Štev. 118. Pmmmmmm ftetiiiia 1 ölu., ¥ llobPani, ¥ torek 19. iiioila 1923. 'Poitiilffia pavlsliraiia* teto'. NARODNO RADIN« NI DNKVNIR tsak te xlsstrai iiwxemil pondel^e. ^eseeRa *ssFeäüteas w Hü&Sanl ©to p© pöü ©« 1t»—, toeieaitf© ©to 2^ UfedRSštvo; Woäfeva ulica it 1/t — TelefoH §L 213 Brzojavni naslov; „MovostRjobilate,, öpfivnlitto; Marii in trg št 8. — Telefon it 44 Oglasi po taršfu. Sprejemajo se le do 15. wa. Pismenim vprašanjem naj se priloži xnamlta sa ßgi'ÄJ pri postnem Sek. uradu it 13.23& sq -—-v •- « Sl ® Fait accompH Opozicijonalni tisk tri mrmra; vlada le doživela v bolgarski zadevi strahovit poraz, ker je bila vsled intervencije iz-vestnih velesil in vsled neenotnosti v Mali antanti postavljena pred dovršeno dejstvo... Tako in slično rezonira blo-kaški tisk, stikajoč PO tehtnih in ne-tehtnih razlogih vsestranskega dokazovanja. Konkhizija objavljenih uvodnikov pa govori napol slišno: Da, če H Mi mi merodajni činitelji v zunanji ponirki kraljevine, bi se ta »blamaža« ne Mia nikdar zgodila. Zasedli bi prvega dne Sofijo, podprli Stambolijskega še preden bi se velesile zavedale in... i?es je in ne da se tajiti, da takrat naša akcija ni uspela. Toda v trenutkih, ko imamo samo en. interes od Drave do Vardarja, se moramo resno vprašati; Ali je nestvarno kritikovanje naše zunanje politike bolj na mestu, kakor raziskovanje momentov, ki so usodno vplivali na potek in konec te diploma-lične epizode? Ali je kriv g. Ninčič, da je Rumunija še predvčeraj podpisala pogojno solidarnost, drugega dne pa je, oziraje se na interese svojih latirandi-stov, krenila v drugo smer? Anglija ima kljub navideznemu desinterementu svoje'posebne interese na Balkanu; gre ji za tem.^ da prepreči kristalizacijo južnoslovanskega Imperija, ki bi tvoril s konsolidirano Rusijo nevarne klešče, v katerih bi se nekega dne nahajala angleška postojanka — Carigrad. Italija je skrbno iskala priliko, da na vrže zopet kako Polence pod noge. Tu, kjer so bili »ogroženi« interesi Velik- Britanije In »sacro egoismo« Mussolinijeve Itali-fe, je. bila vsaka protipoteza iluzorna. Najboljša diplomacija — in ravno njej veljajo očitki naše opozicije — ne bi Mia mogla - preprečiti tega, kar je bilo v zadnjem trenutku neizbežno: restavracijo stare Bolgarske. Naša doslej najboljša zaveznica, Francija, je oklevala, nadejajoč se, da bo vlada g. Cankova spoštovala neuillysko pogodbo. Na Quai d’Orsayu je zdrav instinkt tako udomačen, kakor nikjer na svetu... Stojimo torej, glasom oficijelnih izjav, pred dejstvom, da je odpor bolgarskega seljaštva zlomiva, Stambolijski ubit, novi kabinet pa na znotraj in zunaj dovoljno učvrščen. Države hite priznavati novi bolgarski režim. Kakor je to na eni strani neprijetno, tako pa ven-■^ar ne moremo prezirati drugega mo-tnenta: ločitev duhov v taboru Velike *2 Male antante. Habsburški puč je bil prva preizkušnja; takrat se je Češko-slovaška postavila, ker so bili njeni teritorijalni interesi v nevarnosti. Bolgar-ska^zadeva je Iz nje iztisnila platonično ri.»avQ solidarnosti, torej — desinterese-teent.. „ Tudi to je dobro, ker potrebujmo koristnih naukov... Zapomnili si odslej eno: da smo samim sebi aalb!s.2 jl in da se moramo zarašati le na našo notranjo enotnost. Po tem' se bo Jav9 ' kakor.zveni iz avtentičnih iz~ Nalik"59 zuna.n3a P°htika naše države, nična ?iafcos? mora hiti konec, plafo-pusr*-*lTaza evfemizem morata pre- poiitik? SI0,1 ,prostor hladni, računajoči M Šdel ieto na§8 ?ade V bo!gaiv pozicijo nr-6! bl ° pravhno: zavzela je redila va^fe?^ medteni pa že od' desnaršo. Niena kriSf ^ 5 wiprav5 a drugače. CudS^ Pribičević in ne lXttl 1?? ^ S: smel nikdo pričakovati od g. Nmaa j “ Kar s! °^itka’ da'naša diplo- •macjja m Ma na mestu, se nam zdi umestno, opozoriti na sledeče; Ne verjamemo, da vlada ne bi bila pravočasno informirana o situaciji v Bolgarski. Nasprotno pa vemo, da je imela zelo za-”^btve informacije, ki so pa bile iste v-rednosti, kakor periodične vesti o ma-•r^rsti mobiiiziciiL Resnica je, da so k m ej s k e mase v trenutku, ko je stambolijski izgubil oblast, v spioš-„,a.?su omagale in same zapustile svojega voditelja. 2X2 = 8«. Red E Opera: »Janko in Metka«, izv. DjjaSIcA redstava. Začetek ob 4. uri popoldne. / Kino Ideal: »Pot k solneii«, 1 Kino Tivoli: »Sergije Panjtas. V Mariboru; Narodno gledišče: »George Dandla«, C. Kuponi. — Zaključna predstava. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik na Mariinem trgu ja Karali na Gosposvetski »Božji mir“ in sporazum med narodi. Od našega stalnega panskega dopisnika. aKoniioenžalna abstinenca.« — London — svet za sebe. — »Sportski interes« Änglije. — Polnokrvnost In poikrvnost. — Rdeča mesta v Poruhrju in bajoneti — Božji mir in grobna tišina. — Politika pred gospodarstvom. Taktika pričakovanja. Intervencija Amerike. — Anglosaški blok? — Direktni sporazum med Francijo in Nemčijo. Dr. A. P. Pariz, sredi junija. Od Časa do Časa začuti izvestni del angleškega tiska potrebo, pridigovati idejo o »kontinentalni abstinenci«. Velika Britanija — njeno težišče je izven Evrope — naj bi smatrala Kanal kot ločilno vodovje med njo in kontinentom, čegar zamotani problemi izključujejo skoro vsako rešitev, in Anglija naj bi posvetila svoje sile važnejšim nalogam. To mnenje pridobi vedno takrat na terenu, kadar doseže kontinentalna kriza svoj višek. Razumljivo nam je takoj, da zapustimo celino in se le za par ur podamo v London. To je svet za sebe. Prebivalci imajo druge interese, skrbi in želje. Visok, izkušen Anglež mi je dejal, da si glede truda angleških državnikov in novinarjev pri rešitvi re-paracijskega problema ni treba delati posebnih iluzij. To da se vrši le iz »športskega interesa«... Na moje vprašanje, da-li bi mogel evropski kaos že radi poldrugega milijona brezposelnih in dvajset milijard zlatih mark kontinentalnega dolga vzbuditi poleg »sportskega interesa tudi materijalno zanimanje, je skomignil z rameni ter rekel po daljšem presledku: »Jaz mislim, da je stvar enostavna, v kolikor se nas neposredno tiče. Polnokrvni dirkač, na katerega smo stavili največje svote, je zmagal že 1. 1918; seveda se zafiimamo tudi za usodo polkrvnega dirkača, ne da bi se o njegovih izgle-dih udajali neumnim nadam«... Vsakemu evropskemu politiku bi priporočal, da se od časa do časa poda v svrho ozdravljenja svoje ideologije —- v Anlijo. Mi smo na kopnem kakor v gosti šumi, kjer ni mogoče razlikovati posamnih debel. Problemi so se ta-ko zamotali, da nam jemljejo prosti razgled. Onstran kanala se ponuja pogled na celoto. Ako bi se rešila evropska vprašanja na angleških tleh, bi bil mir med narodi za dolgo dobo zasigu-ran. Vsekakor se moramo ločiti od pričakovanja, da bo reparacijsko vprašanje rešeno že v bodočih dnevih in tednih. Ko so L 1914 mnogi mislili, da bo^ o Božiču konec vojne, je govoril lord Kitchener o večletnem poteku. Štiri leta po Versaillesu opominja Anglež Baldwin zopet k potrpežljivosti, Tre-mutna kriza se more — in mora — zavlačevati več mesecev. Premagljiva rešitev kaosa ne bi odstranila, temveč povečala. Ta je nauk, ki nam ga daje obisk angleške prestolnice. London se bavi žilavo s detajli problemi in vrši važno nalogo. Pariški »Temps« pa išče po nalogu g. Poinca-reja praktično rešitev političnega konflikta v Poruhrju. Anglija se je do danes instinktivno bravila, govoriti jasneje o stvareh, ki jih smatra za interno nemško-francosko zadevo. Gospod Po-incare je zahteval konec pasivnega odpora v Poruhrju. Nemška vlada opozarja na eni strani, da je ta odpor na- ravna reakcija prebivalstva, ki so mu bile odvzete najelementarnejše pravice, saj ga niti Berlin ni upal prisiliti, delati v senci bajonetov. Nemški generalni štab da si pred vojno ni upal v rdečih mestih urediti garnizije. Nadalje aa je ta odpor edino orožje Nemčije: če ga izpusti, je na milost in nemilost izročena nasprotniku. Da in Ne sta se postavila v bojno pozicijo, s tem pa je izginil bistveni problem — nemška odplačila, stabilizacija marke, moratorij in garancije — v ozadje. Forma prevladuje v celi diskuziji. O usodi angleškega belgijskega in francoskega repa-racijskega načrta odgovarjajo oficijelni pariški krogi tako-le: »Najprej mora Nemčija v Poruhrju kapitulirati, potem bomo nadaljevali razgovor.« Star recept: »Politique d’ abord!« Najprej politika, potem šele pogajanja za dobrobit narodov. »Božji mir« je predmet diskusije, ki dela »Tempsu« hude skrbi. Njegov tozadevni načrt, ki gaje treba radi uporabnosti še preiskati, gre za tem: Nemška vlada naj prekliče vse poruhrske naredbe od 12 januarja do danes. Uradniki in nastavljena naj se vrnejo na svoja mesta. Francija bo nato odredila »nevidno okupacijo« in bo prepustila vse posle civilnim oblastem. Vse je odvisno od načina izvedbe. V Berlinu pa pravijo, da je ta predlog plod onih krogov, ki so vajeni v isti sapi zahtevali kapitulacijo rajha, tako da bi bil »božji mir« v resnici diktat, ki daje Franciji vse, Nemčiji pa nobenih pravic. V krogih, ki ne stojijo blizu Qual d’Orsaya, zatrjujejo, da bi se mogle pravice vojaških oblasti določiti v posebni pogodbi s civilno oblastjo, dale bi se garancije za povrat emigrantov in tudi obsojencem, da torej ni govora o kapitulaciji, marveč o dobrotni poravnavi, kakor se spodobi med velikimi, miroljubnimi narodi... Francoski krogi so se udali taktiki pričakovanja. G. Poincarč se nadeja, da bo čas tvoril večje čudeže, kakor najprožnejša diplomacija. Njega ne vznemirja Anglija, in tudi ne Belgija ter — Italija, V separatnem odgovoru Italije ni videl Pariz nobene nevarnosti. Večjega pomena so vesti p intervenciji Amerike. Na vidiku je po mnenju mnogih anglosaški blok, ki ni vodil vso kotinentalno politiko. Toda to je muzika bodočnosti, ki je sedaj ni oportuno poslušati, ker je brezpomembno in nevarno. Na dnevnem redu je direktni sporazum med Nemčijo in Francijo: potom »božjega miru« — pravijo eni — po predhodni kapitulaciji rajha —- pravijo drugi. Kdo bo prevladal? Ali ste le obncviii naročnino za 3utranfe Novosti? Politika makedonstvulušlllh in Hella. »Rimska Tribuna« prinaša iz Sofije iopis svojega poročevalca, ki je bil pisan par dni pred državnim udarom v Sofiji. Razgovarjal se je z mnogimi politiki in voditelji makedonstvujuščih, toda vsi so mu izjavili, da je sporazum med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter Bolgarsko naravnost nemogoč radi — Makedonije. Dotikajoč se Stambolijskijevega režima, piše, da tli v Bolgarski žerjavica pod pepelom. To da je makedonska žerjavica. Stam-je morda dober proti komunistom in bolijski hoče osvoboditi deželo mace-donskega iredentizma in to svojo politiko izvršuje s silo. Ali ta način borbe drugim meščanskim strankam, nikakor pa proti makedonstvujuščim, ker so se slednji že pod turškim jarmom naučili borbe na nož in puško ter odgovoriti sili s silo. V Bolgarski in izven nje imajo makedonsivujušči celo mrežo komi-tašev za revoiucijonarno akcijo, ki je pripravljena na vse, bodisi da se bije s srbskimi četami na meji, ali pa da s smrtjo kaznuje izdajalce domovina, kakor so pred par dnevi kaznovali enega izmed teh nesrečnikov v Sofiji. Make-donstvujušči niso izrekli še nobene smrtne obsodbe, ki ne bi bila točno in v gotovem času izvršena. Poročevalec jr. imel priložnost, raz-govarjati se s Članom makedonskega komiteja, nekega častnika, ki je izvršil vojno akademijo v Italiji. Ta oficir je — po lastni izjavi — sam prepotoval one makedonske cone, v katerih se vodi borba proti »srbskim uzurpatorjem«. Ko ga je poročevalec zaprosil, naj mu točno pojasni obseg makedonskih mej, mu je odgovoril sledeče: »Geografski položaj Macedonije je balkanska dežela, ki se nahaja med planinami Hara-dag, Rodopa ter med Ohridskim jezerom in Egejskem morjem. Ona obsega skopljansko, bitoljsko in solunsko cono. V Makedoniji se nahajajo vsa balkanska plemena: Bolgari, Srbi, Grki, Turki in Kucovlahi, katerih izvor je romanski. Vsaka od balkanskih držav pretendira na celokupno Makedonijo. Ta dežela je sedaj razdeljena med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Grško. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je dobila svoj del v borbi. Grška pa je dobila svoj del zato, ker je priskočila zmagovalcem par mesecev pred premirjem na pomoč, in sicer s tem, da je prešla na stran centralnih sil, samo da ni uspela radi svojih velikih pretenzij. Mi makedonski Bolgari trdimo, da so Bolgari v Makedoniji v večini, radi tega branimo bolgarsko tezo. Makedonija ne more imeti mir niti pod Bolgarsko, kakor ga nima da- nes pod Grško in pod kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Radi tega vidi-mv edino rešitev makedonskega vprašanja v njeni neodvisnosti. Na vprašanje, dali se druge balkanske države upirajo neodvisnosti Makedonije, je odgovoril ta makedonstvuju-šči to-le: Upira se Grška, toda brez prepričanja. V Ateni ne vedo, da se je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kot posestnica Skoplja in Bitolja, spustila preko »svobodne cone« celo do Soluna ter da se ne bo kratkomalo odrekla kot naslednica Avstro-Ogrske svoji balkanski politiki. Za Grško je Solun trg. mesto. Ne bom govoril o tem, kaj pomeni to mesto za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Brez Makedonije bi se morala odrekati svoje hegemonije na balkanskem polotoku. Toda ona ne bo imela nikdar miru, dokler je Makedonija pod njeno suvere-niteto. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev s svojimi 12 milijoni prebivalcev, s svojo popolnoma opremljeno vojsko ter s svojimi pristanišči na Jadranskem in Egejskem morju bi bila pravi gospodar, Bolgarska s svojimi 5 milijoni prebivalcev pa le njena podlož-nica. Francija bi se z vso svojo silo uprla ustvaritvi našega programa. Ali kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ni najdražja hčerka Francije? V francoskem političnem načrtu je predvidena velika in močna kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi imela dominirati na Balkanu, in ki bi prodrla kot članica Male antante do Carigrada. Anglija, katero te stvari manj zanimajo, se ne bi protivila neodvisnosti Makedonije, tej oviri velikosrbskega prodiranja proti Carigadu. Kar se tiče Italije, lahko izjavim, da mi ne dvomimo o njeni pomoči za našo stvar. V interesu Italije je, da prepreči kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pot do Soluna.« Na opozorilo novinarja, da so v Italiji tudi ljudje, ki mislijo, da bi bilo za njih domovino bolje, ako bi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev gravitirala proti Egejskem morju samo radi morja, mu je makedonstvujušči odgovoril: »Motijo se oni, ki mislijo, da bi se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev zadovoljila samo z Egejskem morjem in da bi napustila Jadran. Apetit raste med kosilom, a srbski apetit je zelo velik. Na vprašanje, kakšnih sredstev se mislijo makedonstvujušči v dosego svojih ciljev poslužiti, je predstavnik makedonstvujuščih izjavil: »Vseh sredstev! Tega nam ne bodo zabranili niti v Beogradu, niti v Sofiji,..