I ^ 8 SfTT. 89 usrano YBTH€, Časopis s podobami 2a slovensko aladiae. Uredil iu založil Ivan Tomšič, učitelj z zlatim na c. ki*, vaduici v Ljubljani Trinajsti tečaj, ISS». V Ljubljani. Ka-tisuila Klein in Kovač (Egor). KAZALO. Pesni. V uovo leto . Šolski zvon . Vrtcu Ujeti vrabec . Oslova tolaiba lbasen) Lažnivi prijatelji Vrabec in konj (basen) Ponoćna rosa Žalost . Céna Mladeniče va molitev Vzpouilad Pogrób . Domovina O Njega Veličanstva Cesarja Frana Josipa slavnem prihodu v Ljubljano, v 11. dan julija meseoa ]883. leta Nj. Veličanstvu Cesarjn Franu Josipu I. Mlademu prijatelju. I. Slovó Savica in Triglav 1 11 17 Mlademu prijatelju. II. Dva prizora iz Bleda V jeseni V boj Slepi Jarnejdek Spomin . Sirota Na grobu V dolini Jezušček v gozdu Materino okó Povesti, pripovedke, prilike Na božični večer Kalif in pesnik Stara palica Klepetec Koline Zajčja bolnica Boris ali krščenje Bolgarov Jezus in sv. Peter Uditelj Ivanko Krepost ne pozna mašfievauja Sreča in Nesreča . Izgubljeni vol Molitev..... Opeharjen kmet Karol Veliki in kovač . Dobri Jožek .... Tolažba v nesreči . Stran. Bodite usmiljeni.....tin Slavka ...........Gb" Nedolžno veselje.....TO Oponasavi Blažek.....72 Zakaj ni matere slušal. . 7f» Lesen» polenta.....82 Ne dražite psov ..... 85 Bratovska ljubezen . . . ,87 Stauovitost. v veri ..... 94 O šolskih počitnicah .... 104 .Tednoóko gorjć . 1C6 Razbojniki......114 Hromi Jurij......118 V pravem trcnotku .... 120 Grlica in sova.....121 Arabec in kača . . .123 Hvaležni Tejenec ..... 130 Žalosten konec hudobnega otroka . 134 Cesarjeva mati — kuina . . 136 Katera cvetica je najknisnejša . , 138 Očetov god.......139 Moli in delaj......1 iti Poslednja otrokov» prošnja . . , 150 Snežinka in Rožica .... 158 Trije brstje . J 62 Lep solnčni zahod .... 168 Zakaj sovražijo psi lisico, mačko in zajca 170 Sanje.......180 Okolo domače peči . . . .181 Sveti Miklavž.....186 Duh . . " . . . . 188 Zemljepisni, zgodovinski in drugi poučni sestavki. Otroci, molite.....8 Baron Fran Trenk ... 25 Spužva ali goba.....JJ9 Ogerska krčma ali „csarda" ... 41 Lov na veverice.....45 Kako opice lové.....55 Cigani.......73 Otroci, vstajajte zgodaj ... 74 Japonci.......90 Jeruzalem......91 Sememi k......93 Habsburški rod v Avstriji . . 99 Stari Rimljani.....10S Napoleon na Ruskem .... 124 Največji zvon na svetu . . 126 Karlovi vari na Ceskem . . . 137 Stran. Vesel dogodek ? cesarskej rodovini . 151 Zlati listki.....152, 171 Ogenj v starodavnih časih . . .157 Visoka Tatra......185 Zgodovinsko-mestopisni obrazci. IX. Kostanjevica .... 9, 27 X. Krško.....42. 61 Terezija ili mala milosrdnica Božićnice .... Stran. . 176 . 176 Gledališke igre. Čarovnik. Gledališka igra v dveh dej. 56 Prirodopisno - natoroznansko ' polje. Palme.......29 Gozdno drevje.....76 , Roža........109 I Lokvanj ....... 140 Rastline.......142 Pes.......172 Ptice.......174 Nosorog.......189 Zabavne in kratkoćasne stvari, Drobtine . 15, 31, 47, 63. 79, 94. 111, 127. ! 143, 159. 175, 191 I Kratkočasniee . 15, 31, 47. 63. 79. 95. 144, 159, 175, 191 1 Pametni co......79 Uganke ... 16, 32, 60, 160, 175 Računske naloge . . 127, 160. 175, Zabavne naloge . 16. 80. 112, 127, 160 Skakalnice 48. 80. 128 Slovstvene novice. Kože iu koprive Cestitarka Praktična Metodika Narodna Biblioteka . 48. 64. 80, Izgledi bogoljubnih otrok KrSanski nauk za prvi in drugi Cerkveni obredi Školski vrt u selu Učitelj v .Tabukovcvi Habsburški rod Izvorue pripovjesti Ljud. Tomšiča Spisi Krištofa Smida Hrvatska biblioteka za mladež Knjižice za slovensko mladino Prve pjesme Josipa Milakoviča Fizika za nižje gimnazije, realke iu učiteljišča ..... azred 96, Spomeniki umrlim. Ivan Šolar. c. kr. dež. àol. nadzornik v Zadru ..... Dr. Štefan Kočevar v Celji . Matija Kulavic, knezošk. svetovalec Tomaž Žirovnik. župnik v Grahovem Dr. Jamej Vidmar, bivši knezoškof Ljub ljanski..... Andrej Pečenko, vikarij v Gabrijali Josip Kavšek, učitelj na Vinici . Podobe. Božično drevesce..... Molitev pred sveto podobo . Koline....... Zajčja bolnica..... Učiti»lj Ivanko..... Baron Fran Trenk .... Palme......29 Krepost ne pozna maščevanja Molijoč otrok ..... Ogerska krčma ali „csarda" Bolno dete ..... Angeli in dete..... Štiri sestre ..... Otročje veselje..... Cigani....... Ne dražite psov..... Japonci....... Semernik...... Cesar Fran Josip I..... Rimska mestna vrata .... Snidenje ...... Grlica in sova ..... Največji zvon na svetu Sv. znamenje . mn Karlovi vari na C'eskem Lokvanj ....... Laksenburg ...... Ogenj v starodavnih časih . Trije bratje . . 163, 164, 166, Cerkev na holmcu .... Pes prepeličar..... Sanje ....... Visoka Tatra...... Nosorog....... 