko tudi nad nje ga pritiskajo njegovi upniki. Nekdaj lepa posestva ob vodi mlini in žagami, so gospodarsko popolnoma uničena. Zage po veČini stoje, dočim meljejo zelo malo, davki pa in občinske do-klade so zelo velike. Manjši k me tje, ki jih je največ, i* žive kot v časih, ko so jim gospodarili grofje. Sladkor, sol, celo vžigalice so ponekod ie zelo redka prikazen.
V to mrtvilo pa j« kakor zne-ba padel — "dopolavoro", največja fašistična "kulturno-vzgojna" organizacija. Prinasla j« našim ljudem v Vremaki dolini odrešenje. Ko so prišli nad dolino hudi časi, so tudi Vreme!, ki so bili znani veseljaki, prenehali s
prav niso med seboj oddaljene mnogo nad četrt ure, svojo podružnico, zbral sa lokal kako gostilniško sobo in kot glavni inventar pripeljal s sabo — gramofon. Tako se zdaj Vremci vrte vsako nedeljo, "dopolavoro" pa poroča svojemu paši Grazioli-ju v Sežanu, da je vse v redu in da so ljudje zadovoljni. V organizaciji morijo biti Vsi, kar se zlasti strogo in natančno ugotavlja v slučaju kakih večjih fašističnih manifestacij, ki se še navadno v Divači ali pa v Sežani. Ljudje morajo ob takih prilikah v potrdilo svoje udeležbe izročiti na kraju, kjer se vrši manifestacija, kontrolne listke, ki jih dobe pri domači organizaciji in tako kontrolirajo, kdo se je in kdo se ni udeležil prireditve. Da se izognejo sitnostim in neprilikam, ki obstoje večkrat tudi v denarnih kaznih, se vsi raje mirno udeležijo, čeprav se jim zdi vse skupaj zelo smešno in neumno. Kdo bi mogel zbrati in napisati vse one zafrkacije in zabavljanja, ki gredo ob takih prilikah na račun prireditev. Zlasti se jim zdi smešna pojava proslulega Graziolija, ki se vedno postavlja in skuša v svojih nastopih posnemati MussoHnj-ja. — Drugače je položajev dolini miren in ni nikakih večjih dogodkov. Znani premogokopnl rudnik počiva in ni Blišati niti o-bičajne rudniške sirene, ki so jo bili sicer vajeni. Ljudstvo je brez slovenskega časopisja, italijanskega pa ne razume in zato se pletejo z dneva v dan vsemogoče govorice. Negotovost in nejasen pogled v bodočnost pa spravlja ljudi It ravnotežja.
Fašistična noviteta Trst, februarja 1936. — Kakor poroča "Giustizla e Liber-ta" iz Pariza, da morajo po novi uredbi šolskih oblasti otroci v Istri, po končani običajni molitvi, zmolitl še posebno molitev za kralja in duceja. Obupne razmere v naših vaaah Gorica, februarja 1936. — V kako slabem položaju se nahaja danes naše gospodarstvo, zlasti pa naše kmetije, nam dokazuje brez Števila slučajev, ki povedo obenem, da ne more imeti naš kmet nobenega upanja več v kakšo rešitev. V vasi Gradišče nad PrvaČino sta bili pred krat kim razpisani dve dražbi voč kot je v vasi hišnih številk.
*dt * vHiL v
,	-NiHUd Plclurm.
Brezposelni delavci protestirajo proti evikcijam v newvor*ki zamorski Četrti.
Notranji boji v jeklarski uniji

18 unij izključenih
tem in opustili celo svoja tradi-dva zakonca svojo trgovino in cionalne plese. "Dopolavoro" pa. čeprav sta že precej stara — on ki je ustanovil v vsaki yatici, če-
Strelt na čikaikega državnega pravd ni ka
Chicago. —.'toa avto, v kate rem se Je voall državni pravd nik Thomas J. Courtney z dve ma detektivoma in aldermanom iz 18. warde v nedeljo zvečer, je bilo oddanih osem strelov na Normal boulevardu med 70. in 71. ulico na južni strani mesta Zadet nI bil nihče. Streli is re-volverjev so prišli iz drugega av-ta. ki je naglo privozil mimo in potem izginil. Courtnay domneva. da napadalci prihajajo izmed ostankov nekdanjih Capo nejevih gangežev. Aretiran nI bil še nihče._
Sest oseb Zgorelo v tovorni
Chicago. — V tavernl Club Rendezvous ob glavni centi v Morton Grovu, severnozapadno od Chicaga, je v nedeljo zjutraj izbruhnil ogenj, ki je uničil poslopje in trije moški in tri ženske so našle smrt v plamenih. Taverna je bila obenem plesišče, ki Je bilo natlačeno z gosti, največ z dijaki in dijakinjami z Northwestern univerze. Vzrok ognja še ni znan, znano pa Je, da je bila gostilna nekakšna smrtna past, ki ni imela varnostnih izhodov v slučaju ognja. V teku je preiskava.
