MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNEK Uredništvo in uprava:, Maribor. Ooaposka ul. It / Telefon uradnlitvn 3440, uprave 3480 Izhaja razen)nadalje In - premikov vaeic dan ab 18.url / Velja meaeOno prejeman v upravi al po poiti 10 Din, doetavljen na doai 13 Din / Oglasi po eanlku / Ogle*« •prejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani i Peitnl tokovni rafun M, 11.400 tt JUTRA 99 Za izvedbo narodnostnega katastra POZIV DRUŠTVOM, OBLASTVOM, Srboritost, ki se je kmalu po Hit-te/h iV * Zim'a2i v Nemčiji polotila neka-Šiii PSov naše nemške narodne manj-v. 6 1*'.^'°veniji, je zaradi borbe, ki smo vodili v našem listu in zaradi dogod-v v Avstriji, nekoliko popustila. Vsaj 1 javtl°sti se je položaj izboljšal, in ze-k značilno je že to, da neki členek, kije kal nap*san v nekem mariborskem lo-stu ln °^Poslan nekemu nemškemu 11-hom • agledaI ,uči sveta! Toda nati-r sebrT *n nas^rivaj s& dela še dalje, po-Ški r Da se Posveča izredna skrb nem-mi-d.e,,e8atskl mladini, lovi se pa tudi ali „lna °d Nemcev odvisnih slovenskih to » siromašnih staršev. Toda tudi nam du3emo ze'° budno. Dobro so itate u11311' * zasebn* ueul tečaji, v „e se tudi slovenski otrocj uče p,.^.e?a jezika, prepevanja nemških dar .itd' ter se ob raznih prilikah ob-re; Ujei°- Vsa ta tajna akcija se vrši to-docela po istih metodah, po katerih Soh,1! Vr*,,a za £asa bivše Avstrije v dulvereinsklh in drugih šolah javno-sjc 010 tega pa skrbe naši Nemci tudi 2®r Za pridobivanje nemčurskih otrok svojo stvar. Zlasti veliko pažnjo polšjo onim, ki obiskujejo nemško šolo. skrbe nemške družine, v prvi vr- sv te Žr't 2a siromaišnejše, na nenavadno po-da^°Valen na^tn- Posamezne . nemške EK>ll£uie-0 °dnosno inštruirajo te iim * na sv°jj'*1 domovih- Pomagajo llai 0 pri učenju, obenem jim pa vcep. {J® v mlada, sprejemljiva srca prepri-stal, da so Netne5 1" da roorajo to o-‘i. dokler ne bodo tudi nad Maribo-•JJl zaspali lepši žarki nemških barv! . se dela v Mariboru. Ptuju, Celju Povsod, kjer je kaj Nemcev ali rene-^ ^v> kar dokazuje, da stoji za vsem cju a in smotreno zamišljena organiza-' O vsem tem so bile obveščene tudi Paše oblasti, samo tega ne vemo. kaj ie a°slej ukrenile in dosegle? Preiskava povila konkretne primere! Napo-ba nam dokazuje agilnost nemške-rOv va tl|d' ustanavljanje. novih o-dbo-bivšNemško-švabske kulturne zveze po 5j 61i Spodnjem Štajerskem, kakor n. s0' ^avno v Slovenskih Konjicah, kjer Natopili tudi ljudje, ki absolutno niso tj-g, ® to pas je napotilo do sklepa, da je gl jsvno staviti konkreten predlo? na ® dokončne ugotovitve, kdo je pri I, ^Nemec ]n ;ma torej nravfco pripadati Proški iranfštn« In uživati manjšinske u, ce, in kdo ni. Dokler se ta zadeva 1,0 ne reši* ne bn izhoda iz sedanie- POSLANCEM IN SENATORJEM! ga neverjetnega položaja, ki dovoljuje še 15 let po osvobojenju ponemčevanje slovenske mladine in odraslih. Predlagamo torej konkretno sledeče: Uradno naj se pozovejo vsi naši državljani v Sloveniji, ki smatrajo da so Nemci, da se deklarirajo kot pripadniki nemške narodne manjšine! Ko bo to vpisovanje zaključeno, naj posebna komisija na podlagi dokumentov, krstnih listov, domovnic itd. ugotovi, kdo je le renegat. Tistim, ki so res Nemci, naj se potem dovoli pripadanje k nemški manjšini. Imajo naj vse manjšinske pravice in tudi pravico vzgoje svojih otrok v nemških osnovnih šolah, kjer je za te šole zadostno število obiskovalcev. Vsem ostalim pa naj se za vso bodočnost, kakor tudi njihovim otrokom, prepove vsako slepomišenje z narodnostjo! Pripadati morajo k naši narodnosti povsod in v vsakem primeru. Njihovi otroci morajo obiskovati slovenske šole in oni sami ne smejo pristopati k nobenim nemškim manjšinskim društvom! ------- Ta predlog je izvedljiv takoj, samo če se zanj zavzamejo naša nacionalna in patriotična društva, kakor Narodna obra na, Sokol, Ciril-Metodova Družba itd., naše lokalne politične oblasti ter poslanci in senatorji. Prepričani pa smor da bodo s tem sog'ašali tudi vsi tisti .naši pravi Nemci, ki so lojalni državljani, kajti na ta način bo enkrat za vselej konec vseh sporov, konec pa tudi raznarodovanja slovenskega življa, kar je naša največja sramota na bivšem Spodnjem Štajerskem-.Konec bo obenem tudi absurdnega menjavanja narodnosti pri ljudskih štetjih, ko se je en in isti državljan vpisal enkrat za Slovenca, drugič pa zaNemca, in narobe. Kar je kdo, ■to naj ostane! Če pa se hoče pozneje kdo ločiti od narodne manjšine in se pridružiti državni narodnosti, je treba le da zahteva, da se izbriše iz uradnega seznama članov narodne manjšine! . Našim društvom, oblastvom, poslancem in se-, natorjem se nudi tako krasna prilika, da’ rešijo definitivno in pošteno problem naše nacionalne zmede v Mariboru in drugod v nnšem obmejnem ozemlju. Če bodo storili svojo dolžnost, kar trdno pričakujemo, potem bo naš predlog že v kratkem lahko izvršen. Zaenkrat pa pozivamo v prvi vrsti narodna in patriotična društva, da se. 'otiio z vso resnostjo te zadeve in store potrebne korake na vseh tistih mestih, ki so po svojem položaju merodajna za urdno izvedbo narodnostnega katastra pri pas. Na delo! V Parizu rešujejo podonavski problem Rajanja med francijo, ita- lijo in malo antanto, osnu-c naj se velika srednjeevr opska antanta, komentarji PARIŠKEGA TISKA, ^ARlZ, 24. junija. V zvezi z raz-iijauri med predstavniki Francije, sltJ antante in Italije glede podonav-k h,9. vorašania se zatrjuje, da je igra v»žh antanta Pri tem zeio veliko in va n vIo«o. »La Republique« zahte- lik(?reosnovanie ina*e antante v v« njeev n-ntanto kot močen blok sred-antam°Dskih držav* Posledica take sDodn ^ kil mogočen dvig vsega go-?a u^tva, ki bi bil najboljše jamstvo viPvAfe. 24. junija. »Journal« se ba-hrohial016111 uvodniku s podonavskim hiaie a ?ra in Dravi’ da 80 Prijatelji Treba intc ,ahlt0 popolnoma mirni. ik, Slovenska ulica 11. Zahvala. Podpisani sem prejel v zelo kratkem času od Hranilne posojilnice »Moj Dom« v Ljubljani, Tyrieva cesta 31-1, hranilno posojilo, s katerim sem si postavil na Bregu pri Ptuju lasten dom in izrekam tem potom vodstvu zadruge mojo zahvalo za solidno in točno poslovanje. Zadrugi »Moj Dom« lahko vsak popolnoma zaupa in jo vsem toplo priporočam. 2300 MARINČIČ JOSIP, Breg prt Ptuju. Otroška olimpiada. Ponovno opozarjamo mariborsko občinstvo na otroško olimpiado, ki bo jutri dopoldne v mestnem parku. Po zanimivem tekmovanju naših malčkov bo nastopilo ob 11. uri 20 harmonikarjev, ki bodo igrali slovenske narodne pesmi. Manjša skupina teh naših inajmlajšiih umetnikov harmonikarjev je nastopila pred kratkim v Narodnety domu in vzbujala splošno pozornost. Jutrišnji njihov nastop pa obeta še mnogo več- Počastitev spomina Vekoslava Spin- čiča. V članku pod tem naslovom še nam je v včerajšnji številki vrinila neljuba pomota. G. Karis je vpokojen poštni kontrolor in bivši predstojnik poštnega urada v Gorici, ne pa davčni nadkontrolor. Internat za dijakinje raznih šol Zavod šolskih sester v Mariboru naznanja, da bo imel v novem šolskem letu v svojem internatu posebne oddelke za dijakinje raznih mariborskih šol ter jim nudil poleg popolne oskrbe tudi pomoč pri študiju in -nemško, ozir. francosko konverzacijo. Otvoril bo tudi 5meseČni in celoletni tečaj za pouk v nemškem jeziku. Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru bo imela prvi sestanek v nedeljo, 25. junija ob 10- uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Vsi inte-resiranci naj se gotovo zglasijo in udeležijo sestanka. Jutri v nedeljo koncert s plesom. Meso in klobase iz zabele. Gostilna Mras, Studenci. Tombola prostovoljnega gasihtou^ drn ŠtVfLTMtBoteeŽJU 16.Wfla. V, Zag&ce&a potom NMEA -sreme-GBSa V ^ S-Oboje pospešuje zagorenje kože in zmanjšuje nevar-'feA^nost' solnčarice. Pred solnčenjem se je treba dobro - namazati. Na ta način lahko uživate brez skrbi svetlobo in zrak. Zavidali vas bodo za vaš zdrav in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje pri vročini prijetno hladeče. Nivea olje vas ščiti ob hladnih dnevih pred velikim ohlajenjem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti 1* ti vsebujeta eucerit Crema: Doza Din 6*— do 25’—-, tuba Din 12-- in 17*-. Za šahovsko prvenstvo Dravskega polja! Šahovski turnir med Framom in Orehovo vasjo, ki je bil' prvotno določen na 18. t. m, se je radi slabega vremena preložil, in bo definitivno 25. t. m- in sicer na 8 deskah. Kakor je bilo že objavljeno, bo prireditev pod pokroviteljstvom občine Orehova vas na vrtu g. Primca v Hotinji vasi. Začetek ob 2- uri popoldne. Po turnirju bo nastopil v simultanki proti zbranim šahištom srednješolski prvak Ivan Lešnik, ki bo igral tudi nekaj slepih partij. Krilci in vsi prijatelji šaiha dobrodošli! Po Mariboru se širijo govorice, da je Klub kolesarjev in motociklistov »Penin« v Mariboru razpuščen. Vemo iz katerega vira te govorice izhajajo, v oči-vidnem namenu škoditi ugledu slovenskega kluba »Peruna«. Odbor društva »Penin« izjavlja, da so te govorice popolnoma neresnične in netočne. Prosimo vsakogar, ki zve za razširjevalce teh vesti, da jih javi našemu odboru. Odbor društva »Perun« bo proti vsem tem ljudem sodnijsko postopal. SOBOTA 24. SOBOTA 24. Cvetlična veselica z velikimi presenečenji Velika kavarna Grajski kino. Danes zadnji dan izvrstna veseloigra »Tetka Gusti komandi ra«. Prvovrsten film s Hansi Niese v glavni vlogi. V nedeljo se začne predvajati velefilm »Nezakonski otrok« s Tony van Eyk in pa Hansom Brause\vetterjem v glavnih vlogah. To je eden najlepših zvočnih filmov in obravnava zanimivo iz življenja vzeto temo. Kino Union. Od danes 22. junija naprej se bo predvajal že dolgo pričakovani film »Tajfun« po istoimenskem znanem romanu. Krasni velefilm, ki nam prikazuje ljubezen rumene rase do bele žene, nam tudi umetniško in igralsko nudi nekaj čisto posebnega. V glavni vlogi Liana Haid in veliki ruski umetnik Valerij Inkišinov, ki igra vlogo zaljubljenega Japonca. Film je prvovrsten. Pri hrlpl, bronhitisu, vnetju mandljev, pdučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Jošefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih- »Mrtvec« se je javil. Te dni je vzbudilo veliko senzacijo po vsem Prekmurju pismo, ki ga je pisal 55-letni Ivan Papo-kija iz ruskega ujetništva. O Papokiji, ki je doma iz Vučje vasi in je moral že leta 1914. v vojno, so bili njegovi doma-' či trdno prepričani, da je mrtev, ker niso dobili od njega že od leta 1916. nobenega glasu. Zato jih je njegovo pismo po 16. letih tem bolj presenetilo. Papoki-ja je bil oženjen in se je njegova žena Katarina med tem drugič poročila, ker so njenega prvega moža tudi naše oblasti proglasile za mrtvega. Med tem je Katarini umrl celo tudi drugi mož, s katerim je imela troje otrok. V pismu, ki ga je pisal ženi, toži Papokija o slabih razmerah, v katerih živi. Zaposlen je v nekem velikem svinčenem rudniku v bližini Omska v Sibiriji, kjer so pred vojno za-poslevali ruske kaznjence. Iz pisma te razvidno, da ne vfe ničesar o današnji do bi in je prepričan, da še vedno traja vojna. Izraža pa željo, da bi se zelo rad vrnil v domovino irt pristavlja, da je naj-brže ne bo nikdar več videl, ker je izgubil že vse nade. Spominjajte s« CNI Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu-pomnožena vsebina kisline v želodčne!® soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri kata* ri, motnje sluznice preidejo z uporabo ®a ravne »Franz Josefove« grenčice, štf vilni zdravniki in profesorji uporablja)*5 »Franz Josefovo« grenčico. ZruSenj« tribun« na Teznem ob Pr,< liki motornih dirk. Z ozirom na razne govorice in časopis**? pojasnila ugotavljava: Zastopnik Motokju“ Maribor se je dne 13. junija zgiasil v naši P1’ sarni ter zahteval dva tesarja s pripombo, *® izvrši predmetne dele klub sam. Naša tesal® sta postavljala s pomočjo kluibovih delav«* startni stolp in tribuno za publiko. Ogroo® ki je last kasaškega društva, je staro in se1 leto Za letom postavljalo na enak način. sarja sta delala le 1 in pol dneva. Klub ni ®°' stavil k tribuni reditelja, ki naj bi pazil, da gredo ljudje, ki nimajo kart na sedeže. P®' blika pa je med dirkami skakala na triWn® in jo preobremenila, dočim je jedva treti*118 publike imela karte za sedeže. FRANJO ŠPES IN Sl" mestni stavbenik. Tržaška cesta. . Glasbena šola železničarskega glas',e nega društva Drava, ki je bila ustaiw>v’ ijena 1. febr. t. I., priredi 28. tm. (Vido1 dan) ob 4. popoldne k zaključku prvega šolskega letai produkcijo učencev, kat®' rih starši 50 vljudno vabljeni. Dan vpis0, vanja za novo šolsko leto 'bo pravočasti® objavljen. Ljubček ji je pobegnil. Včeraj popoldn® se je zglasila! na policiji natakarica T. 0' in povedala, da je že 20. tm. neznanokafl1 pobegnil njen zaročenec, brezposeln*bri' vec M.S. Pustil ji je pismo, v katerem -piše, da ga ne bo nikdar več videla. T°jl' čka je v skrbeh, ker ji je fant v zadnje®1 Času večkrat pravil, da si bo končal ž*v' ljenje, če ne bo dobil službe. Ukradeno kok). Mesarju Serdinšku 'J® včeraj popoldne odpeljal neznan kole#* izpred Breznikove gostilne v Krčev*®5 1.000 Din vredno kolo. Nogo si je zlomil, V Makolah je P°" sestnika Martina Skaleta doletela pret®* kli četrtek 'huda nezgoda. Ko je sprež®1 konja, se mu je splašil in ga vrgel s ta$ silo v obcestni jarek, da si je zlomil n0* go pod kolenom. Ponesrečenemu posest niku je nudil prvo pomoč poljčan# zdravnik. Vremensko poročilo mariborske met®! orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka2®* toplomer 14.9 stopinj C; minimalna tet®' peratura 12.3 stopinj C; barometer 18.3 stopinjah 735-2, reduciran na ni*-0 733.1; relativna vlaga 68; vreme je tih0 in jasno. Današnji trg. Na današnji, zelo dob*0 založeni trg so pripeljali kmetje 12 v®* zaklanih prašičev, 4 voze krompirja j5! čebule in 4 voze črešenj. Na perutniitsK1 trg so prinesli okoličani nad 1500 P5' ščancev, kokoši, gosi, rac in puranoy_ Na trgu je bila velika izbira zelenjave ] , sočivja, ki so ga kmetice zelo poce® prodajale. Cene ostalemu blagu so b»e zmerne in so prodajali kokoši po 20 d® 35 Din, race, gosi in purane po 30 do Din, par piščancev po 15 do 30 Din, d°' mače zajce po 5 do 25 Din, kozliČe P 60 do 75 Din, novi krompir 4 do 5 D*11: fižol in grah v stročju po 6 Din, čebulo do 4 Din, česen 7 do 8 Din kilogra^ cvetačo 2 do 4 Din, cvet beluše š°Pe, po 4 do 5 Din, kumare 2 do 4 Din. jai?. po 25 do 50 par, mleko 2 do 2.50 Din **' ter, sladko smetano 8 do 10 Din hlebček kmečkega sira 3 do 5 Din, P9' radižnike po 10 do 16 Din kilogram, bolka 4 do 8 Din, hruške 6 do 10 D* J črešnje po 4 do 8 Din kilogram, oz*rtožen požiga. Obtoženi Peter je služil tri leta za hlapca pri posestnici Ma-JJi' Premerlovi v Prepolah. Prvo leto je bjl priden in trezen, pozneje pa se vdal P‘iači in je postal pretepač in razgrajač, sadi tega, in ker ni hotel več poslušati, j-a ie gospodinja spodila od hiše. Pri od-°du ji je obtoženi Peter zagrozil, da ^ bo že maščeval nad njo. Kmalu nato Je izbruhnil v gospodarskem poslopju gospodinje Premerlove požar, ki se je razširil in uničil njeno domačijo, gospodarsko poslopje posestnika Antona Dobnika p gospodarska poslopje Ivana Rozmana. 