47 47 63 68 94 143 175 54 60 70 73 85 90 93 101 108 117 121 126 135 137 140 151 157 167 169 172 180 185 15)0 176 Zahvale 48, 143, 1(30 ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. Štev. L V Ljnbljaaj 2, jannvaJja 1883. Leto XIII. V am Isto. Spet veselo Se začelo Nam je evéto Novo léto ; O da bi Yam ponovilo Let veliko se število T Moje danes je voèilo : Da bi zdravi. Ne v težavi, Ne v bridkó8ti, Le V ndóBti, V pravi sreči Vedno veci, Prav veseli Doživeli Dosti smeha Pa brez greha I V blagostanji V blagem djanji Naj Vas večni Bog ohrani I To želi Vam „Vrtec" vdani. Na božični večer. Ì(B) i1' os*ra z",m- ^nisnu jutranja zärija je napovedovala. «k bocli* lep 'mW1'11 j,,son „Danes je gotovo hud iura*,;4 reko mati svojim otročicem : .kajti . / vidim, da so vso šipe d» okni)- znmrznene.u T^ rL)ii. da, mati ljuba, hud mraz je danes, hud mraz\ zebe nas se celò v postelji," odgovori Marijea. deklica o trinajstih letih. To rekŠi. vstane .Marijea. obleče k»» in otide v kuhinjo, da hi zakurila v peč. Tudi ostali otroci zlezejo zdaj vsak iz svoje posteljice in Anica, po Marijei najstarejša, umije in obleče svoje mlajše brat-cc in sestrice. .Jedva so bili otroci napravljeni, takój so se vsul i okolu bolne matere in jo prosili kruha. Videti jp '»ih» materi, kako težko jej je pri srci : milo pogleda otroke in jim refe : r Otroci, iu uji ljubi ! včeraj win vain kupila za poslednjo dvajsetieo krilila, danes ga nimam krajcarja pri Iii.si. zatorej vam tudi kruhu dati ne morem. -Jaz sem še slabotna ter ne morem iz postelje, da bi si kak k raj ear zaslužila. Prosite z menoj ljubega BOfgà. da bi nam pomagal: on je rinuti bogat in mogočen ter nam lehko pomore. — Pojdi. Marijea. v mesto: morda naletiš na kaeega dobrega človeka, ki bi nam hlebček kruha posodil !" .Marijea. materi na vsako besedo poslušna, takój se napravi in gre v mesto. Vsscega, kogar je srečala. pozdravila je prijazno ter z žalostnim srcem šla mimo pekarjev. ali nobenega si ui upala prositi za hlebček k niha. Tako idoc, sreca zalo gospó. ki se jej je zdela po vnanjej podobi zelò prijazna. To gospó nagovori Marijea. rekoč : -Milostiva gospa! usmilite se uboge družine. .Moja mati ležijo bolni doma v postelji: ne morejo nit zaslužili in moji bratci in sestrice jokajo, ker nimajo kaj jesti. Prosim vas. gospa ljuba, podarite ini nekoliko krajcarjev, da bi kupila kruha lažnim otrokom, ki so doma pri materi/ Te poslednjo besede je izgovorila Marijea s tresočim glasom. in debele solze so se jej udrle po obledelih licih. Gospa je bila globoki» ganena in komaj si je prikrila solzé v ofNi ; milo je pogledala ubogo dekletce in rekla: r Pojdi, dete moje. z menoj, dala ti bodetn kruha, da ga neseš materi in svojim lačnim bratcem in sestricam, da ne bodo živeli v pomanjkanji." Marijea gre. z gospó in ta jej napolni jerbas polhen z jedrni. Od veselja Marijea ni znala, kako bi se zahvalila, poljubila je gospej roko in je hotela oditi. r Počakaj malo," refe gospä, „jaz pojdeni s teboj, da sama vidim, česa vam je Se treba." Marijea je peljala gospó v neko oddaljeno predmestje, v nizko, jako uhožno hišo. Ko gospä v hišo stopi, ima podobo največjega siromaštva pred seboj. V postelji je ležala bolna žena. katera se je o prihodu neznane gospe le z veliko težavo nekoliko po konci sklonila; v kotu pri peci je sedelo troje otrok, ki so še vedno jokali in kruha prosili, in poleg matere pri postelji je sedel deček, kacih devet let star. v siromašnej obleki. Gospi je tolažila otroke, rekoč, da jim je sestra kraha prinesla, in Marijea je takój začela deliti dobre jedi lačnim bratcem in sestricam, ki so zavzeti gledali lepo iu prijazno gospo. Tudi za bolno mater je bila tečna juha v jerbasu pripravljena. katero je uboga žena popila in s«' takoj čutila krepkejšo. Solžo v osel ja in hvaležnosti so se joj udrle po prepađenih licih. Otroci so se v tem najedli in zopet veselo skakali po hiši. Tudi mati se po konci sklone v postelji in roče plemenitoj dobrotniei : „Gospa milostiva ! Zima je velik sovražnik ubožniin ljudem, posebno pa meni. ubogoj vdovi, ki moram petero drobnih otrok preživeti z ilelom svojih rok. Tisočero naj vam dobri Bog povrne, kar ste danes dobrega storili nam. ubogim sirotam ! On vam naj podeli zdravje, srečo iu blagoslov, da bi se se večkrat mogli siromaki razveseliti vaših blago-darnih rok." Tudi otroci so jeefjali svoj „Bog povrni!" in so drug za drugim poljubo-vali roko blagej dobrotniei, katera je z ganenim srcem zapustila hišo béde in siromaštva. Z večera — bil je sveti večer — prinesel je sluga blage dobrotni ce zopet politoti jerboa vsakovrstnih jedi. Otroci so z največjo slastjo uživah sladke potico in druge pokanje ter so niso mogli dosti načuditi okusnim jedem, kakeršnih no nikoli niti videli niso. Po večerji so prav prisrčno molih k,svetemu détetn JozuŠčku tor ga prosili, da bi blagoslovil plemenito gospó. katera jim je 110-cojsni dan toliko veselja naredila. Odmolivši. poležejo vsak v svojo posteljico slavij alo jih in jim delilo nebeške darove. 