eto II., *tav. 2t4
V Ljubljani, sobota dna (O. aeptembra 1921
Posamezna «tev. 50 P8f • 2 V
a « 4hm|i MOK

hD oglati do 80 oa
■ (H--- *
JUTRO
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Uratfnlitvoi
>lLl<f»
HBdoMava i
HH
Upravnlitvoi b« k.«
fcl. potttat m« HaTu.ML
Ljubljana, 9. septembra, podpisovanje natega državnega pošla Jo v polnem teku. Vesti, ki pri-jajo U Beograda, so zelo ugodne. V jmfinih krogih se pričakuje, da bo dplonih rrt ko 600 milijonov di-rjer. V tem slučaju so bodo podpi-aa vsoto sorazmerno prikrajšale. Med večjimi vsotami, ki so bOe dodaj podpisane, bi bilo Imenovati: flr-i Mlhajlo Koeovljanin is Jagodine podpisala 1,900.000 dinarjev, urad-Ski peniijkki fond v Beogradu 1 milili, pri francosko - srbski banki so mo ob dan podpisali mali vlagale! «.000 dinarjevt • Pripomnimo, da naj-ičje vsote, ki jih bodo gotovo pod pili denarni zavodi, kateri so (lan) inzorelja za državno posojilo, niso prtjavlj-sne.
Od Strani finančnega ministra Je ak-ja giede podpisa državnega posojila •viaprav končana, ker se je stvori!, ikor je znano, konzorcij srbskih, hr-itekih in slovenskih denarnih zavo-rr, ki je prevzel garancijo za podpis ilega posojila Sodaj gre za to, ali i plačan ta »nosek z denarjem, ki je prvi vnti določen za industrijo in t denarni promet Pričakovati je, da i to ho bo zgodilo, ampak da bodo ranOnioe, posojilnice in posebno pri-itniki denar, ki je sedaj pravzaprav irtov, uporabili za državno posojilo, ri tem bodo seveda profitirali, ker ormaino obrestovan je za hranilne, loge mala sedaj ie S do 4 odstotke lor pa naloži denar v narodno poso-lo, dobi ni8 manj kakor 7 odstotkov,
>	je dvakrat več.
Ko so meseca julija t. L zastopniki enarnih zavodov — slovenskih, srb-tlh in hrv stokih — pristali na to, <la iplačajo najemu finančnemu ministru
i	račun državnega posojila znesi k 00 milijonov dinarjev, so s tem le-srni zavodi javno priznali, da zaupa-
>	v gospodatsko moč naše držaje, riinall so, da zaupajo našemu finanč mnu ministrstvu , da jim bo plačal chao 7% obresti in da bo izpolnil ■df drugo obveznosti. S tem činom .10 Mtopniki našega denarnega sveta pojavili na laž vse govorice, posebno [ovorieo nam sovražnega inozemstva, Is naša država ni urejena in da ne "jo ipolnila svojih dolžnosti Ta dementi
ii	W1 izročen v besedah, temveč s ie-anji — z argumentom zlata.
V drugih državah se posveča držav-dm in sploh narodnim posojilom posebna pažnja, Pri narodnih posojilih m gre le za to, da dobi finančni mini-[ter denar, amoak gre posebno za Jo. a se razširi državna in narodnostna ieja med najširše sloje. Vsak delavno, lak učenec, vsak uradnik in sploh ■sakdo, ki podpiše državno posojilo, lokumentira s tem, da veruje v pro-psh svoje države in da je voljan ji lomagati. Gotovo se še spomnimo, »kšna propaganda se je delala nekoč ri na« radi vojnih posojil. Bioskopi. redav&nja v šolah, časopisje, ugodno-ti url vojaštvu in vsa mogoča druga redstva so se uporabljala. Mi ne rabilo vseh teh sredstev, ker ideja vojne-» posojila je bila našemu narodu tu-1. bila mu je sovražna. Ideja narod-tega posojila pa je močna dovolj, -la te rabi umetno vzpodbude ali re-Jame.
Ljubezen do naroda in države moralo izkazovati z dejanji. Pri narodnem losojilu država ne zahteva od nas nilskih žrtev. Bogato nam nagradi za-tpa.nje in razumevanje za neobbodno-itt njenega razvoja, ki ga izkažemo s »odpisom narodoma mvsoiila. Vsi ve-
0	in vsak dan čutimo, kako težavna
1	naša gospodarska obnovitev, ker iam je vojna pokvarila ali pa zausta-dla elementarna sredstva gospodar-tva in prometa.
Stare in pogoste so pritožbe radi [lavnega prometnega sredstva, želez-ac. Treba je popraviti temeljne gradiš obnoviti pragove in teči, razširiti lelavnie«, poraviti in pomnožiti park 'ozov in lokomotiv. To stane velike rsote, prinaša pa še večje, kadar ie ivršeno. Isto "elja za telefonske in >rzojavne proge, za hitrejši promet s listni in pošiljatvami, skratka, za ves a»ebni, trgovski in poslovni promet. So še druge nujne državiy potrebe, oda te so najvažnejše. Ugoditi .jim je reba. Saj čutimo na lastni koži vsak lan, da zavirajo ti glavni nedostatki iltrejši tempo ureditve, hitrejši razvoj n obnovo. Denar, ki era posodim drža-H v ta namen, posodim svojemu last-lerrm narodnemu gospodarstvu. Ta totiar investiram v tvojo lastno bodočnost, posodim ga samemu sebi. Vrh" etra se vsote za obnovo najvažnejših irametnlh sredstev no pošljejo v ino-
Beograd. 9. septembra. (Izv.) Kakor znano, «0 se proti razpisu naknadnih občinskih volitev za razveljavljene komunistične mandate pojavili zlasti iz opozi '-'h pa tudi iz vladinih krogov tehtni pomisleki, ker uredba o občinskem volilnem radu, ki sloni na čistem proporčnem sitemu, ne pozna nobenih nadomestnih volitev. Zlasti opozicija Je očitala vladi, da se z razpisom nadomestnih volitev krši princip proporca v prilog vladnim strankam. Od neposredne aktualnosti je bilo to vprai-nje zlasti za Ljubljano, kjer so bile nadomestne volitve Ze razpisane. Notranje ministrstvo Je sedaj rešilo sporno zadevo tako, da je odgodilo ljubljanske nadomestne občinske volitve, 1! ikler zakonodajni odbor ne reši volilne uredbe. Pokrajin-
Nadomestne občinske volitve se ne vrše
VOLIJO SAMO OBČINE S KOMUNISTIČNO VEČINO, -i TAKOJŠNJA VOLITEV ŽUPANA V LJUBLJANI.
ska uprava je pozvana, da stavi glede
dopolnitve uredbe zlasti tudi o dopustnosti nadomestnih volitev konkretne predloge, ki se bodo pri reviziji v ustavodajnem odboru vpošte-
vali.
Istočasno z odlokom o odgoditvi nadomestnih volitev je minister notranjih 7.: '"v odredil, da se takol razpiše v Ljubljani nova županska volitev, da mesto ne bo ostalo še nadalje brez redne irave.
Beograd. 9. septembra. (Izv.) Notranji minister Je odredil, da so v onih občinah, v katerih vsled števila razveljavljenih komunističnih mandatov občinski odbori niso več sklepčni, ti odbori razpustijo ln razpišejo nove volitve.
Važni sklepi zakonodajnega odbora
Beograd, t. septembra, flsv.) V. odsek zakonodajnega odbora je pod predsedstvom posl dr. Žerjava skupno * eksperti ministrstev pretresel uredbe ministrstev s&obračaja, pošte in telogrnia,
Zanimiva je bila razprava o uredbi gladi ustanovitve poštnih hranilnic za. vgo dr žavo. Ko Je finančni t"" nekatere izpremembe, so jo sklenilo, di naj se ustanovi enoten zavod poštne lira
Proračun za 1.1922
DVESTO MILIJONOV DEFICITA. - NOVO PRORAČUNSKO
LETO.
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Jutri se sestane budžetnl odbor narodne skupščine, da prične razpravo o državnem proraC.mu za leto 1922. Finančno ministrstvo Je 2e predložilo proračune petih resortov ter bo jutri izročilo bu d žete tudi ostalih ministrstev. Prvotni budžetnl načrt, sestavljen na podlagi dogovorov finančnega ministrstva z zastopniki posameznih resortov Je Izkazoval okrog sedem milijard Izdatkov ln nad dve milijardi deficita. Finančni minister Je ta prvotni načrt znatno restringiral, s tem da je odbil velike vsote bud-žetu vojne uprave, znižal število uradništva ln uvedel povsodl princip strogega štedenja. Novi predlog finančnega ministra predvideva okrog 5 milijard državnih Izdatkov ter 48») milijonov dohodkov. Deficit je torej pieračunjen na 200 milijonov dinarjev.
Proračunska razprava bo jako obširna.
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Ministrski svet je danes razpravljal o
uradi ostanejo decentralizirani in bod< imeli svoje sedeže v Beogradu, Ljublja, ni, Zagrebu in Sarajevu.
Za 12. soplembra je sklican odsek, k bo razpravljal o uredbah ministrstva t? govine in industrije, za 15. Beptembra ju odsek za nredbe ministrstva za socialni politiko.
Dne 20. septembra se vrši plenarna e» ja zakonodajnega odbora.
proračunskem predlogu finančnega ministra. Sklenjeno je btlo, da resort-nl ministri predloge finančnega ministra še enkrat pregledajo, nakar se bo v ministrskem svetu izvršila zaključna razprava ter dosegel sporazum, ki bo vladi omogočil solidarno zastopati predlogo finančnega ministra pred parlamentom.
Beograd. 9. septembra. Predsednik finančnega odseka, Vola Veljkovlč Je sklical sejo tega odseka za jutri dne 10. t. m. ob desetih. Razpravljalo se bo na seji o onem delu proračuna, ki je že tiskan In razdeljen članom odbora. Finančni zakon še nI Izšel. Izgleda, da Jutri finančni minister ne bo Imel ekspozeja. Treba Je tudi ugotoviti, da proračun, ki se izdeluje sedaj, velja za leto 1922. Potetakem se bodo štela proračunska leta ne več od maja do maja, ampak od januarja do januarja. Vakuum, ki nastane na ta način od meseca maja do decembra 1921., se Izpolni s proračunskimi dvanajstinaml.
DirB.BV 0<ujurauaj.l, JFUBLO	MJmgtuan, -—-j -------------—	■ _
gradjevlne, in poljoprivrede. Večina jih , nilnico s Bedežem v Beogradu. CoUovn je bilo odobrenih nekatere z raznimi " -—--'- J	™
Izpremembami. Danes se je razpravljalo o uredbah, tičočih so agrame reforme. Odsek je zavzol stališča, da nI kompe-tenten razpravljali o onem delu agrarne reforme, ki se tiče «kmetovsklh» odnošajev t Bosni, j»lni Srbiji ln Makedoniji, pač pa o Izvedbi agrarne reforme pri ▼eleposestvlh. Odsek se je nadalje zavzel ia to, da se arb-tki zakon o pospeševanju vinogradništva protegne na celo državo.
Za četrt milijarde kupčij na velesejmu
VEDNO VEČJI GOSPODARSKI USPEH.
LJaMJans, 9' septembra. Tudi dansSnJi . rajo ves sejem v propagandne s vrhe. -dan je bil dotok občinstva prav velik. [Velika naročila zaznamujejo tudi Strojni Prodanih je bilo nad 5000 novih vstop- | tovarno in livarne. Posebno so dan: nie, obisk Je bil nad 8000, vsota vseh do- j Strojnim tovarnam ln KranjBki Industrij sedanjih obiskovaleov je dosegla 78.000. ski družbi tudi mnoga naročila na zvo Med obiskovale! so bile danes tudi raz- ! nove, po vzorcu razstavljenih, ki so seve ne šole, med največjimi trgovska Šola iz da tadi že zdavnaj prodani bronasti -Novega Sada z 9 profesorji in 180 učen- | Cerknico, železni pa v Podbrezje. Igraii ci ln učenkami, ter vinarska šola iz Ma- «Progree» so vzbudile veliko zanimanj
riboia.
Kupčije so tudi danes bile prav živahne. Zolo velika naročila jo dobila kemična industrija. Jako „« pohvalijo tudi vi
in trgovec iz Vojvodire je danes kupi celo izložbo. »Kristal« so je s sejmom le po upelal. Urarji in zlatarji so na debeli delali manj. zato pa cvet« dotallna knp
nograaarjl, ki so samo danes zaključili čija v njih stroki. Razne druge obrti, ti dobavo za 8 milijone kron ln ki po za- katere doslej drugod po Jugoslaviji nisi
vedoli, n. pr. domača tvomica koles ii otroških vozičkov, so vbudile največji zanimanje in prejele poleg naročil vso stransko zagotovilo, da se nove zalogi ne bodo več naročale v inozemstvu, mas
nimanju kupcev sodijo, da je v bodočnosti pričakovati še vse drugačnega prometa. Mnogo vina je bilo prodanega v Srbijo, Bosno in zapadno Banovino kljub temu, da so tam prav dobra vina doma. Velika naročila so se stekla pletarski in- | več doma.
dustrijf, srednje dobra naročila pobist- 1 NaSe včerajšnje poročilo o skupni vio veni obrti za navadno pohištvo, znatna j ti zaključenih poslov se je nanaialo H naročila tvornicam upognjenega lesa. No- | zaključke do srode opoldne. Do nocoj Jt va velika naročila so dobile tvomice ple- pa po dosedanjih dovolj točnih Intorma tenln ln trikotaže ter tvomica zaves in cijah skupna vsota sklenjenih kupčij pro štorov. Trajno dobiva največja naroči- segla 250 mllKonov ali četrt milijardi la manufakturna stroka. In slcor poleg kron, od tega petino samo v mannfak razstavljalcev tudi manufakturne firme, turi! stroki ter mnogo v železarski la ko ki jih na sejmu ni (n. pr. ff. Urbane, vinski stroki.
MajT).	V nedeljo bo zanimivo poizkueno ka
Pri tej prilik treba omeniti, da je se- hanje na pečeh ruskega izumitelja inž jem vebče prinesel vBemu mestu neobi- Bogatirjeva.
čen promet. Restavracije delajo nepre- Incidentov doslej na sejmu nI bili stano. tako da osobje že jedva vstraja. vkljub ogromni udeležbi in včasik, n. pe
Italijansko vojaštvo za Zapadno Madžarsko
Tudi za prenočišča prede trda, vsa so nepreetano zasedena in le požrtvovalnosti pri»nanega strokovnjaka g. nadofl-elala Sibenlka se je zahvaliti, dn se na-stanjenje vrši v redu in brez večjih zmešnjav. Zagrebška kinematografska družba »Jugoslavija« je odposlala danes v Ljnb-ljano svoje operaterje, da kinematografi-
DtmaJ, 9. septembra. (Izv.) Večerni listi objavljajo poročila iz Dunajskega Novega mesta, da je dospel tja poseben italijanski vlak z italijanskim vojaštvom. Sodi se, da je dospel cel bataljon, opremljen s strojnicami, metalci min in več topovi. — ItaMjanski bataljon bo odšel takoj na bojišče kot antantina vojska, da izsili Izvedbo mirovne pogodbe s strani Madžarske.
Avstrijski zunanji urad do sedaj o dohodu italijanske vojske ni dal nobenih pojasnil, ter niti potrdil niti zanikal resničnost vesti.
Praga, 9. septembra. «Prager Pres-se» priobčuje obširno poročilo o organizaciji madžarskih tolp v zapadnl Madžarski. Vsebina tega poročila Je posneta po gradivu, ki so ga poslali antantni zastopniki pariški poslani-
ški konferenci. Ugotovljeno je, da je madžarska vlada pripravljala na Burškem prevrat, ki naj bi se razširil v Avstrijo in ki bi Imel namen enemogočiti izvedbo trianonske mirovne pogodbe.
Na čelu tega gibanja, ki se vodi iz Budimpešte, stoje Friedrich Urmen-szy, Szmrecsany in Sigray. Prostori prevratnikov se naliajajo na Rada-yevi cesti. Tam zbirajo prostovoljce. Prostovoljci imajo prosto hrano, obleko, 100 kron na dan in dovoljenje, da smejo v sovražni deželi pleniti. Prostovoljce pošiljajo pod vodstvom aktivnih madžarskih častnikov v Monošter. Vrhovno poveljeništvo upornikov' Je v Monoštru. Poveljnik je polkovnik Haidy. Tam se nahaja tudi skladišče orožja.
zemstvo. Kar je le mogoče dobiti v ob-1 NOV PORAZ VLADNIH CET V
novitvene svrhe doma, se bo kupilo in naročilo doma. Tudi to je važno. O priliki sejma smo se naučili vsi spoznavati razvojne možnosti domače industrije, dela in zaposlenosti. Državno investicijsko posojilo služi tudi tem življensldm interesom narodne olh nove.
Premislek, kakšnega ogromnega pomena je posojilo, nas sili, da vprašamo: Ali so bomo Slovenci udeležili poipisovanja narodnega posojila tako častno, kakor smo se častno postavili s svojim sejmom?
No dvomimo, da bo odgovor na to vprašanje pozitiven.