« Anil@š§*i glas @ prewafu. »Manchester Guardian« se bavi v obširnem članku svojega sofijskega dopisnika z razlogi padca g. Stambolij-skega. List prihaja do sledečega zaključka: Gospod Stambolijski je ustvaril čudež, ko je vzpostavil zaupanje sredi zastrupljene atmosfere Balkana. Ako ne bi bilo svojeglavnosti g. Veni-zelosa, bi se mu bilo posrečilo na prvi lausannski konferenci ustvariti neke vrste balkansko ligo. Zato dolguje Evro- pa — nič manj kakor Bolgarska — gospodu Stambolijskemu vse priznanje, ker je on vse žrtvoval za mir. Nemogoče reparacijske zahteve so zadrževale razvoj Bolgarske cela štiri leta, toda te zahteve so bile na srečo Bolgarske izpremenjene, tako da sedaj z njimi ni treba več računati. Gospod Stambolijski je neumorno deloval .za ustvaritev balkanske sloge brez ozira na mnoge težkoče od strani Grške. On Descartes in Pascal. K stoletnici Pascalovega rojstva.) Izmed vseh veleumov, ki jih je rodila Francija, se mi zdi Descartes neprimerno hajbolj nadarjen po stvariteljski sili. Ta mož ni delal drugega, kot ustvarjal — ustvaril je visoko matematiko uporabljajoč algebro na geometrijo; Newtonu je pokazal svetovni sestav, s tem, da je prvi preobrnil vso znanost o nebesu na mehaničen problem; ustvaril je moderno filozofijo, ki se mora ali odpovedati sama sebi ali pa večno slediti njegovega duha in njegovo metodo; da izrazi vse te stvaritve, je slednjič ustvaril njim prikladen jezik, možat in otroški, strog in drzen, iščoč predvsem jasnote, za nameček pa je našel veličino. Descartes je zadal smrtni udarec ne samo sholar stiki, ki je že povsod pojemala, temveč i renesančni filozofiji ter izumetničeni književnosti... Pascal je prvi bistre, ki je rabil orodje ustvarjeno po Descartesu, in Pascal je tudi modrijan in geometer. Značaj, vtisnjen jeziku, se še oddaleč ni spremenil v njegovih rokah, pač pa se je utrdil v njih. Tista geometrična pravilnost Govora o metodi, ki tvori toli presenetljivo nasprotje s hudomušnim potekom Montaigneove rečenice, postaja pod Pascalovim šestilom nekam bolj toga. Descartes, ki neprestano izumlja in proizvaja, piše sicer pazljivo, vendar se mu primeri še prenekatera zanikmost Pascal nima te neizčrpne plodnosti; ali karkoli mu pride izpod roke, je izborno in dovršeno. Le drznimo si povedati: človek v Pascalu je globoko izviren, a duh stvaritelj mu ni bil dan V matematiki ni napravil takih odkritij, ki spreminjajo vedi obličje, kakor n. pr. uporaba algebre in geo-meudjqu edini veliki račun, s katerim je spojeno njegovo ime, je verjetnostni račun, in Fermat* si deli s Pascalom najmanj čast, da je pričel to številbo. V fiziki je dokazal težo zraka, ki jo je Descartes našel dvanajst let pred Torricellijem. V filozofiji ni napravil dru-igega, kakor da je razpihal stari boj med vedo in vero, boj usoden eni kakor drugi. Pascal ne spada v družino tistih velikih razumov, katerih misli sestavljajo umstveno zgodovino človeškega rodu: nobenega novega načela ni spravil na svet, a česar koli se je. dotaknil, je vse takoj pritiral do vrhovne popolnosti. Več globine ima v čustvu, nego v misli; več krepčine nego razsežnosti. Označuje ga točnost, ona neupogljiva točnost, ki v vsem stremi po skrajni natančnosti. Odtod ta prosojni in svetli slog; da krepka in odločna poteza, čez katero se potlej razlije milina najljubkejšega duha ali pa vzvišena otožnost te duše, ki jo je svet kaj naglo utrudil in jo je dvom preganjal v naročju vere. Taka sta oba ustanovnika francoske proze. Prišedši iz njunih rok je bila dovolj močna, da se je izkazala v občevanju z najraznovrstnejširni veleumi in na neomajni osnovi preproščine, jasnote in stroge metode zaporedoma, nosila Bossuetovo veličast in burnost, fčnelonovo in Malebraxchevo mistično milino, Voltaireovo aristofansko Šaljivost, Montesquieujevo premeteno globino, Buffonovo bleščobo in celo Rous-seaujevo nalepotičeno besedljivost ki z njo preneha klasična doba in se pričenja nova, dvomljiva epoha, v kateri živimo. (Izvleček iz Victor Cousin o»Poro-čilo Francoski Akademiji o potrebi nove izdaje Pascalovih »Mish«, 1842 — A. D.) * Pierre de Fermat (1601—65), svetovalec v tuluzanskem parlamentu, globok matematik Iz prasfctMga žislpja. LJUBLJANSKA OPERA. Nikola Zrin’rki le koncem sezo- ne vsakokrat napolnil gledališče. Zajčeva navduševalna glasba je vselej publiko podžgala in pripravila do živahnih aplavzov ansamblu in posameznim solistom, v naj-večji meri pač g. Levarju in g, Thierryjevi, pa tudi g. Kovaču, ki je na sobotni predstavi v priznanje prejel venec. V vlogi velikega vezirja je z uspehom debutiral tudi g. Šimenc. Poklonjenih mu je bilo več lepih šopkov. Zadnja noviteta, oziroma ponovitev iz lanske sezone je bil Charpentierjev muzikalen roman »L u i z a«, slavospev ljubezni in svobodi in Parizu. »Luiza« je gledišKu delo izrednih glasbenih lepot, v vsakem oziru težko za izvajanje. Naporne so glavne partije, težke pa tudi številne male vlogice, ki bi morale biti zasedene z dobrimi močmi. V naslovni vlogi se je gdč. Zikova odlikovala glasovno in igralsko. Njen oče g. Betetto je podal svojo vlogo z globokim umevanjem, odličnim petjem in sugestivno pretresljivo igro, ki je posebno v zadnjem dejanju zagrabila. Med posrečene svoje vloge lahko šteje g. Sowüski Julija, ker zahteva močnega glasu in muzikalno inteligentnega pevca. Ge. Rewizceve glas nam ne ugaja. Prerezek je in trpi na nečisti intonaciji. Igralsko pa se je ga. Rewiz-ceva v vlogo stroge, pa vendar dobre, skrbne matere pohvalno uživela, G. Bratuž se je v vlogi kralja norcev strašno ponesrečil in kakor smo ga letos radi videli v nekaterih manjših vlogah, nam je bilo topot zanj žal. Imeli smo vtis, da so ga hoteli z dodelitvijo te partije Pred občinstvom diskriditirati. Dober je bil g. Zupan, nekatere manjše vioge so dokaj povoljno čili ostali solisti, pevci in pevke iz zbora, šnja uprizoritev in izvajanje Luize pa nam je proti lanski zdela medlejša in dolgočasnega. Vzroka temu ne vemo. Režiral in dirigiral je »Luizo« g. ravnatelj Friderik Rukavina. — V nedeljo zvečer so zadnjič v sezoni peli »Gorenjskega slavčka«. Prvič je pel Janka g. Banovec, za začetnika še dovolj sigurno. Vsako novo domačo moč, ki stopi na naš oder, vselej z veseljem pozdravljamo. Tudi g. Banovca. Ko se mu glas okrepi in si pridobi igralsko rutino, ga bomo lahko veseli — Sezone bo v par dneh konec. V obče smo bili z njo zadovoljni in obljubljamo o nji daljše poročilo. —o— REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Opera. Torek, 19. junija: »Janko in Metka«, dijaška in mladinska predstava po znižanih cenah. Začetek ob štirih pop. Izv. Sreda, 20. junija: »Nikola Šubic Zrinjski, krat pred počitnicami. Izven. — Narodna opera »Nikola Šubic Zrinjski« se vprizori v sredo, dne 20 t. m, zadnjikrat pred počitnicami. Začetek ob po-luosmih. Izven. — Zadnja dijaška in mladinska gledališka predstava pred počitnicami ie v torek, dne 19. t. m. ob štirih popoludne v opernem gledališču. Vprizori se Humper-dinckova opera »Janko in Metka«. Znižane cene. Izven. — Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Trbovljah. Že več let nam je obljubljal pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« poset v Trbovljah, združen s prireditvijo koncerta. V nedeljo, dne 10. t, m. smo ga dočakali, S popoldanskim vlakom se je pripeljalo v Trbovlje okoli 70 pevcev in pevk »Ljublj. Zvona« s svojim pevovodjo g. Zorko Prelovcem. Na kolodvoru jih je v imenu trboveljskega pevskega društva »Zvon« prisrčno pozdravil g. učitelj Kuhar. Nato so se gostje odpeljali po ozkotirni železnici z vlakom, katerega je dala na razpolago rudniška uprava, v Trbovlje ter so si_ ogledali naše prijazno proletarsko prebivališče. Za večerni koncert je vladalo veliko zanimanje, ker so bile že dopoldne vse vstopnice razprodane. Prostorno dvorano Delavskega doma so Trboveljčani točno ob osmih popolnoma zasedli. Med po-setniki ni bilo opaziti le inteligence, marveč precej priprostega ljudstva, v prvi vrsti delavstva. Gb četrt na 9 .uro se je koncert začel. Na'prej je izvajal moški zbor »Lj. Zvona« nove, precei težke skladbe E. Adamiča in St. Premrla ter po pevovodji O. Mollu za moški zbor prirejeni Adamičev samospev »Nocoj je pa lep večer«. Vse točke je občinstvo sprejelo z glasnim odobravanjem, trboveljski »Zvon« pa je »Li. Zvonu« poklonil po živahno in z ognjeni odpeti Adamičevi »fantovski« lep šopek belih cvetk s trobojnicami in napisom-»Ljubim ostem' Trboveljski Zvon 10. 6. 1923«, — Sledilo je izvajan e narodnih pesmi, med katerimi ie dosegla po cevovod,i je vedno potrpežljivo pričakoval, da zavezniki izpolnijo svoje obveznosti Novi režim ne more bistveno spremeniti kurza v notranji politiki. Poizkus, da se zadovolji javno mišljenje, se bo zadiral v zunanjo politiko. S tem, da je pokvarjeno razpoloženje bolgarskega soseda v znatni meri, novi ljudje ne bodo imeli možnosti, napredovati z makedonskim vprašanjem ter z izhodom na Egejsko morje. Povrat Turkov v Evropo in prevrat v Sofiji pomenita poslabšanje stanja na Balkanu. Naše najslabše slutnje se uresničujejo. Celjsko pismo. Celje, 17. i unija. Že večkrat sem se namenil popisati malo naše celjske kulturne^ razmere. — Omejim se danes na najvažnejše. V prvi vrsti zasluži vse pozornosti naše mestno gledališče, ki se je posebno v ravnokar minuli sezoni lepo razvijalo. — Priredilo se je okrog 25 predstav različne vsebine in kakovosti, mora se pa priznati da so prišle na oder z malo izjemami res samo dobre stvari Pri giedališu so sodelovali deloma člani celjskega Dramatičnega društva, deloma pa so gostovali igrald narodnih gledališč v Ljubljani in Mariboru. Kakor čujemo, se za bodočo gledališko sezono vrše obširne priprave v smislu, da dobimo v Celju stalno gledališče z angažiranimi igralskimi močmi, kar bi bilo za naše mesto velikega kulturnega pomena. Seveda bi taka reorganizacija potrebovala tudi državne podpore, ker bi bremen, katera bi bila v tem slučaju naložena našemu gledališču, isto samo ne zmoglo. Drugi važen faktor, ki je za redno stalno gledališče nujno potreben, je dobro organizirana godba, katere pa v Celju od vojnih časov sem nimamo več. Temu je deloma vzrok pomanjkanje godbenikov, deloma pomanjkanje sredstev, dalje pa tudi nerazumevanje za tako važno društvo onih krogov, ki bi bili v prvi vrsti poklicani skrbeti za ustanovitev mestne godbe in taka stremljenja, s katerimi so se že ukvarjali, toda žal, brezuspešno, nekateri gospodje, z vso močjo podpirati Resnici na ljubo in v našo sramoto moramo žal priznati, da so se Nemci za take stvari, k! se sedaj zde gotovim krogom brez pomena, zanimali vse drugače in jih podpirali na vse drug način nego mi. Imeli so izvrstno mestno godbo, ki je ob raznih prilikah nastopala na ulici, v gledališču in koncertih. Nemški mestni magistrat je takrat takim društvom dajal vse drugačno zaslombo, nego danes. Če je pri magistratu ali bodisi kateremkoli drugem uradu v Celju prosil kdo službe, je bil prvi pogoj, biti godbenik. V tem oziru so šli tudi zasebni podjetniki zelo na roke. Tako je mestna godba takrat obstojala po večini iz mestnih nastavljencev ter raznih uradnikov državnih uradov. Danes za kaj takega ni smisla in je menda Celje edino mesto, ki se menda lahko junaško ponaša s tem, da nima svoje godbe. V tem oziru bo treba vendarle nekaj ukreniti, pa če bo tudi treba kaj žrtvovati, brez žrtev pač nikjer ne sr £. Imamo dalje v Celju »Glasbeno Matico«, katero vodi ravnatelj g. Stolz. Na tem zavodu se poučuje mestna mladina v raznih instrumentih. Tudi ta zavod se ima boriti z mnogimi težkočami, posebno tudi denarnimi in mu fstotako preti nevarnost, da bo moral delovati v skrčenejšem obsegu ali pa sploh nehati, če ne bo našel pri gotovih krogih potrebnega razumevanja. Celjsko pevsko društvo je tudi važno kulturno društvo za naše mesto. Važnost istega se vidi ob raznih slavnostnih prilikah, pri katerih mora nastopati Društveni zbor poučuje pevovodja g. Ciril Pregelj zelo požrtvovalno. Vaje se po večkrat na teden vršijo v Narodnem domu. Minulo soboto nam je društvo priredilo v Narodnem domu izborno uspeli koncert. Toliko poročam o naših kulturnih prilikah za danes in se, če mi boste dali v to še potrebni prostor, v vašem ceni. listu V, kratkem zopet oglasim. Dhd. g. Prelovcu harmonizirana prelepa »Oj, Doberdob« viharno navdušenje. — Po kratkem odmoru — v dvorani je vladala silna vročina — je izvajal Zvonov mešani zbor razven A. Lajovčeve »Kiša«, nam Trboveljčanom popolnoma neznane skladbe. Najbolj je ugajala St Premrla »Zakaj?«, globoko občutna pesem, katero najbolj razumejo neodrešeni bratje v Primorju. Koncu koncerta smo čuli še ljubke narodne pesmi, med njimi Adamičevo »Pojdem na Hrvatsko«. Občinstvo po končanem vzporedu ni hotelo zapustiti prostorov in je zbor »Lj. Zvona« prisiililo, da je zapel poleg Ki-movčeve: »Marko skače« še znano, vedno lepo koroško narodno »Gor čez izaro«. — Aplavza ni hotelo biti konec. — Po koncertu je bila za goste v sokolski dvorani pri Forteju pripravljena okusna večerja, pri kateri je neumorno sviral oddelek rudniškega orkestra. Pevski zbor »Ljublj. Zvona« se je v družbi bratov in sester trboveljskega »Zvona« nato zabaval do odhoda vlaka v Ljubljano. Vrstile so se napitnice in plesaželjna mladina je tudi prišla na svoj račun. Pri tej priliki smo nabrali znatno vsoto v korist narodno obrambnemu društvu »Gosposvetski'Zvon«. Težko smo se, hvaležni jim za lep koncert, ločili od Zvona-šev in Zvonašic, pa vendar v nađi, da nas drugo leto še obiščejo. Na veselo svidenjej L K. — Razstava šolskih risb v Tehnični srednji šoli. Ker vlada za to razstavo veliko zanimanje, bo odprta na splošno željo še dva dneva in to danes in sredo. Razstavljene so risbe, ki sc. bile izdelane na ženski obrtni šoli, na. kiparskem oddelku in v tečaju za dekorativno pisavo in umetniško opremo knjige v umetn. šoli »Pro-buda«. Razven teh. se vidijo kiparska dela izvršena na kipaiskern oddelku in vezenine, katere so bile izdelane po lastnih načrtih učenk. Risbe so razvrščene po metodičnem ja-'"oju, . kar zanima posebno učiteljske kroge. Vsega je razstavljenih okoli 700 risb. — Najraznovrstnei?^ knjige slovenske, srbohrvatske, češke, r--’. •>. nemške, itali-! Janške, francoske in angleške izposoja vsakomur _ Šentjakobska knjižnic?- Vožarski pot. začetkom Karlovške ces*e, električno postajališče, vsak delavnik od pol 6. do pol 8. ure Zvečer. Na razpolago popolni imeniki knjig Tradicije. I Ljubo D. Jurkovič: pafrej Pa|fe RatlecJcf. — Mehikanska ekspedicija. Bosni, — Svetovna vojna. Slovenski fantje v Mirastrslđ predsednik Nikola Pasic » v svojem zadnjem velikem govoru z JfliuicijOs ki jo poraja edinole mnogolet-m globoka izkušnja, povedal misel, da ■posebno Hrvatje in Slovenci mnogo trpijo na kvarnih tradicijah, in je s tem mojstrsko orisal naš ožji položaj, kot je podan s psihološke strani. Dnevnik »Slovenec« zdaj imenuje venomer to »unenje izdajstvo slovenske kulture, jezika in vere ter zanikanje slovenske obstojne upravičenosti. Stari gospod se Im pač dobrodušno smehljal, ko je slišal, da mu takozvana večine slovenskega naroda podtika pravoslavno misijonarstvo po Sloveniji, sežiganje slovenskih knjig na grmadah in slične nakane, kajti takrat, ko je izustil umestno besedo o tradicijah, ni mislil na umor našega narodnega bistva, ampak na uničenje nekaterih usodnih tradicij naše politič-iPe preteklosti. Poskusimo z novejšo dobo francoske revolucije, ki ji je. dal njen vnanji razmah Napoleon, ko je skušal uvelja-viti v Evropi njena gesla, odpravo predpravic plemenitega stanu in cerkvenih gospodov. Takrat nam je zasijala svetloba svobode, in slovenski nar-yT se je boril v napoleonskih armadah za velike ideale, ki jih je končno zrušila Anglija, da ohrani privilegirano življe-;flje svojim lordom in škofom. Kdo se ne spominja iz tistih časov preoblečenega meniha Valentina Vodnika in pa Napoleonovega seržana Andreja Pajka, ki se je z nesrečnim svojim bratom boril v ilirskem regimentu proti evropski reakciji! Ali avreola, ki bi se morala lo-<3ti nad temi genljivimi spomeniki polnejših dni, je danes malodane zabrisana od avstrijskih strupov in od nagega nazadnjastva. In bas spomin na ta •SvetB trenoitek naše narodne zgodovine morali venomer buditi in širiti med Üudstvom, in tako so bile mišljene Pa--ädeve besede! Z Napoleonovo smrtjo so se pomi-iriE evropski samodržci, ali med narode fe bilo vrženo seme, ki je posnalo, klilo in je vedno boli zorelo, posebno v Italiji, kjer je klic po svobodi in po narodnem ujedinjenju postal geslo vseh narodnjakov. Revolucijoriarria mladina ,ie šla naprej in je umirala v avstrijskih jiečah ter se je skrivala v temnih gozdovih, narod pa se je v svojem mol-cečem pričakovanju zatekel k svoji gla-■sM. Njegova opera bufia, ki je bila celo ^ izobraženega tujca plehka in lehko-‘mselna ljubezenska zgodba, je bila za ^'-vernega Italijana izraz revblucijonar-iian>di)ega razmaha, in v gledali-ie narod vpričo avstrijskih oficirjev pi Sadnikov dal duška svojemu resnič-i.