0 sladke sanje in presladko čutje nedolžnih otrok! Ko se je noè naredila in so otroci užb po-f spali, pride Že jedenkrat sluga i movi te gospe bogatimi darovi nakiti®® božično drevesce. In zjutraj ranot ko so zvonovi naznanjali s prijetno ubranimi glasovi najsvetejši praznik vsega lota. praznik rojstva Jezusovega, praznik našega odrešenika. poskočili so otroci iz svojih bornih posteljic in iz vsega grla zavpili : „Mati, o mati! tudi nas ni pozabil Jezušček, tudi k nam je prišel v našo borno hišico, videli smo ga po noči. In glejte, o mati poglejte, koliko lepih stvari nam jo prinesel!" To rekSi, hite drug zu drugim k zelenoj smrečici, kije Itila z nebrojnimi svečicami razsvitljena in so jo šibila pod težo lopo rudečih jabolk, češpelj, hrusek. pozlačenih orehov, poinorauč in drugih slaščic, kakeršnih uliožni ljudjé ne zmorejo. In pod smrečico je bih» razpostavljeno toliko lepega blaga. da otroci druzega niso želeli. nego samo ti». da bi tudi ljuba mati vstali iz postelje in se ž njimi veselili. r(.Hojto. mati. mojih čevljev!* zavpije, Francek, ..in moje lepe rute!4 pristavi -leicica in tako je našel vsak fttrok nekaj, ter takoj uganil, kaj je. njemu namenjenega. To se zna, da tudi lepih in dragocenih igrač ni manjkalo pod bogatim drevescem. Veselju ni bilo konca ne kraja. in vsaeomn ,se je sanjaln. ila virli sveto doto Jezuščka. sedečega na pro-grnenej mizi pod zeleno smre-čieo. lil sveto dete v rajskej sviilohi nagi'»alo so jo k vsaeomn posebej, blago-hùmaìci' in prinese krasno Buina inati vse to videč, povzdigne oči t nebesom, zahvali äe dobremu Bogu s solzami v očeh za tobko dobroto, ila je tildi njej in njenim otrokom napravil na ta sveti dan toliko veselja. „Pokleknite otroci." dejala je, ,in molite z inenoj angeljsko pesen: „Čast Bogu na visokosti, iu mir ljudem na zemlji, ki so dobrega srcal" K.P. Kalif in pesnik. (Po H. Overlisge-ji spisal J. S-a.) :iCa«voje dni je živel Kalif, kateremu je bilo večkrat dolg čas, ker ni imel (O^lnizcga dela. nego jesti, piti, spati — in ziléhati. V svojem življenji užil užć toliko dobrega, da se mu je vse gabilo, in njegovo nei jo 'Y1 bilo prazno, kakor suha goba. Državna opravila je mesto njega oskrboval vezir, vojaška opravila višji vojskovodja in za pravico sta skrbela Iman in višji Kadi. Lehko se je torej Kalifa zdćlialo, ker ili imel nobenega dela. Nečega dne si je Kalif čas kratil s čitanjem slavospeva, katerega je nek pesnik o njem skoval. Pesnik je bil vse najlepše in vse najboljše v naravi poiskal ter Kalifa s tem oldni'a). Primeijn) ga je levu po njegovej velikodušnosti, sokolu po bistroumnosti, palmi po mogočnosti, lumarotaiu po velikosti in njegovo arce zakladnici, polnej zlata in plemenitih biserov. Kalif se je kar čudil samemu sebi, ko je v tem olepševalnem zrcalu gledal samega sebe. Naposled se mu je zdelo, da bi vender utegnilo vse to res biti, kajti mogočni gospodje slišijo po večkrat pretirano hvalo ter so tega takó privadijo, da lehko cele megle kadila pronosi, niti da bi jih glava bolela. Kalifu je bila tedaj pesen všeč, a tudi pesnik je bil zadovoljen. katerega je ukazal poklicati telimi milostivo dejal: „Izprosi si milost ud mene, kakeršno koli hočeš 1" Pesnik: Mogočni vladar vernih, tvoj služabnik je presrečen v žarku tvoje velike milosti ! Najsrečnejši pa bodem še le tedaj, če mi blagovoliš prepustiti jednega svojih lovskih psov. da se ž ujiui zabavljam in kratkočasim. Kalif: Tvojo prošnjo ti rad izpolnim, ali čudim se tvojevj skromnosti. Pesnik: Prizadeval si bodem delati na to, da se tvoje milosti tudi vrednega izkazom. Kadar lovskega psa priženi, obliže pes najprej gospodarju roko v znamenje. hvaležnosti, potem takisto pozdravi tudi pesnika, ki ga je k sebi poklical. Na to ga pesnik ves navdušen nagovori : „O prekrasna žival 1 Tvoji zobjé so beli, kakor sneg na Libanonu, ušesa ti visi, kakor konju grive, lepo pisan si, kakor rlivji tiger, in tvoj rep je povzdignen, kakor perje na čeladi vojskovodje ! O koliko divjačine bova midva nalovila ! Kako lepo zabavo bova imela vse dni ! Koliko veselja bova uživala na lovu I Vidim uži v duhu jelene, srne, gazele, ki jih bova dobila — najmenj sto glav — ali kako bova midva siromaka vse to domóv spravila V Ti si premajhen in jaz sem preslab, da bi svoj lovski pleu domóv znosila. Ko bi pač imela kunja ali vsaj mulo, da bi vse to na njo naložila 1" To je bilo Kalifu jako všeč, ker se je pri tem dobru zabavljal in si čas kratil, zatorej reče: „t'e je takó, dobiš tndi konja in mulo/ Pesnik: Prisrčna hvala li, vladar vernikov! Ti si podoben polju, na katerem vsako leto po večkrat dozore plodovi ; ti si drevo, na katerem raste cvet in sad ob enem. Zdaj si me napravil najbogatejšega inoži, samó ila mi za moje živali nedostaje še ovsa in sena, da bi jih prehrani). Tudi bodo gotovo prišli šejki, derviši, pesniki, prijatelji in sorodniki, da mi čestitajo k mojej sreči, in teh ne bodem smel odpustiti, da jim ne bi postregel, že zaradi tega ne, ker sem v milosti pri Kalifii. Divjačine bodem imel dosti, da jim postrežem, ali od kod naj vzamem krulili in sofivja ?" Kalif: I nieje se, da bogatin ne sme samó imeti. nego on mora tudi dajati, zatorej bodem ukazal, da se ti dadé posestvo, kder