ALBANIJL
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Med vladnimi četami in Miridlti je prišlo pri Vadenoji do hudih bojev, v katerih so bile vladne čete popolnoma poražene. Iz Skadra so bile odposlane na pomoč nove muslimanske čete.
KOZAKI V BOLGARSKI VOJSKI
Sotlja, 9. septembra. (Izv.) V Varno Je prispelo 3.500 kozakov z otoka Lemna. Pričakuje se še prihod na-daljnih 7000 z Oalipolskega polotoka, ki bodo uvrščeni v bolgarsko dobro-voljsko vojsko.
v četrtok, akutnemu navalu množic. Vse ga skupaj je bila doslej ukradena etu srebrna žepna ura v gnječi pred sejmi Sčem, na sejmi Siu samem pa tri kosi to. aletnega mila ;n ena »teklenlca. Izbor nemu službovan!u varnostnih organov e< jo zahvaliti, de si zlikovei doslej nis« npali do raznih vabljivih lepot.
POVERJEN1STVO ZA PRAVOSODJE V LJUBLANI UKINJENO.
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Ministrski svet je danes odobril predlog ministra pravde, da se takoj ukine poverjciš'- 'i ..ravosodje v Ljubljani. Posle poverjeništva prev:-ame poccbno odeljenje ririetrstva pravde s sedežem v Ljubljani, dokler ne bo izvedena nova organizacija pravosodne uprave.
REVIZIJA IZVOZNIH CARIN.
Beograd, 9. senteinbra. (Izv.) Finančni clrek zakonodajnega odbora se bo prihodnje dni povodom raz-p._ e o carinski ureJbi pečal z vpra-njem revizije izvoznih carinskih postavk. V ospredju stoji vprašanje znižanja izvo::ne carine za pšenico, ki ga zr.htevaJo agrarni krogi ter odprave izvozne carine na les in lesne produkte, izv^emši okrogel les. Razprava obeta biti jako živahna.
ZAKONSKI NAČRT O USTROJU ARMADE
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Glavni generalni štab je izdelal zakon o vojski in ga predložil ministrstvu vojne in mornarice. Zakon se bo še enkrat pregledal, izpopolnil in eventualno izpremenil. V to svrho se sestavi posebna komisija, v kateri bodo šefi vseh oddelkov voir.iga ln mornariškega ministrstva. Nato bo predložen zakonodajnemu odboru.
ZAKONSKI NAČRT O DRŽAV NEM SVETU.
Beograd, 9. septembra. (Izv.) N; današnji seji ministrskega sveta, k je trajala od 9. do 11. ure dopoldite sta bila sprejeta zakonska načrta c državnem svetu in upravnih sodiščili (Glej tudi poročilo na drugi strani!]
PAŠICEVO POTOVANJE V INOZEMSTVO.
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Kakoi je Izvedel vaš poročevalec, odpotuii ministrski predsednik Nikola Pašk v nedeljo v inozemstvo. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal minister za konstituanto, dr. Marko Trif-kovič. Tozadevni ukaz je že pri pravljen.
Dunaj, devize: Zagreb 648 — tw2 Beograd 2510 - 2610, Berlin 1317—1324 Budimpešta 299.40 — 302.40, Bukarešta 1205 - 1805. London 4790 - -1810, Milan 5125 - 518f., Newyork 1291 - 1295 Pariz 9780 — 9S20. Praga 557 — 563, Sofija 945 — 955, Varšava 3425 — 3625 Zllrich 21750 - 21800, val n te: dolarji 1279 _ 1283, K v! 925 - 935. marke 1812
—	1318, funti 4750 — 4770, francoski franki 9730 — 9770, lire 5630 - 56S0. dinarji 2580 — 2600, poljske marke SC
—	41, leji 1297 - 1307, Švicarski franki 21700 - 21750, češke krone 1552 — 155Š, madžarske krone 801 — 806.
Beograd, 9. septembra. (Tzv.) Pomočnik finančnega ministra, dr. Nikola Kostreu Bič, je odpotoval v ZagTeb, da organizira propagando sa državno notranje posojilo,
Zakon o centralni upravi in o državnem svetu
Znljčanje ministrskih portfeljev. Ureditev upravnega vodstva.
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Ministrski s.et je včeraj in dan'-a reševal in oklepal o zakonskih predlogih glelc ureditve najvišjih državnih oblastni j, katere predloge mora vlada v smislu ustave predložiti zakonodajnemu odboru v »prejetje.
Odoliren je bil zakonski predi op o centralni upravi. Ministrski svet bo Sitol v bodoče poleg ministrskega predsednika 12 ministrov. Portfelji so raz-deljeni tako - le: 1.1 pravda, in vere; 2.) prosveta: 8.) zunanje zadeve; 4.) n >-tranje zadevo; B.) finance; '5.1 vojska in mornarica; 7.1 gradjevino (stavbe); S. saohračaj pošta in telograf; 9.) poljo-privredo in agrarna reforma; 10.) Sume in rudo; 11.) trgovina in ndustrja; 12.) narodno zdravje in socljalna jiolitika. V vsakem ministrstvi lx> i<ef vseh xl-dolkov »vrhovni načelnik', ki kol uradnik varuje kontinuiteto. V velik'n resortih sc morejo S|>eoiialnf> naloge Poveriti državnim podsekretarjem.
Odobren jo tudi predlop o ministrski odgovornosti, o organizaciji in kompe-tonei državnega saveta in poslovnik za državni savet.
Državni savet bo po novem zakon i vrhovno upravno sodišče države. Na njepa grelo pritožbe proti odlokom ministrstev ter prizivi proti razsodbam oblastnih upravnih rn1' orve instance. Upravne instance bodo redovito dve, prva glavarstvo, .lrupa oblast Proti odločbi oblasti ho pritožba na oblatiti.o upravno sodišče.
Zakonski predlog o centralni upravi jo Ml danes popoldne preko predsednica skupščine že izročen zakonodajnemu odboru. Poslanec dr. Žerjav je kot poslujoči podpredsednik sklical plenarno sejo zakonodajnega odbora za 20. t. m. Ni tej seji se prične razprava o zakonu o centralni upravi.
Naoetost med Berlinom in Bavarsko
Berlin, 8. septembra.
Razmerje med nemško državno In bavarsko deželno vlado se jo v zadnjem čflvi še bolj poostrilo. Kakor mano, i<> na Bavarskem vlad v rokah
Zdravniški kongres v LJubljani
Znanstveni zbor. — Sistematičen boj tuberkulozi.
VčeraJSnjl, drugI dan kongresa, so posvetili zdravniki strogo znanstvenim predavanlem o tuberkulozi, tej najstrašnejši morilki človeštva, kl se le rupatla zlasti po naši državi.
Znanstveni zbor le otvoril kot predsednik odbora za pripravo in uvrstitev znanstvenega gradiva v temi .Tuberkuloza v Jugoslaviji, dr. Ivan Jenko Iz Ljubljane, kl le nalprei pozdravil vse predavatelje in ostale kolege, naglašujoč, da njihova številna navzočnost dokazuje, da ie v Jugoslaviji dovolj zdravnikov, kl Imajo dobro voljo In tudi dovolj znanja, da rešilo to perečo In globoko v narodno zdravje segaiočo vprašanje v prid in blagor našega edinstvenega naroda. Boj proti tuberkulozi je telak ir zalo |e treba pritegniti vse faktorje, kl imajo v teh smereh ka| odločujočega vpliva. Mobilizirati le treba javnost, bolnike, kulturno-hlgljenske institucijo, zavarovalnice, bolniške blagajne Itd. V bojni metež proti tuberkulozi ie tre' a poslati sploh vse, kar je mogoče. Glavni kontingent pa na| postavi v tem boju država sama, ki Ima od zdravega naroda največ koristi, posebno ministrstvi za narodno zdravstvo in socljalno skrbstvo, v prvi vrsti pa seveda (ln..nčni minister.
Predlagal le imenom zdravstvenega odseka sledečo resolucijo, ki se Izroči min! t.o za narodno zdravstvo in je bila soglasno spreleta.
Resolucija.
1.	Minister za narodno zdravstvo, kot naikompetentnelšl faktor, se naproSa, da
osnuje jugoslovanski .^..tralni komite za pobljanle tuberkuloze. Ta komite ima pravico, ustanavljati po potrebi tudi pod-komlteje.
2.	Sedež centralnega jugoslovanskega komiteja nal bo eno jugoslovanskih univerzitetnih mest
3.	Komite nal išče stike z Internacijo-nainlm udrtiženjem n pobijanje tuber-ku'ozc.
4.	Država naj pokliče v ta komite same strokovnjake ln naj ga materljalno na|-izdatneje dotira.
5.	Ves boj In vsa organizacija se Ima
osredotočiti v tem komiteju.
6.	Boj države in nlcno sodelovanje se naj kristalizira ,■ sledečih točkah:
a) Socllalna zakonodaja mora biti prežeta v vseh panogah z idejo bola proti
i leto. Od skupnega Števila trnu lih po rae-I stih In na deželi |e bilo 18.105 moSklh In 15^72 žensk, za 3441 oseb pa nI zuan spol. Na tisoč prebivalcev Je umrlo v Sloveniji brez Guštalna ln Prekmurja na tuberkulozi v letih 1908. do 1914. v me-stih 5.74, v okrajih pa 2.93, v letih 1915. do 191«. v mestih 5.49, v okrallb 2.68, leta 1919. v mestih 4.85, v okrajih 2.50, ali skupno v letih 1908. do 1919. v mestih 5.59, v okrajih 2.77 oseb. V Ce!|u |e umrlo za jetiko v dobi 1908. do 1919. na tisoč prebivalcev 8.6, v Ljubljani 5.10, a od teh preko 50 odstotkov tujcev. V Ptulu 4.56, v Mariboru 4.12. V političnih okrajih |e bila v istem času največla umrljivost za tuberkulozo v radovljiškem In kranjskem (4.40, oziroma 4.20 od tisoč
prebivalcev), najmanjša v koCetskem. Na deželi je bila umrljivost znatno večja nego po mestih do starosti 15 let. od 15 do 70 let pa nižja. Po mestih le umrlo za Jetlko največ oseb v starosti od 31 do 50 iet, na deželi pa od 16 do 30 let. Posebno pljučna, kostna In abdomlnalna tuberkuloza je zahtevala na deželi več žrtev nego po mestih. V ljubljanski pro-sekturl le bilo od 1910. do 1921. obdud-ranlli 6170 mrllčev, od teh 1457 Jetlčnlh.
Izlet na Bled ln v Bohinj.
Danes dopoldne se nadaljujejo znanstvene razprave, opoldne pa se odpeljejo udeleženci kongresa z gorenlsklm vlakom na Bled In v Bohinj, da si ogledajo te bisere naše zemlje.
klerikalnih ' monarbistov (predsednik i tuberkulozi. V tem oziru ie omeniti zia-
-eritnimaš Kahr). Na celem Bavarskem vlad« Se od lani obsedno stanj-> Demokrati in socijalisti se pritožujejo, da. se Izjemne določbe izvršujejo le na škodo stranke levice in dn se pod za-»čito tecrr. izjemnega stanja uporablja tudi umor kot politično sredstvo proti neljubemu nasprotniku (Erzborper). Socijalisti zahtevajo zlasti, da se »tavi protidržavno rnvarenje pruske častniške klike v Monakovem.
Države* vlada je od klerikalne bavarske vlado zahtevala, da se izjemno stanje odprav'. Bavarska vlada sp pro-tivi tej zahtevi. Tudi je odklonila zahtevo Ber'ina po ustavitvi klerikalno-monarhMione »Augsburger Abendzei-tung*. ki redno piše proti državi.
Del klerikalcev in oficirska klika neprestar.o rovarijo. vzdržujejo stalne ■/.vezo z Wittelsbachovci in s Karlom HabsburSkim ter še vedno vztrajajo pri programu, da se Bavarska odcepi od rajha in postane samostojna — kraljevina. Demokrati in socijalisti proze lio samo za ta slučaj, ampak tudi če t-f: Kahro\a vlada ne vkloni berlinskemu diktatu r>o odpravi izjemnega stanja, da prot-lase v Nilnihergu samostojno republiko »Franken*. ki bi ostala zvezna nemška država. Takšna odcepitev Frankonije bi oslabila Bavarsko in s tem izolirala klerikalno - mo-imrhistič.ne »-eakcijonarje.
Položaj se presoja v berlinskih kriv pili zelo ro-no Bavarski ministrski svet se neprestano posvetuje, istotako vodstva «oeijal?efov. demokratov in strokovnih organizacij.
sti: stanovanjsko vprašanje, nadzorstvo Industrie, zavode za neozdravljive, kl se nal priklonilo lc bolnišnicam, sanatorlie za ozdravljive Itd.
b)	Osnuje nal sc pri eni aH dveh medicinskih fakultetah stollca za proučava-nje tuberkuloze, kl Ime) namen, proučevati tuberkulozo, vzgajati spccljaliste za zdravllcnje in strežnlštvo In kot eno najvažnejših nalog, t. vsemi sredstvi popularizirati boj proti tuberkulozi.
c)	Statistiko in kataster nal država brezhibno org : ira.
č) Končno veljaj za državo načelo: Sprcir.ljai vsakega državljana profiiak-tično od rojstva do groba.
Predavanja.
Včeraj dopolne so se vršila splošna
predavanja o tuberkulozi, popoldne statistična, kirurgiška ln Interna, danes dopoldne pa se bodo vršila dermatološka predavanja o tuberkulozi. Skupno Je bilo priglašenih 30 predavateljev in se predavanja objavijo v strokovnem zdravniškem glasilu.
Morilka tuberkuloza v Slovenlli.
Nal navedemo v naslednjem nekoliko podatkov Iz predavanja šefa statističnega odelenia v Beogradu dr. G. Boglča, o statistiki tuberkuloze v Sloveniji, iz katere ie razvidno, da zahteva tuberkuloza v Sloveniji zelo znatne žrtve. V letih IT??, do 1919. ie uinrlo v Sloveniji na raznih fortn ;h tuberkuloze skupno 36.478 oseb, ali povprečno 3040 na leto. V glavnih mestih Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj Je umrlo v istem času za Je-tiko 5154 oseb, ali povprečno 429 na
Po sveiu
—	Bolgarija prosi antanto »a pomoč. «Mir» javlja, <la je bolgarska vlada 31. avgusta izročila predsedniku medzaveznlSke komisije v Sofiji noto, v kateri pravi, da je Bolgarija po de-mobilizaciji svoje armade o«tala brez vsake vojske in da je Število -prostovoljcev tako majhno, da ne zadostuje niti za obmejne straže. Bolgarska vlada apelira na komisijo, da obrne na to vprašanje vso svojo pozornost in da omogoči Bolgariji tako rešitev, da bo lahko Izvršila vse odredbo mirovnega sklepa in pariške konferenco. »Prepo-rcc> javlja, da je poslala medzaveznl-ška vojna kontrolna komisija o stanju bolgarske armade v Pariz obširno poročilo, v katerem naglaša, dr. je po-' trobno, da se dovoli Bolgariji kljub določbam mirovne pogodbe Število stal ne armade.
—	Postreljeni ruski učenjaki Iz ruskih vi-ov se d oznava, da se nahaja mod 61 osebami, ki so bile te dni v Moskvi ustreljene vsled protiboljševi ške zarote, tudi več učenjakov in ugledni), politikov: Tagenzev, znani geograf; LazarcvBkij. znani ruski ju-rist; senator Manušin, bivši ruski minister pravdo in drugi. Ruske vesti na-glašajo, da je vseruski pomožni komite razpuščen. ker je te TrocklJ energično zahteval.
—	Upor v Indiji se Siri. »Thnes* javljajo iz Kalkute, da je položaj v Indiji zelo resen. Opor ni v oŠ lokalen. Londonska vlada mnogo konferira z indij, sko vlado, da zaduši revolucijo. Revolucionarno gibanje se je razširilo že tudi na sosednje države Indije. Afganistanska vlada, jo sklenila s Perzijo pogodbo, ki nI ravno v angleškem interesu. Anglija je vsled tega pod vzela korake pri afganistanski vladi. Iz Teherana javljajo, da je perzijska vlada anulirala dogovor z angleško fi nančno komisijo. »Times* so mnenja da bodo vse te Okolnostl zelo vplivalo na bodoči razvoj dogodkov v Indiji
Politične beležke
-f Pogrešno nazlranje Pokrajinska uprava jo v dopisu na mestni magistrat se postavila na stališče, da »ostanejo po določbi § 16 obč, reda za mesto Ljubljana občinski svetovalci in namestniki v uradnem poslu tudi po preteku triletne volitveno dobe. dokler se na njih mesto ne pokličejo novoizvoljeni. Ker novi občinski svet še ni de-tinitivno izvoljen, še ni konstituiran, in tedaj uradnih poslov še ni mogel prevzeti, Ima vse dolžnosti vršiti še stari občinski svet na čelu starega Zuiiana. oziroir.a podžupana. Mestna občina ljubljanska tedaj ril bn-z lr-galnega za stopstva in je tedaj noopravičeno, iln so važne zadeve (kakor n. pr. občinski proračun) do sedaj ostale nerešene.* — To naziranje pokrajinsko uprave je prav gotovo pogrešno. Novi občinski -vet ni le definitivno izvoljen (naknadno rnzvoljavljenje 6 komunističnih mati datov na tem ničesar spremeniti no
ma konstituiran občinski svet res ni, ker izvoljeni župan ni bil potrjen. Ta del konstituirajočega akta bo treba torej ponoviti Definitivno Izvoljen pa je podžii|ian. Stari občinski svet jc prenehal eksir,tirati v tem momentn, ko »o bili poklicani novoizvoljeni občinski svetniki*. Pokrajinska uprava je imela takoj, ko je bila službeno obveščena da g. Pesek ni potrjen, pozvati novi občinski svet, da ponovi akt županske volitve In zadeva bi bila žo davno v redu. Pri tej priliki omenjamo v osta lem, da nepotrditev g. Peska še ni bila uraduo razglašena. To zamudo bi vsekakor kazalo popraviti.