ßeniu iiacijonalnemu čustvu. Ali Habs-l^bržani so takrat še dokaj spretno zati-s'stli to mlado gibanje, in. izmed njihovih narodov so tudi Slovenci morali pri tem opravljati žalostno vlogo krvnika. Tudi slovenski možje so morali pod poveljstvom očeta Radeclrija in strica Žulaja lombardskih bojiščih braniti italijanskemu narodu, da izvrši svoje ujedinje-iway tja do Custozze. Od tistih ča- OrganlzacUa II1S. Radikaii v SS®«eniif. •V-i.i.-fc p, Stefanoviča v sSamo. upravi«.) Narodna' radikalna stranka v Sloveniji iorJ'3iy^Saväa» l®04 nekakšen spontani od-VfosI na ^L,“aPa^i taktiki demokratov, ki ^ da uw* -vsm kriminalnega mentaiite- smaSe ÄanV-SW-3Ih vrstah vse maihne m Da ta aaSu, kot do-JfeikaJcev^v dIra-ktor radi «fuieri politiko tesH^^n”preB'ca kÄ i£gvs1£,Sfff;,“8 “ äana baza. v slovenskem namd^in ko ima čili, to tudi doseči postati stranka širokih mas s loven sk e p a »aroua, aU ce ona deliti usodo vseh malih jdosedanjib strančic in ostati osovražena Pravilna rešitev tega vprašanja odvisi ba nešteto gospodarskih, strokovnih in po. Stičnih faktorjev v vse!: varijacijah in malenkostnih potez, ki pa so dostikrat usode-Tiolne za procvit stranke, Lden najvažnejši teh faktorjev bi bil, kako stališče, bo N RS v Sloveniji zavzemala nrtprarn maJun ljudem, aU bode ona znala najti način«'!- da priklene raa sebe kmeta, delavca, obrtnika in trgov-«a, kt tvorijo velikansko večino našega na-Sa^Ixbode razumela pritisniti na struno, na struno peoi-Ponosa in njegove ia^n dolS^ ri* ?tamboIilski, Radič so nam itoent v limklh ^ata sreni in duševni mo-širokih masah velikansko ulogo. snenta teea velevažnega mo- Sv to ustanovil 1° od«PM od demo-,‘rtranko, povdarjal to stelfco'SOSPodaÄ pih grešk naših demokratov’ 1° en:trG a.] ziranja, dr. Ravnikarja, ki je ViZVZejnS-Rajti vsi njihovi partijski Y0n,.r)?red ialf po velikanski večini iz samUi w idcev, ki ne samo, da na široke 'oda niso imeli vsled svoje foeiie. ki se ie .. .„. nc'tn« ideo- sov je ostalo v našem narodu rrmoso spomina, ponekod takega, kot da je to bila kakšna junaška doba. Tukaj bi bilo treba v prvi vrsti, venomer pojasnjevati narodu, da je moral, v nemški službi jemati tretjemu narodu zaslužene pravice, tukaj bi bilo zastaviti s čiščenjem in zdravljenjem narodnega duha, tako je pač mislil g, Pašič s pripombo o tradicijah. Mehikanska ekspedicija je zapustila manj sledov, ker si je poiskala svoje žrtve večinoma v mestih, ali bila je zato poučna, ker je udeležnikom predočila vso dramo od zasedenja prestola do fiziliranja prekmorskega vsiljivca Maksa Habsburškega, ki si je domišljeval, kar smo doživeli pozneje tudi na Balkanu, da ima božje poslanstvo, da se vsede na. prestol, kjerkoli, magari tudi tam onstran morja. Ljubljančani so takrat strme opazovali svoje mehikanske prostovoljce, ko so v novih belih tro-pičnih uniformah posedali ob zidu Kri-žanske cerkve ter so čakali na nadaljna povelja. Bil je seveda le cvet ljubljanskih in podeželskih pustolovcev, ki so že videli pred sabo samo suho španjolsko zlato. Vendar pustimo to habsburško epizodo, ki nas je zanimala le zato, ker je zapustila med slovenskimi meščani nekaj zdravilnega spomina, saj se je sama ilustrirala prav do žalostnega konca! Prav klavrna pa je zgodba o slovenskih fantih v Bosni, ki so jo doživeli naši očetje in v kateri so mlatili neke takozvane Turčine in so torej vojskovali versko, križarsko vojsko. Takrat so vrli Bosanci in Hercegovci, največ muslimanski in yraverJavm del, branili pred zasovražfenim Nemcem in Madžarom svojo bosansko zemljo, svojo vero in svoje postave. Mi pa smo morali žal pomagati pri ogabnem poslu v tuji službi, in je zato skrajni čas, da iztrebimo v ljudstvu nepravilno pojmovanje tedanjih dogodkov. Taka je bila misel g. Pašiča, ki je tako razburila »Slovenca«, da se je zbal za nadaljuj obstoj slovenske kulture. O mladih tradicijah, ki so nam jih vtisnili dogodki svetovne vojne, danes molčimo, čeprav jih je po našem prepričanju premnogo, in so led njimi tudi talio globokosežne, da so mnogim vzele jasen pogled in so iz njih napravile navadne manekene. Vrsta izgovorov, kompromisov, razlag, nasprotij, ponižujočih dejanj, ki srno jih v tej dobi zagrešili, je tako dolga, da zanjo posebno veljajo izvajanja g. Nikole Pašiča v zadnjem velikem govoru, in da se naravnost čudimo prostodušnosti, s katero takozvana ogromna večina slovenskega naroda kliče proti njim na odpor in jih imenuje izdajstvo slovenstva, ki se je dozdai žal večkrat samo izdalo in ki naj že vendar uvidi, da vodi pot k resničnemu ozdravljenju našega tako-fantovsko razpoloženega narodnega življenja edinole iz pravilnega spoznanja storjenih zablod, M jih pa brezvestneži danes še slikajo kot slavne čine. pri nas sijajno izkoristiti klerikalci, pri njih se vidi na vidnih vodilnih strankarskih mestih le kmete in jako malo intelektualcev in te ie tedaj, ako so si oni že dosegli v širokih masah popularnost in njeno pove-renje, dasi oni narod v resnici drže v kleščah duhovščine. Z našim izvajanjem pa še ni rečeno, da v vodilnih mestih v stranki ne sme. biti intelektualcev, ker bi bila tudi ta pot popolnoma pogrešena, kar nam dokazuje Samostojna kmetijska stranka, ki je stala na tem principu, najti se mora način, da pripada taktično vodstvo malemu človeku, kmetu, delavcu in obrtniku,, pod duševnim vodstvom intelektualcev, dokler ne ustvarijo čas in razmere strankino avto ničto. ali k» prenesejo od Srbov »a Slovenc«. v ozki vezi z navedenimi napakami ie tajna politika, politika par oseb, kamerile, katero razume široka masa samo takrat, ako imajo dotične osebe popularnost En absoluten avtoritet, v nasprotnem slučaju pa ie taka politika, dasi je večkrat popolnoma na mestu osovražena in izziva v širokih masah nepoverenje in odpor proti sebi in stranki. Razumno je, ker leži že v notranjem bistvu vsakega človeka da hoče vsakdo, če že ne soodločevati, pa vsaj vedeti v kakem smislu se rešujejo vprašanja, ki tangirajo njegov Interes in oni celokupnega naroda. To so idejo tudi Svetozarja Markoviča, Nhoie Pašiča in dragih radikalrdh vodite-«ev. kateri so ustvarjali Narodno radikalno stranko od spodaj iz mas ter jo tako dovedli do današnje veličine in moči in slave. „ Ako bode radikalna stranka v Slovenili, v katero Ima masa seda! to Se rahlo zaupanje, ta dva momenta točno ia vestno upoštevala, Inako bode imela srečno roko v rešitvi organizacijskih in gospodarskih vprašanj, bodo v doglednem času obsegla široke plasti slovenskih mas. Politična tragikomedija. twstr In odenem postopanju n apr am m a lomu človeku, niso imeli nikakega vniton temveč je njihov nastop vsepovsod romi »krajno nepoverenje In osovraženost m. Dram sebi in tudi stranki. Vsled tega veli-’ M nas v Sloveniji princip, da zaupa le ««let kmetu, delavec delavcu, obrtnik obrt-‘’tKu' ne pa intelektualec intelektualcu vsled «wswtt to Btt^sunuwsö. Ta princi# znajo ™ Nas* vrli Jeseničaril so ustanovili novo kraj. org. NRS: Koroška Bela-i a v orni k z odborom: I van M e n c i n -g er, posestnik in tov. delavec; Val. Ja-k e l i. l°* v. delavec: Anton Grošelj, tov. delavec in Andrej Soklič, tov. mojster. _ Krajevna organizacije, ki še nimaio štampiljk, »aj javijo gl tajništvu, da se ihn naroče. ätoäjfB s ustil jasnili loMih pemotate su 0edMto ; s dr ITO ft MISS I Trumbič, Jugoslovenski klerikalni klub, Ju- .JM* w I«j..*gsjlo.yöaW oittsliraaaikl kliih i jnnogt nib Poštovani gospodine urednice! Pod gornjim naslovom glasnik JDS, »Jutro«, od 16. juna, doneo je tobože »dopis iz dijaških krogov«. U svrhu obaveštenja javnosti najučtivije Vas molim, da mi u Vašem cenjenom listu ustupite malo prostora, na čemu Vam unapred od srca blagodarim. U članku se u istini, napada na moju malenkost, i ja o sebi ovim putem nebi pisao kad se tu nebi radilo o predmetu, kaii interesuje svu akademsku omladinu i javnost u opšte. Radi toga sam primoran, premda vrlo nerado, da nešto o sebi kažem, e da tako cela javnost pravilno oceni moralnu vrednost »Jutrovog« članka. Pre svega, malo predistorije ovoj maloj aferi. U početku ove godine nekoji moji drugovi, koji pripadaju demokratskoj stranci, a koji su inače moji lični prijatelji i znanci, javili su mi, da su organizovali svoj »radikalno - demokratski« kiub »Tabor«, pa da mene kao radikala mole, da im u njihovom klubu održim jedno informativno predavanje o narodnoj radikalnoj partiji, jer da oni žele dobiti točna obaveštenja od onih koji su u stvari dobro upućeni. U tu svrhu, da im je, mislim, dr. Kramar predavao o demokratskoj stranci, pa da su sem mene zamolili još jednog zemljoradnika, narodnog-socialista i još neke, da im svaki održi po jedno informativno predavanje o svojoj partiji Ja sam im izrazio želju, da bi to voleo učiniti u jednom neutralnom forumu, na pr. u društvu »Jadran«, ali oni su svakako željeli da se to izvrši u »Taboru«. Ja sam, na koncu, pomislio, da je dobro ako se pozivu odazovem, i ja sam im obećao, da ću to predavanje vrlo rado održati kad god mi to najave. I zbilja, drugom polovicom februara, pred samim skupštinskim izborima, ja sam u »Taboru« održao predavanje »o razvoju radikalizma«, gde sam obradio precl-istoriju, istoriju, ideje i program radikalne stranke, čiji sam ja oduševljen pristaša. To isto predavanje održao sam i u našem osnovanom studentskom radikalnom klubu »Slavenski Jug« u prošlu subotu. Tom prigodom izrazio sam svoje zadovoljstvo što mi je omogućeno, da o radikalnoj partiji govorim u klubu, koji pripada drugoj partiji, i to baš partiji s kojom su se radikali, osobito tada u oči izbora, nalazili u otvorenoj borbi, kako to obično biva u takovim prilikama, bez skrupola i osobitih obzira. U istini, bilo mi ie drago, da su mi *irn faktora moji politički protivnici izkazali, da sam se nalazio među ljudima, koji su zreli cia politikuju, i koje izborne stranačke bor. be ni malo ne smetaju, da. se tačno intor-mišu o programu, idejama i radu protivničke partije. Iza predavanja otvorio sam diskusiju, koja se je okretala ne oko osnovnih načela naše stranke, nego oko nekih dnevnih političkih pitanja, pa čak i načina izborne agitacije, Tom prigodom stavili su mi i pitanje 0 našem državnom imenu, na što sam im odgovorio svoje lično stanovište, stanovište stranke (po poznatom Pašićevu izbornom govoru u Beogradu), a, sem toga, uputio sam ih, za tačnije informacije, i na vodstvo JDS, i na glavni demokratski organ »Demokracija«, koji su premda za »integralno jedinstvo« bili protiv državnog imena »Jugoslavija«. Sigurno je, da bi kod te gospode doznali zašto je i zagrebačko Narodno Veće, gde nije bilo ni Pašiča, ni Ljube Jovanoviča, ni radikala, dobilo naslov »SHS«! Sva debata vodila se je lepo, kako akademski valja ! trebuje. Na koncu su mi srdačno zahvalili za ljubaznost koju sam iskazao i oprostili smo se vrlo lepo i srdačno, prijateljski, bez da je itko od njih vidio u meni kakovo »akrobatstvo«. Radi toga, izgleda mi, i o tome sam uveren, da napadaj u »Jutru* nije došao »iz dijaških krogov«, nego da je to skuhano u vodstvu JDS, koje je postalo upravo famozno za lične napadaje, uvrede tuđe časti 1 poštenja, tako da više nije ni uvreda biti uvređen od takovih stvorova. U ostalom sav je napadaj skroz i skroz nepismen, zamršen, tendenciozan i nelogičan, da ja ne verujem, da bi takva što mogao napisati jedan vaspitani akademičar! Demokratska stranka, koja je krahirala totalno ne samo u Slovenačkoj nego a čitavoj državi, i nema nade da će se ikad podići, vrlo je slabo uspela kod akad. omladine ljubljanskog univerziteta. Ja ću da dokažem kako se je izvršila ta politička tragikomedija. Poznat Je fakat, to znadu svi vrabci po »Tivoliju«, đa je demokratska stranka uzdržavala J. n. a. d. »Jadran«, i da je htela to društvo pretvoriti u čisto .akad. demokratsko društvo, po primeru zagrebačke »Jugoslavije«« i beogradske »Mlade demokracije«, koje bi stajalo pod direktnom tutelom JDS. Ali pošto je u »Jadranu« organizovana sva napredna omladina, bez razlike stranaka, akademičari se nisu dali varati, i posto je bilo više članova koji nisu demokrate, propala je — demokratizacija »Jadrana«, premda pomoću tog društva, »diplomatskim« trikovima stanovitih ljudi lovaju, is daleka, jednog po jednog člana I uvlače u demokratsku partiju, O moralu sredstava, kojima se pri torne služe u interesu akademskog dostojanstva, bolje da se mnogo i ne govori. E, sada je jasno zašto je demokrata a živo dirnuo naš novi klub, naš radikalni »Slovenski Jug«, u koji stupa svesna, napredna i nacionalna akademska omladina. Demokrate vide, da su sila novaca uzalud potrošili; oni vide, da se akademičari ne kupuju ni mensom, ni udobnim stanom u holegijumu, ni ničim što nije idealno, što smrdi nemoralom i farizejstvom. Akademičari, u koliko nisu zavaravani i Politični naivnici, vrlo dobro znadu tko su » kako su nastali t. zv. »demokrate«. Svi oni elementi, među kojima imađe doduše i časnih iznimaka, koji su iz nekoliko starih, preživelih i propalih partija, (kako je na pr. srbijanska reakcionarna bur-žoatsko - birokratska naprednjačka I liberalna stranka), stvorili pre t. zv. »Demokratsku Zajednicu«, pa kasnije teškom ma. kom t. zv, »Demokratsku stranku« (koja se nekad zove JDS. a nekad DS, razume «,<•, kako to zahle vaju prilike!), misle, da -u »ni stvorili »Jugoslovenstvo« i jngosioven-sku ideju. Tom idejom oni tako manipuiišu da su mnogi, radi njihovih grešaka i nepa-metnih akcija, protivnici i same jugoslovanske ideje. U njihovim ustima je »Jugoslavenstvo« i jugoslavenske Ideje, postalo upravo smešno. ma slični) Jugoslovensivu dali čisto pai-tijski značaj (Jugosloven — demokrat), pa je stoga sasma razumljivo, da su_ baš om najviše Štetovali Jugoslovenskoj ideji, čiji sam ja oduševljeni pristaša, pa rna kolike u radikalnoj partiji bilo i protivnika te ideje. Radikalna partija od svih sada postojećih partija najviše je uradila, i ona ima najveće zasluge, za naše oslobođenje i ujedinjenje, i zato ona neće nikad da bude protiv jugoslovanske ideje kao takove. Nešto takova misliti bio bi absurd. Radikalna partija nije za jugoslovanstvo reči i fraza, nego za jugoslovenstvo sadržaja, 'er jugoslovanstvo nisu stvorile reči I slova, nege dela, krvava i teška. Demokrate, koji nisu vodili nikakova računa o plemenskim osetljivostima pojedinih delova naroda, o čemu, pak, svaki pametan čovjek i iskreni patrijot apsolutno treba da vodi računa, dali su »Jugoslovanstvu« takav karakter, da ie to »Jugoslovenstvo« bilo upereno, sa strane jednih, protiv radikalne partije, a sa strane drugih (dr. Truntbiea, Korošca, Spahe i