ftouth Chicago, III. — (FP) — Boj za kontrolo jeklarske unije (Amalgamated Association of Steel & Tin Workers) med administracijo predsednika Mike Tigheja In progresivnimi krajevnimi unijami je prišel do točke, da so rebeli najeli nekega newyorškega odvetnika za legalno protekcijo svojih članskih pravic,
Tighe je namreč Izključil 18 krajevnih unij, ker so preveč glasno zahtevale akcijo od njegove administracije In organiziranje industriji. Namerava tudi premestiti konvencijo 28. aprila, ki ae ima vršiti v Can-tonu, O., kjer Je močna opozicija proti njemu. Namerava- Jo preseliti v Pittsburgh, kjer ima večji rezervar privržencev, ki znajo metati delegat« is dvorane.
Na zataji konferenci 38 krajevnih rebelniti unij, ki se Je vršila v Welrtu, W. Vu., Ji *>!lo zaključeno, da v slučaju, če bo Tighe skušal premestiti konvencijo Iz Cantona v Pittsburgh, nastopijo proti nJemu z Injunk-cijo.	vvE?
V četrtem diitrlktu (Chlcago-Gary), ki je večinoma proti Tighevi administraciji in kjer Je bilo Izključenih več krajev nlh unij, Je zadnje čase nekdo začel krasti tudi unljske čar-terje Iz dvoran. Stlrl unije so ga izgubile na ta način. V enem slučaju Je nekdo najel dvorano samo zato, da je lahko ukradel čarter.
| Ves boj bo zanešen na |>rlhod-njo konvencijo. Pred- porazom se je Tighe zavaroval z Izključitvijo rebelnih progresivnih unij. Kljub temu bo naletel na opozicijo, ki bo zahtevala restavri-ranje čarterjev In priznanje sedežev delegatom Izključenih or ganizacij.
se ni posrečilo sdrobiti delavskega gibanja, proti kateremu so po lanskem stavkovnem valu dvignili silno antirdečkarsko kampanjo. Najeli so nekega po-bbjnika po imenu Nlck Dlnsa, ki je s pomočjo policije, lfcglje in velfklh glav v trgovski zbornici uganjal pravi teror. S pomočjo kolegov Je ugrabil komunističnega organlaatorja, razbil glavni stan In teroriziral — "rdečkarje".
Blns Je bil pa na spreten način iivabljen v past po nekem odličnem Mihvaučanu in ob navzočnosti skritih prič teblebetal vse podrobnosti o tororlstlčnl kampanji v Raclnu in o svoji vlogi, nakar je bil aretiran (to se je zgrni i lo v drugem okraju) radi ugrabljenja. Te dni je bil na zatožnem stolu v Raclnu, ampak ga je skrbno izbrana porota oprostila. Tudi pi nI prose-kutor prizadeval, da bi ga poslal v ječo.
Velika politična zmešnjava na Kubi
Otok ne kakftno vlado ima
Z delavske fronte v Racinu, Wi«.
Stavka v tovarni farmsko orodje
on»mo-1 lunini
upo.
let, v >t. upo-
Mnlmlm Campbell v svojem avtomobilu, s katerim
Rarine, Wl*. — (FP) — Po treh mesecih "pogajanja" so se delavci pri J. I. Caae kompaniji naveličali zavlačevanja s sklenitvijo pogodbe In zastavili. Delo je pustilo 2100 delavenv, med pjimi tudi v eksperimentalnem deparlmerilu in mnogi kler-ki se lanako leto niso odzvali tftavkl.
Na stavko jih j« pozvala neodvisna VVisronsInska Industrij-Nka unija, ki Je zagledala luč sveta lansko leto. Delavci zalite-vsjo zvttsnje pla/ za , starostne prsvlce in prlznsnje unije.