Vpogled v Peskove akte. Kakor nam poročajo iz Beograda, jo minister notranjih zadev i ozirom na vprašanja, stavljena mu iz krogov raznih parlamentarnih strank odločil, da se dajo takozvani Peskovi akti na vpogled zastopnikom vseh parlamentarnih skupin, ki se za afero zanimajo. VsleJ te odločbe mirii»*ra so akt vpogledali za-topniki soeijalno - demokratičnega kluba. V tisk je bil porazen
-j- Kot pomožni organi klerikalcev
se z vnemo udejstvuje Peskovo glasilo. Včeraj Je »Jugoslavija* ponatisnila Slovenčev* uvodnik »Usoden pojav ter ga kot svoj član"1- f-rvirnla svojim čitateljem. Intimno** med SLS in NSS postaja večja od dne do dne.
-f Shod NSS v Ptuju. Poel. Brand-
ner in goep. Pesek sta •»klicala v četrtek sh.id v Ptuj. Gosp. Bran'!nor jo pi vzel nalogo, da izvrši delo Peskovega maščovanja nad uglednim državnim uradnikom. Pod zaščito imunitete je ta gospod blatil drja. Pirkmainrja kot goljufa in lopova, vedoč. da si uradnik, kateremu je kradel čaat, ne moro poiskati takojšnjega zadoščenja. Zasedanje parlamenta bo šele petno oktobru. Zaničevanje vsakoga poštenega človeka je edini odgovor na tako banditsko početje. Gospod Posek je v svojem govora ponavljal s"oj« p«r verzno laži, da so mu demokrati ponujali milijone, da so ga hotel! r»praviti za ministra in druge pravljice za politične otročaje. Seveda gosp. Pesek ni botel sprejeti milijonov ln tudi minister ni hotel biti. Največjega občudovanja vredna pa je predrznost, s katero je govoril o svoji aferi. Ta pre drznost drži gosp. Peska še nad vodo, ko bi drugi bili žo davno vtonilL Pa
Šport in turl&TlUa
KOLESARSKI TERMINI.
Dne 11. septembra. Kolesarski khft
«lllrlja»: kolesarska gorska tekma t« Ljubljanski grad, start pri CeSnovarju Dol. cesta ob 230. — MotocikUška gorth tekma na Ljubljanski grad, start pri Ct šnovarju ob 3. url.
Dne 18. septembra: Kolesarski »Podta vez* motoma hitrostna tekma na 10 ktn proga K ranj-Gašte j-Med vode (Bohinc' Start ob 0. url dop. — Popoldne kol« sarske dirke »športnega tedna*. Prog, Ljubljana-St. Vid Ljubljana.
Dne 25. septembra: Klub »Ilirija* pagandna dirka Ljubljana-Ribnica-Ko^r e, 63 km. — Metoma vztrajnostna toS nja Ljubljana Novo merto-Metlika-Cmn melj-Kočevj«.
Dne 2. oktobra: Zaključna dirka.
Dne 9. oktobra: Pportna zabava in r»t delitev daril.
Dunainje tekme. Ob pol 17. url na prti štoru »Ilirije* nadaljevanje lahkoatlctlf nega t.kn. vanJa: tek na 110m z zaprt kaml, skok s pn'lco v višino, disk, sta feta 4 x 100 m, skoki v daljavo, tek m 75 m za dame In damska štafeta 4*1 metrov; rokomet.
' 7omet ne tekme dne It. t. m. (Službe, na objava LNP.) V nedeljo dne 11. t. m Igra ob 15. url rcprcz:ntanca mest Ljulv Ijana : Celje še 17 minut, ker se ie mo rala tekma dno 8. t. m. med omenjenimi moštvoma vsled mraka predčasno zakljc čitl. Tako) za to igra reprezentanca m* sta Celle proti zmagovalen komblniraml ljubljanskih teamov z dne 8. t. m. Ista nj stopi v sledeči sestavi: Skrblnšck (Sp,) Jeras, D.-c^r I (Sp.) — Zucchiatti, Din (Pr.), Bregar II (Sp.) — Zargaj l (Sp.) Tc. novic (P.-/1 Neka, Zargal II, Kotnil (Sp.). Predpisi glede opreme veljajo Ist kot pri zadnji tekmi. — Nato sledi odlo čllna tekma reprezentanc mest Ljubljan proti Maribor za prehodno darilo. Tekm obeta biti zeb zanimiva, kajti stCta nasproti dve en-kovreinl moštvi. — Sod-niki: Prvo delno tekmo in tretjo tekmi sodi g. Vodišek, drugo g. Jerala.
VOLITVE V OBRTNO SODlSCl
Pomočniški odbor gremija trgovcev Ljubljani le sklenil predlagati za volltv v obrtno sodišče, ki se vrše v ncdello dni 1!. t m. v mestni posvetovalnici, sledeči kandidate:
Za prlseJnlkc: Kugler Davorin, Peta Fran, Satran Josip, Sekula Josip, Miklavi Zane, Vldlc Avgust, Požar Vinko (trgov ski uslužbenci), vsi Iz Ljubljane.
Za namestnike: Krek Josip, Dacar Jo sip, Schaffer Juri, Beerbuč Arnošt (trgov, ski uslužbenci), vsi v Ljubljane.
Za prlsednlka vzklienem sodišča: Muli' ček. Fran, trgovski uslužbenec vLIubflanl Ker so te volitve ravno za trgovski uslužlience zelo važne, pričakuie polno številne udeležbe
Za volitev v obrtno sodišče, kl se v dne 13. t. m. v mestni posvetovalnici pri poroča gremlj trgovcev v LJubljani svo jim članom In okoliškim trgovcem sledei kandidate: Za prisednike: Cadež Gvidon, Lenas:
Ivan
r«
Janko, Kollmann Robert, Samec voda' je "tudi''^"gosp*. "Peaka "pregled Stupica Fran Sterk Peter, Zebri Fr«: - '	vsi trgovci v LJubljani.
Za namestnike: Soklič Matej, trgov« v Ljubljani; Polak Josip, trgovec v LJubljani. Stanzer Henrik, trgovec v Llubll«' ni; Sporn Josip, trgovec na Ježicl.
Za priscdn'.ka vzklLu.ma sodišča: Lil leg Alojzi!, trgovec v Ljubljani.
Trgovci se poživljajo, da se volitev pol-noštevllno udeleže ter volilo predstojci! kandidate.
boka.
-f Obrekovalci preklinjajo. Maribor ski »Slovenski Gospodar* je napadel štajersko učiteljstvo z izrazom «da<'?ii' piceljni*. Na to nesramnost so učitelji, ki jim Je »Slovenski Gospod-ir. na menil to psovko, odgovorili s tožbami tako, da je do r'in^s vloženih proti Ko-roščeventil glasilu čez 200 tožb. V svoji zadnji številki se sedaj Korošec - Pu-šenjakovo gladilo Izgovarja in prlobču-je nekako izjivo, v kateri preklicu,je svoio žalitve. Seveda mu to ne bo nič pomaga'o, ker vsi tožitelji vztrajajo pri svojih tožbah. »Slovenski Gospodar' bo lahko pred sodiščem dokazal svoj napad na učiteljstvo, ki si jo na ta način izbralo edino pravo pot, da enkrat za, vselej onemogoči izbruhe kle
more), temveč je že tudi pričel delova-j rikalnega sovraštva proti učiteljstvu. ti. Imel je že svojo prvo sejo. Popolno-1
Prvi koncert zbora kubanskih kozakoi se vrši danes v soboto dne 10. t. m. ob poi 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu so najpopularnejše ruske stare In nove narodne In kozaške pesmi, kakor tudi pesmi znamenitih ruskih komponistov. Razun tega se bodo proizvajali narodni kavkaški in kozaški plesi. Dirigent Je znani profesor moskovskega kon-servatorija, g. S. Sokolov. Predprodal! vstopnic v trafiki Dolenc, Prešernova ul
Sala Santel
Kolektivna razstava njegovih del v telovadnici «Mladikc».
^Gledanje u vidjcco.* To je problem slikarske umetnosti. Kako poda?, Kar vidiš, to je že tehnika. Kako [»redmet izgleda, ti pokaže vsaka fotografija; fizični proces motrenja pa Izloča tudi predstavo, ki je individualen psihičen proces in zato odvisen od svojega nosilca. t,, j. gledalca. Te predstave so rri impresijonist.il mehanične, objektivne, in reprodukcija videnega je individulna Pri ekspresijonistu je ž« predstava individualna, reprodukcija je le meliame, na, objektivno h-^žnijn al! ponavljanje te predstaVe. Razlika med obema je v psihični obdelavi predmeta, in doflodno v izražanju te predstave. Nikjer si pri nas doma razliko ne stoje tako ostro nasproti, kakor pri Saši Šantlu in bratih Kraljih. Tu stojita nasproti ne le dve tehniki, dve maniri, marveč nezmerno mnogo več: To sta dva sveta, stari ln novi? to sta dve dobi, — kakor da leže med njima tisočletja; kakor da pripa.la-ta stranki dvema različnima rasama. To je razlika temperamentov 1 svetovnega naziranja. in ne le šole. Kontrasti, kakor ee tako često najdejo le redko. Šantlor Veli Joža in Kraljev Krali
Matjaž! Med njima globok prepad in nikjer mostu. In oba sta naša, ker smo begati In ker »naša zemlja je zdrava*.
Santla sem vrt"e! v predal impresionistov. To ni dobesedno točno. Tod i točna klasifikacija se mi ne zdi neobhodno potrebr?.. kor ni nikdar bistvena. Dela Saše Santla polnijo obširen prostor. Prvi pregled ti že kaže, da r>e raztezajo čez dolgo razvojno dobo; kaže ti tudi, da Santnl ni bil vedno enako razpoložen, in da se ne razvija v premi črti. Često je delal prehitro, Često je iskal raznih načinov izražanja, ki niso njegovi. Včasih je zašel v umetno obrt. mnogokrat so obupno bori z vsa' danjostjo, včasih jej podleže. Umetnik in profesor v njen. sta v neprestanem dvoboju in pripeti so, da je umetnik že zmagal, pa se poraženi profesor prikaže nenadno iz zasede in dregne umetnika v komolec.
Ta dvoboj se mnogokje izrazito vidi. Kolektivna ' razstava pa govori o resnem stremljenju, o poštenem delu, o visokih ciljih ln o trdi borbi. Santel ne trosi domislic iz rokava, in vendar slika ne zato, ker ie to njegova stroka, marveč zato. ker je slikar-umetnik, čeprav drugega temperamenta, ko nekteri njegovi tovariši. Njegov tip ni gib, nje-jTjv,- tip i*. f!l<-.T(>f|jn z&migllenega spre-
hajalca, ki sprejema dojme prirode hvaležno v se in ki ob rodni grudi ni-sli pi narod, na delo, na zgodovino, na rodbino.
Santel izraža toplo nagnjenje, hvaležnost, zve-stibo. Njegovi motivi so mirni, brez strasti, razsodni; njegov temperament mil. Zato so najboljši z ljubeznijo na-slikani portreti očeta, matere in sina (olje), tu portret Aškerca (perov,. dočim so se mu ljubljanski glasbeniki (lesorezi) malo manj posrečili. Med oljnatimi slikami je med onimi, kjer profesorja n» občutiš in kjer se pravi čistokrvni umetnik veseli solnea. morja, svetlobe, življenja in šarenih barv, večina njegovih pokrajin. »Rovinjsko pristanišče* pod navpičnim opoldanskim solncem; pred Zoltobclimi tipično laškimi hišami oranžna in rajava jadra, ladijski trebuhi živo zeleni ko kuščarji, voda se pa zeleno-modro-rdeče- oranžno preliva in odbija reflekse, da bi najraje strmoglavil v njo in se okopal kakor rovinjski paglavci.
'»Pazin po dežju* kaže svinčenosive oblake nad namočeno žolto prstjo, s ktero so so odeedile rjavkaste mlakuže,. Na njo sije solnce in odbija reflokse Pazln.i, ki gleda z vrha griča. '»Ljubljanski £rad», gledan nekje z Barin samotna krona zeleni prič, nad njim
temnomodro nebo, v ktero se za stolpom vsiljujejo ogromni beli kumuli oblakov, prignanih z ljubljanskega polja in savinskili planin. Nad sliko neko otežno razpoloženje, kakor v zgodnji jeseni. »Motiv iz Pasinga* pa kaže sočno alpsko-nemeko trato, bajuvarsito kmečko hišo in neko veselo pričakovanje, kakor da bode zdazdaj plavola.sa debeluška okrog ogla prinesla majol-\io jabolčnika.
»Pečine pri Sušaku* kar pokajo v solnčni šegi in ti iznova vzbude željo, da .skočiš v lesketajoči sn morski ,ol-mun. »Podzid pri Trojanah* te vabi na izlet. V ozadju trm ni borovci. Tam je hlad. Pred teboj pa med bukovjem griček z belo ln rdečo kmečko cerkvico ln starim masivnim stolpom, šantol občuti priredo in jo gleda z ljubeznijo, z ljubeznijo in tihim zadovoljstvom se sprehaja «Ob ribniku* in »Ob potoku*. Iz starejše in bolj akademične dobe je »Pastirica*. nastala najbrže v Monakovem ali na Dunaju. Pred njo so ovčiee, na nebu pa — «Seh&fchenwolken».
Od dragih tehnik so zopet najboljše pokrajine in interlouvi, tako kapelica ljubljanskega gradu (bakropis), kuhinja v pazinskem gradu (punto eeeco) Rovinjski motiv n (roulette), Tinjan (bakropis). Hišica (gonacho) v stilu
»Jugend*, ter zopet zamišljen Kvarne: ski motiv (lesorez).
Portrete naj bi Santel gojil le v olju glavna njegova moč pa so pokrajino Vrhu tega treba omeniti praktično apji kacijo umetnosti za vsakdanje živijo njo: Razstavljena je cela vrsta na->ljv nih listov za revije in časopise, knjižu okrasi, inicij.ilke, ex lihris. diplomo, ns slovi knjižnih izdanj, trgovskih reklam nih etiket in več serij razglednic.
Naposled moramo prav pohvaln omeniti starejše ilustracije. »Voli Jf>2& je mnogokrat uprav sijajen, le redk scene strasti in boja so nekoliko previ-akademične. (Takrat je profesor i imel mnogo veljave). Ista epičua si' se ponavlja pri Meškovih »Mladih si cih*, pri »Poljančevcm Ceneku* in p' ilustracijah srbskih narodnih pesmi i naročilu »Srpske Akademije*. — Deci v teh ilustracijah vidim, to so njeg<* ljubljenci. Ce bi jaz imel otroke, Santel bi jih portretirali
Saša Santel je priredil revijo svojef dosedanjega dela. Naj sprejme naie o< kritosrčne čestitke in naj dalje, tr mož. uživa v mirnem gledanju Ban Luči Prirode, zamišljen panteist in U svečenik mirnega, toplega domač«! ognja.
Domače vesti
•	Izprememhe v državni alutbl. Minister za gradite Je Intenjerja Frana Em-perja ImonoTal za leta gradbene sekcije t Kranju. — Ministrstvo ta narodno zdravje je imenovalo: upravnega praktl-fcanta Franja Goreftana za upravuega aei-tPsnta pri zdravstvenem odseku za Slovenijo, oficljanta Antona Gorefiana za upravnega asistent« občne javne bolnice v Celju, ofieiala Franca Hribernika za upravitelja hiralnico v Vojnlku, sekun-darija dr. Frana Mariniča p« za asistenta (plitine bolnice v Mariboru. — Provlzor-ni policijski komisar pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani dr. Mirko Kresidk ic je odpovedal službi pri policijski upra-ri v Sloveniji.
*	Porotno razpravo o obtožbi, ki V Je vložil gosp. Pesek proti našemu uredniku radi člankov o mahinacijah pri »Jugoslovanskem kreditnem zavodu*. ki bi se imela vršiti danes v soboto, jo sodišče preložilo na nedoločen čae. Naš odgovorni urednik je nasto pil dokaz resnice. Predlagal je, da »e rekvirira uradno poročilo o reviziji, ki se Je izvršila pri »Jugoslovanskem kreditnem zavodu*. Sodišče je sicer poročilo rekviriralo, toda zaminl Ob vestilo je sodaj tožnika in obtoženca, da porodila ni najti. Ker so pa brez tega uradnega dokumenta, ki vsebuje uradne ugotovitve o stanju Peskovega zavoda in bi torej tvoril nepobitni dokaz resnice, razprava ne bi mogla končati, je sodišče proces odgodilc.. Daleč »mo od tega, da bi dvomili o popolni korektnosti tega postopanja, vendar nam je nepojmljivo, kje bi moglo biti uradno poročilo o reviziji Peskove banke, da ga »ni najti*. Ali nima sodišče kot zadružna nadzorovalua oblast arhiva za taka poročila?