si bodeš prideloval hrane za svojo živino in ljudi. In pesnik je dobil pismo, s katerim se mu je podarilo 200 oralov zemlje, da je imel žita za kruh. pašnike za živino in vrt za sadje in sočivje. Na to je pesnik pokleknil pred Kalifa in dejal : „0 vladar vseh vladarjev ! Ti si kakor Nil med. rekami, ki izstopi iz svoje slrugo, da podeli mokroto in rodo-vitost polju. potem pa zopet stopi v svojo strugo. Pomisli torej, ali bode zemlja, ki jo imam od tvoje milosti, brez obdelovanja rodila? Jaz ne znam niti orali niti kopiffi ; od kod naj vzamem delavcev za obdelovanje polja, pastirje za svojo živino in služabnike za obdelovanje vrta ? Da bodem imel kruha, treba bode žito požeti, izmlatiti, zmleti, moko vmesiti in testò speči ; tudi trave ne morem s^fc kositi in sočivja ne znam sam pripravljati in kuburi. Kdo mi bode dal novcev, da vse te potrebne delavce plačam za njihovo delo V 1> kolike skrbi dela človeku bogastvo 1" Kadar je Kalif vse to slišal, postal je jako dobre volje. Zvijača, pre-kanjenost in tožba pesnikova se mu je tuko dopatila, da ni celo uro čutil lioìzuga taxi. Zahsrljal se je prsr prijetno. Zatorej nkaie pesniku iz graje zakladnice izplačati še tisoč cekinov. Rdi u* želi od mogočuikov iu velikih gospodov kaj dobiti, ue sme jih po-dučevati, ali celò gledati, kako bi jim koristil. To je takó na jutrovem, kakor pri nas. Pevkinja in plesalka stoji pri mogotcih več nego prerokinja, prili-zovalee več nego odkritosrčen poštenjak, glnmač več nego zvest služabnik, in povsod se prilizovahiemu knžetu godi boljše, nego li psu, ki čuva hišo in dvorišče. Stara palica. jlSH'ätt » je približal. Z radostnim srcem sem zasčl voz in podirjal domòv, Jög/'kicr kipi v nebó Storžea poraščeni vrb. Sneg je po malem nnletaval, Sa® in ko se je ustavil voz pred rojstno mi hišo, bila je njena slamnata ' T ' streha uže pokrita z belim prtom. Kostanja pred hišnimi durmi pri-pogibala sta svoje košate veje in ječala pod snežno težo____ črna tema polegla se je čez belo ravan in zavila vso vasico v gosto meglo. Ob Kokri stoji mlin mojih starišev, a danes ne klopočejo kolesa, ne tolčejo stope, danes m luči v mlinu, danes miruje in praznuje vse, saj danes je — sveti večer. Vsi domači so odšli k polnnočnej maši, samó jaz sem ostal domi „za varuha." Da-si truden, vender nisem mogel zaspati, marveč vzel sem knjigo in hotel «itoti. A danes ni mi hotelo to nikakor od rok. Sladki občutki so mi polnili srce in glivo. Kar «Uhljem blizu sebo neko tiho šepetanje. Nategujem ušesa. — in nisem se motil ! Tam v kotu pri starej. rumeno pobarvanej omari je stala debela, z železom okovana palica in pripovedovala por cola nastej deklici, katero sem prinesel svojej sestrici za „božič," kaj je doživela. Pripovedovala pa je to-le : „Pred davnim, davnim časom je bilo, ko sem rasla jaz Se veselo v drenovem grmu tòni zunaj vasi, v logu. Bilo je prijetno življenje takrat. Okolo mene so stale velike bukve in črni gabri iu delali so mi senco, kadar je o póludne preveč pripekalo solnce. Ptički so skakljali po njihovih vejah in prepevali sladke pesni Bogu v slavo. Pod menoj pa so cvetele pobožne vijolice in me napolnjevale s sladko vonjavo. Poleg mene je pripela rudeča taščica svoje gnezdeče, in z veseljem sem gledala, kako so čivkali ptički in odpirali široke kljunèke. v katere jim je dobra mamica poklađala živeža. Kmalu pa so dorasli mladi neposajeučki, in zdaj še le pričelo se je pravo življenje ! Kar ubogati niso hoteli več svoje mamice. Xič več jim ni bilo ostati v gnezdu, temveč skakali so po mojih sestrah iu po meni in čivkali. a vedno jim je morala še starka nositi živeža. Bes so bili od začetka ŠcOiekoliko nevkretui. in marsikateremu je včasih zmanjkalo vejice pod nogami in padel je tako nerodno v mehko travo, da sem se morala smijati. A hitro se je pobral in zopet bil na veji. Sram ga je bilo nekoliko, ker bratci z njega norče- vali, češ, «la je tako neroden in nevkreten. d«» naj raje še ostane v gnezda ; a časoma nehali so mu nagajati, in tudi on je pozabil svoje jeze in zopet ž njimi vred skakal sem ter tja iu čivkal. Tako je bilo ves dan. A Se na večer bilo jih je težko spraviti domóv, in mnogo je imela opraviti uboga mari, da jih je umirila---- Po noči mi je bilo res včasih bolj čuduo pri srci. posebno kadar je skovikala sova. ali pa okolo mene frfotal ostudni netopir. Takrat sem se stisnila k svojim sestricam in ž njimi vred glodala tjtt gori proti nebu, kjer jo plapolalo toliko tisoč svitlih lucie, in kjer se je med njimi vozila svititi luna, («ori snu» gledale iu šepetale med seboj, kako lepó. kako brezmejno lepó mora biti tamkaj med svitlimi lučicami !