Orgsnlzirsni tesarji so pa sklenili novo pogodbo, ki doloma $1.15 pla^e na uro In -Vi-urnl tednik a petdnevnim delovni kom. K federalno nI Jo ao podplNsIi |*»jfodibo tudi la*twikl gledališč, kar pa nI moglo biti težko, ker doloma le plač* na uro In M urni tednik— le 7ft na teden.
Op*nAai»arjefyi — trgov »k i zbornici in Amerkkkl legiji —
llavana. Kuba. 25, munra. — Kuba, otok nenadnih političnih sprememb, ne ve, kakšno vlado
Ima. Politični izvedenci Jo morda lahko klasificirajo, toda ljudstvo nima za njo imena.
Kuba nI ne demokracija niti sbsolutnu diktatura, priznavajo Izvedenci. Manuel Despalgne, flnahčnl minister. Je označil sa-danje stanje na Kubi za socialni razkroj, dočim nevtralni opazovalci pravijo, da je vlada v sredini med vojsiko in civilno diktaturo. V običajnem smislu Je Kuba demokracija, toda otoku Je demokracija tuja stvar že dolgo let.
Gerardo Machado Je bil zadnji izvoljeni predsodnik. Po štirih letih vladanja je bil Ma-chado ponovno izvoljen I. 1&28 za nadaljnjih šest let. Macha-(love metode, s katerimi si je zagotovil ponovno izvolitev 1. 102H, so izzvale ostra kritike. Svojo službo Je v zadnjih litih opravljal kot diktator, dokler nI bil njegov režim strmoglavtjen I. 1033.
Najnovejši vladni sistem, ki se je rodil Iz splošne revolucionarne stavke, katera je Izbruhnila v začetku tega meseca, nima nobenih značilnosti demokracije. Kuba nima ne ustava in ne kongresa. Predsednik Mendieta vlada otok s Izjemnimi civilnimi in milltarističnimi dekreti.
Hedež kubanske vlade Je v Mendietovi palači, kjer s« vršijo aej« njegovega kabineta In članov državnega sveta. Dvoje vrst sodišl funkcionira |k> vsem • otoku — regularna civilna sodišča in rnilitaristlčni trlbunall. Vsi slučaji krienja javnega miru se obravnavajo pred vojaškimi tribuna!!.
Mnogi so kljub tej politični zmešnjavi uverjenl, da Ima Kuba sedaj močnejšo vlado, ko kdaj redtteljnko u-|l>r*J V njeni zgodovini. Z opo-, ro, ki Jo nudi Mendietu armada in mornarica, je on prevedrll si* len političen vihar Iii bo r>ajbrž <»«tal na krmilu, dokler ne bo !*- ' bran njegov naNlednik pri ni volitvah, ki se I*»do vršile prihodnjem poletju.
za
Maksim Gorki:
MATI
SOCIALEN ROMAN
XXVII.
Dnevi »o potekali drug ia dragim po blisko-vo, in mati niti utegnila ni razmišljati o prvem maju. Le po notvi, ko je utrujena od šum nega, nemirnega dnevnega dela ležala v postelji, jo je srce skelelo.
— Da bi le bilo te za nami .. . Ob jutranjem «vKyiJe tulila fabriftka tromba, nin in Andrej sta v naglici pila čaj, jedla in odhajala, puščajoč materi celo kopo naročil. Cele dneve ne je gibala v kolobarju, kakor veverica v kolesu; kuhala je fcoailo, modro barvilo in klej za proglase; potem ao prihajali ljudje s pismi na Pavla in izginjali — mati se je od njih nalezla vznemirjenosti.
Vsako noč »o nalepljali po ploteh listke, po-vajoče delavstvo na praznovanje prvega maja, celo vraU>m policijskega urada niso prizanašali in po tovarni so jih raztroaili. Zjutraj je hodila policija razijučena po predmestju, trgala in prattkala modre listke a plotov, a opoludne ho zopet frčali po ulicah ljudem pod noge. Iz mesta «o prišli tajni agentje, poatajali po vogalih in merili z očmi delavce, veaelo in živahno odhajajoče iz tovarne na koailo in nazaj. Vai ao radi videli nemoč policije, in celo starejši ao sc smeje pomenkovali:
— Ti pa znajo, kaj?
Povsod so se zbirale gruč« ljudi, živahno razpravljajoč o ognjevitih oklicih. Življenje je kipelo, vsem je bila ta pomlad zanimivejša, vsem je donašala kaj novega, enim — vzrok za razburjenje, za zlobno zmerjanje puntarjev, drugim — nejasen nemir in upanje, a tretjim — v manjšini so bili — veaelo zavest, da tvorijo silo, ki vzdrami vse.