•	Obsojena je bila « Jugoslavija« 5e-raj na 800 kron kazni, kor ni priobčila popravka poverjonlka Ribnikarja, kateremu Je očitala, da je v Ptuju aranžiral »komplot* proti Ptsku. G. Ribnikar letos sploh ni bil v Ptuju. List mora tudi priobčiti popravek. Značilno Je, da se jo odgovorni urednik pritožil.
•	Pravoslavna služba božlja služI se u nedolju U. septembra — tiaekovanije glave Jovana Krstitelja — u 10 časova o pravoslavnoj vojničkoj kapeli, vojašnica vojvode MiSiča na Tnboru.
•	Prisega rezervnih oficirjev. Komanda mesta Ljubljana nam javlja: Dne 18. septembra ob 11. dopoldne s-.' vtSI prisega rezervnih oficirjev v Ljubljani, Celju in Mariboru. Rezervni oficirji položo prisego v uniformi. Onim, ki nimajo uniforme, se naroča, da javijo to vojnim okrožjem najpozneje do 15. septembra Vojaški duhovni prav c-»lavne, katoliške, muslimansko in evangeljsko veroizpovedi so naproScni, da prisostvujejo tej prisegi.
•	Slovenkam, ljubljanskim Srpklnjam In Hrvaticam. Danes opoldne z brzovla-kom se pripelje iz Beograda ln Novega Sada okoli 15 Srpkinj, na čelu jim predsednica Narodnega ženskega Saveza, ga. Danica Hristlčeva; njim se pridružijo tudi 4 zastopnice hrvatskih organizacij. Sestro. pojdite na kolodvor s cvetjem sprejel naJodličnejSe zastopnice srpskih in hrvatskih ženskih organizaeji! »Kolo jugoslovenski!) sesier* in »SploSno slovensko žensko društvo*
*	Preselitev oddelka ministrstva trgovine in industrije v LJubljani. Ta oddelek se dno 13. in 14. septembra preseli h deželnega dvorca deloma na TurjaSki trg St. S, deloma na TurjaSki trg St. 6. Oba dneva se vsled tega stranke ne bodo sprejemale
♦	Slavnostna seja »Splošnega slovenskega ženskega društva«. O priliki 20-letnice »Splošnega slovenskega žonskega druStva* se vrSi dne 11. septembra, to J9 v nedeljo ob U. uri dopoldno na magistratu slavnostna seja. To seje ee udeleži 15 Srpkinj iz Beograda in Novega Sada, 4 Hrvatico iz. Zagreba ter zastopnice slovenskih ženskih organizacij iz Ljubljane, Maribora, Celja in Kranja. Odbor pozivi ia vse članice, da se udeleže seje, a vabi tudi druge Slovenke in Slo-vanke, da počaste s svojo prisotnostjo SOletnieo društva.
*	Poziv kor°škl mladini! Gospodične in gospodjo KoroSci, ki stanujete v Ljubljani, se poživljate, da zanesljivo pridete v nedeljo ob 8. uri na mestni magi strat v svrho cvetličnega dneva. — Oo-sposvetskl Zvon.
*	Kolo Jngosloversklh sester vabi vse članico, da se takoj zglase v društveni sobi. Šolski drevored St. 2, H. nadstr. (po leg Narodne galerije), kjor dobe srečke dobrodelne loterije v razpečavo. Kolaši ce, vežo nas dolžnost, da vsaka po svoji moči pripomore k najboljšemu uspehu te dobrodelne akcije!
•	Nova lekarna v LJubljani. Mag. pharm. Ovidon Bakarčič, adjunkt lekar ne »Pri kroni* v Ljubljani, jo sprožil ustanovitev nove javne lekarne v Ljubljani in sicer s stojiSčom na Sv. Jakoba trcu ali na .Karlovski cesti.
•	Slovenska dijaška zadruga v Brnu razglaša: Cianl. kl žele znižano vozno listke za potovanje v Brno, naj se pri-glaso najkasneje do dne 18. septembra tovariSn cand. ing. Albert Struna, Ljubljana, Linhartova ulica 5. — Odbor.
*	Finančna deželna blagajna v Ljubljani na Krekovem trgu St. 1 bo dne 13.. 14. in 15. septembra 1021 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta.
*	Avtomobilna zveza LJublJana-Celje. Na željo interesentov se spremeni od pondeljka dne 12. septembra vozni red T toliko, £» bo odhajal avtobus iz Celia
ob 9.80 popoldne (In te kot sedaj ob 1.90) Prihod v LJubljano prlblitno ob 6.80 popoldne. Otvori se zopet poataja pri »Ur-bančku* Htožlce pri Ljubljall in stane vožnja do tja 7 K. Prednost pa Imajo potniki na oddaljenejše postaje.
*	Avtomobilna prometna d. d. Ljubljana nam sporoča z ozirom na naio notico glede nameravanega atentata pri Trojanah, da po njenem mnenju ta atentat nikakor ni bil namenjen potniškemu avtobusu, ker bi zadostovalo za eventualno izropanje potnikov položitev kakega trama ali enako, da bi se avtobus na ta način ustavil. — Pojasnila družbe ne razumemo prav. Mi v svoji notici nismo izrazili nikakega svojega mnenja, da bi bil atentat namenjen avtobuzu »Prometna*, ampak samo povedali, da se aretirana zločinoa tako ugovarjala. Da bi za ustavljanje avtobusa ne bilo potrebnih cclih 15 kg dinamita, prav radi verja-momo, a ravno tako bi zadostovala tudi neprimerno manjša količina ali p« »položitev trama*, da se rtubije ali vsaj u-stavi avto g. pokrajinskega namestnika ali ljubljanskega Škofa.
*	Presenečen tat Na Viču je prodajal neznan moSki ntoSko kolo znamke »Rambler*. Slučajno je priSel poleg stražnik, katerega se je prodajalec tako prestrašil, da je pustil kolo in pobegnil.
*	Okrepčevalnica na postaji v Grosup-Iju je razpisana. Uporaba se prične dne 15. oktobra 1921 in bo trajala tri leta, to je do dne 14. oktobra 1924. Z uporabo tega buffcta so združene: ena točilnica, ona soba za stanovanje in kuhinja t jedilno shrambo. Tonudbe Je vložiti do dne 30. septembra.
*	Prepovedana avtomobilna vožnja. Po zaslišanju cestnega odbora v Ribnici jo pokrajinska uprava za Slovenijo odredila, da je vožnja s tovornimi avtomobili po deželni cesti od Ribnice do Dolenje vasi ter od Di lenje vasi preko Grčaric do Gotenice prepovedan«, ker sta nave-donl cesti za tak promot manj pripravni. Ta prepoved ne velja za uporabo namenjenih cest za »ojaSke namene.
*	Zvišanje cen plina v Mariboru. Zaradi zvišanja cen premog« je mestna pli-nama s 1. septembrom povišala ceno plina od 0 na 7 K za kub. meter. Ko ee postavi nov kotel, se bo cena znižala za 50 odstotkov.
*	Na cest! se Je nezavesten zgrudil v četrtek v Mariboru v Gregorčičevi ulici SOletni Matija Lončarič. Prijel g« Je srčni krč.
*	Delavska zbornica v Mariboru. Na zadnjem sestanku domokratske stranke v Mariboru je izjavil minister dr. Kukovec, da sc delavska zbornica ustanovi najbrže tudi v Mariboru.
*	Razpuščeno društvo. Društvo »Deut-scher Kindergartenverein* v Studencih pri Mariboru se je razpustilo, ker nI pogojev za njega pravni obstoj.
" Obtožnica atentatorjem na ministra Draškovičn. Kakor nam poročajo iz Zagreba, je bila dne 6. septembra osumljencem v zadevi atentata na ministra Draškoviča proglašena obtožnica. Zagovornika osumljencev, dr. Ivo Politco in dr. Radivoj VValter, sta si izprosila tridnevni rok. da - li bosta vložila ugovor proti obtožnici. Obtož niča obsega razven izvršenega atentata na ministra Draškoviča v Delnica! tudi poskušan atentat na istega ministra v njči od 3. na 4. maja t. 1. ,'a podlagi preiskave dviga državno oravdništvo obtožbo proti: Rodoljuba Colakoviču, dijaku trgovske akademij v Zagrebu: Dimitriju Lopandiču, dijaku \isoke šole za trgovino in promet; Aliji Alijagiču. mizarskemu pomočniku; Nikoli Petroviču, dijaku trgovske šole; Štefanu Ivankoviču, čevljarskemu pomočniku, in Nebojši Marinkoviču slušatelju filozofije. V«i so obtoženi, da so pripadali terorističnim komunističnim organizacijam, katerim jo bil namen, da izvršijo atentat na ministre: Draškoviča, Pribičeviča, Pašiča in Ku povca. Za Petroviča, Ivanovica in Marinkoviča zahteva državno pravdni-štvo tež co ječo od 15 do 20 let. za Co-lakovlča, Lopandiča in Alijagiča pa smrtno kazen.
*	Izgnan tujec. Zagrebška policija jo izgnala te dni urednika časopisa »Stld-slavlschcr Lloyd» NusRbaumerja kot ne ljubega tujca. Pokrajinska uprava je odlok policijskega ravnateljstva odobrila.
*	Ponesrečena konjska dirka. Preteče no nedeljo se jo vrftila konjska dirka iz Sarajeva preko Visokega v Sarajevo. Dirke se je udeležilo 6 konj. Daljava je zna Sala 80 kilometrov. Prva jo prišla na cilj »Zcla* v treh urah in <17 minutah in kma Iu za njo So ostali. Dosegli so se torej lepi rezultati, a konji za tako dirke niso bili dovolj trenirani in so trijo valod na porne dirke že poginili, obolel pa jo tudi žo četrti. «Zela» jo svojo zmago, s katero jo dobila nagrado 20.000 K, plačala z življonjom.
*	Naseljevanje v Makedoniji. Po uradnih podatkih so jo do 20. avgusta t. 1. naselilo v Makedoniji 0800 rodoin. katerim se je dodelilo 57.530 ha zemljišč. V bitoljskem okrožju je na razpolago 40.000 ha, kjer bi sc moglo naseliti približno 5000 rodbin, lz Beograda se poroča, da se za naselitev v južni Srbiji živahno zanimajo tudi Slovenci. Vrše se tudi pogajanja za naselitev večjo skupine slovanskih kmetovalcev iz Istre.
*	Akcija proti rokovnjačem v južni Srbiji. Iz Beograda nam poročajo: Načelnik odelenja za javno varnost g. Zika Lazlč je prevzel vodstvo akcije proti rokovnjačem v južni Srbiji. .V to svrho so
mu na razpolago tudi nekatere to rotacije vojaMva.
*	Zagoneten strel. Martin Krele, rudar v Hrastniku, je tel dne 5. septembra zvečer v mraku proti domu. Naenkrat poči puSka in Kreže Je začutil bolečino v kolenu. Kdo In kako je streljal, ie nI pojasnjeno.
*	11 ur bodli« v bolnico. Franja Hočevar, 201etna hči ftolrtgruntaija iz Am-brusa, pri Novem mestu je bolua na očeh ln se je morala po odredbi zdravnikov podati v ljubljansko bolnico, kamor je prišla dne 9. septembra vsa izmučena. Od doma je odšla ob 2. url ponoči.
*	Nesreča pri delu. V četrtek popoldne so delavci mariborskega mestnega vodovoda v Vetrinjski ulici v neki hiši popravljali počeno cev. Pri tem je Josipu Mlakarju, kl je nadziral delo, spodrsnilo na etopnjicah; padel je v klet tako nesrečno, da je dobil težke notranje poškodbe.
*	Z drevesa Je padel v Bredo 491etni
posestnik v Prevaljah, Fran Skitck, ko je trgal hruSke. Zlomila ee mu je veja pod nogami in si jo pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga s vlakom v mariborsko bolnišnico.
*	Z vota J« padel Matija Papež, meše-t«r lz Zvlrč pri Žužemberku, ki je pomagal v sredo na Flgovčevetn dvorišču prodajati konje. Vsedel se je na voz in pognal mladega iskrega žrebca v tek; ko Je hotel ustaviti konja, je zavoro s tako silo zaprl, da je pri tem padel pod voz. Poškodoval si jo desno nogo.
*	Gonja proti tihotapcem s srebrom In zlatom daje vedno novih rezultatov. V sredo so kontrolni organi v orijent-eks-presu na potu Iz Zagreba v Ljubljano zopet konfiscirali (15 kg Brebra in 4 kg zlatnikov prelitih v grude. V Celju so včeraj policijski organi v vlaku, kl od trnja ob 10. uri aretirali nekega Janka Pognčarja iz Cerkelj ln neko Josipino Kramar lz Trsta, pri katerih bo naSli 1942 srebrnih kron. Pogačar je pri aretaciji vrgel srebro skozi okno.
*	Trojanski junaki. Iz Celja nam poročajo: Orožniki bo danes pripeljali v celjske zapore nekoga moSkega in neko žensko, ki st« zapletena v roparski načrt bratov Smodičev, Pri predaj! Je mož zbežal. Orožnik je streljal za njim in tako alarmiral stražnike, ki so ubežnika zadržali, zvezali in spravili v zapore. Predpreiskava o zločinskem naklepu se vrSI v Laškem, kamor st« bila oddana v zapore okrajnega sodiSča brata Smo-dlča.
*	Krvav pretep. V celjskem mestnem vrtu sta bo sprla Slletni Zttpanc iz Tr-novefj in 24lotni mizar Ogrizek r. Dolgega polja. Zupane je v pretepu izbil Ogrizku oko. Težko poškodovanega Ogrizka so prepeljali v bolnico, Zupanca. pa zaprli
*	Z gorečim Špiritom se Je polila za-sebnica Joaipina Kuder, stanujoča na davnem trgu v Celju ko jo grela mleko. Takoj je bila v plamenih. Kor jo imela stanovanje zaprto ii ljudje na njeno vpit-<e niso mogli priti takoj na pomoč. Smrt-nonevamo opočeno so jo prepeljali v bolnico.
*	Skesani tat. Pred par dnevi jc bila mariborski tvrdkl Laufer ukradena zelena dvokolnica. Tat se jo sedaj sam javil policiji in skesano priznal tatvino. Izjavil jo, da jo izvrSil tatvino v bodi, dvo-knlnlco i ta je prodal nekemu kmetu za 300 K.
*	Razne tatvine In vlomi. Posestniku Jerneju Zgoncu iz Malega vrha je ukrade) neznan vlomiloc, ki je vlomil skozi razbito okno, za približno 7000 K oblo ke in perila. — V Giohokem je odnesel vlomilec Mariji Požar 1200 kron denarja in za 4000 kron perila. — Posestniku ljubljanskega veleaejma, dunajskemu trgovcu Ivanu llausu, jo ukradel neznan tat, ko je Sel v Mariboru k osebni blagajni kupit karto, kovček, v katerem je imel za približno 20.000 kron blaga. — V 1'otfbrdu bo ukradli neznani tatovi Jo žefi Munihovi veliko zlatnine in arebr-nine, posute z več dijamantl in briljanti. Puleg tega bo ji odnesli 2 kg raznega srebrnega denarja in več tisočakov raz. nega donarja v bankovcih. — Gostilni čarju Ignacu Sitarju v Toplicah je od nesla tatinska družba iz kleti več oble ke, kletarskega orodja, garnituro orodja za popravo sifonskih glavic in raznih gumijastih krogljic in obročkov. Obenem so se vlomilci tudi dobro napili in raz bili več čai. Na begu so pokradli Se niz nim sosednim strankam 10 kokoši in dva petelina.
Gospodarstvo
AKERIŠKA ŽURIVAI.I3TIKA V LETIH 1914. DO 1919
Statistični urad Zedinjonih držav le objavil nedavno tega nekaj podatkov, kl se nanašajo na novinarstvo v tej zemlji. Po teh pod razvldimo, dn se tiska v Zc-dlnjenlli državah dnevno nad II ln pol Itlljonov Izvodov časopisja. Cirkulacija 2.4.33 dnevnih časopisov Amerike le znašala v časti nabiranja teh podatkov 32 n :'l)onov 735.937 cV— farjev di.-vno, kar značl v razdobju cd 1. 1914. do 1919. 13.8 odstotni povlšek. Cirkulacija nddell-sklh časopisov Je znašala leta 1919. za 592 nedeljskih časopisov 19,929.834 Izvodov dnevno, kar značl 14.9odstotnl povl-šcV Cck kupna cirkulacija nedeljskih In dnevnih časopisov Je torej znaSala II bllj. 270,559.316 Izvodov. Celokupna cirkulacija ameriških časopisov, njih 10.431 In revi) le znašala 475,145.103 Izv, kar značl 5odstotnl povlšek v razdobju 5 let. Za tiskane časopise se Je v tem času skupila vsota 204,958.214 dolarjev. Inseratl na so doprinesli 407,760.301 dolar,
SVETOVNA 2ITNA LETINA.
