I.) c li' fnkurenčna j moč h \ je '6 l teamsko 6 delo, ;e jntenzivno c ^braževanje e in 'i! :l uspešno n ^uniciranje. g 6 i POSLOVANJE V LETU 1993 Za nami je poslovno leto 1993. Čeprav smo ga zaključili s pozitivnim rezultatom, s poslovanjem ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Vseh zastavljenih ciljev (obseg prodaje, dobiček) nismo dosegli. V veliki meri so k temu pripomogle ekonomske razmere tako doma kot v tujini (recesija). Na zunanjih trgih je zaradi recesije padlo povpraševanje, dodaten negativen vpliv na poslovanje je imelo tudi nihanje (padec vrednosti) nekaterih valut. Zanemariti pa ne moremo tudi domačih pogojev poslovanja, in sicer visoke obremenitve cene dela, visoke obrestne mere za kredite in pomanjkanje kapitala za investicije, ki so tudi imele precejšen negativni vpliv na naše poslovanje. Nenazadnje so tukaj še razmere na trgu bivše Jugoslavije, kjer smo izgubljene trge količinsko uspeli nadomestiti s prodajo na konvertibilne trge, nismo pa jih uspeli nadomestiti tudi dohodkovno. Kljub težavam smo v letu 1993 prodali 1,396.647 gospodinjskih aparatov, kar je za 3 odstotne točke več kot v preteklem letu, in sicer 541.371 kuhalnih aparatov, 204.881 pralno-pomivalnih aparatov in 650.395 hladilno-zamrzovalnih aparatov. S to prodajo smo ustvarili 423 milijonov DEM prihodkov. Na tuji trg smo prodali kar 95 odstotkov aparatov in le 5 % na slovesnki trg. Proizvodnja je bila v letu 1993 za 4 % točke višja kot v preteklem letu, v povprečju smo proiz- vedli 5.820 aparatov na dan. Zaradi nihanj v proizvodnji in povečanega odstotka bolniških izostankov, se je v drugi polovici leta stalno pojavljal primanjkljaj proizvodnih delavcev, ki smo ga reševali s prerazporejanjem režijskih delavcev v proizvodnjo in dodatnim zaposlovanjem. Tako smo konec leta imeli 4.258 zaposlenih, kar je za 2 % točki manj kot leto poprej, a več kot smo planirali. Konec leta 1993 smo začeli izvajati tudi projekt Optimiranje stroškov režije, ki ga bomo realizirali v letu 1994. Leto 1994 nam še vedno ne ponuja optimalnih pogojev poslovanja. Kljub temu želi- mo naše poslovanje izboljšati. Kajti na svetovnem trgu je blaga vseh vrst dovolj, z dobičkom ga lahko prodajajo le tisti, ki so za to sposobni. V letu 1994 smo si zastavili naslednje cilje: - prodati 1,560.000 gospodi- njskih aparatov - pri povprečno 4.180 zaposlenih - pri tem doseči 480 milijonov DEM prihodka - amortizacije 30 milijonov DEM (za financiranje investicij v letu 1994 in za odplačevanje dolgoročnih kreditov) - do konca leta 1994 doseči plače, ki jih določa kolektivna pogodba - ustvariti 2,3 milijona DEM dobička pred davki - pridobiti Certifikat o skladnosti sistema kakovosti Gorenja GA z zahtevami standarda ISO 9001. V Gorenju Gospodinjski aparati smo v zadnjh letih zagotovili precej pogojev, da lahko takšne cilje uresničimo. V programu Hladilno-zamr-zovalni aparati smo precej investirali v novo generacijo aparatov, nov dizajn in KROŽKI SO ZAŽIVELI Izobraževalni center Gorenja d. o. o. Je 22. marca oblikoval v Gorenju Orodjarna že drugo skupino udeležencev krožka ustvarjalnega sodelovanja. Poleg modula za tehnologijo. ki je že v teku, je tega dne pričel z delom še krožek modula za proizvodnjo. V obeh krožkih sodeluje že okrog 20 zaposlenih tega podjetja, na katerih