drugih), protiv nas Srba, što smo mi odmah vrle dobro uvideli i još bolje osetili. Eto, tu leži baš razlog što je f sama iugoslovenska ideja naišla na odlučan odpor i sa strane srpskog elementa. Ali ipak bit i sadržinu, i sve preduvete za razvoj jugoslovanske ideje, Srbi su usvojili i zadržali, 1 ja sam duboko ebeđen, da kad se ta kobna polazna greška popravi, ne samo što će ju svi Srbi, bez iznimke, usvojiti i pod firmom fu-goslovenskog imena, nego će joj oni dati,, jer joj to jedino oni mogu da dadu, još veću i pravu snagu — čistu slovensku srž i karakter sa najmanje stranih uticaja. Jugoslovenstvo nije, i oi!o bi ludo i nelogično kad bi bilo, negacija već postojećeg i razvitog srpskog, hrvatskog i slove-naekog plemenskog nacionalizma, nego, naprotiv, on je sinteza svih tih plemenskih nacionalizama, razume se u koliko ti nacionalizmi imađu svoju bazu u samoj narodnoj psihi, i u koliko je on oslobeđen stranih uticaja i rđavib tradicija. Demokratska stranka, pokrivši se^pla-štem »jugoslovanstva«, bombastičnim i suhim frazama, kojima je svu zemlju uznemirila, privukla je, u istini, i mnoge čestito ljude u svoje kolo, ali ju ovi redom, jedan po jedan ostavljaju — list za 'listom pada. Demokratska stranka ie konglomerat raznih heterogenih elemenata. U nioj ima i monarhista, 1 republikanaca, crnorukaca, austrijančina, bivših hrvatskih pravaša itd. itd. Ali ne samo u širim stranačKim redovima, jer u širim redovima svih nnrt'ia, a osobito velikih partija, ne nalaze samo najiđealmji stranački pristaše, nego i u samom vodstvu, među demoKratskim prvacima imađe notorno amoralmn i korumprna-Ijudi, a u koliko nisu ni jedno ni drugo, onda su skrajno nesposobni za ozbiljne državne poslove i narodnu politiku, pa i onu najsitniju, a kamoli za politika velikog stila i širokih pogleda. I baš sada, iza smrti nekojih njihovih vođa, koji za svoje sposobnosti treba da zahvale radiKalima (Milo-rad Draškovič, a mislim i Košta Stojanovič, jednako kao i još živući Ljuba Davi-dović politički su se vaspitali u idejama radikalizma i u radikalnoj stranci, čiji su disidenti najviše iz ličnih motiva), oni prosto nemađu ma jednog državnika svetskog glasa i imena, nemadu ni jednog poznatijeg spretnijeg diplomate ili politika. Radi toga, u demokratskoj stranci svaki čas, pri rešavanju pa i najneznatnijih pitanja,; izbijaju unutrašnji sporovi, što je podpuno razumljivo kad se zna kakovi se sve elementi tu nalaze. Sem toga; oni su vodili sitnu ličnu politiku, i to ih je najviše srušilo S od širih slojeva naroda odbilo. Delovanje demokratske stranke od oslobođenja do danas je u opšte destruktivno, jer ta stranka, u opšte, nema pročišćene pojmove o državi, o narodnom jedinstvu, o uređenju države itd. I radi svih tih razloga akademska se omladina ne može na oduševi za jednu takovu partiju, koja zapravo i nije partija u modernom smislu reci, već to više sliči kotenji, ili, bolje zajednici više koterija (Daviđović + Pr Tričavi t + Žerjav + ...) Demokratska stranka nosi najveći đeu odgovornosti za nezadovoljstvo koto vlada u zemlji. Dr. Korošec i Radić za svoje mandate neka zahvale u prvom redu Demokratskoj stranci. Iz demokratske stranke ili pomoći nje potekli su svi nezgodni momenti unutar države, kaos u finansama, zbrka u reševanju agrarnog pitanja itd. Suviše; vodivši od početka ujedinjenja ministrstvo unutrašnjih dela, i uvodi-ti tu partizanstvo bez obzira na državne i nacionalne interese do neverovatnosti, om su javnu bezbeđnost u nekim predetima doveli do bezizlaznosti. U svim poslovima državne uprave demokrate su bili izgubili osečaj mere. Dokumenata za vse ove teške optužbe imade po celoj državi i njih će istorija našeg ujedinjenja najpravednije da žig^še i zabeleži. Netko će primetiti, da je radikalna partija radila, u nekoliko ministarstava, u koaliciji sa takovom diskvalifikovanom partijom. Jest; to je istina, ali polit. sTuacija je bila je takova, da su bi’a đva izlaza: ili primiti u zajednicu demokratsku stranku: ii: pomoći srušiti državnu zajednicu. Oba z]a teška za jednu partiju svetle prošlosti. Ali, podvrgavajući partijske interese interesima jedinstvene države i nacije, radikali su od dva zla izabrali manje — u koliko se je dalo i dokle se je moglo radili su, upravo te-rali su državni brod napred, pomoću demokrata. ostalom sve su to stvar! svakome vrlo dobro poznate, • da fasnčno osećam dužnost, da se čitačima izvintoi što sam im malo osvežio sećanje na te junake, koji se desno I levo baše, da su »državotvorni«, i to jedino oni! Demokrati su politički mrtvac? i o njima je suvišno dalje gubiti reči i vremena. Tko je značaj nema mesta n partij! sumljive prošlosti, nejasnih načela i bezglavog nesposobnog vodstva, koje «edino gramzi za vlašću. Tim i takovim mrtvačkim lešinama ne-da vrag mira, i oni nc mogu da trpe. da se nad njihovim grobovima diže bilo koja stranka, a osobito ne radikalna stranka, koja nosi nove ideje o državnoj upravi, koja propoveda pročišćene političke I socialne ideje. Eto, zato nas demokrati napađaiit; nii-ma ne ide i neće da ide u glava, da ie u Kraljevini jedina stranka u modernom smislu te reči: narodna radikalna stranka Srba, Hrvata i Slovenaca; niih buni što je narod to uvideo i što je radi toga toj partiji dao —• 110 mandata; oni se ne mogu da pomire faktom, da je narod dao toj stranci vlast u ruke, što ta stranka energičnim 1 ozbiljnim držanjem čuva jedinstvo države, provodi Vidovdanski Ustav, izrađuje po njemu 18 zakona, popravila dinar, uređuje po malo upravu, rešava važna pltania vam-ske politike: u kratko, demokrate bob sto radikali mogu i znadu da rade i bez ram ; stotinu puta bolje od njih usprkos svih grešaka koje su im demokrati ostavili u nasleđe. Slovenačke đemcTrate pak. boli što se radikalna partija širi u Sloveniji, što u nju ulaze seljaci i radnici, kolima se po grla dodijali razni nesposobni politici i politički šarlatani. Narod je uvideo, aa se partija suđe ce po recima i programima, «08° po dalima! A sada nekoliko, što se tiče Orjune. Organizacija jugoslovenskih nacionalista koje sam ja član. propagator i za koju sam potrošio mnogo truda, vremena i Sposobnosti i koju sam ia pomagao orge 'zevati vođe u Sloveniji, čiiu sam ideologiiu javno rečiu i perom, propovedao i mmaćio (tako da mi je čudno da sam nepoznat uredništvu »Jutra«, koji misli, da Orjunaš ne može da bude tko ne puše u niegov rog), nije i ne može da bude stranka, niti đa služi bilo kojoj stranci, jer se to protivi ne samo Statutu i programu nego i duhu eelog pokreta. Orjuna, kako je zamišljena, ic torum gde treba da se okupe svi nun’ malni elementi. bez razlike stranaka i uvetenja, da šire ideju narodnog i državnog jedinstva, da pospeši to jedinstvo, mišiavamem svih zlobno i umetno postavljenih ograda između pojedinih plemena, i da na taj način pomogne i pospeši prirodni proces narodnog ujedinjavanja, škrto čuvajući preduvet z:, postignuće tog cilja, a to je — jedinstvena narodna država, Orjuna zato treba, da propagira ideju frtegialnog nacionalizma u prosvetnem, ekonomskom i soeialnom životu naroda, jer bez toga ne može se da po Jigne i manifestira duševna ku'tura naroda, koja ima svoju srž već u svojoj narodnoj psihi. Propovedanje načela Orjune, koja imađu svoju etičku bazu, to ie golem i težak posao ovog mladog nacionalističkog pokreta, koji zahteva naiidealniie članove naroda, od kojih se traže sve morame i intelektualne sposobnosti, a njegov p ,sao nikako nije, kako to neki krivo rmsle, batinanje 1 pomoću upotrebe grube sile dočepati se vlasti i državne uprave. Zato je Orjuna kulturno - prosvetna organizacija sa određenim ciljem, a svoju fizičku silu, koja ona organizuje, treba samo i issijučivo za obranu svih političkih, kulturnih ' ekonomskih vrednosti, koje je naš narod svojim ujedinjenjem postigao. U tome se Orjuna razlikuje od (talijanskog fašizma, icojl ima posvema druge uzroke, razloge i ciljeve. Orjuna, kao i svaka nova orgamzaciia u početku svoga rada, počinila ie razne greške, ali ona se, zapravo, teil sprema na organizaciju praktičnog praprvedanja njenih načeia, radi čega je i stvorena, a pri tome će upotrebiti taktiku slooodnog ube-đivanja, a nikad grubu silu. ier ie odmah svojim početnim istupima, uvidela, da se silom neđa nešta postići; naprotiv da sa postizava protivno, a zato mi, koji ispravno svatamo pokret Orjune, na«>ojaii ćemo da počinjene greške, u koliko ie to moguće; ispravimo i da se ograniči na tačno izvršeni® svog programa. Radi toga, oni ljudi, koji ulize > koil se organizuju u Orjunu sa drugim namerama, ili misle, da Orjuna želi, da se dočepa državne uprave, pa đa pomoću ovog idealnog zamišljenog pokreta i sami dođu ra vlast ti se varaju. Demokratska stranka, pak, što se vidi iz nezgrapne stilizacije »Jutrovog« napadaja na moju malenkost, misli, đa ona imade monopol »Jugoslovanstva«, ! đa tko nije demokrat ne može da bude Orjunaš, ne može đa bude za narodno jeđins.vo'itd. I po tom, iz osnova krivom mišljenju, ona tura svoje pristaše u Orjunu, i na taj način demokratska stranka diskredituje i najvtoe štetuto idealnom pokretu jugoslovenskih nacionalista. U mnogim krajevima, a I ovdje u samoj Slovenačkoj, ona se je . rukama 1 nogama bacila na Orjunu 1 ona, slušeći se svim mogućima sredstvima kako ie to njen običaj, i greškama uprave, kole n:su rikađ tako velike i očajne, da se ne bi dale popraviti, nastoje, da se pomoću te orgairiza* čije rehabilituje. Još ima vremena i skrajni je čas, đa se ovaj pokret spasi uticaja neuviđavnih partizana propalih partija, radi čijeg uticaja sa pravom upravna vlast, a i sva nepristrana Javnost, gleda sa skepsom na Iskienost samog pokreta Orjune, i radi toga razumljivo je, da poduzimlje korake, u Istini više puta i neumesne i protiv svoje volje i simpatije za samu ideju, protiv Orisi rte kao oigaiiK zacije. U koliko je meni poznato, demokratska stranka još nema jaki u'ćcal na Orjunu, osobito ne ovđe u Slovenačkoj, jer su u nju organizovani pristaše vsih političkih stranaka, (imade i radikala osuđenih radi događaja u Ptuju!) i ja se nadam, ia demokratskoj stranci neće uspeti osvojiti Orju-nu, pa ma koliko ona protiv Or'tuce zadirkivala pristaše drugih partija, a članov® Orjune. I zato me napada! i sofizan »Jutra« ostavlja podpuno hladno i mirno. Ja dalje ostajem u Orjutii, kao što ostajem u Jugo. slovenskom Sokolu, Jugoslovenstoj Matici, Jadranskoj straži,' sarajevskoj Prosveti, i kao što ću uvek ulaziti i raditi, u koliko ml je to moguće, u svim društvima i pokretima, koji streme — jedinstvu nacije. A osobito u Orjuni, u koliko ću moći nastojati ČU, đa se taj idealni pokret uzdrži na onoj visini, na koju se mora da drži i svom energijom ću nastojati, da se u samoj Orjuni pojmovi razčiste, da se rad bolje kontroll-še, i đa pokret krene onim putem, kojim je upućen, f koji Orjuni daje nien »raison d’etre«. s druge strane, u interesu nacije f države (i u Interesu ideala, koje propoveda sama Orjuna) raditi ću u radikalnoj stran-ci, jer je ona svojim idejama, svojom prošlošću, taktikom i vođama, po mom dubokom uverenju, jedina koja može da vodi državu i narod boljoj budućnosti. Druge strah« ke mi, barem danas, nemamo, a bolje od ove teško da ćemo imati. Pod političkom strankom ja razumem faktora javnog života, bez kojega se javni život, u opšte, ne može da manifestuje, razvija i napreduje, jer u moderno doba, a f u našoj državi, vlada politički sistem na osnovi stranaka. Moderna stranka treba da se bavi reševanjem velikih državnih problema (Ustava i ostalih osnovnih zakona, vođenjem vanjske politike itd.), ona treba da obuhvati sva pitanja, kojima se jedna moderna država treba da brine itd. Pri tome me neće smetati što se n Or-junu uvukli ljudi, koji tu ne spadaju (a osobito ne oni, koji su pogrešili put oko misle, da će pomoću Orjuna spašavati pratiju), kao što me neće smetati Jiudi, koji su se uvukli IH radikalna pari«», a koji sn sve pre nego radikali, a to me neće smetati zato, jer se takovi ljudi, pre ili posle, sami uklone s onog mesta gde ne spadaju a ideje, stranka i pokret ide napred. Isto tako me neće sme-jtati sitne greške, koje pojedini ljudi učine pa bHo protiv Orjune ili radikalne partije, jer ija znam tačno da povučem granicu između I jednog kulturno-prosvetnog pokreta i jedne [političke stranke — što izgleda da »Jutro« ne ume, [ Sam vidim, 'đa sam se i suviše pozabavio jednim podlim napadajem, kojega su dobro razumeli svi oni, koji poznadu ideje, prošlost, program i rad koliko radikalne stranke toliko i Orjune, kao i oni koji su Imali prigode da poznadu moju malenkost. ali mislim, da Je u interesu stvari 3 objektivnosti vse to biio potrebito i da će me i kolege i šira javnost dobro i pravimo razumeti. Ako se, pak, ukaže potreba, ne da dokažem u svoj golotinji neznanje »Jutra« i demokratski diskvilibriranih duhova, nego radi tačnog obaveštenja javnosti, ja ću da nastavim ovom kampanjom, sve do kraja, pa ćemo da vidimo tko će da svrši — »v. blaznico«! To je, za sada, moj odgovor gospodi oko »Jutra«, a sada na posao za narod i državu sa recima velikog Dantea: Non ti cur-rar di lor, — quarda e passa! Gospodine uređniče, primite uverenje mog osobitog poštovanja. U L j u b 1 j a n i, 18. juna 1923. Srbski „imperšjalizem“ in srbski „balkanizem“ Beograjska »Samouprava« piše: Srbski »imperijalizem« in srbski »balkanizem« sta dve besedi, s katerima hočejo nasprotniki zdravega edinstva in moderne ureditve države osvojiti simpatije nepoučenega in zunanjega sveta za svoje avtonomistične in separatistične ter stvarno nazadnjaške poglede na ureditev naše nove države. »Srbski imperijalizem« in srbski balkanizem sta bila že od nekdaj glavna argumenta, katerih se je posluževalo nekdaj tako silno in za balkanske zadeve pooblaščeno časopisje Dunaja in Budimpešte, ki se je bojevalo proti mali, a svobodni in demokratski Srbiji. Sila in moč tega časopisja je danes, hvala Bogu, znižana na svojo pravo mero, in v tem je po našem najiskre-nejšem prepričanju veliko jamstvo za boljšo bodočnost našega naroda in naše države. N Današnji nasprotniki zdrave, moderne ureditve naše države, Radičevi Hrvati in Koroščevi Slovenci, uporabljajo iste izraze proti nam, proti naši glavni in edini težnji, da z zdravo in moderno ureditvijo naše nove države osigurano čim večjo življensko silo, da bi mogli izdržati borbo, ki nas čaka na vseh mogočih poljih javnega življenja. Razumljivo je, da Hrvati in Slovenci te naše glavne in edine težnje ne morejo razumeti. Ta skrb jih nikdar ni navdajala. Pozabili so že krutost tujega jarma, tujih okupacij, saj so takrat za državo skrbeli le Nemci in Madžari. Težje razumljivo je, da se oni po vzgledu naših včerajšnjih, najkrvavejših sovražnikov in svojih lastnih mučiteljev sklicujejo proti nam na naš »imperijalizem« iti naš »balkanizem«, To je razumljivo samo tedaj, ako se spomnimo prikrite Jn nepriznane težnje posameznih hrvatskih politikov, ki so znali tudi pod tujo vladavino osigurati gotov političen vpliv v, svoji deželi. Ti ljudje so izrabljali svoj vpliv na raznovrstne načine, in so ga skušali tako zadrževati. To je popolnoma v protislovju z demokratično ureditvijo naše države, ki zahteva za take težnje in smeri drugačne kvalifikacije, kakor jih imajo v zalogi ti ljudje. Ont so danes primorani, boriti se proti novemu, popolnoma modernemu redu v naši državi z onim istim orožjem, s katerim so se borili do včeraj naši skupni, krvavi neprijatelji. Mi bomo poskrbeli, da jim pred objektivnim in nepristranskim sodiščem zunanjega sveta