Do žetve so se pojavllale v svetu večinoma pesimistične vesti o uspehu letošnje svetovne žetve žita, a to največ zaradi slabe žetve v Indiji in Rusiji. Sedaj poroča mednarodni Institut za poljedelstvo v Rimu, da le lctošnla žetev vkljub veliki suši, kl se je pojavila skoro po vsem svetu v zadnjih poletnih incscclh, skoro enaka lanski, vsaj v državah severne zemeljske oble. Od teli Ima mednarodni Institut za poljedelstvo v Rimu potrebne ccnllnc podatke. Te pokrajine Izkazujejo celotno produkcijo žita 502 milijona metrskih stotov proti 513 milijonom v letu 1920. Po teh cenitvah bi znašal padec produkcije le dva odstotka.
Evropske države, kl so doslej uradno naznanile uspehe žetve, so: liclglla, Bolgarska, Španija, Finska, Orška, Italija, Nizozemska. Njihov celotni pridelek znaša ,,o uradnih cenitvah 121 milijonov metrskih stotov proti 107 mllllonom v preteklem letu. Letošnji uspeh le torej cclo boljši nego lanski. V splošnem pravijo poročila ostalih držav razun Rusije, da Je povprečen uspeh dober, ponekod celo Iz-boren.
V	Ameriki se ceni množino letošnjega žita: v Zcdlnjenih državah In Kanadi na 286 milijonov metrskih stotov proti 284 milijonom lanskega leta. Lctošnla posejana površina v Zcdlnjenih državah ln Kanadi Je bila mnogo večja, nego lani, In ni ta večji pridelek v nlkakem razmerju s površino. Silna vročina In sttša v juliju Je namreč uničila skoro vse Jaro žito. Iz drugih severno- In Južno-amerlšklh držav nI natančnejših poročil.
V	ostalih deželah, Indiji, Japonski, Al-žlru, Maroku, Tunisu se ccnl celokupni pridelek žita na 94 mllllonov mctrstlh stotov proti 120 milijonom lanskega leta. Primanjkljaj Izvira od zelo slabe žetve v Indiji.
TI podatki nam torej kažejo, da o slabi svetovni žitni letini se smemo govoriti, ako Izvzamemo Rusl|o. V Rusiji, kier jc letos žetev odpovedala, bo šlo mnogo pre-vlška Iz držav, kl so Imele dobre žetve.
■» Naredba za fakultativno carinjenje.
Glavna direkcija carine v Beogradu jo izdulu naredbo za fakultativno carinjenje, t. j. da ee v bodoče carlujenje ne bo izročalo samo posameznim špediterjem, tem-ve da bodo tvrdko moglo zaluovati od carinarnic, da bodo tudi Batne uradno po svoji dolžnosti ocenjevalo blago.
— Ponudbe za gradjo Jadranske železnice. Iz Beograda so poroča: Prometno ministrstvo je prejelo ponudbo za grad njo jadransko 'železnice od skupino ruskih bankirjov, od nekega ameriškega in angleškega konzorcija. Ker hočejo ruski bankirji, da se jim da najprej koncesija, a da bodo potom pribavili potrebni kapital, prihajata v postov samo ponudbi amoriSkega ln angleškega konzorcija.
Cenitev svetovnega letošnjega hmelj-skega pridelka. O lotoSnji Bvetovni hmelj-ski letini je bilo žo več cohitov. Te dni je sestavil tudi direktor iatoške hmeljarske zveze po dobljenih podatkih sledeči pregled o cenitvi letošnje hmeljsko letine (v starih centih po 50 kg): ČoSkoslova-Ska 45-50.000 (lani 105.000), Nemčija 05-70.000 (lani 120.500), Belgija 15-17.(100 (.lani 37.500), Francija z Alzacijo 18--20.000 (lani 90.000), Jugoslavija (Savinjska dolina in okolica Petrovca v Bački) 15-10.000 (lani 12.000), Avstrija 1000 (lani 2000). Itumunija 1000 (lani 2000), Poljska 0-7000 lani 10.000), Angiia 200—220.000 (lani 283.000), Amerika 300—320.000 (lani 3"0 •isoč). Avstralija z Novo Zelandijo 8—10.000 (lani 20.000). Celokupni svetov ni pri lelek sc torej ceni letos na 075.000 do 732.000 starih centov proti 1,032.000 starih centov 1. 1020. Cenitev za Jugo-davijo je najbrže premala. Po cenitvi na ših hmeljarjev bo znaSal naS letoSnji hmeljski pridelek vsaj 17.000 6tarih centov. Po tej žateSlci cenitvi bi zaostala torej letoSnja hmeljska letina najmanj za 300.000 starih stotov za lansko.
= Češki hmclj3kl trg. lz Za; ca poročajo z dne 6. t- m.: Dovoljeni svoltodni iz-voz (imel a ej povzročil naiast cen, toda no v toliki meri, kot so je pričakovalo. To • nepreveliko oživljcnje trgovino ima svoj vzrok tudi v padanju ticmSko marke, kar ovira večje nakupovalno udejst vovanje nemških (iz Nemčije) pivovarn ii trgovcev za izvoz. Na trgu danos letošnjega hmelja ni bilo, na deželi pa so je splošno nakupnval: prvovrstno blago po 0700—7200 č. K za 50 kg, slahejšo po 0200—6500 č. K za 50 kg. Mnogo so jo nakupoval lanski hmelj in sicer po 5500 č. K za 50 kg.
•-= Težave Praške kovinske Industrije. | PraSka kovinska industrija je imela So le pomladi izvojevati težak boj, sedaj pa zopet grozi stavka. V januarju t. 1. je bi la sklenjena z delavstvom nova pogodba, ki velja do 30. januarja 1922. z izjemo mezdnih določb, ki veljajo samo do 30. decembra t. 1. Sedaj pa je podjetniško udruženjo, v katerem jo organiziranih 52 podjetij in ki je sklenilo gori omenjeno pogodbo, le-to odpovedalo in zahtevalo znižanje mezd. Zastopniki dolavstv« p« so to zahtevo odločno odklonili In izjavili, da pri sedanji draginji ni le izključeno vsako znižanje ntezd, nego se bodo te moralo pri nekaterih strokah cclo zvišati.
" Naraščajoče cene življensklh potrebščin v Nemčiji. NcmSka državna indeksna številka za življensko potrebščino (t. j. za izdatke za prehrano, kurjavo, razsvetljavo ln stanovanje) jo narastla od Julija do avgusta za 82 točk. ti od 908
na 1045. Naraat znala proti JunlJn 8.8^ a proti mesecu januarju t. L 10.7%. » Stlnnea konkurira Ameriki. Is Rl|
ma poročajo: Med ameriškim! tvrdkaml
in llugo Stlnnesom vUda hud« konkurenca glede kontrakta za dobavo lokomotiv italijanskim državnim železnicam, Amerikanci ponujajo posojilo 5 milijonov dolarjev, toda Stinnesovl pogoji so boljSl, ker garantira i« kvaliteto in promptno dobavo.
—	Povišanje cen gumijevih Izdelkov v Nemčiji. Merodajne nomSke tvornlce gumijevih izdelkov so zviSalo z ozirom na produkcijsko podr&ženjo cene tehničnih gumijevih izdelkov za 10—15%. Ravno tako ae nameravajo zvišati ceno gumijevih plaSčev za kolona in avtomobile.
Plerpont Morgan ln Nemčija. NemSkl listi so nedavno poročali, da se jo nahajal lnkognito v Berlinu amorifki vele-bankir Piorpont Morgan in razpravljal z NemSko banko o velikem ameriškem kreditu. NemSka banka zanikuje odločno to vest.
—	Notranjo poljsko posojilo za obnove
je doseglo do 31. m. ra. 10 milijard poljskih mark.
—Zvišanje cen barvam za svilo. Mod-narodna zvoza barvam za evilo zviSa i 12. t. m. draginjsko doklado za barvanje svile za 200—350%, za barvanjo umetne svile pa za 100%.
Izvoz petroleja lz Francije zabranjen Po nokem poročilu iz Pariza je izdala francoska vlada naredbo po kateri je zabranjen izvoz in reeksport petroleja ln mineralnih olj.
—	Dlvldendn Anglo-avstrljske hanhe za L 1920 znaSa 24 kron kot prejšnjo leto.
Povišanje železniških tarif v Poljski.
Poljsko železniško ministrstvo objavlja, da se s 1. oktobrum zvISajo železniške osebne in tovorno tarife. Tarife za trotjl razred se poviiijo za 57 odstotkov.
= AnglcSkl kapital In naši rudniki »Jutamji lat* poroča, da so neka angleška družba zelo zanima za naSe rudnike. Povodom toga, da je angleški poslanik posetil ministra za Siune in rudo dr. Krlz-mana ln se mzgovarjal z. njim o možnosti udeležbo angleškega kapitala v nekaterih naSih rudokopih. Minister dr. Kriz.man bo o tem obvestil vlado.
m Izjalovljena Nansenova akcija za ruski kredit. »Daiyl Teljgraph* poroča, da so bila brezuspešna prizadovanja Nan-sena, da bi angloške vladne kroge uve-ril o potrebi podelitve kredita 10 milijonov funtov Sterlingov ruski sovjetski vladi.
= Sovjetska Rusija se vrača k privatnemu gospodarstvu. Najvišji gospodarski svet sovjetske Rusijo jn te dni izdal naredbo, po kateri preidejo vsi obrati, ki so bili nacijonalizirani na papirju, no da bi aktično prešli v roko državo, zopet ta oj v last prejšnjih posestnikov. Gre pri tem za mnogoštevlna podjetja sredje veličine, ki so v počotku boljSeviSkega režima bila proglašena v principu za državno imetje in katerih obrati so od takrat mirovali.
Barza
Zagreb, devize: Berlin 204 — 206,
Bukarešta 214 - 210, Milan 865 - 885, London 780 - 700, Ncwyork ček 197, Pariz. 1510 - 1523, Praga 212 - 248, Sofija 152. Švica 3250 - 3300, Dunaj 15.30 - 15.00. Budimpešta -10.25 — 47, valu-t e: dolar 190 — 19«, avstrijsko krono 10.50 — 17.50. rabljl 22 — 23. čcSko kre-no 250, franki 1500, napolconi 075 — 680, marke 205 - 207. leji 215, liro 850. 'tanka za Primorje 710 — 770. Trg. obrtna banka 235.	.
Ilrv. eskomptna banka 050 — 055. Jadranska banka 1850 — 1920. lugoslovenska banka 487 — 495 Ljub. kreditna banka 810. Narodna banka 520 PraStediona 5025 — 5050. Hočlta pučka banka 370 — 380. -rpska banka 710. Goranin 600. Outman 1410.
\'ar. šumska industrija 50(1 — 580. MaSička industrija drva 505 — 515 Slavonija 500 — 5C0.
Beograd, valute: dolar 49, funti 180, franki 273. marke 51 75, ioii 54.50. levi '18.75, d e v i z c: London 188, Pariz 375, ženeva 835, Praga 00. Dunaj 4, Berlin 51.65, Solun 252, Milan 214.
Vremensko poročilo
LJnhllana M06 m nsd morjem.
Dan
Bept.
t c
S o
O o
7. 14. 21.
m a £
740 3 7H9 2 738 6
9 8 >2 0 17'2
Vetrovi
lires vetra si. jug al. BV«h
Nebo
jaaoo
Srednja viVmjBnja temperatur* 16'7, ner-
molnii lft'7. Vremenska napotod: lopo, retrorno vreme. Solnee vilmja ob 5-:!0, zahaja ob 18'25.
Iv. Jax in sin
Dunajska c. 19^ Llubljana.
Šivalni stroji
Izboru konstrukcija in elegantna larrliteT ii tovarne t Lineu. Ustanovljena leta 1867.
Teteile pontate bradata«. Pisalni stroji „Adler"< Ceniki sutonj ln Iraško.
Kolesa is prvih tovarn:
Dttrkopp, 8tyrla, Waff«nrad.
1419 Začasno znižane cene. 12—6
L. Mikuš
Ljubljana i* Mestni trg 15 isdelovateii deinikov
Na drobno I	Ha debelo I
Zaloga sprehajalnih palic.
1827 Popravila točno in lollduo 1 68—7
Ruski hrt
(psiea), bala, čistokrvna, krasen ckscmplar, Btara 20 mesecev, J« na prodaj. Nasloi t upravniltru .Jutra".	1487 S—1
^LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
S	LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2
!j| Podružnice v Splitu, Celovou, Trstu, Sarajevu, Gorioi, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah
l
Delniška glavnica K 50,000.000-— Rezerve okrog K 45,000.000'-
Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle
Prodaja srečke razredne loterije — Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev,
valut in dovoljuje vsakovrstne kredite
Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509	Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA
_	Telefon štev. 261 in 418	,M «-i
a	- ~ a
UUBLJA
Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce in obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba,, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva ejfc<Mejfc
Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materialom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško eJfcejSeis&ejsMfc
izvršuje knjigoveška dela od najpriprosiejše do najfinejše vrsle
pJoga
< Jat nt» St. 214, dne 10. septembre .T9?,r.;
od 3. do 12. septembra 1921
Uvozna in izvozna trgovina
L|nbl|aaa tU Trst T
»Dle Vose., ogledno tedensko ino-«mAko tedanje velikega berlinskega Isevnika »VoesUche Zeltung», je pri-l(eU o ljubljanskem sejmu na vodilnem nea' j Mlo simpatično pisan članek, ki iplsuje najprej toepodarski pomen Ju-[islavije ln možnost bodočih trgovskih itikov med Jugoslavijo in Nemčijo. O ijubljanl pravi članek: LJubljana je adež prvega Jugoslovanskega vzorčno-t sejma. Ubira je prav srečna zaradi $e mesta, ki mu daje visok gospodariti pomen. Ljubljana leži v severozv-ijdnem oglu Jugoslavije ln je ivezana i železnbo • Trstom in Benetkami, z /mbajdljo, Beljakom in dalje Tirolsko t Švico, potem preko Gradca in Duna-j 4 Češkoslovaško ln Nemčijo. Ona je [06podarsko in kulturno središče Slo rinije, obenem pa sedeZ vrste visoko u vi tih industrij, kakor za usnje ln «*lje, kemično ln kozmetično industri-d, kovinsko lo strojno, lesne obrti, pekam, papirnic ln kartonaZ, pivarn, fckaru, pečarstva, konfekcijske, elek-rotehnične industrije, igračarstva itd. >rhu tega najdemo znatno manjšo obrt raznih strokah. Ta obrt Ima svoj so-lei deloma v meetu samem, deloma v (kollci, in sl ie pridobila precejSen slo-res. Da omenimo n. pr. kovaiko, lesno, »blačllno tn knjigoveško obrt, Vrhutega i« steka v Ljubljano slovenska trgovi--i i Živili ter Ze mnoga leta sejmarstvo krznom.
Iz LJubljane, ki jo odlikuje vrsta po-jajiuskih lepot, vodi velika transver-alna Železnica preko Zagreba v Beo-[rad, rrhutega znana krajša planinska roga skozi nekdanjo Goriško v Trst ■linkar naiteva nadalje ugodnosti gle-!e voznlne, carinskih olajšav ln olajšav potnimi izkaznicami, dovoljenih od atumne In prevdarne vlade, ter opo-arja nemško trgovino in Industrijo na reliko valnost jugoslovenskega trga In lanja Srbija Ze ve, da je najboljše lo-;omotive vagone in mostove dobila iz feračije. Vrhu tega je Jugoslavija zna-en kupee za tiskarski papir, Železne eči, Železniške pragove (1?), stroje za lcktrično silo, za tekstilno blago (1). utomobile in za razne druge izdelke lajvaZnejSih industrij. Kdor gleda v ftločnoai, mora Ze danes uvideti, da :eb» računati s potrebo člmveSjega stl-> Nemčije i Jugoslavijo.* Primerna propagandna organizacija 1 morala opozoriti tudi Francijo ln An-lijo na na* v mnogo večji meri, nego oslei. Dokler 8e moramo v mnogih trokab biti odjemalci tujih Industrij, i&j »topijo one vsaj v medsebojno kon-ureneo. da ne dobimo slabe robe, mar-ubljanskes-a sejma. Pravi, da nek-eS najboljšo. Sicer pa to al edina na-oga naši bodoče gospodarske politik*. Ireditev naši valute, našega uvoza in zvoza, povišanje in organiziranje pro-lukcije iu industrijalizacija naša posteljo vedno bolj pereči problemi, ki m norajo reševati sicer drugače nego do-lej, pa tudi drugače, kakor svetujejo lemagoFki iu hujskarski članki raznih političnih listov, katerim je. manj za ikonomski razvoj in več za izrabljanje »edostatkov v osebne in strankarsko-lolitifine namene. Za pravilno reševanje konomskih problemov je pa zlasti tudi lotrebna koncentracija vseh naprednih n napredujočih slojev, ki hočejo naše urodno gospodarstvo razviti, s tem iostaviti našo državo na trdne noge in o napraviti čim najholj neodvisno. Ob ljubljanskem sejmu ln njega vell-»m uspehu je važno tudi, da jo Trst »lani doživel s svojim sejmom popoln iasko.