0ziga je bil osumljen hlapec Peter, ki e. včerajšnji obravnavi priznal deja-Je in bil obsojen na 8 let težke ječe in rajno izgubo častnih državljanskih pravic. Nato so stopili pred sodnike trije divji pvci z Dravskega polja: 35-letni delaje Franc Pulko iz Studencev, 22-letni eiavec Franc Kohl iz Dobrovcev in 29-. ni slikarski pomočnik Ludvik Plom-n rg®r ie bil poieg tatvine obtožen še skl a . apr*'a t. I. vlomili v Povalejevo v, a«išče za razstreljivo v šentmiklav-^ gozdu in odnesli 20 kg smodnika, ^ titanita in 2.000 vžigalnih kapic, v {,TPni vrednosti okrog 4.000 Din. Plom-t°®rSer je bil poleg tavine obtožen še udodeistva, ki ga je izvršil nad dragotini lovskim psom bančnega ravnatelja KAZENSKIM SENATOM. g. Bogdana Pogačnika. Tudi je bil Plom-berger obtožen še divjega lova, ker je v letošnjem januarju lovil v Pogačnikovem in Scherbaumovem revirju v Skokah. Pri razpravi so dejanja, ki jim jih je očitala obtožnica, deloma priznali, deloma pa zanikali. Franc Pulko je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, Franc Kohl na 3 mesece strogega zapora, Ludvik Plomberger pa na 18 mesecev težke ječe in izgubo častnih držav Ijanskih pravic za dobo 4 let. Kot tretji je stopil pred kazenski senat 26-letni mesarski pomočnik Avgust Ribič s Pobrežja. Obtožnica mu očita dva ropa. Ribič se je namreč specializiral s tem, da je s silo kradel otrokom denar. Tako je lani v decembru iztrgal iz rok v Slovenski ulici nekemu 16-letnemu fantu šop bankovcev, ki jih je dobil za mleko. Nekaj dni nato je na Meljski cesti 9-letnemu Slavku Pistotniku odvzel 90 Din. Pri raz-, pravi je Ribič odločno tajil vsako krivdo in se izgovarjal, da si je nameraval denar le izposoditi. Priče pa so drugače izpovedale in potrdile. Obsojen je bil na tri leta težke ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let. Vse tri razprave je vodil okrožni sodnik g. dr. Tombak, votanta pa sta bila okrožna sodnika gg. Zemljič in dr. Kotnik; obtožnice je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik, vse obtožence pajebra nil ex offo odvetnik g. dr. Tomšič. Ptuj Obiskovalci iz Avstrije. Celjska A^utsche Zeitung« se zopet zgraža, da £ ni izvršil o Binkoštih nameravani o-■sk 70 Gradčanov v Ptuju. Pri tem na-2 ?a. seveda naše razmere in toži o iz-jpbenem dobičku iz tujskega pTometa. J?1^ proti tujskemu prometu in bi radi j^i, da bi se kolikor mogoče razvil. Javljamo T>a to, kar smo že često po-' vali. Pri obiskih iz Gradca v Ptuju ne £a tujski promet, marveč za čisto na-^alno-politično nemško zadevo. Ti Jc| ne prihajajo v Ptuj ne zaradi nje-g°vih znamenitosti, ne zaradi lepote na-in ne zaradi vina, ampak samoza-Jvj krepitve ptujskih Nemcev ter rene-,ak>v. Zato obiskujejo tudi samo tiste lo-e- ki jjh je treba podpreti ne zaradi ka gospodarstva, marveč zairadi nemškega posestnega stanja. Od takega »tujskega prometa« nimata ne naš narod ne naša država nobenega dobička, pač pa imata, politično škodo. Zato: obiskov iz Gradca ne potrebujemo! Kolesarjem! Opozarjamo kolesarje, da je po novem cestnopolicijskem redu prepovedano voziti se m enem kolesu dvema ali celo trem osebam. Kdor se bo pregrešil, bo kaznovan! Ureditev prometa v Ptuju. V maši objavi pod tem naslovom v številki od 11. tm. je bila v točki 4 napaka. Ta točka se glasi pravilno: »Za kolesarje je dovoljena samo pešpot od dravskega mostu do Tajčmanovega stolpa, desna pešpot na Pristanu proti klavnici ter desna pešpot na Ljutomerski cesti proti Rogoznici.« Nesklepčna občinska seja. Mestni župan je sklical za četrtek 22. tm. ob 18. uri redno občinsko sejo, ki se pa radi nesklepčnosti ni mogla, vršiti. Po. mestnem štaitmtu je za kvorum potrebno, da sta navzoči najmanj -U občinskih svetnikov. Prišla jih pa je komaj polovica. Radi tega bo seja v ponedeljek 26. tm-ob isti uri. Na dnevnem redu so med drugim zelo važne personalne zadeve, ki povzročajo velike skrbi mestnim očetom, ker segajo globoko v občinske finance. Policijske vesti. Mestno načelstvo je radi pijančevanja prepovedalo dajati alkoholne pijače Heleni Bergerjevi, zasebnici v Ptuju, na kar se gostilničarji opozarjajo; sicer sledi kazen! — Na podlagi tiralice je policija prijela v Ptuju zaposlenega šoferja Frica Kapusa. Eskorti-rali so ga v Celje ,in ga izročili ondotne-cnu okrožnemu sodišču, ki ga zasleduje. Lpotovanje otlpba&€faA 'Ue&aenice m Poljčane Posledice mazaštva. Pred dnevi smo poročali, da se je pri požaru v Hošnicici Strmškova žena pri meševanju močno opekla. Iskala je seveda takoj zdravniške pomoči in dobila za opeklino potrebno mazilo. Pa se je oglasila pri njej neka ženska. Dejala je, da ve za domače zdravilo, ki ji bo takoj pomagalo. Svetovala ji je, naj namaže bolna mesta najprej z živim apnom, nato pa s kravjim blatom. Lahkoverna in nevedna ženska je v dobri veri to res storila, a neizogibne posledice tega »zdravljenja« so bile, da so žensko te dni morali nenadoma prepeljati v bolnišnico, kjer se sirota bori s smrtjo. Razstava. Ob koncu šolskega leta priredi tukajšnja šola razstavo ženskih ročnih del, ki si jo občinstvo lahko ogleda brezplačno v nedeljo 25. tm. dopoldne v tukajšnji šoli. Dve mladinski igri. V Studenicah pri Poljčanah vprizdre v nedeljo v šoli mladinsko igrico »Čudežne gosli«, v Makolah pa ljubko igrico »Šola v nebesih«. Prijatelji mladine pridite! Poslednja koruza dospela. Dospela sta še zadnja 2 naročena vagona koruze, ki so si jo razdelile občine Poljčane, Stanovsko, Lušeeka vais in Makole. Na prošnjo Protituberkulozne lige v Mariboru šo se odzvali ih datoVali fondu za zgradbo azila PTL sledeči dobrotniki, društva in organizacije: Gg, K- Rojnik, Slov. gradeč 10 Din, Viktor Grahor,. Fala, 20 Din, tvrdka Mirko Steiner & sinovi, Slov. gradeč 50 Din, gg. Brata Kuhar, Slov. gradeč 20 Din, Gimnazijsko podporno društvo Maribor 10 Din, Društvo hišnih posestnikov v Mariboru 200 Din, Kasjak Ivan, Sv. Lovrenc 10 Din, Ivan Bauman, Strihovec 10 Din, Vinko Breznik, župnik v Rušah 60 Din, Zveza vojaških vpokojenih igažistov 50 Din, Ravnateljstvo šole za učiteljski zbor v Slov. gradcu 10 Din, Občinski urad Sladki vrh 20 Din, Ljudmila Jost, Sv- Urban 50 Din, Šiker Alojzij, Marjeta) ob Pesnici 20 Din, Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo 100 Din, Krščanska ženska zveza v Mariboru in okolico 50 Din, Blagajna Sokolskega