Pavel in Andrej po noči akoraj nista zatisni-la očesa in sta prihajala domov tik pred klicom tovarniške trombe, vsa utrujena, hripava in bleda. Mati je znala, da hodita na sestanke v gozd poleg močvirja in vedela je, da se pode po noči naokrog policijske patrulje na konjih, da se plazijo vohuni, da love in preiakavajo posamezne delavce, da razganjajo skupine in od časa do časa koga zapro. Razumela je, da i aina z Andrejem lahko zapro vsako noč. — Časih se ji je zdelo to še najboljše za nju.
Preiskava o umoru Isaja je čudno zaspala. Dva dni je policija izpraševala ljudi in zasll-šavši kopico ljudi je izgubila vse zanimanje za umor.
Marja Korsunova je v razgovoru dejala materi, izražajoč naziranje policije, s katero se je, kot z vsemi ljudmi, dobro razumela:
—	Kako zalotiš krivca? Tisto jutro je srečalo Isaja mogoče sto ljudi in devetdeset od njih, če ne več, ga Je nemara ohladilo ... Sedem let jim je vsem nagajal . . .
Malorus se Je nekam čudno izpremenil. Obličje mu Je shujšalo, trepalnice so mu postale kakor svinec in mu šiloma zagrinjale oči. Bolj poredko se Je smejal, tenka guba se mu je zarezala v obraz od nosnic do ustnic kotičkov. Manj Je govoril o navadnih rečeh, vse pogostejše se je raaburjal In padal v pijano in opojno navdušenje, govoreč o bodočnosti, o prelestnem, svetlem zmagoslavju svobode tn razuma.
Ko je zadremala preiskava o smrti Isajevi, se je otožno nasmejal in dejal.
—	Ne le ljudstvo, temveč tudi ljudje, ki nas gonijo kot pse — jim nič ne veljajo ... ni jim tal ih svojega Judiža, temveč za srebrnike . .. le zanj«! . , ,
Krederir I toalet:
luščena
Obmolknil je in mrko nadaljeval:
—	A meni je, dalje ko premišljam o tem človeku, zmerom bolj žal za njega. Niaem hotel, da so ga ubili, niaem hotel!
—	Nehaj že enkrat, Andrej! —je trdo dejal Pavel. Mati je tiho dostavila:
—	Udari po trohnobi, pa razpade! . . .
—	Keshirno je, a nič — tolaživno! — je mrko odgovoril Maiorua.
Pogosto je izgovoril te besede in v njegovih ustih so privzemale poseben, girokt grenak in oster smisel . . . _... In končno je napočil dan — prvi maj. Tromba je zatulila kakor zmerom, ukazovalno in oblastno. Mati, ki ni vso noč zatianila očesa, je poskočila s postelje in nažgala ogenj v tamovarju, pripravljena še od prejšnjega večera; potem je hotela potrkati sinu in Andreju na duri, a se je premislila, zamahnila z roko in sedla k oknu, položivši roke na obraz, kakor da bi jo boleli zobje.
Po nebu bledo-modrem je bistro plavala bela in rožnata jata lahkih oblakov; *kakor ptice so leteli, preplašeni od glasnega tulenja piščali. Mati je gledala na oblake in opazovala aama sebe. Glava ji je bila težka, in oči od prečute noči auhe. Čuden mir je bil v njenih srce je bilo enakomerno in razmišljala'je o vadnih rečeh . . .
—	'Prezgodaj sem postavila samovar, pa prekipeva! Naj spita danes nekoliko dalje, izmučena sta , . .
Skozi okno je pogledal mlad solnčni žarek; mati mu je podala roko, in ko je legel na kožo njene roke, ga je z drugo tiho pogladila in se zamišljeno in prijazno naamehnila . . . Potem je vstala, snela cev a samovarja, se umila in pokrižavši se je začela tiho moliti. Lica so ji žarela.
Vdrugič je tromba zatulila bolj tiho. Nič več tako samozavestno; nizek in vlažen glas se ji je tresel. Materi ae je zdelo, da kliče tromba dalje kot po navadi.
V izbi je zazvenel jasni glas Malorusa:
—	»Pavel! Slišiš! Tromba kliče . . . Nekdo izmed njijti je pošaral z bosimi nogami po tleh in drugi je sladko zazehal . . .
—	Caj je gotov! — je zaklicala mati.
—	Takoj vstaneva! — je odgovoril Pavel
veselo.