Med drugim je posledica tržaškega lanskega neuspeha, da Cohi letos nv pram ljubljanskemu sejmu niso pokazali velikega zanimanja. Tudi to bo prihodnje leto precej drugače.
Tržačani so letos nameravali otvoriti svoj kejem, tudi pričetkom septembri. V zadnjem hipu bo se pa odločili, da ga prelože na maj 1022. Izgovarjajo se dl-plomatlJno, »da sl od sejma ne obetaj > sedaj uajieha radi sedanje obče gosp-<-darske krijce in radi politične negotovosti v bližnjem orientu,« t. j. pri nas. Tržačani pravijo, da je glavui namen tržaikoga vzorčnega sejma, da spravi v direkten stik trgovino Levante z zapai-no, ln da so se zlasti lz Levante priglasili mnogi trgovci, ki so pa z ozirom na različne težave preklicali svoje prijave.
Ta objava Tržačanov je za nas naj-večjoga pomena. Sicer bi nam bilo gotovo najljubše, če bi mogli živeti v miru s svojimi sosedi. Toda naša nacionalna politika napram Italiji mora biti neizprosna. Italija rabi naša živila m sirovine. zlasti les, ter ima velikanski apetit na to, da bi dobila ves industrijski uvoz v Jugoslavijo v svoje roke. Toda ta je bosa. Ce moramo kupovati zunaj, bomo žil preje k Nemčiji ko k
Italiji le zato, ker je nemško blag 3 solldnejše, ker je njihova valuta slabcj-ša in ker so Nemci naši dolžniki te reparacijo. Tržaški sejem pa mora nai tr-
tovec bojkotirati. Ljubljana ali Trat! 'o je parola. Ali poetane Trst uvozno središče Evrope v Jugoslavijo pod laik o trikoloro, ali pa Ljubljana za kontinentalni ln bodoči Split za pomorski promet, oha pod našo modro-belo-rdečo državno zastavo. Dvoboj Ljublja-na-Trst je pričel in v prvem spopadu smo mi že pridobili boljšo pozicijo. Trst naj oetane fašistom, kl požigajo naše domove, Jugoslovanski trgovec v Tre t ne sme, laiki pa naj ne pride niti v Ljubljano, niti kam drugam v Jugoslavijo, ln če pride, naj se mu izplačajo obresti faSlstovskih požigov.
Spomladi na sme noben Jugoslovan v Trstu razstaviti, še manj pa da U kupil le za en centiaimo blaga. To, kar Lahi rabijo, bodo od na« vseeno morali vzeti, kor ni Rusije, Turke pa drže Grki v šahu. MI pa daleč od Lahov, kl so naši najhujši politični ln najnevarnejši gospodarski nasprotniki, ker prihajajo k nam kot politični roparji ln brez prave gospodarske solldnostl ter e slabimi nameni. Naši bodočnost Je v sodelovanju s Cehi, Nemčijo, Francijo, Anglijo, t«r v učenju, delu, delu ln delu.
Dr. V. K.
Domače tvrdke na sejma
Združene papirnice
Vevče, Goričano in Medvode, d. d. v Ljubljani.
Podjetje Ima papirnico In centralo v Vevčah, papirnico in tovarno celuloze ter tovarno lesovine v Goričanah, kakor tudi tovarno lesovine v Medvodah. Ome-njena podjetja so bila prele last družbe Leykam—Josefsthal, A.-CL, Wlen, katera posedule tudi tovarno v Qratwelnu pri Orazu, v Podgorl pri Oorlcl (tekom vol-ne porušena) In tovarna lesovine Thčrl-Maglern pri Beljaku, ter v Spltalu ob DravL Kot prejšnla delniška družba le bilo podjetje leta 1863. ustanovljeno. Nacionalizacija pa se |e vršila že pred dve-ml leti.
Združene papirnice Vevče, Oorlčane In Medvode so največje papirniško podjetje v Jugoslaviji, Izgotavljajo razne vrste papirja Iz tkanine, brezlesnl papir, pismene, kanclljske, tiskovne In konceptne vrste papirja, papir za pisalne stroje, bankpost, karton In risalni papir, dokumentni In konccptni papir, mellran, nebeljeni konceptni papir, srednleflnl pisalni In tiskovni papir In doplsnični karton, brzojavne zvitke, papir za naustnlke, navadni in lini barvasti tiskovni papir, papir za lepake v vseh barvah, rotacijski In tiskovni papir in končno ovolne papirje Iz čiste celulozc In navadne ovojne papirje.
Podjetje Izgotavlja okoli 100 vagonov papirja mesečno ln zaposluje pri polnem obratu približno 800 delavcev, moških In žensk.
Ze pred volno le znašala kapaciteta obratov 104.000 stotov papirja. Odjemalce Je našel prvovrstni Izdelek po vsi prejšnji monarhiji, v Srbiji, Bolgariji, Or-škl, Nizozemski, Egiptu, Belgiji, Turčiji, Švici, Angliji, Franciji, Španski, Italiji, Ui-dlji, Ameriki, Japonski in Kitajski. Podjetje rellektlra danes na ves svoj mirovni krog odjemalcev In postaja kot tako od dne do dne boli važno za našo izvozno trgovino.
Podjetje Ima na sejmišču lastni pavi-ljon, kl Je umetno izdelan v lastni režiji
Razstava z bogato kolekcijo papirnih vzorcev Je okusno aranžirana In nuji obiskovalcu nepričakovan vpogled v vso
našo papirno produkcijo In Izdelke, kl lih nudi podjetje konzumentom.
Cene papirju In papirnim Izdelkom so prav ugodne In morejo vzdržati vsako Inozemsko konkurenco. Po kvaliteti dosegajo vse tvomice te stroke In zadovoljujejo konzumenta v vsakem oziru. Priporočamo podlctje, kl se nahaja danes v slovenskih rokah vsem Interesentom za papir In papirne Izdelke.
Progres
Tvornica Igrač v Ljubljani.
Tvornica igrač »Progres. t Ljubljani je bila ustanovljena leta 1920 in je začela izdelovati primitivne igrače, Manjkalo jI je od začetka raznih mehaničnih priprav ln orodja. Kljub temu pa je takoj zasiguraia svojemu solidnemu tn okusnemu izdelku velik odjamalski krog lirom cule jugoslovanske domovine. Začetkom letošnjega leta ee je podjetje temeljito reorganiziralo tako v tehničnem vodstvu, kakor tudi v mehanični uredbi tvomice same. Podjetje je kupilo v inozemstvu kompletno tvomioo s specijalniml stroji in jo opremilo z vsemi potrebnimi napravami, tako da more danes izdelovati različne igrače v vsaki množini, vreti in kvaliteti
Tvornica izdeluje igrače lz lesa, lz papirne mase in iz kovin. Specialni produkt tvomice so norimberške Igrače (sloni, zajci itd.), ki nosijo sicer nemško imo po izdelkih slavnih tvomic za igrače v No-rinbergu, ki pa so pristno domači izdelek slovenskih rok in slovenskega kapitala. V podjetju se nahaja na vodilnih mestih pet strokovnjakov, med temi zaposlenih pa je vsega nad 80 oseb, katerih število pa se veča dnevno vsled velikih naročil lz vseh delov naše države.
Na sejmišču je razstavila tvrdka v paviljonu E št. 40 najraznovrstnejše prikup-ljive igrače, od katerih posebno ugajajo one iz kovin. Razstavljene kovinske igrače, ki predstavljajo jugoslovanske vojake, pešadijo in konjenico, so privabile že dokaj Interesentov in kupcev, posebno iz oddaljenejših naših krajev.
Podjetju je danes zasiguraa razvoj in bodočnost. Priporočamo ga posebno onim našim uvoznikom drobnega blaga, ki so
so doslej obračali na avstrijske is nemške tvomice, ker lahko dobijo prvovrstno konkurenčno blago, izdelano doma.
Štora
Tovarna za zavese itd., d. z o. z. v St. Vidu nad Ljubljano.
Sentvldska tovarna za zavese Itd. Je bila ustanovljena februarja leta 1920.; njena glavna naloga je, vpeljati tudi pri nas veziljsko obrt, kl |e tako mogočno razširjena v St Oatnu ua Švicarskem In v češkoslovaškem Rudogorju. Izdelovanje zaves In drugih Izdelkov se vrši deloma tvornlško, deloma pa kot domača obrt.
Kot prvo stopnjo do svojega cilja Je začelo podjetje z Izdelovanjem zastorov In pregrinjal. V ta namen zida <Stora> v bližini LJubljane novo tovarno, kl bo preskrbljena z vsemi modernimi stroji; Imela bo 33 strojev na električni pogon. Med temi stroji so tudi takozvani »Schlffll.-stroji za vezanje z avtomati, kl bodo Izdelovali vezeno perilo, vezene etamlne In tule. TI labrikatl se bodo nadalje porabili za Izdelovanje damske konfekcije In pe-rlla- Podletje Je Imelo vedno dovolj naročil In Je tudi seda) za mesece naprej preskrbljeno ž njimi.
Investirana glavnica znaša dva In pol milijona kron in se bo v bližnji bodočnosti še znatno povišala. Ako da država tel panogi Industrije iu domače obrti primerno carinsko zaščito, more ta postati podobno kot na Češkoslovaškem znaten pridobitni vir, posebno za ubožnejše sloje Slovenlle.
Hrvatske narodne noše ln vezenine
Spominjamo se, kako smo gledali na nekem lanskem plesu gdč. L v lepi hrvatski narodni noši. Z isto simpatijo in dopadeujem gledamo brhke Bele Kra-njiee, in z zadivljenjoui so gledali uprav očarujoče, za najfinejši evropski okus prirejene umetniške vezenine .Ženske zadruge. na razstAvi
| Včeraj v petek pa se je na sejmu pojavila na zunanji strani paviljona F (levo od glavnega vhoda, približno nekaj delj ko polovico dolžine tega paviljona) preprosta seljakinja Marica Deli?. iz Bitnje (Posavje) s tucatom priBtnih hrvatskih posavskih narodnih noš In verenin (zlaftl peč, t, j. robcev za glavo). NoS« in peče so iz pravega, finejšega toda pristnega domačega platna, ver n!ni sr iz svile, na nošah nove, na pečah pa starinske, po 60 do 100 let stare. Vezenine so prvovrstne, izdelane vse na rokn, s nepopisno finim okusom, in so izdelek istih rok, ki delajo tudi za zadrugo.
Cene so prav primerne, cela kompletna narodna noša so dobi za 1.100— 2200 K, peča z izredno fino vezenino, v okras veaki garderobi in uporabljiva za boljšo sobno dekoracijo, po 300 K.
To opozorilo nI inserat. Zapisal s«m je, ker se mi zdi, da je prav, čo se na&e dame potrudijo in si ogledajo izdelke, ki so res prvovrstni in ki jih dober okus zna vedno ceniti, kjer pa tudi cena odgrvar-ja nafiim meščanskim razmeram. Nade jam se, da bom v prihodnji sezoni migel v Ljubljani v valčku s to ali ono nc bln-dolično ilomačo trosnodicio Ali fV^ gospo občudovati, kako se ji posavski kroj po la, kako ji frli krilo in krko krasna živordoča vezenina objema dihajoče hau-te — relief topiih p rudi. Nič ne de, če pridom radi svojo fantazije v <Bogoljtt-ba> in na uje.gov indeks. Dovolj, čo sem opozoril nafe lepotico na to, da ima hrvatska seljakinja č?sto finejai okus, ko najboljša dunajski ali pariška mojšker-ca. Oglejte si razstavljene dokaze! Janez.
Iinml Ing. Lobe-ta
I

0
Na steni pri vhodu v industrijski paviljon r, nasproti Kranjski Puškami, je ramuvil caud. ing. g. Srečko Lobe reprodukcije originalnih slik svoje patentne pojave, oddani' 10. julija 1921 patent, u nemu uradu na Dunaju. Prijavljenih je ' deset iznajdb za motorno kolo z dvema ^ in s štirimi valji. Motorno kolo se odli-kujo po vellM učinkovitosti, mirnem teku in dobrem blajonju motorja. Pri vfoh prijavljenih motornih koioslh jo zadnje kolo direktno v zvozi z motorjem po poševnem Kardan ovem gredlu in enem para zobatih koles, pri katerem se uniči komaj S do 10 odstotkov motorno si- ' le (veriga do 20, jermen do 30 odstot.l
Oba sistema motorja, z dvema kakor s štirimi valji, kažeta posebnosti, ki so ravno pri mot, kolesu zelo važne. Motor z dvema valjema ima popolno izenače-nej premikajočih se mas in jo bolj Iz-enačen kot avtomobllni motorji s štirimi valji. I.ahko zgrajen motor te vrste je zelo pripraven kot pomožni motor. Za pogon navadnega kolesa, katero hi si-oer trpelo pod periodičnimi sunki neiz-enaSenih mas drugovrstnih motorjev.
DrugI motor s štirimi valji, ki ga iz-najditelj sam zaznamuje po legi valjev z označbo .1 V 1», »e odlikuje po zelo dobrem hlajenju. Velika slika predstavlja ta motor v naravni velikosti. Na prvi pogled je ta motor podoben znanemu angleškemu motorju t Mirlmi valji cSu-perb Tour«. Sličnoft obstoja v namestitvi razvodnejra gredla ln magnetnega aparata, vendar pa jo Lobetova konstrukcija principielno vsa drugačna. Označena «1 V I. lega valjev zahteva polog po. nebnega razvodja plinov tudi poseben magnetni aparat. Ventili so namefčonl v pokrovih valjev. Zaradi toga Ima motor veliko termično učinkovitost
Pri tnagnotičnem aparatu na visoko n/i|>et06t, nosi zobato kolo delilee in pre-kidalo na skupni osi. Točko, v katerih so tok prekine, »o odvisne od lego valjev. Induktor je nokoliko enostavnejši, ker ne vsebujo kondenzatorja, ki ja ttm slučaju relativno v mirnem položaja v zgornjem delu magnetnega aparata.
Razplinjač Je Isti pri obeh vrstah motornega kolesa Iu se da uporabljati t vfčji velikosti tudi pri avtomobllni!) motorjih. Plnvalee je obešen popolnoma centralno na ventilovi igli, katera se da skrajšati in podaljšati. S »em se da plavalec zelo enostavno prilagoditi vsem specifičnim tolam bencina. Zrak kroZl tako, da so more zelo intenzivno prenašati z razpršenimi delci bencina. Razplinjač ima tudi posebno pripravo za meša« n.ie zraka z razpršenim bcncinom pri počasnem teku motorja.
Predležjo motorja r. dvema, kakor tudi s štirimi valji, le narejeno tako, da. Ee morejo hitrosti menjati v največjem zaletu motorja.
Naše industrije, ki se pečajo z motorji in motornimi kolesi opozarjamona izume našega mladega tehnika.
— Za zvišanje obrestne mere v Franciji. Finančna komisija francosko zbornice jo sprejela sledeči sklop: Uvažajoč, da je I v interesu vzpostavitvo poslovanja, de-lUM na znižanje denarne obrestne mere, ki se mora uvesti z znižan,jom diskonta* mere francoskih bank, sklene finančna tomisija, da se krediti za obresti nezalo-ženega dolga državncca zaklada, znižali za 300 milijonov fftinkov. T sklep je odposlanstvo takoj ministrskemu predsedniku dalo na znanje.
j
SJOZNO DE! O SPASI NAROD, * ZATO BODIMO SLOŽNI V DE11U
ZA JUGOSLOVLNSKO MATICO! J --- ■ *
Izprehodi po sejmu
IV.
Izgubil sem kar dve stavi zapored. Žalno sem pričakoval, da bo danes inanj »sctnlkov na sejmišču, ko včeraj. En-t se bodo pa menda le naveličali! Pa M ga šmenta, danes Jih j j še enk-at eil P/i Bouvlerju so popili že vse belo ino, tako da sem se moral zadovoljiti : onim težkim rdečim, <-' se ti po drugI Meljkl vleže na oči, da vidiš vse Ječe. tez dan se zato ogjbljem njegovega ca-lljona. K sreiV	tudi oni dve de-
teti, ki sta nas motili prve dni In pre-topall z neko graciozno energijo, kakor !iVovol]ni tigri.