društva Sv. Lenart 20 Din, Kolesarsko društvo »Poštela« v Radvanju 20 Din, Štefan Renčelj v Pobrežju 50 Din, Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v, Mariboru 10 Din, Prostovoljno gasilno društvo Sv. Lenart 20 Din, Društvo hišnih posestnikov v Studencih 50 Din, Protiituberkulozna ligia, v Rušah 100 Din, Pevsko društvo »Poštni rog« vMai-riboru 20 Din, Podružnica F. S. na drž, učiteljski šoli v Maribora 10 Din, na mestnem fizikatu v Mariboru o priliki cepljenja otrok 56.76 Din, Savez privatnih nameštenika inženera, kralj, organ. Fala 190 Din, Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor 50 Din, Klub lekarnarjev v Mariboru 100 Din, Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kamnici 50 Din, Mestni odbor Jadranske straže 100 Din, Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih 200 Din, Delavsko društvo »Detoljub« v Maribora 25-50 Din, Osrednje društvo lesnih delavcev in sorodnih strok, podružnica Ma ribor 25 Din, Nabavljalna Zadruga drž. nameščencev v Mariboru 100 Din, »Merkur« društvo trg. in priv. nameščencev, podruž. Maribor 50 Din, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru 100 Din, Avtomobilski klub, sekcija Maribor 100 Din, Slovensko trgovsko društvo v Mariboru 100 Din in »Zadruž-nost« v Mariboru 100 Din. — Vsem društvom organizacijam in dobrotnilooni, izreka PTL v Maribora najprisrčnejšo zahvalo! Jutri, v nedeiio 25. t. m. na igrišču ISSK Maribora prva kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo SPLIT ISSK MARIBOR Tekma bo ob vsakem vremenu. — Začetek ob 17*30 0. Ilaunig: taistarelši križi v 'fenarškem okraiu kil"?'11") pa so pred vsem takozvani $ke u križi. Ljudje jih imenujejo pomor-križe, kar je prav lep in značilen iz-che pZviraJ°e iz besede — pomor-Seu- ^ križi imajo skoraj vsi enako oblica kamenitem podstavku stoji slok ka-steber 2—3 m visok, na vrhu je • ki sega z robovi čez steber in Je I’ °benem nekako streho, na vrhu pa br,- z^n križ, včasih celo dvojen ali ? križi i stojijo navadno na malem hrib- ’ p°sebno na razpotjih, tako, da je .jjhenik v nekakem trikotu. križe so postavili prebivalci delo-ipg v zahvalo za prestano kugo, delo-in nDa v spomin zaradi pomora umrlih ^m mestu pokopanih oseb. v^iv šentlenarškem sodnem okraju je ^ akih pomorskih križev. kremh are^‘ 3e oni v župniji Sv. Ane v ob ant gu blizu cerkvene gorice, tik l%ia Ta križ stoji med dvema topo-Mafjj ”a Posestvu Jurija Stinerja in žene e- Jz nemškega napisa povzamemo. da ga je dal postaviti neki Heratits (bržkone Geratič) leta 1467. Ta Geratič je moral biti bržkone meščan, kolikor nam pove napis, ki je imel tukaj svoja posestva in je postavil na tem mestu spominček bržkone v zahvalo, da se je z begom iz mesta obranil nalezljive bolezni. V imenovanem letu je razsajala kuga, ki se je pojavila z glavobolom in trganjem po telesu; umrlo je tedaj 11.000 ljudi. Prebivalci tega kraja vedo povedati, da je bilo pri tem križu pokopanih več oseb, umrlih za kugo. Na pomor ali kugo spominja tudi križ na posestvu Martina Krambergerja v Sp. Voličini blizu Čehove gostilne v šent-ruperški župniji. Je to večja stavba, od katere se v sredini križa odpira na vse strani z opeko krita streha, ki sloni na štirih stebrih. Pod streho so na vseh štirih straneh slike, in sicer sv. Cirila in Metoda, Device Marije Lurške, sv. Jožefa in sv. Ruperta. Spredaj najdemo letnico 1510. Križ je bil prenovljen leta 1882. Nad streho so na križu podobe sv. Miklavža, sv. Trojice, sv. Janeza Evangelista in sv. Urbana. Tudi o tem križu se govori, da je bilo tukaj pokopanih seč o6eb, ki so umrle za pomorom. Druga govorica je celo ta, da je baje na tem mestu pokopan Atila, kralj Hunov. Sicer bi za sedanjo krizo ne bilo slabo za tistega, ki bi odkril ta grob, ker bi našel tudi ogromen zaklad. Pa ostalo bo vse le pri pobožni želji. če potuješ od okrajne ceste po bližnji poti med občinama Brengovo in Cogetinci proti cerkvi sv. Antona, zagledaš ne daleč od cerkve na levi strani na posestvu Vinka Lorenčiča v Cogetincih na strmem hribčku spomenik iste oblike kakor jo imajo vsi pomorski križi. Razlikuje se od navadnih križev le v tem, da nima na vrhu plošče, ampak je tam mali prostor, obdan od dveh sten, streho pa nosita dva mala stebriča. V tej vdolbini je kip Kristusa s trnjevo krono na glavi, katero si podpira z desnico. Nad tem prostorom je železen dvojni križ. Na pročelju je vklesana letnica 1529, spodaj pa so videti grške črke Alfa in Omega, t. j. jaz sem začetek in konec! Ljudje vedo povedati, da so ta križ postavili tedaj, ko so zidali pri Sv. Antonu cerkev, kar bi se približno ujemalo, ker so cerkev pozidali leta 1516. Po obliki je treba smatrati ta spomenik kot pomorski. Leta 1529. je razsajala po Slovenskih goricah huda kuga. V spomin na ta strašni ča« ;e bil postavljen tudi te križ. Janisch piše v topografično-statlstič-nem leksikonu Štajerske dežele o nekem zidanem križu pred vasjo Sv. Antona z letnico 1529 in geslom cesarja Friderika III. 'A'. E. J. O. M. Bržkone je mislil na križ, o tem gesli* pa ni nobenega sledu; bržkone je poročevalec smatral še danes vidne grške črke Alfa in Omega za prej omenjeno geslo. V Čagoni, župnija Sv. Anton, stoji na občinskem svetu križ, v katerega je vkle sana letnica 1641. Prebivalci pripovedujejo, da je križ postavljen v znak kuge, ki je tukaj razsajala. Baje je tedaj ostala od vseh prebivalcev le neka ženska, ki je napravila na tem mestu jamo, v katero je znosila vse mrliče, ki so umrli na pomora. Govori se celo o tem, da bi bile shranjene pod tem križem važne listine. Iz vsega tega se razvidi, da je tudi ta križ pomorski spomenik. Zaradi popolnosti omenim še, da je stal blizu domačije posestnika Jakoba Rojsa v Brengovi na hribčku križ, ki pa je tekom let razpadel. V bližini so našli še Človeške kosti. Iz tega bi se dalo sklepati na pomorski spomenik. Na tem meshi stoji leta 1913 na novo postavljeni križ. (Se b& ;qaiJaIievalo.) O maturi s posebnim ozirom na učiteljišče PREDLOG IZ VRST MLADINE SAME. Mariborski »VEČEHNIK« [Tutra —miii—m immimi—«—i ii11 ii »ir iinrnnrn Večkrat se pokaže zrelost v gotovem oziru in obsegu — boljša izraza bi bila ♦sposobnost« ali »zmožnost« — šele z zadnjim letnikom. Zato naj bi bili le štirje letniki in nato v istem kraju in po možnosti na istem zavodu dve leti pedagoške akademije s seminarji in praktičnim delom, n. pr.: praktično preizkušanje metod, ekskurzije, včasih naj bi predavali gostje z univerz ali pa zavodov Kd. Po končanem študiju pa: izpit kakor Da univerzi in tudi — zaenkrat še neobvezna — doktorska disertacija. Člani pe da®oške akademije naj bi imeli pedagoško »ljudsko univerzo« za praktično u-dejstvovanje med narodom; kajti prav učitelji in morda tudi duhovniki so poklicani, da ublažijo prepad med mestom ln deželo, omejijo brezglavi naval v mesto in ustvarijo narodu in sebi na: deželi sami »človeka vredno življenje«. Poleg tega naj bi imeli svojo revijo, in to ne golo orgamzatorične, nego v glavnem idejne vsebine: vzgoja širših plasti naroda. Pedagoška centrala, »Šola in dom«, »Slov. šolska matica«, pedagoški seminar na univerzi im pedagoška akademija naj bi živeli v čim