—	Solrice vzhaja! — je dejal Malorus. — In oblaki beže. Odveč so danea, oblaki . . .
Odšel je v kuhinjo, ves razmršen od spanja,
a vesel.
—	Dobro jutro, mamica! Kako ste spali? Mati je stopila k njemu in tiho dejala:
—	Andrjuša, hodi ves čas poleg njega!
—	Seveda! — je zašepetal Malorus. — Dokler sva skupaj, pojdeva zmerom drug ob drugem . . .
—	Kaj šepečeva tam? — je vprašal Pavel.
—	Midva nič, Paša!
—	Pravi mi, da naj s« čisto -umijem! Dekleta ln»do gledala! — je odgovoril Malorus, stopivši v vežo, da se umije.
—	Ng noge* delava«?I Na plan! ~ je tiho zapel (Pavel.
Dan je bil čez dalje jasnejši, veter je odganjal oblake zmerom višje. Mati je zbrala posodo za čaj, zmajevala z glavo in premišljevala o tem, kako je vse nekam čudno: šalita se, smejeta zjutraj, a opoldne ju čaka — kdo ve kaj? Mirna Je bila sama, skoro radostna. (Dalje prfeodajM.)
Zapi
Ob tri tet rt na štiri je »topila l.ucie l<ang*viuova iz Msga-Jfuns Louvja, kjer prav /s prav m kupovala; poldicala je tukni in kakor \>sk dan *e Je dnlu od-l»«ljttti k Marcelu Fargeu.
Kakor \*uk dan je niurala
•	,	. . • • .......... j> > nji nu»w uit-jc,
krotit, svojo neatrpnoat, da bi p|MmU^, izgubljeno v neslute-
svete mladosti, ki niti po izobrazbi, niti |k> zunanjosti ni bil nič |Misebnegs.
Nikoli ni imela namena varati svojega dolgočasnega moža, ki ji je nudil mirno, dokaj razkošno življenje in zabave, da Je bila lahko zadovoljna. Mislila je, ds ljubezni sploh ne bo po-grešala . . . pa ae je pojavil Marcel ... in odkril ji je njo samo. . . . Zdramil je v nji novo bitje,
l,rjAI" "ll »^J««* prej nego n«, nasladah, mučeno z netna-
b določeni uri Kadarkoli m je njm, bo|e»tmi , . . VcdeJ je dobro
to dot iilils. .Marcela bodisi ni bi-lo doma uit i>n ni »krival svojega n<-7.*do\o)j»tv a
Kskor vsuk dan je nedelu *tin-niena v kot ter drhtela v »lad-kem In grenkem pričakovanju
zopet vtdels. ds bo po<S\*la \
kaj ji je bil . . . Tako strastno, tako udano mu je govorila o svoji vroči ljubezni, o svoji nreči, o tvojem hrepenenju in o svoji Ijuttosumnonti . . . Kako bi ne bil tegs n^HMoma zlorabil?
Sladka ji jr I I m misel, da gsiMJL .Ljubeaen vedno eden Izmed
zaljubljencev zlorablja, če je
njegovem risntfju, grenka pa.prepričan, da je drugemu nena-bojftitn. kak Ane volje Im> Ziialldomentljiva ... Tu jo je zlorab-)e bit j tako nežen in tsk-r r'>at, lljal Marrrl lijubil jr nfriT Lu-Ljubll« ga jr » |n>Tno udatiiNitjoleijo. o tem je bits prepričana . . . in on m- jr ugs dobro ia\edal.|V «-tlih trenutkih jo je tnal
Ae onemnajM me-ecev je bils ta prepričati	-....................................
ljubezen vse nj. no llvljenj, 1 Al* »n, uživata dane« pri njem A kaj* j«- bila Marcelu? \ < h ^\«-11«- trenutke"
."LLuh	vpn,Un"' 1 Vf.r.J	JI j. »1,1
lrrnuU.h umu« • >»•»<"'	niuvn.n zM,Vr ...
plesti, Kamor )«• Al« uma zato.
Predrto *e jr seznanil * njo i« «ia bi gu videla. ne m pojavil . . . imel mnogo Ijubk, to jr dobro Zakaj? Davi je zaman |»o«ktiša<
\edela lili jr za|M*ljU, lep. Jen naglih uspehov . . . (Karana je bil« le po pnrm srečanju t njim. IMlej ni imel« noltrnci?« glottljega doti vet j« Oniolila se jr bila pr«*<l šentlmi let* » tlčntin, ^|Mištenim motril, 1»re*
la t« Irfonirati mu.