____ Ros krasno je bilo življenje v logu ! — A minula je zelena vzpomlid in gorko poletje, in približala se je jesen. Bukvam in gabrom okoli» mene je odletavalo zarumenolo listje, in tudi jaz sem je zgubila in stala gola med golimi svojimi sestrami. Vijolice pod rnenoj so užo usa Imele, in ptičje petje je potihnilo. Male taščice so postale godne iu dob ilo lep sir kožušček rta prsih Jepo rodeče pobarvan. Prav take so bilo kakor njih mati. A mrzel veter začel je Tiriti, in uboge taščice je pričelo zebsti. Zatorej so vzele .slovó od mene in mojih sestric, dvignile se in odplule tja daleč daleč, kjer sije vedno poletje, kakor mi je pravila starka. Pač lepó mora biti tamkaj! Rada bi bila šla ž njimi, a ui mi bilo moč; zato pa sem žalostna gledala za njimi, dokler mi niso izginile izpred oči, Potem pa sem se stisnila k sestricam, kajti bilo je mraz, hudó mraz. — In prišli so v log delavci z grabljami, in pričeli grabiti listje. A tudi njih je zeblo. Z nogami so ceptali, roké si mèli in vanje sopii gorko sapo. — Moje Ustje pa je grabil starikav mož. Ko se je ozrl v grm in zagledal nično, viel je sekiro in mi jo zasadil v nogi*. Zajočala som. in z menoj za-jiM-ale »i tudi moje sestro... Odsekal me je in vrgel pod gnu, kjer sem jo-kala. britko jokala : saj som s,1 morala ločiti od svojih. — Na večer pa me jo pobral stari inož in me prinesel v to hišo, kjer sem zdaj. Ustrgal mi jo kožu in me okova! z železom. A tudi tukaj se mi ni godilo slabo. Večkrat mo jo vzel mož s seboj, posebno ob nedeljah, ko ao zvonili zvonovi takó milo in vabili kristjane v eerkev. In kako lepó je v cerkvi, posebno na sveti večer! Tudi takrat son) bila uže ondu. A to je davno, davno, in Tender lie pozabim loga nikdar. Sveti večer jo bil kakor danes, in sneg...." Palica je umolknila. Nekdo jo potikal na okno. in to jo jo zmotilo. Sel som odpirat. Domači so so vrnili od polnnočno službo božjo. Povodni som še svojim stariseli! in sestrici. kaj je govorila palica : potem smo šli počivat. Dolgo som še čul v postelji, bo-Ii začela zopet pripovedovati palica, ali zaman ! •— olika jo prodajaln raznovrstno drobnino, s čiuiur si je krnil služila. Zraven je bila prva opravljivka in ohrckovalka vso vasi. Ni je bilo sa» stvarce, ni ga (yk človeka, da bi se ga ona ne bila doteknila s svojim strupenim jezikom. LjudjiS, ki radi v miru živo — in tacili je večina — ogibali so se jc, čo. so se le mogli, kamo li, da Iii hodili k njoj kupovat. Zato je silno malo prodala in njena imovina jo pešala od dno do dne. A bila jo toliko kratkovidna, da ni zapazila vzroka. Vsa v skrbi, da se jej gospodarstvo no scseile. pnpraša izkušenega moža. svojega soseda, zakaj Ii im» tako malo kupcev, saj jo vender njeno blagó dobro in lopo. „To bi mi bilo lobko povedati," odvrne sosod. .samo z menoj moraš iti nekaj časa. A zdaj no utegnem ; po pólndno se napotiva." Lenka, silno radovedna, kam jo popelje modri sosed, pričakuje ga uže težku. Mož pride ter prosi Lenko s seboj. „Ali so hočem malo preobleči." reče Lenka, montò, da jo mož popelje kani daleč. „Ni treba," odvrne sosed. Napravita so torej iz hiše. Po sonci gresta preko vrta na polj®, govoreča o marsičem. Sredi polja obstane Lenka. „Kaj klopoče takó?" reče in se ozrè ila ilrevó. stoječe sredi zelenega polja. „Poglédite, sosed, listi loseni klepotec vedno klepeče, pa je s klepetanjem pregnal uže vse ptice. In zdaj gosenice objodajo listje po arevjl, da jo užč skoraj vse golo." Tu jej mož uaglo seže v besedo: „Inako tudi ti s svojim klepetavim jezikom odvračaš od sebe ljudi, ravno tako, kakor lini klepotec ptice. In ako ne opustiš te grdo svoje navade, poide ti vsa imovina. Potem bodeš odurna, vsem nepriljubljena beračita. " Takó je dejal modri sosed ter so poslovil od Lenke. Jo,. Gradditm. Kiavcrij. K1 e p e t e e, Otroci, molite. k. molite — otroei ! Dolg iti težaven je pot. po katerem ram jo hoditi v vašo pravo domovino, tjà gori nad «vitle zvezde k dobremu nebeškemu očetu, lil — koliko nevarnosti vas čaka na tem potu !... Bolečine. T' težavo, skrbi in britknsti vas bodo obsipavale na tem potovanji, da-si vam večkrat tudi veselja manjkalo ne bode... Molite 1 Da-si še ne umejete vseli besod natančno, katere prihajajo iz vaših nežnih ustie. in katere vas je naučila vaša dolila, skrbna mati. vender, kako ganljivo je slišali iz vaših ust. kadar izgovarjate besede, da potrebujete zvestega prijatelja iu vodnika, prijatelja najboljšega, ki prebiva visoko lam gori nad vami v sviđili nebesih. Dil, tega prijate^a vam bode treba, posebno kasneje, kadar se bodo tudi za vas pričeli hudi viharji življenja, preteč zamoriti vse plemenite kali v vašem srci. Kadar se ti črni oblaki razgrni) tudi nad vanii, o otroei I takrat vain bode življenje. na zemlji pač težavno, bridkostno, rekel bi nein osno!.. Dà. dà. takrat vam bode treba. kakor nikoli poprej. zvestega prijatelja in vodnika. ki popelje daljo po nevarnem poti... Zatorej molite ter nikarte misliti, da bode vedno bdéla nad vami roka vaših skrbnih starisev. vaših prijateljev in dobrotnikov ; nè. nò. tudi za vas pride dóba, in — morda je nže blizu, ko bodite zapuščeni. nikogar no imajoč. ki bi vas pogledal z ljubeznjivim očesom ter bi vas čuval in vodil po toliko težavnem potu življenja. Takrat, otročiči ljnbi. treba vam bode delati iz svojih moči. večkrat ozirati se k visku tor v porri oč klicati Hospoda. ki stoluje visoko nad varni, nad liudoumimi oblaki, v katerih so zakrito vse nezgode Človeškega življenja. Najboljša popotna palica vAm bode takrat. ako ste uže zdaj pridni, pošteni in pobožni. Zatorej molite, otroci! Izobrazujte si duha. požlalinujte si sreé ter se čvrsto poprimite vsaeega dela. bodi si uže z rokami ali umom. delo je neobhodna potreba vsaeega človeka !.. /. 