izbijemo iz rok to orožje, kakor smo ga izbili iz rok našim včerajšnjim sovražnikom. Ozrli se bomo predvsem na naš »srbski imperijalizem« ... Hrvati in Slovenci so do svetovne vojne živeli v tuji državi, v kateri so nemške in madžarske manjšin® gospodarite med slovanskimi večinami. Za vzdrževanje take situacije potom deželnih zakonov so se porajale »volilne geometrije« in mnoge druge lopovščine, pod katerimi so morali prenašati slovanske večine oblast Nemcev in Madžarov, Kako se more in sme pred vsem svetom govoriti o nekakem imperijalizmu Srbov, ko pa imamo živo in zdravo državno ustavo, ki odreja za vse državljane brez razlike plemena in vere enake pravice in enake dolžnosti? Zajamčena je politična in verska svoboda, ravnopravnost pred zakopom ni nikjer okrnjena, sodelovanje naroda v zakonodaji, nadalje svobodno in osebno ter tajno glasovanje, vse to in še druge garancije, ki so lastne najkultur-nejšim gospodom, so pri nas zajamčene, vse to je vsebovalo v ustavi, katere revizijo! — še predno se je ustava uvedla v življenje — želijo Hrvati in Slovenci. Govoriti o nekem »srbskem imperijalizmu« in sicer v takih razmerah in pod takimi okolnostmi, pomeni dajati sliko popolnoma blaznih ljudi... Kar se tiče očitka o »balkanizmu«, moremo lažje odgovoriti onim, ki so si izposodili ta izraz od svojih in naših sovražnikov, da bi z njim uspešno ha-rangirali proti nam. Mi živimo resnično na Balkanu. Po metodah, ki so veljavne v naši upravi, smo zelo blizu najkultumejšim narodom zapada, in sicer ne samo prosvetljenemu evropskemu zapadu, temveč vsemu kulturnemu svetu. Lahko rečemo, da smo kul-turnejši, kakor predvčerajšnja Avstro-Ogrska. Ravno med našo državo in med Avstro-Ogrsko se v tem pogledu ne more delati nobene primere. Pri nas je neznano ex Tex stanje, neznana Je volilna geometrija, gospodske zbornice itd. Pri nas se govori in piše svobodno, morda svobodneje, kakor bi smelo in moglo biti. Naj položijo roke na srca, ti naši slovenski in hrvatski brajte in naj se vprašajo: ali bi smeli oni pisati in govoriti pod Avstro-Ogrsko tako, kakor pišejo in govorijo danes?, Naj s» spomnijo, kaj so morali prenašati đo svetovne vojne in za časa vojne pod kulturno »evropsko« Avstrijo. Naj se spomnijo vsega tega in naj nam po svoji najboljši vesti rečejo, kje in v čem vidijo ta nevarni »balkanizem« ... Niti Radičeva ogabna ideologija, niti nespodobno obnašanje Zagreba napram vladarski hiši, niti najordinarneiše psovke in klevete proti najuglednejšim državnikom in politikom nas niso pripravile do tega, da prekoračimo okvir državnega zakona in dajemo vidnega izraza svoji jezi na tak način, kakor se je za take stvari odgovarjalo v Avstro-Ogrski in drugod. Evo, tak je naš srbski »balkanizem«. Morda nekoliko boleha napram hrvatskim in slovenskim bratom in ni tak, kakor bi smel in moral biti v splošnem interesu. Toda mi smo v popolnem pravu, če s svoje strani podvzamemo vse, kar bo koncem koncev odprlo oči narodu na lir-vatskem in v Sloveniji, Zahtevamo pa, v svojem srbskem nazarenstvu, naj si zapomnijo eno: da mi do ravnodušnosti napram državi ne moremo iti. Ona nam ja dražja od vsesa, ona je idol, kateremu smo služili in mu služimo in mu bomo služili do zadnjega .vzdihljaja... Gospodarski in finančni temelji novega miru. Od našega stalnega pariškega dopisnika. »Nemčija priznava svoje obveznosti 'glede reparacij.« Te pogumne besede, ki jih je zapisal gospod Guno v nemški memorandum, so izzvale v onih pariških krogih, ki odkrito hočejo sporazum, globokejši vtis, kakor pa pozitivni predlogi, ki dopuščajo kljub svoji kratkoći in jedrnatosti marsikako kritiko. Morda sedaj še prevladujejo glasovi, ki jim tudi najnovejša nemška nota ni zadostna podlaga za razpravljanja, nad dobrohotnejšimi. To zlasti pri pretežno politično orijentiranih pariških krogih, ki zahtevajo nemško kapitulacijo in ki pri tem vedno mislijo na no-vr-mbersko premirje. Med temi politiki so pa tudi pošteni! ljudje, kakor se more vsakdo prepričati. Njihovo mnenje je, da je nemogoč mir, ne da bi se iz-premenilo ono, kar imenujejo nemško mentaliteto: Ludendorffov duh, ki še vedno sanja o nemškem svetovnem gospodarstvu in ki smatra poraz 1. 1918 le za nesrečno epizodo, ki se mora prej ko mogoče zopet popraviti. To mentaliteto id PO mnenju Francozov mogoče !f , Dr. A. P.: Pariz, sredi junija, uničiti le na ta način, da se Nemčiji vedno in vedno predočuje, da Nemčija ni vladarski narod, temveč da se mora, kakor vsi drugi, podrediti skupnosti. In to predočenje bi moralo biti tudi Priznanje poraza v gospodarskem boju: prenehanje s pasivnim odporom, kapitulacija pred! začetkom razpravljanja. Mogel bi navesti pol ducata takih Francozov, ki tako mislijo in govore, ki pa niso nikaki šovinisti: V interesu miru, ki ga želijo odkrito. Njihova napaka obstoja v tem, da hočejo izsiliti moralno poboljšanje z nasiljem, ki ga sicer tako zelo sovražijo. Poleg tega obstoja nevarnost, da se poslužujejo njihovih argumentov osebe, ki mislijo manj idealno, zato, da prikrijejo svojo politiko sovraštva in uničevanja. Že radi tega je nujno potrebno, ustaliti evropsko mednarodno življenje v glavnem na gospodarski podlagi: samo ona more izpremeniti vse ogromno sovraštvo in vse predsodke, v prijateljstvo in sporazumno skupno delo in tako trajno osnovati resničen mir Francoski narod si ravnotako želi miru, kakor nemški. Ta želja po miru je dovedla pri izbiri, sredstev za dosego miru mnogokrat do težkih zmot, toda ravno te zmote so jo poučile, da je vloga sile in same politike izigrana, da mora veljati za prihodnjost beseda mrtvega Rathenaua, s katero je ta zaključil svoj veliki govor na moskovski industrijski izložbi: »Ne politika, temveč gospodarstvo je usoda narodov.« Sledeče navedbe so sestavljene iz ustmenih in pismenih' razprav, ki so jih govorili1 ali pisali v zadnjem času, zlasti po izročitvi nemške dopolnilne note, vodilni francoski gospodarski politild, narodni gospodarji in finančniki, kakor Emile Kahn, profesor Gide i. dr. Najti jih je raztresene v'predavanjih, v stolpcih »Usine«, »Information financiere«, »Bulletin economique« in v podobnih bolj za strokovnjake preračunjenih organih, ki sicer širši javnosti niso tako dostopni, ki pa vendar močno vplivajo na razvoj gospodarske politike. Gospodarske in finančne potrebe Francije, kakršne so nastale po vojni, se dajo označiti takole: Plačilo 26 milijard zlatih mark in zavarovanje dajatve premoga in koksa. Imenovana vsota se razume brez vsakršnega odtegljaja. Ce bo torej Francija prisiljena, povrniti med vojno v Angliji in Ameriki najeta posojila, potem se mora ta vsota odgovarjajoče zvišati. Na drugi strani je Francija upnica Italije in skoro vseh balkanskih držav, s čimer je napravljeno neke vrste izravnanje. Prej ali pozneje bo razjasnila ta položaj že često prorokovana pa vedno znova demantirana konferenca za ureditev in-teraliiranih' dolgov, pri čemur bo od požrtvovalnosti Zedinjenih držav odvisen dobršen del evropskega miru. Znesek 26 milijard zlatih mark more Nemčija plačati deloma v blagu. Tu so mišljene predvsem dajatve premoga in koksa. V zadnjem času se množe znaki, da so se sklenili gotovi dogovori med privatnimi francoskimi in nemškimi koncerni ali da so vsaj postali taki dogovori' verjetni. Na teh zvezah se zdi udeležena tako vzhodna in tudi južna skupina francoske industrije: Med lota-rinškimi železarnami in ruhrskim ter westfalskim premogom se vijejo . niti sem in tja, ne da bi se moglo reči kaj določnega. S tem je načet nov razvoj, ki bo vodil brez dvoma k novi gospodarski prl-hodnjosti Evrope. Tudi kdor ne vidi v velekapitalističnem trustu ideala prihodnjega mednarodnega sožitja, mora v trenutku vendar pritrditi, da je mogoče samoi na tej podlagi izravnati obstoječa nasprotja med Francijo in Nemčijo. Vedno postaja jasnejše, đa je bilo upanje na veliko mednarodno posojilo goljufivo. Na celem svetu ni posojevalca, ki H dal samo eno četrtino ali petino onega, kar se je smatralo še pred malo meseci za minimum. Gospodarstvo evropskih držav, zlasti francoske in nemške-finance, se morajo sanirati z lastnimi močmi, brez dovoda novih sokov v svoje organizme. To se ne more zgoditi z izoliranjem, temveč samo z združitvijo. Ce prepusti nemška industrija» zlasti kemična in premogovna, francoski jekleni jn železni industriji del svojih delnic in ji da na ta način gotovo jamstvo in jo pripusti k udeležbi, se bodo na en mah razpršili temni oblaki, ki preteče vise na evropskem obnebju. Nemčija danes ne more plačati imenovanja vredno vsoto interaliiranim deželam. Memorandum molče predpostavlja, da se ji dovoli do leta 1927, ko naj bi pričeli prvi obroki, moratorij. V teh štirih letih hoče Nemčija izvesti notranjo sanacijo, ki bi jo nadzorovali mednarodni kontrolni organi. Ogromno deficitno gospodarstvo v vseh panogah javne službe mora prenehati, inflacijo je treba prenehati s takojšnjo in popolno ustavitvijo strojev za tiskanje bankovcev. To zdravljenje se bo moglo izvršiti le z največjimi žrtvami. Kot garancijo, da bo prerojena in ozdravljena Nemčija res izpolnila svoje obveznosti, zahteva Francija danes popolnoma nedvoumno udeležbo na nemškem gospodarstvu. Beseda »produktivne zastave« se razume tako, da se z gospodarskimi dogovori med nemškimi industrijskimi koncerni in francosko industrijo oba organizma tako spojita, da ne morejo nastati nova sovraštva. Z vedno večjo gotovostjo se trdi, da se je že našla formula nemško-francoskega sodelovanja v Porenju in v Westfalskem. Prihodnja, etapa za to naj bi bilo prenehanje s pasivnim odporom, kar se je začasno zgodilo na ta način, da sta obe vladi umaknili odredbe in prepovedi, ki so bile izdane od 10. januarja naprej. Obsojenci bodo pomiloščeni, izgnanci se smejo vrniti na svoja domovja, z delom se bo pričelo zopet na celi črti, zasedba se bo pretvorila v »nevidno«. Zelo verjetno je, da se bodo pričela pogajanja na tej podlagi že v najbližji prihodnosti. Nemško gospodarstvo se vedno bolj bliža katastrofi in zadnji nemiri v Poruhrju in na Saškem so napravili. v Parizu globok vtis. Boljševi-ška revolucija bi. se ne ustavila na Renu, in celo če bi se jo posrečilo tamkaj zajeziti, bi vendar izginilo poslednje upanje, da bo Nemčija sploh kaj plačala. Danes so vrata k gospodarskem sporazumu še odprta. 2e v prihodnjih tednih se bo moralo pokazati, če imajo odgovorni možje dovolj uvidevnosti in moči, da zavarujejo kljub vsem zaprekam prihodnjost evropskih narodov na novi podlagi, s % j Ciesgs@flErst¥© Napadi na davčno prakso ¥ Slovenili. Predsednik delegacije min. financ v Ljubljani dr. K. Savnik je izdal sledečo okrožnico: Davčni administraciji v Ljubljani in vsem davčnim oblastvom v Sloveniji. V plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani dne 5. t. m. se je vnela živahna debata o naši priredbeni praksi. Očitalo se nam je, da smo čez mero fiskalni. Ne glede na rezultate statistike, ki se pa seveda ne smejo enostransko presojati, bi te trditve že radi tega ne bilo težko spod-biti, ker naše publike vendar ne morem smatrati za tako nepoučene, da bi ne vedela, da o najvažnejših davkih končno odločajo avtonomne komisije, ki so vrhu tega namenoma sestavljene tako, da je uradniški element v njih po vsej priliki le v neznatni manjšini. Ce se pa v podrobnejšo oceno tega vprašanja tu ne morem spuščati, pa ne smem prezreti, da je po časopisnih Vesteh (»Slov. Narod« z dne 7. juni-, ja t. 1.) ,v ti debati padla tudi beseda, - -in razna znamenja kažejo na to, da se uresničuje — da morajo naši davkoplačevalci, ki so se baje doslej omejevali na »defenzivo«, preiti v »ofenzivo«. Ni torej izključeno, da se bodo težko-če, s katerimi so se priredbeni organi že dosedaj morali boriti, v bodoče le še povečale. Ob teh izsledili se mi zdi umestno, da vas ne pustim brez navodila, to pa združujem v besede: ne strašite se hp spohiujte mi s podvojeno vestnostjo dolžnosti, ki vam jih nalaga zakon! Zadosti vsi termi ste lahko uverjeni, da bom' solidaren z vami, in lahko vas tudi zagotavljam, da imam v tem oziru doslej najmočnejšo oporo ravno v naši najvišji in edini inštanci, kateri smo odgovorni, t. j. v finančnem ministrstvu. S tem večjo' pravico pa lahko . zahtevam od vas, da mi ne otežujete stališča in ne samo spoštujete zakon — to je saraoob-sebi umevno! — marveč ga tudi razumno in pravično uveljavljate. Prvi predpogoj za to pa je poleg stremljenja po eksaktnem poznavanju gospodarskih razmer, da se ne prepustite neprevtlarni gorečnosti. Brez dvoma sicer ni vse res, kar je v fasijah, in ni celo neverjetno, da je mnogo več res, kakor pa stoji v marsikateri napovedi. Ali —• tudi vnanl znaki, iz katerih se v obče da sklepati na imovitost, nisö absolutno zanesljivi, in docela od tega, kar ^se vam zaupno donese, je dokaj, če že ne čisto navadnih čenč, vendar pa takih vesti j, ki jih je treba šele prekontroiirati, predno se smejo v smislu zakona uporabljati. Svarim torej pred brezkritičho eksploatacijo materijala tem bolj, ker mora ravno pri poštenih cenzitih omajati zaupanje v vašo nepristranost, s tem pa temelj uspešnega poslovanja- Isto velja o pretiranem formalizmu. Resnica je, da nekaj reda mora biti tudi v davčnem postopanju, že radi tega, da se odmera, ki trpi že po drugih neprilikah, še bolj ne zavleče. Gotovo je tudi» da bi naši davkoplačevalci včasih res ne zaslužili ozirnosti, ker se z uprav neverejtno malomarnostjo dajo kontumacirati in s tem sami zapravijo po zakonu jim zajamčeno možnost sodelovanja. Opozarjam pa, da imate po zakonu !e pravico, ne pa tudi dolžnosti kontumaciranja in da slepo uve-javljanje te pravice ni vedno niti financi-jelno koristno. Priporočam vam torej, da predlagate komisijam uporabo kontumač-nih določb le ob očitni zanikrnosti ali do-loznosti cenzitov, kakor v obče ni združljivo z načeli moderne uprave, da preveč važnosti polaga na formalnosti. ' Varujte se pa tudi stvarne malenkostnemu. Ce par malih in najmanjših odleti — Bog ž njimi! Kakor ni nobena nesreča, če se pri dohodkih, ki gredo v stotisoče, ne iztisne zadnja stotica. Ne tratite časa z delom, ki s tinancijeinim efektom ni v nika-kem razmerju, v prizadetih pa vzbuja čut osebne mržnje in šikanoznosti ter nas vrbu tega še izpostavlja očitku, da smo v biro-kratični zaostalosti prespali ves razvoj zadnjih let. Polagam vam vse to na srce, ker je davčno breme brez dvoma težko že po zakonu samem hi v naši kraljevini za nekatere pokrajine še občutnejše radi različnosti zakonodaje. Ni torej umestno, da se ta nezadovoljivi položni poostruje še z nera-cijonaino ali celo krivično prakso. Seveda pa krivce še ne vidim v tem, da se ne ustavite pred onimi, ki bi v zaslepljenem egoizmu svojo itak že krepko gospodarstveno pozicijo radi utrdili še s tem, da se skušajo odtegniti tudi le približno pravilni ugotovitvi odmerne osnove. Nasprotno! Financi-jetao in socijalno je le v redu, ako z dobro utemeljenimi in posebno skrbno pripravljenimi predlogi omogočite komisijam, da preprečijo baš take poskuse. Prepričan sem, da vam bodo rade sledile in čislam njih uvidevnost in poštenost previsoko, da bi vas bilo treba opozoriti, da se v to svrho pri vsi obzirnosti, ki ste jo dolžni komisijam, poslužite pravice priziva. V varstvo državnega zaklada, pred vsem pa V zaščito lojalnih fafentov pa je vaša dolžnost, da v skrajnem slučaju predlagate tudi uvedbo kazenskega postopanja. Ako se v drugih pokrajinah na očitno škodo države in kakor v zasmeh tisočev in tisočev, ki trpe radi državno financiiel-nih težkoč, postopa drugače — česar pa ne verjamem — je to stvar, ki izključno briga tamošnje organe in tiste faktorje, ki so poklicani, da branijo celokupnost, vaša pa le, da se ravnatq po mojih navodilih. Ako mi sledite, bomo pred svojo vestjo in pred javnostjo lahko zagovarjali »špecijelno slovensko davčno prakso«. X Ameriška moka na Slovaškem cenejša ko madžarska. Slovaška je do zadnjega časa dobivala mnogo moke iz Madžarske. Odslej bodo naročali Slovaki rajši ameriško moko kakor pa madžarsko, ker jim pride ceneje kljub daljnemu prevozu in visoki ameriški yaluti- KOLKOVANJE VLOG IN ODLOČB V REKLAMACIJSKEM POSTOPANJU PRI ŽELEZNICAH. Železniške uprave v Sloveniji zahtevajo pri reklamacijah, kadar niso upravičene, za vlogo takso po tar. post. 1. (3 dinarje) ir, za odtočno takso po tar. post. 3. in 4. (10 Din). Pa tudi kadar so reklamacije upravičene, se kol ko vina ne pobere le za prvo vlogo, dočim se nadaljne vioge, na primer urgence, smatrajo za kolkovini zavezane. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je smatrala, da ta praksa ni v zakonu povsem utemeljena in je naprosila finančno delegacijo v Ljubljani, da avtoritativno objasni kolkovno dolžnost železniških reklamacij. Finančna delegacija }e na to prošnjo z razpisom z dne 9. junija, št. B II. 30/43 dotočila sledeče: Vloge v reklamacijskem postopanju pri železnicah so v smislu tar. post. 44 točka u avstr, prist. zakona in pripombe 3 k postavki 1 taksne tarife brezizjemno kolka proste; naj se vlagajo pri obratnih uradih ali pri oblastvih, katera te urade nadzorujejo; pri upravi državnih ali privatnih železnic, kakor je na primer južna železnica; naj gre pri tem za prve vloge, s katerimi se prvotno stavi dotična zahteva, ali pa za poznejše vloge v istem predmetu, s katerimi se prve vioge dopolnujejo oziroma njih rešitev urgira. Kar se pa tiče rešitve teh vlog, je razločevati med a) obratnimi uradi in nadzorovalnimi organi privatnih železnic in obratnimi uradi državnih železnic po eni strani in b) nadzorovalnimi oblastvi (direkcijami, inšpektoratu) državnih železnic po drugi strani. Le pod točko a) omenjene organe je vsporejati prevoznim podjetjem y zmislu tamošnjih izvajanj In le emanacije teh organov imajo značaj golega kupčijske-sa poslovanja, ne pa uradovanja. Dosledno so tudi le reklamacijske rešitve teh organov brezizjemno in brezpogojno kolka proste, naj se z njimi zahtevi strank ugodi ali ne. Drugače pa je, če gre za 'rešitve nad-zorovaliph oblastev državnih železnic. Po tar. post. 75 točka a, opomba točka cc avstr. prist. zakona, ki je po členu 25 taksnega zakona še zmiraj v veljavi, so nadzorovalna obl a st va državnih industrijskih podjetij, med katera spadajo brezdvomno tudi državne železnice, v zrni slu pristojbin-skih predpisov javna oblastva in vživajo j kot taka osebno pristojbinsko oprostitev. Odločbe javnoupravnih oblastev pa so načelno zavezane taksi postavke 5 taksne tarife, ako so za to izpolnjeni v tej postavit! in v členu 4 taksnega in pristojbinskega pravilnika predvideni uslovi. Po točki 5 ravpokar citiranega člena pravilnikovega so od te takse izvzete samo one rešitve takse prostih vlog, s katerimi se zahtevami stranke ugodi. Ako se pajZahteva kot neutemeljena odkloni, je plačat^ takso tako za rešitev po postavki 5 kakor tudi za vlogo po postavki 1 taksne tarife, toda Šele potem, ko postane odločba izvršena, to I® iumčaoveUavaa (pravnomočna). ' i« X Zasedanje prizivne komisije za dohodnino. Spričo eminentnega interesa pn* dobitnih krogov na poslovanju prizivne ko* misije za dohodnino je Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijp v svoji zadnji plenarni seji sklenila zaprositi delegacijo ministrstva financ, da ukrene, kar je potrebno 7.2 bližnje sklicanje prizivne komisije. Gospod finančni delegat se je takoj od- j zval zbornični prošnji ter sporočil, da bo prizivna komisija za dohodnino sklicana, čim bodo vsi od davčnih oblasti predloženi prizivni spisi preizkušeni in poročevalčevi predlogi zadostno pripravljeni. Po vsej priliki se to zgodi kakor lansko leto tekom meseca julija. Pri tej priliki hodi ugotovljeno, da naša finančna uprava posluje v jako težavnih razmerah, ker. ima na razpolago le skromno število izurjenega uradni-štva. V novih razmerah ima zlasti strokovni oddelek I delegacije, kjer se obravnavajo dohodninski prizivi, jako razsežen» težaven in odgovoren delokrog, ker je moral prevzeti poleg avtomatičnega prirastka poslov še druge nove agende. Ne smemo pozabiti, da je vsled neugodnih plačnih razmer naši davčni upravi na razpolago jako malo število uradništva, osobito uradaištva z akademično izobrazbo. X Novo rusko žitno posojilo. Ker je doseglo prvo rusko žitno posojilo zelo lep uspeli, namerava boljševiška vlada izdati obligacije za novo žitno posojilo v znesku bO milijonov pudov žita. S prvim posojilom bo znašala skupna vsota 90 milijonov P»-dov žita. X Računanje v zlatih kronah na Madžarskem. Zveza madžarskih tovarnarjev vijakov je sklenila, radi nizkega tečaja madžarske krone izstavljati fakture v zlatih kronah. To svojo namero je prijavila komisiji za določanje cen. Ker ta ni ugovarjala, se je nadejati, da bodo tej zvezi sledili še drugi industrija', ker vlad» napram madžarski kroni veliko nezaupanje in ker vedno računajo s še nadaljnjim nazadovanjem madžarske krone. X Carinjenje blaga v Porenju. D. Ko-blenza poročajo:. Medzavezniška nadkomi-sija je v zmislu bruseljskih sklepov ukazala razglasiti carinsko odredbo, po kateri bi se morala plačati carina za blago, ki se izvaža iz Nemčije y Porenju. ' . DOBAVE. - . J X Dobava gradbenega materijala. V pisarni inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 30. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave gradbenega materijala in sicer 2000 kg apna, 50 kg giP^. 9° kg žebljev, 3 kg cina in 4 kub. m jelovih desk. Predmetni oglas je v P'53/!!1 ^sovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava gasilskih priprav. [V pisarni inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 25. Junija t. !. ofertalna licitacija glede dobave gasi.skih priprav. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani, pogoji pa pri navedenem vojaškem oddelku v Ljubljani interesentom na vpogled. , Doba »a gorske krede. Pri ravnateljstvu državnih žeieznic v Subotici se bb vršila dne 30. junija t. 1. ofertalna licitacija Slete dobave 2000 kg gorske krede. Pred-mehv; oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom nä, vpogled. X Dobava smolnatih bakel}. Pr! ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 30. junija t. 1. ofertalna licitadia glede dobave 5000 komadov smolnatih ba-kelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesenta» oa vpogled. . >!rüT®ijB Noyömi ©ne«® -. s— Komisija za izsellenüke zadeve. Minister za socijalno politiko je sestavil posebno komisijo, ki bo reševala izseljeniške zadeve, odločala o inozemskih potnih listih in soodločala pri podeljevanju koncesij pa-roplovnim družbam. — Za hitrejšo rešitev vlog. Minister za šume in rude je izdal naredbo, da se morajo vse še nerešene vloge rešiti tekem 15 dni. V bodoče se morajo rešiti vse vloge tekom enega meseca. — Učiteljsko vprašanje. Pri prosvetnem ministrstvu se je vršila te dni konferenca referentov za. ljudske šole, na kateri so razpravljali o učiteljskih nagradah, pravicah in dolžnostih ter o učiteljiščih. Prosvetno ministrstvo bo v kratkem objavilo potek razprav omenjene konference. — Iz vojaške službe. Za načelnika ge-neralštabnega oddelka je imenovan polkovnik Milan J e č m e n i ć, dosedanji član razmejitvene komisije z Italijo. — Reciprociteta glede Izobešanja zastav. Listi poročajo, da je italijanska vlada sporazumna s tem, da smejo tudi naša društva, agencije itd. v Italiji izobešati svoje zastave na isti način kot italijanske pri nas, to je na častnem mestu državno zastavo, zanjo pa svojo. — Gibanje vojvodinskih protestantov. Protestanti Vojvodine zahtevajo, da bi se ustanovila na kaki naši univerzi tudi fakulteta za izobrazbo protestantovskega du-feovništva. — Odpuščen radi demmcijacij. Sef prijavnega oddelka subotiške policije Peter Budak je bil odpuščen iz službe, ker je neprestano denunciral svoje predpostavljene in podložne uradnike. — Delovni čas v trgovskih podjetjih. Ministrstvo za socialno politiko je dovršilo načrt uredbe, ki bo regulirala delovni čas v trgovskih podjetjih. Na podlagi te uredbe bodo trgovski pomočniki lahko zaposleni od S. do 10. ur dnevno, kakor pač zahteva yrsta dotičnega podjetja. — Josip Perdan t. V petek je umrl na Dunaju na posledicah operacije, veletrgovec in posestnik g. Josip Perdan. Pokojnik je bil delaven in požrtvovalen narodnjak, ki je mnogo storil zlasti za našo Ciril-Meto-dovo družbo. Prepeljali ga bodo v Ljubljano. Bodi ohranjen požrtvovalnemu delavcu-narodnjaku časten spomin! — Razne nesreče, Burja Josip,'sin posestnika iz Gradišča je šival neko konjsko opremo. Pri tem pa mu je šivanka spodletela, vsled česar se je sunil v oko in ga občutno ranil. — Černič Franja, žena pc-sestnika v Ljubljani je nesla v košu na podstrešje seno, pri čemur pa je padla raz lestve in si zlomila desno nogo. — Nagode Ivanu, delavcu na žagi Ivana Furlana v Dol. Logatcu je cirkularna žaga odtrgala desno roko. Vse ponesrečence so pripeljali K bolnico. ~ Pretep. Večja družba pijanih pO’ ttočnjakov je v nedeljo ponoči delala knu Val po Tržaški cesti. Pred hišo št. 16 so s< ponočnjaki ustavili ter pričeli lomiti neke 'Ograjo. To pa je čul tamkaj stanujoči okrajni gozdar Franc Kalan, kateri je hotel razgrajače razpoditi. Med tem pa ga je eder izmed njih udaril tako močno s kolom pc glavi, da mu je izbil oko. Gospod Kalar i® b** še toliko pri moči, da je uapada'cs obdržal in ga izročil na pomoč mu došle- siF,a^ni'KU- Kalan je moral vsled te/.ke poškodbe v bolnico. — Pretep v gostilni. Na Javorniku sc |e stepli fantje v neki gostilni. Ker ie tik Pozno zonoči, je gostilničar napoveda pmcijsko uro, kar pa fantom ni bilo všeč tato je gostilničar naprosil delavca Petre Hafnerja, naj mu pomaga, da zmečeta na-silne goste iz gostilne. Hafner je res prije; 2a to delo in ga tudi takoj končal, ker mr je prvi, neki Pavlič, ki ga je Hafner zgra-ml..porinil nož v trebuh. Hafnerja so težke ranjenega pripeljali naslednjega dne \ bolnico. — Kolo, ki je bilo ukradeno izpred ju-stične palače Ivanu Pirnatu z Gline, je bik zaplenjeno od orožnikov v Stepanji vasi. Jat je pobegnil. V Mavčičah je bilo ukradeno Josipt Drakslerju iz Praš, iz veže Antona Žirovnika kolo »Diirkopp«, vredno 2500 Din., V Bukovju je ukradel neznan vlomi-,posestn'ku Josipu Druškoviču neka ople -• Perilo in uro s težko srebrno verižico v skupni vrednosti 3000 Din. e.-.,.- ^ Zagorici je bilo ukradeno Antoni nmiu11 ?-odro krilo> 2 ženski obleki, črm r it,,3’ - ro,bcev in zlata tanka verižica Y kl,pn‘ Rednosti 4000 Din. TM-i-tonnu * - ^'rbbnieni je ukradel neki neznat p]^?^hT,1ZPl°d,Zg!aV'ia v Postelji Franceti bfnkovec za 100 Din, trgovci nJetNol^ pa ie izvabil z nekim ponarejenim listkom 300 Din in pobegnil. neznanec ^,Klan"u,pri •fe,|ab ie napadel nek kovo hči m g'?zda na Koretnem posestni-liti To LMarii0 .lezovšck in j0 hotel posi- Pri tej prilik? riL?0+Srerf °’ pa2 pa 58 vzei pa je bil0 ,'Ci d^!eta„de.nar.n'eo. v kater — Velito k j drobiža m pobegnil. češkega könzulato^v'tthr la?°m pri3av£ Kašpafik Jan v Lipniku1 na^Moravskem^ ZveL0^! r zl°ra^ «raVd« bančnih In hranilnični^uradnikocr^ P™*^ 25.000 Kč in poneveril S tevAw*2 še 5100 KS. KašpaHk ima potni fet Pragi in veljaven za potovanje po Avstriti Nemčiji, Jugoslaviji in Italiji. t j — Nasedel je kovač Ivan Kapus v Tar jRovtah 30 letnemu Ivanu Medvedu’, doma nekje na Primorskem, na ta način, ’ da mu 3e dal za stari 1000 kronski avstrijski bankovec pod pretvezo, da je veljaven, 25C Din. Po tej kupčji jo je mož seveda hitro odkuril. te pobegnil proti sovec v Ltobu?; .Qosp- / bratoma Aldjžij^ w,SilMa pr' i c.iu'vTeiEribS;^1.»' čeških otrok. Akcijo, katpr6 inase J se ustvarijo čimprisrčS ni našim in bratskim narodom dn^ srce« katero namerava v m-iw?’ povaolti naše otroke na Čs?«i™ dtl je minule deževne dni zapadel vir hribe Savinjskih planin. viS: truplo V petkovi številki naš, smo poročali, da je v potokii k utonila triletna deplica Dora Kmet ško truplo so te dni potegni! iz vo< iiui Rudarska šoie. — Z a d r u ž n «a v Celja ima .svoj letošnji ob newesti. dne 27. junija ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Mestne hranilnice. — Radi tatvin, katere je izvršil okrog Polzele v Savinjski dolini 26 letni Jože Svetko, je bil isti od celjskega okrožnega sodišča obsojen na šest mesecev težke ječe. — Varnostne odredbe v Celju. Iz Celja nam poročajo: Ker smo zadnje dni čitali strašno vznemirljive vesti iz Maribora o dogodkih, katere povzroča v vseh tamkajšnjih slojih prebivalstva neredno prihajanje »Jutra« v Maribor, so merodajni faktorji v Celju za tak slučaj, ki se utegne nekega lepega dne tudi v našem mestu, prigoditi in bi znal povzročiti strahovite eksplozije in druge neprijetnosti, pričeli misliti na varnostne odredbe, ki se bodo izdale za take dni. Sestala se je že tozadevna komisija, ki ima nalogo, sestaviti za take dni važne varnostne ukrepe. Imela je te dni že par sej in kakor čujemo, so se ua teh sejah sklenile in formulirale sledeče varnostne odredbe, ki bodo izdane in plakatirane te dni po našem mestu. 1. Prepozni prihod »Jutra« v Celje bo naznanilo na Miklavževem hribu šest topovskih strelov. 2. Pred upravo »Jutra« v Aleksandrovi ulici se bo takoj razgrnila avtomatična železna ograja, ki bo ščitila Kovačevo trafiko pred navalom radovednega občinstva glede poizvedovanja, kje je ostalo »Jutro«. 3. Raznašalka bo takoj dobila na pomoč varnostne ■ organe v osebah celjskih pometačev, ki bodo z dolgimi brezovimi metlami odganjali radovedno občinstvo, ki bi jo nadlegovalo in spraševalo o vzrokih zamu-^ de prihoda »Jutra« v Celje. 4. Telefonska' služba se takšen dan takoj ukine, ker bi drugače obstajala nevarnost, da vsled ved-nega brnenja telefona ogluše in postanejo nervozne telefonstinje. 5. Natakarji po kavarnah in restavracijah si bodo zamašili ušesa z .vato, da ne bodo slišali neprijetnega povpraševanja po »Jutru«. 6. Kuharicam ob takih dneh ne bo izhod iz hiše sploh dovoljen. 