DttAiU Jo j«* lx»jazeit, ki »e je ni mogla odkriiati.
Htijatrn. ki jo je <»l»Ala v.si no.
kadar ji je kaj po krivici tame- to ni r 14. «rn»sr . Ji;jr *<M tuj, so*	Pomiri vendar /.s
is in.	^e g s d\š alilali tri n
tri dni nI bilo k nji; to so bile grozne preizkušnje, ki so Jo zelo bolele in ki jI jih je bil že večkrat pripravil.
Avto se je ustavil na vogalu ulice, kjer je utanoval Marcel. Hitro je plačala in planHa v hI-šo. kamor ni nikoli vstopila, ne da bi j| močneje utripalo srce. Desno v pritličju je pozvonila.
—	Manelček. zakaj te včeraj nI bilo? Bila sem tako v skrbeh, če ne ti ni kaj pripetilo. Ah, kako nesrečna sem bila! Bilo je takti grozno.
Vrgla *e mu je v naročje, a on Je ni sprejel, nič kaj toplo.
—	Prosim te. Lucie, *amo neumnih očitkov nikar . . . Ninem mogel priti, to je vse.
Imel je obraz svojih mračnih trenutkov. Čeprav je bila prljaz-na soba |>olna prijetne toplote. Jo je naenkrat zazeblo bolj nego zunaj na "vratu. —-—>—
Marcel, kaj imaš proti me-ni? Kaj *em ti storila? Ali me Ima* še rad?
Sklepala je roke in stala pred njim kar v kožuhu, v*a iz sebe, in njen obraz je prebledeval pod nadihom bartila.
.— I.ucie, le nikar nobenih
•Cen.. . . < Mini i svoj koiuh . . . Poslušaj me , . ,
—	Da. takoj . , . No, kaj Je? Povej mi. kaj se Je zgodilo?
—	< uj torej: Psrlt moram ta-pllfttltt
Kaj? Ti odpotuje*? Marcel.
FI08VITA
v Maroko po važnih opravkih. Jutri odpotujem. Hotel sem ti povedati to že danes, da bi . . .
Vaa obupana se mu je vrgla v naročje.
— Nočem! Nočem! Ne morem živeti brez tebe! Saj sam dobro veš. Ne muči me, nimaš pravice mučiti me zato, ker te ljubim. Hudoben ai. Krut. Ne, ne, odpusti mi, #aj nisem hotela tega reči! Toda ne od potu j! Nič te ne sili odpotovati, to dobro vem . .. Četudi bi bila to žrtev, ne od-potuj . . . Marcel, še nikoli te ni nihče ljubil tako, kakor jaz. Nikar me ne zapusti! Ne pahni me od sebe!
Ni plakala, toda glas se ji je trgal. Drhtela je, držeč se krčevito z obema rokama ramen svojega ljubčka. Gledal jo je, to je božalo njegovo samoljubje. Še nikoli ni tako jasno razumel, kaj ji je bil. Bilo mu je tudi žal, da ji je tako zagrenil življenje, kajti v splošnem je bila prijetna ljubica. Toda njegovo potovanje je bilo če že ne neobhodo pa vsaj koristno in zanimivo, in jezilo ga je, da si dovoljuje ovirati ga v njegovem svobodnem odloče-vanju.
Mila Lucie — je dejal hladno — preveč nespametna si. Tvoja ljubezen je zares preveč sebična, preveč nasilna. Ne morem uravnavati svojega življenja po tvojih kapricah . . . Moram odpotovati, obžalujem, toda drugače ne gre.
—	Vzemi me s seboj . . . Kaj me briga mož! Saj mi je vseeno. Pospravim pvoje stvari in odpotujem s teboj.
—	To Je izključeno. Tu je od več vsaka beseda.
—	Torej od potuješ, da bi se me odkrižal?
—	Kaj ti pa pride na misel? Ihteč je nadaljevala svoje
prošnje, Vsa iz sebe, ne meneč se za svoje dostojanstvo, brez jeze na moža, ki ji je tako kruto trgal srce, se je borila samo za to, da bi ga obdržala, vsa v strahu in negotovosti, kako bo mogla živeti brez njega.