Večerno življenje na sejmskem zaba-išču Izdaleka ne doseza onega stUn, v terem se drži razstava. To stran bo tre-a prihodnje leto popraviti. Sejem tega !j»ega bi moral Imeti obširno zabnvlšče, njer "-Mejo prostora ''Ml razne kulturne ilraltcije. Ce se uresniči napoved, da bo l!em prihodnje leto ' ''ko večli, treba [enesti z:i'-avt?£e r>"1"' ceste na sosedno pWV-vo ter tam postaviti prostore |J razstavo kn't" ''i "'aflčnlh Izdelkov tesroste-:ansko 'Bugro* v manjšem otza-j,
"08tore za razne razstave slik, prirediti
treba tekmo slovenskih umetnikov v načrtih reklamnih plakntov; večje zabnvlšče bi moralo obsecatl n. pr. športni prostor. letno gledališče za varijetejem, mnogo stroškov bi kril sejmskl kino v lastni režiji. Ta kino bi poleg običajnih stvari lahko kazal pokrajinske slike Iz vseh mest In krajev naše kraljevine, dalje lepote Slovenije, kraje neodrešene domovine, pa tudi razne Industrijske flhne. Izdelovalne procese raznih produktov itd-, končno zdravstvene In folklorske slike, Ist- časno bi služil reklamskim svrhanuNa zsibavišču bi se moglo misliti tudi na koncerte, flve o clock tea, matineje, ruske ln druge plesne produkcije Itd. Končno bi takšno zabavišče moglo služIti LJubljani tudi Izven sejmsko dobe kot stalen prostor raznih večjih prireditev.
Pri vseh prireditvah na zabavišču bi prav rade sodelovale razne tvrdke, n. pr. s konji, kolesi, avtomobili, telovadnim o odjem; klnop—-it bi utegnil prihodnje leto že Izhajati Iz domače tvornlce; pri matineji ali five o' clock tea bi razne oblačilne tvrdke razstavile svoje mannequlns, Izbran med lepimi deklicami našega mesta. Pavlltnn tdolirega okusa«, postavljen v razstavne In selmske svrhe v sredo zabavišča, bi bil tudi za trgovski uspeh te branše boli uspešen, nego nlena letošnja manj jednotna razdelitev.
dotovo bi pa večia množica posetnikov med sejmom samim večje zabavišče uprav potrebovala, tembolj ker Je obrat v lastni režiji, odnosno v režiji previdno izbranega najemnika rešlj čast Ljubljane pred poizkusi nekterih lačnih .konjunk-turnlh politikov., ki mislijo, da morajo v se!mskem tednu nabrati premeoženie, pa gulljo in dro, da je grdo. Mnežice, ki se slpljejo v mesto te dni, so res nepričakovano velike. V četrtek sl mogel že na kolodvoru videti črne trope znancev lz vseh krajev Slovenije, po'etr novih množic lz vseli drugih jugoslovanskih krajev. Poleg poslov evo sijajne prilike za »Jugoslovansko Matico«, za razglednice z njenimi verzi, za njene propagandne brošure, za slike neosvobojenlh krajev od Baroša do Triglava, od Zlle do Sa vinskega sedla 1
Letos jc pa s!«'-'-"?8e le prostor, kjer kraljujeta Bakhus in Oambrlnus, tako neomejeno, da sl niti božiča nežnosti od 10. ure naprej ne upa več na ta prostor, rezerviran le strokovnSaškemu primerjanju raznih čaš opojrusti. Da mnogovrstne pevske produkclic tii«o prima, ml smete brez druzega verjeti. Pač pa se skuha na tem prostoru mnoga prav robata pavli-hovska šala, kl Je končno ne smemo zameriti, genius locl se pač ue da Iztrebiti tako radikalno In <mau' ga le dobri«
Večje zabavišče, v stilu malega iaz-stavnega pratra, bi bila pa tudi atrakcija za tujce. Morda bi za njim bilo mogoče misliti cclo na kakšno Ravnikarjcvo konstrukcijo prenočišča za tujce, s par sto Aumannovimi posteljami, itd. Seveda se ne smemo izgubljati s predlogi v brezmejnost, ln če bodo denarna sredst". le količkaj dopuščala, menimo da se smemo zane-.ti, da bomo prihodnje leto vid " velikomostni sejem, kl bo letošnjo tako presenetljivo bogato prireditev pustil izdaleka za seboj.
O podaljšanja sejma torej ni govora. To je pravilno. Sejem mora obdržati svoj dosedanji stil, ekonomskemu namenu je pa z vzorčnim sejmom, sllčnim razst- i, boli ustreženo, ko z običajnim daljšim sejmom na drobno. Sklep o zaključku je treba torej le —"dravitl. Zelo razumen se mi pa zdi žc izrečeni predlog, da bi se nazadnje, pred zaključkom pripeljala še vsa tukajšnja garnlzona, da si ogled-' sejem In o tem poroča domov, Sole bi sl tudi lahko ogledale prireditev, žal, da Jih še ni.
Kontno Komo morali vsi Ljubljančani poskrbeti, da se najdejo še drugI privlačni momenti. Tak» bi se morda dal S"'">t razširiti 5e tudi z oddelkom Izključno
kmefilike produkclic. dalje z večlo ude-
ležbo male obrti, ki letos dasi častno ven-<7 dar nI dov-li zastopana. Tudi bl se morda s priredil še kakšen kongres, kakor letosf zdravniški. Jugoslovanski novinarji n.pr.> LJubljaiic po večini še niso videli In o letošnjem sejmu ne vedo skoraj nič, kar., se vidi lz tiska Izven Slovenlie In v po- j polni nelnformiranosti k--"-esa v Splitu. — Vsi takšni nasveti izgledajo morda fantastični, vendar pomisliti treba, da ja Ljubljana z let .^njo prireditvijo stopila na megdan konkurence in da treba pozicijo, ki jo Je naše mesto, naša trgovina In industrija z letošnjim sejmom brez dvoma priborila, ohraniti navzlc poizkusom drugih mest, ki se bodo prihodnje leto tudi poskusile z Ljubljano v ostri tekmi. Oledati bomo morali, da ustrelimo mi več golov, pa nobenega kozla, In da ostane pri oni vsega priznanja In hvale vredni Iniciativnosti, ki so jo gospodje , pokazali letos na začudenje vseh never- -nih Tomažev ln domačih ;;abavljačev.
d
Inseriraite v seimskih izdafch »Jutra"
C. H. TOhtof:
Cemu ljudje žive.
(Dalje.)
»Pojedli smo ves kruh, kar ga je »stalo, a jaz nisem pekla. Ne vem, kaj bo jni-ri. Naprosila bom kumico Mela-rijo.*
Semjon ji odvrne: »Ako bomo živi, bomo tudi siti.*
»Lop človek je to. samo o sebi noče ničesar povedati.* «Ko ne more.»
»Semjone. kako je to, midva dajeva drugim, a drutri nama ne?»
Semjon ni verlol kaj odgovoriti. Trekine jo, češ: »Dovolj sva govorila,* ae obrue in zaspi.
V.
Zjutraj rano se Semjon prebudi. Otroci so S« rpali. :t žena jo odčla k Bosedu. da si izposodi kruha. Tujec pa sedi rta klopi in gleda v zrak. Obraz mu je danes jasuejči kakor včeraj. Somjon mu pravi:
*K;ti hočeva, mili bratci Želodec hoče imeli kruha, a golo telo obleke. Tre ha se ?n preživljati. Kai znaš delati?«
»Ne znam nič.*
•■Dovolj je, da hoče? delati. Vsomu se Ijudjo priuče.*
•Ljudje delajo, delal bom tudi jaz.*
»Kako tj je ime?*
<M:hajlo.»
eDa, Mišo, ničesar nočeš povpdatl o sebi, a to je tvoja stvar. Toda hraniti »o je treba. Delal boš, kakor ti reč^m, a i.iz te bom branil.*
<Bo<r naj ti povrne. Učil se bom delati. Iteci. kaj naj storim!*
Semjon vzame nitko, natakne na prst«, zafrm presti in reče Mihajlu: »Glej, to Je lahko opravilo!* Mišo [>o-jrledn, natakne tudi on na prste in im-pr.vi isto kakor Somjon. Ko je Mišo zvil kitico, mu pokaže Semjon. kako naj jo utrdi. Tudi to je Mišo takoj razumel. Domačin mu pokaže, kako se reže koža. Mišo je vso takoj razumel. Karkoli mu ln pokaže Semjon, vse gre Miši izpod rok. Tretji dan jame delati,
fcaaotr da je vse fl v) jen Je itval Bevlje.
Delal je iu sc ni utrudil. Kadar pa jo bilo malo posla, je tiho sedel in gledal v zrak Na ulico n! hodil, brez potrebe ni govoril, ni se šalil, ni »e smejal. Samo enkrat so ga videli, da s« je nasmehnil, in sicer prvi večer, ko mu je Matrjona. dala večerjo.
VI.
Tekli »o dnevi, tedni. leta.. Mišo je živel pri Semjonu kakor spočetka in delal Razglasilo se je o njem, da nihče nrt šiva čevljev tako pošteno in trdno, kakor on. Iz vse okolice so jeli pri-liajirti k Semjonu in Semjon je imel vedno več imetja.
Nekt< zime sedita Semjon in Mišo v hiši ter delata. Kar se pripelje pred hišo trojka in se ustavi pred vrati. Sluga skoči s kozls In odpre vratca [tri saneh. S sani skoči vlastelin v kožuhu in stopi k vratom, ki mu jih Ma-trjona na stežaj odpre. Vlastelin so skloni, stopi skozi vrata v sobo in se zravna, tako da doeežo do stropa. Somjon vstane, so mu pokloni in so čudi, ker ni še videl dosti takih ljudi. Sam Semjon je bil mršav, Mišo vitek, Matriona suha kakor deska, a vlaste-lin kakor človek z drugega Bveta. Imel je r.lee zabuhel obraz, vrat kakor bik in je bil kakor zlit iz železa. Vlastelin se oddahne, sleče kožuh, sede na klop in pravi: »Kdo je gospodar?* Semjon stopi naprej in pravi: «laz sem. gospod.* Vlastclin pokliče svojega slugo: »Ej, Fedjka, prinesl kožo!* Sluga steče in prinese svežonj. Via-stelir ga vzame, postavi na mizo in sluga gn razveže. Vlastelin se dotakne s prstom kože in reče Semjonu:
»Poslušaj mo čevljar! Ali vidiš to kožo?*
»Vidim, blagorodnl gospod.* »Ali veš kakšna je ta koža?* Semjon jo poti pa in voli: »Krasna je ta koža!*
»Tudi jaz mislim, da je krasna. Ti. budalo, še nisi videl take kože. To jc nemška koža. Stane dvajset rubljev.* Semjon so ustraši in pravi:
«A. kje neki na] bi )o bil videl!*
»D'.»bro, dobro. Ali mi moreš napraviti čevlje iz te kože.*
»Morem, gospod.*
Vlastelin zakriči nanj: »Kaka morem? Razumi me dobro, za koga llvaš in iz kake kože. Napravi mi take čevlje. da jih bom nosil leto dni, a da jih ne strgam niti ne razhodim. Ako mo-rei, mi jih sešij, ako ne znaš, ml povej. Povem ti vnaprej, ako jih raztrgam ali razhodim pred letom dni, te vržem v ječo. Ako pa jih bom nosil leto dni. *i plačam za delo deset rabljev. Semjon se ustraši in ne ve, kaj naj reje. Obrne se k Mili, ga dregne s komolcem in zašepeče: »Ali hočeva sprejeti to delo?* Mišo pok ima z glavo in reče: »Sprejmi poseli* Semjon poslu a Mišo ln odgovori, da hoče seliti čevlje, ki bodo držali leto dni.
Vlastelin pozove slugo, naj mu se-ztije levo nogo. Ko so je to zgodilo, jo pomoli Semjonu in ukaže: »Pomeri!* Somjon vzame nekaj koscev papirja, jih izgladl ln pomeri vlastelinu nogo. Težko je Slo, ker je imel vlastelin izredno široko in nerodno nogo.
Medtem jc sedel vlastelin mirno na stolu, bobnal s prsti po mizi, glodal družino in opazil Mišo. »Kdo je to?* ga vpraša.
»To je pravi mojster, on bo šival,* odgovori Semjon. »Dobro pazi,* pravi vlastelin Miši, »in šivaj tako, da bodo čevlji držali leto dni.* Tudi Semjon se obrne na Mišo in vidi, da ga Mišo niti m gleda, temveč zse v kot preko vla-stellna, kakor da se je kam zagiu-dal. Gloda, gleda Mišo, nenadoma pu se zasmeje, lice so mu razvedri, a vlastelin ga nahruli:
»Kaj se režiš, btidalo? Pazi raje, da za časa izvršiš svoje delo!*
Mišo mu odgovori: »Bo gotovo, ko bo treba.* — Vlastelin so obuje, obleče kožuh in krene proti vratom, toda pozabi so ujtogniti in zadene z glavo ob podboj. Začne psovati, si obveže glav j, sede na sani in se odpelje.
Ko se vtostelin odpelje, izpregovori Semjon: »To ti jn hrust. Niti z buzdo-vanoai ga ne ubiješ. Z glavo je prebil podboj nad vrati, a nJemu se nI
*god!Io n!8.» Matrjona doda: »Kako
bi ne bil debel, ko se mu dobro godi. Ves je kakor iz železa, niti smrt ga ne podre.*
VII.
Semjon pravi Miši: »Sprejela sva delo, sedaj pa glejva, da ga dobro izvršiva. Koža je draga, a vlastelin srdit človek. Da so le kaj ne zmotiva. Veš kaj? TI Imaš bi.-trejše oko in ur-nejše roke. Tu Imaš mero. Prikroji kožo, a Jaz sešijem kapice.*
Mišo ga posluša, vzame kožo, jo razgrne po mizi, zloži na dvoje, prime no4 Iri jame krojiti. Pristopi Matrjona, gleda, kako Mišo kroji In se čudi, kako dola. Tudi ona je bila vešča čevljarskemu poslu, zato takoj opazi, da Mišo ne kroji kože za čevlje, temvoč rele okroglasto. Matrjona hoče Izpregovori ti, a mMI sl: »Nsjbrže ne vem, kako se krojijo gosposki čevlji. Mišo zna bolje, ne bom ga motila.*
Ko prikroji, vzame dreto ln začne šivati, a ne dvojno, temveč enkratno, kakor se šivajo brezpenikL Tudi temu se Matrjona začudi, a ga ne mara motiti.
Ko pride Sas obeda, se ozre Semjon na Mišo in vidi, da je eešil brezpetnike.
»Kako to?* zaječi. »Vsa leta je šival ln se ni nikoli zmotil, sedaj pa me je spravil v nesrečo. Vlastelin je naročil čevlje z mehkimi golenlcami, on pa je napravil brezpetnike In tako pokvaril kožo. Kako naj se sedaj pogodim z vlastelinom? Kje naj najdem tako kožo?*
Tedaj reče Miši: »Kaj s! naredil, nesrečnež? Pogubll si me. Vlastelin je naročil čevlje, kaj pa si naredil ti?»
Jedva izreče Semjon te besede, potrka nekdo na vrata. Bil je sluga vla-ste.lnov, ki je prijezdil na konju in dejal.
»Zdravo!* »Zdravo! Kaj je?* »Priliajam vam povedat, da gospodu id več treba čevljev, pozdravlja vas z onega sveta.* »Kako, kako?*
»Ni še dospel do svoje hiše, umrl je v saneh. Ko privozlva do hiše, mu pridejo domači naproti, a on se zvali s
sani kakor vrača. Poslala me Je goer.
da vnm povem, da ni troha Sevjji, tomveč napravite brezpetnike za mrt vecs. Naročila mi je, naj počakam, bodo gotovi ln naj jih prinese« sebej.*
Mišo vzame z mize odrezke usnij jih zavije, prime v roke gotove bris petuUe, udari drugega ob drugeg, obriše in izroči slugi. Sluga jih vra^ in so poslovi.
vm.
Ze teče Sosto leto, kar živi Mišo Semjouu. Živi kakor je živel od začej ka. Ne hodi iz hiše, ue govori brez p* trebe in ves čas se je le dvakrat smehnil. Prvi pot, ko mu je Matrjon dala večerjo, a drugi pot, ko je prij, vlastelin. Semjon je vedno bolj vt» svojera pomočnika ln ga več ne spri šuje, odkod je. Boji se le, da bl ga j| šo na ostavil.
Nekoč sodi v hiši, domačinka stavlj v peč lonec, a deca skače po klope in gleda skozi okno. Semjon proba<l pri enem oknu kožo, a Mišo nabija to. Tu se vzpue deček na rame Miši, po gloda skozi okno in vzklikne: »Poglr Mišol Zdi se mi, da gre k nam trgovk s hčerkami. A ena je hroma.*
Komaj deček to izreče, vstane Miš s svojega stolca, stopi k oknu in jam glodati na ulico. Semjon se začudi. M šo ki se ni nikoli ozrl na ulico, je sed« vstal in gleda skozi okno. Tudi Sem jon pogleda skozi okno in vidi, kaki gre proti njegovi hiši ženska, leno ob!* čena, in vodi za roke dve devojčici, do pol notna podobni druga drugi. Satci ena je imela krajšo levo nogo in je pt hoji šepala. Kmalu stopi žena z dekli cama v sobo:
»Pozdravljeni, ljudje!* »Bog vam daj zdravje! Cesa želite?: Žena sede k mizi. deklici pa se sti< neta k njenim kolenom.
»Sešijte moj decl ta poletje čevelj 6ke Iz kože'*
»Drage volje. Sicer doslej tako mj lih čevlj ev le nismo šivali, a vse se <!j narediti. Mišo Je tu, on jc pravi moj ster.»
(Konec prih.)