'f. Zgodovinsko - mestopisni obrazci. (Spisnje P. P. H.) IX» Kostanjevica. *) - .Poroti vzhóduej strani od Novomesta se razprostirajo brda, izrastki (ìor-(«Ljjanoov. znižujoč se polagoma v lepo ravan. HAlmci so nasajeni večinoma lUPf z vinskimi trtami. Po trli klancih se vije cesta gori in doli pi"<*ti 'yi Hrvatskoj na Zagreb. Za kaki dve uri hoda se odpre popotniku čisto nov. neznan razgled j »o Kenije rnejskej planjavi, katero oklepajo od jedilo strani GwtyUU'i, od vtasai f^Utmvij^i d&tay. vwi^led Uvvbjp fa&ai reke Save. \a tej ravnici so bile nekdaj rimske naselbine, tudi rimska cesta je Ala oiiód. Po njej se vali počasi lena Krka proti bistroj sestri Savi. .Malo no sredi to ravnice dela Krka majhen otok. na katerem sloji montico Košta nje vic a. t> prvem začetku mesta nam jo samó malo znanega: ne v è se. kdaj j«' bilo sezidano, niti kdaj je dobilo mestne pravice. Skoraj golovo si jo v srednjem veku kaka vitežka rodbina postavila grad na otoku, da bi imela lil varno zavetje.. A tokom časa so Ai Ijudjé okolo gradò postavili stanovanja, kakor so sploh mesta nastala. (Kok. katerega obliva precej globoka in široka Krka. bil jo varno zavetje tndi prebivalcem po okolici prod sovražnimi napadi. ^ srednjem veku je bilo običajno, da so se plemenite rodovine imenovale p'» svojih posestvih. Tak«'« se nahajajo okolo 124*. leta lastniki Kostanjevico „gospodje K os t a nje v i š k i.J V ustanovnem listu Kostanjeviškega samostana so čitajo med drugimi pričami: lirik Henrik in Konrad Kostanje viški (*on Landestrost — kakor se je namreč zvala naselbina na otoku za tega feat»), iu pa Engelbert Oton in Olbn Kostanjeviski. V nokej listini iz 1251. leta sc zóve Henrik kaštelan Koštanjeviški, a ta beseda je značila za tega časa glavarja rodbini. L. 1252. sta potrdila Henrik in Bertold neko daritev kostanjeviš-kemu samostanu. Leta 125t>. se nahajajo tu trije luatje: Kastelan Fabo, *) Popis poprejšiiili deaet mest bo nahaja v lanskem „Vrtci. Brrard in Budiger Kostanjeviški in pa sestra Kunigunde; U imena su iit&jo na listini, zadevajočej neko ustanovo samostana. U'ta litio, so tu živeli bratje Oton, Ortolf in Ofon Kostanjeviški. Za tejra časa je bila Kostanjevica že najvažnejši kraj v slovenskoj marki : tudi so se tn že obdržavali sejmi, in ker so to pravico imela samó mesta. sme se trditi. da je imela Kostanjevica že h tej döbi mestne pravice. \ drugej polovici 13. stoletja je bila Kostanjevica svojina Koroških vojvodov. Ce si jo je bil že prisvojil vojvoda Brnard ali pa še le njegov sin in naslednik Ulrik. to se ne dà določiti. Po Ulrikovej smrti »i je prizadeval njegov brat Filip. Oglejski patrijarh. dobiti posestva po slovenskej marki in Koroškem. katera je bil Flrik po oporoki zapustil Češkemu kralju Otokarju. Ta pride z vojsko na Kranjsko, zasede Ljubljano in Kostanjevico, vjame patrijarha Filipa in ga drži v Kremzu zaprtega kot jetnika. Umrl je 127H. leta v Pozenburgu. V tej dòbi so Koroški vojvode v Kostanjevici kovali takó imenovane „kostanjeviške novce." Novci kažejo na jednej stràni podobi vojvodo Brnarda jn njegovega sina in so vlada rja Ulrika 111., a na drugej stràni vojvodov grb. panterju podobno žival, ki drži križ v taci. V listinah se ti novci omenjajo ilo 1273. leta. Za tega časa je bilo Koatanjeviško mesto na vrhunci svoje slave in ra-zcvita. (Konec prihodnjič.) Koline. Bilo je neeega lepega zimskega tluc. da roko mati svojim otrokom: „Otroci, veselite se. jnfii pride mesar. " 5) Kateri človek svoje lastne oči vidi? (Odgonetke nganek v prihodnjem (Uta.) SlovBtvene novice. * Bože in koprive za šolo in dom. Na svi tlo daje Svitoslav. — Takó se zßve lična knjižica, katera ne stoji več nego borih 10 kr. in je namenjena v korist dijaškej kuhinji. Prvi zvezek te knjižice ima na 31 stranC'h dokaj zanimivega in poučnega berila. Ker je knjižica namenjena v jako blagi namen. želimo, da bi se je v najskrajnem času razprodalo toliko, da nas zgoraj omenjeni dobrotnik učeče se mladine, obče znani gosp. Svitoslav, skoraj razveseli z novimi zvezki tega blngotvoruega podjetja, saj bode v korist ubogim dijakom, katere podpirati je dolžnost vsacega pravega domoljuba. Gospodu Svito-slavu jta kličemo : A d m ul tos annosi (Knjižica se dobiva v katoliškej knjigotrinici v Ljubljani.) * Cestitarka. Podpuna knjiga izvornih čeBtitaka za školaku i odraslu mladež. Napisao J.Lj.Varjačić. — To je naslov jako lićnej knjižici, ki je ravnokar prišla na svitlo v založbi knjigo-tržca Mučiijak-Sonftlebena u Zagreba. Knjižica