Dosegla pa m ničesar. Obljubil ji je sicer velikodušno, da se bo potrudil omejiti svoje potovanje na dva meseca in pol, in obljubil je, da ji bo često pisal Zapustila ga je ob sedmih, strta, skrušena od bolesti, ko se je zadnjič ozrla po sobi, kjer je preživela najslajše ure svojega Življenja, j
Stopala je po ulici napol on> sveščena, ne da bi Čutila mraza. Vrniti se domov? Čemu? Ni i-mela volje. Pozneje je začutila potrebo biti sama, ležati, biti v temi s svojo bolestjo. | — Gripo imam, ne bom obedovala — je dejala kuharici. I-sto je ponovila svojemu možu, ko je prišel ves v skrbeh vprašat, kaj ji je.
Več dni je ostala v postelji, bila je zares bolna; bala se je povratka v zunanje iivljenje, kjer bi bila trpela Ae bolj, nego v uspavajočem miru svoje sobe.
Dve ali tri najbližje prijateljice so jo prišle obiskat. Slutile so nekaj o njenem razmerju z Marcelom In zato so takoj spoznale vzrok njene bolezni, ne da bi kaj omenile.
Ko je Lucie že hodila z doma, so jo skušale razvedriti. Spočetka je odklanjala njihovo vabilo, toda ker je bila brez utehe v času, ko je navadno zahajala k Marcelu, ae je oklenila rešilne bilke.
K svojim prijateljicam, na čajanke, na razstave, po opravkih je vlačila n seboj svojo topo žalost. prejHijeno s spominom na

^gggT^	a 3	M L.* 1	—r»aer»u-(i Ivuji
Ponaaraka policija Je imela dosti dela, da Je držala množico, ki je hotela videti Hitlerja, naz
1	1	j. m' . i ■	, --------
me
Za dva e moram odpotovati
odsotnega ljubčka. Od njega ni fmela nobene vesti.
Prve tedne Luciina bolest ni nič popustila, čeprav izbruhov obupa ni bilo več. Slednjič je prišlo Marcdlovo pismo, ki pa ni prineslo zapuščeni nobene u-tehe. Bilo je kratko, suhoparno. Pisal je, da gre njegovo potovanje gladko. Sporočal je naslov, kam mu lahko odgovori, Napisala je takoj dvanajst strastnih strani, polnih solz in obupanega rotenja. ,
Ko je oddala pismo na pošto, jo je pa postalo naenkrat sram, kajti nehote je pomislila na svojo strast in na Marcelovo suho-parnost v pismu. Prvič je začutila napram njemu nekaj drugega, nego začuti sužnja napram oboievanemu mojstru.
Ob tem času je začela tudi z nekakšnim zadovoljstvom zahajati k svojim prijateljicam in v druibo ter -skrbeti za svoje obleke. Zdaj je bila prosta vsako popoldne, ni ji bilo treba odklanjati zanimivih vabil, imela je dovolj Časa za izbiranje oblek in klobukov. Zopet je imela prijeten občutek, da je lepa; to je rada slišala iz ust svojih prijateljev.
Za Marcela pa celi dve leti ni našla časa. Pisal ji je še dva-irat, toda odgovoriti ji ni bilo treba, ker ji ni sporočal stalne ga naslova.
) Prišlo je četrto pismo; sjioro-čal ji je, da ae kmalu vrne, in določil je dan, kdaj jo bo priča-coval.
Oklevala je, pa je vendar šla. Mirno je vstopila v hišo, znova je zagledala dobro znano sojo, sestala se je z njim. | Stopil ji je nasproti, samozavesten, trdno prepričan, da se ni nič izpremenil o. Hotel jo je objeti.
—	No, Lucie, končano je; saj vidiš, da sem se vrnil ... Vidiš, dušica, da ni bilo tako strašno, ko me ni bilo . . Zdaj sva spet skupaj ...
Stopila je koraj nazaj in odgovorila mirno:
—	Skupaj? . . . Ne . . . Glej. Marcel, to ni več tako, kakor si misliš. Prišla sem ti samo povedat in pa da se prepričam, če *em ozdravljena . . . Prav si i-mel, ko si trdil, da je tiranija ljubezni ostudna.
Presenečeno jo je pogledal — Kaj pa naj to pomeni? ... Pa vendar ne boš trdila, da sem te jaz tiraniziral s svojo ljubeznijo?
—	Tega ne ti dim. Reči hočem, da me je tiraniziral^ moja ljubezen do tebe. Tvoja odsotnost mi je omogočila priti do tega H|H»znanja ... In vidiš, zdai je *e po nji . . . Sk»xla, da ne more* razumeti, kako dobro se počutim zdaj.