obravnavajo aktualno problematiko. Med izstopajoče teme uvrščajo: medosebne odnose, pretok informacij, opremo orodjarje in strojnega parka, povezovanje konstrukcije, tehnologije, proizvodnje in drugih oddelkov, proizvodno dokumentacijo, ozka grla v proizvodnji, razporeditev delovnega časa, lastninjenje... Vodstvo in zaposleni v Orodjarni se zavedajo, da je uspeh ali neuspeh odvisen od njih samih. M.J. ekologijo, povečati moramo le še marketinške aktivnosti, da prodamo več. Prednost pri tržnih aktivnostih moramo dati programu Pral-no-pomivalni aparati, prav tako moramo utrjevati tržno pozicijo z novimi aparati v programu Kuhalni aparati. Tako v letu 1994 načrtujemo prodati - 562.929 kuhalnih aparatov -214.933 pralno-pomivalnih in sušilnih aparatov - 781.690 hladilno-zamrzova-Inih aparatov, kar skupaj po-meni povečanje prodaje glede na preteklo leto za 12 odstotkov, predvsem na trgih novih držav (Vzhod). Tako bo prodaja tudi v letošnjem letu pretežno usmerjena v izvoz -95%, kjer pa je konkurenca izredna močna. Vse to bo zahtevalo od nas še bolj racionalno obnašanje - zniževanje stroškov produkcije. Prvi korak je projekt Optimiranje stroškov režije, zanemariti pa ne smemo tudi materialnih stroškov proizvodnje, kjer bodo tudi v letošnjem letu potrebne racionalizacije. REZULTATI POSLOVANJA (v milijonih DEM) Realizacija 1993 Plan 1994 Prihodki od prodaje 449,2 478,0 Materialni stroški 306,9 320,2 Amortizacija 20.5 30,0 Bruto OD 47,9 52,7 Nematerialni stroški 58,6 55,4 Neto finančni odhodki (20,2) (19,0) Neto izredni prihodki 5.0 1,7 Dobiček pred davki 0,2 2,4 Nevenka Režek L P( Gorenje Gospodinjski aparati si ustvarja pogoje za globalno informatizacijo poslovnega sistema Kmalu nov računalniški sistem Po nekaj letih skromnega investiranja v informacijsko tehnologijo (IT) seje vodstvo Gorenja Gospodinjski aparati odločilo za nabavo sposobnejšega centralnega računalniškega sistema. Naložba je bila zaradi kritičnih zmogljivosti in zastarelosti centralne računalniške opreme načrtovana že pred leti, a je bila zaradi pomanjkanja investicijskega denarja vsako leto preložena. Informacijsko podporo poslovnega sistema smo premeščali z nakupi osebnih računalnikov. To je dalo sicer učinke v obvladovanju delne lokalne poslovne funkcije (prevzem, likvidacija), k preglednosti in konsistentnosti celote pa so takšne rešitve skromen prispevek ter perspektivno prej ko ne škodljive. Potencialno rešitve z ose- bnimi računalniki omogočajo privatizacijo, oziroma individualizacijo informacijskih domen. Nemški strokovnjak dr. Peter Zencke družbe SAP AG (Hannover C-bit) ugotavlja, da so takšne rešitve v velikih poslovnih sistemih za 7 odstotkov zmanjšale poslovno produktivnost. Ne glede na prilično kritično zasedenost obstoječih kapa- citet centralnega račun1 , nika lahko ugotovimo, d je odločitev za nabavo1 kQ( ntralnega računalnika,11 v 2' vojno gledano, ravno v sic pravem trenutku. no\ Pred dvema letoma je P Za, jetje Digital najavilo izrej var sposoben ALPHA proc6| Vsk ki so ga začeli postopen1 Leti unt vgrajevati v svoje račun6 VCj ške sisteme. Danes je tof arQ hitrejši procesor na svetv p0r Uvedba procesorjev v kat Digatalov proizvodni p<° kak gram je potekala postop |jQn no, saj je poleg spremen je u na aparaturni opremi z°' kak tevala tudi spremembe1 vet