ožjih stikih in njih delovanje naj ne bf bilo formalno verbali-stično, nego dejavnostno. Denar, ki ga do nesejo šolnine, izpiti itd., naj služi zboljšanju gmotnega položaja pedagogov, da bo več veselja za delo: »Za umetniško delo vsaj — »krščansko življenje«! Izboljšanje krize temelji na reformiranju .vzgoje in pouka, saj je mladina »maša nada in up bodočnosti«, naj se omogoči z gradnjo novih šolskih prostorov in nastavitvijo dela sposobnih, voljnih ljudi — individualizirani pouk! Treba je končno uvideti, da je štedenje v tem oziru le tratenje. Niai učiteljišče naj ne pridejo oni, ki ni-' so za nobeno drugo rabo, nego oni, pri katerih se — kolikor je pač mogoče eksperimentalno ugotovi telesno in duševno sposobnost za učiteljski stan. Onim, ki pridejo na ta zavod le radi izobrazbe, recimo otroci bogatejših odnosno premožnejših rodbin (iz mešč. šole!), naj se da ma koncu štirih letnikov le zaključno izpričevalo in a ko se jim ne pri zna tekom štiriletnega opazovanja spo-sohnosti za učiteljski stan in s tem seve da tudi obiska pedagoške akademije, naj se jim to pripiše v izpričevalo. Po možnosti naj se jim omogoči obisk kakšnega praktičnega tečaja ali s posebnim izpitom obisk kmetijske, gozdarske ali kakršnekoli druge strokovne visoke. šole. Matura pa je tu popolnoma nepotrebna in je le škodljivo tratenje duševnih in zdravstvenih sil in v pouku strogo odmerjenega časa. Docela protinaraven izhod iz zavoda: skozi rešetko. Kdor ne butne v zapreko, prileti v prazno in je rešen — to je vsa matura. Poleg tega so postavil! maturo (v tej obliki!) In Jo bra ni jo oni, ki ne poznajo mladinske psihologije. V dobi male mature je otrok pubertetnik in tedaj je potreben precejšnjega gibanja na prostem, sicer zapade onaraiji aili pa prekomernemu (bodimo od kriti!) izživljanju, ki nastopi takoj ali pa pozneje, ko se mu. pridnuži še pijančevanje itd. Je že itako, da zaifrteva potlačena nagonska sila kakršnegakoli razmaha! — Velika matura pa zaloti mladostnika prav v njegovem ustvarjanju lastnega nazora, v njegovem dozorevanju. Tedaj, ko je ves zaposlen s samim seboj, ko se odloča razvoj in obstoj njegove samovzgoje in s tem postanek no-vegtai človeka, dobi za:pirhe.»učenje« za maturo. Seveda je to individualno in prave izjeme so maturantje s štiriindvajsetimi teti. '• s'....;- f. < • Vsekakor je diplomski izpit z diplomo veed premajhna garancija za imetje pedagoško zrelih učiteljev. Nadal]ni dve leti akademije sta potrebni: I. radi mla-IdDletiiosif, a le v. primeru, da bi bili takoj nastavljeni in 2. radi bližjega spozna-vanja pedagogike, posebno sodobne., 0 • no, 'kar se je kdo-učil le radi hipnega in-, teresa, redoborstva — ki lbhko ‘izlvVu z častihlepja ali pa radi podpor itd. — to je vse premalo. Marsikdo bo del (iz zgodovine ped»r,o *M' nekdaj učili. Zakaj se danes ne K c lof!) tako učiti, ne bo prav razumel, ker je živel sam v starem. •. O idejah pa je slišal, da so sicer nekaj lepega, a ne za ta svet. Kakšno je njih slovo od pedagoške snovi, menda že veste: »Stara šola piš me nekam, saj sem že ta nove sit!« Mislim, da jim je to izpričevalo dovolj plastično. Seveda jim tega ni bilo videti pri maturi. Odstranitev mature je seveda zvezama reformiranjem učne ni-oči, učne snovi, učne metode in z izbiro učencev. Kakor hočete!? S polovičarsko izobličenimi vzgojitelji, šolskimi zavodi itd. vam je možno doseči le v najboljšem primem — samo polovičarski uspeh! Napredek vse dobe pojde rakom, žvižgat in v krizi zle-zemo iz dežja pod kap. Pri zdravljenju kritične dobe je treba začeti z ohrauije-njem zdravega in s tem seveda tudi pri prihodnjem borcu naše bodočnosti —ter z njega po ni n ožit vi jo. Predlagam, da se zainteresira s tem problemom vsa inteligenčna javnost in se razpiše anketa, ki se je naj udeleže poleg poklicanih pedagogov tudi ostali, ki imajo sploh kaj izkušenj v tem oziru. Problem istinite šolske reforme je ve-levažen za obči razvoj našega naroda in njegove kulture — vreden je aktivnega zanimanja! St. B. Sokolstvo Prvi pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani Načelstvo Zveze SKJ je sedaj definitivno določilo spored za glavne zletne dneve, kakor sledi: 25., 26. in 27. junija: medzletne tekme Zveze SKJ; 25. junija: ob 18. skušnje Ljubljanskega Sokola; 27. junija: popoldne pregled prostih vaj po župah za člane in članice na Taboru, Sokolu II (3. prostori), v Narodnem domu, v Sokolskem domu v Šiški, v Mladiki in na učiteljišču; 27. junija: zvečer oderski nastopi na zletišču; 27. junija: popoldne glavni zletni nastop članstva; ob 20. pozdravni večer v Sokolskem domu na Taboru. Vidovdan 28. junija: ob 5. zbiranje članstva v garderobah na velesejmu, ob četrt na 6. se zapro garderobe, ob 6. zbor članstva v struje, od 5. do 6. skušnje vojaštva, ob pol 6. zbiranje članic v slačilnicah, ob 6. skušnje članov neobveznih sokolskih žup, ob pol 7. zbor članic v struje, ob 7. skušnje članic, od 8. do 9. skušnje članov in članic ČOS, ob pol 9. zbiranje starejših članov, ruskih gostov in, članstva za posebne točke žup v struje, od 9. do 11. skušnje starejših članov, ruskih gostov in posebnih točk žup, ob četrt na 11. se zapro garderobe za obvezne župe, ob 10. zbiranje članstva obveznih žup v slačilnicah, ob 11. zbor član stva obveznih žup v struje in skušnje tega članstva. Popoldne ob 15. prva javna telovadba na zletišču: 1. člani — proste vaje — neobvezne župe, 2. članice — proste vaje, 3. nastop članov ČOS, 4. nastop ruskih Sokolov — vaje z meči, 5. posebna točka »Ljubljanskega Sokola«, 6. inž. podoficirska šola iz Maribora: »V novi život«, 7. posebna točka župe Niš: se-Ijački radovi, 8. posebne točke žup: Sarajevo, Bjelovar in Beograd, 9. nastop kr. vojne mornarice. Zvečer ob 20. na zle tišču telovadna akademija Ljubljanskega Sokola in akademija Sokola Zagreb 111 na Taboru. Na Vidovdan 28. junija se 'zapro vsi vhodi v slačilnice za vse oddelke točno ob' 14. Drugi glavni zletni dan 29. junija: ob 7. zbiranje članstva za odhod, ob 8. pohod. Ob 16. druga javna telovadba na zletišču: 1. proste vaje članov obveznih žup, 2. proste vaje članic, 3. nastop članov in članic raškega pokrajinskega sa-veza, 4. nastop članic COS, 5. nastop vojske: Ja sam Slovan, 6. nastop starejših članov, 7. posebne točko žup: Zagreb, Mostar in orodna telovadba članstva’, 8. nastop kraljeve mornarice. 