7. Vsi šefi raznih odvetniških pisarn in uradov imajo nalogo zaposliti razne svoje gospode uradnike, ki bi znali biti opoldne doma rabijatni, če bi ne našli »Jutra« pri kosilu na mizi, čez opoldanske ure, ter jih zvečer toliko preje izpustiti iz pisarne, to pa samo v slučaju, če bodo šefi pisarnic sigurni, da je »Jutro« gotovo že v Celju, da se tako kuharice reši strahu in bojazni pred »kaj bojo pa rekli gospod, če ne bodo našli »Jutra« opoldne na mizi«. — Izdalo se bo še nekaj manjših točk te varnostne odredbe in je torej upat, da je vsestransko zavarovan naš »Savinjski biser« pred tako katastrofo, ki bi je po vzgledu Maribora nekega lepega dne utegnilo prestati tudi naše starodavno Celje. Merodajnim faktorjem, ki so tako hitro oskrbeli te varnostne odredbe, gre. zato vsekakor vsa čast in priznanje. — Mariborske novosti. S sobotnima dvema porotnima razpravama, ki sta bili v svrho zaslišanja nadaljnjih prič preloženi, je končano letošnje poletno zasedanje porote. Skupno se je razpravljalo o trinajstih slučajih, od katerih so bili trije preloženi. Vsem devetim obsojenim obtožencem odmerjene kazni znašajo skupno nad 37 let ječe. — Od 4. do 16. t. m. so se na tukajšnjem državnem moškem učiteljišču vršili- zrelostni izpiti, ki jim je predsedoval višj šolski nadzornik dr. Leopold Poljanec. K izpitom je bilo pripuščenih skupno 68 kandidatov oziroma kandidatinj. Od teh jih je 15 napravilo izpit z odliko, 39 pa jih je bilo spoznano zrelim. — Pri popravljanju strehe je 15 letni Josip čuš, vajenec pri izdelovanju orgelj BradJu, spodrsnil ter obvisel z rokami na žici električnega voda. Domači so ga sicer kmalu rešili iz neprijetnega položaja, vendar pa je fant dobil opekline na rokah. Na rešilni postaji so mu nudili prvo pomoč, nato pa so ga izročili v domačo oskrbo. — Minulo nedeljo zvečer se je Simon Koren, delavec pri tvrdki Scherbaum, vračal iz nekega vinotoča v Pesnici proti domu. Ker ni imel ognja da bi si prižgal cigareto, je zaprosil nekega mladeniča, ki je prihajal z dekletom nasproti, za vžigalice, obenem pa si je dovoli! proti dekletu šaljive opazke. To je fanta tako razjarilo, da je z nožem sunil Korena v levo stran prsi. Domačini, ki so našli Korena težko ranjenega, so pozvali voz rešilne postaje, ki ga je prepeljala v javno bolnico. — V torek 19. t. m. se zaključi letošnja gledališka sezona z vprizoritvijo Molie-rove komedije »George Dandin«. — Pavel Frank iz Pobrežja je pri državnem mostu povozil s svojim kolesom iz neprevidnosti 7 letnega otroka in ga lahko, poškodoval. fotoisiki vasSnUb — Sokolski zlet v Duhovniku. Na Vidov dan se bo vršil v Dubrovniku sokolski zlet mostarske župe, ki je za ljubljansko najmočnejša v jugoslovenskem sokolskem savezu. Pripravljalni odbor pridno pripravlja vse potrebno, da bo zlet izpadel čim. sve-čanejše. Mom&tl ii: Primorske. ^ •— Slovenska fašista pri Mussoliniju. Te dni je sprejel ministrski predsednik Mussolini neko furlansko fašistovsko deputacijo. Žalostno je dejstvo, da sta se tej deputaciji priključila tudi dva slovenska fašista, učitelj Bandelj in deželni uradnik Peternel, ki sta tekom kratkega časa izgubila ves narodni ponos in se prelevila v »zvesta« _ Italijana, najbrže v sladkem upanju, da jima bo fašistovska stranka pripomogla do kakega mastnega mesta. Mussolini se ie z njima delj časa razgovarjal in izrazil svoje upanje, da pride čimprej do duševne fuzije obeh ^narodnosti. — Družinska tragedija v Istri. V novir vasi pri Brtonigli v Istri, sta živela zakonca Dubac z njunim nečakom Sepičem, ki sta ga vsled pomanjkanja lastnih otrok vzela za svojega. Anton Sepič je spočetka gospodaril skrbno, po vrnitvi iz vojne pa se ie poročil z neko vdovo Požar, ki mu je pripeljala v hišo tudi dva otroka. Z nevesto se je naselil v hišo tudi družinski prepir. Stara dva, sta pričela sovražiti svojo nevesto, nsta pa mogla ničesar ukreniti, ker sta že prepisala posestvo na svojega nečaka. Te dni je prišlo do ponovnega prepira, ki je imel zelo žalostne posledice, rekom prerekanja je Sepič pograbil za srp in z veliko spretnostjo prerezal vrat 74 letnemu starcu. Ko je videla to starka Dubo-vac. je hotela zbežati, toda razjarjeni nečak je stekel za njo in prerezal vrat tudi njej. Po storjenem zločinu se je morilec oblekel praznično in šel na vas, kjer so ga prijeli in odvedli na orožniško postijo. Težko ranjeno starko so prepeljali v tržaško bolnico; Dubac pa je bil že mrtev. Trbovlje v rokah rudarjev. Pokrajinska uprava je razpustila dosedanji gerentski sosvet ter gerenta učitelja g. Roberta Plavšaka, eksponenta demokratske stranke razrešila dolžnosti in predala gerentstvo našemu staremu prijatelju Mihatu Korenu in imenovala kot njegovega namestnika g. Velkavrha, učitelja: Za člane sosveta so imenovani: župnik Franc C asi, rudarji Franc Str man, Tone Zupančič, Franc Kovač, Stanko Kolenc, krojač Ante Šuntajs, trgovski pomočnik Ivan Kralj iz Hrastnika, bolnišlci strežnik Jože Letnik, kmetovalec Alojzij Grčar in uradnik premogokop-ne družbe Herman Kolbesen. Iz navedenih imen se vidi, da so v novem gerent-skem sosvetu zastopani pravično ysi stanovi. Do sedaj' so vse stranke Imenovale različno gospodo v gerentske funkcije in ravno radikalna stranka je prva, ki vpo-števa nas rudarje, delavce v smslu svojega globoko zamišljenega programa, ki nosi skoz in skoz socijalistično obiležje. Naša dolžnost bo predvsem tudi pokazati na pozitivnem delu, za široke rudarske mase brez razlike političnih strank, da smo vredni tega zaupanja. Mi zavedni radikali-rudari v Trbovljah bomo vodili politiko miru, sporazuma in resnega dela, zavzemali se bomo za črnega trpina po jamah, pa naj si bo on, kakršnegakoli političnega prepričanja, in ne tako, kakor so to delale druge Stranke, ki so ščitile že tako preveč mogočno Trboveljsko družbo in ostalo gospodo v Trbovljah. Pri nas velja princip: ista pravica za rudarja, -kakor za gospodo. Celokupno delavstvo Slovenije pa pozivamo, da se organizira v Radikalni stranki, ker je ta stranka prva In edina pokazala, da je njena najresnejša volja, vpošte-vati mlade ljudi In jim Izročiti samoupravo v občinah, kakor je to predvideno v širokogrudnem programu, katerega so zasnovali Velizar Markovič, Teodoravič, Paču, Pa« šič in Protič, Zavedni radikali-rudsrii. — Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1923-1924 se vrši dne 2., 3. in 4. julija t 1. vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. Pogoji za vstop v I letnik so: dovršeni 4. razred sređnj'e ali 4. razred meščanske šole ali 4. razred liceja ali pripravljalni razred dvo-razredne trgovske šole in starost 14 let. Ako bo še prostor na razpolago, je mogoč vstop v prvi letnik tudi učencem in učenkam, ki so dovršili 3. razred meščanske šole. Za tiste, ki so obiskovali nemščino kot obvezni predmet, ni nobenega sprejemnega izpita, vsi drugi pa morajo delati sprejemni izpit iz nemščine čez snov meščanskih šol. _ Prednost imajo pri sprejemu tisti, ki so bili odklonjeni lansko leto, ako predlože dobro izpričevalo 4. razreda srednje ali meščanske šole oz. liceja. Da ne bo take gneče, kakršna je bila pretečeno leto, se naznanja, da pri vpisovanju ne bo še nihče • sprejet. Pri sprejemnih izpitih, ki se vrše dne 5, julija, začenši ob 8. uri zjutraj. se bo odločilo, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Zato je brez pomena, če pride učenec ali učenka pri vpisovanju prvi ali zadnji na vrsto. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morajo predložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. — Na drž. moškem učiteljišču v Ljub-Janl je vpisovanje v I. letnik za šolsko leto 1923/24 v soboto dne 30. junija od 8. do 11, ure. Pogoj vpisa je dovršeni nastavni razred meščanske šole ozir. 4. razred srednje šole. Učenci naj' prinesejo s seboj zadnje šolsko spričevalo in krstni (rojstni) list. — Ravnateljstvo. — Razstava drž. strok, šola za puškar- stvo v Krasiju priredi ob sklepu šolskega leta dne 28. junija razstavo puškarskih, ko-pitarskih in graverskih izdelkov ter risb in dela modeliranja v gimnaziji, II. nadstropje na levo. Razstava bo otvorjena dne 28. junija t. j. na Vdov dan ob 10. uri ter bo odprta: dne 28. junija od 10. do 12. in od 14. do 17, ure in dne 29. junija od 9. do 12. ure. Sport in tyrlstika. LJUBLJANA, Lahkoafletični meeting S. K. Primorje. V nedeljo se je vršil na igrišču S. K. Primorje lahkoatletični meeting juniorjev, ki je kljub mali udeležbi precej dobro uspel. Od ostalih klubov se je meetinga udeležila samo Ilirija s par zelo dobrimi močmi. V damski konkurenci pa je nastopila sa- mo ženska lahko-atl. sekcija Primorja. — Kljub nezadostni, grajevredni reklami in slabemu vremenu je naše občinstvo v precejšnjem številu poselilo to prireditev, ki je bila dovolj dobro organizirana in so se točke programa izvajale hitro druga za drugo brez dolgih mučnih pavz. V nastopnem podajamo dosežene rezultate, izmed katerih je par novih slovenskih rekordov: SO m junlorjl pod 18 let: 1. Stepišnik (Ilir.) 6.4 (sl. rekord), 2. Lah (Prim.), 3. Svetlič (Ilir.) 5 tekmovalcev. — 50 m dame: 1. Prevec 6.4 (slov. rek.), 2. Šantel, 3. Dolničar (vse Primorje 4 tekni.). — mo m juniori!: Vaitrič (Prim.) 11.2 (slov. rekord), 2. Starc (Prim.), 3. Lah (Prim.). — 2000 m pešhoja: Bettini _(Prim.) 10 (slov. rekord). Kot drugi sledi izven konkurence Škrajnar (Prim.), 3 tekmovalci, 1 odstopil. — Disk: 1. Dekleva (Prim.) 30.2, 2. Borštnar (Ilir.), 3 Vaitrič (Prim.). 4 tekmovalci. — Troskok: 1. Perpar (Prim.) 11.64 (slov. rek.), Jančigaj (Prim.), (2 tekm.) — Skok v dalj, z zaletom, dame: 1. Santel (Prim.) 4.68, 2. Prevec (Prim.) 4.58, 3. Tancig 3.12, 3 tekm. 1000 m tek, Juniorji: L Perše (Ilir.) 3.12. 2. Hladnik (Ilir.), 3. Ravnikar (Prim.), 3 tekm Štafeta 4X50 juniorji: 1. Ilirija 26, 2. Primorje. — Štafeta 4X50, dame; Primorje 31 (1 štafeta). — Štafeta 4Xl00 jnnlorii: 1 Primorje I. 51, 2. Primorje II. (2 štafeti). * Hazena Ilirija : Primorje 5 : 0. Pred lahkoatletičnem meetingom se je vršila prijateljska rokometna tekma med hazanama navedenih dveh klubov. Igralo se je od obeh strani v prav živahnem tempu ' CELJE. Napovedana tekma med atletiki Celje in S. K. Slovan Ljubljana — v Celju — se vsled odpovedi Atletikov ni vršila. Čudno je postopanje Atletikov, ki so tekmo odpovedali baje vsled obolelosti Dürschmieda šele takrat, ko je moštvo Slovana že prišlo v Celje ter s tem naprtili sebi velike stroške in gostom nepotrebno pot • Vaitrič in Perpar, znana lahkoatleta S. K. Primorje sta postavljena v jugoslavenski lahkoatletični reprezentančni team, ki tekmuje na olimpijadi v Göteborgu na Švedskem, kamor odpotujeta dne 26. t. m. h društvenega življenja. — Filharmonična družba. Občni zbor se je vršil snoči v pevski dvorani Glasbene Matice. Zborovanje je otvoril predsednik g. Lajovic, nakar je prečital tajnik svoje poročilo, iz katerega posnemamo kratko to-le: Družba je preživela prvo dvoletno poslovno dobo, odkar je prešla v slovensko posest. Početkom so Nemci precej napadali družbo, češ da se godi krivica nemški kulturi od slovenskih prevratnikov. Dne 14. julija 1921 je bil voljen prvi odbor, ki je deloval dve leti. Kljub temu, da so ti nemški napadi sedaj ponehali, pa je treba vedno le še stroge pažnje. Dolžnost je, da branimo svojo naravno svojino in gojimo našo jugoslovensko glasbo. Stvarni pogoji so nam po tem delu podani. Družba je y tej dobi živahno delala posebno glede poslopja in je tudi vsestransko podpirala koncertno delovanje v tesni zvezi z Glasbeno Matico. Leta 1921 so bili voljeni v odbor gg. Lajovic Anton, dr. Kimovec Franc, Skalar Josip in Adamič Emil. Namestnika Kostnapfel Aleksander in Štritof Niko. Odposlanca Glasbene Matice sta bila Adamič Emil in Štritof Niko. Filharmonična družba je podružnica Glasbene Matice in pošlje ta v odbor pet odposlancev. Ti so bili gg. Eržen Ciril, Hubad Matej, dr. K r e 3 č i Viljem, Mahkota Karol in dr. Žirovnik Janko. Zastopnika pevskega zbora gg. Prunk Josip in Peruzzi Ivo, zastopnika orkestralnega društva pa gg. dr. Karlin Ivan än Pertot Gustav. Po odobrenju tajniškega in blagajniškega poročila, ki. je kljub težkim izdatkom ugodno, je bil voljen novi odbor in sicer gg. Lajovic Anton, Adamič Emil, M1 c h 1 Josip in Ravnik Anton; namestnika Štritof Niko in Lovše Anton; pregledovalci računov pa gg. Rozman, Pretnar Fran in M u -šič. S tem je bil dnevni red izčrpan in zborovanje zaključeno. — Svobodomiselnim abiturijentom! Se malo in zapustili boste srednjo šolo. Odločiti se bo treba za celo življenje, s stremljenjem za dosego izbranega poklica boste stopili v jeseni na visoko šoto. Gmotni položaj večine naših dijakov-akademibov je težak. Radi tega pa ne sme nikdo kloniti duhom, vsak kdor čuti za visoko šolo odprto glavo in veselje do študija naj. se ne straši preveč težkega gmotnega stanja, ker storilo se bo vse, da se študij omogoči vsakemu. Dolgo časa smo čakali Slovenci, da smo dobili domačo univerzo. Kot avstrijski podaniki so prednamci — abiturijenti sanjali o tej največji in najvažnejši domači kulturni instituciji, ko so odhajali na Dunaj in v Gradec. Danes pa se zdi, kot da bi ravno oni, ki izstopajo iz srednje šoie želeli na Visoke šole v tujino. Opozarjamo tukaj na dva razloga, ki govorita proti tujini in za dom. Prvi je: težji gmotni položaj posameznika v tujini kot doma. Drugi pa: zavedhti se moramo, da naših jugo-siovenskih univerz ne tvorijo samo učne moči, to so gg. profesorji, ampak ravnotako slušatelji. Cas za študij v tuini naj vsak preloži na poznejše semestre, ko nastopi za to potreba. Za sedaj pa pridite k nam, da okrepite vrste slušateljev naših univerz in da okrepite vrste naših društev. J. A. D. »Triglav«, podružnica, Ljubljana vabi vse abiturijente, ki nameravate študirati na ljubljanski univerzi, da stopite vsaj, da tako pomnožite število akademikov svobodomiselnega, narodnega mišljenja in tako pomagate že v »Triglavu« organiziranim pri delu za razširjenje naših idej, ter pri delu v društvu. Kulturno-znanstvena, pevska, dramska in sokolska sekcija vabijo delavcev. Kdor rabi kakršnekoli informacije, naj se obrne pismeno na odbor J. A. D. »Triglav«, jjodružnica Ljubljana, univerza. Vabimo vas, da priđete k nam, v tem duhu vas pozdravljamo! Za odbor: Franjo Baš, pand. phil., t. č. predsednik; Engelbert Gostiša, jurist, t. č. tajnik. ispred sedišča. SAMOVOLJNI IZPOSOJEVALEC je vozač pive Josip Kavšek. Da je mogel iti v predpustu na ples. Si je preskrbel denar na ta način, da ni izročil skupička za pivo v znesku 164 Din, svojemu gospodarju Juriju Cerpvšku. Obtoženec trdi, da si je izposodil denar, le ker Cerovška ni bilo, da bi mu dal predujem in da je hotel to v 2 tedenskih obračunih poravnati. Ker pa so taka posojila zaupanega denarja prepovedana, je bil obsojen na 1 teden zapora, povrniti mora denar, všteje pa se. mn v kazen preiskovalni zapor. SUMLJIV STRAŽNIK. Katri Medenov! se je pridružil pred Keršičevo gostilno v Šiški neki Žnidaršič in je rekel, da je stražnik. Začela sta se prepirati in prerivati in pri tem je zmaknil pet bankovcev po 10 Din. Kljub temu, da je obtoženec tajil tatvino, češ da je imel sam dovoli denarja, so priče potrdile obtožbo in je bil Žnidaršič obsojen na 6 dni zapora in mora vrniti ženi 50 Din in plačati stroške. § 104. Železniškega odpravnika v Šmarju Pompeja je nahrulil pri oknu blagajne posestnikov sin France Škerjanc, kateremu Pompe radi nespodobnega vedenja ni bate! dati voznih listov, z besedami izkoriščevalec šmarske občine in verižnik z ukradenim blagom. Ker je s tem žalil javnega funkcijonarja v službi, je bil Škerjanc obsojen na 10Ü Din globe ali na 1 dan zapora. ZADNJI EKSPERIMENTALNI VEČER DR. EUGENA DE GYNA. Danes zvečer ob pol 9. uri bo imel v veliki dvorani »Union« dr. Eugen de Gyn svoj zadnji poslovilni eksperimentalni večer v prid ljubljanske sekcije »Jngoslovenskega novinarskega udruženja«. Pokazal bo nove poizkuse o mnemotehniki (nauka o spominu), osebnem vplivanju, sugestiji, koncentraciji misli, avtosugestiji in hipnotizranju živali. Na programu so še odkritja tako-zvanih telepatičnih in spiritističnih eksperimentov. Obeta se zanimiv znanstveni eksperimentalni večer. Občinstvo se naproša, naj prinese seboj kokoši, zajce, žabe, kače itd., s katerimi bo g, dr. Gyn eksperimentiral. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici. Dopisi. KOČEVJE. Na južnem delu kočevskega mesta se dviga ponosno poslopje z nanovo dozidanim drugim nadstropjem — prejšnji Studentenheim, sedanji Dijaški dom, iast društva »Kočevski Dijaški dom«. Ravnokar se dovršujejo na njem zadnja dela dozidave in poprave, in tudi notranja oprema _ bo kmalu gotova, tako da se bo poslopje, s prihodnjim šolskim letom lahko izročilo svojemu namenu, sprejemati po zmerni ceni v popolno oskrbo gojence kočevske realne gimnazije. Lega poslopja je idealna: na čelni strani cvetlični vrt, na nasprotni pa obširno dvorišče z velikim gospodarskim poslopjem; na severnem koncu se ga dotika poleg dovozne ceste travnik, na južnem pa krasen park s sadnim drevjem in smreka«, mi, ki dajejo tudi v najhujši vročini prijeten hlad. V kakih petih minutah prideš po poljski cesti do podnožja kočevskih gorä (Friedrichstein), pokritih s smrekovimi in bukovimi gozdovi. Onkraj glavne ceste, se razprostirajo do Rinže obširni travniki ic njive, po večini last Dijaškega doma, ki bi sčasoma lahko vodil večjo lastno ekono« mijo. Poslopje samo ima dovolj prostora zä približno 50—60 gojencev. Društveni odbor in vodstvo zavoda bosta poskrbela, da bodo dobivali gojenci dovolj tečne hrane, V prostem času, po izvršenem delu, pa primernega razvedrila, tako da bodo starši lahko z mirnim srcem zaupali svoje otroke zavodu. Ker se bo letos otvoril na kočevski gimnaziji peti in potem vsako leto nov razred do osmega, se priporoča staršem, da pošiljajo svoje otroke študirat na to gimnazijo, ki ni prenapolnjena, in jim nudi pri sedanjem pomanjkanju primernih dijaških stanovanj po večjih mestih zavest, da pridejo njih sinovi v dobro oskrbo. Društveni odbor je poobastil ravnateljstvo kočevske realne gimnazije, da dajo natančnejša pojasnila glede sprejema v Dijaški dom. Borzna poročila. Beograd, 18. junija. (Z) Devize. London 408.50—407.50, Pariz 560—555, New York 89—S8.50, Ženeva 1600—1590, Solun 248—245, Milan 408--106. Praga 265—263, Berlin 0.07—0.068, Dunaj 0.125—0.145, Bukarešta 45.50—44.50, Budimpešta 1.05—1, Amsterdam 3500—3450. —' Valute. Češkoslovaške krone 264.50—263, marke ponudba 0.10—0.10, levi 105—110, Zagreb, 18. junija. (Z) Devize. Dunaj 0.1240—0.1255, Berlin 0.0680-0.07, Budimpešta 0.91—0, Bukarešta 45—46, Italija, izplačilo 407—409, London, izplačilo 407—412, New York, ček 88—89, Pariz 550 —560. Praga 268.50—268, Švica 1590—1605. — Valute. Dolarji 87—88, češkoslovaške krone 262—264. Zagreb, 18. junija. (Priv.) Devi-z e. New York 88—89, Pariz 5.50—5.'>0, Švica 15.90—36.05. London 407—412, Dunaj 12.40—12.55, Praga 2.65—2.68. Italija 4.07—4.09, Berlin 6.80—7.—. — Valute. Dolarji 87—88. C u r i h, 18. junija. Otvoritev. Berlin 0.0046, Holandija 218.30, New York 556.75, London 25.69, Pariz 35, Milan ’b.öS, Budimpešta 0.007, Zagreb 6.05, Bukarešta 2.80, Sofija 7.20, Varšava 0.050, Dunaj 78.50, avstrijske krone 78.50. Curih, 18. junija. Berlin 0.0040, New, York 556.75. London 25.68, Pariz 34.70, Milan 25.40, Praga 16.69, Budimpešta 0.07, Beograd 6.10, Bukarešta 2.75, Sofija 7.10, Varšava 0.0050, Dunaj 0.007850, avstriiske krone 0.007850. Praga, 18. junija. Dunaj 4.55, Berlin 2.11, Rim 151.75, avstrijske krone 4.58, lire 152.25, Budimpešta 36, Pariz 209.75, London 153.25, New York 33.70, Curih 603.50, Beograd 36.75. Dunaj, 18. junija. Devize. Beograd 77—779, Berlin 0.4450—0.48 (iz inozemstva izdaje ni, od drugih se sprejema pa 70 odstotkov), Budimpešta 8.32—8.42. Bukarešta 349—351, London 326.900—327.500. Milan 3211—3219, New York 70.985—71.135, Pariz 4394-4406, Praga 2125—2131, Sofija 924—926, Curih 12.740—12.770. — Valute. Dolarji 70.650—70.950, levi 898—902, nemške marke 0.4350—0.5110 (izpremenjena napetost), angleški funti 325.200—326.200, francoski franki 4335—4365, lire 3177.50— 3192.50, jugoslovenski dinarji 767—771, leji 359—361, švicarski franpi 12.645—12.705, češkoslovaške krone 2108—2118, madžarske krone 6.90—7.10. Berlin. 18. junija. Dunaj 207.97, Budimpešta 15.96, Milan 6783, Praga 4438.50, Pariz 9236.50, London 680.793, New York 147.630, Curih 26.533.50, Beograd 1620.50. X Nakup tobaka za Češkoslovaško na Nizozemskem, češkoslovaška je kupila na Nizozemskem 60,000 meterskih stotov tobaka, ki bo v kratkem odpremljen preko Hamburga v Prago. X Povišanje carine na kavo in sladko» na Danskem. Na Danskem je bil sprejet zakon. s katerim se zvišujejo carinske pristojbine na kavo in sladkor za 10 odstot. X Nov ruski denar. V Rusiji so uvedli, kakor znano, kot fakultativno plačilno sredstvo tkzv. červonec. Ta je še sedaj le fakultativno plačilno sredstvo; obligatno je 18' tedaj, 5e sta se pogodbeni stranki dogovorili za plačilo v červonecih. Ne bo pa trajalo dolgo, da bo červonec postal zakonito plačilno sredstvo, ker se to v Rusji zelo forsira. Moskovska državna banka priznava samo one menice, ki so izstavljene v červone-cilt. Sedaj pa je izdala transkavkaška sovjetska republika dekret, ki uvaja červonec za transkavkaški del sovjetske federacije poleg dosedanjega sovjetskega denarja kot enakovredno plačilno sredstvo. Glavni urednik: Ivan Podržai. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani A k Pisalni stroji itđ. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Selenburgova ulica 6/1, L. BARAGA. ^ r SträT! 'Stranje mvosm _ Vselovod Mlhaflovlf GarSln: Nadežda Mkolafevea. Roman. Nadaljevanje. — Prišel sem malo pogledat. Zelo me zanima ■vaše delo. Hotel bi zaznati, če ste vsaj sedaj zares v stanu narediti nekaj, ko imate medel, da si po mojem mnenju ne morete želeti boljšega. Pri tem malo pogleda na Nadeždo Nikolajev-no: Sedela je kot preje. Pričakoval sem, da bo ušla, in zahotelo se mi je tega, a ostala je kot prikovana na svojem stolu, molčala in ni spustila iz oči Bezsonova. —• To je resnica, — odgovorim. — Bcl'šcga si ne morem želeti. Zelo sem hvaležen Nadeždi Niko-iaievni za njeno prijaznost. Medtem ko sem to govoril, potegnem od stene stojalo in ga postavim, kakor je bilo treba. — Lahko pogledate, — pravim. On zapiči svoje oči v sliko. Videl sem, da ga je presenetila, in to je prijetno dimilo moje avtorsko samoljubje. Nadežda Nikolajevna nagloma vstane. — Na svidenje, reče zamolklo. Bezsonov se sunkoma obrne in stopi nekoliko korakov proti njej. — Kam pa, Nadežda Nikolajevna? Že tako dolgo vas nisern videl, in ko sem vas zdaj skoro slučajno srečal tukaj, malo da ne bežite od mene. Počakajte malo, samo pet minut: lahko odideva Skupaj in vas spremim. Nikakor vas nisem mogel najti. Na vašem prejšnjem stanovanju so mi povedali, da ste odšli iz mesta; vedel sem, da ni res. Povprašal sem potem na prijavnem uradu, a tam le niso imeli vašega naslova, še enkrat sem se hotel spraviti jutri tja v upanju, da so medtem že dobili vaš naslov. Sedaj seveda tega ni treba: zakaj sami mi poveste, kje stanujete; spremil vas bom. Govoril je hitro in z novim, meni v njegovih ustah še neznanim, prizvokom nežnosti. Kako malo pedeben je bil sedanji njegov ton onemu, v kakršnem je govoril Nadeždi Nikclajevni tisti večer, ko sva midva s Helfreichom naletela na njiju. — Ni potrebno, Sergej Vasiljevič, hvala vam, — odgovori Nadežda Nikolajevna; — prišla bom tudi sama. Spremljevalcev ne potrebujem, a -------- z vami, — tiho konča —, nimam o čem govoriti. On zamahne z roko, hoče nekaj reči, a iz n:e-govih prsi se mu iztrga le nek čuden g'as. Videl sem, kako se je zadrževal--------. Potem stopi ne- koliko korakov po sobi, se obrne k njej in ji tiho reče: — idite — —. Ako vam nisem potreben, tem bolje za naju oba -----mogoče tudi za vse tri —. Lahno mi ona stisne roko in odide; ostala sva sama. Kmalu pride Helfreich; jaz predlagam Bez-sonovu, naj z nama obeduje. Zatopljen v neko misel. ne odgovori takoj, a se mahoma osvesti in i reče: Obedovati? Prosim — — že zdavnaj me ni bilo pri vas. Danes bi se hotel porazgovoriti. In v resnici se je razgovoril. V začetku obeda je večinoma molčal, ali pa dajal kratke odgovore Senički, govorečemu brez prestanka o svojih mačkah, ki jih bo prav gotovo zavrgel, in o tem, da se je že slednjič treba poprijeti resnega dela; potem pa, mogoče vsled upliva dveh kozarcev vina, preide Helfreichova zgovornost tudi na njega, in moram reči, da ga še nikdar nisem videl tako živahnega in zgovornega, kot ta večer pri obedu. Na koncu je prevzel glavno besedo, nama govoril cele razprave o notranji in vnanji politiki; dvoletno pisanje uvodnih člankov ga je usposobilo govoriti povsem svobodno o takih stvareh, ki sva midva s Helfreichom, zaposlena z lastnimi študijami, vedela prav malo o njih. — Semjon Ivanič, — sem rekel po Bezsono-vem odhodu — gotovo je Bezsonovu znano rod-oinsko ime Nadežde Nikolaevne. — Po čem sodiš'to? — vpraša Helfreich. Povem mu o sceni, ki se je odigrala pred njegovim prihodom. — Pa zakaj ga nisi vprašal? Sicer pa razumem; bom že izvedel ----------. Zakaj res nisem vprašal Bezsonova? Še sedaj ne morem odgovoriti na to vprašanje. Tedaj še nisem vedel ničesar o njegovih odnošajih do Nadežde Nikolajevne. A že tedaj sem imel temno slutnjo o nečem nenavadnem in tajinstvenem, kar se je moralo zgoditi med tema človekoma. Hotel sem Bezsonova prekiniti v njegovem gorečem govoru o oportunizmu, ustaviti njegovo razlaganje prepira o tem, ali se bo v Rusiji razvil kapitalizem, ali ne, a vsakokrat mi je beseda obtičala v grlu. Povedal sem to Helfreichu. Odkril sem se mu: — Sam ne vem, kaj me ovira, da bi govoril o njej svobodno. Med njima je nekaj. Ne vem kaj —. Senička, hodeč molče po sobi, pristopi k temnemu oknu in se zagleda v črno daljo ter odgovori: — A jaz vem. Preziral jo je, a sedaj jo začenja ljubiti. Zato, ker vidi — — — O. kako kruto, sebično in nevoščljivo srce ima ta človek, Andrej! — vzklikne, se obme k meni in me strese z obema rokama. — Čuvaj se, Andrej!-----------■> Nevoščljivo srce? Nevoščljivo... kaj mi more zavidati? XL (Iz Bezsonovega dnevnika). Včeraj sta me Lopatin in HeKreich srečala z Nado. Proti moji volji sta se seznanila ž njo. Danes zjutraj sem odšel k njemu in hotel preprečiti to zbližanje, a nisem mogel narediti ničesar. Videla se bosta, presedala dannadan po nekoliko ur skupa# in že naprej vem, kako se bo končalo. Zaman se trudim rešiti vprašanje, zakaj sem se začel tako živo udeleževati pri vsej stvari. Ali mi ne more biti vseeno? Poznam Lopatina že mnogo let in menda iskreno simpatiziram s tem talentiranim mladeničem. Ne želel bi mu zla, a zbli-žanje s padlo žensko, ki je šla skozi ogenj in vod©:. t0 je — zlo, posebno za tako, od zla nedotaknjeno naturo, kot je on. To žensko poznam že razme* roma dolgo. Spoznal sem jo, ko je že bila talca, k©i je sedaj. Priznati si moram, da je bila doba, ko ffl® je obvladala slabost, in sem pritiran po njeni ne p©-vsem navadni vnanjosti in, kakor se mi je dozdevalo, izrednih duševnih svojstvih, mislil o njej boljše, kakor je bilo treba. A kmalu sem zmagal samega sebe. Vedel sem že davno, da gre lažje »velblod skozi šivankino uho«, kakor pa, da se ženska, ki je okusila ta strup povrne v redno in pošten© življenje. Ko sem jo gledal, sem se prepričal, da’ifl v njej nobene nravstvene kali, ki bi mogla biti nekaka izjema splošnega pravila, in z bolestjo v duši sem se odločil prepustiti jo usodi. A zato se nisem nič manjkrat shajal z njo. Nikdar si ne bom mogel odpustiti pomote, ki sem jo napravil oni večer, ko je prišel Lopatin tožit o svojem neuspehu. Zarekel sem se in mu povedal, da imam subjekt, ki bi bil menda primeren za model. Ne razumem, kako da mu ni že preje o njej izpregovoril Helfreich: pozna jo že prav taka dolgo kakor jaz, če ne dlje. SRHIH k» Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja tužno vest, da je v petek, 15. junija 1923 zvečer preminul njen prezaslužni, dolgoletni pravi član, gospod Josip Perdan veletržee in hišni posestnik v Ljubljani. Z blagim pokojnikom je trgovska in obrtniška zbornica izgubila zvestega, visokocenjenega člana, ki mu ohrani trajno hvaležen in časten spomin, V Ljubljani, dne 16. junija 1923. T'- *•’' ‘ • . - . ' Ivan Zahotnik LJUBLJANA Bunajska cesta ti, 4g, Tei 579 mestni tesarski moister Tei 579 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesen® stavbe, ostrešja sa palače, hiše, vik, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje i- i. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG UUMJANA. Bohoričeva »i- 20. Pristni naravni malinčev soli s sladkorjem ukuhan po 2 V Din zal kg nudi lekarna Jr. G. Pisce El L Pikni Uubiiana, Mestni trg 15 izdelovat©!! deln£k@¥ Na dre&nöl tila debelo! Zaloga spretialaliilft paike Popravila tolao in solidno Najcenejše in najhvaležr.ejše darilo našim malim fe: ?¥[©j zugrinje^ knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za povk in kratek čas Din S*~ Meji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din S“—. fVtiadi slikar TO tiskanih predlog za po barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din S‘~ Crnipeter siaromane, vesela družabna igra is rimske večere. I igra ©la 3“-. Vse sg debi ¥ M lii pisma» račune, kuvert«, vizitk« In s?s« tf§evme m ©hrt potrebne tiskan« izvršuje lične in peeeni Zvezne tiskarno in knjigarna v Ljubljeni, lHelfcva ulice 1 mnu OGLASI: saßt Cena oglasom do 20 besed Din 5*-: vsaka nadalLna beseda 25 para. z davščino vred. mm» ijebovi 1 do 1 50 kg - kg Din 30 — poštom od 5 kg gore Agiini akviziterji». iii želi v svrho ženitve mlad trgovec z gospodično ali mlado vdovo s premoženjem. Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se pozneje vrne pod >št. 30«. na upravo lista spretnega, samostojnega sprejme I. Jugoslovanska tvornica rinčic in kljukic v Stražišču pri Kranju ________ l IM sUiiiff orili dobro ohranjeno, event. tudi novo se kupi. Ponudbe na L jugoslovansko tvoraic o rinčic in kljukic in v Stražišču pri Kranju. Ii biicBcist, z večletno prakso išče službe Cenj. ponudbe pod „Perfekten“ na upravo lista. le iii M? ena prva, ena druga, iščeta primernega mesta ca takojšen nastop Kavcija na razpolago. Ponudbe pod „Sobarica“ na upravo lista________ ________ ■ Puli enonadstropno hišo, primeis® za gostilno, 5 oralov zeroij*-2 orala sadovnjaka s mladim sadjem razne vrste, % orat« vinograda, l1/« orala polja posejanega, 1 oral travnikov £■* proda s celokupnim inventarjem radi otpotovanja v Ameriko za ceno Š25 000* — Din Franjo Selimovič, gostilna Amerika Lr-pik,' Slavonija. s 6 konjskih sil, 5 80 m trzal" misijona (Rengschmirhengeia-ger se preda. Poizve 9#: blsnets Dravograd. linji ffil r dobrem stanju s 4 sobam!, nad 16 oralov zemlje, 15 minut cd Maribora se proda. Zb kupca stanovanje na razpolago-Cena 270.000 K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica št. 1 13 inkasanta, sluga ali _kaj primernega iščem. Zmožea sjjs» 6 jezikov v govora in pisavš. Ponudb® prosim ped. „NuJ&s pomoč** na upravo 'usta. _ prevozne, čistilne »MatiLmcs vseh velikosti, parne in bencinove lokomobile, razne stabile« , motorje tn druge gospodarske j stroje po zelo znižanih cenah. M. Hergc, Sv. Lenart, p. VdD k& Nedelja, • - iz dobre rodbine in samo z dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih se spiejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki R Srermecki, Celje. ________________ osebni, Nesseisdorfer, zelo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Martinova Cesta 80. poučuje klavir mlajše začetnice. Naslov v uprav: Usta, 91391 Ü3 na prometni cesti Mferibcrc?_ S dobroidočo trgovino n me&zBijn. blagom in dvoriščno hišico c velikim skladiščem se prode. Kunec dobi takoj ^stanovanje, trgovino in skiadfeviei đeHkatssnD 'B šrssviao eš teatralne vnevfevainlca v Stritarja»! ulici, katera fidelke Dars še vesprej prodajat. Trgovino sam prenesel v popolnoma na novo urejene prostor® v Stpitariew© isl. št. 2 ter I© b©« vodil na svoj lasten račun v še večjem obsegu kot dosedaj. Vse cen), odjemalce zagotavljam, kot dosedanji poslovodja, tudi vnaprej najvestnejše po-»reibe ter se priporočam s odličnim spoštovanjem AfTOR VefiJlČ lafa Iv. tiska tiskarna fe ksjigaraa« v LfeMjsfe