obseza na 158 straneh različne čestitke v vezanej in nevezanoj besedi o vseh priložnostih. kakor za godove iu rojstne dneve, za novo loto in druge priložnosti, ter ima I tudi nekoliko deklamacij in govorov na koncu šolskega leta. Cena knjižici je broš. 40 kr.. vez. 50 kr. ter jo živo priporočamo vsem, ki so hrvatskega jezika zmožni. DC* l*roBii|M. Kdor se na „Vrtec" noče ali ne more naročiti, prosimo ga uljudno da nam prvi list vrne pod istim ovitkom, pod katerim ga Je prejel. Druzega nI treba nego to. da se zapise na ovitek „Xa*aj!" in list se oddà na dotičnej pošti. Vred. „Vrtcema." „Vrtc«" Uhaja t. dai vucega me«oca, in atojl u th leto I gl. 90 kr. | i Napi»: UrednlltTo „Vrtèero," me»ml trg, Iter. 9 v Ljnbljanl (Lelbach). pol leu 1 gl. 80 kr. lzdatelj, založnik iu urednik Ivan Toaiéió. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. K L „Vrtčevemu" listu. Kdor Loče, bodi ti kakerSno koli obznanilo ali sploh kaj primernega sa na*o slovuniko mladino, v , Vrtce ve j prilogi" obznaniti, plača za vsako dvestopno vrsto z navadnimi petit-črkami 6 kr. za jedenkrat, 8 kr. za dvakrat., 10 kr. za trikrat. Vabilo k naročbi. Z denašnjim listom stopi „Trtm" r svojs iriiiHjwto let«. PreAno vabimo k novej naročbi. sveta dolžnost nam je, (ia se prav iskréno zahvalimo vsem rtnim našim in ..Vrtéevim" prijateljem, ki so nam z naročevanjem in nabiranjem naročnikov v to pripomogli, da se je „Vrter" mej našo dobro slovensko mladino Siril ter uže celili dvanajst let pri svojem življenju obstal. Ti naši prijatelji, tega smo si svésti, skrbeli bodo tudi Se dalje, da se „Vrtcu" njegov obstanek zagotovi. A tmii mi od svoje strini smo si prizadejali vse, da hi, kolikor mogoče. zadovoliU svojim prijateljem in naročnikom. Da-si je bilo naše podjetje v preteklih dvanajstih letih sitno težavno, vender se nismo bali ne truda ne obilih fcroškov pri „Trtéevert" izdavauji iu uredovanji. Še vsako leto se je nabralo toliko naročnikov, da smo list izdajali, da-si težavno, a vender brez kake materijalne izgube. V prvej vrsti gre tedaj hvala vsem <5nim rodoljubom in prijateljem naše slovenske mladine, ki »o naš list podpirali z redno uaročnino: ako bi teh ne bilo, tudi bi ne imel zdaj ..Vrtce" ónih tAl v uaäem nirodu. kakor jih imi; od vseh strani nam dohajajo pisma, da se je „Vrtec" našej mladini takč omilil, da ga povsod z veseljem čitajo. Zatorej se hočemo v bodòéeui letu zopet, žrtovati v duini in telesni prid naäe slovenske mladine. Skrbeti hočemo tudi v prihodnje, d» se n»m naša nežna mladina ne iznevéri. ne iztuji in ne okuži v sedanjih jako bnroih časih, nego da raste Bogti in ljudem na čast in veselje ter v korist in blagor drage nam domovine. Da pa to svojo težavno nalogo srečno izvédemo, prosimo vsacega pravega rodoljuba in prijatelja slovenskoj mladini, naj nam ne vzkräti svoje podpore, temveč naj si prizadeva, da nam še vsaj jednega novega naročnika pridobi. Kdor se ne more naročiti ua naš list, prosimo ga, naj ga kòmn drugemu priporoči v podporo in naročbo. Brez obfle naročnine dobrega lista, izdajati ne moremo, a slabega lista izdajali ne bi radi; zatorej se nadejamo, da naša prošnja do slovenskih rodoljubov in prijateljev slovenske mladine ne ostane brez uspeha. Program našemu listu ostane tudi bodoče leto neizpremenjen, to je, kakor do sih dob, takč ostane „Vrtec" tudi v prihodnjem letu 5e vedno to, v kar je odménjen: slovenskoj mladini v pouk lil zaliavo. Prizadevali si bodemo, da bode vsak njegov list z bodočim letom zanimiv ne samo po obsegn, nego tudi po različnosti sestavkov. Vsebina mu bode taka, da bode ustrezal malej a tudi bolj odraslej slovenskej mladini, slovenskim učiteljem, stari Sem in sploh odgojiteljem mladine. Cena „Vrtieva" ostane ista, namreč: Mh Z» vse leto 2 gld. 60 kr.. za pol leta 1 gld. 30 kr. Naročnina naj se nam še ta mesec pošlje, ker se bomo s prihodnjim mesecem ravnali po številu naročnikov. Naročnina se poSilja pod naslovom: Uredništvo „Vrtčevo" na mestnem trgu itev. 9 v I.jul>-ljani (Laibncli). MF- Pri „Vrtčevem" uredništvu in založništvu se dobivajo trdo vezani Vrtci od poprejšnih let po naslednjej ceni: Vrtec od 1874. leta za 1 gld. 80 kr. Vrtec 7» »875. n n 2 n ' n Vrtec » 187©. rt rt S » rt Vrtec n 1877. rt n 2 n 20 „ Vrtec n 1878. rt T) 2 rt 60 „ Vrtec n 1879. rt v n «o „ Vrtec „ 1880. rt rt 2 n «O „ Vrtec „ 1881. rt rt 2 n «o „ Vrtec n 1882. rt n 2 n 60 „ Kdor vzame vseh devet letnikov skupaj, dobčde jih po jako znižanej ceni za 15 gld. trdo vezane; nevezane za 12 gld. „Vrtci" so najbolj primerne knjige za farne in šolske knjižnice, zatorej jih posebno priporočamo okrajnim šolskim svétom, čast. gg. duhovnikom in učiteljem sploh. Knjižnica za slovensko mladino. Pod tem naslovom začeli smo užč pred štirimi leti izdajati posebne knjižice našej slovenskej mladini v pouk in zabavo, ki se priporočajo posebno brnim in šolskim knjižnicam po deželi, kakor tudi za darila sploh, bodi si ob konei šolskega leta, za