9. nastop sokolske konjenice. Ob 15. uri se zapro vho di v slačilnice za vse oddelke. SPORED GLAVNIH ZLETNIH DNI. la v vsakem oziru odlično in sijajno. Točen spored telovadne akademije bomo objavili v prihodnjih dneh. Vozni red sokolskih vlakov. Železniški odsek zletnega odbora je sestavil za prihod in odhod sokolskih vla kov v Ljubljano vozni red. Na pokrajinski zlet bo vozilo iz vse države nad 30 posebnih sokolskih vlakov, ki imajo poleg običajnih železniških številk še sokolske številke. Iz Maribora bosta voziia dva posebna vlaka. Prvi sokolski vlak štev. 15 bo odhajal iz Maribora, glavnega kolodvora 27. t. m. ob 14.30. uri. S tem vlakom se pelje vse telovadeče članstvo, ker mu za druge vlake ne velja brezplačna vožnja. Drugi sokolski vlak štev. 14 bo odhajal iz Maribora 27. t, m. ob 16.30 uri. Društva ob progi do Poljčan stopajo v ta vlak na najbližjih postajah. S tem vlakom se peljejo udeleženci sokolskega zleta. ^ Prekmursko, murskojn ptujsko okrožje se odpelje s sokolskim vlakom številka 13, ki prihaja iz Čakovca in odhaja iz Ormoža 27. t. m. ob 7.30. uri. Društva ko roškega okrožja- ob postajah od Dravograda proti Celju se peljejo z rednim vlakom štev. 9.113, ki odhaja iz Dravograda 27. t. m. ob 7.30. uri in se priključi sokolskemu vlaku štev. 15, ki odhaja ob 16.07. uri iz Celja. Prihod čeških Sokolov v Maribor. Poseben sokolski vlak bo pripeljal češke Sokole 27. t. m. ob 8.45. uri v Maribor. Odhod iz Maribora bo ob 9.20. uri. 2e danes -opozarjamo na svečan sprejem, ki ga bo priredilo naše Sokolstvo bratom iz Češkoslovaške. Iz Sokola Poljčane. Ker je manifesta-cijsko zborovanje JRKD v BeogTadu spet preloženo, sedaj od 2. na 23. julija; se naš prvotni radi zbora odpovedani telovadni nastop ne preloži na jesenski čas kot javljeno, ampak bo kot je bilo svoj čas določeno v nedeljo 2. julija. Soort (utri ISSK Maribor : SK Split Prvak LNP proti prvaku Splitske nogometne podzveze. V nedeljo 25. t. m. bo ob 17,30 na igri’ šču v Ljudskem vrtu najvažnejša kvah fikacijska nogometna tekma za vstop v državno nacionalno ligo, in sicer se sre’ čata SK Split :ISSK Maribor. Vsi športniki našega mesta se zave- dajo važnosti tega srečanja. Samo naj- , . „ . , . ... ... I večja vztrajnost in borbenost enajsterice Jubilejna akadem. Ljubljanskega Sokola. ; ^ Marjbora ^ prip0m0reta naše- V okviru zletnih prireditev bo na Vi- 5nu pj-vaku do zcželjeiicga uspeha. Uver-dov dan zvečer ob 20. na sijajno iluitr-' jčni smo, da bo belp-črna enajsterica iz-niranem zletnem telovadišču, bibilejnn te- polnila nade, ki jih v njo stavimo! Dol-lovadna akademija Liuhtem-kcn-a Soko-' žnost vseh, prijateljev ISSK Maribora in la. ki bo gotovo nrekps:,a vre dos-edani"' nogometne 'igre sploh pa je, da se tekme akademije tega društva- ; T°čen soored . ude eže, kajti zmaga ISSK Maribora je akademije nam’ še ni sporočen, nač' pa j tudi zmaga nogometnega športa našega :mo izvedeli, da se na akademiji pono-1 mesta! Podprimo naše fante v težki in vi glavna točka Ljubljanskega Sokola, ki (odgovorni' borbi! Tekma bo ob vsakem vremenu. Sodil bo g. Podubsky iz Zagreba. Klub kolesarjev in motociklistov »Pe run« priredi jutri, v nedeljo 25. t. m. izlet k Sv. Petru pri Mariboru. Odhod točno ob 14. s Kralja Petra trga. Prijatelji kolesarskega športa iskreno vabljeni! jo je sestavil brat Viktor Murnik. Po pri-"rarnih sodeč bo ta telovadna točka novost, ki je v zvezi z ogromnim delom in Pripravami. Ker so nam vse dosedanje - r—lemi je Ljubljanskega Sokola znane elitne, kakor je to pokazala zadnja •*- '-radia leta 1931 v »Unionu«, * go-v,ostjo pričakujemo, da bo tudi ta aspe- Mednarodne rokoborbe. Izidi sinočnje* ga tekmovanja: Bogner je V 42. porazi Schwarzbaiuerja, borbi med Catcheaujei*1 in Tomom Sayerjem ter med GirilovoW in O rszowskim sta se končali neod.oceno. Drevi nastopijo Angelescu : Mrna v odločilni borbi. K tej borbi je treba Prl* pomniti, da se je Mrna obvezal, da bo v primeru, da trikrat zapusti blazino, Ž&a* go prepustil Angelescu. Nadalje nastopi* ta drevi Orszowski:Sdiwarzbauer in Bo* gner:Mileusmič. Jutri, v nedeljo pa srečajo: Catcheau:Schwarzbauer, ®ri‘ lov: Angelescu ter Bogner: Tom Sayef* Vse borbe so odločilne. .. ISSK Maribor, lahkoatletski odsek. J ponedeljek 26. t. tn. ob 18. bo strogo ob* vezen sestanek vseh seniorjev, juniori®* in dam v Ljudskem vrtu. Načelnik. Nov športni klub v Ljubljani. Zagreb* ški »Jutarnji list« je objavil naslednjo formacijo, ki jo je prejel iz Ljubljane-»Ljubljana, 22. junija. Iz ljubljanskih spon nih krogov poročajo, da je bil blizu Ljub* Ijane v Zgornjem Kašlju te dni ustanov* ljen nov športni klub pod imenom »Zaf* ja«. V tem klubu se je zbralo več dobrih igralcev iz vseh klubov v drŽavt tako n. pr. brata Bertonclja iz Maribori-Pavičič in Beloševič iz »Concordije« h8* ki pa nimajo nobene zveze s to malo v8* sico pri Ljubljani. Namen kluba je, das omogoči tem igralcem prestop v Ijublj**1' sko »Primorje«. Po pravilih JNS ne UjjT re igralec pri prestopu iz enega v jj-drug klub sodelovati 6 mesecev pri F* venstvenih tekmah. Z ustanovitvijo **°| vega kluba bodo ti igralci verificiraj kmalu nato pa bo klub razpuščen, takoj bodo mogli igralci takoj pristopiti k »”*’*' morju« in igrati že v tekoči sezoni v P ' venstvenih tekmah. Ta postopek, ki jr igrava pravila »Saveza« in športni dt"" obsojajo tukajšnji nogometaši.« ŠTIRJE TIPI DANAŠNJE ŽENE. Znano je, da je veda že izdavnaP ^ učevala žene in da jih je vse Pre j kušala razvrstiti po kategorijah, k** ji je tudi uspelo, zakaj dokazala 1* da so štirje tipi žen. V »Revue de Pariš« je nepodpisan aV*' tor nedavno razpravljal o ženskih tipik zato mislimo, da ustrežemo ČitateljicaiP* če tudi mi za njim popišemo te tipe. Prvi tip: V prvo kategorijo sp^aj0 značajne, spodobne ženske večje kuKur * So srednjevelike, z dražestnimi in UIIieia jenimi kretnjami, zaljubljene nravi, to® kakor se hitro vžgo, tako hitro se oh* * de, kratkomalo harmonične ženske. 0° nikdar ne trpe zaradi ljubezni niti n*s nesrečne v zakonu; lahko rode otroke 1 jih hočejo vedno same dojiti. Rade so)j pe, in če se jim zdi, da niso dovolj, s* vsemi silami prizadevajo, da bi oko vs®" kega ljubitelja ženskega spola obvis®** na njih. No, ali poleg vsega tega so lične gospodinje in imajo rade red v h*‘ ši. te Drugi tip: Njeno vnanje in notranje ¥ ljenje nima vseh lastnosti ženske in že***' kosti; taka ženska je nekaka mešanj moškega in ženske. Ampak njene mo$8 poteze na obrazu jo delajo interesanb’?' Je lepa, se oblači okusno in rafinirano, f pametna, duhovita, mnogostranska, W vlačna za moškega, polna miline, ali V0" leg vsega tega je hkrati tudi neprijett*8' Ljubezen, hiša, zakon so zanjo katastf<£ fa. Ženske iz te skupine postanejo utflet' niče, pustolovke, feministke ali pa k®" kete. ^ , Tretji tip: To je nežna, slabotna že*1' ska, ki je videti vedno mlada, dokler h doživi kakšnega udarca, nakar se prič*1 naglo starati. Vedno je trudna, rada 1°' ži, da jo boli glava in križ in hodi kar h®' prej k zdravnikom za ženske bolezni, ” pa nikdar 1*3 morejo pogoditi njene b°' lezni, ker je — ni, ampak izvira vse sat*1 od narave, nekaj je pa domišljija.’ Četrti tip: Sempatja naletite nanjo, deti je kakor dete in ohrani vse svoje $ ljenje ta detinski izraz. Ima formah*® kretnje in stas dečka, vendar zna biti . življenju tudi energična. Njen odnošaj d moža je vedno detinski, a njen zakon, k8■ ‘ se stvari same tiče, tudi ni zakon. Tak?11 žene po navadi nimajo otrok. 