In odšlm je.
\\\U> \h,\T/\i
1 a F F I C t
ZK 14 LET V SEKDlSČU MESTA. 1«»« »HI—t: btovjc, zlito krm l« I lir CINK ZELO ZMBBNB. Urftdn« ur«: • :!0 So >:M Td IbrriMi mi
32 6 S STAT K S I
lOppoNite Davi* Store. 2«!
1
Ali ste že naročili Piueveto aH Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodnika v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošljete svojcem v domoi i no.
SLOVENSKA NARODNA i PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije posebno list Prosveta za k< ter potrebno agitacijo društev in članstva in u p gando svojih idej. Nikaki ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsa ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatorični in naznanila drugih podp organizacij in njih dru&tei se ne pošiljajo listu 1'rog
Najzanesljivejše dnevne i ske vesti so v dnevniku "Pp ti." Ali jih čitate vsak da
NAROČITE
Po sklepa 10. redne konvencije m lahko naroči na list ProMrt. k
v:L:i:n\dvt'tri-4t,rl spet * «•» »< -
Prometa .tane «a v„e enako, sa ilane ali neslane $6.00 mo Itn* nlno. Ker pa člani že plačajo pri aaeamentii $1.20 ta tednik, M ji. t, Jteje k naročnini. Torej -daj nI rsroka, reči, da J. II.t prtdr. u
t«' m	rU* U8,nin"	J« t vsaki druiiiii
ki bi rad čital llat vsak dan. Cena liatu Proaveta Je:
Za Zdrnl. države in Kanado $«.00
1	tednik la................4JO
2	tednika In...............t.00
S tednike In...............2.40
4	tednike in............... 1.20
5	tednikov in.............. niČ
Za Clcero in Ckicago j«.....
1	tednik In.
2	tednika In.,.........
2 tednike In...............
4	tednike In...........
5	tednikov in..............
Za Evropo Je..............$0.00
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarje ali I Order v pismu in si naročite Proaveto, list. ki Je vala lastnin«.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha hiti člsa b, Hi če se preseli proč od družine in bo sahteval tam svoj list t«dmk, moral t*ti član is dotične družine, ki je tako skupno ntrcrfens iu 4a Prosveto, to takoj narnaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati d« vsoto l.stu ProiveU. A ko tega ne store, tedaj mora uprsvniitTo datum za to vsoto naročnika.
PROSVETA, 8NPJ, 2057 So. Lawndale Ave., Chleage, IH. Priloženo poiiljam naročnino sa list Prosveto vaoto
1) Ima. Naslov
• ČL drnitva it.....
SKNITVKNA l*OM'MIA
Slovenec »redne starosti se teti »oznaniti s starejAim. dobrotnim dekM^m. r tensko, ki itila voljna delati v trgovini in im<»la naj bi nekaj gotovine, ker tudi jaz imam le|x» premoženje. Torej \ajen in v<>ljan za restavracijo ali hotel ali karkoli že. Torej katera resno misli, naj pl-I n . IvT^.rT^. ln *v°j° *,ik<> v pismu,
Jame- rout. ki je Ml	en ki Jn na Mj0 vfm.m Ta ^
na »mrt na *odittu v l.ouUvillu.IWe »s: .HRBTNI Ky.. ker j« oropal neko banko\tKKON, 2657 S. Uw»dale ave M	jehicago, III.	(Adv.)
Ustavit« tednik In gs pripiiite k moji naročnini od sledečih flsssfl družine:	___
2) ..................................r.........O. društva it.......
............................................O. draitva
4) ............................................čl. draitva it...
.............................................. druitvs it...
................................Država ..................
Nov naročnik............................................
TISKARNA S.N.P
8PREJEMA VSA
vtiskarsko obrt spadajoča dj
Tiska vabila za vesdice in shode, viritnire, knjige, koledarje, letake itd v slovenskem, hrvstl slovaAkem, <»t.ski m, ncmAkem, angleikem jeiiku m di
VODSTVO TISKAKNR APEMKA NA
. ................S.N.I^J., DA TISKOVIN K NAKOPA
V SVOJI TISKARNI
V »a nnja»nila daje vodstvo tuharn« Cene smerne, umjsko delo prve
PMiu po m^ormaeije na naslov
S. N, P. J. PRINTER
26S7-&9 SO. I.AHNDAl.E AVEVV* Telefon Kockmell 4904 ( HICAGO, ILU
Tam •• 4o6e aa