sv. Miklavža, Božič, godovne dneve, tli o katerej koli priložnosti Do sih dob izdali smo uiè tri take knjižice, ki se dobivajo po naslednjej ceni: Dragoljub**!. — mehko vezani 30 kr.; trdo vezani 40 kr. za darila 5© kr. Peter rokodelčie. — meh. vez. 40 kr.; trdo vezan 45 kr.; za darila HO kr. Sreča v nesreči (Svetin), — meh. vez. 40 kr.; trdo vez. 45 kr.; krasno vez. vsa v platnu 60 kr. Za poštnino je treba pri naročevanji priložiti 5 kr. več. O tretjem zvezku naše „Knjižnice" piše „L j u b 1 j a n s ki zvon" tako-4e : Vrstniki naši, Jà so pred 25, 30 ali več leti hodili v začetne šole, opominjajo se še gotov o drobne, a že takrat redke knjižice o slovenskem kmetu in francoskem vojščaku, Franci Svetinu in njegovih dveh sinovih dvojčkih: o Pavlu, ki je iz pastirja po čudnih dogodkih postal imeniten škof in o Janezu, pekarskem učenci, ki je iz Trsta dosjjevši v Tulon na Francosko k bogatemu trgovcu, po nedolžnem bil k smrti obsojen, potem pa, ko se je pokazala njegova nedolžnost , dobil bogatega trgovca hčer v zakon ter sam bil imovit trgovec v Tulonu, kjer je srečno našel svojega izgubljenega očeta, kakor škof Pavel svojo mater Nežo. Redka je bila ta knjiga že pred petindvajsetimi leti in kdor jo je imel, čuval jo je kot drag zaklad. A vender na Kranjskem ni bilo človeka, ki ne bi bil na pamet znal povesti o Svetinu. Ob nedeljah in ob zimskih večerih so jo ljudje prebirali kakor zlato knjigo in potem leta in leta še menili se o čudnih dogodkih, katere so prebili Svetin in njegova sinova, tako da je njé vsebina na Kranjskem postala pravo narodno blago. Ni se nam zatorej čuditi, ako je jeden najizbornejših pisateljev naših, g. Fr. Levstik, o tem prvem in narodu našemu predragem romanu slovenskem napisal obširno razpravo in oceno v JanežiČevem Glasniku ter Že pred več nego dvajsetimi leti izrekel željo, da bi se ta knjiga iz nova natisnila. Srečna je bila zatorej misel, „Svetinau dati v drugem natisku na svetlo in za to misel in nje zvršitev moramo hvaležni biti g. Iv an u Tomšiču, vrlemu uredniku „VrtČevemu,u ki tako lepo berilo pripravlja mladini slovenski. G. izdajatelj v predgovoru piše tako : „Že davno je bila obča želja slovenske mladine prijateljev, da bi povest o Svetinu prišla zopet v dežel. Ta želja se do zdaj ni bila izpolnila, da-si je minilo že 46 let, odkar je prvič natisnena (1836. L), in ta natisk je zdaj takó redek, da ga je težavno dobiti v roke. Tedàj, ko je büa slovenska knjiga priprostim Ijudém še jako redka prikazen , čitala se je rečena povest povsod s tolikim veseljem} da je do malega ni bilo hiše, v katerej bi je ne bili poznali, samo če je kdo v hiti znal čitati ncc knjigo. Zatorej mislim, da bi moja „Knjižnica slovenskej mladiniu izvestno lepše in boljše knjige ne mogla prinesti, nego U je knjiga o Svetinu, katero je spisal pokojni Višenjski župnik Janez C i gier, ki se je v Vodmotu pod Ljubljano bil porodil v 7. dan maja 1792. L, in umrl v 11. dan aprila 1869. leta v Višnjigori. Razven nekaterih razno/ičnih molitvenikom; in Svetinove povesti je spisal tudi „Življenje sv. Heme f potem „D et el j ivo, ali življenje treh kranjskih bratov francoskih toldatovu (1863. 1.), in mično povest „Kor tonica, koroška deklica;u katero je 1866. 1. dala družba so. Mo-hora v Celovci tta svetlo. — Toliko o moti, ki je oče povesti, katero s to knjižico Tebi, mladina slovenska predraga, podajem in želim, da bi jo čitala z enakim veseljem, s kakeršnim smo jo čitali i mi, kadar smo bili še v Tvojih letih srečne mladosti. Zatorej knjižico, ki je napisana Tebi v pouk in zabavo, veprimi z ono dobrohotnostjo, s kakeršno si rzprijda i prvi dve moji knjižici ; ako storiš to, dovolj mi bode plačila za trud, ki sem ga imel, s knjižico iz nova jo dajoČ na svetlo." Mi ta prvi slovenski narodni roman svojim čitateljem najtopleje priporočamo. Lepše povesti od Svetina g. Tomšič ne bi bil mogel podati naši mladini" Ker bi radi „Knjižnico za slovensko mladino" nadaljevali, zatorej prosimo vse slovenske rodoljube in prijatelje mladine, posebno čast. gg. duhovnike in ljudske učitelje, da bi jo priporočali in širili mej slovensko mladino povsod, koder se jim v to priložnost ponuja. Naj bi se torej obilo naročevali na zgoraj omenjene knjižice, da bodemo tem prej mogli izdati IV. zvezek, katerega bomo izdali takój, ko se dozdanjih knjižic toliko razpegà, da pokrijemo tiskarske in druge troške. MS"* Kdor se želi naročiti ua katero koli zgoraj omenjeno knjižico, naj pridene k „Vrtčevej naročnini dotični znesek, in mi mu jo pošljemo takój pošt-nioe prosto pod križnim ovitkom, ker mu jedino potem potu pride naj-ceneje v roke. Nadejamo se prav obilih naročil k novemu letu. Uredništvo in založništvo „ Vrtčevof« na mestnem trgu, itev. 9 v Ljubljani. Pri „Vrtčevem" uredništvu se dobiva tudi še raična knjižica pod naslovom : Star vojak iu njegova rejeiika : gledališka igra v 2 dejanjih. Cena 12 kr. Založilo uredništvo „Vrtčevo." — Natisnila Klein in Kova« (Eger) v Ljubljani.