programski opremi. Ta'6' V p tehnološki skok Digitala2 so p ALPHA procesorjem se ^ Me plja časovno in vsebinsP1 dar tako imenovanim reinže1 kat, ringom informacijskegO’ da tema Gorenja Gospodi^ terr aparati, kije v teku. va$ .. io). Zaradi razvoja infromacl tu", ske tehnologije in stalnih' z izj, ganizacijskih sprememb gaj, cikli reinženiringa informn unij, ke nujni, so pa na vsakih1 imo: do pet let. Glavni cilj rein nne| ženiringa poslovnega sis1' Ije k ma je optimalizacija vit" mo; nih poslovnih funkcij. P°^ cije za dosego tega cilja je A Dresi ustvarimo informacijsk6 drže frastrukturo (HW & SW)- ^ Ref« omogoča horizontalno ^gra gracijo - povezljivost p°s enn nih sistemov, med seboj'je in vertikalno integracijo - Pčtor p vezavo poslovnih in tehh ev p loško - procesnih funkcijf top, tehnološki globini. To sojrno, ordinate globalne inforh1' ni sp tizacije poslovnega sist^arn) .kad ur. I ratc Kert (nizi >Ojc ko., keč užb« ftai [ob |6b( Ji d >id€ Pomembna odločitev - podpis pogodbe za nakup centralnega rOTQri< alniškega sistema. Predstavnika ECS Digital zastopnik Jože Buh in dif tor Alojz Donša ter predstavnika Gorenja Ivan Vitežnik in Peter TovŠ^L Pomen kadrov za i; kakovost K ^drovski delavci, združeni - Vez' kadrovskih delavcev avenije, se za pridobivanje p ' °Vlh lnformacij in znanj ter o ZQ Menjavo izkušenj, dobi-.? x,^° na vsakoletnih kadro-Ti dnevih. it srri0 bili kadrovski dela- if nr' Porenja Gospodinjski opit p 1 Or9anizatorji posveta v portorožu 17. in 18. marca, 0 ^[ere9a rdeča nitje bila 'f ijn 0vosb kakovost v uprav-rf L Ju' s°deč po odzivu nam j i, , Peio zagotoviti zgledno if veta V°St tUdi same9a Pos- z ^^aarnBm delu posveta Ji Mg^odali referate dr. Jože Qnirf9a br°izvoda. Nosilci o k^?50 seveda ljudje. Za- Videvn00® kakovosti. Pred-»vŠQnn n Sf'da bodo zmanj-Qtaliteta, negativni saldo emigracijskih tokov, zmanjševanje stopnje aktivnosti in dolžina delovnega časa (taka kot je sedaj) v desetih do dvajsetih letih privedli k pomanjkanju delovno sposobnih ljudi. Če merimo kakovost kadrovskega potenciala z izobrazbo, ugotavljamo, da zaostajamo za večino evropskih držav. Največja problema sta izredno velik delež prebivalstva brez poklicne izobrazbe in pomanjkanje postse-kundarnih programov za izobraževanje. V zvezi s tem nam tuji (potencialni) vlagatelji očitajo, da je pri nas glede znanja in usposobljenosti delovna sila občutno predraga. V nadaljevanju se je zvrstilo šest okroglih miz, ki so se seveda vse navezovale na kakovost: kakovost povezova- nj podjetij z zavodom za zaposlovanje, kakovost komuniciranja, celovitega obvladovanja kakovosti, kakovost vodenja, kadrovske dejavnosti, izobraževanja, življenja (sociala). Naj zaključim s citatom dr. Janeza Mayerja: "Današnja podjetja potrebujejo tudi temeljito prenovo vodenja. To je velik izziv in priložnost za kadrovske delavce, ki so večinoma strokovnjaki s področij, ki jim znanja o vodenju ne manjka. Vendar znanje o klasičnih načinih ravnanja z ljudmi ne zadostuje. Vodenje, ki zna iz ljudi izvabiti pridnost, se nanaša le na rutinske postopke in izkušnje. Okolje pa podjetju nenehno postavlja vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti izvirno - ustvarjalno." Nov proizvod ob pravem času V Gorenju Gospodinjski aparati so pred nedavnim napovedali proizvodnjo