31 milijonov brezposelnih. Strokov®^ ki, ki se bavijo s problemom brezpos®^ nosti in štejejo to nesrečno armado, ^ pasteli, da je .na vsem svetu 31 miljo**®, brezposelnih, od katerih jih ima Arne*1 ka okroglo 17 milijonov. Sfk-a^a-u^i OCEANOPOLIS &o fa a-n o skrivnosti Za časa obredov proslave je Oceano-Polis zavrgel ves svoj kulturni in znanstveni razvoj in se vrnil popolnoma v Primitivno preteklost, ki se je kazala v vsem svojem veličastju zlasti tedaj, ko gong oznanil pričetek svečanosti. V lstem trenutku so zaigrale godbe molit-Vene speve solnčnemu božanstvu. Na trsu zbrane množice so dvigale roke proti ebu 'n mrmrale molitve, priklanjajoč se v enakomernem ritmu do marmornatih a • turobna molitev množic se je zlivala z zvoki godbe in gonga v čudovito eno-D-,^ena melodija je globoko vplivala na ° Jana, da je jasno občutil svečanost ““tka in nemo ter zbrano občudoval akonierno valovanje vernikov solnčne ir Prabožanstva. el ov eika pro šlo st I Muzika molitve, godbe in gongov se je stopnjevala vse do hipa, ko so se nenadoma odprla velika vrata marmornatega svetišča, in se je na pragu pojavil veliki duhoven Etiopis, obdan od svečenikov, članov vlade in drugih dostojanstvenikov, dvignil zlati meč in blagoslovil mno žico, ki je izbruhnila v en sam krik obupa in prošnje za rešitev. Ves trg je podoben divje razburkanemu morju najpestrejših barv. Po blagoslovu so se pričele zgrinjati na trgu zbrane množice proti marmornatemu stopnišču in vratom svetišča. Astis je molče prijel za roko Doljana in ga potegnil za seboj. Le s težavo sta si napravila pot med množico in dospela naposled do podnožja skale, v katerem je bi- •Jo izklesano svetišče. Tu je Astis odprl nevidna vrata in ga tako po docela skriv nem hodniku vodil v notranjost, kajti dohod preko stopnišča je bil tako zatlačen; z ljudstvom, da bi bil vsak poizkus priti po tej poti do velike dvorane popolnoma nemogoč. Hodnik, po katerem sta stopala Astis in Doljan, je bil nerazsvetljen ter je vodil do malih kamenitih vrat, ki so se na Astisov pritisk neslišno odprla. Od tu sta stopala po mračnih prostorih še nekaj korakov in dospela naposled do nekega stranskega vhoda v središče svetišča. Doljan je bil že dotlej prepričan, da, mora biti svetišče starih Atlantov kraj čarobne umetnosti in najdragocenejših starin, toda prvi pogled vanj ga je popolnoma omamil. Takega bleska in bogastva si ne bi bil mogel zamisliti niti v sanjah. Slika, ki se je nudila njegovim očem, je bila nepopisno očarujoča. Vse je prekrivalo čisto zlato, orkašeno s kamni vseh barv in velikosti ter prekrito deloma s preprogami neprecenljive vrednosti in umetniške dovršenosti. Mimo tega je zagledal prekrasne kipe božanstev in slike take popolnosti, o kakršnih nikoli ni sanjal. Pred steno ozadja so bili zbrani člant vlade in dostojanstveniki s predsednikom senata Semisom Ramisom na čelu. Na drugi strani so stali svečeniki z velikim duhovnom Etiopisom. Pred ogromnim kipom solnčnega božanstva Ra pa je plesalo tri sto najlepših deklic vsega podmorskega ljudstva. Po svojih vitkih in gibčnih telesih, črnih valujočih laseh, pre krasnih žarečih očeh in kakor alabaster belih grudih so bile podobne bolj boginjam kakor hčeram smrtnikov. Njihove ritmične gibe so vodili zvoki tajinstvene godbe, ki je bila od neznano kod in polnila vse prostrano svetišče. Dvorano so polnili omamni vonji kadil in razsvetljevali so jo mavrični soji darilnih ognjev. Na zlatem, z dragim kamenjem posutem prestolu pod kipom božanstva Ra pa je sedela najlepša vseh deklet podzemskega mesta... (Se ,.bo,,nadaljevalo:) Mali o Razno lastne«- P0|HSTVO skrain lzclelka dobavlja po ga Dnh-?ZITlernll1 ccnah Zal°-jev v 1 • a združenih mizar-.'Hiška ul. 22. nasproti Weixl.. dWiLes' elektrotehnnično poni. fr Maribor. Slovenska efpi,*' ,*ek 27—56, proizvaja skih h0'nstalacije stanovanj-obieu ’ vil- gospodarskih lest,n ' zaloga motorjev. stal"ce,v, svetilk, elektroin-kurB\C‘IskeSa blaga po kon--H£incni ceni. 519 Sob Martin safran. fer .črkoslikar, pleskar in jg > Maribor, Slovenska ul. (Prevzema vsa v to stroko li° skladišče raznovrstnih knVjn b strojev, železnine, daiajl’ Iste kupujem in pro-ribo?-a 7ustin Gustinčič. Ma-• fattenbachova ulica 14. 2279__________ ‘Rol^.ANlLNO KNJIŽICO 3k.00oI e Maribor« boniia . Prodam najboljšemu Valni Naslov: Posveto-Slov«a »Marstan«, Maribor, Zn- ®,nska ulica 22. (Priložiti S^jHke.) 2325 Vinotoč "a Kalvariji (Jan) ^ovrstno pecljevo vino, POSOJILO IŠČETE? Zaupajte se preje Posvetovalnici »Marstan«, Maribor, Slovenska 22. Vpisnina Din 10 (vnaprej!) 2324 KJE DOBIŠ najboljše in najcenejše čevlje in kje se izvršujejo najcenejša popravila? Moški toplanci Din 22.—, ženski Din 16.—. Blago je zajamčeno prvovrstno, ročno delo. Točna in solid na postrežba. Potrudite se na Glavni trg štev. 4, dvorišče, desno k čevljarskemu mojstru Lovcu 2339 TRAJNI KODRI 100 DIN. izdelani z najnovejšim preparatom. Takoj valovi brez vodne pri Marici Požar, gledališki frizerki, Vetrinjska 11. 2344 SPALNE in jedilne sobe, šperane, iz kavkaškega orehovega lesa, politirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa, prepleskane, po ugodni ceni prodam. Mizarstvo, Aleksandrova cesta 48. 2321 REZAN, prvovrstni suhi les, raznovrst ne deske itd. 1 m3 po Din 300,— dobite v lesni trgovini Albin Ceh, Maribor, Betnav-ska cesta 4. 2302' MILOSTIVA Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbnejše konzervira tvrd ka P. Semko, Gosposka ulica 37. Ob enem istega za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu. 2298 JOSIP NEKREP. tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ul. 59. prevzema vsa dela v mestu in na deželi z in brez materl-jala. Za predajo naročil po nizki ceni se priporoča — Josip Nekrep. 2294 RADI OPUSTITVE TROO-VINE oblastveno dovoljena razprodaja. L. Ornik, Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost! 230’ Mri «turiste, skavte, „Weekend“itd. športni oddelek A. Sfioiec Maribor, Jurčičeva 8 FOURNIER. kaukaški oreh, v veliki izbiri! dobite poceni pri Zalogi pohištva, Vetrinjska ul. 22. 2331 POHIŠTVO, vseh vrst zajamčeno dobavlja najceneje tvrdka Novak. Vetrinjska 7, Koroška 8, Glav ni trg 9. 2297 Prodam ENODRUŽINSKO novo hišo s tremi sobami, ku hinjo in vrtom prodam. Delav ska ulica 11, Pobrežje 2301 KNJIŽNIČARJI! I Prodani popolnoma novo knji go (vezano) Rathgeber: »Ech te Madchen — Reine Frau-en« za polovično ceno. Naslov pri upravi lista. 2303 STAVBENI PROSTOR s sadnim vrtom v sredini me sta na prodaj. Vprašati: Židovska ulica 8, Zidanšek. 2317 PRODAM novozidano dvostanovanjsko hišo v Studencih, Bolfenkova ulica 14. 2341 SINGER ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, radi selitve na prodaj v Vrbanovi ulici št. 6, pritličje. 2353 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, na prodaj po ugodni ceni. Nekrepova ulica št. 4, I. 6000 OglaSultel Kupim GLASBENO DRUŠTVO poštnih uslužbencev kupi 26 železnih stojal za godbo. 2310 KUPIM proti gotovini približno m2 zemlje na Pobrežju nji okolici Maribora, pod »takoj« na upravo POKROV za pisalni stroj, kupim. Pojasnila pri hišniku, Maistrova ulica 18. 2348 V nalem LEP VELIKI VRT, s stanovanjem, primeren za vrtnarja, oddam. Cenj. ponudbe pod »Vrtnar« na upr. Ve-černika. 2336 Stanovanie STANOVANJE z 2 sobama in kuhinjo, elektr. razsvetljavo, oddam s 1. julijem. Stritarjeva ulica 17. 2291 ŠTIRI-. PET- ALI DEVET-SOBNO STANOVANJE komfortno, ob parku, oddam s 1. septembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 2328 ŠTIRISOBNO, KOMFORTNO STANOVANJE ob parku, oddam s 1. julijem. Naslov v upravi »Večernika«. 