Vsebina trinajste/štirinajste številke:
St.fan Sagadln: NASA USTAVA Nikola Radojčlč: KOSOVSKI BOJ.
Maks Obersnel: NASA ZELEZNA INDUSTRIJA V DESET-LETJU 1911—1920.
Aleksander BlHmoviC: INDEKSNE ŠTEVILKE.
Joža Bohinjec: PROBLEMI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA.
PREGLED: POLITIKA: Smeri sovjetskega razvoja. - KULTURA: Fr. Ilešič: Milenko Vesnič. — MED REVIJAMI.
Na pialnicah: Dnevnik.
V Ljubljani 1921
r»- »< 09
F S
89 ~
I—i •ali (D
1492 S—1
Priporoča se
papirna trgovina
Ivan Gajšeh
Ljubljana
ki ima veliko zalogo Vllh vrat
papirja
trgovske in poslovne knjige, pisar-uiike in šolske potrebščine kakor tudi lastno založništvo Šolskih zvezkov „TAB0R", ki se izdelujejo v knjigoveznici
L BIUIC, Sv. Petra c. Z9,
kjer izdeluje tudi galanterijska dela.
Dr. Stanko Sajovic Julka Sajovic, roj. Mlač
poročena Kranj 10. sept 1921 Celje

Uradnik
ilče v sredini mesta meščansko hrane Zahteva se snažnost. VprnSa te t nprsTni6W •Jutra*, Sodna nliea 6.

izšla {e
Svetovna vojna
v pesmi in slikah, I. in II. zvezek. I jagT Cena posameznemu zvezku 4 krone. "Upa
Dobiva se pri kolporteriih, v trafikah in ▼ opravi „Domovine',
Sodna nlica tt.
CD
Slovenija.
Zaloga, pisarna in pro daja na del>elo ln drobne v Ljubljani v lastni hiši, nc Bregu 20.
Fižol, suhe gobe
■»••« in laneno seme
knpnje in plača najvišjo dnerne cene
Kmet & Komp.
Ljubljana, Oosposvetska cesta 8.
Telefon lnterarb. 319.
Stalna aloga moke vseh vrst koruze, otso, brinja in vseh drugih deželnih pridelboT.
Zahteval te oonadbel
Ne pozabite si ogledati razstavo
finih krznarskih izdelkov
Izdelanih prvovrstno po najnovejših kroj h,
1488
Velekrznarstvo Stanislav Matte
Oddelek 274, paviljon H na velikem 3ejmu.
Izdeluje vsakovrstne

za gospode, dame, deklice, dečke in otrok' iz boks-, ševro-, lak-usnja in drugega ma ============ teriala.	—
Najboljša kvaliteta! — Najmodernejše oblike Konkurenčne cene!	1»» S-«
Svarilo!
Opozarjam in »varim vsakogar, d* jaz od 7. janija 1921 naprej nisem plačnik nikakršnih dolgo? po pojem pastorku Alojziju Fillplč.
Ivan Pintarlč
posestnik	1482
v Lahonolb. pošta Ivanjkovci.
Ivan Magdič
krojač 1389 5 -5
pijana, BledaliSfea ulica 7.
Ne zamudite ob prilik! »VELIKEGA 5EJMA" : ogledati si tudi veletrgovino železnine :
99
MERKUR"
PETER MAJDIC, CELJE.
Najfinejši konjak medicino! (pristen vinski destllat),
prvovrstno sliuouko in pristen domač brinjem
proda samo na debelo
Parna ueležpjarna ROBERT DIEHL, CEL3E (Slovenija).

linnmnfnnp ?lo5Ce-	avtomati,
UI milUimiB, igle, peresa, posamezne deli
ediuo prt »Trd ki	e>«2 48
A. R ASBERGER
Ljubljana, Sodne«, ulloa £».
HsbanlCos delavnica it isa nopravita li druge precUne nilianlti
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom preploskano hišo, pohištvo in lakirnnje raznih ,koles* v peči, naj bb obrne na tmlko
■ stavbni In pohlitvenl
pletNor in llSar
ana,
Kolodvorska ulica S.
=n=5	=T=SE5V=a 5
Tiskovna zadruga v Ljubljani priporoča svoje publikacije
Zbirka „Slovenski pisatelji".
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. 22 K, po pošti 3 K več. — II. zvezek 22 K, po pošti 3 K več.
Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glon&r.
42 K, po pošti a K več. Dr It. Tavčarja ibrani spisi. n. zrezek. Broš.
74 K, po pošti 6 K Teč. Stritarjeva antologija. Urodil dr. I. Prijatelj. Broš. 18 K, Tez. 26 K, po pošti K 3 40 Teč.
Iiren zbirke:
Anton Novačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, Tez. 36 K.
Damtr Feigd, Tik za front«. Broš. 36 K, Tez.
45 K, po pošti 3 K več. Ante Debeljak, Solnee ln sence. Pesmi. Broš. 10 K, Tez. 16 K.
Zbirka „Prosvoti in zabavi".
Igo Kaš, Dalmatinske poTesti. Broš. 12 K, po
pošti K 1 60 več. Jos. Stark, Lisjakova Mi. Povest. Broš. 16 K,
po pošti K 1*60 Teč. Dr. H. Dolenee, Izbrani splsL Broš. 20 K, po pošti K 1-60 več.
Zbirka Mladinskih spisov.
Dr. I. Sorli, Bob in Tedl, dva neugnanca. Broš.
24 K, vez. 30 K, po poiti K 2 40 več. Cika Jova Zmaj- Gradnik, Kalamandarija. Otroške
pesmi. Vez. 16 IC, po pošti 1 K več. L Waschtctova> Pravljice. Z barranimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K Teč.	i
V letu 1921 je izdala Tiskovna zadruga naročniki na vse publikacije ali
Zbirka Pre odne knjižnice.
F. 3/. Dostojevski j, Besi. Roman t treh delih. Broš. t dveh zrezkih 42 K, rez. t eni knjigi 56 K, po pošti 8 K več.
Edmond de Ooncourt, Dekle Gliza. Broš. 15 K, vez. 21 K, po pošti K 2 40 več.
Mk/. Cervantes, Tri novele Broš. 10 K, Tez. 16 K, po pošti 2 K Teč.
Anatole Irance, Pingvlnskl otok. Broš. 42 K, rez. 52 K, po pošti K 3 40 Teč.
Shakespearjeva dramatična dela.
PtotcI Oton Zupančič.
Sen kresne noči. Broš. 22 K, Tez. 28 E, po pošti 2 K toč.
Macbeth. Broš. 32 K, Tez. 40 K, po pošti K 2 80 reč. • • •
A. Cehov, Sosedje In droge norele. Broš. 18 E, po pošti E 1-80 reč.
„Pota In cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I. in II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbor, Ilr-rator in Slovencev. I. del, vez. 21 K. II. del, rez. 42 K. Za oba zvezka po pošti 9 E reč.
III. in IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod t filozofijo. 72 K, po pošti E 3-40 reč.
V. in VI. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbor, llrvator In 81«renceT Na boljšem papirja 60 K, na slabejšem 42 E, po pošti K 4-60 več.
VII. zvezek: Dr. Friiatclj, Ruski realizem. Cena mehko rezani knjigi 90 E.
Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov.
Dr. Al. Zalokar, 0 ljudskem zdravju. (Razprodano.)
Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. 6 K, po pošti E 1-60 več.
Dr. J. Demšar, Spolne bolezni. Broš. 10 E, po pošti E 1-40 več.
St. Sagadin, Naš sadaŠnjl ustavni položaj. Broš. 16 K, po pošti K 1 40 več.
Leonid Fitamic, Pravo In revolucija. BroS. 8 E, po pošti 60 vin. več.
Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. 18 E, po pošti K 1C0 reč.
Alb. O/jris, Borbi za jugoslovansko državo. Broš. 32 E, po pošti E 1-60 reč.
VI. Corovič, Ra<a in rera r srbski prošlostl. Broš. 16 E, po pošti E 1-60 reč.
Razne brošure^
Dstara kraljerlne S1IS. Cena 12 E, po pošti 1 E več.
Poglavje dereto in deseto kazenskega zakonika za Srbijo. Cena 12 E, po pošti 1 E več.
Stanjvanjska naredba ln pravilnik. Cena 6 E, po pošti 1 E več.
Občinski Tolilnl red zs Slovenijo. Cena 16 E, po pošti 1 E reč.
Volilni red za ustavotvorno sknpščlno. Cena 16 E, po pošti 1 E več.
Dr. Ig. Rutar, Zbirka vojaških zakonov SOS.
Broš. 36 E. (Po pošti za knjigo E 1-80 več, kjer ni označeno drugače.)
f»r. K. Ozvald, Visokošolski mladini. Broš. 3 E, po pošti 1 E več.
Albert Sič, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena 6 E, po pošti 1 E več.
Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in pro-sveto. 1921. Letna nuročnina 180 E. Letnik 1919: 60 E, letnik 1920: 100 E, po pošti 10 E več.
GK

dosedaj že 18 knjig in brošur. Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.

sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najusodnejši -------- Prevzema vse bančne posle
-v
Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovic, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, New-York, Frank Sakser, State Bank.
Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu-in inozemstvu.
Kolektivna razstava
Saša Šantel
Telovadnica »Mladike"
(ogel Subl6«v« In L«vstlkov« ullo«)
0—12	f—a
Od 3. do 12. septembra.	Vstop 2 Din. In 1 Din.
Gospodična
m »prejme kot korespondentinja in pomoiua knjigovodkinja pri Keramični industriji v Petroviah
Sri Celju. Prednost imajo gospo-Ifine * trgovsko izobrasbo erent prakso, strojepiske. Rettektantinje naj as xglas< » pondeljek ali torek med 4. in 6. nro popoldne na V al razor-jevem trgn it 15/L	8—8
Velika zaloga: *5SXut
rami »troji. pnevmatika ia vs»kovr»t»i deli. F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg 88. tiprejine ee » polno poi.rsvo, ta smajll-raajs ■ ognjem la poulklanj«: dto-'kolesa, otrotki »oiieki, iivalni in rasni »troji ia deli Mehanična dslavnloa, Kar lovlka oesta 4.
ŠOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole,
na razpolago v vsaki mnoiini.
Priznano najboljši lastni izdelki
is belega, finega papirja in močnih ovitkov.
Učiteljska tiskarna, Ljubljana
Frančiškanska ulica 6. is7a 10-9 Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon Ešt.4.
špecljalna trgovina
raznovrstnega bombaža, športnih čepic, čevljev in gamaš. » s. i. Na veliko In malo. ■ ■ ka ulloa 8.
11
TRIBUN A"
tovarno dvoliolsi lo otroških vozičkov
Ljubljana, i»69 e Karlovika cesta 4, Zvonarska ul. I.
VsA rabljenih
dvokoles, Šivalnih stroje? in otroških vozičkov lAt:0mpLa.
Ljubljana, Karlovika oosta 4.
Najboljše okrepčujode
in dietetično
21
je ielsinato fino lekarnarje O. Ptooollja 638	v Ljubljani. 85-18U
Moško športno perilo, dokolenke, nahrbtniki, čepice itd. <">"
C. J. HAMANN
Mestni trg 8.
molke, fantovske In delka, mikado. raglaae. porrlnlke, kotuhe, Jahale, ai i s hlače. Bpeolalltets v otroSklh oblekah (kostumih) ia dro^ lin PrR kon'ekcii° 0(1 najpriprostejtega do najfinejšega kroja t aajboljil isdelaii
«« raznQ sukno> hlačevino in podloge
nabavite najceneje edino le pri
konfekcijski industrij)
Udeleženec	Tele,0°K 818 FRANDE ism 10h
Ljubljanskega vzorčnega velesejma Fran DerendJ1 Paviljon E, oddelek št. 52. Ljubljana, Imonsks sssts a
LJUBLJANA, Kolodvor
Ljnbljaosbl vellhl semeni, pnnUjon E, odd. it. SS.
Keramična industrija
ini. Pavlin in drug
Petrovie pri Celju, Slovenija
1382 priporoča svojo bogato zalogo blaga
iz kamenina in majolike, raznih namiznih in umis/alnih servisov, vaz. žardinjer, stenskih krožnikov, na-mlznlh nastavkov, krožnikov raznih vrst, vrtev, skled 1.1, d.
Obvestilo.
Obvsičsva oenj. odjemalce in p. n. občin fltvo, da sprejemava sova ilela in popravila po najniijib cenah. Bslovi AsvIJI v zalogi. Turlstovskl AsvIJI domaAsga Is-d sika.	631 44
Ant. ln Jož. Brajer-Kapele
Ljubljane, Turjaikl trg (Breg) St. I.
Bsnn»f>»ii.ii»>^«»>——-------------------------
IM Trgovci s klobuki in modistinje. ®	\
n Ne pozabite si ogledati razstavnega prostora, paviljon E St 41	3
I Franjo Eerar, tovarna slamnikov in klobukov	|
S hm Domžale (Stob) pri Ljubljani. 10-7	S
8 Tovarna J« 7 minut oddaljena od postaje Domtals.	■
8aMB»B0QBB«ai»B«*BBaOBBBB«MBB.SBBBB«SI«BB»nan®BOB«0»aa
V dobro ilnibo se name poltena, pridna in pripravna
služkinja.
Vprsisti Je pri nprarnlltv* «Jntra», Ljubljana, Sodna ulica 6.
Tovarna kartonaža in papirne industrije) J. BONAC SIN, LJUBLJANA j
Čopova cesta it. 16 1479 4-8 |
ima razstavljene svoje izdelke na Ljub- { ljanskem velesejmu, paviljon E/5. |

tbiiIh it 171. mestni tesarski mojster mitn n. iti LJubljana, Dunajska oesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesen« stavbs, ostrslja m palača hite, vile, tovarne, osrkve in avoulks; »tropi, rasna tla, stopalo«, lede nlos, paviljoni, v«rand«, lesena ograj« Itd.
Gradba lesenih mostov, Jezov in mlinov. Parna žaga. laso 10-8 Tovarna furnlrla.
Jamalt"
Posor p«kll .Diamait'-tvornice Banser & Bobotka Bee-Sta:lan se dobiva sopet v predvojni kakovosti pri glavnem zastopništvu u Jugoslavijo Edvarda Dntaneo V Zagrebu. — Skladilde 3tro»ama.yer-ova ulloa 10. 1381 15-
Razpošiljalna ~
Jesenove hlode
4 metre dolge, 7 cm debele, popolnoma snhe, zdrave, brez grč, kapi 1464 vsako množino 4—2 tovarna telovadnega orodja
Baiin in drug
Ljnbljana, Pred Škofijo 19.
Največja zaloga
klavirjev in pianin
v Ljubljani U38 s-e
tvrdka Jerica Hubod, roj. Dolenc
Llubliana, Hiišerjeva ulica St. 5
se priporoča za nakup najboljših instrumentov Izvrstnih tovarn po najsolidnejših In nizkih cenah,
Met kolportojev
f upravnistvo Jutra", Sadna ul.
Mestna občina Kočevje
razpisuje
službo občinskega tajnika.
Prolnje je vlagati do 1. oktobra 1.1. Plača po dogovoru.
Hiša na Glincah št. 37
ob Trtački cesti, dvonadstropna, pripravna za < sako obrt, s« proda. Več se iz*6 isto-tam pri lastniku TrlbuAn. 14B7 8—8
Pohištvo;
tapetniška delavnica.
Spalne ln Jsdlln« sobo, pisarniške oprav«, (otole, klubov« garniture ter kuhinjske oprav« po nizki coni
Brata Sever, Ljubljana, Holizej,
Bosposoetsha cesta št. iS.
1456 3-3
Mehanična vrvarna, terilnica, predilnica Anton Šinkovec, Igranj-Grosuplje
Centrala: Grosuplje.	Telefon; Grosuplje 1.
razstavlja svoje izdelke na Ljubljanskem velikem semnju paviljon e St. 39, katerega obisk vljudno priporočamo.
1420 10-7
AnoaAnl savod
Drago Beseljak in drug
Sodna ulloa St. 5.
Tržaški bičevniki
iz prave koprive in razni biči vedno na 72!i	zalogi. 1393 5-5
OSVALD D0BEIC, veletrgovina,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg it. 8.
Ljubljana, Dvorni trg 3
Specialna zaloga angleškega sita, dežnih plasten in vseh krojaških potrebščin. Promenadne, modne
in športne obleke, površniki, raglani itd. itd. Konfekcija za gospode in dečke ter moderna izdelava oblek po meri v lastnem modnem salonu po naj-
! Solidne cene! nOVejŠih krojih. 1 Soliden Izdelek I
Zunanja naročila se izvršujejo točno p poštnem povzetju!
Zahtevajte vzorkel
Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu
3. do 12. septembra 1921 (paviljon H St. 270).
žsnshs In mošhe. Manec, su-hancc, ..ffioderc" itd.
je dobiti najceneje v veletrgovini
Osvafd Dobe'c. LJubljana, Stari trn 9.
Najnižje cenel
Najnižje cenel
VULKAN
tvornica gumijevih izdelkov v Kranju
Izdeluje
prvovrstne podpetnike.
Čisto domaČe podjetjel
N 3
n
3 M
S
I
Zahtevajte cenike!