novega izdelka in to napoved na letošnji prvi spomladanski dan tudi uresničili. V oddelku programa Pralno-pomivalni aparati, ki bolj spominja na kakšen laboratorij kot na monta-žnico, so sestavili prve Pant-ry kuinje, kot so poimenovali izdelek, ki v dolžini 1 metra združuje več funkcij (hladilnik, kuhalna plošča, pomiva-Inio korito z odcejalnikom in shramba). Posebne pozornosti temu dogodku niso namenjali, a so kljub temu na ogled proizvodnje prvega dne povabili vodstvo podjetja in vse, ki so sodelovali pri uresničitvi te skupne naloge v Gorenju Gospodinjski aparati. Ob skrbno urejenih delovnih mestih je največ pozornosti zbujal računalniški merilni sistem, ki so ga izdelali v oddelku Merilni sistemi Gorenja Orodjarna. Kot je povedal ing. Matjaž Delopst iz tega oddelka, gre za prvo napravo v Gorenju Gospodidnjski aparati, ki hkrati nadzira delovanje dveh izdelkov. Merilna naprava istočasno omogoča, da se zapišejo in shranijo točno izmerjene vrednosti, ki jih je možno analizirati in obdelovati. Z merilno napravo opravljajo nadzor po standardih zahtevanih parametrih za varnost in funkcionalno preskušanje izdelanih in vgrajenih aparatov - kuhal-nega in hladilnega dela. S tem izključujejo človeški faktor v največji možni meri v tem procesu kontrole. Kot smo po predstavitvi te merilne naprave že slišali, si tudi v programu Hladilno-zamrzovalni aparati prizadevajo, da bi obstoječe naprave dogradili z računalniki. Matjaž Delopst je ob odprtju oddelka za proizvodnjo Pantry kuhinj v programu Pralno-pomivalni aparati predstavil delovanje računalniške merilne naprave, prve takšne zmogljivosti v Gorenju Gospodinjski aparati Gorenje Maloprodaja Novo v prodajno-razstav-nih centrih Oblazinjeno pohištvo NOVA OPREMA * sedežne garniture * fotelji * zakonske postelje * vzmetnice Izdelke odlikujejo vrhunska kakovost sodoben dizajn in ekonomičnost pri izkori-ščenju prostora. Cene so ugodne, možnost obročnega odplačevanja ali 10 odstotkov popusta pri plačilu z gotovino. Obiščite prodajalne Gorenja Maloprodaje v - Mariboru na Ljubljanski 9, tel. 062 36 722 - Ljubljani na Dunajski 53, tel. 061 313 514 - Lendavi na Kranjčevi 10, tel. 069 75 558, - Nazarjah, tel. 063 83 1 936 in - Velenju na Partizanski 12, tel. 063 854 496 IZ KNJIGE Sodobno podjetje je vsrko-valec (kondenzator) novega znanja, preoblikovalec (transformator) obstoječega znanja in proizvajalec (generator) lastnih idej, znanja in izkušenj prek ljudi, njihovih odločitev, izdelkov in storitev v profit ali drugačno obliko nove vrednosti in kakovosti. O ustvarjalnem podjetju govorimo s poudarkom, ker je kreativnost edina lastnost zaposlenih, ki lahko podjetje popelje k večji sposobnosti za spremembe in k odličnosti. Novo knjiga Janez Mayer: VIZIJA USTVARJALNEGA PODJETJA Sedanji čas je prelomen zlasti z vidika kvalitativne preobrazbe podjetij. Vodilni v njih so pod pritiskom boja za preživetje, prisiljeni oblikovati hitre in pragmatične rešitve. Ob tem le redko kdo zmore dovolj moči za še pomembnejši sklop vprašanj. Gre za področje oblikovanja vizij in s tem povezane poslovne politike, ob hkratnem kar najboljšem angažiranju vseh ustvarjalnih potencialov podjetja. Ob teakšnih izzivih je zato knjiga dr. Janeza Ma-yerja Vizija ustvarjalnega podjetja zelo dobrodošla. Značilnost nove knjige