2327 LEPO trisobno stanovanje, s sobo za služkinjo, kopalnico, velikim vrtom, oddam mirni stranki s 1. avgustom. Vprašati v u-pravi. 2342 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam takoj dvema gospodo ma ali gospodičnama. Vprašati pri g. Schober, Grajska ulica^__________________ £308 OPREMLJENO SOBO oddam gospodični. Radvanjska cesta 6/11. 2313 VELIKO SOBO s štedilnikom takoj oddam. Pobrežje, Zerkovska cesta 33 2329 DVE GOSPODIČNI sprejmem kot sostanovalki. Grajska ulica 2. Kumvald. 2332 SOBO lepo opremljeno oddam zakonskemu paru brez otrok. Lah, Dravska ulica 10/11. 2335 ODDAM SOBO s štedilnikom proti odkupu pohištva. Vrbanova ulica 21. 2334 SOSTANOVALCA. boljšega sprejmem takoj. Jen kova ul. 5. Vrata 2. 2343 Moderne kopalne obleke obalne pižame kopalne plašče kopalne čevlie *n čepice nudi BOLJŠA DRUŽINA sprejme isto iz boljše družine nižješolca(ko) v celo oskrbo. Krasno stanovanje. Pomoč pri učenju v jezikih. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Fina vzgoja«. 2347 TRI GOSPODE sprejmem na hrano in stano-vanje. Dravska ulica 15. 2356 OPREMLJENO SOBO, lepo, oddam eni osebi. Vrazova ulica 6. pritličje, levo. 2350 lokal LOKAL tik glavnega kolodvora oddam. Vprašati Aleksandrova, cesta 48, mizarstvo. 2322 TRGOVSKI LOKAL na'najboljši točki mesta (Glav ni trg) dam v najem. Naslov v upravi. 2340 Posolilo IŠČEM POSOJILO 6000 DIN. Za obresti dam hrano in stanovanje zastonj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Varno 400«. 2345 Službo dobi UCENCA z dobro šolsko izobrazbo sprejme Vicel, Gosposka ulica 5. 2311 UČENKA išče mesta za šiviljo ali frizerko. Angela Zupanec, Laže. p. Loče pri Poljčanah. 2367 Službo •SAMOSTOJNA ŽENSKA. poštena, išče mesta kot snažilka pisarniških prostorov ali stopnic. Ponudbe prosim na upravo »Večernika« pod šifro »Poštena«. 2299 MLADO DEKLE išče čez dan zaposlitve. Ponudbe pod »Inteligentna« na upravo »Večernika«. 2316 Pouk STROJEPISJE, STENOGRAFIJA, KNJIGOVODSTVO. korespondenca. Pouk za posa meznike. Začetek dnevno. Kovač, Maribor, Krekova 6. 2333 Vabilo na vrtno veselico ki bo v nedeljo, dne 25. t m. v staroznani gostilni v Razvanju. Začetek ob 15. uri. Na razpolago bo: posušen svinjski vrat, ocvrti piščanci s solato, komad Din 20.—, domače svinjsko meso iz zabele. Točim domače pohorsko vino po Din 8.— in 10.—-. Ocvrti piščanci vsak čas na razpolago. Za dobro postrežbo skrbi in se priporoča 2323 MARTIN PUKL, gostilničar. Za potovanje! Vse v veliki izbiri in po solidnih cenah priporoča Ivan Kravos, Haribor Aleksandrova cesta 13 pisoucn n. z. z op. imniBoe. nami doi Jstanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800000 Din Sprejema hranilne vloge aa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek olačuje iz svojega. ■3 ^mahinacijami v- mzniH iatoaft Hi Vam nudimo najnovejše svHe od Din 17*— naprej „ pikeje, froteje, ripse, pravo plato, eponge in raznovrstna novosti Vetad pomanjkanja dtnarja sprejemano tudi hranilne knjižice v plačilo. beli z rdečim usnjem beli z rjavim usnjen VELETRGOVINA TRGOVSKI POM • MARIBOR RADIO-APARAT „ V VSAKO HISO Philips radio »JADRAN” Proizvaja zgradbo električnih eentral na vodno moč, elektr. omrežja vsake vrste ter hišnih in zunanjih inštalacij, stanovanjskih hiš. tovarn in drugih objektov Dobava vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo - generator-j e v, transformatorjev iz največjih svetovn. tvor-nic. 2017 Lastna specijalna po-pravljalnica aparatov, dinamov, elektromotorjev, transformatorjev. Prodaja inštalacijskega blaga, lestencev, svetilk, žarnic itd. — ILIČ Vladislav, elektrotehn. podjetje, MARIBOR. Aleksandrova c. 24. Tel. 27-44 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 17 a Prvič le prispel * popularni in nadarje^ grafolog in okultist PAUL GUTVILLEN »tranke v 'Tattenbachovi ulici J* pritličje, levo, vrata 1. (Poleg --------------nega doma«c). . Točen študij in analira značaja in življenja vsake oiebc popolnoma znanstveni podlagi. Prečitajte letake po mest#- *. kažite oglas svojim znancem! Na zahtevo pride tudi na doH>-na Din 30.—. ^ Dante in gospodje! Aoarat s priključitvijo na električno omrežje in vdelanim zvočnikom .... Din 1.900*— Plačljiv v 12 mesečnih obrokih a Din 176*» Philips radio „SAVA“ Aparat s priključitvijo na baterije in zvočnikom ...................................Din 700*-— Plačljiv v Yl mesečnih obrokih a Din 66*. Jamčimo za dober prejem najvažnejših evropskih postaj, kakor tudi za cisto naravno zvočnost. Alco se zanimate, pošljite spodnjo nakaznico tvrdki: pristen črn ržen kruh je zelo redile^ Ostane v največji vročini 8 do 10 dni svež in zdf*y' ter se zato vsem turistom, restavracijam in delikatesni111 trgovinam najtopleje priporoča. Glavna zaloga: Maribor, Befnavska 43 ?ff Glavn: trg, v trgovini Jos. Skaza, prej Siri«-Podružnica: Nova vas 20! Zanimam se brezobvezno za: „JADRAN“ aparat s priključitvijo na električno omrežje „SAVA“ aparat s priključitvijo na baterije ter Vas prosim, da mi pošljete detajlno navodilo. hne: ...............—.......................................................................... Naslov: ......................................................... <Č»s»r ns is!it«, črtajt«! Draibeni oklic Zahvala. Za ustne, pismene in brzojavne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše prebljubljene, predobre in nepozabne Olge Kosfamškove se vsem iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala prečastiti duhovščini, predstavnikom in zastopnikom oblasti, korporacij in društev, gasilski župi levega brega z vsemi gasilskimi društvi med temi gasilskemu društvu iz Sv. Trojice za počastitev z zastavo. Prisrčna hvala gospodu dr. Toplaku in šolskemu upravitelju gospodu Lazarju za ginljive govore ob grobu. Nadalje se iskreno zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja, vsem neštevilnim prijateljem in znancem in vsem onim, ki so na kakoršenkoli način počastili spomin preblage pokojnice. Sv. Martin, dne 24. junija 1933. Janko Kostajnšek in sorodniki. Dne 18. avgusta 1933 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga Počehova I, vi. štev. 7, Počehova II, vi. št. 8, Hrenca III, vi. št. 3. Cenilna vrednost: I. D 52.740’50, II. D 496.2l9’30, III. D 109.819’44 Vrednost pritikline: k II. Din 44.105’—, k III. Din 12.014’—, Najmanjši ponudek:1 k I. Din 35.161’--, k II. Din 330.813.— in k III. Din 73.213’—. Pravice,tkatere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih m* moglo več uveljavljati glede napremičnine v škodo zdraži-telja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Srtsko sodili« v Mariboru, odd. IV., dne 7. junija 1933. | Centrail & z MARIBOR Podružnica : CELJE g 1 v lupini novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte prej IUZNOSTAJERSKA HRANILNIC/ 0 | Sprejema vloge na knjižice in tekoči | račun proti najugodnejšemu obrestovanju afc. | | Najbolj vama naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim ]| | svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantne j 0 = i - —* ^ .............................................................................................. Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni ^ STANKO DETELA v Mariboru