je jedrnatost in simpatičen slog z literarnimi prebliski tako, da branje sprošča in seznanja bralca z novimi idejami in spoznanji s področij organizacijske in socialne psihologije, psihologije ustvarjalnosti in komunikologije. Spodbuja k razmišljanju in ukrepanju. Poleg vsebine o pomenu in bistvu ustvarjalnosti ponuja tudi model za oblikovanje vizije podjetja, ki je dovolj odprt za uporabo v najrazličnejših delovnih okoljih. V knjigi je tudi veliko napotil za premagovanje blokad, s katerimi se srečujejo vodilni ob prizadevanju za izgraditev ustvarjalnega okolja odprtih komunikacij. Te blokade so: prevlada rutinskega dela, neustrezna klima, ki je posledica preživelih organizacijskih odnosov, slab pretok informacij, pomanjkanje sodelovalnega dela, preveč razširjena hierarhija, nejasnost kompetenc, slabo stimulirano ustvarjalno delo, bojazen pred neupsehom in posledično nepripravljenost za tveganje in oblikovanje novih rešitev. Gre za ideje, kako najti ključne vzvode za preobrazbo kulture podjetja, ki bo temeljila na bolj sploščeni hierarhiji ter nemotenemu pretoku info-ramcij in kjer bodo vodilni najprej v vlogi navduševal-cev in motivatorjev. Da ne gre zgolj za ideje in idealizem avtorja, pa že kačejo primeri podjetij v tujini, ki se pospešeno reorganizhar rajo (General Electric, Šq Bosch Siemens). jen fr r ivsiiu"# Pogovor o novi knjigi je pripravila Stanislava Pangeršič, direktorica G" nja Kulturnice, pogovor je vodil dr. Emil Rojc, poleg avtorja knjige dd ,T|£ neza Mayerja se je pogovora udeležil tudi direktor založbe Ikra Dedotrar Ljubljana ter seveda obiskovalci Iz Gorenja iz tudi drugih podjetij v SO^i, dolini. |Pr< Knjigama Kulturnica priporoča: Pavao Braiša - Managerska komunikologija Interpersonalna komunikologija kot znanstvena disciplina in interpersonalna komunikacija kot veščina sta postali strateški vedi in strateška instrumenta sodobnega razvitega managementa. Če današnji manager porabi osemdeset odstotkov svojega delovnega časa za neposredno komuniciranje s svojimi sodelavci in partnerji, potem je nedopustno, da to dela amatersko, nešolano in nevešče. Ta knjiga je prvi učbenik za interpersonalna manage-rsko komunikologijo pri nas. Viktor E. Franki - Volia do smi-s|a 11 Če naj človek najde smisel celo v času brez vrednot, gotovo mora biti opremljen z vso zmogljivostjo vesti. Zato je pametno, če v takšnem času, kakršen je naš, to se pravi v času bivanjske praznote glavna naloga vzgoje ni ta, da posreduje izročila in znanje, ampak da prečiščuje tisto zmožnost, ki omogoča, da najde edinstvene smisle. Danes si vzgoja ne more privoščiti, da bi se držala smernic izročila, ampak mora spodbujati zmožnost za neodvisno in pristno odločanje. Pos Ga, Insl Delavnica založbe; center v Kulturnici |enj - Pri nas je veliko noveg°Dstr za vas Jotr - V četrtek, 31. marca o%rj( 13.30 ure dalje bo Cank^evr jeva založba Oxford ceit^ er predstavila novitete s >an področja tuje literature, nur Delavnica bo razdeljeno si na tri dele: niše V prvem delu se bo zcMost ba predstavila v GoreniAst, za prevajalce, naše težje ir nike tujih jezikov in vse z^ih ( teresirane. Knjige, n ovitja vi bo predstavila Tanja Tu^k ] vodja Oxford centra. Zot do sebe L. " - ^ v arugih iščete |ot do sebe prfost6^0 S|::iro®denos1'in oc Psihično in telesno revita-